Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, petek 15. aprila 1938 Določila sporazuma med Anglijo in Italijo se nanašajo na Abesinijo, Sueški prekop, bližnji Vzhod in na Španijo Ria, 15. aprila, o. Besedilo sporazuma, ki bo podpisan prihodnji torek med Italijo in Anglijo v Rimu, vsebuje slovesno izjavo o vzpostavitvi prijateljskih od-nošajev med obema državama ter več členov z dodat-“*• ki obsegajo vsa vprašanja, o katerih sta se angleški Zastopnik lord Perth in italijanski zunanji minister grof Clano razgovrirjala med pogajanji. Ta vprašanja so se Nanašala na Sredozemsko morje, na Bližnji Vzhod, na »zhodno Afriko in na Španijo. Pogodbena listina ponavlja v začetka besedilo teko zvanega gosposkega sporazuma iz januarja 1937, * katerim sta si obe državi priznali, da imata na Sredozemskem morju vzajemne koristi Dalje pogodba potrjuje angleško-italijansko pogodbo iz leta 1927, ki se nanaša na razdelitev vplivnostnih področij v pokrajinah na Bližnjem Vzhodu. S slovesno izjavo je potijena Veljavnost mednarodnega dogovora iz leta 1888, ki zagotavlja vsem bojnim trgovskim ladjam katere koli države prost prehod skozi Sueški prekop. Ta določba )e nadvse važna za zvezo med Italijo in njeno posestvo v Vzhodni Airiki, Pravi in bistveni del nove pogodbe vsebuje na-»ednje štiri določbe: 1. Italija prizna angleško oblast nad trdnjavo Ade-•k*® v Rdečem morju in bo uredila vprašanje o propagandni vojni po radiu, ki je trajalo med njo in Anglijo ^dnje leto. Sporazumela se bo z Anglijo tudi o prenehanju političnega tekmovanja v arabskih pokrajinah, *lasti v Palestini 2. Pogodba določa, da Anglija prizna italijansko Cesarstvo v Abesiniji, ter vsebuje vzajemne obveznosti Zastopstvo nase vo:ne mornarice v Italiji Benetke, 15. aprila. AA. (Stefani). Jugoslovansko pomorsko odposlanstvo je včeraj obiskalo poveljnika pomorske avtonomne oblasti na gornjem Jadranu, admirala Salza. Jugoslovanskemu odposlanstvu so pri prihodu v arzenal izkazali vojaške časti. Admiral Salza je pozneje vrnil obisk jugoslovanskemu podadmiralu Poliču. Opoldne je italijanska mornarica priredila kosilo na čast jugoslovanskim gostom. Poostritev zakona o varstvu države v Romuniji Bukarešta, 15. aprila. AA. Havas: Danes bo objavljen kraljevi ukaz o dopolnilih k etaremu Zakonu o varstvu države. Ta dopolnila bodo obsegala določbe, ki naj popolnoma preprečijo delo-*anje bivših strank, posebno pa Železne garde. Tudi nove politične organizacije bodo nemogoče. •Propaganda proti državni obliki, za razdelitev «xsebne lastnine, agitacija proti plačevanju davkov in propaganda za razredno borbo bodo 6lrogo kaznovane. Notranje ministrstvo lahko tudi prepove izhajanje listom in spisom, ki bi širili strankarstvo v Romuniji. Državni uradniki in dijaki 6e ne sinejo vmešavati v politično življenje. Vsi znaki eo prepovedani in prav tako tudi nastopanje v vojaških formacijah. Včeraj so razglasili, da bosta turški predsednik vlade in zunanji minister obiskala Bukarešto tine 3. maja. Bukarešta, 15. aprila. AA. Havas: Več tujih listov je objavilo vest, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop kmalu obiskal Bukarešto. Komunski uradni krogi izjavljajo, da še ne vedo ničesar o kakem takem obisku. Bukarešta, 15. aprila, m.. V »Službenih novi-Bah« jo objavljen zakon, po katerem morajo vsi državni uradniki predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Ta ukrep je romunska vlada izdala zato, da bi lahko pregledala premoženjsko stanje državnih uslužbencev in ugotovila tudi, na *ak način so nekateri državni uradniki prišli do teko velikega bogastva. Velikonočna amnestija v ČSR Praga« 15. aprila. AA. (ČTK). Glasilo repubilkan-*ke agrarne stranke »Venkov« v današnji številki razpravlja o notranji politiki ter med drugim pravi, da bo Jirišla Veliko noč v znamenju političnega premirja. De-o po ministrstvih te dni počiva. Amnestija, za katero Pravijo, da bo razglašena ▼ soboto, se ne bo nanašala samo na ona kazniva dejanja, za katera je bila sodba ze izrečena, pač pa tudi na kazniva dejanja, ki so Upravne narave. Glede vprašanja, ki je za zdaj najaktualnejše, to je, ali bodo ostali predstavniki nemških socialnih demokratov v vladi, piše list, da se bo rešilo Pozneje. List dalje piše, da se bodo 9. maja začela v Berlinu trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo. • Žalosten zaključek uSoiefovania" Maribor, 15. aprila. Na Jožefovo se je podala večja družba iz Ko-®akov v Studence na tradicionalno »jožefovanje«. tej družbi sta bila tudi Novak Franc in Skri-Pec ivan. Obiskali so več gostiln ter so se naposled pozno ponoči vračali v Košake vsi močno v'njeni. Med potjo so v Košakih zavili še v neko Gostilno; tod pa je nastal v družbi nenadoma Prepir, ker je Pavla Zrnko plesala z Novakom, fkripec pa se je zaradi tega razjezil. Na cesti se prepira razvil spopad, in Škripec je nenadoma navalil z nožem na Novaka ter ga zabodel Naravnost v srce. Razprava proti Škripecu je bila preložena za-adi zaslišanja že nekaterih prič. * Belgrad, 15. aprila, m. Iz Južne Srbije in Čr-e gore prihajajo še vedno porčiia o silnem mra- ki je zavladal v tamkajšnjih krajih. Ponekod - vedno pada sneg ter je več cest nesposobnih promet. za vpostavitev dobrih sosedstvenih odnošajev med angleškimi in italijanskimi pokrajinami v Vzhodni Aiiiki. 3. Italija se zavezuje, da bo znatno zmanjšala svoje vojaške oddelke v Libiji, kar je do sedaj predstavljalo neljub pritisk proti egiptski meji. 4. Glede Španije se Anglija in Italija zavezujeta, da bosta spoštovali sedanje stanje v zahodnem delu Sredozemskega morja. Italija zagotavlja Angliji, da ne goji nikakih zahtev po katerem koli delu španskega ozemlja. Rimski krogi z veseljem pozdravljajo sklenitev sporazuma in pravijo, da se je z njim začela nova doba v evropskem razvoju. Dostavljajo pa, da je pomen novega sporazuma predvsem psihološki in da bo njegova vrednost odvisna zlasti od duha, v katerem ga bodo izvajali. Po prepričanju italijanskih političnih krogov bo ta pogodba privedla tudi do zboljšanja odnošajev med Francijo in Italijo. Zaključnemu razgovoru med angleškim zastopnikom lordom Perthom in italijanskim zunanjim ministrom Cianom je včeraj prisostvoval tudi predsednik vlade Mussolini. Pot angleškega vojnega ministra London, 15. aprila, o. Vojni minister Hore Belisha je včeraj z letalom odpotoval v Pariz, od tu pa v Marseille, kjer je prenočil. Iz Marseillea pojde na Malto, kjer bo pregledal utrdbe in vojno mornarico, kar je je zbrane tam. Iz Malte bo letel v Rim, kjer bo imel razgovore s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. za nove železnice, ceste in Belgrad, 15. aprila. V finančnem zakonu za 1938—1939 je kr. vlada dobila pooblastilo za najetje 4 milijardnega notranjega posojila za razna investicijska dela po 6 'A obrestni meri V četrtek pa je bila objavljena uredba o tem posojilu, ki vsebuje podrobnejša določila o njem. V zvezi s tem je dal finančni minister g. Dušan Letica nekatere zanimive podrobne informacije, iz katerih posnemamo o novem posojilu naslednje: Posojilo bo nosilo (>'/. obresti, emisijski tečaj pa je prepuščen presoji finančnega ministra, Posojilo ne bo najeto takoj v celoti, ampak v 6 letih, vsako leto 600 ali 700 milijonov din. Posojilo bo v celoti amortizirano v 50 letih, računajoč s 1. decembrom 1938 (torej 1988). Obveznice posojila so oproščene davkov, porabijo se Ženeva, 15. aprila, o. Prihodnje zasedanje Zveze narodov se bo pričelo v Ženevi 9. maja. Predsedoval mu bo letonski zun. minister Mun-ters. Na sporedu tega zasedanja je predvsem angleška zahteva, naj Zveza narodov razčisti položaj, ki je nastal po italijanski zasedbi Abesi-nije in po dejstvu, da je veliko članic Zveze narodov novo stanje uradno ali dejansko priznalo. Svet zveze narodov se bo na tem sestanku moral odločiti, kakšno stališče naj zavzeipajo njegove članice do Italije z ozirom na sporazum med njo in Anglijo. Iz tajništva Zveze narodov poročajo, da je večina članic Sveta pripravljenih priznati italijansko oblast v Abesiniji, vendar bo treba prej premagati nekaj ovir. Prva taka ovira je nasprotovanje sovjetske Rusije. Kitajske in nekaterih južnoameriških držav, ki zasedbe Abesinijo nočejo priznati. Druga ovira pa je v tem, da je Abesinija še vedno članica Zveze narodov in da jo bo treba iz nje izključiti, če se svet odloči za priznanje sedanjega stanja, po katerem samo- Hendajre, 15. aprila, o. V silovitih bojih zadnjih dveh dneh je nacionalistična vojska na severu napredovala proti francoski meji in zavzela najsevernejšo katalonsko vas Toro. Zavzela je ob andorski meji še zadnje elektrarne, ki dajejo električni tok Barceloni in drugi Kataloniji. Južni del Francove armade pa je med hudimi boji prodrl skoraj do Sredozemskega morja in ograža najvažnejše mesto v severni castellonski pokrajini Vinaroz. Brezžična brzojavka posebnega italijanskega dopisnika iz Španije s fronte južno od Ebra pravi, da so čete generala Valine včeraj zavzele vasi okoli San Matea, 8 km od Sremozemskega morja. Na južnem boku nadaljujejo čete, ki so zavzele San Mateo in Sierro Montenegreto ter Sierro Laz fiasas, boje s sovražnikom. Tu so zbrane najboljše Čete rdečih armad. Saragosa, 15. aprila. A A. Havas: Armada generala Arande, ki se bori pri Morelli, je zavzela vas Cervero del Mestre in nato vas Tretvero. Sovražna fronta je prebita na štirih mestih, in sicer med Certo in Loinerto. Nacionalisti so sedaj oddaljeni od morja Se kakih 11 km. Cesta ob obali morja je sedaj že v ognju nacionalističnih topov. Sovražnik se v neredu umika. Napad se razvija v širini 20 km. Boji se vrše med cesto iz San Matea v Vinaroz in cesto na jug. Sovražnik si obupno prizadeva in napada levi bok nacionalistov. Na poti z Malte in Rima se bo ustavil tudi v Parizu, kjer se bo sestal z Daladierom in se z njim posvetoval o načrtih za angleško-francosko vojaško sodelovanje. Ti posveti sc bodo nadaljevali med obiskom francoskih državnikov v Londonu. Anglija sili Francijo na pogajanja z Italijo London, 15. aprila, o. Iz poučenih krogov poročajo, da 6i angleška vlada zadnje dni močno prizadeva, da bi pregovorila Francijo, naj uredi svoje razmerje z Italijo po angleškem vzgledu, še preden bo Hitler obiskal Rim. Anglija je glede tega storila vse potrebne korake med razgovori za svoj sporazum z Italijo. V Angliji so prepričani, da bo Francija to 6torila, saj se zdi, da je vodja Italije Mussolini zadnje čase precej opustil 6voj odpor do takozvanih demokratičnih držav. Kot prvi korak za končno zboljšanje razmerja med Francijo in Italijo vidijo Angleži v podpisu nove in izredno pomembne trgovske pogodbe, ki so jo včeraj sklenili v Rimu. Pogodba odpravlja klirinški način odplačevanja med Francijo in Italijo in uvaja svobodno plačevanje za vse trgovske posle. Za Francijo je to pogodbo podpisal Blondel, ki je priredil v prostorih francoskega poslaništva članom italijanske in francoske komisije svečano ko-siio. To je po uvedbi sankcij prvič, da je bila na francoskem poslaništvu v Rimu kaka taka uradna prireditev. driavno obrambo lahko kot pupilni papir. Tndl jim je zajamčeno, da vsaj 10 let ne bodo konvertirane na nižjo obrestno mero. Finančno službo glede tega posojila vrši Državna hipotekarna banka. Novo posojilo absolutno ne bo imelo prisilnega značaja. Razdelitev izdatkov k donosa tega posojila je naslednja: 1.500 mllij. za gradbo novih železniških prog, 1.500 mllij. ii potrebe narodne obrambe, 500 mi lij. za zgraditev glavnih državnih cest, 250 mili j. za zgraditev javnih poslopij in 250 mllij. za iz-boljševalna dela, od katerega se bo po* lovica porabila za izvajanje higien- * k o - asanac i j skih deL stojne Abesinije ni več. Pričakujejo, da bodo angleški strokovnjaki izdelali primerne načrte za odstranitev teh ovir, saj je Angliji največ na tem, da Zveza spravi abesinsko vprašanje g poti, s čimer bo odstranjen močan razlog za napeto razmerje, ki je vladalo skoraj tri leta v Evropi. Svet zveze narodov se bo pa tudi bavil z avstrijskim vprašanjem, sicer ne naravnost, marveč ko bo pretresal angleško zahtevo, naj se delo zveznega odbora za varstvo političnih beguncev razširi tudi na avstrijske begunce. Ob tej priliki se bo Svet razgovarjal tudi o novem političnem položaju v Srednji Evropi. V nadaljnih razgovorih se bodo posvetovali tudi o učinku resolucije, ki so jo sklenili februarja glede Kitajske in v kateri priporoča Zveza vsem svojim članicam, naj nudijo Kitajski vso sVojo moralno podporo. Skušali se. bodo sporazumeti o tem, ali naj Zveza dovoli svojim članicam, da posamično in po lastnem preudarku pomagajo Kitajcem tudi stvarno. Sedemletnlca španske republike Barcelona, 15. aprila. AA. (Havas). Vse časopisje je včeraj objavilo članke, v katerih spominja, da je 14. aprila dan, ko je bila pred 7 leti, to je leta 1931, proglašena republika. Predsednik republike je sprejel glavne predstavnike raznih strank in organizacij. Časnikarjem je predsednik Barros med drugim dejal: V tem trenutku je edina dolžnost vseh, da rešijo neodvisnost Španije in pravico do narodne svobode. Toulose, 15. aprila AA. (Havas) Trije letalci rdeče vlade, ki so preleteli špansko - francosko mejo med Portignono in Dososo, so prosili, naj jih pošljejo na Špansko nacionalistično stran. Sedem kitov je vrglo morje na pesek blizu italijanskega pristanišča Ancone na severnem Jadranu. Dogodek je nekaj izrednega, ker kiti redkokdaj zaidejo v Jadransko morje. V zlato knjigo na občini v Versaillesu sta se vpisala vojvoda in vojvodkinja Windsorska, ki sta po daljšem bivanju odpotovala iz tega kraja. V novi bolgarski poslanski abornici bo po najnovejših podatkih imela vlada Kjoseivanova dve-tretjinsko večino. Vesti 15. aprila Skozi Bosporski preliv in Dardanele je letos, februarja meseca, plulo največ italijanskih ladij, za njimi turških, nato angleških, potem nemških, kakor priča uradna turška statistika o prometu skozi prelive. 350 milijonov švicarskih frankov je sklenila dati švicarska vlada za javna dela, s čimer hoče olajšati brezposelnost v prihodnjem letu. Italijanski poslanik v Burgosu je obiskal italijanske prostovoljce, ki so bili ranjeni v zadnjih bojih na španskih bojiščih. V Albanijo je odpotovalo naše odposlanstvo, ki se bo z albansko vlado pogajalo za vzpostavitev letalskega prometa med Belgradotn in Tirano. Včeraj je na sofijsko letališče priletelo prvo jugoslovansko letalo Aeroputa, ki bo od 2. maja opravljalo redni zračni promet med Belgradom in Sofijo. V začetku maja bo odpotovalo v Berlin naše trgovinsko zastopstvo, ki se bo tam pogajalo z nemškimi zastopniki za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in ovim nemškim rajhom. Ta pogajanje bodo predvsem zato, da se dosežejo pogoji za izmenjavo blaga s starim nemškim hla-gom in nekaterimi deli bivše Avstrije. Odbor za nevmešavanje se bo zadnjič sestal 25. aprila v Londonu in se posvetoval o svojem proračunu. Velik shod stranke čeških Nemcev bo 23. in 24. aprila v Karlovih Varih kljub prepovedi zborovanj, ki jo je izdala vlada. O svobodi tiska so se razgovarjali angleški časni* karji na svojefn občnem zboru in izrekli zahvalo sedanji vladi, da to dragoceno vrednoto tako zvesto varuje. Predsednik turške vlade, Bajar, bo 25. aprila od- otoval z jahto predsednika turške republike v Atene, jer bo obiskal predsednika grške vlade. Zatem bo Bajar odpotoval tudi v Belgrad in v Bukarešto, kjer se bo sestal tudi s predsednikoma naše in romunske vlade. Italijansko bombno letalo je treščilo na tla pri kraju Serravalo. Od štirih članov posadke je le eden ostal pri življenju. 1500 milij. dolarjev za poživitev ameriške trgovine bo lahko porabil tako zvani urad za finančno obnovo, ki bo iz tega denarja dajal posojila zasebnim podjetjem, drugo pa bo porabil za javna dela. Poslanstvo francoskega naroda je v varstva miru, in vsak politični voditelj mora biti vesel, če mu usoda v nevarnih časih poveri to nalogo, piše francoski desničarski poslanec Ybamagaray o nalogah Daladierove vlade. Primanjkljaj pri proračnnn USA znaša nad eno milijardo dolarjev, čeprav je marca meseca kazalo, da se bo precej zmanjšal. Nabiranje za nemško zimsko pomoč je leto« izredno uspelo in so samo 27. marca nabrali skoraj 7 milijonov mark, to je za milijon več kakor lani na ta dan. Število tujih prostovoljcev v Francovi vojski znaša okrog 7%, piše posfcbni dopisnik varšavskega dnevnika >Gazeta Poljska« iz Salamance in pristavlja, da vesti o ogromnem številu tujcev v nacionalistični^ armadi, ki jih širi časopisje ljudskih front, služijo samo temu, da bi izzvale oboroženo posredovanje Francije v korist španske vlade. Velike vaje za protiletalsko obrambo bodo v prvi polovici maja po vsej severni Franciji, ki bi bila ob vojni najprej izpostavljena letalskim napadom. Močne utrdbe grade ob litvanski meji Sovjeti. Ves obmejni predel so izpraznili in prebivalstva poslali v Sibirijo. 50 milijonov čeških kron posojila je najela praska mestna občina za izpopolnitev vodovoda. Na j večji poljski modroslovec prof. Warten-berg je umrl v Lwowu. Star je bil 69 let. Sovjetski konzulati ne dajejo vež vizumov za pot čez Sibirijo, baje zaradi tega, ker so zadnje čase začeli zbirati močne vojaške oddelke ob si-bir6ko-mandžurski meji in se boje vohunov. Litva bo pomnožila svojo vojno mornarico, k čemur jo sili dejstvo, da so so vse severne države začele močno ol>oroževati na morju. Vsedržavni kongres ra načrtno organizacijo turskega gospodarstva bo sklicala ankarska vlada v kratkem. Anglija bo dala kitajski vladi dolgoročno posojilo, jo izjavil finančni minister včeraj v londonski zbornici. Razgovori med Turčijo in Egiptom so se kon- /in nS??*80™ prijateljskega sporazuma včeraj. 40.000 italijanskih otrok je tekmovalo pri natečaju, kateri mladinski zbor bo koncentiral na umetniških prireditvah ob Hitlerjevem obisku v Rimu. Razlastitev mehiških petrolejskih družb ni politična zadeva, marveč jo je vlada izvedla zgolj zaradi državnih gospodarskih koristi. Njen korak ne pomeni pregrehe proti pravičnosti. Tako se glasi odgovor, ki ga je dobila angleška vlada na svoje posredovanje za angleške petrolejarje. Diplomatski zastopnik generala Franca v Londonu, vojvoda Alba, je dobil od angleške vlade vse carinske in druge olajšave, kakršne uživajo zastopniki tujih držav v Londonu. Zastopniki balkanskega tiska so se udeležili svečane večerje, ki jim jo je priredil carigrajski župan. Na večerji je govoril načelnik našega osr. tiskovnega urada dr. Lukovič. Delo balkanskih časnikarjev se je včeraj zaključilo. V Tunisu vlada red in mir ter poslujejo vse trgovine in ustanove kljub temu, da vojno stanje še traja. Ameriški narod ne bo dovolil, da bi kdorkoli s svojim napadom ogražal mir na zahodni polovici sveta. Tako pravi predsednik Roosevelt v svoji poslanici, ki jo je naslovil na odbor vse-ameriške zveze. Sestanek glavnega odbora mednarodne zveze za varstvo otrok je bil te dni v Ženevi Iz naše države so se ga udeležili prof. dr. Kosiič z bel-grajskega vseučilisča ter gospe Spasičeva in Ata-nackoviceva. Pogreb pokojnega ruskega pevca Šaljapina bo na velikonočni ponedeljek. Svoje poslaništvo na Dunaju so spremenile v konzulate zadnje dni še Norveška, Kitajska in u6tOI16K9> Vlada bo najela notranje posojilo 4 milijarde dinarjev Abesinifa, Avstrija in Kitajska na sporedu prihodnje seje Zveze narodov Napredovanje Francove vojske v Pirenejih in na jugu do sredozemske obale Kako je delala Zadružna šola Šola, ki vzgaia nove zadružne deiavce, prsznu.e že 30 letnico svo ega obsfo a Ljubljana, 15. aprila. V sredo 13^ t. m. je bil ua Državni dvoraz-redni trgovski šoli v Ljubljani slovesn zaključek Zadružne šole, ki ima namen podati kmečkim posestnikom in njihovim sinovom temeljno izobrazbo iz zadružništva, da morejo po končani šoli ustanavljati in voditi zadruge. slovesnost je otvoril direktor Zadružne šole g Josip Gogala, ki je najprej pozdravil zastopnika ministrstva za kmetijstvo g. inšp. dr. Udjvarliča in poudaril, da se je letos prvič zgodilo, da 6e je zastopnik ministrstva udeležil zaključka Zadružne šcie in da si šola šteje to udeležbo v posebno čast. Dalje je pozdravil zastopnika banske uprave g. Puša, zastopnika Zadružne zveze g. direktorja Remca ter zastopnika Zveze slovenskih zadrug g. Šum ra in ravnatelja Trčka. Omenil je, da zastopniki dobro vedo, da je uspeh zadružništva odvisen od zadružnih delavcev in zato ee oni zanimajo, kako ao se usposobili učenci za zadružno delo, ker le od zadružnih delavcev je zavisno, če bodo zadruge vršile svojo veliko nalogo v našem narodnem goepodaistvu. Nato je navajal nekaj statističnih podatkov. Zadružna šola bi zaključevala letos 30. tečaj, če ne bi svetovna vojna ustavila njenega delovanja za polnih šest let, tako pa zaključuje danes šola 24. tečaj, medtem ko je poteklo od ustanovitve 30 let Dne 15. oktobra 1937 ee je odprl prvi razred Zadružne šole, v katerega je bilo spre;etih 40 učencev. Priglase za sprejem sta sprejemali Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug, ki sta izvedla izbor priglašenih ter sprejeli: Zadružna zveza 27, Zveza slovenskih zadrug pa 13 prigla-šencev. Učenci I. razreda so prišli iz 20 okrajev in so bili stari od 16 do 31 let. Imeli so različno predizobrazbo: od enorazredne ljudske šole preko meščanskih šol in gimnazij, kmetijskih in vinarskih šol do učiteljišča. V šolskem letu 1937-38 6e je razširila Zadružna šola na dva razreda. Dne 24. januarja 1938 je g. ban otvoril drugi razred, v katerega je vstopilo 23 učencev, od katerih je eden izstopil Za vstop v II. razred se je zahteval dovršen I. razred Zadružne šole. Njihova starost je bila od 19 do 35 let in so pripadali 13 okrajem. Zadružna šola ee je vzdrževala iz državne podpore, ki je znašala 60.000 din. Kraljevska banska uprava je izplačala za podpore učencem 69 isoč din. Zadružna zveza je dajala svojim podpirancem brezplačna stanovanja, kurjavo, razsvetljavo in perilo ter plačevala zanje vse šolske potrebščine. Zveza slovenskih zadrug je podpirala svoje priporočence z denarnimi podporami in plačevala zanje šolske potrebščine. Tudi skripta, ki so jih prejeli njeni podpiranci, je plačala Zveza slovenskih zadrug. Učenci Zadružne šole so prejemali posamezne podpore od hranilnic in posojilnic, nabavljalnih in prodajnih zadrug ter srezkih kmetijskih odborov v skupnem znesku 9 600 din. Učni uspeh je bil naslednji: Z odličnim uspehom so dovršili šolo I. razred 3, II. razred 2; 6 prav dobrim uspehom I. razred 13, II. razred 11; z dobrim uspehom I. razred 19, II. razred 9; z zadostnim uspehom I. razred 4, II. razred 0. Po poročilu g. direktorja Gogala se je vršil izpit iz vseh predmetov I. in II. razreda, da so gg. zastopniki dobili pregled čez predelano snov in se prepričali, kako so si jo učenci prisvojili Po izpitu je nagovoril učence zastopnik ministrstva za kmetijstvo, ki je čestital profesorskemu zboru in učencem ter izrazil svoje začu- Ljub5;anska drama: denje nad izbornim uspehom, ki so ga pokazali udeleženci Zadružue šole. Poudarjal je, da je ljubljanska Zadružna šola poznana ne samo v Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji in da se njeni absolventje ne udejstvujejo samo pri slovenskih zadrugah, temveč zavzemajo tudi po drugih banovinah najvažnejša mesta v zadružništvu. Želel je, da bi se zopet vpeljala praksa, da bi se sprejemali v ljubljansko Zadružno šolo tudi priglašene! iz Dalmacije, Bosne, Hrvatske itd., da bi se v tej šoli temeljito izšolali in potem prevzeli vodilne vloge v zadružništvu svojih banovin. Za njim je povzel besedo zastopnik g. bana g Puš, ki je enako čestital g. direktorju, profesorskemu zboru in učencem k doseženemu uspehu. Dalje sta nagovorila učence zastopnik Zadružne zveze g. direktor Remec in zastopnik Zveze slovenskih zadrug g. nadzornik Šumer. V imenu učencev sta se zahvalila za I. razr. Jože Kranjc in za II. razr. Alojzij Miklavc. Izrekla sta najtoplejšo zahvalo vsem činiteljem, ki omogočujejo, da se vrši vsako leto Zadružna šola in obljubila, da se bodo absolventi radi ravnali po danih navodilih in da bodo z veseljem stopili v službo zadružništva. Emil Synek: Nočna služba Emil Synek je s svojo »Nočno službo« gotovo zanimiv primer današnje češke miselnosti, ki s krčevitimi gestami išče rešitve na vseh poljih, a zaradi neprijaznih in usodnih okoliščin povsod stoji nekje v sredi Ne radikalnost in bojevitost, ne ostrina in idejna jasnost, ampak strpljivost in prizanesljivo iskanje resnice in pravice z rahlim pesimističnim disakordom, ki izzveni na koncu drame v tehle besedah: »Čakal bo! Saj to je tisto; vsi samo čakamo, kaj bo!« 60 značilnosti te drame. Urednik Štefan, ki že trideset let opravlja nočno službo žurnalista pri političnem listu, ki ga izdaja upliven senator, pride nenadoma ob poročilu o neki avtomobilski nesreči na misel, da hoče biti tudi on enkrat mož na mestu, ki ima svoje prepričanje, ki misli in čuti: »Že trideset let sedim tukaj! In še nikdar nisem imel poguma, da bi 6e vam postavil po robu. Tisočkrat sem se v teh letih pustil zlomiti, danes pa ni moči, ki bi mi zaprla usta. — Prišel je redki trenutek mojega življenja, ki ga ne pustim iz rok. Vse življenje sem čakal nanj, kakor na glavni dobitek. Zmeraj 6em moral napisati, podčrtati, kar so drugi ukazovali. Nikdar me niste vprašali, kaj mislim in kaj se ni zdi. Ampak jaz sem vendar le gospodar svojega peresa, svojih možganov. Zdaj lahko naredim nekaj po svoji volji.« — S tem svojim odločnim stališčem išče pravičnosti za mater ubogega povoženca, obenem pa se nam razkriva vsa trhla stavba moralnosti današnje moderne družbe. Tovarnar Herz, čigar avto je povozil nesreč- neža, je pred polomom, njegova žena, ki je v usodnem trenutku šofirala — bila pa je brez šoferskega izpita — se nam razkrije kot živčno bolna dama iz višjih krogov, ki nesramno vara svojega moža. Vsa družba je bolna, nasproti pa stoji zgaran žurnalist. ki ob svoji zmagi, ko zapro Herzovo ženo za 2 leti, mora priznati: »V vas sem videl predstavnico oblasti, ki vlada, ki je srečna. Potem pa sem vas zagledal pred sodiščem revno, ponižno. Bili ste kakor okrajšava človeške usode. Obsodili so vas senat je odložil en akt. Toda kaj je s tem rešenega? Svet lahko obračamo, toda človeku ni pomoči! In v tem je šibkost drame. Miselno na6 reševanje konfliktov in etičen poudarek v sami drami ne zadovolji, umetniško pa življenje ni tako globoko in pristno zagrabljeno, da bi občutili vso tragiko današnje družbe. — Žurnalist Štefan je še najbolj človeško občuten, dočim so vse postave iz višje družbe, predvsem pa Herz in njegova žena Vilma le shematične podobe, ki so v gotovih prizorih precej daleč od resničnega življenja. — Te nedostatke drame pa je avtor spretno skril v globok in oster dialog, ki se sicer na nekaterih mestih ponavlja, vendar pa nadomešča v kompoziciji, sami verjetnosti in miselni jasnosti marsikatero pomanjkljivost Tekst je iz češčine prevedel g. E. Kosmač. Režiral jo je g. B. Kreft, ki je skušal s tempom ustvariti vtis hitrega novinarskega dela, obenem pa tudi z globokim dialogom poudariti pravo vred- i noto same drame. To se mu ni vedno posrečilo, I predvsem zaradi utrujenosti in preobremenjenosti igralcev. — Znanje teksta dela preglavice večini igralcev in improvizacija se pozna preveč. Glavno vlogo, urednika Stefana, je igral g. Kralj, ki je k letošnji kreaciji pridejal še eno, ki mu izredno odgovarja. — Tovarnar Herz, ki je že v sami drami precej'nejasna podoba, je g. Levarju delala nekoliko težkoče. Popoln zlom v tretjem dejanju je nekoliko prenagel. — G. Severjeva je igrala njegovo ženo Vilmo, ki koleba med histeričnimi izbruhi in etičnem oglašanjem vesti, ter se nam na koncu popolnoma proti pričakovanju pokaže kot zahrbtna varalka svojega moža. V tem neravnovesju je težko lovila momente, ki so izražali popolno življenjsko verjetnost. — Odvetnik dr. John od Jermana je bil nekoliko pretrd in problematičen. — Izredno dobro je izoblikoval postavo senatorja g. Gregorin. Take reprezentativne vloge odgovarjajo njegovemu nastopu in gesti. — Naj omenim še Severja kot 9lugo, Potokarja kot reporterja in Pluta kot vratarja. Sama drama zapusti v človeku neko negotovo razpoloženje, vendar jo je publika prav toplo sprejela. St/ Belgrad, 15. aprila. Predsnočnjim jo umrl v Belgradu višji svetnik prometnega ministrstva Franjo Gregorič. Pokojni Gregorič je bil rojen v Prvačini blizu Gorice. Za časa svojega službovanja v Belgradu ee je udejstvoval v sokolski zvezi. | Benjamin Gigli najslavnejši sodobni svetovni tenorist bo Del v hinu Unionu v svojem najnove šem in edinem letošni. filmu USPAVANKA Sodeluleto člani berliosk“ drž. opere Michael Bvhnen, Plnria Ceooiarl n»U«ye Hnn' **«ser In Pe er Dosse Velikonočni spored KINO UNIONA Premu ra na v-lmo soboto ob 21. uri J Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani Včerajšnji dan, dan polovičnih zmag Včeraj popoldne so ee šahisti na mednarodnem turnirju v Ljubljani imeli menda res namen boriti se samo za pol točke, saj so se vse igre, ki so bile končane popoldne, nehale z remijem. Ti, kakor tudi že številni prejšnji neodločeni izidi iger gotovo pričajo o tem, da so igralci na tem turnirju res precej enakih veličin, čeprav se ne maramo zameriti nekaterim šahovskim junakom, o katerih je časopisje pisalo, ko se najmlajši udeleženci sedanjega mednarodnega spopada še skoraj rodili niso. Preinfalk, ta drugače nesrečni »invalid«, se je še pri vseh dosedanjih kolih držal izredno dobro. Tudi včeraj ni popustil, čeprav je moral v boj 8 starim levom dr. Vidmarjem. Že po 15. potezi si je tako utrdil svoj položaj, da je bil menda res upravičen, da ni sprejel remisa, ki mu ga je dr. Vidmar ponudil. Kljub temu pa se je le moral po 22. potezi zadovoljiti s polovico točke. — Brž sta bila zadovoljna s polovično zmago tudi FoItyg in Steiner. Njuna igra ni bila dosti zanimiva, ker 80 možici z deske preveč hitro leteli na mizo. Ko sta si tako pobrala vse orožje iz rok, je bilo seveda boja tudi brž konec. — Tartakower in Kostič tudi brez potrebnih figur nista mogla doseči več kot remis. — V enakem položaju sta se v končnici znašla tudi Vidmar ml. in dr. Trifunovič. Slednji ni niti hotel vzeti figure, ki mu jo je Vidmar ponudil, ter rajši zaigral na remis. — Zdi se, da se bo moral Pirc precej potruditi, če bo hotel doseči s Szabom vsaj remis. Igre namreč še nista končala, niti po drugi prekinitvi. Szabo ima dva nevarna kmeta, ki sta priromala že na šesto polje in sta precej prosta Pirc se je svojega nasprotnika že precej otresel, vendar še vedno stoji nekoliko slabše. — Šorliju se res upravičeno čudimo, saj ga vsi poznamo kot silno bistrega igralca. Sprašujemo se, kaj je z njim na sedanjem turnirju. Tudi včerajšnji dan mu ni rodil uspeha. V igri z Nedeijkovičem si je ustvaril že dosti boljši položaj in ob prvi prekinitvi so vsi pričakovali, da bo vendar zmagal. Vendar pa ee je zanj sreča čudno zasukala, tako da mu je tudi Nedeljkovič vzel celo piko. Vendar pa mu dosedanji neuspeh menda vendar ne bo vzel vsega poguma, čeprav je boj zanj kot novinca na mednarodnih šahovskih tekmah precej hud. — Fur-laniju v boju e Totom niti dobljena kvaliteta ni pri včerajšnji igri mogla uspešno nadomestiti dveh kmetov, ki mu jih je Tot ugrabil. Zmagal je Tot, v igri Astaloš : BrOder pa je Brčiderju prinesel zmago kmet, ki si ga je osvojil v središnici. Šlanje po 4. kolu: Kostič, Broder 3, dr. Trifunovič 2 in pol, Szabo 2 (2) itd. Danes igrajo: dr Vidmar—Furlani, Kostič— Preinfalk, Steiner—dr. Tartakower, dr. Trifunovič —Foltys, Broder—Vidmar ml., Szabo—dr. Astaloš, Nedeljkovič—Pirc, Tot—Šorli. Ogromen požar v Sladkem vrhu Maribor, 14. aprila. V Sladkem vrhu tik državne meje se nahaja znana tovarna lepenke, ki bi bila danes skoraj postala žrtev usodne požarne nesreče. Okrog poldneva so delavci zapazili dim, ki se je sukljal nad velikim skladiščem izdelane lepenke, v katerem je bilo nakopičenega 20 vagonov blaga. Komaj je zadonel po tovarni alarm, že so bušnili visoki plameni iz skladišča. Domača tovarniška požarna bramba, ki so ji pomagali delavci, je takoj začela z delom, iz tovarne pa so hitro pozvali telefonično in s sli okoliške požarne brambe na pomoč. Kmalu so prihitele gasilske čete iz bližnje in daljnje okolice, tudi mariborska četa je poslala svojo motorko. Iz sosednje Avstrije je prav tako prihitela pomoč, in sicer kar šest gasilskih čet. Dasi je požar divjal z vso silo ter je neposredno ogražal sosedna velika skladišča, v katerih je bilo 80 vagonov celuloze, lesa, lepenke in drugih vnetljivih stvari, se je gasilcem posrečilo z združenimi močmi, da so po več ur trajajočem napornem gašenju ogenj omejili na goreči objekt. Skladišče z vso zalogo so plameni sicer popolnoma uničili, naprej na sosedne zgradbe pa se ogenj ni razširil in tako je ostalo veliko tovarniško podjetje obvarovano usodne katastrofe. Požar je napravil četrt milijona škode. Kako je ogenj nastal, do sedaj še ni ugotovljeno. Tipaje sem odšel za svojim vodnikom proti čelu oddelka. Stal je v neki globeli ob cesti. Možje so bili naslonjeni na pobočje in so se opirali na puške kot na palice. Nisem opazil nobene piramide iz pušk. Dospela sva na čelo oddelka. »To je poveljnik«, je šepetal moj vodnik. Sirokopleč mož je gledal, kako prihajava. Z rokami na hrbtu je stal sredi ceste. »Gospod Gžrard!« Ustrašil sem se manj zato, ker sem bil spoznan kakor pa zaradi tega, ker 6em takoj spoznal glas gospoda Ral-pha. Popolnoma sem pozabil, da ima Ralph v revolucionarni armadi visok položaj. »S čim Vam morem služiti, gospod Gčrard?« Njegov gla sje bil hkratu gospodovalen in prijazen. Poleg tega pa je bilo razumljivo samo po sebi, da upravnik grofa Antrima ne bo govoril z menoj pred svojimi vojaki v tretji osebi. »Na razpolago sem Vam«, je ponovil. Nebo za gospodom Ralphom je sivelo. Veter se je polegel. Počasi je vstajala jutranja zarja, »Na razpolago sem Vam«, je ponovil upravitelj »Spomnil sem se,« sem rekel z neprisiljenim glasom, »da ste povedali, da bodo prostovoljci danes zjutraj ob štirih zapustili Tralee in imeli v Ard-fertu vojaške vaje. Hotel sem si ogledati te vaje.« »Hvala Vam za zanimanje«, je rekel. V njegovem glasu sem čutil po-emeh. Videl me je, ko 6em prihajal, in je vedel dobro, da nisem prišel od Kendaleja. Če sem mislil le za trenu- Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bo;ev za svobodo 33 tek, da lahko pridem v grad neopažen, mi je zdaj to upanje izginilo. Postalo je že skoraj svetlo. Deževne luže so se svetlikale na cesti. Čisto nizko nad nami je letela jata divjih gosi. Gospod Ralph mi je pomignil, naj mu sledim Zapustili smo cesto in stopili na Vzvišen kraj »Poročnik Davis, zavzemite moje mesto na čelu oddelka!« Gospod Ralph je vzel piščalko in zažvižgal Šepetajoči glasovi so utihnili. Pri drugem žvižgu sem zaslišal korake čete, ki se je začela premikati. Prostovoljci so korakali mimo naju. To je bila čudna zmes neprisiljenosti in discipline. Skoraj vsi možje 60 nosili uniforme, čeprav ni vladala nikaka enotnost v obleki. Večina uniform je bila sestavljena iz suknjiča, dokolenk, in ovijač, vse v sivozeleni barvi. Za pokrivalo so imeli nekateri avstralski klobuk ali pa angleško čepico. Veliko prostovoljcev pa sploh ni nosilo nika-ke uniforme. Lahko bi jih imel za navadne lovce. »Mnogi so upokojeni ali demobilizirani vojaki«, je dejal gospod Ralph, »in so ohranili uniforme.« »In drugi?« sem vprašal. »Matere in žene so jim sešile obleko. Vsi so se, oskrbeli sami.« »Na svoje stroške?« »Na svoje stroške.« Opazoval sem može, ki so korakali mimo mene. Skoraj vsi so bili zelo mladi. Imel sem občutek, da med njimi ni skoraj nobenega kmeta. Večina je napravljala name malomeščanski vtis. Zdelo se mi je, da so to bančni uradniki, notarski pomočniki in nameščenci iz podjetij. Mnogo jih je nosilo naočnike. V teh kratkovidnih pogledih sem opazil izraz take zakrknjenosti in odločne volje, da ga ne bom mogel nikdar pozabiti. Desetkrat, stokrat rajši bi 6tal nasproti pravemu vojaku kakor pa enemu teh bledih mladeničev. Ob tej uri so se mi zdeli načrti, katere mi je razlagal pred enim mesecem gospod Terence, pravilni. Ralph MacGregor je naslonil svojo orokavičeno roko na ročaj meča, ki ga je zasadil pred seboj v zemljo. Gledal je nepremično. Ko je odkorakal mimo poslednji prostovoljec, se je gospod Ralph sklonil k meni in mi ponosno rekel: »Na praznik svetega Petrija, dne 17. marca tega leta, je bila v Dublinu na College Greenu parada. Pred svojim predstojnikom, Vašim tovarišem Eoinom Mac Neillom je korakalo petnajst tisoč prostovoljcev Poldrugo uro se cestna železnica ni mogla premakniti Angleška policija je zijala z odprtimi U6tmi..,« »In orožje?« sem vprašal. »Kako ga dobite?« »Ali Vas to vznemirja, gospod pro- fesor? Orožje dobimo s privatnimi jahtami, s poštnimi parniki, v kovčegih potnikov ,.. Poglejte puške.« Šla sva za četo. Ralph je poklical prostovoljca. Vzel mu je puško in mi jo ponudil. »Ta puška, gospod profesor, je angleška Nepotrebno je vprašati njenega lastnika, kako jo je dobil. Glavno je, da jo ima.« Ralph mu je vrnil puško in mi smehljaje rekel; »Če želite videti nemške puške, jih ne smete iskati tukaj. Te boste našli gori v Ulsteru. Leta 1914, tri mesece pred izbruhom vojne, je sir Edward Carson, današnji vojni minister angleškega cesarstva, poklical na pomoč mogočnega vladarja — kakor je imenoval cesarja. — Nemudoma je dobil od »Nemških tovarn za orožje in strelivo« petdesettisoč pušk in milijon nabojev. Ne, gospod profesor, če želite videti Mauserjeve puške, jih ne iščite tukaj.« Gospod Ralph je bulil čtrenutek predse. Nato je pristavil z zagrenjenim glasom: »Pred sto leti smo dobivali tuje orožje. Prinesel nam ga je Hoche. To so bile francoske puške.« Spat sem legel ob osmih zjutraj, ob enajstih me je pa William že prebudil. H kosilu, kjer so bili zbrani moji tovariši iz nadzorstvene komisije, sem prišel prepozno. Zaradi utrujenosti in razburjenja sem bil čisto izčrpan. Profesor Henriksen, ki se je pred osmimi dnevi odločil, da bo jedel z nami, je pri večerji povzel besedo: »Ljubi moji prijatelji,« je dejal, »veseli me, da vam morem sporočiti prve ugotovitve o svojem raziskavanju, ki bodo tudi vas zanimale.« Salonski vlomilec pred sodniki Maribor, 15. aprila. Današnji Veliki petek bo ostal kot nesrečen dan v spominu 38-letnemu brezposelnemu krojaškemu pomočniku Vladimirju Novaku iz Zagreba, ki je po svojem pravem poklicu prvovrsten vlomilec. Novak je namreč dne 12. decembra izvršil vlom v stanovanje trgovskega potnika Aleksandra Walzeka v Mariboru ter je nabral veliko plena. Zaradi tega se danes zagovarja pred malim kazenskim senatom. Novak je bil zaradi težkih tatvin že velikokrat kaznovan. Največjo kazen mu je prisodilo zagrebško okrožno sodišče in sicer 7 let robije s raznimi poostritvami. Vsega skupaj pa je bil že trikrat obsojen na robijo, da o manjših kaznih sploh ne govorimo. Je pač tat iz navade in sicer tat, ki spada v najvišjo kategorijo — tako imenovani salonski vlomilec. Obtoženi Novak pripoveduje, da je povsem slučajno prišel v hišo št. 17 na Aleksandrovi cesti, kjer stanuje v II. nadstropju trgovski potnik Aleksander VVatzek. Novak pravi, da je sel za neko mlado, lepo žensko, ki je šla v tisto hišo. Ker ni vedel, kam je šla, se je na slepo podal po stopnicah za njo ter je potrkal na prvo stanovanje, kjer je mislil, da je ženska vstopila. Ko pa se mu nihče ni odzval, je prišel na misel, da bi vlomil. S pomočjo velikih krojaških Škarij je vrata z lahkoto odprl. Watzekovo stanovanje ima 3 sobe. Novak je z vajenim očesom vse tri v hipu pregledal ter je kmalu odkril predale, v katerih je slutil plen. Res se ni motil. Našel je ogromen plen ki je obsegal tele predmete: 113 zlatnikov iz raznih držav in časov, zlatnikov, ki imajo vsi veliko numizmatično vrednost. Med njimi je star kitajski zlatnik, zlatniki cesarja Teodozija, rimski zlatniki, potem zlat, starodaven kitajski prstan, benečanski prstan, zlati zapestni gumbi, starodavna zlata ura z verižico, raznovrsten ženski nakit, cigaretne doze, ure; vse skupaj v vrednosti 44.645 din ter hranilno knjižico Prve hrvatske štedionice z vlogo 105.880 din. Vlomilca pa je pri njegovem poslu prepodila Watzekova služkinja, ki je prišla iz drvarnice. Novak je prisebno pobasal plen v platneno pokrivalo pisalnega stroja ter pobegnil. Bežal je skozi park za Tri ribnike ter je v Badlovem vinogradu svoj plen uredil. Videl je, da hranilne knjižice in nekaterih manj vrednih predmetov ne potrebuje, pa je vse to pustil v senčnici, sam pa se je podal na kolodvor ter se s prvim vlakom odpeljal iz Maribora. Pri razpečevanju or*;et Novak je začel plen razpečavati v Zagrebu, Belgradu in Karlovcu. Zastavljal je zlatnike v zastavljalnicah ter jih menjaval v bankah. V Karlovcu pa mu je tamkajšnja policija prišla na sled po njegovi lastni neprevidnosti. Ker je imel precej denarja v žepu, si je hotel Novak v Karlovcu privoščiti veselo noč. Seznanil se je z lepo žensko, ki pa je bila v policijski službi, šla sta v najboljšo restavracijo ter sta se gostila v separeju-Da bi vzbudil v svoji družabnici več veselja, ji je jel kazati zlatnike, ki jih je imel precej v žepu. Dekle pa je skrivaj obvestilo policijo in sredi najlepše zabave so Novaka presenetili detektivi ter ga aretirali. Novak je bil obsojen na 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic, ker pa je zelo nevaren za tujo imovino, bo moral po prestani kazni ostati še 3 leta za zamreženimi okni. Od tu in Sasu Anketa med pekovskimi mojstri in pekovskimi pomočniki je bila včeraj v Belgradu. dvoril jo je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Najvažnejša točka teh razprav je bilo nočno delo v pekarnah. Govorili številni mojstri, za njimi pa tudi pomočniki, ki so ee zavzemali za prepoved nočnega dela, kakor jo dopušča obrtni zakon. Vse skupaj ee je končalo v splošnem prerekanju, nakar je moral Predsedujoči zaključiti anketo, ne da bi se dosegel kakršenkoli sporazum. Zaradi tega bo ministrstvo za socialno politiko proučilo vso stvar in samo izdalo odloke, ki bodo uredili vprašanje službenega razmerja mod pekovskimi mojstri in pomočniki. Poljski prometni minister Ulrycli je včeraj iz Belgrada dopotoval v Sarajevo. Spremljal ga je prometni minister. Na postaji so poljskemu gostu priredili prisrčen sprejem. Minister Ulrych je ostal v Sarajevu en dan, nakar je odpotoval v Dubrovnik. S posebno ladjo »Šumadijo«, bosta skupno z dr. Spahom obplula vso Dalmacijo od Dubrovnika do Sušaka. ZelezniSko progo od Ustiprače do Foče grade s pospešenim tempom. Zaradi ugodnega vremena najeli mnogo novih delavcev, tako, da jih je fiedaj zapoelenih pri graditvi nekaj nad 2000. Čeprav se na terenu pojavljajo vedno nove težave in zapreke, računajo, da bodo progo dovršili do konca tega meseca. Prijatelju svoje priležnice je razparal trebuh delavec v cementni tovarni v Beočinu Stanko Todorovič. Todorovič ni imel niti 25 let, ko je začel živeti skupaj z natakarico Ano Nagy iz Beočina. Predvčerajšnjim je prišel Todorovič v gostilno in tam našel svojo priležnico v družbi delavca Kop-čanskega. Ljubosumen in jezen je Todorovič pristopil k Nagyjevi in ji prisolil nekaj zaušnic. Ta hip so se postavili v obrambo ženske ostali gostje, da je nastal splošen pTetep.Takrat je Todoro-vič potegnil nož in Kopčanskemu dobesedno preparal trebuh. Ranjenec je umrl še med prevozom v bolnišnico. 100 juter plodne zemlje so pridobili v okolici "irovitice s tem, da so čistili zanemarjeni prekop Pri Pčelici. Vsako leto na spomlad in na jesen je Drava prestopila bregove in preplavila daleč naokoli vso okolico. Kmetje so moledovali leta in leta okrog oblasti, da bi jim priskočila na pomoč z izdatno podporo, dokler končno niso uspeli. Sedaj so se okorajiili še kmetje, ki imajo zemljo okrog prekopa Baskovo, in začeli urejati prekop. Banska uprava jim je naklonila precejšnjo podporo. Skozi strop so vdrli v hišo posestnika Ileša Deže v vasi Korogu pri Vukovarju trije maskirani roparji. Pograbili so gospodarja in njegovo mater in ju stlačili v slamnjači, da nista mogla vpiti na pomoč. Ko niso našli nobenega denarja, so roparji 6 puškinimi kopiti mlatili po Ileši tako dolgo, da jim je izdal prostor, v katerem je bilo 2800 dinarjev. Cim so imeli pričakovani plen v rokah, so pobegnili. n Razstavo italijanskega portreta skozi stoletja v muzeju kneza Pavla 60 razen Belgrajčanov in drugih Jugoslovanov obiskali v večjem številu iz tujino skupine Bolgarov,' Romunov in Madžarov. Med drugimi eo jo obiskali poveljnik 2. armade v Sarajevu general Bogoljub Ilič, ravnatelj muzeja v Temišvaru dr. Miloje, senator Svetozar Tomič, brigadni general Vojislav Katič iz Banjaluke in akademski elikar Toma Rosandič. V skupinah so prišli na razstavo študentje belgrajeke univerze, slušatelji višje pedagoške šole iz Belgrada, ski akademiki iz Skoplja, gimnazijci iz Zemuna, Vršoa, Sarajeva in Novega Sada, Sombora in Vu-kovara. člani predsedništva centrale industrijskih korporacij Avg. Praprotnik iz Ljubljane, Vlada Ilič, Toma Maksimovič in dr. Milan Ulmanski so včeraj obiskali ministra za socialno politiko Dragišo Cvetkoviča. Ob tej priliki se je novo predeedni-Stvo centrale industrijskih korporacij predstavilo ministru Cvetkoviču ter se mu zahvalilo za njegova prizadevanja za povoljno rešitev nesoglasij med delavci in delodajalci. 1388 Nemcev in Avstrijcev je glasovalo predvčerajšnjim na nemški ladji »General von Steu-ben« v Dubrovniku. Vsi ti glasovalci so prišli z vlaki v Dubrovnik, kjer se je v pristanišču usidrala ladja. Nekaj po 12 je ladja z vsemi glasovalci odplula iz pristanišča v mednarodno morsko cono, kjer so vsi državljani velikega rajha oddali svoje glasove. Ko je bilo glasovanje končano, je ladja spot priplula nazaj v pristanišče, izkrcala vse glasovalce, nato pa krenila v Benetke. »Breztrošarinski« petrolej je prodajal za nizko ceno neki kolesar v okolici Vinkovcev. Kolesar Se je pojavil v vasi in ponujal kmetom >brez-trošariuski« petrolej po 4 din za liter. Zalogo je seveda hitro prodaj, a še hitreje jo je kolesar potegnil v naslednjo vas. Kupčija je vrgla lep zaslužek, le kmetje so bili razočarani, ko so v steklenicah dobili namesto petroleja navadno vodo. Goljuf je prilil v steklenice nekaj kapljic petroleja, da je tekočina mogla iti v promet. V vseh vaseh, ki jih je obiskal, je tako prodal okrog 400 litrov vode. 1,051.528.381 din je dobila državna blagajna v preteklem proračunskem letu na carinah. Dogodek je izredno velik, saj je prekoračil v pro-^čunti predvideno vsoto za celih 181 milij. din. ' primeri s prejšnjim proračunskim letom so Vrgle carine 211 milij. din več ali 25.17%. Banjaluški muslimani bodo poslali dragocen dar albanskemu kralju Ahmedu Zogu za njegovo P°roko z grofico Gerardino Apponyi, Organizirali S® tudi posebno skupino, ki se bo odpeljala v *'rano ter tamkaj izročila kralju poročno darilo, •popisi vedo povedati, da se je za izlet na poročne svečanosti javilo precejšnje število bogatih muslimanov Banjalučanov, . Tisočake sta ponarejala v Petrinji fotograf Soiger in akademik Stiepan Vidakovič. Vidakovič je kot prijatelj pri Sobingerju učil fotografirala, nato pa se nekje drugje svetlotiska. S tem se J0 produkcija tisočakov prav 7.a prav začela. Študent je znesel skupaj posebno ponarejevalsko °r°dje, kemikalije m podobno. Ko sta pogruntala P.r?v®. barve bankovca, sta šla na delo. Le vodeni ‘pk jima je delal preglavice. Pa tudi to uganko je !otoSraf’ ki je povedal Vidakoviču, kako se odeni tisk prenaša na papir. Še preden pa j a spravila v promet prve ponarejene tisočake, ju ■• zasegla oblast in spravila pred sodišče, ki jima J« odmerilo strogo kazen: folograf je dobil pet let blie, a Vidakovič sedem let. KINO SLOGA Telefon 27-30 Pride 1 Premiera na Vel. soboto ob 21‘15 uri Pride t Herojski čin poročnika Perry-a V glavni vlogi ljubljenec publike Robert Taylor. Ljubljanski veliki teden Dva največja praznika pozna cerkveno leto, božič in veliko noč. In nastirojenje, ki ta dva prisrčna praznika obdaja, je v naši deželi posebno toplo. Slovesnost, s katero se srca pripravljajo nanju, je v Sloveniji posebno lepa in veličastna, saj je naš narod že po tradiciji praznoval te velike dni z vso zbranostjo, tako kakor jih utegne praznovati le ljudstvo, ki je v globini svoje duše verno in pri vsem 6vojem početju povezano z mislijo na Boga. Nikjer na svetu narodna pobožnost ni dobila tako lepega zunanjega izraza kot ga je dobila pri nas v Sloveniji. Naši predniki so povsod, kjerkoli 60 se naselili, doma in na tujem, nemudoma poskrbeli, da so si poleg naselbine, še rajši pa v njenem osrčju sezidali božji hram Pa tudi kraje, kamor 6o šli včasih, da 60 se Bogu priporočili s posebno čisto pobožnostjo, so okrasili s cerkvami. Na strme gore in na zelene gričke so postavili bele cerkvice, nikjer na svetu cerkve toliko in v takem številu ne krase pokrajine kakor v Sloveniji. Na gore in na zelene hribe eo romali naši predniki in še roma naše verno ljudstvo, na visoke kraje, da 6e tam začuti bliže Bogu in da mu z večjo iskrenostjo zaupa svoje reve in svoje prošnje. Naše ljudstvo praznuje bož<č in veliko noč nad V6e prisrčno. Božič je brez dvoma Ijubkejši, velika noč pa veličasinejši praznik O božiču sta hrib in plan pokrita s snežnobelo odejo, zemlja skriva pod to odejo vse tajne in neizravnanosti, sneg je pobelil vse temno in orno in zdi se, kakor bi se ves svet očistil Ko gledaš proti obzorju, se ti zdi, da 6e sivobelo nebo in bela zemlja poljubljata, skoraj ne moreš razločiti, kje pričenja prvo in kje nehava drugo. Vse je očiščeno, belina je radostna, pokrajina svečano ljubka, molčeče smreke z belimi kapucami, hiše ogrnjene z mehkimi, belimi pernicami, veselo odmevajo človeški glasovi. Velika noč pa je praznik, ob katerem slavimo Gospodovo vstajenje, vstajenje po bridkem trpljenju in okrutni smrti. Priroda, ki je že zaslutila zelenje in cvetje polne pomladi, se že prebuja. Cvetje in zelenje začenja pomalem krasiti gole veje, iz vlažnega, gnilega, rjavega listja poganjajo na dan zvončki, teloh cvete in pomladanski žafran in prve ptice se že oglašajo ob toplejših večerih. Mlačne sape oznanjajo, da se 6pet vrača pomlad, da priroda doživlja vstajenje, da spet prihaja čas zelenenja, cvetja in rasti. Pomlad in vstajenje prihajata v prirodo, pomlad in vstajenje pa zagospodarita tudi v naših očiščenih srcih z blagodejno močjo. Veliki teden v cerkvi Preden pa pride mogočni praznik Gospodovega vstajenja, se v duhu združimo 6 Cerkvijo in preživimo leto za letom znova dni Gospodovega trpljenja, dni, ko je svoj čas oblast tega sveta, posvetna in farizejska, mislila, da je zmagala, ko je pribila Kristusa na križ in ga položila v grob, pred katerega je postavila vojaško stražo. Te dni trpljenja in smrti Gospodove še enkrat vsako leto znova doživljamo v duhu s Cerkvijo, da se po pobožnem premišljevanju in po žalosti moremo očiščeni dvigniti k praznovanju dneva, ob katerem je Gospod V6tal iz groba in dokazal svetu, da je premagal smrt in delo odrešenja končal ovenčan z vsem sijajem svoje božje slave. V sredo popoldne se že pričenjajo v V6eh cerkvah popoldanske cerkvene molitve, jutranjice. Duhovniki molijo na glas in njihovi glasovi pretresljivo svečano odmevajo pod cerkvenim obokom in od zidov. V četrtek je še sveta maša, slovesna in sijajna, vse dokler se ne oglasi »Gloda«. Še enkrat zapojo zvonovi in zvončki, potem pa umolknejo za dva dni. Lep ljudski izrek pravi, da gredo zvonovi v Rim. Poslej se pri posameznih delih svete maše oglaša le še leseni klepec z gluhim in brezbarvnim zvokom. Sveto Rešnje Telo prenese mašnik k božjemu grobu, ves okras izgine z oltarjev Pri stolnih cerkvah ta dan škof umiva noge dvanajsterim star- čkom, v spomin na dvanajst apostolov, katerim je Kristus pri zadnji večerji umival noge. Pobožne množice se zgrinjajo okrog božjega groba. V cerkvah vlada svečana tišina, ljudje molijo s tiho zbranostjo in poglobljenostjo. Popoldne so spet jutranjice in množice znova prihajajo, da prisostvujejo tem molitvam. Zvečer so postne pridige, pri katerih se v Ljubljani, zlasti v stolnici, nabere toliko ljudi, kot malokdaj v letu. Vse je tiho, dan je kar nekam otožen, saj ne slišimo zvonov, ki nam sicer vse leto oznanjajo dneve čase, svete maše, angeljsko češčenje. Na velik petek, ta najotožnejši dan v vsem letu, so cerkve na znotraj in na ven najbolj opu-stošene. Brez okrasja, povsem goli so oltarji, izginile 60 vse preproge, samo ena barva, ki krije svete amtrls„.ou„ ]KL ou „ tl m ^ n.aiec podobe, prevladuje, spokorna vijoličasta barva. Pre- | lg u ne Vozišč od'24. t. m. dalje, tresljivi so obredi tega dne. In neprestano pri- jih tudi dobite skoraj vselej med letom v cerkvi več kakor moških. Veliki teden pa se to stanje kar nekam spremeni. Tudi moških pride v cerkev prav mnogo, morda več kakor žensk, ki imajo doma prav te dni nešteto domačih opravkov. Treba je peči, kuhati, barvati velikonočne pirhe, čistiti in urejati za praznike. Ljudje, ki odhajajo na deželo praznovat veliko noč (v Ljubljani živi med letom prav mnogo deželanov, uradnikov, študentov in ljudi iz najraznovrstnejših poklicev), si že po ulicah voščijo vesele praznike in rokujejo z znanci, katerih preko praznikov ne bodo videli. Mesto je tiho, ker molče zvonovi. Po domovih pa je prav mrzlično živahno; koliko je dela, človek skoraj še sesti ne utegne od samih najnujnejših opravkov in izboljšav, ki jih je do praznikov še treba izvesti, da bo na veliko noč vse v hiši lepo v redu in kakor je prav. Glavni trije dnevi velikega tedna ob pripravah na veliko nedeljo minevajo prav hitro. Blagajke in fožefce Ljubljana, 14. aprila. Redke blagajke in rdeče jožefce so se prav kruto maščevale nad svojimi uničevalci, ker so jih trgali in prinesli v Ljubljano naprodaj. Strogi mestni tržni organi 60 v soboto in ponedeljek zasačili prodajalca blagajk in prodajalko njej podobne rdeče sestrice jožefce, jim zaplenili z zakonom zaščitene redke rožice ter jih zaslišali, nato so pa poiskali še vse tiste, ki so celo iz Male va,sj pri Ježici šli cvetice trgat v okolico Dvora pri Polhovem Gradcu. Prodajalke 60 jožefco ponujale tudi ljubljanskim cvetličarnam, ki so pa vse ogorčeno zavrnile nakup ponujenih jim zaščitenih rastlin, kar omenjamo s posebno pohvalo lastnikom naših cvetličarn. Zakon o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanost pomembnih živali in rastlin z dne 28. februarja 1922 namreč prepoveduje trganje, ruvanje, prodajanje, ponujanje v nakup in izvažanje zaščitenih rastlin ter prestopke tega zakona kaznuje z globo do 1000 din ali z zaporom do 14 dni. Župani in orožništvo kakor tudi vsi javni nadzorstveni organi, posebno pa gozdno, lovsko in poljsko varstveno osebje in tržna policija so zavezani, da nadzirajo izvrševanje tega zakona in da ovajajo prestopke političnemu okrajnemu oblastvu. Greh torej ni tako majhen in kazen je primeroma velika, toda postopati smo prisiljeni z vso strogostjo, ker bi drugače brezvestni zatiralci redkih rastlin uničili vso floro, ki se naši kraji z njo ponašajo pred drugim svetom Predvsem velja to za blagajko ali igalko — Daphe Blagayna, ki cvete skoraj edino v naših krajih, kamor jo je pred dobrimi sto leti prišel iskat tudi za botaniko navdušeni Saški kralj, da to lepo cvetico sedai ves svet pozna pod imenom »kraljeva roža«. Podobno je tudi z njeno rdečo sestrico — Daphne cneorum, ki jo še marsikdo smatra za nezaščiteno, toda tudi za njo velja zakon in enaka kazen Mestno tržno nadzorstvo je spet natančno poučilo vse svoje organe o tem zakonu, hkrati je pa poslalo vzorce zaščitenih rastlin tudi trošarinskim in obrtnim organom ter policiji, da je skoraj nemogoče vtihotapiti prepovedane rastline v Ljubljano. Posebno pa opozarjamo tudi izletnike na posledice zakona, da na skritih potih, po podeželskih gostilnah in kolodvorih ne bo preveč neprijetnih presenečenj, sitnosti, solza in kazni. Goreirski izletniki vlak V nedeljo 17 in v ponedeljek 18. aprila t, I. vozi na progi Ljubljana gl. kol.-Je6enice-Rateče Planica, odnosno Bistrica-Bohinjsko jezero izletniški vlak št. 920a z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10 in s prihodom v Rateče-Planico ob 8.49, odnosno v Bistrico-Boh. jezero ob 8.39. V obratni smeri bo odhajal oba dneva izletniški vlak iz Rateč-Planice ob 19.14, iz Kranjske gore ob 19.25 in iz Dovje-Mojstrane ob 19.42, iz Bistrice-Boh, jezero ob 19.11 in iz Bleda-Jezero ob 19.41, z Jesenic ob 20.27 in s prihodom v Ljubljano gl. kol ob 22.12. Dne 17. in 18, aprila bo izostal na progi Je-senice-Rateče-Planica mešani vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 6.15 in prihaja v Rateče-Planico ob 8.17. Izletniški vlak št. 920 za smučarje, ki je vozil na progi Ljubljana gl. kol.-Rateče-Planica, odnosno Bistrica-Boh. jezero ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6, izostane od 17. t. m. dalje, povratni izletniški vlak z odhodom iz Bistrice-Boh. jez. ob 19.11 in iz Rateč-Planice ob hajajo verniki, ki poklekajo k razpelom in poljubljajo znake Gospodovega trpljenja. Tudi pred božjim grobom, ki je še temen, kakor zastrt z žalovanjem, 6e zgrinjajo množice; ljudje prihajajo, pomolijo in spet odhajajo, vedno nove trume se razvrščajo. In popoldne se spet oglašajo veličastno ganljive žalostinke s čudovito »De lamentatione Jeremiae prophetae«, Zvečer je spet postna pridiga. Končno pride sobotno jutro z najlepšimi obredi, ki jih pozna cerkvena liturgija. Blagoslov ognja, blagoslov velikonočne sveče, blagoslov krstne vode, prelepi »Lumen Christi« zadoni in veličastni »Exul-tat iam« in že se povrne veselje z živo, poveličano močjo. Gospod je vstal, aleluja, radujmo se, smrt je premagana. Gospod je zmagal. Popoldne je prelepi obred blagoslavljanja jestvin, nato pa se začno procesije. Najlepše ljubljanske procesije so stol-nična, frančiškanska, šempetrska ter križanska, pa tudi vse druge so prav lepe. Radostno razpoloženje zavlada v mestu. V nedeljo zjutraj so zgodnje procesije; v Ljubljani je najlepša, ki gre iz lazaristov-ske cerkve. To procesijo hodijo leto za letom gledat tudi velike množice deželanov iz bližnje okolice. Popoldne je ob tričetrt na tri tako zvana potresna procesija, ki gre iz šempetrske cerkve do cerkve sv. Jožefa. Ta procesija je spomin na hudi potres, ki je na velikončni ponedeljek leta 1895 prizadejal Ljubljani veliko razdejanje. Oba velikonočna praznika vlada v mestu veliko veselje. Ljudje so ta dva praznika, kakor se spodobi, večinoma doma. Le malo jih gre ta dva dneva iz Ljubljane. V mestu »n po domovih Veliki teden se prav močno pozna tudi v vsakdanjem življenju ljubljanskih meščanov. Kdor ima količkaj časa, pohiti v cerkev, da se nekoliko boli poglobi in zamisli. Med letom gre sicer vsako nedeljo k maši, toda dalj časa si tudi malokdo skoraj vzdržema utegne vzeti v te namene, veliki teden pa si ga še kar nekako dobi. Ženske so po svoji prirodi menda re6 pobožnejše ko moški, zato Motociklistična nesreča pri Kran.u Kranj, 15. aprila. 0 nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek blizu šmar-tinske cerkve v Stražišču pri Kraju, ko sta trčila z motorji trgovski zastopnik tvrdke Vovk iz Ljubljane in Ciril Oblak iz Žabnice, smo zvedeli še nekatere podrobnosti, s katerimi moramo svoje poročilo od 13, t. m. nekoliko izpopolniti. Ta nesreča se ni zgodila dopoldne, pač zvečer ob 18.15, Trgovski zastopnik g Peruzzi je vozil pravilno po desni strani, kar priča dejstvo, da je bil še po padcu kakšnih 80 cm od sredine ceste na pravilni strani. G. Peruzzi si je v svesti, da nesreče ni zakrivil on, dal tudi poklicati takoj orožnike, ki 60 ugotovili, da je pravilno vozil. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo dolžil po krivem za to nesrečo napačnega. Vremensko poročilo »Slovens kega doma« Kraj Barometer-sko stanje teinpt*- ratnr* a Kelativna vlaea v St 1 a ►»c |2 Veter (amer. inkost) Pada- vine • 4 03 • *r- m/m vrsta Ljubljana 762-7 17-6 2-2 80 0 St ktflji dež Maribor 761-8 14-2 1-0 40 0 N, — — Zagreb 755-7 14-0 9-0 70 10 sw, — — Bel grad 754-5 110 1-0 90 10 NNW, — — Sarajevo 757 7 8-0 1-0 90 10 0 — ■ — Sušak 756-3 15-0 100 70 10 0 — — Split 756-2 16-0 10-0 60 10 0 — — Kumbor 754-6 16-0 11-0 60 5 SEs — — Rab 757-9 14-0 9-0 80 10 NE, — — Vrmenska napoved: Spremenljivo, precej toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj na danes: Včeraj je bilo iz noči do 7.45 popolnoma oblačno, nakar se je pričelo jasniti in je ostalo do 11.15 deloma jasno. Ob 11.20 je oblačnost zopet narasla in je bilo ves popoldan in zvečer večinoma oblačno. Popoldne je pihal srednje močan sever. Od 20—21.80 pa precej močan jugovzhodni veter. Okrog 18,20 in 21,15 je nalahno rosilo. Ljubljana danes Koledar Danes 15. aprila: Veliki petek, Helena. Sobota, 16. aprila: Velika sobota, Benedikt. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Mur-majer, Sv. Petra c. 78. Frančišk aska prosveta M. 0. v Ljubljani ponovi redi velikega zanimanja na Veliki petek 15. t. m. ob en četrt na 9 zvečer v frančiškanski dvorani »Jezusovo trpljenje v živih slikah« v režiji in s sodelovanjem g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Besedilo po evangelijih zbral dr. P. Roman Tominec. Petje žaloetink vodi g Jože Zakrajšek. Sodeluje celoten ansambl dramske družine frančiškanske prosvete. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonu uk, po znižanih cenah kljub visokim režijskim stroškom. Radi religiozne vsebine in svečanega predvajanja prosimo p. n. občinstvo, da se pri predstavi vzdrži aplavdiranja. Obvezen zdravniški pregled vseh v trgovinah in obratovalnicah z živili (hotelih, gostilnah, javnih kuhinjah, mesnicah, mlekarnah, slaščičarnah, pekarnah in ostalih trgovinah z živili) v Ljubljani zaposlenih lastnikov in uslužbencev bo do 23. aprila t. 1. vsak dan od 8—13 v prostorih mestnega fizi-kata v Mestnem domu. Dobavo litoželeznih cevi, fazonskih komadov in vodomerov za potrebe mestnega vodovoda razpisuje mestno načelstvo ter opozarjamo na razpis v prihodnjem Službenem listu. Železniški prelaz na Ježici ob postajališču bo zaradi izmenjave gornjega ustroja železniške proge na veliki petek od 21—24 zaprt za promet z V6emi vozili, Prekrški bodo kaznovani z globo 10—500 din ali z odgovarjajočim zaporom. Dobavo špecerijskega blaga za mestno zavetišče v Japljevi ulici je v skrajšanem roku 14 dni razpisal socialno-politični urad mestnega načelstva ljubljanskega. Dobavni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba 2; razpis bo objavljen tudi v Službenem l\stu. Prosvetno društvo Trnovo sporoča V6em članom in članicam, da se udeleži društvo velikonočne procesije z novim društvenim praporom. Vabimo vse člane društva in odsekov, da se procesije udeleže in se uvrstijo za prosvetnim praporom po sledečem redu: člani, mladci, naraščaj, članice, mladenke. Zbirališče za vse je ob cerkvi v Karunovi ulici ob četrt na 5. — Odbor, Ljubljansko gledališče DRAMA, začetek ob 20. Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja, 17. aprila: Pokojnik. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: Rdeče rože. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Nočna služba. Izven Znižane cene. »Izpit za življenje«, delo pisatelja Škvarkina nam kaže mladega vzgojitelja prof. Strahova v razmerju z družbo profesorjev, dijakov in njihovih staršev, ki se zateka k njemu po pomoč. Na sedaj vesel in zabaven, sedaj dramatičen način doživlja, 6poznava in obravnava pisano galerijo sodobnih tipov in značajev ter njihovo ljubezen, čut za dolžnost, vzgojo, zaupanje v samega sebe, vero v lastno moč ter se dvigajo v zavesti, da pri tem, ko človek pomaga drugim, postaja tudi sam močnejši. Premiera bo predvidoma 23. t. m. OPERA, začetek ob 20. Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja, 17. aprila ob 15: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Manon. Gostuje Zlata Gjungjenac in Josip Gostič. Izven. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubl]enih patron«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Rigoletto.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nova opereta. V operi študirajo Grunovo opereto »Madame Sans Gene«, katere libreto je sestavljen po znani istoimenski komediji, ki so jo igrali z posebnim uspehom pred leti v naši drami. Dejanje se dogaja za časa Napoleona, ki nastopa tudi v tej opereti. Režiser prof. Šest, Brez posebnega obvestila. Umrla nam je naša blaga mati, stara mati, tašča itd., gospa Marija Pičman roj. Pravst zasebnica dne 14. aprila, po kratki bolezni, v 85. letu starosti, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 16. aprila 1938 ob 9 dopoldne izpred hiše žalosti, Ilirska ulica 15, do pivovarne >Union< na Celovški cesti, odkoder jo prepeljemo na Primskovo pri Kranju, kjer bo pogreb ob 11 dop. s sv. mašo na pokopališče istotam. Ljubljana, Primskovo, Kranj, dne 14. aprila 1938. Lovro, sin v imenu sorodstva. — * *, ' “ ■ A*.**. /»w*v%zs ROBERT LORD 59 POD ČRNO KRINKO »Glorija!... Glorija!... Frank Taylor je moj brat, za katerega nisem vedela dvajset let... Glorija, kaj se godi tu?« Glorija je priskočila k Aleeni, da bi jo pomirila... »Ne bodi neumna!... Ti si pijana ... Kaj ti pride na misel? Saj vendar nimaš brata ...« »Imam, imam,« je dejala vsa razburjena Aleen. »To je moj polbrat, po materi. Saj sem ti že pravila o njem. Nisem vedela, kje je ... Zdaj ga hočejo ti ljudje ubiti...« »Pomiri se, nihče ga ne bo ubil... Pijana si...« V tem se je prizibal k njima tudi Nick ter ponudil Aleeni velik kozarec šampanjca. Spila ga je v dušku in nato še dru-gega... »Zdi se mi, da se ji je omračil um,« je dejal Smiles Gloriji. »Ni navajena alkohola ...« Zabava se je spet nadaljevala v najboljšem razpoloženju. Nihče ni opazil, kako je kratkovidni Škot izginil iz sobe. Stekel je po stopnicah v drugo nadstropje. Stopil je v sobo, v kateri so stanovala vsa tri dekleta... Odprl je omaro in hitro začel razmetavati in preiskovati stvari, ki jih je imela tam spravljene Aleen... Preiskava pa ni imela nič uspeha. Nato je stopil Škot v spalnico, natočil velik kozarec vode, stresel vanjo prašek iz steklene cevke, ki jo je potegnil iz žepa, vzel kozarec ter ga postavil poleg Aleenine postelje. In že je spet odhitel po stopnicah ter čisto potiho stopil v Smilesovo stanovanje, kjer so se odigravale čudne stvari... Barham je sedel pred velikim zrcalom. Pred njim je bi! velik kup krožnikov, ki jih je bilo že precej razbitih. Drugega za drugim si jih je deval na glavo, ter si predstavljal, da so klobuki. Ker pa se mu niti eden ni podal k obrazu, jih je drugega za drugim metal ob tla, da so se razbijali... Smiles je sedel na zofi z Glorijo. Oba sta se krivila odi smeha, ko sta opazovala Barhama, ki je alkohol iz njega naredil precej popolnega norca ... V drugem nadstropju pa je bil prizor še bolj nenavaden. Tam je na mehkem krznu, ki je bilo razprostrto po tleh, stala Heddy ter podpirala zid. Vse bi človek o njej lahko dejal, le tega ne, da je bila dostojna ženska. Malo stran od nje je bil pijani Jones, ki se je postavljal na glavo. Heddy mu je stavila pogoj, da če se mu posreči stati na glavi, jo bo smel poljubiti. Vedela je, da se mu to ne bo posrečilo. Aleen je že čisto pozabila, da je le imela kdaj brata, ki ga ti ljudje zdaj nameravajo ubiti. Peneče se vino ji je udarilo v glavo, da bi bila kar naprej plesala. Vrtela se je z Nickom ob godbi iz radia, ki je v sosednji sobi kramljal tango... Nicku je bilo tako vroče, da je vrgel proč suknjič in odpel ovratnik. Škot je mirno sedel za mizo, pil vodo in neprestano žvečil gumi... Med norostmi so minevale ure. Aleen je bila popila že toliko šampanjca, da ni več dobro vedela, kaj dela... Na obrazih pijanih gostov je bilo videti, da jim je vse to od sile všeč. Celo Jones je zdaj pa zdaj nehal poskušati, kako bi se postavil ha glavo... Barham je tudi prenehal podpisavati se na zid, s čimer je začel po neuspelem poskusu, da bi si izbral primeren krožnik za klobuk... Podpisoval se je kar s prstom, ki ga je pomakal v omako ... Le kratek čas se je pred njimi spakovala in krivila Aleen. Nick je nenadoma prebledel. Vstal je in hitro skočil k Aleeni ter jo zgrabil za roko... Aleen je zakričala... Nick jo je kar s silo odvedel. Glorija je užaljeno vstala, pocukaJa Smilesa za rokav ter dejala: »Tega ne bi smeli dovoliti. Smiles, pomagajte... »Kaj naj storim?...« je vprašal Smiles v zadregi... »Smiles, če me imate še kaj radi, pojdite tja in prepodite ono pijano zverino ...« »Vam na ljubo, Glorija ... Grem...« Smiles je potegnil iz hlačnega žepa samokres ter odšel v sosednjo sobo. Odprl je vrata in zaklical: »Nick Stumpas!... Roke kvišku!... Ce bi bil ta trenutek Nick Stumpas na smrtni postelji, pa bi bil vseeno dvignil roke kvišku, tako je bil ta Smilesov ukaz prediren. Nick je že dostikrat slišal ta klic in je dobro vedel, da bi neposlušnost pomenila — umreti. »Roke kvišku!...« je ponovil Smiles še odločneje. Nick je počasi dvignil roke ter se s krvniškim pogledom zazrl v Smilesa. »Ven!« se je zadrl nanj Smiles. Nick se je počasi z vzdignjenimi rokami splazil mimo Smilesa skozi vrata... Aleen je bila v nezavesti. Ta trenutek je že prihitela tudi Glorija in za njo še Heddy... Poskušali sta jo dvigniti, ji ponujali vodo, toda Aleen ni prišla k zavesti. Smiles je še vedno s samokresom v roki spremljal Nicka. Ko so prišli v prvo sobo, je ukazal Škotu, da moško trojico odvede v sobe ... Škot je moral pobrati Jonesa, ki ni ničesar več videl ne slišal, s tal. Ravnokar se mu je posrečilo, postaviti se na glavo... Nick je klel, a se je vseeno pokoril in odšel s tovarišema v sobo... Ko se je Škot vrnil, je pomagal Gloriji in Heddy spraviti še vedno nezavestno Allen v posteljo... Soba, v kateri je bila malo prej divja zabava, je ostala prazna in je bila podobna zapuščenemu bojišču ... Heddy se je brž streznila, prav tako tudi Glorija. Heddf je zmerjala pijance z najraznovrstnejšimi priimki, z Aleeno pa je bila zelo nežna in je sočustvovala z njo. Preoblekli sta jo v lepo belo pidžamo... Aleeni se je po* časi vračala zavest. Škot je brž odšel iz sobe... »Smiles, si razumel ono stvar o njenem bratu?...« j® vprašal Škot, ko je med razvalinami v sobi naletel na Smilesa- »Sem. To je precej nevarna stvar... Ti trapje so se napil* in zgobezdali tudi to... Za Glorijo bi stavil, da me ne bo izdala... Prav tako za Heddy. Tale Aleen pa je še novinka. •• Nevama nam je. Ko pride k zavesti, se bo spomnila vsega ter ušla nazaj v Pine Lake, da najde tega brata in mu vse pove. ■ •* »Povem ti, da sem tudi zanjo gotov, da ne bo ušla nazaj v Pine Lake ...« »Kako... Ali si mar že kaj ukrenil...« Bogati Spitzbergi - dežela bodočnosti Čeprav so otoki od leta 1920 norveški, vendar v resnici gospodarilo Sovjeti V starih islandskih zapiskih iz 9. stoletja stoji že zapisano ime Svalbarg, kakor 60 takrat Norvežani imenovali današnje Spitzberge, otočje v Severnem ledenem morju. Prvi pomorščaki, ki jih je morska pot zanesla tudi v te kraje, so nazvali to otočje »Svale brem«, kar bi se po naše reklo »mrzla obal«. Odkritje te neznane dežele je imelo za posledico, da so se kmalu začeli razni pustolovci podajati tudi v te mrzle severne kraje, kjer so skušali zase poiskati več sreče in zadovoljstva, kot so ga pa imeli prej. Za Gronladijo, Islandijo so torej prišla za drzne pomorščake na vrsto tudi otočja skupine »mrzle obale« ali današnjih Spitzbergov. Na teh otokih so bili prvi Norvežani Tu so kmalu tudi ustanovili svojo prvo kolonijo, ki pa je iz neznanega vzroka kmalu propadla. Nekaj stoletij so bili Spitzbergi čisto pozabljeni. Ponovno je to mrzlo otočje odkril Holandec Willem Ba-rents. Od tedaj so Spitzbergi spet oživeli in stopili v zvezo z ostalim svetom. Kite so skorai že iztrebili Morje okoli Spitzbergov je bogato posebno na ogTomnih kitih To je bil tudi vzrok, da je ribiče iz severnih evropskih pokrajin gnalo v vedno večjih trumah na obalo tega osamljenega severnega otočja. Zanimive so številke, ki povedo, koliko so v nekem prejšnjem stoletju tod vjeli kitov. Nič manj kot 40.548 ribiških ladij se je v tem času podalo na kitji lov v te kraje. V nevarnih razburkanih vodah ob spitzberški obali se je od teh ribiških ladij potopilo kar 1951. Samo Holandci so v teku enega 6toletja polovili v teh vodah 57.590 kitov. Ribiči so tedaj zaslužili ogromne vsote denarja. Ustanovile so se kmalu številne ribiške družbe, ki so vsako leto pošiljale na 6ever vedno več ribiških ladij na lov. Ta lov pa je polagoma postal tako neizprosen, da se je začela pojavljati nevarnost, da bodo v kratkem vsi kiti iztrebljeni, če bo šlo to mesarjenje tako naprej. In res, že v 18. stoletju, pravijo, se ni več splačalo hoditi na kitji lov v spitzberške vode. Zatišje do nainoveše dobe Nastopilo je zopet nekako zatišje v teh severnih krajih In to zatišje je trajalo nekako do srede preteklega stoletja, k>o so Spitzbergi — seveda po raznih visokih šolah — postali predmet živahnega razglabljanja, kako bi bili pripravni za izhodišče polarnim odpravam, ki bi skušale priti celo na severni tečaj. Do leta 1920 je še kljub temu to otočje ostalo čisto divje in ni pripadalo še nikomur. Vsak, kogar je pot zanesla tja, se je počutil kar preveč svobodnega, tako da je od te svobode marsikomu postalo dolgčas Prav malo je bilo tako navdušenih za to novo zemljo, da bi sklenil vse svoje življenje ostati na njej. Po pariški pogodbi, ki je bila sklenjena 9. oktobra 1920, pa so Spitzbergi postali norveška last in biK priključeni kraljevini Norveški kljub tem«, da še danes po večini ljudje, ki bivajo tam, niso Norvežani, pač pa vseh mogočih narodnosti. No, vseh skupaj ni več kot le 1500, p«o večini sami delavci po premogokopih. Danes je tam še največ Rusov, ki so leta 1920 na vso moč protestirali proti temu, da so Spitzberge priznali Norvežanom. Po večini so ti Rusi danes zaposleni po rudnikih in prav za prav igrajo pri tem delu odločilno vlogo. Ruse danes še posebno zanimajo ti kraji zato, ker skušajo tod zgraditi svoje močno utrjene vojaške postojanke. Vse te, sprva prav za prav skromne rudnike na Spitzbergih so odprle ameriške rudarske družbe ob prelomu 19. in 20. stoletja. Tam nakopljejo zdaj na leto okoli 500.000 ton premoga rudnike pa vedno bolj razširjajo. Kopljejo po veliki večini le premog. Poleg ruskih premogokopnih družb, ki so od vseh najmočnejše, so tu še nekatere norveške in švedske družbe. Neštetokrat je prišlo na pristojnih mestih do odločnih protestov proti temu, da bi si Rusi na Norveškem ozemlju polnili svoje žepe. Norvežani bi tu Ruse silno radi izpodrinili, toda zdaj si Norvežani res ne upajo bolj odločno nastopiti in pregnati rdečega sovjetskega medveda iz teh bogatih rovov. Kovine in marmor V veliki večini velja spitzberška zemlja danes za še skoraj neraziskano. Nekateri geološki strokovnjaki so trdno prepričani, da na teh skrivnostnih otokih niso samo bogate zaloge premoga, pač pa, da od Evrope tako daleč na mrzli sever odmaknjeni košček zemlje skriva v sebi tudi še druge zaklade, kovine in dragoceni marmor. Če pride ta dan, ko bodo odkrili tu tudi te vrste rudnine, potem res utegnejo Spitzbergi postati ne samo norveško industrijsko središče, pač pa se bo zanje gotovo v večji meri kot danes začela zanimati tudi ostala Evropa. S koprnečim srcem pričakujejo tega industrijskega razvoja seveda tudi Rusi. Kmalu bodo ob severnem tečaru igrali tudi golf Spitzbergi pa se ne odlikujejo samo po svojem rudnem bogastvu, pač pa vzbujajo veliko pozornost tudi zaradi svojih naravnih krasot. Lepota tega severnega otočja je dane6 znana po vsem svetu. Vsako leto izkoristijo navdušeni turisti kratko poletje in 6e v velikem številu podajajo v te lepe neraziskane kraje. Pravijo, da bo v kratkem na tem otoku zgrajen tudi najmodernejši turistoveki hotel v Ny-Aalesundu. In Amerikanci, ki imajo precej nabasane denarnice, bodo tudi kmalu tu, ne daleč od severnega tečaja zaigrali golf. Spitzbergi se lahko ponašajo tudi s tem, da na njih stoji cerkev, ki je od vseh na zemlji naivišje na severu. Ta cerkev je še dokaj nova, če pa bodo res nad otokom kaj kmalu popolnoma zagospodarili rdeči Sovjeti, bog ve, če bo ta cerkev tudi še dolgo stala. Katoliški samostani na Češkem Dane« je na Češkoslovaškem 980 kat. (samostanov. Med temi 2*20 moških. Redovniki eo člani 71 redovnih družb. 600 samostanov in sicer 490 moških in 110 ženskih je bilo tekom stoletij razpuščenih ali razrušenih. Število članov znaša danes 14.250, med temi 11.680 žensk. Redovi so prišli iz vseh evropskih dežel. Doma je nastala samo ena redovna družba. Vsekakor ta armada za vernost bratov Čehov in Slovakov veliko pomeni. * J# +• --fC* .A — rluU« Princ Bernard in „advokat" Holandski princ Bernard je obiskal angleško kraljico Marijo in nekatere svoje znance v Londonu ter se šel nekoliko okrepčat v neki hotel. Natakar je seveda vprašal vsakega, kaj želi in bil zelo presenečen, ne da bi seveda pokazal, ko je princ naročil »advokata«. Prinčevo željo je povedal gospodarju bara, ki je na srečo poznal to pijačo »Advokat« je namreč zelo priljubljen holandski jajčni liker. V vsem Londonu ga prodajajo menda v eni sami veletrgovini, katero je gospodar tudi k sreči poznal. Takoj se je začelo divje tekanje in preden je princ mogel spoznati, v kakšno zadrego je pripravil bar, je že dobil svoj liker. Programi Radio Ljubljana Petekt 15. aprila: 19 Napovedi, poročila — 19JO Stare slovenske pasijonske igre (g dr. Tine Debeljak) — 19.50 Francis Thompson Griša Koritnik: Nebeški lov (recitacija) — 20 Prenos Iz ljublj. stolnice - /0.4S Pevski koucert tre. Milke Kogejeve, članice ^ar.gled.« pri klavirju g. prof. M Lipovšek — 21.20 Haydn: Sedem besedi Zveličarjevih na križu (godalni kvartet) 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Petek, IS. aprila: Belgrad: 17.30 Ltpsko — Zagreb: 30 Rezervirano za prenos — Dunaj: 1910 Danajska dvorna godba, 20 Orkester, zbor tn solisti — Budimpešta: 20 Operni orkester — Italijanske postaje: 20.30 Jakopone da Todijev dramatični slavospev .Marijine solze« 21.15 Praga — Praga' 20.05 Dvorakov oratorij •Stabat mater« — Variava: 19.50 Oodalni kvartet, 21.80 Simf. kono. — Sofija. 20.15 Vok. kono., 21 Trio — Berlin: 19.30 Cimbale in orgle, 20.30 Čajkovskega lirična opera »Legenda o slepi Jolanti« — Konigsebrg• 19.10 Wagnerjeva opera »Tristan tn Izolda« — Hamburg: 20 Peer Gynt, snita — Lipsko-Vratislava-KSln-Frankfurt-Stuttgart: 17.30 VVagnerjeva opera