IH. žtnllfta.________________________ UlnMInl, i twrt, IZ. iTBusta 1813. XLV1. Itlo. .Slovenski Narod* velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: «elo leto...«,«. K 24 — ćelo leto. . . . # • . K 22— fol leti......, m 12— pol leta........ U*— ietrt leta ••••... 6— četrt leta •...••• . 5^0 ai mesec • «••♦. . 2*— na mesec ••«••• • 1*90 DopUl na] se frankirajo. Rokoplsi se ne vraćajo. Vr«đal*tro i Kamova allca ftt 9 (v pritličja levo.) teUfoa *t 14. Uka|a vtak dma svećt* tsvz«auM a*4«lt« ta praznik*. Inserati veljajo: peterostopna petk vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trrkrat ali večkrat po 12 vin Parte In zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravnišrvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati i. t d^ to je administrativne stvari. ——— Posameina AtovUka v*l|a tO vinari**. ——- Na plamena naiočila brez istodobne vpotlatve naročnine se ne ozira. „Jltroana tlskaraa" ttUlon *L St. .Slovenski Narod* vdja po pošti: za Avstro-Ogrsko: * za Nemčljo: ćelo leto ..««••• K 25*— I ćelo leto ... . • K 30*-^ CLleu*.........l%Zci I za Araeriko in vse druge dcželei četrt leta • ••••• *o5U I «. « - na mesec ••«••• « 2*30 ' ćelo leto .....♦• K 35.-- VpraSanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamica. OaraTBlatTO (tpodaj, dvorišče levo). Koaflova nlloa At 9, UlafOtt *t 85» Ha led speijoni. D u n a i, 11. avgusta. Pravijo. da se gro! B^rchtold ni vrnil s preveč sreenim obrazom iz avdijenene sobe. Razlagal je cesarju potrebo revizijske politike, za katero naj bi se avstrijski patrijoti zopet na-duševali, kakor svoj čas za žlahtne Arnavte. Govori se, da ie vladar svojega ministra opozoril. da si ne želi iz te nainovejše iznajdbe na polju avstrijskih -vitalnih interesov* nikakih komplikacij in vznemirjeni. Zunanji minister je upraviceno zamišljen. Njegovi žurnali so razbob-nali po celem svetu: Avstrija, oziro-ma na njeno zahtevo evropske velesile, bodo revidirale balkansko mirovno pogodbo ter skorigirale skle-pe v Bukarešti zbranih mirovnih de-legatov; predvsem morajo Srbi vrni- i ti Bolgarom Štip. Kočano in Rado- \ vište. Evropa si je v tem edina, njeno pravo temelji na berlinski pogodbi. Evropa si pa ni bila edina. Ze kar od začetka so se kazale nekatere velesile zelo desintereirane. Tem boljše, so rekli dunajski državniku kakor da bi šio za kako trgovsko kupčijo, ki postaja tem enostavnejša, čim manj da je kompanjonov. Tođa J iz Fariza je prišlo skoraj nato nekoliko začuđeno vprasanje. kako pravno podlago da tvori berlinski traktat za predmetno zadevo. Londonska mirovna pogodba je uničila berlinsko in če je kaj ostalo, je mor-da edino to, da imajo velesile se formalno pravo aprobacije novouredit-ve balkanskih razmer. Na Dunaju so za argumente rav-notako malo dostopni, kakor so v njih izbirčni. Takrat so začeli na do-zdevni sporazum z Rusijo, češ, potreba revizije se razvidi in spozna že iz redkega dejstva, da sta Avstrija in Rusija tozadevno popolnoma edini. Tuđi ta argument pa velja le cum grano salis. Rusija želi pridobiti Bolgarom Kavalo. v kolikor se da to do-seči z zgo!j diplomatičnimi sredstvl in v sporazumu z vsemi velesilaml, toda Rusija perhorescira vsako korigiranje srhsko-bofgarske meje. Naši diplomati pa zahtevajo baš. da se Srbom vzame Štip in Kočana ter pristaiajo na to, da dobi Bolgarija Kavalo. Grof Berchtold je povrh za to, da se revizija eventualno izvede brez evropskega sporazuma v la-stnem delokrogu neposredno interc-siranih velesil in če treba z nasilnimi sredstvi. Tako izgleda avstrijsko-ru-ski sporazum. V istem hipu, ko so dunajski ofi-cijozni listi še v potu svojega obraza pisali o tem sporazumu, je ruska re-vizijska politika, kolikor je je bilo, že na umiku. Oficijozna nota franeoske vlade pravi, da smatra Francija bu-kareski mir za rrricm;n\ in pruvi-čen ter da se bo Francija potrudila, pridobiti za ta nazor tuđi svojo za-veznico. Popolnoma izključeno st nam zdi. da bi bila izšla franeoska nota brez vednosti peterburškega kabineta. Rusija se poslužuje marveč Francije. da se izvleče morda iz raznih neprijetnih obveznoti napram Bolgarom. V političnih krogih se ćelo j trdi. da je vse skupaj le neusmiljena intriga, skovana speljati Avstrijo na — led. Rusija da je s vojimi revizij-skimi zahtevarni hotela dunajske diplomate le izvabiti. Posrećilo se ji je. zaleteli so se in sedaj jih ostavlja posmehu Evrope. Tuđi to je ver-jetno. Vekakor je dejstvo, da stojimo zopet enkrat na gladkem ledu. Vse je zbežalo na suho ter gleda, kaj borno počeli. V zatajenem smehu pri-:aku;e ćela Evropa, kdaj nam tako spodrsne, da borno ležali »vse štiri od sebe moleč«. Dolgo ne more trajati. Zgodil se je v zgodovini trozveze neverjeten slučaj- Nemčija demonstrira pred ce-lim svetom proti trmoglavosti in lah-komiseljnosti svoje, sicer tako poslušne zaveznice! Cesar Viljem te-legrafira romunskemu kralju, ki mu naznanja zaključek definitivnecja miru, silno laskave in pohvalne besede in govori o hvaležnosti Evrope za traien mir. ki ga je dala konferenca v Bukarešti balkanskim narodom. Nemški cesar odlikuje predsed-nika te konference z visokim redom in imenuje kralja Konstantirti. ki bi naj vrnil Kavalo. za ieldmaršala nemške armade. Manjka le št, da bi cesar Viljem poslal svoje česT tke tuđi kralju Petru. — To je taV:■» oštra demonstracija proti avstrijsk1 politi-ki. da stoji trozveza pred naavnost kritično alternativo, se odločin ali za politiko grofa Berchtolda, ali za ono cesarja Viljema. Kdo dvomi, kakšna da bo odločitevr? In kdo se bo čudil nad smehom Evrope in porogljivo škodoželjnostjo balkanskih državnikov. Avstrijske narode bo morda oblivala rdečica sramu in pa svete jeze nad politiko, ki ni v ćeli tej historični dobi bal-kanskega osvobojenja niti enkrat razumela svojih nalog ter sedaj po-dira zadnje podrtine nekdaj tako ve-likega avstrijkega prestiža na Balkanu. »Nemirni element Evrope«, taku je krstii neki državnik trozveze av-strijsko monarhijo. Politika vznemir-jcvanja je res najeeflejša, zanjo je treba najmanj resnosti in preudarno-sti, toda ona je zaenb tuđi najopa-snejša . . . Sicer pa je značilno: Avstrija revizijskega boja Še ni pričela, nobena nota še ni odšla na evropske kabinete, nobenden konkreten pred-log še ni bil stavljen. Dosedaj velja še beseda. presbiro, v tvojem taboru je Avstrija . . . Morda je to dobro. Grof Berchtold še lahko resi. kar se resiti da. Največji del svojega moralnega pre-moženja smo z materijalnim vred itak že zapravili. Zaključek HolijOT v ielepo-' sestvu no "Soriškem. Včeraj je volilo veleposestvo: slovensko v Gorici, laško v Gradi-šču. V slovenskem veleposestvu so izvoljeni: dr. A. Gregorčič 78 g!a-sov, visji svetnik M. Rutar 70 glasov in dr. Aloizij Franko 68 glasov. Nepričakovano se je pojavila tuđi klerikalna lista in sicer: Zucchi-ati 26 glasov, Obljubek 25 glasov. dr. StepančiČ 13 glasov, — vladni kandidat boron Teuffenbach 3 glasove. — Veleposestnik Z. je izjavil še prejšnji dan v : Soči«, da ne kandidira. — a drugi dan si je že »premislil«, kandi-dirni in — pogorel. Najžalostnejšo fi-sruro je igral kojščanski župan Obljubek. Kot naprednjak je zmagal in pn-šel na županski stol; kot naprednjak je bil kandidat leta 190S. za deželnl zbor. — letos je nastopil kot »novo-strujar« in propadel. — V četrtek še je bil na shodu veleposestnikov in šel v deputaciji k dr. Gregorčiču, da mu ponudi mandat — včeraj pa je nastopil proti njemu in proti proglašeni listi veleposestnikov. Prav je, da je propadel. — Dr. StepančiČ je včeraj zadnjikrat poskusil srečo, da bi zlezel v deželni zbor in odbor, ali — število 13 ga je pokopalo za vedno! V laškem veleposestvu je bil boj strašno hud. Dasi je vlada protizako-nito vpisala vse cerkve, je klerikal-cem huda predla. Prvi boj se je vrši! že za volilno komisijo, v katero so zmagali liberaici. Vsled dogovorje-nega trika so se nato odpovedali imenovani klerikalci, na kar je vladni komisar baje vse odslovil in vo-dil volitev sam. Kaj vse se je godilo, ni znano. Laški klerikalci so zmagall s 122 do 118 glasovi proti liberalcem, ki so dobili po 114, 113, 111 glasov. S tem imajo laški klerikalci 9 mandatov, liberaici 6. — Od 14 Slo-vencev so le 3 novostrujarji in s temi Faidutti ne more tvoriti večine. — Vladni nacrt je bil: ustvariti mo-gočen klerikalni blok iz slovenskih novostrujarjev in laških klerikalcev. Ali slovenska protiklerikalna enaj-storica je ta lepi nacrt zrušila. — Zdaj je ta slovenska skupina naj-močnejša in ona lahko tvori većino, bodii z Iaškimi klerikalci (11 -f 9 = 20), ali pa tuđi z liberaici (11 +6 = 17). V takem raznicnu ima slovenska enajstorica gotovo polno veljavo. O kakršnikoli obstrukciji ni govora. — Laški liberaici vedo dobro, da bi v slučaju novih volitev prišla največ dva v novo zbornico. Izjava. Podpisani elani »Slovenskega političnega društva« v Gorici, oziro-ma elani »Narodnega odbora združenih Slovencev« v Gorici, smo po to-zadevnih pojasnilih dognali, da je le neljubo sporazumljenje zakrivilo razdvojeni nastop goriških Slovencev pri ožji volitvi dne 6. avgusta t. 1. 2ivo obžalujemo, da ni bilo mogo-če radi pomanjkanja časa in radi razburjenja na dan pred ožjo volitvi-jo odstraniti nesporazumljenja. — Istotako globoko obžalujemo, da so se dogodki napačno tolmačili v časo-pisju ter da je prišlo ćelo do neosnovanih osebnih napadov in oči- tanj. — Zlasti še poudarjamo podpisani: dr. Karei Podgornik, dr. Bogo-mil Vošnjak in dr. Peter Medvešček, da je delovanje gospoda dr. Dinka Puca vzviŠeno nad vsak dvom ter še posebe zavračamo v tem pogledu iz-vajanja uvodnega članka »Goriške volitvec, priobčenega v št. 584, v so-boto, dne 9. avgusta 1913 v Ijublian-skem dnevniku »Dan« ter v naslednjf njegovi številki. Zaključujemo z željo, da se pc» dogodkih, ki so sedaj že za nami, duhovi pomirijo, ter da se vsi dobro-misleči zopet najdemo pri složnem In odkritosrčnem delu za srečnejšo bo-dočnost slovenskega naroda. Gorica, dne 11. avgusta 1913. Dr. Karei Podgornik 1. r- t. č. predsednik »Slovenskega polit, društva v Gorici«, deželni poslanec Prof. Ivan Košnik 1. r. odbornik »Slovenskega političnega društva«, član »Narodnega odbora«. Dr. Peter Medvešček 1. r. odbornikov namestnik »Slovenskega političnega društva«, t. Č. podpred- sednik »Narodnega odbora«. Dr. Dinko Puc 1. r. odbornikov namestnik »Slovenskega političnega društva«. Dr. Dragotin Mansšlč I. r. odbornikov namestnik »Slovenskega političnega društva«. Dr. Bogomil Vošnjak 1. r. član »Narodnega odbora«, Anton Sapla 1. r. član »Narodnega odbora«. Po balkanskih vojnah. Razpoloženje v Sofiji. Ministrski svet v Sofiji je skle-nil odrediti demobilizacijo bolgarske armade. Dotični ukaz se takoj izda, Včeraj dopoldne se je vršila v katedrali žalna služba božja za.žrtve vojne, katere so se udeležili kralj in kraljica, ministri in bivši ministri ter do-stojanstveniki. To je ćela slika raz-položenja na Bolgarskem. Sama žalost, samo tugovanje in pritajena jeza nad voditelji, ki so prisilili Bolgar-sko k bratomorni vojni. Toda že se LISTEK. Đolga raka. M. Gardenhire. (Dalje.) »Od vseh, ki so ji dvorili, je prav posebno dva protežirala: poročnika Raudalla in mlađega agenta z zem-liišči Edgarja Holdena iz Norfolka. nećaka bankirja Jasperja Holdena. Stric je zelo bogat mož, železniški magnat in zelo vplivna oseba, ob-enem pa tuđi zelo lakomen, oderušK in neizprosno trd upnik. Pravzaprav sam ne vem, kako sem začetkoma prišel na to, da sem tuđi strica vmešal v to zadevo; ko sem pa pozneje izvedel, da bi niogel biti tuđi on pri stvari udeležen, mi je dalo to misliti. Mr. Byrne nežno ljubi svojo hčer in je kot človek zelo spoštovan — vendar pa je tuđi zelo razburiiiv. Ceprav pa ga je njegov r^zbur-ljivi temperament včasih zapletel v spore s sosedi, vendar to ni nič ško-dovalo njegovemu ugledu. Iz neznanega vzroka je odločno nasprotoval snubenju mlađega Holdena, in vsled posebnih okolščin se je ta neprijaznost izpremenila v. pravo sovraštvo. Ker pa se je njegova bči upirala, in ker ji mladi mož še vedno đvoril, mu mr. Bvrne ni samo prepovedal, zahajati v njegovo hišo, temvreč je tuđi zagrozil, da bo nepovaMjencga snubača brez vsega ustrelil, Če se še enkrat prikaže. Holden pa se je smejal iej grož-nji in je še isto popoldne priplul s svojo jadrnico k Bvrnejevemu izkr-cevalnemu mostu, da obišče mlado deklico, ko starega ni doma. Ko je pa drugega dne zopet prišel, je bil hladnokrvno umorjen.« »Ali ga je mr. Bvrne umoril?« »Kakor so izpovedale priče, da. Mr. Bvrneja so takoj aretirali, ga za-slišali in sedi zdaj v preiskovalnem zaporu. Javnost je zelo razburjena, in miss Bvrne je vsa obupana. Vi-ning in njegova soproga sta se na to k niej odpeljala, da jo tolažita ter ji kot sorodnika pomagala.« »Jaz ne uvidim, kaj bi se moglo za njega storiti,« sem rekel precej trdo. »Morilec ne zasluži mnogo so-čutja. Kaj pa upa od vaše pomoči?« »Tuđi jaz nisem vedel, dokler se nisem bolj natančno bavil s slučajem. Jasper Holden, stric, je prosil za konsens za zgradbo železniške pro-ge, ki naj bi vodila čez zemljišče mr. Byrneja. Ker pa je ta ugovarjai, je začel procesirati. Kakor trdi mr. Bvrne, nišo Hol-denovi inženirji samo merjanja pre-dolgo zavlačevali, marveč so tuđi del dragocenega gozdnega zemljišča razkopali in podrli neko leseno bajto. Potem so opustili nadaljno procesira- nje ter drugod zgradili progo. Toda Holden se je vedno potegoval za oni kos farme, čez katerega je bila prvotno projektirana železnica. Dal je pregledati vse listine, ki so se na-našale na to zemljišče, si pridobil naslov posesti ter grozil s sodno eks-misijo. Z ničemer pa se tako lahko na deželi ne razburi krvi nego s takim postopanjetn; in tuđi mr. Bvrne je plamtel od jeze.« »To pa še nikakor ne opravičuje dejstva, da je umoril mlađega moža,« sem pripomnil. »Gotovo ne, toda stari mož tuđi trdovratno taji dejanje. Nepreneho-ma trdi, da je nedolžen, in je ves obupan, ker tuđi njegova lastna hči proti njemu priča. Dve drugi nepri-stranski priči tuđi trditi, da sta vide-la, kako je bil mladi Holden umorjen. Ena priča je poročnik Raudall, druga pa neki dobrosrčen deček, ki je blizu jezera lovil veverice. Omenjenega popoldne je šel mr. Bvrne, s puško na rami, iz hiše v gozd, baje da bi ustrelil orla, ki je obiskal njegovo kure-tino. Kmalu na to je prišei mladi Holden od zaliva sem, vendar se je takoj vrnil, ko je zapazil na sprednjem vrtu miss Byrne v družbi poročnika Raudalla. Ta dva sta ga spoznala, in ker je miss Byrne ravnokar izvedena od svojega spremijevalca o grožnji nje-nega očeta, je hotela mr. Holdenu izreci svoje obžalovanje ter sa pro- siti, naj se ravna po prepovedi. V to svrho sta mu sledila in sta videla, kako se je za hip ustavil pri prej omenjenem dečku, ki je potem šel dalje svojo pot. Ko se je mr. Holden pripognil, da odveže vrv, s katero je bil čoln privezan, je počil strel. Mr. Byrne je skočil iz grmovja ter hitel proti mestu, kjer je bil čoln privezan. — Z vsklikom je Holden dvig-nil roki ter padel na obraz; toda morilec, navidezno popolnoma brez-umen iz jeze, je še drugič ustrelil v truplo, ki se ni več ganilo. Miss Bvrne,, ki se je pri tem pogledu onesve-stila, je odnesel prestrašeni poročnik v hišo, vendar pa je še opazil, ko se je nazaj ozrl — kar je tuđi deček po-trdil — kako je morilec zavlekel svojo žrtev v čoln ter odvezal vrv. Tri ure na to so našli čoln, ki je z razpetimi jadri in okrvavljen plava! v pristanišču. Dočim so za miss Byme telefonirali po zdravnika, so se razburjeni sosedi zbrali pred hišo; prišel je tuđi policijski uradnik in je takoj prijel mr. Byrneja, ko se je ta vroč in utru-jen, s krvavimi sledovi na obleki, vrnil. Iznenađen je trdil morilec, da je nedolžen ter pripovedoval, da je bil daleč ter ustrelil orla, ki ga je v smrtnem boju obrizgal s krvjo. Iskali so na označenem mestu ustreljene-ga ptica, vendar pa nišo našli niti ptica, niti kake druge sledi. Od tega dne leži miss Bvrne bolna v največjo žalost poročnika Raudalla. ^ Glavna priča pa, oni deček, je sicer prestrašen, vendar pa odločno vstraja pri svoji izpovedi. Sučaj smatrajo torej za dokazan.« »Seveda,« sem rekeL »Ali so našli truplo mlađega Holdena?« »Ne,« je odgovoril Conners. »Oblast meni, da leži, privezano na sidro, na dnu pristanišča.« »Ali so je iskali?« »To bi bilo popolnoma brez-uspešno, ker je pristanišče zelo prostrano in globoko.« »In skoraj tuđi nepotrebno!« sem pripomnil, »kaj pa zdaj še manjka?« »Kar imenujejo juristi corpus de-licti,« je zamišljeno odgovoril Conners, »zdi se mi, da bi v slučaju umora morali videti nepristranske priče truplo žrtve.« »Aha, zdaj razumem,« sem pripomnil sarkastično. »Vsaj sem bil tuđi enkrat porotnik. Ko je morilec zavlekel umorjenega v čoln, je umorjen zopet oživel, splezal na jambor ter odletel na hrbtu orla, ki ga je baje Byrne ustrelil. v oddaljeno zdra-vilišče, kjer se zdaj zdravi. Vendar je nekaj krasnega tako moder zakon! To nerazrešeno vprasanje o mrtvecu seveda nima drugega name-na, nego oprostiti starega hudodelca, in k temu boste vi pomagali« »na *. .SLOVENSKI NAROD% dne 12. avgusta 1913. 184 štev. sEšijo posamezni grozilni glasovi. Jeza je izgubila svojo pravo smer in se obrača proti onim, ki nišo krivi nesreće Đoigarske. Da se obrača jeza proti Grški je umljivo, saj si je odtrgala Grška levji del in je tuđi znano, da bi bila Grška vojska sko-raj gotovo doživela občuten poraz na mejah Bolgarske. Sofijski listi pri-občujejo vtiske vojaSkih atašejev, ki so obiskali crto bolgarskih prcd-strai. Ti atašeji baje soglasno pri-znavajo, da bi bila grška vojska, če bi bile trajale operacije samo še 24 ur, popolnoma obkoljena in da bi bila prišla v skrajno kritično situacijo. Jeza bolgarske javnosti pa se obrača v veliki meri tuđi proti Srbiji, ki je bila v svojih zahtevah skrajno zmerna. Oficijozni »Dnevnik« piše tozadevno: Mirovni protokol, podpisan v Bukarešti, bo dosegel ravno nasprot-no od tega, kar bi se bilo moralo do-seči. Protokol polaga temelj za naj-strašnejše boje na Balkanu. Govoriti je mogoče samo o izsiljenem miru. Bolgarska Je morala podpisati akt, ki je rana na bolgarskem telesu, tako da na trajen mir ni misliti, če Evropa ne izvrši izprememb. Glasilo sinoda piše: Mirovna konferenca v Bukarešti si domišljuje. do razvoja, med tem ko so Bolgari edini od tega iz-ključeni in obsojeni. da izginejo. To so grožnje. ki gotovo nišo na mestu in pikre besede, ki nimajo upravičenosti vsaj kolikor se tičejo Srbije. Srb je prejel Bolgara kot brata v svojo državo in je izključeno. da bi tam, kjer žive Bolgari, hotel zati-rati bratski narod. Bolgarski car Ferdinand je izdal na svojo vojsko povelje, v katerem spominja na zmage. ki so jih izvoje-vali Bolgari proti Turkom. Ta vojna se je končala s popolnim triumfom bolgarskega orožja in bolgarski hrabrosti in neustrašenosti se je divil ves svet. Povelje potem nadaljuje: Vojaki! V trenutku, ko bi se morali vmiti v svojo domovino, je prišla nad nas nova nesreća. Naši za-vezniki. s katerimi smo imeli dolo-čene pogodbe, so nas izdali ins so nam hoteli iztrgati to, kar je bilo pn-boreno s krvjo tisočev in tisočev ju-nakov. Ozlovoljeni vsled te nezve-stobe bolgarski narod od kralja pa do zadnjega kmeta in delavca ni mo-gel tega trpeti. Noben bolgarski rodoljub se ni mogel prostovoljno od-povedati Bitolju. Ohridi. Dibri, Prile-pu, Solunu, Seresu in drugim bolgar-skim pokrajinam. kjer žive naši brat-je. Izzvani od svojih bivših zavezni-kov, smo morali proti svoji volji pri-četi z novo težavno vojno. Imela bi bila uspeh, če bi nam ne bila ćela vrsta nenadnih političnih dogodkov zavezala, rok. Pod pritiskom od vseh strani smo morali podpisati Bu-kareski mir. ker se naša domovina ni mogla bojevati proti svojim petim sosedom, če ni hotela vzeti naše ne-varnosti, da izgubi vse. Izmučeni in utrujeni. pa ne premagani smo morali zviti svoje zastave za boljše dni. Vojaki! Sedaj, ko zapuščam vrste vaših junaških polkov, smatram za svojo sveto dolžnost izreci vam v imenu Bolgarske svojo pri-srčno in globoko zahvalo za vse žrtve, ves trud in vse trpljenje, ki ste jih pretrpeli tekom te orjaške borbe. Bog vam plačaj za vse, kar ste sto-rili. Zgodovina in zanamci bodo so-dili, tehtali in z zlatimi črkami zapisali, koliko zaslug imate za domovino. Želim, da se vrnete zdravi k svojemu ognjišču in da poprimete z no-vimi močmi za mirovno delo ter da vzklije okrog vas svoboda in narodno blagostanje. Pripovedujte svojim otrokom \n vnukom o hrabrosti bolgarskih voja-kov in pripravite jih, da neki dan končajo slavno delo, ki ste je vi pri- čeli. Končno se kralj še poslavlja od svojih vojakov. Zlasti zadnji odstavek napove-duje novo vojno in nehote se vpra-šamo ali je bila tolika potrpežljivost in skromnost, kakor jo je kazala Srbija napram Bolgarski, na mestu. Upajmo pa, da čas ublaži nasprotja in da docela izginejo vsled požrtvo-valnosti in pravičnosti Srbov. • * Vprasanje revizije. Revizijsko vprasanje se fnenja-vaf kakor dež in solnce. Značilne so brzojavke nemškega cesarja, ki so imele namen pritisniti na avstrijsko zunanjo politiko, da prizna definiti-yen mir na Balkanu. In že se ]e pri- čela velika retlrada avstrflske pofitt-ke. Londonski dipJomatični krogi namreč Že konstatiralo, da grof Berchtold nikakor ni zafcteval od ve-lesll revizije mirovne pogodbe. V Bukarešti oddana izjava je samo iz-reltala, da si pridrži Avstro - Ogrska pravico eventualne presoje in revizije mirovne pogodbe. S tem pa seve-da se ni rečeno, da bi se hotela Avstro - Ogrska tuđi poslužiti te pravice. Pozitivno se lahko trdi, da grof Berchtold se ni izjavil, v katerem smislu se je odlocil. Pariški »Journal« pričakuje naj-več uspeha od razsodbe našega cesarja in upa, da ne bo prišlo do revizije mirovne pogodbe. Kar se tiče vprašanja Kavaie, se zdi. da so brzojavke nemškega cesarja že odločile, potem pa morajo molčati tuđi zavidne želje avstnjske zunanje politike glede Srbije. Naj-slabŠo uslugo bi storila naša zunanja politika Avstriji sami, če bi trm;>gla-vo tiščala še vedno naprej. Kako ne-varna so vsa ta vprašanja, je pokazalo dejstvo spora med Francosko in Rusijo, o katerem poročajo iz Petro-grada še sledeče: *Rječ« govori v tedenskem pregledu o stališču Francoske in Nem-čije v vprašanju Kavaie in pravi, da pripuŠča članek »Matina« upanje, da bodo voditelji zunanje politike francoske republike končno uvideli, kje je v tej mednarodni krizi prostor za Francosko. List zavrača napade francoskega časopisja in konstatira, da obstoja naloga ruske balkanske politike, ki je jasno in določno precizirana, v tem, da ne pripusti čezmer-**e<'-i zmanjšanja in ponižanja Bo -garske. kar bi ogrožalo mir na Balkanu in tedaj tuđi evropski mir. Bu-kareški mir je zmanjšal in poni/al Bclgarsko nad vse mere v prilog ne-zasluženemu povečanju Orške. S tem. da zahteva Rusija revizijo in korekturo mirovne pogodbe, ostane zvesta svoji nesebični mirovni poli-tiki. Cilji francoske politike, ki spekulira na neko Veliko Grško, pa nišo dosti jasni, vsekakor pa podrejenega pomena. Ćlanek konca: Ciljem po-drejenega pomena na ljubo, ne srne trpeti trancosko - ruska zveza, zlasti ko zavzemata mesta predsednika republike in francoskega poslanika v Petrogradu tako preizkušena prijatelja Rusije, kakor sta Poincare in Delcasse. »Matin« zopet poroča iz Petro-grada, da bo Rusija zaprosila Francosko. če že ne takoj. vendar pa tekom sedanjih pogajanj, da naj prepreci, da bi dobila Turčija izplačan predujm 10 milijonov. Će bo franco-ska vlada izpolnila rusko željo, bi se izbrisal slabi vtisk. ki ga je napravilo vprašanje Kavaie in tozadevni na-stop Francoske. Če bi pa dobila Tur-čija novo podporo pri francoskih ka-pitalistih, bi razmerje med Francosko in Rusijo moćno trpelo. Evropska sramota. V vprašanju Odrina in Trakije se še vedno ni zgodilo nič resnega. Par besed, to je bilo vse. In Turčija si smcje v pest in prihaja od dne do dne bolj predrzna. Enver beg se pripravlja na prodiranje proti Plovdivu. V Odrinu sto-jita že dva armadna zbora, prs Ca-taldži stoji tretja turska vojsk-i in četrta turska vojska je sedaj Se v Carigradu. Velesile pa se še vedno ne gane-jo in mirno gledajo objestno obnašanje Turčije. Dočim poročajo iz Pariza, da je dobilo francosko vojno bro-dovje v Sredozemskem morju nalog, da prekine svoje vaje in se pripravi za križanje, tedaj najbrže za demonstracijo proti Turčiji, se zdi, da je prišia francoska vlada tuđi v tem vprašanju do popolnoma novega na-ziranja. Tako piše »Petit Parisien«: Porta prav točno izjavlja, da hoće obdržati Odrin. Do sedaj nišo storile velesile ničesar, da bi Odrin /opet dali Bolgarski. Težko bo doseči potrebno soglasje med velesilami in naiboljše bof če obdrži Turčija Odrin. Res globoko je padla Evropa in pravi naslov za balkanske dogodke se more glasiti le: Sramota Evrope._________. Najvecji junak. (Srbski »Književni Glasnik«.) I. Še dan, dva, samo še kratek čas in velika balkanska vojna, ta strašna epopeja, ki je strla okove, bo prešla v zgodovino. Kakor velika gora se bo dvigala v zgodovini, kakor planina bo stala v veke vidna človeštvu. Živela bo z nami. Znanost, pesem, pripovedka, roman in vali glasbe, ki valove v srcu, bodo vzeli ta silni in strašen dogodek za predmet svojih naporov in srbsko pero in srbsko srce ne bo mirovalo vzpričo spominov, občutkov in raz-glabljanj o onih velikih dneh. Pisali bodo o tej vojni, že so pri-čeli pisati. A s čim naj prično, ali se sploh srne z drugim pričeti, kakor ž njim, z junakom te vojne, s srbskim kmetom? Ne more in ne srne se z drugim! Vse veličanstvo te vojne, ono strašno in silno, kar je vojna donesla, leži samo v tem, da sta njen tok in njen izid kot največje čudo legla na naše srce in dušo ter nas uklenila v okove, ki se imenujejo iznenađenje. Zakaj samo po sebi vse. kar je vojna donesla, ni trebalo in ni moglo biti ču<đež, ker ni l»ilo novo ne za naše glave, ne za naša srca. Nasprotno, bilo je samo ono, kar smo želeh, da bi bilo, kar smo želeli skozi veke, o čemer smo sanjali, če-sar smo senadejali in kar smo priča-kovali. In vendar je vse to doš'o. kakor čudež. Pošlo je za to, ker nismo ver-jeli, da bo prišlo tako hitro in v tako strašnem pojavu, ono, kar snio gledali v sanjah. Želeli sn.o, ali nis-no verovali. Ali kako bi naj verovali '•'"■ *c nismo zavedali svoje sile. ' videli svoje moči, ko nisr '•' sile našega kmeta! V poslednjem desetletju v najmlajši generaciji naše init ice jelo hrabro delati pot pravo pojmo-vanje o našem kmetu. Mestoma, kakor pred desetimi leti na Hrvaškcm. se je javljalo to pojmovanje v silni ljubezni in veri, toda dogodki nervozne sedanjosti, dnevni pripetljaji so je dušili in je zavirali, da ni zavladalo širom ćele srbske javnosti. Z dvomi so sprejeli to novo pojmovanje, kot preračunjeno demagogijo ali kot naivno malikovanje. Toda ni bilo ne to ne ono. Bil je to upor proti vsem dose-danjim pojmovanjem, popolnoma novo, najnovejše pojmovanje o vaši in o narodu v nji, ustvarjeno v dneh od včeraj in danes, brez vsake kakršne-koli zveze z vsemi prejšnjimi pojmo-vanji. Ni bilo to pojmovanje dobrega Palola Markovića Adamova z njego-vimi naivnimi vaškimi slikami. niti onih mnogih njemu bližnjih in daljnih dobrih pisateljev z onimi lepimi, ali istotako lažnimi in smešnimi slikami in povestmi iz vaši, v katorih se samo rdeče obrazi, v katerih se prelivajo polni kdzarci in se vrste ljubavni razgovor^ med mladeniči in mladenkami. Ni bio to niti pojmovanje onega idealnega in romantičnega mladinskega gibanja z njegovim zvenčanjem čas in jokom bojnih pesem, ki so tako tuje kmetu in vaši. Niti ono pojmovanje ni bilo, ki je pri-hajalo kot politična revolucija v vaši, ne da bi jih proučevalo; to poimo-vanje tuđi ni bilo ono, ki se javlja v najnovejših crtah in črticah iz naroda, v katerih pokajo zaponke na nabreklih prsih deklet, se belijo grudi in poljubljajo vratovi, niti ono slavonsko - hrvasko. ki se javlja v nazi-ranju. da ni mladenke, ki bi se r.e vdajiila prešernemu Ijubezenskem nagnenju. O ne, ni bilo to niti najnovejše pojmovanje, ki se je z nekate-rih strani jelo javljati kot prosvetlje-vanje ljudstva v vaši — z nazira-njem. da je kmet dete. a vas otročje ig:rališče in da je kmetu treba dajati izobrazbo, kakor se daje otroku mle-ko z žličico. To pojmovanje je bilo puntarsko, revolucionarno iz temelja, popolnoma samoniklo, novo, najnovejše. s silno vero v silo naroda, takega, kakršen je v bistvu, pojmovanje. kakor ga je ta vojna upravičila. posvetila, dokazala, utrdila za dolge čaše. No, to pojmovanje je bilo redko seja-no v naši intelieenci. Redka je zato bila tuđi vera v moč plemena in naroda. Vera poedincev v veliki javnosti, v družbi demokratski, ki za?la-šuje tuđi najlepše stvari z metežem svojega življenja, kakor da bi vobče ne obstojale. Poleg vere je bila samo nevera. In za to, ker je bilo polno nevere, so se morali pojaviti prirodni do-godki kakor čudež ... Komisija na Cešhem. Kakor smo že poročali, je zagrabila vlada za naislabše sredstvo, da I napravi red in mir na Češkem. K protiustavnemu imenovanju upravne komisije naj priđe sedaj še sila, orožje, aretacije, konfiskacijska zver in bog ve kaj še. Omejitev ustavno zajamčene zborovalne in društvene svobode je prvi korak k nadaljnirri nasilstvom. In tako postopanje naj bi ne razburilo najširših slojev ljudstva. Samo gluhi in slepi ljudje ne morejo pojmiti, da doseže take vrste sUa, 1 kakor jo hočejo uporabtti na Češkem, ravno nasprotno od onega« kar bi moral biti cilj vsakega pravega patriota. Če tega vodilni krogi ne ve-do, nišo sposobni za svoje mesto, če tega nočejo vedeti, so državi sovraž-ni in nevarni. Čehi se pripravljajo v teh težkih časih na nadaljen odpor proti komisiji. Permanentni odbor zveze bivših čeških deželnih poslan-cev je sklenil v svoji seji dne 6. t. m., da vlože deželni odborniki in njih na-mestniki zaradi kršitve ustavno zajamčene pravice za izvrševanje svojih funkcij, pritožbo pri državnem sodišču. To pritožbo bo izdelal bivši deželni poslanec dr. Vladimir Srb. Tuđi med Nemci samimi je prišlo že zaradi razmer, ki so zavladale na Češkem, do spora. Spor se je pokazal zlasti med bivšimi neniskimi poslanci in nemškim Voiksratom. Sedaj pa pridejo še grožnje z orožjem, zakaj ne postavijo takoj vi-slice za one, ki hi hoteli protestirati proti ustavolomstvu. Staersko. Za vesciico ob priliki naprednih strokovnih organizacij se obljublja zelo velika udeležba s Štajerskega. Kake državne poslance imamo .a-ajerski Slovenci, kaže prav lepo pismo, katerega je pisal dne 27. julija dr. K. Verstovšek nekemu abi-turijentu: »Na Vaše pismo Vam na-znanjam, da je ravno sedaj meni obljubljeno eno mesto pri pošti. Mesto bode dobil oni, katerega bom jaz pri-poročal. Toda zbral sem si že napol enega izmed letošnjih abiturijentov, o Katerern vem, da ni liberalec. O vab sicer nisem nikdar slišal, da bi bili našo stranko napadali, toda tuđi ne vem, v katerem smislu ste posto-pali v političnem oziru. Mogoče vas zamore vaš župnik meni priporoča-ti...« Iz tega pisma se lahko mnogo nauče oni, ki še kaj daje na objektivnost klerikalnih naših državnih poslancev. Če že kot dijak ne deluje v političnem oziru, ne najde milosti pri slovenskem drž. poslancu! Mimo-grede povedano, se nam zdi jako čudno, kake nazore ima c. kr. profesor dr. Verstovšek o »političnem po-stopanju« gimnazijcev! Kolikor sicer poznamo Verstovška in njegove »intervencije« ter »vpliv«, smo prepričani, da glede onega »mesta« pri pošti ni govoril resnice, temveč je hotel s tem nesramnim pismom ujeti eno dušo! In če je kaj resnice, bi morali protestirati proti temu, da bi imeli Verstovški kaj vpliva na oddajo mest pri državnih uradih. Imeli smo o bivšem »liberalcu« Verstovšku doslej svoje posebno mnenje in ni treba dalje praviti, da tuđi to junaštvo »slo-venskega« poslanca Verstovška ne bo pri vseh poštenih ljudeh spreobr-nilo tega mnenja. V Studenicah pri Poljčanah so v kratkem občinske volitve. \ en z zadnjimi nemškutarji iz občinskega odbora! Iz Celjske okolice nam poročajo: V soboto proti večeru smo imeli tod hudo nevihto. Okoli pol šeste ure je udarila strela v gospodarsko po-slopjc posestnika in občinskega odbornika v Celjski okolici, Franca S r i b a r ) a p. d. Vrečarja v Zado-brovi. Sribarjevi so ravnokar domla-tili in gospodar se je še nahajal z de-lavci na podu, ko je švignila tik za njim električna iskra v poslopje. Bilo je seveda vse naenkrat v ognju. Le s težavo so resili živino in nekaj vo-zov, vse drugo je pa z blizu stojećim velikim kozolcem vred pogorelo do tal. Enega junca in eno svinjo so morali zaradi opeklin na mestu ubiti. Okoliška požarna bramba je bila hitro na mestu, a resiti se ni dalo niČe-sar več. Tuđi iz mesta so prihiteli ga-silci in pomagali pri gašenju. Škoda je zelo velika, ker je zgorela vsa krma in slama ter vse gospodarsko orodje razun nekaj voz. Še ravnokar zmiateva pšenica je zgorela na podu. Sočustvovanje z nesrečnim gospo-darjem, ki je zaveden slovenski mož, je splošno. Iz Obreža pri Središču. (Velika sokolska slavnost.) Z veseljem pozdravili smo Obrezani sklep središkega »Sokola«, da priredi v naši občini javno telovadbo združeno z narodno veselico. Če iz-vzamemo pešico naših kimavcev, ki se še nišo otresli svoje tuge nad pre-bridko izgubo ponočnega oznanje-valca miru in sprave in za kojega zdravje so poslali naše čuke z njih družicami škovikat na »Crno« goro, bilo je vse ostalo na nogah in pomagalo po svojih močeh pripraviti narodno slavnost, vredno naše zavedne občine in naših vrlih sosedov Sredi-ščanov. Če pomislimo, da je bil to že četrti veliki javni nastop središkega »Sokola« v letošnjem poletju, zasluži njih zlet v Obrež tem večjo pohvalo. Že ves preteČeni teden vladalo je i na veseličnem prostoru v lepem sa-, donosniku našega pridnega gostilni-čarja br. Rudolfa Rakuša življenje, 1 ko v kaki delavnici; stavili so se šoto- ri, pletli venci, gradilo telovadišče in odri, ter pripravljal dom za vsevedo-čo vedeževalko, plesišče za kožu-hače itd. Pod neumornim vodstvom g. Frančeka S e r a j n i k a pa so se vršile pevske in godbene vaje za koncertne točke in telovadbo. Ob zvokih godbe prikorakal je kot prvi naš dični Sokol pod vodstvom svojega krepkega načelnika br. Koče-varja, na čelu s svojim vrlim sta-rosto br. Srečkotom Dogšom in čilim naraščajem pod vodstvom svojega vaditelja br. Ludovika Muze-k a. Temu sledil je kmalu Ormoški Sokol s svojim starosto br. dr. S t r e I c e m. Komaj so bili ti zbra-ni, ko nas kliče tromba k sprejemu bratskih gostov Sokola iz Varaždina, ki je prispel s Sokolicami vred in s svojimi prijatelji na vozovih. Kmalu bil je veliki veselični prostor poln ob-činstva in iz odra zadoneli so ubrani akordi naših pevcev. Štiri točke, od katerih dve in sicer »Slovenskim mladenkam« in pesem Rokovnjačev v Črnem grabnu sta se proizvajale s spremljevanjem godbe. Vsi smo se čudovali ubranosti proizvajanja. Zlasti je žela gdč. Olga Serajnikova s svojim prekrasnim solo - spevom vi-har občudovanja. Po pozdravu br. M u z e k a vseh navzočih, zlasti naših gostov, obrazložil nam je v svojem jedrnatem govoru naš ožji rojak br. Šalamun, smer in cilj Sokol-stva, za katera izvajanja je žel vse-stransko pohvalo. Na to otvoril je telovadbo naraščaj središkega Sokola s prostimi vajami in vajami z zasta-vicami. Omenim kar tukaj, da so bile te vaje kakor poznejŠi nastop nara-ščaja na orodju, na bradlji in konju, ter skupine izvajane s tako sigur-nostjo in točnostjo, da lahko trdim, da so bile vzorne in da smo z veseljem in radostjo opazovali te naše najmlajše bojevnike na narodnem polju. Varaždinske Sokoliće pokazale so nam na polju prostih vaj nekaj novega, ker so bile od njih proizva-jane vaje prepletene tuđi precej z mi-miko, kar jim je dajalo poseben Čar. Tuđi proste vaje Varaždinskega Sokola bile so krasne, prepletene z gibi borenja in metanja. Vsi želi so zasluženo pohvalo občinstva. Na to na-stopil je združeni Ormoški in Sredi-ški Sokol z ljubljanskimi zletnimi vajami, katere so izvajali izborno. Zlasti so pokazali pri izvajanju pete vaje z dobrim kritjem in s skadnostjo proizvajanja, da se lahko merijo z marsikaterim starejšim društvom. Nastop vseh navzočih društev na orodju pa je pokazal, kako daleč se prispe z neumornim in smotrenim delom. Prva vrsta Varaždincev na drogu proizvajala je vaje višjih od-delkov eksaktno in vzorno,od katerih so posebno nekatere ugajale s svojo efektno kombinacijo. Prva vrsta , Središkega Sokola nastopila je na bradlji in konju. Vaje teh presegale so daieč vse naše najboljše upe. Se-stava vaj sama ob sebi bila je izborna, zlasti radi svoje raznovrstnosti, ki nam je pokazala lep del našega te-lovadnega sistema. Nič manj pa ni zaostajala njih proizvaja in narav-nost občudovali smo, s kako sigur-nostjo so se izvajale tuđi najtežje se-stavine. Zlasti ni vedel Človek pri br. vaditelju K o 1 a r i č u , ali naj obeu-duje bolje eksaknost ali eleganco in lahkoto, s katero je izvajal tuđi nrjj-težjo vajo. Središki Sokol pokazal je s tem svojim nastopom, da pojmi smisel Sokolstva in vstrajno delo v telovadnici. Kajti če tuđi eno naj-maljsih naših sokolskih društev, se mu ni treba bati kritike starejših. Po telovadbi — katere je bilo, mimo-grede omenjeno, skoraj nekoliko prc-več —, razvila se je živahna zabava po raznih šotorih. To rajanje prekinil je za nekaj trenutkov nastop Varaždinskega Sokola v prostih vajah z gorečimi kiji, kar je bilo ob ugaslih lučeh nad vse veličastno. Upaino, da bode tuđi gmotni uspeh tako lep, kakor je moralni. Iz Vojnika. Velika ljudska slavnost, ki smo jo priredili dne 3. avgusta je v vsakem oziru nad pričako-vanje dobro uspela. Zasluga gre pred vsem pripravljalnemu odboru, ki je z velikim trudom in požrtvovnlnostjo pripravil prostor in igri, ki ste Ijudem zelo ugajali. Nadalje gre zahvala našemu narodnemu ženstvu, ki je pro-dajalo šopke, dobitke, vstopnice in ki se je mnogo trudilo po paviljonih. Ljudstvo nas je posetilo v velikem številu. Posebno velika zahvala gre Celjanom, predvsem pa slav. celjske-mu pevskemu društvu, ki se nas je v izredno velikem Številu spomnilo in nas zabavalo s svojim izbornim pet-jem pozno v noČ, Čisti dobiček je na-menjen izključno narodnim n.une-nom. — A. P. Iz Maribora. »Marburger Zei-tung« je začela zadnji čas zopet strastno hujskati proti Slovencem. Po blamaži, ki jo je doživela s šolsko zadevo na Ostrem vrhu (celo»Tages-post« konstatira v dopisu iz Arnov-ža, da ni mogoče govoriti o kaki 184 Stcv.________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 12, avgusta 1913,____________________________________________________Stran 3. nemški zgubi v popolnoma sloven-skem Sv. Duhu na Ostrem vrhu) huj-ska proti slovenskim pridigam v mariborskih cerkvah in poziva Maribor-čane, naj ob otvoritvi dravskega mosta odenejo demonstrativno ćelo me-sto v frankfurtarice, da bo nadvojvoda Friderik, ki priđe takrat v Maribor, vide!, da se nahaja v nemškona-cijonalnem mestu. Sedaj naj pokaže vodilna slovenska stranka, kaj pre-more! Če je po svojih listih začela bramabarzirati. kako bodo Slovenci pri otvoritvi mosta, nastopili, naj tuđi konsekventno svojo grožnjo izvrši! O tej stvari bodemo seveda še govorili. ROPOŠhO. Slovenska manifestacija na Ko-roškem. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Loče in okolico je imela dne 3. avgusta v Malovsčah svoj letni občni zbor, ki je bil izborno obiskan. Zborovanja se je udeležil tuđi za-stopnik glavne družbe gosp. F. Skul] iz Ljubljane. Po običajnih poročiiih ođborovih, je povzel besedo pose-stnik Brandner iz Zužalič, ki je v po-ljudnih in prisrčnih besedah orisal naše narodne dolžnosti. Dr. ^tefancič je pojasnil zadevo nameravane Ci-ril - Metodove sole v Vodičji vaši. To je bilo potrebno tem bolj, ker se zadeva vsled nekvalificiranega po-stopanja bekštajnskega obcinskega predstojnika vleče že ćela tri leta in je naše ljudstvo postalo že nejevolj-no. Dočim pa se je šuiierajnska šola ravnotam jela pozneje nstanavljati nego Ciril - Metodova šola. a se po-učuje v njej že dve leti. K tej zađe vi je govoril tuđi Jkulj, ki je v splošno zadovoljnost zborovalcev povedal še nekatera tozadevna pojasnila z zago-tovilom družbinega vodstva, da družba kljub vsem zaprekain in nasprot-stvom, ki se ji stavljajo od različnih strani, ne odneha od svoje namere ter da stori vse. da izvojuje stavbin-sko dovolienje za prepotrebno solo. Sprejeti sta bili dve rescluciji. Prva v protest proti občinskemu predstojniku radi zaprek. ki iih stavlja usta-novitvi Ciril - Metodove sole. s pozivom, da brez odlašanja razpiše nov kcmisijonalni ogled v zmislu odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Belja-ku z dne 13. febr. 1913. št. 650 10. na podlagi katerega se družbi takoj prizna stavbinsko dovoljenje. V drugi resoiuciji se naprosa družbino vodstvo, da stori nemudoma vse korake, da priđe čim prej do zidave narodne sole. ker vsako nadaljno zavla-čevanje pomenja velikanska škodo slovenski stvari v prizadetem kraju. Omeniti pa moramo še neko posebnost, kakršnih na Koroškem nikdar ne manjka pri takih prilikah. Okrajno glavarstvo v Beljaku namreč ni ho-telo dati dovolienja za razobešenje slovenskih troboinic, in sicer radi tega ne. ker je sestava barv slovenskih trobojnic prepovedana (dr. Pegan!), dočim pa je pred 14. dne vi visela na ljudski soli v bližnji Vodičji vaši — frankfurtarica. Daleč smo prišli na Koroškem! Neurje in toča. Iz Brež poročajo: V nedeljo popoldne je padala tu debela toča. ki je napravila veliko škodo. Ljudje že več let ne pomniio take toče. Pripovedke. Iz Beltaka poročajo: V soboto zvečer se je pripeljalo z esebnim vlakom Južne železnice več Srbov in Makedoncev, kjer je na nje že čakalo orožništvo. Govori se. da so se Srbi in Makedonci med seboj snrli in da so Makedonci vrgli enega Srba skozi okno. Govorica še ni potrjena. Orožniki so dve osebi aretirali. Preskrben poštni uradnik. Iz Ce-Iovca poročajo: Neka vdova z imenom Pfaff je blizu Sv. Heme na le-tovišču ter stanuje pri dr. Sallagar-fu. Sin te dame je obiskal v Celovcu svojega svaka ter od tam brzojavno pod naslovom -Pfaff - Sallagar- na-znanil, da se v kratkem vrne. Ko pa je prišla brzojavka, ni bilo dame doma. Obiskala je sorodnike v nekem bližnjem kraju. To je služkinja brzojavno sporočila sinu pod naslovom *Pfaff - Eisler . Preskrbni brzojavni uradnik pa je iz tega naslova napra-vil »Pfarrer - Eisler<'. Insolvenca* Insolventen je ne-protokoliran trgovec v Celovcu Pet. Mescha. Primorsko. Strela ubila zidana. Iz Gorice poročajo: Med nevihto, ki je v soboto popoldne divjala, je udarila strela v neko novo zgradbo v ulici S. Mau-ro blizu Solkana. Strela je ubila enega zidarja, dva druga pa lahko ranila- Ubiti zidar je zapustil mnogošte-vilno družino. Neurje v Trstu. Iz Trsta poročajo: V nedeljo se je vlila na Trst in okolico velika ploha s točo. V okolici in enem delu Vipavske doline je velika škoda. Tuđi v Istri je neurje na- pravilo veliko škodo, posebno v vi-nogradih. Zelo poškodovani so vinogradi v Piranu in okolici. Tuđi državne saline so morale zaradi ved-nega deževja ustaviti obrat. Poskušen samomor. Iz Trsta poročajo: 191etna Ema Orlando, stanu-joča v ulici Scalinata, je v nedeljo popoldne v samomorilnem narnenu lzpila steklenico strupene pijace. Od-peljali so jo v bolnišnico. Vzrok: ne-rečna ljubezen. Iz ljubosumnostl. Iz Trsta poročajo: V neki javni hiši v ulici S. Fi-lippo je prišlo ponoći do krvavega spopada, vzrok ljubosumnost. Neki vojak pehotnega polka št. 32 je za-čel suvati z nožem ter ranil nekega natakarja in neko »institutko«. Po-slednjo so prepeljali v bolnišnico, vojaka pa y vojaški zapor. Goljutija. Iz Trsta poročajo: Ne-kemu do zdaj neznanemu ptičku je zmanjkalo denarja. Prišel je tedaj na originalno idejo. Stopil je k lastniku kavarne »Reclame«, se mu predsta-vil, da je komisar »Austro - Ameri-canes ter rekel, da mu je slučajno zmanjkalo denarja. Ker je kavarnar mislil, da ima pred seboj poštenega človeka, mu je dal 20 K. Pozneje je izvedel, da je bil imenovani komisar navaden slepar in je o tem obvestil policijo. »Komisarja« zdaj iščejo. Moža okradla ter pobegnila. Iz Trsta poiočajo: Josipina Mendel, stanujoča v ulici Media 22, se je menda naveličala svojega moža in je sklenila, da pobegne. Predno pa se je ločila, se je hotela še dobro oskr-beti z vsem potrebnim blagom. Vze-la je več obleke, perila in drugih s:\ari \" vrcJr^v 1!|" K Mož je tat-vino takoj zapazil in ovadil vso zadevo policiji. Letoviščarji v Gradežu. Navzlic izvanredno slabemu vremenu priha-jajo vedno še letoviščarji v Gradež. Od 7. do 10. avgusta je prišlo 753 tujcev, tako da je zdaj vseh letovi-ščarjev v Gradežu 14.611. Vojak obstrelil žensko. Iz Pulja peročajo: Ko se je hišnica deželne bolnišnice Virginiia Petronia vračala domov, jo je v desno stran trebuha zadel strel, ki ga je oddala straža na bližnji utrdbi Sv. Mihaela. Ranjenko so takoj prenesli v bolnišnico ter jo operirali. Njeno stanje je nevarno. Vojak je izpovedal, da se mu je puška po nesreći izprožila. Polet s hidroplanom. Iz Poreča poročajo: Mornariški poročnik Vo-saček je v soboto poletel s svojim hidroplanom iz Pulja in se je navzlic vihamemu vremenu lepo spustil na tla pred Palače - hotelom Riviera. — Letoviščarji so napravili pogumnemu avijatiku velike ovacije. Izgnan glavni urednik lista »La % oce del Popolo«. Z Reke poročajo: Emil Marcuzzi. glavni urednik lista > La Voće del Popolo je bil izgnan iz vseh dežel krone sv. i^teiana. Med mestnimi avtonomisti je bil Marcuzzi eden izmed najstrastnejših borite-Ijev. Kakor se govori, je bil izgnan zaradi nekaterih člankov. ki jih je bil napisal v zadnjem boju med avtonomisti in ogrsko vlado. Trije samomorilci na en dan. Z Reke poročajo: V soboto \ ooldne so pokopali kar tri samnmon :e. Ob 3. popoldne so pokopali Andn a Csa-laia. ki je v svojem stanovar u izpil strup ter zapustil ženo in o-roke v rsajvečji bedi. Pred par dne* i se je hotela Csalajeva žena iz (»^upa z obema otrokoma usmrtiti. Ob 6. so pokopali knjigovodjo Ljudevita Supa, ki se je obesil. Ob pol 7. pa so pokopali F. Rossija, tujca, ki si je v hotelu »Hungaria« z britvijo skoro glavo odrezal. Dnevne vesti. -r Katoliški shod ne bo nikaka narodna aii cerkvena prireditev, nego politična manifestacija klerikalne stranke. Značaj katoliškega shoda bo strogo političen in strankarski, a vendar bi klerikalci radi imeli, naj bi jim napredniaki delali stafažo in naj bi poveličevali siiod, ki je na perje n proti narodno - napredni stranki. V gotovih razmerah je prav lahko mo-moče, da se najde tuđi med nasprot-nimi strankami glede takih prireditev nekak modus vivendi. Mi se prav nič ne zgražamo nad mislijo, da bi n. pr. eventuvalno tuđi napreden župan po-zdravil kot goste katoliški shod, ali da bi klerikalen župan pozdravil na enak način udeležnike kake napredne manifestacije. Toda pri nas je to da-nes še nemogoče, kajti klerikalna stranka je pod vodstvom dr. Šuster-šiča proglasila in izvršuje bojkot vseh naprednjakov, klerikalna stranka terorizira in davi svoje politične nasprotnike na najbrutalnejši način, klerikalna stranka porablja za poii-tični boj najzavrženejša sredstva in je ne le izdala in prodala vse narodne koristi. S tako stranko ni mogoče paktirati in taki stranki ni moggče izkazovati vljudnost. Zaradi tega sta izvrševalni odbor narodno - napred- ne stranke in klub narodno - naprednih obč. svetnikov sklenila pozvati in prositi napredno ljubljansko občin-stvo, naj katoliški shod ignorira. V dotični izjavi je rabljen pravilni izraz »prezreti*, »Slovenec« pa mu podtika pomen »zaničevati«. Ob sebi se razume, da dve taki korporaciji, kakor sta izvrševalni odbor in klub narodno - naprednih občinskih svetnikov, ne bosta pozivljala občinstvo na zaničevanje javne manifestacije, nego kvečjemu na ignoriranje. Z objavljeno izjavo je stališče narodno-napredne stranke glede katoliškega shoda precizirano in nimamo temu nič več dostaviti. »Slovenčevo« pri-merjanje katoliškega shoda s sokolskim zletom v Novem mestu je otročje. Sokolski zlet je bil skozin-skoz nepolitična narodna manifestacija, katoliški shod pa bo skozinskoz strankarska in politična manifestacija. + Zatajeni napredniaki. V nedeljo je priobčila tržaška -Edinost« članek o goriških volitvah. Bistvo tega članka je, da takozvani samo-stojni slovenski kandidatje, ki so zmagali pri volitvah, nimajo ničesar opraviti z bivšo goriško napredno stranko, da njihov program sploh ne pozna nobenega strankarstva in da nimajo nič opraviti z naprednjaštvom. Ob enem se je »Etlinost« zaletela v napredno časopisje ljubljansko, češ, da se je »polastilo« samostojnih kandidatov in jih popolnoma neonravi-čeno proglašalo za napredne kandidate in njihovo zmago za napredno zmago. Mnogoštevilni dopisi, ki jih dobivamo z Goriškega, zlasti s Krasa, nam pričajo, da je to zatajenje naprednjakov po tržaški »Edinosti« vzbudilo med goriškimi volilci, ki so napr. mišljenja, ogorčenje.Vse te dopise preveva ena misel, ki jo hočemb na kratko rekapitulirati: Samostojni narodni kandidatje so zmagali samo s pomočjo tistih volilcev, ki so odločno naprednega mišljenja. Ti volilci so prav natančno vedeli, da samostojni kandidatje nišo v nobeni /vezi z bivšo goriško napredno stranko, a ker so sli ti samostojni kandidatje v boj proti klerikalizmu, ki ga reprezentiralo novostrujarji in ki je identi-čen s kranjskim klerikalizmom, so se žanje zavzeli, sli ž njimi in jim pomagali do zmage, smatrajoč jih za zastopnike naprednih idej. Faktično so si stali pri volitvah nasproti na-prednjaki in klerikalni novostnijar-ji in zmagali so faktično napredniaki, kajti goriško slovensko ljudstvo je vendar večinoma napredno. Samostojni kandidatje so nastopili proti novostrujarjem ter s tem vsikako dali dovolj povoda, da so jih napredni volilci smatrali za nositelje naprednih misli, ki pa s prejšno napredno stranko nimajo ničesar opraviti. To je vodilna misel vseh teh do-pisov, ki smo jih prejeli. Povedali smo že, ga se ne mislimo spuščaii v nobeno polemiko zastran goriških volitev, katji kar je, to je, in zato naj nam dopisniki ne zamerijo, da smo izpustili vse izpade zastran »Edino-stinega« brcanja. Zavedni napredni volilci so odločili zmago samostojnih kandidatov, brez njih bi ne bil nobe-den izvoljen — zato lahko preko »Edinosti« preidejo na dnevni red. Kar se tiče našega lista, poudarjamo samo to: Mi smo napreden list in borno napredno stvar vedno branili. Nas veseli, da na Goriškem nišo zmngali klerikalci-novostrujarji, in da so izvoljeni poslanci, ki ne stoje na klerikalno-novostrujarskem stali-šču, naj se potem imenujejo samo-stojne narodne može ali kakorkoli. Sodili jih pa borno po njihovem delo-vanju, zakaj v dež. zboru bodo morali hote ali nehote kmalu z barvo na dan. Tišti goriški volilci, ki so naprednega mišljenja, naj bodo preDri-čani, da jim bo naš list vedno na raz-polaganje, kadar pojde za napredno stvar. + Močan tobak. Včerajšnja »Ar-beiter - Zeitung« priobčuje uvodnik, naslovljen »Mir!«, ki je z vso ostrost-jo naperjen proti naši zunanji politi-ki. Članek se končuje tako-le: »Pre-ostaja še donkišoterija našega vrle-ga Berchtolda, da »revidira« pogodbo, ki so jo včeraj na svečan način podpisali v Bukareštu. Toda evropska javnost je nič manj kakor naklonjena, da bi delala reverenco napih-njenemu, brezmiselnemu ravnanju gospodov v zunanjem ministrstvu. V 1 Evropi so pač že dovolj na jasnim o crno - žolti državniški umetnosti, tej mešanici impotence in domišlja-vosti, in vedo tuđi, kar je seveda važno, da za njo v Avstro - Ogrski sami prav nihče ne stoji, da ji je gotovo splošno zaničevanje in da v ćeli državi neče nihče imeti Ž njo opravka ražen Kanijevih kupljenih in podkupljenih listov. Vzpričo tega pač j ta državniška umetnost ne bo v stanu, da bi v Evropi imponirala! In po hladnem vodnem ćurku iz Bukarešte ( in Berolina bodo ti crno - žolti »Jam-ralci« morda vendarle opazili, kakš- < no razpoloženje vlada v obeh prijateljskih državah. Ako kralj Karol br-zojavlja Viljemu v Berolin: »Mir ostane definitiven, kar se je zahva-ljevati tebi«, je oštrina naperjena, kar se natanko opaža, proti Dunaju. In če Viljem odgovarja, da se veseli, »da je tuđi pripomogel k sedaj dose-ženemu resultatu«, in ako govori »o skupnem sodclovanju v prilog miru", je pač jasno, da je izraz zadovoljnosti v Berolinu v najostrejšem nasprot-stvu z tulenjem na Dunaju. Oficijozne smrdokavre so dobile od Kanije ukaz, naj postopajo z mirovno pogodbo, kakor z »mrtvim psom« in govore o tej pogodbi v svoji nesram-nosti, kakor v »dragocenem materijalu.« V Berolinu in v Bukarešti pa je vse vzhičeno! Gospod Berchtold bo torej imel malo sreče. Njegova blamaža, (katera pa bo zadnja sele, kadar bo konec tega strašnega ministra) je že danes očividna.« + Samoprevara. Bolgarski »Mir« piše dne 4. t. m., kakor je razvidno iz številke, ki je nam danes došla, med drugim to-le: »Srbi in Grki pozabljajo, da nišo bili poraženi, kakor zaslužujejo, samo zategadelj, ker se je vmešala Romunija. Ako bi tega ne bilo, bi bila Niš in Belgrad že zdavna v naših rokah in Grki bi se ne šopiriii v Solunu.« — Tako pravi oficijalni komunike bolgarski o položaju. Da, samoprevara je vzrok bol-garske nesreće, a kakor se zdi ta nesreća Bolgare še vedno ni izučila in izpametovala! -f Nemške hijene. V Šanovi pri Novem .ličinu na Moravskem žive in torej tuđi mro Nemci in Čehi. Občin-ska uprava je nemška. Meseca inaja so nekatere češke rodbine dobile od obcinskega urada sledeči nemški dopis: »Občinski odbor šanovski je sklenil v seji, dne 12. maja 1913., da morajo biti nagrobni napisi na ša-novskem pokopališču samo nemški. Pozivljate se, da izDremenite nagrobni napis gospe (moža) umrle(ga) 1......ki je spisan češko, v nemške- ga. V Sanovi. dne . . 1913. Bochu, župan. — Socijalnodemokratična »Ar-beiter-Zeitung« piše o tem: »Umrli, za katere gre, leže že več let pokopani in tuđi napisi, ki so jim jih napravile njihove rodbine v češkem jeziku, stoje tam brez ovir že več let. Naenkrat je spoznal občinski odbor nevarnost, ki grozi občini od čeških nagrobnih napisov, za tako, da je po pozivu takoj sledil čin. Ker sorodni-ki nišo takoj odstranili napisov, so tablice z nagrobnih spomenikov potrgali ter jih zmetaii v bližnji potok, kjer so jih našli otroci. Niti mrtvih ne pusti šovinizem v miru.« To ni šo-vinizem, to je pač že hijenizem, ki lepo osvetljuje nemško takozvano kulturo. — Pismo srbskega majorja, ki smo ga nedavno tega priobčili v našem listu, ponatiskuje novosadska »Zastava«, glasilo srbske narodne radikalne stranke — Opozarjamo še enkrat. da se vrši danes ob 8. zvečer v restavraci-ji Narodnega doma seja veseličnega odbora, katere naj se udeleže tuđi častite dame, ki so prevzele sodelo-vanje pri veselici. Urediti je še nekaj važnih vprašanj, zato prosimo polno-številne udeležbe. — Vse narodno čuteče ženstvo se opozarja, naj ne zamudj prilike prisostvovati ženskemu predavanju, ki se vrši na praznik 15. t. m. popoldne ob 3. v Narodnem domu. — Napredna strokovna društva. Podpisanec poziva vljudno vse člane I. moške podružnice ljubljanske družbe sv. Cirila in Metoda, da se v Čim večjem številu blagovole udeležiti prireditev naprednih strokovnih dru-štev, ki se bodo vršile dne 16., 17. in 18. avgusta. — R. Perušek, t. č. pred-sednik I. ljubljanske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. — Umri je v Ljubljani g. Oton Grebene, c. kr. davč. višji upravitelj v p„ po dolgem bolehanju v starosti 61 let. Naše sožalje! — Kranjski avtomobilni klub priredi ob priliki tekmovalne vožnje dne 15. avgusta t. 1. ob 9. zvečer na čast koroškim udeležencem pozdravni večer v grandhotelu Union, pri ka-terem svira vojaška godba pešpolka št. 21. Vstop je dovoljen le vabljenim. Deželni odbor kranjski poklonil je klubu častno darilo, ki ga bode dobil najboljši kranjski vozač, med tem ko je kranjski avtomobilni klub razpisal 4 darila. Čudne reci o 251etnici novorae-škega Sokola se slišijo, človek bi skorej ne verjel, da je kaj takega sploh mogoče. Pomislite, na praznik Vel. Srnama, to bo v petek 15. t. m. nameravajo 251etnico novomeškega Sokola še enkrat ponoviti. Pa brez dežja. In če bi ga jim vendar kakšen Peter ali Pavel res zopet vsilil, pa še ne odnehajo, pravijo borno pa v nedeljo napravili kar mislimo. Menda ni vrag, da bi vsaj do nedelje ne vgnali Petra z njegovim peklenskim dežjem. Ampak to pot je ćelo naš dolenjski vremenski prerok prepričan, da na Vel. Šmaren ne bo dežja, vsaj takš-nega ne, da bi se tuđi zvečer, ko se 251etnica še enkrat prične, upal na ■dan, zakaj takrat bo že večer. Kdor nam ne veruje, da so to res čudne reci, 251etnico kar dvakrat prazno-vati, ta naj si jo priđe pogledat. Mu res ne bo žal. Zakaj od nedeljske 251etnice je še toliko lepega in dobre-ga in okusnega in vabljivega preostalo, kar bi se moralo v smislu sporeda izvršiti na Glavnem trgu, da tega sploh ni mogoče kar tako pove-dati. Videlo in slišalo in okusilo se bo pa vse v prijaznem smrekovem go-zdiču, ki so ga nedeljski izletniki gotovo opazili na Glavnem trgu. 2e takrat je bil gozdiček očarljiv, do Vel. Smarna bo pa še lepši. Smreke se med tem razrasejo in zgoste, pa izborno slovensko žalsko pivo se bo do takrat ravno prav ohladilo; češko budjeviško in sam bog ve še katero pa bo takrat kipelo, da bo veselje. In pomislite še to čudno reč: Novo mesto dobi tišti večer čisto novo Ča-rodeino razsvetljavo, pred katero naj se novo vpeljana luč kar skrije. Bratje Sokoli in njih prijatelji od blizo in daleč: Komur le mogoče, naj priđe na Vel. Šmaren v dolenjsko metropolo pomagati dokončati zad-njo in velezanimivo točko z nedelj-skega sporeda! Brzojavke došle na jubilej novomeškega Sokola. Na slavnost so došle sledeče brzojavke: Litija: Ob 251etnici obstanka vam želi vaš čast-ni član brat srečo in napredek brez prestanka vam na čast in veselje, Sloveniji na korist in slavo. — Luka Svetec. — Fram pri Mariboru: Zadržan čestitam na lepi slavnosti že-leč, da se danes zaneti iskra mnogim novim Sokolom. Naša je bodočnost! Na zdar! — Dr. Rozina (prvi starosta Dolenjskega Sokola). — Ljubljana: Pod sokolskim praporom smo nepremagljivi! Na zdar! — Dr. Tril-ler. — Ormož: Vivat, floreat, cres-cat! — ErhartiČ, (bil prvi načelnik Dol. Sokola.) — Vrbovsko: V duhu prisostvujem i svu braćo pozdravljam. — Dovo Mrvoš. — Logatec: K slavju krepki Na zdar! — Hodnik, starosta. — Žiri: Vremensko zadržani, pošiljamo vam tem potom krepke bratske pozdrave. — Sokol 2iri. — K temu še pristavljamo, da je brzojavne čestitke na banketu prečital starosta Novomeškega Sokola g. VI. Vojska ob vsesplošnem burnem odobravanju. K 251etnici Novomeškega Sokola se nam poroča: Resnici na ljubo je treba glede g. Vovka, peka in gostil-ničarja v Kandiji zadevo glede zastave v toliko pojasniti, da je g. Vovk zastavo pač izobesil, s ceste pa se ni videla, ker je bila obešena zadej proti mestu nad Krko, pa jo je tuđi tam sapa in dež zamotala. G. Vovk je najbrže mislil, da bode s tem še bolj vstreženo slavnostnemu namenu, če zastavo obrne proti mestu, kakor pa na cesto. Nagrobni spomenik dr. E. Vol-čiču. Društvo »Pravnik« postavi svojemu zaslužnemu članu in pravnemu pisatelju dr. E. Volčiču zlasti vsled prizadevanja g. dr. E. Stareta na pokopališču v Novem mestu nagrobni spomenik. Nacrt spomenika je izde-lal slikar Vavpotič ter predstavlja v obliki visoke nečke, v kateri stoji spominska plošča z napisom Dr. E. Volčič, c. kr. sodni svetnik in pravni pisatelj. Pod napisom se nahaja prostor za cvetke. Spomenik bo 2 m visok in T35 m širok ter izdelan \z nabrežin-skega mramorja. Postavi ga domači kamnosek Lukšič iz Kandije. Od zgradbe belokranjske železnice. Ako se že v doglednem času ne zgodi kakšen poseben čudež, je že danes toliko kakor pribito, da z otvo-ritvijo nove proge ob določenem roku, t. j. 1. maja 1914 ne bo nič. Po drugih delih proge je sicer vse tako daleč dograjeno, da bi se določeni rok otvoritve lahko vzdržal, — od Karlovca do Ozalja (Vozlja) je proga že gotova, po nji vozijo že materijalni stroji — ampak v glavnem ptvem delu od Novega mesta dalje do La-zov pa je delo tako zaostalo, da je nemogoče misliti na pravočasno iz-vršitev, Namesto, da bi bilo vsaj zdaj več delavcev, jih je vedno manj, v zadnjem času pa se opazuje ceio čim dalje večji pobeg delavstva od te proge na Solnograško. Te dni je neki akordant odpeljal naenkrat 50 delavcev proč. Vzrok temu pobegu je siromašna plača zlasti na Samohrdo-vem delu proge. Z 2—3 K delavec danes ne more se preživeti, zlasti zu-naj na kmetih, kjer je življenje v tem času postalo mnogo dražje, nego v mestu samem. Tuđi osebni vpliv pod-jetnika samega ne izda veliko pri de-lavcih. Jih je zadnjič šef podjetja sam inšpiciral. Pa so se oprli na lopate in krampe in smejali so se mu v obraz, ko jih je priganjal na] pridneje delajo. Kakoršno plačilo, takošno de- Stran 4._____________________________________________________„SLOVENSKI NAROD", dne 12. avgusta 1913.__________ 184. štev. io, so mu dejali. Te nezdrave razme-re pospešuje tekom zadnjih dveh me-secev še tuda neugodno vreme. Će gre danes človek, ki si je pred dve-ma mesecema ogledal progo do Pre-log, ob progi, ne bo našel veliko na-predka v zgradbi. Pri Ruprč Vrhu so pač prodrli tuđi zadnjo skalovito brezino, tu pa tam so nasipi že izgo-tovljeni, ali v splošnem je še mnogo zaostanka, tuđi sploh še nedotaknje-nega terena. Lepše napreduje delo onkraj Gorjancev. V interesu ćele dežele in vnanjega prometa bi bilo pač želeti, da se zavlačevanju stori Čim preje konec. — Nekoliko živah-neje napreduje delo ob razširjenju novomeškega kolodvora. Velika ku-rilnica je kar je glavnega zidovja, že ctograjena, deloma tuđi že pod streho. Zdaj preurejajo napravo za obra-Čanje lokomotiv, ki mora z ozirom na nove, večje stroje biti primerno povećana. Spaka (prizidek) postajne-ga poslopja je dograjena in vzbuja na pustem kolodvoru (zelenje kot ga je videti ob drugih postajah so uničili) vsaj nekoliko zabave, to se pravi zabavljanja. — Ubogi kapiteljski hrib, ta zdaj trpi in ječi pod neusmiljenimi lopatami. Vedno globlje mu segajo v Živo, gozdiček nad njim je že zginil. In kakor kaže, bo kapiteljski hrib moral dati Še mnogo materijala preko dosedaj določene meje. Kajti veliki nasip ob Krki kot nenasičeno brez-no pozira vaše materijal. Toliko hri-ba je že odkopanega, pa zdolej.na nasipu se le malo pozna. — Predor, če bo tako šio, tuđi še ta mesec ne bo gotov. — Pohvalno pa je treba priznati,da zgradha oporm'kov za želez-niški most onkraj Krke jako pridno napreduje. So že priceli z obokava-njem in vezanjem in delo bi šio hitre-je izpod rok, da imajo zidarji dovolj sproti materijala, Štemburjev kamen zelo obrajtajo, Žtembur sam pa še bolj, ker mu za slepo ceno kupljeni kamnolom nese lepe kronce. — Pa, kakor rečeno, ce ne bo kmalo pose-ben čudež prišel na pomoč, se 1. maja 1914 še ne borno peljali k bratom v Karlovac. Iz topliškega in Črmošnjiškega kota. Tuđi v naši Črmošnjiški dolini se pozna vpliv zgradbe belokraniske železnice, seveda do sedaj le v naj-slabšem smislu. Delavci prihajajo v službo in io zopet zapuščajo, seveda večkrat brez vinarja v žepu. Da bi si dobili za potnino, si poišcejo lažjega in boljšega zaslužka, nego so ga imeli pri železnici. Ravno toliko. kolikor zaslužijo te vrste Ijudje na tak način, ravno toliko škode imamo domačini. Ponoći med soboto in nedeljo. t. j. med 19. in 20. julijem, je bilo pri nas kar na treh krajih vlom-ljeno. Pri Tereziji Tanko in Jurju Mavserju v Srednji vaši nad Črmo-šnjicami je bilo pobrane iz sobe za okoli 250 K obleke, pri cerkovniku Jankotu Juranu pa za okoli 150 K obleke- Pri slednjem so iztrgali in iz-vili neznani storilci z drogom žele-zen križ iz okna in so se splazili skozi okno tako tiho, da ni nihče čul nobe-nega ropota. Za uzmoviči ni nobene-ga sledu. — 2e v prihodnji noči so se splazili najbrže isti zločinci v stanovanje postarja Jožeta Terpinca na Lazih in so mu odnesli različnih stvari za okolu 10 K. V vseh teh slu-čajih so na sumu odpuščeni, ali pa dela iskajoči, pa ne sprejeti delavci. Dober teden pozneje se je splazil ponoći neki nepridiprav v sobo neke precej gluhe ženske na Cerovcu pri Toplicah in jo je posilil, potem pa zbežal. Poklicane oblasti pridno išče-jo te nepridiprave, toda do danes ni čuti, da bi bile našle kak sled. Gostilničar, kakršen bi ne smel biti. V Kranju v gostilni »Pri jek-nu« gostilničarjev oče ne more videti poštenih naprednih gostov ter je pora-bil tuđi v nedeljo v svojem salonu priliko, da je stresal svoje neslanosti napram gostom. Ali misli z »ničvred-neži« tuđi napredne goste, ki mu prihajajo množit deloma podedovano premoženje? Ali misli res, da so vse sodnije zanič, ker so bili gotovi Ijudje že večkrat kaznovani? Končno bi ga tuđi vprašali ali misli res, da bi morali odvetniki delati tožbe zastonj, kadar se zljubi kakemu klerikalnemu petelinu, da se tožari, kakor je to rač pri zaslepljenih Ijudeh navada? Poročil se ie g. Joža Meden iz Kranja z gospodično Albino Pap-| e r j e v o iz Begunj pri Cerknici. Čestitamo! Grozna nesreča. Včeraj zjutraj se je pri postaji Zagorje odigrala pretresujoča drama. Medženrirski Hrvati, ki so zaposleni pri poklada-nju novega železniškega tira na postaji Zagorje, so se danes ob 5*40 zju-traj podali na delo. Jutranji brzovlak št 5 je imel zamudo, tako da sta se križala z osebnim vlakom št. 36 pri južni zagorski distančni plošci. Oe-lavcem, ki so ravno isti Čas šli na delo pa ni bilo znano, da je brzovlak zamujen in so se samo osebnemu vlaku umaknili. Med tem pa priđe brzo-yfak m je pavozil delavca Kelamen Tomo do smrti. Prerezal ga je čez polovico. Ponesrečen zapušča vdovo s 6 otroci. Otroci so Še vsi mali, naj-stareji je 15 let star. Druga dva in si-cer Vincek Štefan in Buhin Tomo sta bila lahko ranjena od osebnega vlaka št. 36. Nesrečo je le temu pripisati, da so popolnoma novinci, kateri so bili komaj par dni uslužbeni in se nišo držali predpisov. Tragična je smrt, katero je storil Klemen. Siromak si je šel iskat v tujino zaslužka, da bi lažje preživel svojce, a mesto zaslužka je našel smrt in ravno tako ostala dva, katera sta pa k sreči le lahko poškodovana, ne ve se pa, če ne bo-deta vsled prestanega strahu imela za ćelo svoje življenje posledice. Kinematograf »Ideal«. Samo 4 dni! Od torka 12. do petka 15. Veli-kanski senzacijski vojni film. Bitka ob Bregalnici. Odločilna bitka, kjer so premagali Srbi Bolgare. To je edi-ni obstoječi originalni posnetek grozne bitke od 6., 7. in 8. julija. Pri tem filmu vidimo med drugim tuđi strašne posledice bombardementa srbske artilerije med sovražnimi četami, vidimo nadalje od zelo blizu eksplodi-ranje šrapnela in njega strašni uči-nek, kratkomalo vojsko, kakor se je boli strašno nihče ne more predstavljati. 1. 2etev Sago na otoku Borneo. (Potovalni film.) 2. Mares nosKuša vino. (Humoristično.) 3. Žurnal Pa-the. (Najnovejše, šport, moda itd.> 4. Klovn, Turek in bajadera. (Komično.) 5. Zlomljena pomladna cvetka. (Krasen roman iz življenja v 2 deja-njih.) — Samo popoldne. 6. Lov na Jenge. (Naraven posnetek.) — Samo rri večernih nreJsrjvah od 7. napr.j. 7. Deklica iz vsetržnice. (Senzacij-ska nravna drama v 3 dejanjihJ — Samo pri večernih predstavah od 7. naprei. 8. Kozmann na letovišču. Hajdi v Kanado! Na vozovih ljubljanske cestne električne železnice so nabiti veliki reklamni napisi za izseljevanje v Kanado. Zares so čudna pota gospodova. Na eni strani oblasti ljudi svare, da naj se v Kanado zaradi slabih razmer ne izseljuje-jo, agente zapirajo, na drugi strani pa smejo parobrodne družbe z vsemi sredstvi pospeševati izseljevanje v Kanado. Pa jih tuđi mnogo polove v zanjke, ker se jim tam obljubuje na-ravnost krasna bodočnost. Vsakdo bi po obljubah imel tam postati bogataš, a si naposled ne more prihraniti niti toliko, da bi se zamogel na svoje stroške pripeljati zopet domov. Pred izseljevanjem svari ljudi na podlagi informacij konzularnih oblasti trgovsko ministrstvo in druge oblasti, po deželi in v mestih pa se dela z velikansko reklamo za — Kanado. Zdravstveno stanje rnestne ob-čine ljubljanske od 27. julija do 2. avgusta t. m. Novorojencev je bilo 21, mrtvorojencev 5, umrlo pa je 7 do-mačinov in 15 tujcev, in sicer 1 za tifuzom, 4 za jetiko, 2 vsled mrtvo-uda, 1 vsled nezgode, 14 pa za različ-nimi boleznimi. Za infekcijoznimi bo-leznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 6, za egiptovsko očesno boleznijo 2 osebi. Kurja borza. Kakor znano, je branjevkam v mestnem pomerj' po tržnem redu prepovedano preK tipovati živila v torek od 3. popoldre do 9. ure zjutraj v sredo in ob pi tkih ravnotako od 3. popoldne do sr hote zjutraj do 9. ure. Mnogo branjevt. gre ob gotovih časih na deželo, posebno na Dolenjsko, kjer se oskrbe s perut-nino in jajci, drugod pa z raznim sad-iem in dr., kar potem prodajajo na trgu. So pa nekatere, ki nikoli ne gredo nikamor in imajo vendar dovolj blaga. Le-te zalezujejo kmetske ženske po cestah in gostilnah, kjer se te ustavljajo. Gredo jim naproti, posebno proti dolenjski strani, in česče kar po poti sklepajo kupčije. Največja borza pa je na dvorišču neke gostilne v Florijanski ulici. Le-tu se ženske ustavijo, branjevke, med katerimi se izredno odlikuje neka starejša, petič-na samica, ki je bila vsled prekupo-vanja že večkrat občutno kaznova-na. Le-ta je pustila v petek popoldne svoj voziček na Sv. Jakoba trgu. sama je Šla pa na navedeno dvorisče, ne vedoč, da kakor one kmetske žen-ske,tako tuđi njo zasleduieta dva tržna organa. Kupčija je trajala od 4. popoldne pa do 8. zvečer. Ženica je kupila 17 pisčancev in 4 race za malo ceno 28 K ter poslala potem po voziček neko drugo žensko, na katerega je naložila perutnino ter jo odpeljala veselim srcem proti domu. Nenado-ma pa pristopita k nji tržna redarja in ji zaplenita, z ozirom na tržni red, po katerem se to mora zgoditi, če je bila branjevka zaradi prekupovanja najmanj dvakrat kaznovana — vse kokodajse in race. Perutnina se je drugi dan na licitaciji prodala, koje izkupiček dobi ubožna blagajna, branjevka sama bode vrhu tega pa Še občutno kaznovana. Pobegef šleper. 271etni Ciril Fr-pek, rodom iz Hrvatskega, je bil neka] časa v Ljubljani raznašalec knjig in časnikov. Med tem časom je pri nekem urarju vzel na upanje uro-bu-dilko in ko je čez dlje časa urar za-Čel za njim povpraševai, je izvedel, da je Trpek neznano kam pobegnil, popustivši za seboj dolg rep v obliki raznih sleparij. Kolo ukradeno je bilo v nedeljo zvečer pred neko gostilno v Florijanski ulici čevljarju Francetu Plečniku iz Stožic št. 41. Plečnik je Šel v gostilno, kolo je pa zunaj pustil in ko je prišel zopet ven, mu je med tem časom kolo že nekdo odpeljal. Kolo je »Stvria«, ima na kolesih rumena pasa, eno stopalo je pritrjeno z žico ter je vredno 80 K. Zamenjana je bila v kavarni Evropa po povratku posebnega vlaka s* sokolskega zleta zelenkasta pelerina z modrim znamenjem pod vratom. Kdor jo je zamenjal, se prosi, da jo posije na naslov: Tomo Jerala, tajnik Sokola v Škofji Loki, kjer dobi svojo nazaj. Narodni] (temla Ciril - Metodova podružnica za Blače - Loče in okolico je imela 3. avgusta svoj obeni zbor v Male^ah pri Beljaku. Udele/ba ie bila prav le-pa, zlasti domačini so bili v obilncm številu zastopani. Zborovanje je otvoril vrli, neutrašeni naroJnjak g. Vinko Simčič iz Loč, nakar je podali podružnični tajnik g. A. Gastl odbo-rovo poročilo. Navduševalno je go-voril domaćin g. Brandner, posest-nik iz Zužalč. Za njim je govoril dr. Štefančič. Opisoval je težak boj ko-roških Slovencev, z živo besedo je očrtal krivice, ki se gode Slovencem v Korotanu. — Za njim je govoril za-stopnik glavne družbe. Po običajnem pozdravu je pojasnil še zadnji del tr-njeve poti sole v Dičji vaši. Opisal je delovanje družbe sv. C. in M., poudarjal je, da želi družba koroškim Slovencem pomagati v težkem boju, kolikor hode le mogla, le naj se je zaupno oklepajo. Naj vstrajajo v težkem boju, bodre naj drug drugega in naj skušajo med domačini vzbuditi narodno samozavest in ponos. Obu-pati nikar! Priđe čas, ko bode tuđi našemu narodu zasijalo solnee pravice in prostosti. — Končno je še govoril g. C. Kandut. Z živo, v srce se-gajočo besedo je risal razmere na Koroškem. Opisal je boj koroških Slovencev od 1. 1848 do današnjega dne. Vzgled narodnega bojevnika naj bo vzorni, neutrudljivi borilec za narodne svetinje, mož blagega spomi-na — pokojni Einspieler. Govoril je dalje o pomenu in lepoti materinšči-ne, šibal je nezdrave šolske razmere na Koroškem, zlasti utrakvistični po-nemčevalni sistem koroških šol. Z ganljivimi besedami je vzbujal med domačini Ijubezen do maternega jezika, kajti koroški Slovenci nečejo leci v grob, temveč hočejo ostati živi delavni otroci svoje matere Slavije. — Po končanih govorih so prišle vo-fitve. Bil je izvoljen soglasno stari odbor. Končno se je stavila še slede-ča resolucija: ^Zborovalci, zbrani na občnem zboru C. M. podružnice za Loče in okolico dne 3. avgusta 1913 pozivljajo odbor družbe sv. Cirila in iMetoda v Ljubljani z vso odločnost-jo, da stori vse potrebne korake, da priđe čimprej do zidave nameravane ijudske sole v Vodičji vaši na Koroškem." Med srečolovom so vrli tamburaši prav pridno udarjali narodne komade. Za zabavni in šaljivi del je pa skrbel znani, prilubljeni original iz Žužalč, Ovničev Hanžek. Društvena noznanila. »Pravnik«. Društvo »Pravnik« je imelo snoči izredni občni zbor, da izpremeni na željo zlasti vnanjih čla-nov svoja društvena pravila, k če-mur so dali inicijativo zlasti primorski člani. Ti člani namreč so želeli, da se v okviru društva »Pravnik« izvrše izpremembe, ki omogočajo podrobno organizacijo. Sedanja centralna organizacija naj bi namreč v obliki podružnic na sedežih zbornih sodišč organizrala svoje podružnice. Vsled te želje se ie porodila potreba, da se deloma zastarela pravila izpre-mene, vsled česar se je izpremenil zlasti § 1. v smislu, da se ie delokrog društva določil za Kranjsko, Koro-ško, Primorsko, Štajersko in Dalmacijo. Naravna posledica temu razšir-jenemu delokrogu pa je, da se je tuđi § 2. pravil izpremenil v tem smislu, da se od sedaj naprej izdajajo zakoni in druge strokovne knjige tuđi v hr-vaškem jeziku Sicer se pa tičejo nove dolocbe izpremenjenih pravil pred vsem organizacije podružnic, katerim se daje s temi pravili kolikor mogoč samostojen delokrog. Za veselico dne 17. avgusta na vrtu Narodne«« doma so predpripra-ve že končane. Veselica obeta biti impozantna, vredna požrtvovalnosti gostov, ki prispo ta dan v ogromnem številu v Ljubljana Izredni občni zbor »S. F. K. Ilirije« se je vršil snoči ob obilni ude-ležbi v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Občni zbor je otvoril gosp. J. Rohrmann s pozdravom. Društvo je imelo od 1. maja 1913 pa do sedaj 2195 K 39 vin. dohodkov ter 2187 K 97 vin. izdat-kov, preostanka v blagajni torej 7 K 42 vin. Promet je znašal v tem času 4383 K 36 vin. Nato so se sprejela soglasno društvena pravila v smislu, kakor to predlaga odbor. Glavno Je, da se hoče spremeniti S. F- K. Ilirija v splošni športni klub. Končno se Je sklenilo, da se vrši drugi občni zbor v štirih tednih, oziroma ko bo spre-memba pravil od vlade potrjena, ter se bo takrat razpravljalo zlasti o grnotnem povzdigu društva. Sklenilo se je še, da klub pogojno pristopi avstrijski nogometni zvezi ter da bo skušal gojiti vse panoge športa. Radovljiška podružnica S. P. D. priredi v nedeljo, dne 17. avgusta ob 3. popoldne veliko javno ljudsko veselico s koncertom in prosto zabavo v Bohinjski Bistrici v parku kopali-šča »lianica«. Kranlskogorska podružnica S. P. D. priredi na Vcl. Sniarna dan. 15. t. m., sestanek v Doifiu na Vršiču in vabi nanj vse članc in prijatelje. Zaiivaia. Nepozabcn nam ostane dan proslave naše petletnice in razvit ja prapora! Stevllna uclelezfca vrlih Sokolov in zaveđnega narodnega občinstva je bila mogočna manifestacija sokolske ideje, ćela slav-nost pa dalekosežnoga pomena za nadalini razvoj logaske^a Sokc-ia, tako v moraintni, kakor tuđi v Kinot-nem oziru. Odbor logaškega Sokola smatra zato za svojo clolžnos; izreci najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako si-jajnemu uspehu društvene slavnosti. Zahvaljuje se predvsem zavednim logaškim damam, ki so nabavo prapora sploh omogočile, v prvi vrsti pa g. Pepini Sicherlovi ter gdč. Mari Mazijevi in Miči Urbasovi za požr-tvovalno nabiranje tozadevnih pri-spevkov. Zahvaljuje se dalje vrli g. kumici Pepini Sicherlovi, Ki se je drage volje odzvala odborovi prošnji, da kumuje novemu praporu, isto-tako naprednim logaškim dekletam osobito njihovi zastopnici gdč. Zinki Smoletovi za krasna pokloniena trakova. Iskrena hvrala vrlemu županu gorenjelogaškemu g. Punčuhu za prelepi pozdrav Sokolstvu, bratska zahvala br. Ganglu in Drenika za navdušena govora! Srčna hvala g. Josipini Mazijevi in br. Hladniku za radovoljno prepustitev veseličnega oziroma telovadnega prostorfi, dalje vrlim darovateljem krasnih mlajev ter sploh vsem, ki so ali v denarju ali drugače prispevali za sokolsko slav-nost! Najlepša hvala končno vrinn logaškim narodnjakinjam, ki so s svojim požrtvovalnim sodeJovanjem pri veselici zopet pokazale, da znajo ceniti pomen Sokolstva in vzvišeno njegovo nalogo! Na zdar! — Za odbor logaškega Sokola: Pavel Poze n e 1. t. c. tajnik, r ran Hodn i k, t. č. starosta. Prosveta. Dobrodelne gledališke priredit- ve. Ker se obeta izvanredno velik poset, je prireditveni odbor določil, da se dohrodelne gledališke priredit-ve v Ljubljani ponove. Spored je tale: V petek, dne 15. avgusta ob 5. popoldne se uprizori na prostem srbska drama »Knez Semberijski«. Po predstavi bo v parkhotelu »Tivoli« velika varietetna veselica. — V nedeljo, dne 17. avgusta ob pol 3. popoldne se prvič ponovi »Knez Semberijski«. — Predstava je predvsem namenjena primorskim in štajerskim udeležen-cem kongresa narodnih strokovnih organtzacij. Ker bo uprizoritev končana že ob 4. popoldne in ta dan ne bo varietetne prireditve v »Tivoliju«, se morejo vsi njeni posetniki udele-žiti velike kongresne veselice, ki jo ljubljanske dame prirede na vrtu »Narodnega doma« in ki se pred 4-uro ne bo začela. — V nedeljo, dne 24. avgusta ob 4. popoldne se drugič ponovi »Knez Semberijski« in se z izpremenjenim poredom ponovi velika varietetna veselica. Prireditve na ta dan so v prvi vrsti namenjenc udeležencem hrvaško - slovenskega katoliškega kongresa v Ljubljani. — Vstopnice za vse te prireditve se dobe v predprodaji v Cešarkovi tra-fiki. Vstopnice za dobrodeine gledališke predstave se v Cešarkovi trafi-ki v Selenburgovi ulici že prav pridno razpečavajo. Kakor obetajo mnogobrojna naročila vstopnic iz vseh krajev slovenskega ozemlja, pridejo na te, našim igralcem namenjene prireditve prijatelji slovenskega gle-dališča od vsepovsodi, da vsaj za nekaj časa odpomorelo bedi slovenskih igralcev. »Gospodje sinovi«. To, že dobro znano veselo igro prirede gojenci dramatične sole kot svojo drugo produkcijo v četrtek 14. t. m. v areni Narodnega doma. Iz prijaznosti sode-lujejo nekateri člani deželnega gleda-lišČa. Igra je prikrojena za ljubljanske razmere ter je pred leti doživela velik uspeh. Ker nastopa manj oseb kakor pri »Desetem bratu« in je tuđi lažja scenerija, je upati na popolen uspeh. Torej v četrtek zopet v areno Narodnega doma. Književnost. — Starogorski: Junak] svobode. Osem lepih povesti in črtic iz balkanske vojne obsega knjižica, ki je izšla v založništvu »Slovenskega Ilustro-vanega Tednika« in sicer: »Za križ častni in svobodo zlato«, »Šumi Marica . . .«, »Bela roža«, »Usmiljen-ka«, »Onam, onamo«, »Na straži«, »Gojka kliče . . .« in »Na polju boj-nem«. Broš. izvod stane 2 K, vezan 3 K 40 v. — Avgust Šenoa: »Kletva«. Znamenit roman slovitega hrvaškega pisatelja. Hrvaška »Pučka Prosvjeta« je izdala ta roman v ljudski izdaji, slovenski prevod pa je oskrbel Starogozski. — Knjižnicam in ljubiteljem lepih knjig in povesti obe tu-kaj navedeni knjigi toplo priporoča-mo. Dobivata se pri upravništvu »Slov. Ilustrovanega Tednika« Broš. izvod stane 1 K 40 v, vez. 2 K 10 v. Izpred sodlšča. Socijalni demokrati kot obrekovalci. Dne 8- t. m. je kazenska obrav-nava pri okrajnem sodišču v Litiji pokazala, kako da sistematično obre-kujejo socijalni demokrati svoje na-sprotnike. Dne 15. rožnika sta priredila Zveza Jugoslovanskih žel^zničarjev in N. S. Z. javen društven shod v Litiji, tega shoda so se tuđi nekateri so-cijalnodemokratični železničarji iz Zidanega mosta udeležili z name-nom, da bi shod motili. Na shodu je govoril gosp. Ivan Š k e r j a n c, predsednik jugoslovanskih železni-čarjev, ter je v stvarnem in jedrna-tem govoru pojasnil pomen jugoslo-vanske organizacije v narodnem ozi-ru- K besedi se je tuđi oglasil med drugim sedanji obtoženec Josip U m e k, železničar z Zidanega mosta. Revež je pokazal svojo duševno omejenost, kot govornik pa je pać pokazal. da je velik mojster v psovanju. Ker je sam uvidel. da ni mogel Škerjancovega govora ovreči, je prl-čel, kakor je žal pri nekaterih socijalnih demokratih navada, osebno žaliti gosp. Škerjanca in se je ćelo tako da-leč spozabil. da mu je med drugim tuđi očital: »Sedaj pa bodem dokaza!, zakaj da je Herr Johann Škerjanc pristopil k Jugoslovanski železničar-ski zvezi«. Dokler ni bil on še pri Zvezi, ni imel nobenega stanovanja od južne železnice na postaji, sele ko je svoje prepričanje spremenil, mu je napravila južna železnica na postaji lepo in vdobno stanovanje z lepim vrtom. Torei z eno besedo: g. Škerjanca je kupila južna železnica s tem, da mu je napravila stanovanje, katerega do sedaj še nobeden prozni mojster v Trstu ni imel.« Tako in enako je mož obrekoval gosp. Škerjanca. Vse to je napotiilo g. Škerjanca, da je vložil tožbo po g. dr. M a n -d i č u zoper Josipa U m e k a. Pri razpravi je trdil Umek, da ni rabil teh inkriminiranih besedi. Priče gg. Mlaka r, Robaš in Taufer so pod prisego izpovedale, da je rabil te besede. Med obravnavo se je obtoženec Umek jako surovo vedel, ćelo tako dalec se je spozabil, da je v sodni dvorani v pričo sodnika žalil priče. Priče so zahtevale od sodišča takoj zadoščenja. Njegov zagovornik, socijalnode-mokratični vodja g. dr. T o m š i č, ga je parkrat prav resno opozoril, da naj bo miren in naj nikar ne žali prič, katere so pod prisego izpovedale. A vse to ni nič pomagalo; Umek se je vedel tako nedostojno, da ga je gosp. višjesodni vetnik R a v n i k a r parkrat prav oštro opozoril na dostoj-nost. A tuđi na ta opomin se ni veliko oziral. Sele prav energični opomin zastopnika dr. Tomšjča, ki je izjavi], da če Umek noče biti miren, bode on takoj zapustil sodno dvorano in od-ložil zastopstvo, je malo pomagal. Po stvarnem govoru g. dr. Man-diča je govoril dr. Tomšič; povzpel se je ćelo tako daleč, da naj sodišče oprosti obtoženca, češ, s tem, če se ga bode obsodilo, se bode dalo povod časopisom, da bodo stvar raz-belili. Danes je pri nas časopisje veliko krivo, da narašČajo osebne ža-litve itd. V resnici je tako, kakor je socijalni demokrat dr. Tomšič pove-dal. Ali žalibog, da je ravno to smolo imel, da se je samega sebe, oziroma svojo stranko v sodni dvorani obsodil. Najhujše in skoro v vsaki številki socijalnodemokratičnega ča-sopisja se bere polno samih osebnih žalitev političnih nasprotnikov. Ni l84- §tev*_______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne 12. avgusta 1913. Stran 5. večjih teroristov kot so socijalni de-mokratje. Sodišče je zavrnilo vse predloge dr. Tomšiča ter še enkrat vprašaio priče, če bi morda ne hotele obto-žencu odpustiti, ker jih je žalil- Priče so mu odpustile in nato je sodnik razglasi! 5odbo. Obtoženec Josip Umek je bil spoznan krivim in obsojen na denar-no kazen sto kron. v slučaju neizter-jatve pa na deset dni zapora, in v po-vrnitev vseh sodnih stroškov. Dr. Tomšič je prijavil takoj nič-nost in le vslcd tega se je g. dr. Man-dič pritožil glede prenizke kazni. S tem je enkrat sodno dognano, da so socijalnodemokratični časopisi dolgo Časa blatili velezaslužne bori-telja slovenskih železničarjev po ne-dolžnem — le žal je, da je moral ravno ubogi delavski železničar držati svoj hrbet svojim voditeljem. Razne stvari. •Povzročiteljakozodkril. Zdrav-ti?k dr. Cornet iz Berolina je na so-botnem zasedanju mednarodncga me-dicinskega kongresa sporočil, da je odkri! povzročitelja koz. * Neurje v Zgornji Italiji. Iz Milana poročajo: Neurje v Zgornji Italiji je povzročilo veliko škodo. Mnogo rek je izstopilo. Mnogo oseb je bilo ubi-tih od strele. * Velika vročina v Amerika „Dailv Mail" poroča iz New Yorka: Vro&na v državah Kansas in Missouri je vedno večja. Neštevilno ljudi je umrlo vsled solnčarice. V soboto je bilo v senci 47 ' '2 stopinj Celzija. *Povodnji na Ogrskem. Iz Sziks-zoja poroćajo: Škoda, ki jo je zadnja povoden povzročila, se more sele zdaj preceniti. V Also je bilo razrušenih 122 hiš in neki parni mlin V Also-Kesmarku in Felso-Kesmarku in v ne-katerih drugih krajih je ostalo le pai hiš nepoškodovanih. * Kolera. Z Dunaja poročajo: 8. t. m. so bakteriologično dognali, da je 5. t. m. v Kotorju umrla Ana Martinović na koleri aziatiki. — Iz Titela poročajo: V petek je na pro-pelerju „Nero* novosadske trgovske družbe Gutmann in Frank zbolel de-lavec na ladiji Svetozar Stamtyin. Uradno so konstatirali kolero aziatiko. * Atentat na železniškega ministra. „Bohemia" poroča iz Mosteca: Preteklo soboto je ogledoval železniški minister baron Forster v Gornjem Lit-vinovu Tegetthofov rov, ko se je minister odpelial v rov, je njega in njegovo spremstvo kar naenkrat zalila voda. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bila nasiloma poškodo-vana v blizini se nahajajoča naprava za odvod vode. Govori se, da so atentat izvršili anarhisti. * Velikanska k^oba. Iz Oiienbur-ga poročajo: Trije trgovci, bratje Sehv.arz, so bili zaradi tihotapstva s Špiritom obsojeni na globo 916.5S9 mark. Špirit je oblast konfiscirala. * Strela ubila dva višja srbska častnika. -Politika« poroča iz Bel-grada: V taborišče v Vladičin Hanu je udarila strela v častniski tabor ter ubila artilerijskega polkovnika Bivo-lareviča in avditoria podpolkovnska Momirovića. * Ogenj v kinematografičnem Uiedališču. Iz Valcncie poročajo: V Kandiji na Španskem je izbruhnil požar. Pri paniki, ki je vsled tega nastala, je bilo 49 oseb težko poškodo-vanih, 14 oseb umira. Mnogo oseb je bilo le lahko ranjenih in opečenih. * Žrtve aviatike. Iz Briicka po-ročajo: V nedeljo dopoldne je hotel aviatik Rosler poleteti s svojim učert-cem Stefanom v Magdeburg. Ko se je hotel Rosler spustiti na tla, se je aparat prekucnil ter padel na tla. Oba aviatika sta se ubila. * Stavka v Milanu. Iz Milana poročajo: Od 31 tramvajskih prog so le Štiri v obratu. Na vsakem vozu sta postirana po dva karabinierja. Lito-graii, črkostavci, knjigoveži in izde-Iovalci nogavic se bodo pridružili stavki. Položaj se je zelo poostril. Baje stavka 120.000 delavcev. * Hotel »Slavia« v Cirkvenici zgorel. Iz Cirkvenice poročajo: V soboto popoldne je v hotelu »Slavia-izbruhnil velik požar, ki se je zelo hitro razširil. Se le, ko je moštvo tor-pednega čolna V., ki je mimo plul, prihitelo na pomoč, so ogenj lokalizirali. Motel je popolnoma zgorel. * Samomor z dinamitno cigareto. Iz Petrograda poročajo: Zloglasni roparski poglavar Trojanov, ki je moril in plenil po vsem okraju kartu-liinskem, je v soboto izvršil samomor s tem, da si je zapalil dinamitno cigareto. Trojanov je bil v kosce raz-trgan. * Strašen čin verskih blaznežev. V Avignonu sta izvršila Marius Jul-lien in njegova 171etna sestra v hipu verske blaznosti grozen zločin. S korobačem sta ubila svojo mlajšo sestro, iz katere sta izganjala — hu-diča. Nato sta šla svoj čin naznaniti župniku. Vsa rodbina je že dalj časa verskoblazna. * Rosegger dobi haje Nobelovo nagrado? Neka visoka oseba iz Skandinavije poroča, da bo za letoš-njo Nobelovo nagrado za literaturo predlagan Peter Rosegger. To bi bilo pa lepo!? Torej človek, ki hujska proti Slovanom, naj dobi še nagrado. * Težka obsođba proti newyor-škemu guvernerju. Komisija new-vorškega državnega parlamenta, ki preiskuje obtožbo proti guvernerju Sulzerju, je dognala, da guverner ni vpisal v knjige volilnih prispevkov v znesku mnogo stotisoč dolarjev, ki jih je dobil v volilne svrhe. * Srečno rnesto. Glasi se kakor pravljica. V Nemčiji je mesto Khn-genberg, ki ima kakih 2000 prebival-cev. Mestna uprava je koncem leta izkazala za 480.000 kron prebitka. Mesto ima velikanska glinasta zem-ljišča, ki prinašajo velike dohodke. 2e več let ne plačajo meščani občin-skega davka. Vsak meščan dobiva iz mestne blagajne na leto 480 kron. * Pevajoči film. Problem, ki bo za bodočnost kinematograia velike-ga pomena, je razrešil papeški prelat, profesor Luigi Cerebotani v Mo-nakovem. Cerebotani je izumil, kakor poročajo iz Monakovega, stroj, ki spravlja v soglasje petje s slikarni filma. Ta priprava je nekaka združi-tev gramofona s filmom. Profesor Cerebotani je že zaprosi! i& patent v vseh državah. * Avtentičen kip Aleksandra ve-likega. Pri izkopavanju v Pompejih so pred kratkim našli kip, ki je po-vzročil med starinoslovci veliko raz-burjenje. Našli so doprsni kip, ki ga sriKiimjo 7a .ivivii:'^::1 k:t^ \icksan-dra velikega. Neki londonski časopis se zdaj obširno bavi s tem kipom in pripominja, da je ta kip ooduba Aleksandra velikega, napravljen v času, ko je šel v Egipt. * Požar v vili franeoskega posla-ništva v Carigradu. V nedeljo je franeoski poslanik priredil v svoji poletni vili slavnost, na katero so bili povabljeni vsi diplomati. Med slav-nostjo je izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. Najprvo so spravili v var-nost dame. Diplomati so pomagali pri reševalnem delu. Poslaniški tajnik se je nevarno opekel, ko je posku-šai resiti arbis poslaništva. Vila franeoskega poslanika Bompart je popolnoma zgorela. * Nevarno izseijevanje iz Galicije. Iz L\ova poročajo: Cesarski na-mestnik dr. vitez pl. Korytowski je poslai županoma v Lvovu in Krako-vu kakor tuđi vsem okrajnim gla-varjem cirkularni ukaz, v katerem jih poziva, naj energično nastopijo proti delovanju izseljevalnih agen-tov, naj nadalje kar najstrožje kon-trolirajo agenture in zastopstva ladje-plovnih družb ter posredovalnih pi-sarn. V vseh sumljivih slučajih naj takoj poročajo namestništvu. * Kolera. Iz Budimpešte poročajo: Na koleri oboleli delavec tvrdke Guttmann in Frank v Titelu je vče-raj umri. Iz Braševa poročajo, da je Romunska pri Predealu in pri roten-turnski soteski zaprla mejo z motivacijo, ker je na Ogrskem kolera. Potniki, ki pridejo v Predeal, morajo ostati pet dni v karanteni. Skozi ro-tenturnsko sotesko pa sploh nikf ^rar ne puste. Vendar pa trdijo, da je roni u nka meja zaradi tega zaprta. ker na Romunskem zelo divja kolera, kar pa hoče Romunska prikriti. Bai je bilo na Romunskem do 8. avgusta 800 slučaiev kolere. * Neurje na Ogrskem. Iz S/;:k-szoja poročajo: Ker se je oblak titr-gal so kraji Felso - Vadasz, Nagylak, Homrogd, Also - Vadisz, Nagy-Ba-tor, Nagy - Vendeg, Bakia in del Szikszoja pod vodo. V Also - Vacia-szu se je podrlo 120 hiš, v Sziks/.oju 50 in v Bakti 16. Tuđi več drugih krajev je poplavljenih. Mnogo oseb je utonilo. Posameznosti še nišo znane, ker so nekateri kraji vsled poplav popolnoma odločeni od sosednjin krajev. Med Halmayem in Atelo je voda odnesla dvesto metrov obrežja. Osem his in mostov se je podrlo. + Stavka v Milanu. — Veliki izgredi. Iz Milana poročajo: Predvče-rajšnjim je prišlo do ponovnih spo-padov med stavkujočimi, policijo in vojaštvom. Neki karabinier je bil ob-koljen, pretepen in končno precej nevarno ranjen. Med kavalerijsko ata-ko sta zadela dva oddelka s tako silo drug na drugega, da je pet vojakov padlo s konjev. Od ten so trije težko ranjeni. Neki poštni voz, ki so ga spremljali trije karabinierji, je na-padlo 200 demonstrantov s kamni. En karahinier je bil zadet od kamna ter padel pod kolesa poštnega voza. Demonstranti so ga obkolili ter pretepli. Sto oseb je bilo aretiranih. * Izžvižgane bikoborbe. V Rou-baix v severni Franciji naj bi se v ondotni areni dne 3. avgusta vršile bikoborbe- Borbe naj bi se udeležilo šest toreadorjev Francozov in Spancev, med njimi tuđi ena torea-dorka. Društvo za varstvo živali Je pozvalo vse svoje člane, naj pridejo protestirat proti tej priredbi. V tre-notku, ko so se biki pojavili v areni, se je zaslišalo močno žvižganje in sikanje. Ostalo občinstvo, po številu več tisoč oseb, pa je začelo protestirati proti temu. Obe stranki bi se kmalu začeli pretepati, toda orožni-štvo je to preprečilo ter aretiralo mnogo — članov društva za varstvo živali. * Galanten župan. »La vie Pari-sienne« pripoveduje zabavno dogod-bo iz Italije: Kraljica Helena se je pred nedavnim časom pripeljala v neko malo mesto blizu Florence k odkritju spomenika kralja Viktorja Emanuela, kakor jih imajo danes že skoraj v vsaki najmanjši občini. Po slavnostnih govorili so podali kraljici čašo s šampanjcem Kraljica je trčila z županom ter izpila šampanjec. Pri tem je kanila kapljica vina na njeno obleko, ne da bi kdo to op:'7il. Kraljica je odprla svojo ročno torbico, da bi vzela iz nje žepni robec ter obrisala kapljico z obleke. Ko je župan to vide i, je rekd zelo prijazno: »Toda, rrosim, veličanstvo! ni treba, je že vse plaćano!« * Četrt posušenega prašiča — dar za vzorno zakonsko življenje. V majlini vaši Dunnov na Angleškcm se je pred par dnevi zopet vršila starodavna ceremonija. Šio je za to, da dobi po sireni običaju četrt posušenega prašiča zakonski par, ki se v celem letu ni niti enkrat sprl, ki se ni niti podnevi, niti ponoči pritoževal čez svoj zakonski stan. Kandidati so bili le dve zakonski dvojici. Ti dvojici je izpraševala posebna komisija. Stavila jim je najrazličnejša vpraša-nja, samo da bi jih zalotila morda v enem hipu nezado\oljnosti. Zakonski par, ki je letos dobil »nagrado zakonske sreče«, se imenuje Iie\vet. Srečni soprog je na hrbtu odnesel četrt prašiča ter stopal pri tem tako ponosno, kakor Caesar, ovenčan z lavorjevim vencem. * Afera Deperdusin. Iz Pariza poročajo: Aretirani aeroplanfabri-kant Deperdusin je ustanovil že najrazličnejša podjetja. Najprvo je ustanovil kirurgično kliniko, ki jo je pre-pustil svojemu svaku in ki danes kot akcijska družba prinasa prav lepe dividende. Nato je konstruira! avto-mobilske čolne, obenem pa je bil so-lastnik nekega giedališča in nekega časopisa. Pred dvanajstimi leti je bil Deperdusin mešetar za svileno blago in kot je stopil v zvezo z banko, ki ga je dala aretirati. Ko je opustil trgovino s svilo, je začel izdelovati aeroplane in je dosegel jako lepih uspehov. On izjavlja, da kot aero-plankonstrukter ni zakrivil ničesar. Pasiva se nanašajo na njegovo trgovino s svilo, njegova aktiva znašajo, kakor izjavlja, 25 milijonov trankov. Deset milijonov je za se porabil. 4 Senior finskih pesnikov umri. V starosti $5 let je umri daleč od svoje domovine znani senior finskih pesnikov, pisatelj Piotori Peivarinta. Bil je iz stare finske kmečke rodbine in tuđi sam je ostal vse svoje življenje kmctovaiec. Naučil se je sam čitati in pisati ter se izobrazil s čitanjem. Star je bil 40 let, ko je izdal prvo svojo knjigo, povest iz življenja ljudskoga. Knjiga je vzbudila zanimanje vseh finskih izohraženih kro-gov in je ustvarila temelj novi finsKi pesniški soli, ki se peča z ljudsko umetnostjo in življenjem kmetoval-cev. Mnogo Peivarintovih knjig je bilo prestavljenih v druge jezike. Pesnik si je do visoke starosti ohra-nil mlado srce. Pred par leti je oslc-pcl. toda navzlic temu se je še vedno zanimal za usodo svojega naroda, za politiko, umetnost in literarne dogod-ke. Pred nedavnim je v Helsingforsu izdal svoje zbrane spise v 15 zvez-kih. * Težka operacija. Iz Petrograda poročajo: Vznemirjajoča scena se je odigrala pred kratkim v neki pe-trograški bolnišnici. Neki bolnik je bil operiran vsled vnetja slepiča in je ležal v težki narkozi na operacijski mizi. Bolnik je bil prea tem v sodni preiskavi. Ko je hotel po operaciji kirurg rane zašiti, je vsto-pil v operacijsko dvorano policijski komisar s preiskovalno komisijo ter hotel zaslišati bolnika. Zdravnik je prosil komisarja, naj takoj odide iz dvorane, čemur pa se je uradnik upiral. Zdravnik je pravil komisarju, da je bolnik v narkozi in da ne more biti zaslišan. Policijski uradnik pa je navzlic temu zahteval, naj bolnika z umetnimi sredstvi zbude iz narkoze, kajti komisija nima časa, da bi še enkrat prišla. Komisar se je končno hotel poslužiti nasilja in je začel bolnika tresti za ramena. Tedaj pa se je zganil zdravnik in trije strežaji so prijeli komisarja ter ga vrgli iz dvorane. Nato je tuđi preiskovalna komisija odŠla. Se le potem je mogel zdravnik končati operacijo. Drugi dan pa so ga povabili na policijo, ker je »onemogočit uradno postopanje«. * Vojaško poveljevanje po no-tah. Najnovejšo novo^f *-" ~onlf voj. Ine umetnosti ravnokar uvajajo na Pruskem. Prišli so namreč na to, da i šarže Čestokrat napačno izgovarjajo povelja, tako da jih vojaki ne morejo pravilno izvesti. Sam cesar Viljem je vsled tega izjavil, da se mora to urediti. In kmalu se je naŠel neki brihtni profesor z imenom Spiess, ki je na-svetoval, kako naj se to izvede. Na-pisal je vsako povelje v notah in pridjal navodilo, kako je treba vsako besedo izgovarjati, kako je treba odpreti usta, kako položiti jezik, kako stisniti ustnice itd., da bi bil izgovor kolikor mogoČe razločen. Tako je n. pr. povelje »links um< označeno z notama f, c; prva beseda ima pol note, druga osminko note. Njegovo navodilo so odobrili na najvišjem mestu in vojni minister je ravnokar izdal ukaz poveljnikom polkov, naj se podčastniki še tekom tega leta nauče tega poveljevanja. Jeseni pa i odo baje pri ekserciranju novincev sj lošno uvedli to novost. Seveda se bo to kmalu razširilo po vsej Nemčiji, na kar priđe seveda na vrsto — Avstro-Ogrska. * Grozne posledice praznoverja. Grozno sliko ljudske neomike prinašajo nekateri ruski listi.V občini Atša-girki v guverniji tobolski je zbolel kmetu Titovu deseletni sin na vroči-ci. Kmetič, ki je zelo ljubil svojega dečka, je vse mogoče storil, da ohra-ni sinčka pri življenju. Ko domača sredstva nišo pomagala, je šel končno v sosedno vas po »čarodejnico«, o kateri so bili Ijudje prepričani, da zna čarati. S to čarovnico se je vrnil v vas, ravno ko so se vračali pijani kmetje s trga. Ti so takoj uganili, da vede Titov čarovnico. In ker so se bali, da bi jih ne začarala, so se vrgli na nesrečnico, zvlekli jo na vrt, kjcr so jo zbadali z razbeljenimi iglami v oči ter jo tako dolgo pretepali, da se je onesvestila. Na to so jo ubili. Titov je med tem časom bežal, ves obupan, v drugo vas po pomoč. Ko ga pijani vaščani nišo mogli najti, so pretepli njegovo ženo, da je obležala napoi mrtva. Nato so vdrli v kočo, iz katere so privlekli bolnega dečka, polili ga s petrolejem ter ga vrgli na sredo ulice, kjer so ga zažgali. Tako so hoteli pregnati vsa čarodejstva. Ko se je Titov vrnil, je našel ženo napol mrtvo, otroka pa sežganega. Grozne razmere! * Ćasopisje v Londonu. Nikjer se ne čita toliko časopisov kakor v Londonu. Vsak Anglež porabi vsaki prost čas za čitanje knjig in časopisov. V tramvajih, na podzemeljskih železnicah in v omnibusih, povsod vidimo čitajoče Angleže. Vožnja je Angležem najboljša prilika za Čitanje. Brez časopisa ni v Londonu ulice, in vsled tega ne igra časopisje nikjer tako važne vloge, kakor ravno v Londonu. Vsakdo čita vsaj dva časopisa: jutranjo in večerno izdajo. Vendar pa se ne abonirajo na časopise, kakor pri nas, temveč jih kupujejo od prodajalcev (paperbovs), dečkov, ki letajo po ulicah s časopisi kakor pariški kameloti. Londonec si lahko kupi vsak dan drug časopis, torej ne časopise enake politične smeri. Izda-jatelji londonskih časopisov morajo privabljati čitatelje z obsegom in no-vicami svojega lista. Ne morejo se zanašati, kakor mi, na abonente. Občinstvo kupuje časopise, ki imajo naj-več novic ih ki imajo najnovejša po-ročila. V Londonu je odvisna prodaja časopisov le od novosti poročil. Jutranji listi izgube že ob 10. intere-santnost, nihče jih več ne kupuje. Po 10., ko so jutranji časopisi že izvršili svojo nalogo, začno izhajati majhni listi po pol pennvja (5 vin.), ki vse-bujejo poslednja poročila in brzojavke. To so: »Echo« (odmev), »Sun« (solnee), »Star« (zvezda). Zvecer pa izhajajo »Pali Mali Gazette«, »West-minster Gazette« in druge. »Standard« ima sedem popoldanskih izdaj, od katedih izhaja poslednja ob sedmih zvečer. Manjši listi izhajajo še pozneje, ćelo ob 11. ponoči. Od londonskih časopisov je najboljši »The Times« (Čaši), ki je morda najboljši ši list vsega sveta v političnem,pa tuđi v splošno izobraževalnem oziru. Ena sama stran tega lista, na kateri se tiskajo posledja poročila, stane na leto 80.000 liver šterlinov (okoli 1,900.000 kron). Za rusko-japonske vojne je poslai Časopis »Times« svoj posebni parnik, ki je imel brezžični brzojav in več poročevalcev. Ta ekspedicija je veljala 2,400.000 kron. Od ostalih londonskih listov moramo omeniti »Standard« (prapor), »Dailv Telegraph« (dnevni telegraf), »The Dailv Mail« (dnevna pošta), od kate-rih izhaja vsaki v več nego en mili-jon iztisih. Angleški časopisi imajo ogfomno obliko; strani so razdeljene na številne stolpce, tiskane z jako majhnim tiskom. Naš človek se mora na angleška časopise še le navaditi. Ena sama številka »Timesa ima baje toliko črk, kakor ćelo sv. pismo. Ton angleških listov je zelo zmeren. An^ gleški tiskovni zakon prepoveduje priobčevanje skandalozne dogodke iz življenja privatnikov, čeprav bi se mogli dokazati. * Lord Rosebery o propadanju le-pega obnašanja. Lord Rosebery je govoril te dni pri razdelitvi daril v kraljevi ljudski soli v Ouildorfu dečkom o propadanju lepega obnašanja. Njegova izvajanja so, zlasti ker lahko opazujemo to propadanje lepega obnašanja tuđi pri nas v prav obžalo-vanja vredni meri, zelo zanimiva- Začel je s tem, da je iz svojega lastnega opazovanja pripovedoval, da so se navadili učenci raznih ljudskih sol, pozdravljati svoje učitelje samo s tem, da so se malomarno dotaknili kraja klobuka, namesto da bi ga po-tegnili z glave, da, videl je učence, ki svojih učiteljev sploh nišo pozdravljali. »Ce bi šel kralj po cesti,« je na-daljeval lord Rosebery, »bi bilo le samo ob sebi umevno, da bi se pred njim dokril vsak, ki ga sreča. In zakaj to? Morda iz spoštovanja kraljeve osebe? Ne, ne samo zato, marveč v resnici bolj iz spoštovanja pred svojim kraljem. To se pravi, če spoštu-jemo kralja ali sicer vladarja države, katere državljani smo, izkazujemo spoštovanje ob enem sebi samim. In kakor je to v velikem, je tuđi v ma-lem krogu, v katerem živimo, naj-višjega, dokazujemo s tem, da spo-štujemo ta krog, to družbo, kateri pripadamo. Mislim pa, da je sploh opažati propadanje lepega vedenja in vljudnosti. Ne samo na Angleškem, marveč na celem svetu, tako v Londonu, kakor v Parizu, v Novem Jor-ku in Berolinu in na Dunaju. To je obžalovanja vredno, ker ne dokazuje samo pomanjkanja samočutja in spoštovanja samega sebe, maveč pred vsem zato, ker ima ta — in to mi bo potrdil vsak starejši in v delavnem življenju stojeći človek — lepo vede-nje in vljudnost zelo veliko materijalno vrednost. Tisočkrat sem videl v svojem dolgem in dogodkov polnem življenju, kako vrednost ima obnašanje pri navadnih vsakodnevnih trans-akcijah. Nestetokrat sem imel prilož-nost opazovati, da ima dobra zuna-njost, zvezana z lepim obnašanjem že pri startu za življensko tekmovanje tako prednost, da pusti mnogo bolj nadarjene in bolj genialne ljudi na poti daleč za seboj. In kolikokrat se zgodi, da doseže v javnem življenju človek visoko službo, ki mu po zmož-nosti in talentih ne pristoja. In to samo zato, ker že v naprej zavzame za sebe s svojo nevsiljivo vljudnostjo in s prikupljivim vedenjem. Morda bo kdo ugovarjal, da vsak ne more imeti kakor bi hotel prikupljive zunanjosti. To pa ni res. Lepi obraz seveda je božji dar, prijeten nastop pa, primer-no obnašanje, vljudnost ter zunanjo prikupnost — to si lahko vsak pri-dobi, in to so stvari, ki store tuđi na zunaj grđega, prijetnega in simpatič-nega. Zapomnite si, da so vljudnost in dobro obnašanje zelo dragocen kapital, kapital, na katerem je mogoče zgraditi ćelo eksistenco, in zapomnite si, da ima človek, ki ga imenujejo vljudnega človeka, mnogo lažjo pot v življenju, kakor nevljudni in robati. V trdi skorji je lahko sladko zrno, toda prav malo ljudi je, ki bi hoteli ugrizniti trdo skorjo. Završnica v temi? Poroča se nam, da ie poljedelsko rainistrstvo deželnemu odboru kranj-sekmu delo na Završnici telegrafjčno ustavilo. To poročilo smo dobili ob sklepu lista od verodostojne strani, a za resničnost ne moremo jamčiti. Telefonska in brzojavna poročila. Dogodki na Balkanu. Po sklepu miru. Belgrad, 12. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega ura-da »Slov. Narodu«.) Včeraj se je vršila slovesna zahvalna služba božja za srečni zaključek miru. Službe božje so se udeležili kralj, princ Juri, cc-la vlada in diplomatični zastopniki. Vest o zaključenju miru je izzvala y Belgradu velikansko radost. Vse niše so okrašene z zastavami. Sto in eden strel so naznanili historični do-godek. Posebna ladja s 300 izletniki se pelje delegatom nasproti, da jih sprejme, ko se vračajo na srbska tla. Belgrad, 12. avguta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«!) »Samouprava« se spominja povodom sklepa miru v Bu-karešti tuđi miru iz leta 1812. in 1886. ter pravi: Z letošnjo vojno so izbrisane nesrečne posledice vojne leta 1885., maščevano je Kosovo, opran slivniški madeŽ. Srbija more sedaj mirno zreti v svojo bodočnost. Treba je samo resnega smotrenega dela. Bukarešta, 12. avgusta. Kralj Karei je obvestil kralja Ferdinanda brzojavno o podrobnostih mirovne pogodbe. Krali Ferdinand se ma ie Stran 6. .SLOVENSKI NAROD', dne 12. avgusta 1913.__________________________ _______184 štcv. nato zahvalil za njegovo delovanje v prid zaključku miru. Bukarešta, 12. avgusta. Snoči se je vršil galadiner mesta, katerega so se udeležili tuđi vsi ministri. Venize-los je izpregovoril zdravico, ki je odgovor na predvčerajšno zdravico kralja Karla. Izjavil je: Romunska je pripomogla,da se je sklenil trajen mir. Uvedel se je zakon balk. ravnotežja. se je zakon balkanskega ravnotežja. Drugo delo nas pa caka. ki je za bo-dočnost naroda največjega pomena. Naše male države so postale velike in bodo sposobne, da si svoje življenje samepreskrbe. Naša prva dolžnost je da na praktičen način spopolnimo in uresničimo prijateljstvo, kat^rega princip smo slovesno propagirali. Naj bo mesto Bukarešta zibelj vedno tesnejše zveze med našimi država-mi in narodu Bolgarski delegat Tončev je nato izjavil, da bolgarski delegati radi upajo. da bo prijazna misel, ki ravda-ja delegate, dobro znamenje za bo-dočnost balkanskih držav. Delegat Radev ostane v Buka-rešti tako dolgo, da se obnove diplo-matični stiki med Bolgarsko in Ro-munsko. Bukarešta, 12. avgusta. Tu se razširja oklic srbskih, romunskih in grških odličnih časnikarisv za tista-novitev lige, ki naj proklamira Revizija mirovne pogodbe. Belgrad, 12. avgusta. (Izvirna Irzojavka srbskega tiskovnega ura-da »Slov. Narodu«.) Franc^ki li^ti jvHVš . .: . !*.■• Ru-sila odstopila od zahteve po reviziji mirovne pogodbe ter ne verjame v možnost avstro-ogrsko-ruske kooperacije, ker si nasprotujejo interesi obeh držav. Rusija je mnenja. da je Kavala porebna Bolgarski zaradi ravnovesja na Balkanu, zato zahteva revizijo edino v vprašanju Kavale, Avstrija pa zahteva revizijo ćele pogodbe. Rusija ne zahteva revizije! Pariz, 12. avgusta. »Matin« pri-občuje iz Petrograda to-le brzojavko: Minister zunanjih zadev Sa-zonov se je definitivno izjavil proti reviziji v Bukareštu sklenjene mirovne pogodbe, Rusija samo želi, da priđe glede Kavale do izmenjave misli med velesilami. S tem so odstranjena vsa nesoglasja med Francijo in Rusija. Ruski car priznava ćefinitivnost miru. Bukarešta, 12. avgusta. Ruski car je kralju Karlu brzojavno čestitat k »dobrodošlemu uspehu mirovne konference.« Kralj Karei je v svojem odgovoru se enkrat naglašal, da je mirovna pogodba definitivna. Poslaniška konferenca. London, 12. avgusta. Konferenca veleposlanlkov, v kateri se je včeraj doseglo načelno sporazumljenje, se bo danes nadaljevala in se bo vpra-šanje o albanskih mejah in o Egejskih otokih definitivno resilo. Med Italijo in Francijo se je doseglo po-polno soglasje na podiagi posebne kompromisne formule. obnovitev Balkanske zveze. Cetinje, 12. avgusta. V glavni cerkvi se je vršila zahvalna božja služba za zaključenje miru. Kralj je po službi božji poljubil zastavo čast-ne stotnije z besedami: Poljubljam te, zmagoslavna crnogorska zastava! Poljubljam ćelo zmagoslavno crnogorsko vojsko, kateri je Crna gora dolžna večno hvalo. Kralj je nato brzojavno čestita! .vojvodi Putniku. Demobilizacija. Bukarešta, 12. avgusta. Demobilizacija se prične 14. avgusta. Beigrad, 12. avgusta. Z demobilizacijo prično v četrtek. Srbija in Rusija. Belgrad, 12. avgusta. (Izvirna trzojavka srbskega tiskovnega ura-da »Slov. Narodu«). Listi obsojajo postopanje Rusije, zlasti pa rusko noto konference v Bukarešti, s katero zahtevajo revizijo mirovne pogodbe v vprašanju Kavale, ker s tem otvorja Rusija pot vmešavanja drugih velesil. Polofici-jozni krogi so mnenja, da hoče Rusija s tem svojim korakom zagotoviti Bolgarski Trakijo z Odrinom, da pa v stvari sami ne želi revizije. Odgovor porte na noto velesil. Carigrad, 12. avgusta. Turski ministrski svet se je bavil z nacrtom odgovora porte na noto velesil. V noti se zahvaljuje porta velesilam za prijateljsko mišljenje velesil, ki dobiva izraza v obljubah glede določitve meje ter izjavlja, da je morala porta, da si zagotovi mejo, zasesti Odrin. če hočejo velesile, da se ohrani trajen mir, moraio soglašati s tem zase-denjenu •> Turtko prodiranje, Bukarešta, 12. avgusta. Senator in bivši poslanec Patzaria, rodom Kucovlah, je dospel pred par dnevi sem, da stopi v zvezo z vodiinimi krogi romunske vlade. V diplomatič-nih progih zatrjujejo, da ima posebno misijo od porte in da nai doseže, da izreče porta svojo nevtraliteto za slučaj oboroženega konflikta med Turčijo in Bolgarsko. Sofija, 12- avgusta. Turki utrjuje-jo Lozengrad, zasedli so tuđi neka-tere bolgarske vaši in masakrirajo moške in duhovnike, žene pa posilja-jo v iMalo Azijo. Agitacija za turski Odrin. Dunaj, 12. avgusta Semkaj je dospela deputacija, ki ima nalogo de-lati propagando za to, da ostane Odrin tursku Srbska zahvala Francoski. Pariz, 12. avgusta. »Agence Ha-vas poroča: Srbski poslanik je iz-rekel francoskemu zunanjemu ministru Pichonu zahvalo srbske vlade za uspešno in zvesto podporo Fran-coske v zadnji balkanski krizi. Ruske vojne ladje v Crnem morju. Carigrad, 12. avgusta. Ruski sta-cijonar v Carigradu »Rostislav« je sledil včeraj ruski križarki »Kalug« v Crno morje. baje da prepreci izkrca-nje turskih čet pri Midiji. Turske grozovitosti. Sofija, 12. avgusta. vAgence tć-legraphique bulgare« poroča po in-formnciiah \? zanesljivecca vira: Turki so masaknraii vse moške v veli-kem bolgarskem kraju Bulgarkej v distriktu Kešan. Kakih 500 žen in otrok so spravili v Lamsak ob azijski obali Dardancl. V Trakiji more Turki vse starejše Bolgare in silijo mlade ljudi in žene, ki jih pošiljajo s silo v Malo Azijo, da prestopijo k izlamu. Pri tem podpirajo Turke tuđi Grki. Bašibozuki in regularne Čete divjajo strahovito proti Bolgarom. Kraji Pa-pazkej, Mankovo, Jenimahle in drugi kraji v okraju Ortakej so razdejani. Bolgarski car v inozemtvu. Sofija. 12. avgusta. V dvorskih krogih zatrjujejo, da se car Ferdinand že v najkrajšem času napoti v inozemstvo, da najde zdravilo za svoje močno omajano zdravje. Grška armada. Atene, 12. avgusta. Vlada predloži parlamentu novo zakonsko pred-logo, s katero se povišuje mirovno stanje grške armade na 84.000 mož. V vojni pa bo armada štela 480.000 mož. Romunski parlament. Bukarešta, 12. avgusta. Romunski parlament je sklican za 15. okto-ber. da ratificira mirovno pogodbo z Bolgarsko. Novo grško mesto. i Atene, 12. avgusta. Grški prebi-valci mesta Melenikona so sklenili, da se izselijo in ustanove na grških tleh novo mesto. Grški krali je pre-bivalcem obljubi!, da grške čete ne bodo prej zapustile mesta, predno se prebivalci ne bodo izselili. Albanski roparjl. Valona, 12. avgusta. Včeraj so prišli v Skader načelniki vei ke Ma-lisije. Bilo jih je kakih 700 mož. Protestirati hopejo proti temu, da bi Crna gora dobila pokrajine Hoti in Grudi. Valona, 12. avgusta. Albanski naučni minister Gurakuhi je brzoja-vil iz Skadra Izmail Kemal begu: Ravnokar prihajajo porocila. da je izbruhnila na meji vojna Hotijev in Grudijev proti Crni gori. Kolera. Belgrad, 12. avgusta. Ozvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu NaroduO Glasom po-ročil, ki jih dobiva vsak dan sanitctni oddelek notranjega ministrstva je kolera skoro popolnoma lokalizirana. V ćeli državi se že več dni ni pojavil niti en nov slučaj kolere. Albanija. London, 12. avgusta. Včerajšna konferenca veleposlanikov je v principu sprejela južnoalbanske meje. Rt Stilos in Korica pripadeta Albaniji. Egejski otoki, izvzemši Imbros in Tenedos, pripadejo Grški. Nato se je bavila konferenca z zahtevo Crne gore po rektifikaciji severne albanske meje, ki jo podpira zlasti tri-pelententa. Velesile se hočejo roza-devno še med seboj sporazumeti. Odpuščanje rezervlstov. — Ojačeno mirovno stanje na jugu. Dunaj, 12. avgusta. Poluradno se zatrjuje, da bodo odpustili v najbliž-njih dneh rezerviste Iz Bosne In Hercegovine. DeJoma trn bodo rezervisti še pridržani do Jeseni, najbrže ostane pod orožjem letnik 1906 — ta- ko dolgo, da pridejo novi rekrutl. Vojna uprava namreč namerava vzdržati na južnoavstrijskih mejah ojačeno mirovno stanje. Ločitev mornariškega poveijništva od mornariške sekcije. Dunaj, 11. avgusta. Poroča se, da se bo mornariška centralna oblast razdelila. MornariŠko poveljništvo bo imelo v bodočnosti svoj sedež v Pulju, mornariška sekcija pa na Dunaju. Mornariški poveljnik dobi dodeljen urad mornariškega poveijništva z adju-tantom kot šefom. Operacijski urad ostane s svojim šefom na Dunaju, istotako tuđi ostali uradi raornariške sekcije ter obdrži vse svoje agende. Samo mornariško poveljništvo se obdrži. Na čelu momariške sekcije bo stal namestnik mornariškega povelj-nika z drugim admiralom. Razmerje napram mornariškemu ministrstvu ostane isto kakor do sedaj. Namen :ega preustroja je, privesti do ožjih stikov med mornariškim poveljntštvom in mornarico samo. Komisija na Ćeškem. Teplice-Šanov, 12. avgusta. Za-upni shod nemških radikalcev je sklenil zahtevati, da se končno pre-neha z vladno politiko v nemškem Nationalverbandu. Avstrijsko-itaiijanska mejna komisija. Vicenza, 12. avgusta. Avstrijsko-italijanska mejna komisija je pričela z ogledom ob vicentinski meji in si-cer od Kanala di Brenta čez visoko planoto pri Asiagu, kjer je še nekaj spornih točk. Hrvaško. Zagreb, 12. avgusta. Komisar Skerlecz je konferiral baje zadnje dni tuđi z ogrskim ministrskim predsed-nikom Tiszo, kateremu pa če ni mo-gel predložiti konkretnih predlogov niti o načinu rešitve hrvaske krize, niti o imenovanju sekcijskih načelni-kov. Zagreb, 12. avgusta. »Pokret« dementira vest, da bi bila srbsko-hr-vaška koalicija izročila kraljevskemu komisarju kak memorandum. Zagreb, 12. avgusta. Baron Skerlecz je konferiral včeraj z vice-banom Czernkovichom ter poklical v Zagreb bivšega sekcijskega načelnika Kršnjavega. Ustavljen promet. Budimpešta, 12. avgusta. Ves paroplovni promet na Donavi s Srbijo je radi kolere ustavljen. Kolera v Bosni. Sarajevo 12. avgusta. Kolera v Tuzli se nevarno širi. Dosedaj je za-htevala devet žrtev. Volitve v francoski generalni svet. Pariz, 12. avgusta. Po drugih volitvah v francoski generalni svet dobe od 1452 mandatov konserva-tivci in liberalci 197, progresistični republikanci 142, republikanci levice (radikalci, socijalistični rađikalci in republikanski socijalisti) 1049, zedi-njeni socijalisti 60 mandatov. Dva mandata še ništa zasedena. Konser-vativci in liberalci pridobe 14 in izgube 52 mandatov, progresistični radikalci pridobe 26 in izgube 47 mandatov, republikanci levice pridobe 97 in izgube no glasov. Zedinjcni socijalisti pridobe 25 in izgube 8 mandatov. Arabske reforme. London, 9. avgusta. »Paily Tele-graph« poroča iz Carigrada, da je smatrati vprašanje reiorrn v Arabiji za rešeno. Talaat beg je stipuliral pri pogajanjih z Arabci 5 io;:k in sicer; 1. Vojaška služba se vrši v mini cm času v domaćem kraju; 2. v vojaški službi se uporablja arabski iezik; 3. vsi uradniki v arabskiii pokrajinah morajo znati arabsko; 4. vlada se zaveže izvesti sklepe vila;etskih sve-tov, vlada se zaveže imenovati vila-jetske svete in uradnike druge kategorije izvzemši sodnike, ki se imenu-jejo z iradejem, in 5. v vseh panogah uprave je imenovati inozeniske nadzornike. Kitajsko. Fučov, 12. avgusta. Provincija Fučov je preklicala svojo proklamacijo neodvisnosti z dne 20. julija t. 1. Dogodki v Mehiki. New York, 12. avgusta. Zastop-nik predsednika Zedinjenih držav Jvhn Lind je dospel v ameriški konzulat v Veracruzu. Washington, 12. avgusta. Pred-sednik Wilson je govoril v senatni komisiji, kjer je bil navzoč tuđi državni tajnik Bryan, o podlagah politike, ki jo je treba zasledovati napram Mehiki. Predsednik je izjavil, da bo John Lind čakal do ned«3lje v Veracruzu in da bo potem odpotoval najbrže v mesto Mehiko, kjer bo sto-pil v stik s predsednikom Huerto. Zatrjuje se, da bodo Zedinjene države provizoričnega predsednika samo opomnile, da naj izpolni obljube, ki jih je dal pri prevzetju vlade po Ma-deru, namreč da se bodo v Mehiki takoj izvršile volitve in da se bo uvedla konstitucijonalna vlada. VVashington, 12. avgusta. Predsednik Wilson je izjavil, da se je raz-merje med Zedinjenimi državami in Mehiko izboljšalo. Kinematograf „Ideal". Slavn. ob-činstvu se naznanja, da film wOdlo-čilna bitka med Srbi in Bol-gari ob Bregalnici4* iz Pariza ni pravočasno dospela in se predvaja sele jutri. Baspodarstvo. Hmelj. 2 a t e c , dne 7. avgusta. Ker je zaloga lanskega hmelja skoro popolnoma razprodana, je bila vsa kupčija v minulem tedno zelo ome-jena. Nekaj žatskega hmelja se je prodalo po 210 K za 50 kg pri čvr-stem tržnem razpoloženju. Proti koncu minulega tedna in začetkoma tekočega tedna smo imeli vroče dneve in ne prehladne noči; upali smo, da se bode vreme v obče obr-nilo na boljše. Od torka se je pa soln-ce le redkokdaj pokazalo in imeli smo hladne dneve in noči ravno v kritičnem času, ko potrebuje rastli-na povodom prehoda cvetja v kobule obilo toplote. Posledica tega skrajno neugodnega vremena bode, da tuđi zdravi nasadi ne bodo dali toliko hmelja, kakor so obetali in da se bode V3 lanske množine komaj dosegla. (1912 = 240.000 stotov; 1913 = (?) 80.000 stotov.) * — Na kmetijski soli na Grmu se prične novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko selo in v 1 e t n o solo. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je name-niena sinovom iz živinorejskih in po-Ijedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je nameniena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. j Plačujoči učenci plačajo za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K mesec. Za sinove kranjskih po-sestnikov se dobe prosta mesta. Pro- ! šnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. septembra 1.1. na ravnateljstvo sole. — Avstrijski les na Francoskem. Poslanca vogeškega departmaja Schmidt in Verlot sta se pritožila pri francoskemu vojnemu ministru, da se pri zgradbi novih voiašnic na zhodni meji rabi avtriiski in nemski les, čeprav je bilo to strogo prepo-vedano podjetnikom. Darila. Za Dom na Vršiču je daroval v spomin dr. Kušana in Janka Maren-čiča dr. T i č a r 20 kron. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. avgusta: Ana Blažič, za-sebnica. 12 let, Dunaiska četa 25. — Marija Pintbach, reienka, 10 tednov, Sv. Petra cesta 55. Dne 10. avgusta: Franc Debe-vec. delavec. 24 let, Radeckega cesta št. 9. Dne 11. avgusta: Marija Zupan-čič, izvoščkova vdova, 64 let, Emon-ska cesta 8. V deželni bolnici: Dne 7. avgusta: Alojzij Mrva, poljski delavec, 57 let. — Jožefa Ro-tar, občinska uboga, 72 let. Dne 8. avgusta: Janez Sinjur, kajžar, 60 let. — Jožefa Gustinčič, gostja, 68 let. Izjava.*) Na naslov „KroJ&ftke zadruge ¥ Ljubljani11. 2836 Z današnjim dnem odložim odbor-niŠko Čast, kar blagovoli načelniŠtvo vzeti na znanje. Vzroke, kateri so me dovedli do tega, priobčim na drugem mestu. Ne bo pa ogorčenje prema]hoo, ko člani zadruge zvedo za gospodarstvo, ki ga vodi takozvana triperesna deteljica. Josip Ahčin, krojaški mojster, Francovo nabrežje 31. • Za vsebino tega spisa Je uredništvo, odgovorno le toliko, kolikor doleča zakon. Današnji list obsega 8 strani. Izdajatefj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . Zitn« oene v Budimpešti« Dne 12. avgusta 1913. Termin. Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11*35 Pšenica za april 1914. . . za 50 kg 11*90 Rž za oktober 1913 . . 2a 50 kg 884 Oves za oktober 1913 .. za 50 kg 8.23 Koruza za avgust 1913 . , za 50 kg 824 Koruza za maj 1914 • . . za 50 k* 747 i Lilijskomlečno milo I s konjičkom I Bergmanna A Co., Dččln n. L« I ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna risma. Dobiva se po 80 h I po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. Serravalloz železnato Kina-vino Higijenična razstava na Danajo 1906: Državno odlikovanje in ćastni diplom k zlati kolajni. Hj Povzroča voljo do jedi, okrepča H živce, poboljša kri in je H rekonvalescentom JL in malokrvnim ^yJKlBS zelo priporočeno od zdrav-BŽl^Stfl niskih avtontet W i3| :: Izborni okus. :: Sb30 Večkrat odlikovano. :: Had 8000 zdravniskih sprićevaL a J. SEERAVALLO, t in kr. dvomi dobavitelj TRST-Barkovlje. 87 Izredno dobrodejen učinek izmivanja las s Pixavonom, je sedaj pač splošno znan, zlasti izredno ugodni vpliv na Tast las. Lahkota, s katera Pixavon odloči prhljaj in nesnago z glave, prekrasne pene, ki se rade dajo odplakniti in prikupni vonj posebno olajšuje rabo tega preparata. Velikan-ski njegov učinek pa je, da vsled kotrana, ki ga obsega deluje proti parazitnemu izpadanju las. Steklenica stane poltretjo krono in zadostuje za veČ mesecev. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Vsi boljši moški in ženski frizerji iz-mivajo lase s Pixavonom. Borzna porocila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradii karti dcaajske b»rze 12. avgnsta 1913 ■«!.ib«al »apirll. DenirBl BI«*"°* 4«,'o majeva renta . . . • 82-35 8255 4-2°/9 srebrna renta .... 86-85 87 05 4<»/0 avstr. kronska renta . . 82 50 82 70 4<>/0 ogr. „ „ . . 81-90 82iO 4° 0 kranjsko deželno posojllo —*— 94*50 48/» k. o. češke dež. banke . 85'25 86 25 Sr«£k«. Srečke !* 1. I«60 «/j • • 450— 460 — „ „ „ 1864..... 650-— 660 — „ tlske...... 286501 29650 M lemeljske i. izdaje . 275 50 285 50 H. „ . 247 50 257 50 „ ogrske hlpotečne . . 234— 244— dan. komunalne . 469*— 479 — „ avstr. kreditne . . , 474— 484 — „ ljubljanske .... 63— 67 — „ avstr.rdeč. križa . . 5350 57 50 . ojjr.......32-25 i 36 25 ; bazilika . . ; . . 25 75! 31:5 tarške...... 228 50 231*50 * n*lnlo«. Ljubljanske kreditne banke . 415-— 420-— Avstr. kredltne^a zavoda . . 627 55 628-55 Dunajske bančne družbe . . 51375 51475 Južne želeinlce..... 128— 129 — Državne železnlce .... 706 10 | 70710 Alpine-Montan..... 924-401 92540 Češke sladkome družbe . . 334*— 335'— Zivnostenske banke. ♦ . . 26175 26275 Valat«. Cekini .....::. 1143 11-47 Marke........ 118*05 118-35 Frankl........ 9580 S6-— Lire........ I 9330 93*50 Rubili.........I 253-— 254-— Meieorološično noročilo. VIJIfli nad morjem 30fi*2 Sretojl mčnl tttk 739 ma ! Čas |sfct"Je"fi^ I t> °P«°- mVčl |S Vetrovi Nebo Ž vanJ* i mm |g___________________ 11. 2.pop.| 738-3 22-2 si. jug del oblač. „ 9. zv. 738*6 16 3 si. sever jasno 12. 7. *J. 738-3! 11-9 brezvetr. megla Srednja vCerajšnja temperatura 16 2, norm. 192°. Padavina v 24 urah 0*0 mm. 184 itev._______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 12. avgusta 1913. Stran 7. I Zahvala. I Povodom prebridke izgube, mo-I jega umrle ga soproga, očeU oz. brata I in strica, gospoda iFranc Sumija I izrekam za vse dokaze srčnega so-I žalja, kakor tuđi za mnogobrojno I udeležbo pri spremstvu pokojnika k I večnemu počitku, vsem sorodnikom, I znancem, prijateljem in darovalcem I krasnih vencev najiskrenejšo zahvalo. I Kraal, 12. avgusta 1913. I jHojzija Samt in rodbina. Def. lalelj-fOditeU na enorazrednici, ki se v najkrajšem času razširi v dvoraz , Ml ZO LJ vbljMO (2 uri hoda) ftoll mOBl*tt SVO|O •lutbo z nadućiteljem, učiteljem ali učiteljico na Kranjskem če mogoČe blizu železniške postaje Postranski za-sluiek je tu zasiguran Ponudbe nai se poSiljajo na naslov y,Sr0Cna ZIIB9II11! LJublianm, g avna posta post« restante m sicer do inet. 18. avg. t. 1 Mesto vsakega posebnega obvestila. t Harija Grebene naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, Mim*, HHđe, Otona in Terezine, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njen iskrenoljubljeni, skrbni soprog ozir. oče, brat, svak in stric, gospod, OTON GREBENC | c, ta kr. dav. vUJI upravitelj v p. po silno mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče v 61. letu svoje starosti, danes v torek zjutraj mirno in vdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ..redo, 13. t. m. ob 5. uri iz deielne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanenja. Prosi se tihega sožalja! V LJUBLJANI, dne 12. avgusta 1913. Zahvala. Za odkritosrčno sožalje, ganljivo ljubezen in iskreno prijateljstvo ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga, očeta oziroma tasta, gospoda Ivana P. Vencajza c. kr. »od. svet. v p. in odvetnika izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zlasti iskrena hvala »Glasbeni Matici* in pevskemu društvu .Ljubljana" za ganliive žalostinke kakor tuđi raznim kor-poracijam, ki so se Lzprevoda udeieiile. Bog plačaj vsem! Zalniočl ostali. ■■alHH^liSliliSl Zahvala. Za vse obilne doka2e srčnega sočutja porodom bolezni ia smrti našega nad vse ljubljenega soproga ozir. očeta, biata in strica, gospoda Franca Cerina gostiInićarja, posestoika obč. svetovalca tu elana okr. š«L sveta ter podBačelaika gasilnegi društva kakor tuđi za mnogobrojno častno spremst*o izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebej pa se srčno zahvaljujemo ča>t. gosp župniku Št. Peterskemu za tolažilne obiske, velecenj. gospodu županu m gg. občinskim odbornikom, si gasilnemu društvu v B zoviku in Stepanji vaši ter pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za gan-Ijive žalostinke in vsem Ijubeznjivim darovalcem prekrasnih I vencev, dalje tuđi gg. gost lničarjem, ki so svetili ob rakvi in I izkazali rajnkemu zadnjo čast. : Bizovik, dne 11. avgusta 1913. Marija Cerin. | ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^■^^^■^■^■^B^a^B^^S^BB^ailB^B^B^BMB^B^B^B^B^BIBJBBB^B^BaB^BB --J^a^B?il^aWBY^P^aVfla^al^M^alaVa1aV^a^aValHa^a^ala^aVaVaVa^a^a^BlaVr*''' Prava in neprava lira. I : Opatov pipa:: Povest __ Spisal Blaž Po hl i n. I Zgodovinska povest. Spisa! Iv. Remec. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K ■ Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več. I 70 vin., s pošto 20 vinarjev več I Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtoplejc I "I JfaroDna knjigama v Ijubljani. |^ stenigraf - stroiepisec ali stenograftnja 2799 se spref me takoj ali pozneje. Dr. KoUek, Latel trg. Proda se pečeni 1 pudelj, dolg 4 m in 1 ŠtHaža z Ši parni, dolga 4I,/2 m, vis«ka 2'/2 m za spravo manufakturnega blaga ali tobaka, če je tega 7a!oga v zvezi z špecerijskim blagom ud Oboje je skoraj še novo. Več se izve pri FitmuZadnek, Sencžečcit 175, Mostaa učiteljica spreime zn pri« bodnje solsko leto 2 deklicl na stanovan e in hrano. Klavr na razpola<7<>. Oglasi na : |fI. K« S9" postao leleče, samu proti i^kazilu tflseratrv ga l^s»a 2837 Pozor! — Redka priložnostl Novoopremljeni umetrsi 28U mlin in žago na vodno silo, opremljen z nainovej-;imi modernimi stroji, z nekaj posest-vom, v zelo dobrem stanju v lep^m kraju in na izvr^tnrrn pro^f nj se DOd aT^dnimi pogoji po irmerni ceni proda. Na>lov puve upr »SI Naroda«. ISče se kuharica obenem gospodinja k samostalnemu gospodu na deŽeli rn Kranjskem. Nastop službe takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod stev. 9I2335IC. 2835 i Razglednice^: ■ " umetniške,', "" S pokrajinske I B se dobe vedno H | H v veliki izbiri v H | jarai knjipami" I E Prešernova ulica 7. ■ V ■■■■■■■iiB V |B Zbirka 9 U avstriiskiii zakonov LI ■ I v slovenskem jeziku. I I ■ I. zvezek: ■ KazensU lakos I o hudodelstvih, pregreških ■ in prestopkih z dne 27. I maja 1862 št. 117 drž. zak. I z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi no- ■ vejšimi zakoni kazensko-I pravnega obsega. I V platno ▼•san • K; ■ po pošti 6 K 20 vin. L ] poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine sprejme tako) pod ugodnim! pogoji J. Knšlan, trgovina iperije in đež. oridelki. Kovinski strugar in l l« ¥ «v 2737 kljucavmcar se takoj spnejmeta t PretGlsKi tkalnki. St. Pavel pri PieboIlD. kamor je pošiljati ponudbe. Javijo naj se delavci, ki se morejo izkazati z ^=^ dobrimi spričevali. : Gostom, ki dohajajo v Trst, "J351 se priporoča hotel Hio Hosit Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora, Restavracija ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega). ; )o%a pederi : Ritina Papier poročena 12. augusta Wf3* Jfranj J^egunjepriC"• - •■• vzaismno laupofalsa banka v Pragi« •■• - ."- ftesonui fondi K S8t4tl.43X-98 — Isplaiaao oUkotelao Ia kapttallfo K 113t257.it5-77 Po velikosti druga vzajemsa zavarovalnica naie države z vseskozi slovansko-narodno upravo. tm~ fioeniM usma i Ljtf )»i '^rz^ru i kaniti Ilici itn. 11 -*• Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim škodam po najnižjih cenah. I Škode cenjuje takoj In najkulantneje. I Uživa najboljSi sloves, koder posluje* I Posorl Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- | nimi pogojL — Zahtevajte prospekte! I . • • 4 str*n 8-__________________________________________■- -_____________»SLOVENSKI NAROD-, dne 12. avgusta 1913. 184 Stev. ffSL °pfik ta špcclaB$t -^- J U ^ ^^ ^ ^ °Pwk in spedalist. ^j^ST *" f*C^>^LJUBLJANA, Optični zavod z električnim obratom. šelenburgovaulicašt.4. ^w--^ ^ Aparati, poljska kukala, _, __ igMBHlK^B^MA __ __ Za prvovrstno optiko se jamči. /^ <^ Pogrešno navadno steklo _ dalinoirledi ===== * "* Or^UUUUUUUUUT^UTIr^^^^^^^iH A A Pravilna lega plošč, brušenih za oiala. 3688 ---------- uaijuugicui. ---------- W nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41p S-lž, (10*30 ob nedeljah in praznikih). Ljubljana, faj W^mM EJ ^______^. W Ljubljana, Marije Ter. M |*P RlfllliC^ H Mariie Ter- cesta St 11 W I I IIUIIU^ °1 cesta **• u : (Koliiej). : M * * ■»•■^•■IP ^ : (KolizeJ). : Zaloga pofiistva in tapetnišfreflg blaga. Zaloga spalnib tei ieatlnib sob Ej OIoh, U in žiie :: ▼ različnih najnovejŠih slogih. :: W . različne kakovostL . Unuk im pobištvo.» , """!:* "bi.™ "* Pr«».n. ..iidn. b,.9„ » otroskih vozičkov, t.Z^r^rr^.: mmm st ogleda] ili k___J t *^v^^?^^^^^^^k^kiik^Sk^i^^j^^^9 m J^knioiaol>ily Laurin & Klement Tvornica v Mladi Boleslavi. Haroćlla sprefema A. Paner - MUUbacher, Imperlalgarage, Gradec, Pestslonlstrassa 37- [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani! I u PelnUk« fll»wnlc» S.OOO.OOO lir«n. ti ^ StlMtaPJeVa llllCS žteV. 2a B««T»nl fendl okro,lo 1,000.000 kron. I Podružnice v Spljetu, Celowcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. I Sprejema vloge na kn|lilce Im aa takovi rataa j^3| 01 Kopale In prodala srećke In vrednostne papir]e I:: ter |lh obrestnfe od dne vlo§e pe MatOi s ^W K P s " s v*** vni P° dnevnem kunu. s a s