Slev. 71. Posamezna Številka stane 1 Din. TIMHUMM вКМ ШИИШ. Leto Ll. lui1") Naročnina «"=41 xa državo SHSi do preklic»! •) no poitl meseS o Dla li b, dostavljen > na dom mesečn i ..... u IS za inozemstvo i mračno.......oi za ss Sobotna izdaja; s> v Jaguslavljt . .. . D.n 20 v .noïemsUu .... M ■ Gen« lnsoratom : m Bnoetolpnî petitaa vtMb mali oglaal po Đin.l'— In Din.1'59, veliki oglaal aad 44 mm vi Itae po Dla. 2 —, poslana ' ivičonim zahtevam Slovencev in rvntov samo vsled tega, ker bi s po-Duščaniem v trosDodarskem oziru ao- spodje »porodičarji« sami odžagali vejo, na kateri danes udobno sede. Zato oni mečejo takorekoč v hrbet Slovencem »namestnika«, Hrvatom pa bana, samo da ostane blagajna v Belgra-d u brez »prečanske« neprijetne kontrole. Zadnji dvo loti n. pr. se je Belgrad silno razvil. S čigavo pomočjo! Odgovor na to vprašanje ni težak, če vemo. da mora denar iz poštne hranilnice, iz čekovnega urada, iz finančnih delegacij, iz bolniških blagajn in kdo ve odkod š« vse curljati v belgrajsko »upravo fondo-va«, kjer dobe Belgrajčani n. pr. stavbenega kredita kolikor hočejo, dočim plačuje slovenska in hrvatska industrija bančni kredit do 30 procentov!! In č-» prištejemo šc neštevilne »lifpracije«. združene z bogatimi »zaradami«, ki vse teko iz »prečanskega« denarja, potom ie razumljivo, da belgrajska gospodu nič kaj rada ne sliši besede »avtonomija« »li »federacija«, ker bi morali potem gospodje gledati zelo pazljivo na to, kje bodo še nadalje jemali denar za svoje manipulacije in špekulacije. Gospodarskastranje najvažnejša stran vprašanja avtonomije (federacije). Tega se pa Srbijanci tudi zavedajo. In ker se tega zavedajo, bodo čisto gotovo i sami s pomočjo svojih slovenskih in hrvatskih udinjancev poskusili vse, da zahtevo po avtonomiji (federaciji) diskreditirajo z očitkom »separatizma«, samo da obdrže v svojih rokah državno blagajno in da si osigurajo bo- fato denarne vire cele države v svojo orist. Oni tudi dobro vedo, da imajo v to j svrho v rokah policaje, žarulnrje in armado. Teh izdatnih političnih sredstev se oni ne bodo odrekli kar čez noč in zato bo boj za avtonomijo še jako hud in dolg in bo zahteval silne žrtve in mnogo vztrajnosti. Slovensko ljudstvo pa bo v tem svojem pravičnem boju vztrajalo. Brez žrtev ni zmage. Enkrat mora vendar priti do tega, da ne bomo samo plačevali, ampak tudi resno soodločevali pri uporabi državnega denarja. Odmev zagrebškega dogovora v Belgradu. Belgrad, 28. (Izv.) V vseh političnih krogih so zbudile vesti o sporazumu ined Radićem, dr. Korošcem in dr. Spahom ve> likansko senzacijo. Zlasti od strani dr. Korošca ni nihče pričakoval tako odločnega koraka. Vlada se nahaja danes v mnogo večji zadregi kakor tik po volitvah. Vlada svojega stališča še ni zavzela z ozirom na najnovejše dogodke, poklicala pa je v to svrho vse ministre v Belgrad na plenarno sejo. DR, RYBAft V BELGRADU. Radikalno stališče nasproti Rađićeviro resolucijam. Belgrad, 28. marca. (Izvirno) Danes ob 10. uri dopoldne je sprejel minister dr. Laza Marković časnikarje in jim dal o političnem položaju sledeče izjave: Radićeva resolucija je sedaj političen akt in kot takega ga vlada ceni в etališča svo,;e politike in izvaja sklepe o svojem držanju in o držanju radikalne stranke, iz katere je vlada sestavljena. Napram tej politiki ta Radičeva manifestacija ni več drugega kot političen akt, ki bi interesiral radikalno stranko z ozirom na to, ker je ta manifestacija naperjena proti gotovim inte-; resom naše države, katere je radikalna ' stranka smatrala in jih še danes smatra za bistvene pogoje naše narodne svobode in neodvisnosti. Če vzamemo, da je Radič govoril najiskreneje in da želi napredek našemu narodu ali, kakor pravi Radič, trem narodom, smatramo, da je njegov program, kakor se manifestira v njegovih izjavah, proti našemu napredku in boljši bodočnosti. Z druge strani znači Radičev program, kakor se izraža v resoluciji, napad na našo državno ustavo. V smislu političnega razumevanja današnje demokracije ni prepovedano zahtevati spremembe ustave; to spremembo omogoča ustava sama. Splošno pa je znano, da je Radié v tej točki nejasen. Ker se mora Ra-dićevo delo tolmačiti tudi tako, da misli na nek drug način reševati spremembo ustave, je ne glede na posledice tega dela dolžnost vsake vlade, ne kot eksponenti-nje kake stranke, ampak kot odgovorne čuvarice zakona, da nastopi proti temu. S temi tremi vidiki in tremi momenti mora v sedanjem političnem položaju vlada računati in njena politika bi se morala ravnati po politiki, ki bi jo vodil Radié. Ta politika bi tudi označila odgovor in reakcijo, katero izziva Radičeva akcija. Dosedanje izjave in zadnje resolucijo Radiča, četudi so po vsebini dovolj jasne, vendar prikrivajo neke momente, iz katerih bi se moglo sklepati, da Radič ali ne ap>o pokazati pravega mišljenja iz strahu i pred posledicami takega dela, ali ker resolucija ne izraža njegovega resničnega programa. O ustanovitvi federalističnega bloka in o pogajanjih med dr. Korošcem, dr. Spahom in Radičcm je dr. Laza Marković iz-! javil: Dosedanje vesti o tem kažojo na son-I diranje terena za ustvaritev tega bloka. I Brez dvoma bi želel g. Radié imeti zase j i dr. Korošca i dr. Spaha, vendar pa sta ti i dve skupini izraz tistih slojev in ljudskih množic, ki ne morejo zahtevati zadovoljitev svojih potreb v državi, ako bi integralno sprejele Radićev program. In tu je glavna težkoča za ustvaritev pozitivnega bloka. Kar se tiče razgovorov med Radićem in radikali, je dr. Laza Marković dejal: Radič trdi, da se pogaja v imenu posebnega narodnega zastopstva in posebne Hrvatske in pravi, da ga radikali tudi kot takega smatrajo. Ker mu pa radikali takega svoj-stva ne priznavajo, zato tudi ni mogoče, da bi se ž njim kot takim pogajali. Glede pogajanj med radikali in demokrati je dr. Markovič izjavil: Ne morem reči ničesar; izključeno ni nič. Mogoče je, da se vrše pogajanja in mogoče je, da se ne vrše. Vlada pripravlja teren, eia odredi smernice za svojo bodočo politiko oziroma za politiko radikalne stranke. Demokrati imajo 52 poslancev in to je na vsak način parlamentarna skupina, s kalero je treba računati, ako Radič ne pride v parlament. V politiki ni mogoče menjavati pravec. Kombinacije nasprotnih listov. Belgrad, 28. marca. (Izv.) Današnji listi pišejo vsi o doseženem sporazumu med Radićem, dr. Korošcem in dr. Spahom. >-Politika« objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca, ki trdi, da jc imel priliko razgovarjati se z dr. Korošcem. Ta mu je rekel, da je vprašanje ustvaritve ustavno-revizijonističnega bloka končano. Dopisnik ugotavlja, da je držanje dr. Korošca v tem oziru zelo značilno, ker se on danes nagiblje mnogo bolj na Radićevo stran kakor doslej in kakor se je to moglo misliti. Za časa volivne borbe je dr. Korošec agitiral s platformo avtonomije in ni posebno poudarjal stališča, da so Slovenci poseben narod. Danes pa pravi dr. Korošec, da se popolnoma strinja z Radi-čem, ker tudi on smatra, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci trije posebni narodi, ki se vsak zase razvijajo, ker imajo tri posebne kulture. Nad tem držanjem dr. Korošca so Srbi razočarani. »Zakaj nas Srbi ne puste,« pravi dr. Korošec, »da živimo sami? To pa še ne pomeni, da mi nočemo skupne države, ker imamo mnogo skupnega, a sicer moramo živeti «voie življe- nje. V tem oziru se z. Radičem popolnoma strinjamo. Čudimo se le, da nas Belgrad tozadevno ne razume, ko vendar to zahteva celokupni slovenski narod.« Dr, Korošec je vsled tega prepričan, da se mora sedanje stanje r. 'stili in zato se jc odločil za skupno delo z Radičcm. Radič potrebuje številno moč in ker so Slovencem Hrvatje bližji, se je odločil za sodelovanje z Radičem. Tako se bo dal mirno izpeljati program popolne avtonomije Slovenije v okviru te države. Zato bo on to borbo vodil tudi v parlamentu. Na vprašanje: »Ali boste prišli Vi v Belgrad?« — je odgovoril dr. Korošec: »To ee šc ne ve! V prvih dveh letih so bile razmere čisto drugačne kot so danes. Danes je položaj mnogo težji.« Slična poročila objavljajo tudi drugi listi. Tako pravi »Tribuna», da so bclgraj-ski politični krogi razočarani in zato je treba najti novo pot za izhod. (V tem poročilu je poleg nekoliko resnice tudi veliko netočnosti in neresnice, kar je jasno žc iz tega, da se jc razgovor vršil na ulici in pred sestankom s predstavniki URSS, Od. urcd.l Belgrad, 28. marca. (Izvirno) Dane? je prišel v Belgrad predsednik naše delegacije za pogajanja glede reškega vprašanja dr. Rybar. V ministrstvu vnanjih zadev se je vršila konferenca delegatov in vladnih zastopnikov, na kateri so razpravljal.! o predlogih laške vlade. Na konferenci niso sklenili ničesar definitivnega, pač pa so ugotovili, da odgovarja držanje naše delegacije popolnoma intencijam vlade. Sestanek državnikov v Milanu. Pariz, 28. marca. (Izvirno) Mussolini je danes odpotoval v Milan, kjer se bo sestal z avstrijskim kanclerjem dr. Seiplom. V Milan prideta tudi belgijski minister Jaspar in poljski minister vnanjih zadev Skrzynski. Pričakujejo tudi Stinnesa. Temu sestanku pripisujejo velik političen pomen. Orlentsko vprašanje. London, 28. marca. (Izvirno) Komisijski oddelki za sklep miru s Turčijo so ilanes zborovali ves dan. Sprejeli bo celo vrsto točk kot podlago za nadaljna pogajanja s Turki. Sklenili so, naj se lausanska konferenca nadaljuje v drugi polovici meseca aprila. Poincare o ruhrskem vprašanju Pariz, 28. marca (Izv,) Finančni odsek se je danes bavil s krediti za zasedbo ruhrskega ozemlja. Poincaré je priznal, da so uspehi zasedbe do sedaj jako skromni, to pa v prvi vrsti zaradi odpora nemške veleindustrije v Poruhrju. Ta je duša nemškega odpora. Nemški industrijci so hoteli sicer stopiti s francosko vlado v direktne stike, toda francoska vlada se za privatne razgovore ne meni. Francoska vlada se bo ozirala edinole na uradne ponudbe o spravi, ki jih mora staviti Nemčija, ne p« privatni ali poluradni krogi. Berlin, 28. marca. (Izvirno) >Berlinof Tageblatt« poroča, da so Francozi znova udrli v poštno poslopje v Dorimundu, odkoder so odnesli za več milijonov mark vrednosti pisemskih znamk in znatno vsoto v gotovini. Landaa, 28. marca. (Izvirno) Od francoskega vojnega sodišča je bil železnišk: ravnatelj Gottfried v Ludwigslmfnu obso jen na 20 let prisilnega dela, ker ni hotol izročiti naprej železničarjem brzojavke, gledo dveh brzovlakov. Predlagana je bilo za Ia pregrešek celo smrtna kazen. Železničar Loehner, ki oskrbuje obračalnico lokomotiv (Drebscheibe), je bil obsojen ne 10 let ječe, ker je povzročil, dn je lokomotiva padla v jamo. Dlisseldorl, 28. marca. (Izvirno) Včeraj jo na progo Western—Buer bila vržena bomba, kmalu potem, ko je odpeljal pc njej vojaški vlak. Ena tračnica je bila vržena ven. Druge nesreče ni bilo. OBSODBA NADŠKOFA CIEPLAKA. Berlin, 28. marca. Izvršitev smrtne obsodbe nad nadškofom Cieplakom in vikarjem Wulkieiniczem je po poročilih i* Moskve odgodena. Proces prehaja nn poli tično polje. Moskva, 28. marca. Kakor javlja Ruska brzojavna agentura, je vseruski sov jetski izvršilni ouDor razpravljal o izvršitvi smrtne obi-jdbe nad nadškofom Cieplakom in Wutkiewiczem. Odbor je sklenil pred lagati predsedstvu odgoditev smrtne ob sodbe. BtrflM S. SLOVENKO, 'Aie 29. mares 192S. Btev. T3L češkoslovaška. KULTURNI IN GOSPODARSKI STIKI Z JUGOSLAVIJO. Praga, 28. marca. (Izv.) V svrho zbli-Eanja kulturnih ln gospodarskih interese» med Jugoslavijo in Ceskoslovbiika, odpošlje Masarykova »Akademija Dela« v Jugoslavijo svojega zastopnika, da stopi v neposredne stike s prizadetimi jugoslovanskimi krogi. USPEH REPRESALIJ. Praga, 28. marca. (Izv.) Pred nekaj tedni je dala nemška vlada izgnati iz Nemčije večje število čeških delavcev kot »nadležne tujce«. Proti tej odredbi je češka vlada svoječasno ukrenila izgon nemških državljanov, zlasti onih, ki so se nahajali V vodilnih službah v češki industriji. Te repreeallje češke vlade so imele popoln lispeh, kajti nemška vlada je vse svojo Ukrope preklicala in dovolila češkim državljanom zopet bivanje na Nemškem pod pogojem, da češka vlada prekliče svoje tozadevne izgonske odredbe proti Nemcem. OBISK NARODNIH SOCIALISTOV V LJUBLJANL Brno, 28. marca. (Izv.) Tukajšnja organizacija narodnih socialistov je sklenila ob Binkoštih prirediti izlet v Ljubljano, da po-seti ljubljansko organizacijo narodnih so-oialistov ČEŠKA PROPAGANDA. Praga, 28. marca. (Izv.) V založbi »Or-bls« je izšla v angleškem jeziku pisana revija »Central-european-observer«, ki zastopa češke interese. "ČEŠKTPROTEST PROTI LJUDSKEMU " ŠTETj l . Dunaj, 28. marca. (Izv.) Češkoslovaški narodni svet na Dunaju je izročil avstrijskemu kanclerju dr. Seiplu memorandum, v katerem odločno protestira proti metodam, po katerih so postopale avstrijske oblasti pri zadnjem ljudskem štetju. Narodni svet zahteva energično, da se ljudsko štetje v vseh krajih, kjer stanujejo Cehi, znova izvede, in sicer s sodelovanjem zastopnikov Češkega narodnega sveta. REDUKCIJA URADNIŠTVA V AVSTRIJI. Dunaj, 28. marca. (Izvirno) V času od 3. oktobra 1922 pa do 24. t m. je bilo v Avstriji reduciranih 32.311 državnih nameščencev. NOVA RUMUNSKA USTAVA SPREJETA. Bukarešt, 28. marca. (Izvirno) Uetava je sprejeta z 262 proti 8 glasovom. Zemljo-radniki niso glasovali. Nova ustava zajam-Suje vsem državljanom enake pravice brez razlike vere in narodnosti. REPARACIJSKA KOMISIJA IN NEMŠKO POSOJILO. Pariz, 28. marca. (Izvirno) »Matln« Javlja, da je reparacijska komisija sklenila, da Nemčija ni imela pravice skleniti posojila v znesku 200 milijonov zlatih mark. Priznala pa je nemški državni banki kot privatnemu zavodu pravico, da sme «a posojilo jamčiti. LJENIN. Moskva, 28. marca. (Izvirno) Danes popoldne je bil o Ljeninovem zdravstvenem stanju izdan naslednji komunike: Od 22. t. m. do včeraj je bilo Ljeninovo zdravstveno stanje nespremenjeno. Včeraj je njegova temperatura znašala 37.20", danes dopoldne pa 38, puis 108, dihanje 80. SMRT FRANCOSKEGA GENERALA. Pariz, 28. marca. (Izvirno) General Maulry je med vožnjo v brzovlaku na progi Orléans—Pariz umrl, zadet od kapi. Bivši samostojni poslanec Majcen tudi pred okrožnim sodiščem ožigosan kot denuncijant. Btvfii samostojni poslanec Ivan Majcen lt Št. Janža Je lani tožil župana iz Strug pri Dobrepoljah g. Antona P o g o -r o 1 c a in pa posestnika Josipa S t r n a -d a, češ da sta mu na ponesrečenem shodu samostojne stranke v Dobrepoljah očitala, da je farizej in denunciant. Dne 19. decembra m. 1. se je v tej zadevi, kakor smo svoj čas obširno poročali, vršila razprava pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah. Zagovornik obtožencev odvetnik dr. Marko Natlačen je nastopil dokaz resnice, ki se mu je v polni meri posrečil. Okrajno sodišče je oba obtoženca oprostilo. Proti tej oprostilni razsodbi ве je g. Majcen prito- Movomento, 28. marca 1028. HI na višjo inštanco. Po svojem zastopniku je dvakrat odklonil novomeško okrožno sodišče in prosil višje deželno sodišče, naj se za prizivno razpravo določi deželno sodišče v Ljubljani. Višjo deželno sodišče je oba predloga zavrnilo in tako se je danes vršila prizivna razprava na okrožnem sodišču v Novem mestu. Okrožno sodišče Je v polni mori potrdilo oprostilno sodbo okrajnega sodišča v Velikih Laščah t motivacijo, da se Majcenovo dejanje ne more drugače karaktorizirati kot navadno ova-duštvo in da so človek, ki je tako dejanje zagrešil, upravičeno označuje kot denunciant Politične vesti. -f- »Klerikalci ee silijo v vlado.« Ali e: Klerikalci rinejo v vlado. Ali pa: erikaloi rije jo v vlado. Ali pa: Klerikalci tiščijo v vlado. Ali pa: Klerikalci se ponujajo vladi. Ali pa: Klerikalci se Srodajajo vladi. Ali pa: Klerikalci bi ra-i v vlado. In tako dalje. Evo, krasna zbirka za »Jutro«. -f »Klerikalci razbijajo vlado.« Ali pa: Klerikalci ne gredo v vlado. Ali pa: Klerikalci ne marajo v vlado. Ali pa? Klerikalci nočejo v vlado. Ali pa: Klerikalci sovražijo vlado. Ali pa: Klerikalci podirajo vlado. — Evo vam krasne zbirko za »Narod«. — Kadar se pa »Jutro« in »Narod« srečata, pa zapojeta: A so j zwa, wia wir ша, dôe find' t ma not i bala I + Konec ^lorijcs seveda klerikalne, bo po »Narodu« pri prihodnjih volitvah, ki so že na pragu in »na pragu je tudi še marsikaj drugega.« — To se zna. Na pragu oddajajo svoje vizitke včasih tudi kure. Take vizitke se pa da odstraniti prav lepo z žaganjem, ki ga prodaja »Narod«. Potem pa pravi »Narod«, da bo konec klerikalne glorije »pri novin Filipih«. Ali je to že zopet kakšna nova oštarija tam za vodo? -f Iz »Slovenskega Naroda«, »Popoldne od 17. do 19.30 je bil plenarni sestanek dr. Korošca, dr. Spaha in Radića v Radićevi vili na Hercegovački cesti. Sestanek se je vršil v največji tajnost i. O tem sestanku pa je uspelo našemu dopisniku dognati nekatere konkrctrre sklepe, oziroma informacije o stališču SLS napram Radičevi stranki.« — Čudni možje morajo biti ti trije kralji: Radič, Korošec in Spaho. Najprej zborujejo »plenarno«. Tako zborovanje je posebna špecijaliteta. Kaj se pravi: plenarno? Da ljudje pridejo na zborovanje celi aH samo njihove roke ali glave? AH pa je hotel povedati gospod dopisnik, da so bili omenjeni trije gospodje »polni«? Če je hotel povedati kaj takega, bo zlo! Pa pustimo »plenarno sejo« in preidimo na »največjo tajnost«. Za nas nI dvoma, da so zborujoči gospodje svoje tajnosti tudi zase ohranili. Če pa so imeli ravno potrebo olajšati se, se prav nič ne čudimo, če so si za »olajšanje« izbrali ravno »Narod«. Iz zunanje politike. * Hud napad na Anglijo je priobčil pariški »Figaro«. Splošno mnenje je, da je avtor dotičnega članka Poincaré. »Figaro« očita angleški vladi, da dela v interesih angleških finančnikov, kateri želijo; da si tako Nemčija kakor Francija gospodarsko ne opomoreta. Bonar Law dela bi- stveno isto politik* kakor Lloyd George, Člankar konča n grožnjo, da si Francija poišče drugih r»v®«nikov. Angleški Usti seveda istotako energično odgovarjajo. * Velika debata o Poruhrju se vrši po velikonočnih praznikih v angleški spodnji zbornici. Govoril bo tudi Lloyd George, kateremu bo v imenu vlade odgovoril Bonar j Law. Baje se misli staviti predlog, da naj se Porenje demilitarizira in postavi pod nadzorstvo Zveze narodov. • Zavezniki in Turčija. Zapadne velesile so sklenile Turčiji odgovoriti, da vztra- ■ jajo na tem, da uprava turških dolgov j ostane taka kakršna je dosedaj ln da užl-' vajo inozemci pred turškimi sodišči izvest-I ne predpravice v svrho svojega varstva. Dnevne novice. — Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« v Ljubljani praznuje dne 8. in j 9. aprila svojo tridesetletnico, in sicer bo v nedeljo, dne 8. aprila ob 10. url v frančiškanski cerkvi sv. maša, pri kateri bo pel društven zbor, ob 11. uri bo na verandi hotela Union slavnostni občni zbor, v ponedeljek ob 8. uri zvečer pa v veliki dvorani hotela Union slavnostni koncert. Sodeloval bo popolen orkester dravsko divizije pod vodstvom g. dr. Cerina, gdč. Milena Krejzlova, prof. godbe t Brna in društveni mešani zbor. Na sporedu je poleg vokalnih točk Dvorakov koncert za klavir in orkester, Lajovčeva »Gozdna samota« za troglasni ženski zbor in orkester ter drugi del Sattnerjevega oratorija Assumptio. — Na Vrhniki so priredili dne 19. t. m. člani rokodelskega društva in dramatičnega odseka pod režijo gdč. Albine Mala-vašič dramo »Romantične duše« v korist Cankarjevemu spomeniku na Vrhniki. Cisti donos je znašal 900 Din. — Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki izreka tem potom vsem sodelujočim najtoplejšo zahvalo. •— Nerazveseljivl pojavi na pošti. Prejeli smo: Pravijo, aa je papir dandanes drag. Pa nas je poštna uprava namesto prejšnjih ličnih malih dostav-nic pri priporočenih pošiljkah osrečila kar s celimi plahtami. A to bi naj še bilo, če je denarja preveč. Huje je, da zahteva ta za nekaj stoletij zaostala poštna uprava nele podpis sprejemnika, ampak še potrdilo občinskega urada. Kak or bi morali na občini poznati vse ljudi 1 Ali mislijo gospodje tam doli v balkanskem Belgradu, da so Slovenci sami cincari, ki bodo uganjali goljufije tudi s priporočenimi pismi, tako nekako kakor jih uganjajo na Balkanu z volitvami! In mislijo, da imajo ljudje časa kakor belgrajski ministri, da bodo letali po potrdila na občino? Najnesramnejše Fe a je, da so tiskane te doetavnioo edino-e v srbščini (pa g. dr. Ravnihar tako na vse grlo kriči, da slovenski jezik ni v nevarnosti in nikoli bil nil) Prosimo naše poslance, naj poskrbe, da bode temu erbenčurstvu, ki je mnogo ogabnejše od nekdanjega nemcurstva, ki ee je moglo zagovarjati vsaj s kulturo in močjo nemštva, kmalu korenito odklenkalo. Smo v Sloveniji, ne v Maoedoniji, ne pri cincarih! To bodi povedano, in sicer prav glasno, da se pozneje ne bodo mogli izgovarjati, mogočnim gospodom pri poŠti, Stranke pa naj te ш slične naš narod žaleče ounjaste papirje odločno in dosledno odklanjajo 1 — Novi «vonovL V nedeljo so imeli na Viču izredno lepo slovesnost. Dobili so tri nove zvonove, ki so jih sprejeli nad vse veličastno. Naproti eo jim Sli v velikem številu do Bleiweisove ceste možje, žene, fantje, dekleta. Veliko mož in fantov v narodnih nošah na konjih, dekleta peš, žene na vozovih. Spremljala jih je med pokanjem topičev tudi domaČa godba. Bil je lep pogled na pestro množico ln na prav lepe v simbolizmu slovenstva ovenčane zvonove. Ko je sprevod prišel do farne cerkve, je eden izmed faranov imel lep nagovor, na kar je šel sprevod ob zvokih godbe med raz-obešenimi zastavami do župne cerkve. Tn ;je neki deček imel pozdravno dekla-macijo in domači pevski zbor je menjaje sa z godbo odpel tri lepe in pomembne pesmi. Ljudstva pa se je bilo nabralo toliko, da skoraj nisi mogel naprej po cesti. Popoldne so zvonove blagoslovu!. Pri tem so veliko zanimanje in zadovoljstvo vzbujali gg. botri in botrce, izbrani i* vseh stanov in strank. Po blagoslovu Sa je imel lep govor v cerkvi g. kanonik r. M. Opeka, ki je slikal zvonove kot prijatelje, tovariše, sodruge, spremljajoče človeka ob njegovih najvažnejših življenjskih dogodkih vabeč ga na delo bi molitev. Po govoru je bilo cerkveno darovanje, pri katerem se je nabralo 30 tisoč kron za zvonove. Temu je sledilo nestrpno pričakovanje, kako bodo zvonove potegnili v stolp. Godba je zaigrala, dva topiča sta za^rmela, 150 mož je potegnilo in v nekaj minutah je bil zvon za zvonom v stolpu. Na večer pa so že pri-trkavali na dveh na veliko veselje vsem faranom. Veliki pa se je oglasil šele v sredo, ker so mu morali še razširiti ogrodje. In tako imamo sedaj na Viču prav lepo ubrano zvonenje v čast božjo, kar pa je tudi v čast faranov, ki so s svojimi prostovoljnimi doneski zbrali nad 600.000 K! In če kedaj, tedaj je bila v nedeljo vsa viška župnija ene misli, enega duha! In tako bodi poslej vsa žup^ nija velika, lepa harmonija! — Proslava osvoboditve Sušaka ▼ Ribnici. Podružnica Jugoslovanske Matice т Ribnici je priredila dne 25. t. m. cvetlični dan in krasno otroško igro »Matjaževi hajduki« v prid našim neodrešonlm bratom. Da je ta prireditev tako lepo uspela, ee imamo v prvi vrati zahvaliti nad vse agilnemu ln pridnemu odborn podružnice ter vrli ribniški šolski mladini. Šolska mladina, naš up ln naša nada, je zopet dokazala kako ona ljnbl svojo domovino in one brate in sestrice, ki danes trpe pod tujim jarmom, Z naravnost zgledno požrtvovalnostjo in vnemo so šol-ške deklice in dečki prodajali razglednice in cvetlioe v prid naši Matici ter nabrali nad 2.900 K. Samo med kmečkim ljudstvom se je nabralo nad 500 kron. Popoldne je bila predstava, kjer so sodelovali učenci ln učenke vseh šol v Ribnici. Igra je nad vse pričakovanje dobro nspela in želimo le, da naše učiteljstvo nadaljuje s tem delom med šolsko mladino. Zelo pridno so tudi darovali Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 43 Angleški spisal 11. G. Wells. — Poslovenil —e—. Pogledal sem. Zares I — Skozi odprtino v mreži se Je tlačil oglat selenit s čudnim strojem pred seboj —. Kavor je bil nesposoben za boj! Kako Je mogel spustiti tega nasprotnika skozi mrežo —1 Omahoval sem za trenutek, nato pa sem ga pustil na mostu, planil mimo njega, vihtel svoj drog in kričal, da bi prestrašil ln zmedel selenita. Meril je name na čudne načine. Bzzzz— je naredilo. Top ni bil top. Bolj je bilo podobno loku. Zadelo me je v ramo. Nisem padel, le ustavilo me je v skoku. Moja leva roka je zadela ob ročaj — opazil sem, da mi tiči dolga sulica v rami. V hipu sem planil nad selenita hi ga pobil s svojim drogom, da ni mignil več. Glava se mu jo razletela kakor jajce. Spustil sem drog, Izdrl sulico lz rane ïn sunil z njo skozi mrežo v temo. Za vsakim sunkom so je oglasil krik in vik. Končno sem vrgel sulico z vso močjo v prepad, pobral spet drog in so obrnil v dvorano. Najin položaj ni bil prijeten. Bi'a sva. da govorim po zemeljsko, pravzaprav med dvema ognjema. Pred nama selonitl-mesar-ji, za nama druai seleniti a neverletna dob gimi Bulicami, loki — — in bogve kako iznenadenje so še imeli pripravljeno za naju v stroki bojnega orožja —. Preudarjal sem. Kaj storiti? Predaja in pogajanja bi bila po Kavorjcvem okusu, po mojem nikakor ne —. Udariti nanje in se prebiti skozi njihove vrste za vsako ceno — to je bila zame edina dana možnost. Pa kod — ? Pot nazaj skozi razpoko je bila vsekakor težavnejša in je obljubovala manj izgleda za srečen izhod. Tudi so se mi zdeli seleniti, ki so prihajali po razpoki navzgor, nevarnejši nego mesarji pred nama. — Teh je bilo sicer vedno več, od vseh strani so hiteli skupaj, pa njihovih slabotnih sekir se nisem bal. In ko sem povrh še gledal, kako so se brez vsake odločnosti zbirali v večjih ln manjših gručah, razkropljeni po dvorani, tedaj mi je postalo jasno: na tej strani leži rešitev, ako je sploh mogoča. In kmalu je morala pasti odločitev, — vedno več jih je prihajalo in hidi za nama so lezli sovražniki iz špranjo —. Nanje torej —1 In skozi njo —! In Izhod sem moral najti iz dvorane. Izhod je moral biti nekje in blizu je moral biti —. Vse je kazalo na to —. Pognal sem ro v divji skok in vsak skok se je zdel da traja celo večnost. »Bedford, Bedford 1« Jo kričal Kavor, ko sem planil mimo njega. Nisem ga poslušal —. Dvorana se je navzgor širila in daleč na njenem gornjem koncu so se zbirali seleniti. Tekali so sem ter tja kakor mravlje na mravljišču, če dregneš med nje, vihteli svoje kratke sekirice proti meni, drugi so spet bežali in se skrivali po kotih in od drugod so prihajale vedno nove čete s sekirami, sulicami —. Bzzzz— je prižvižgalo mimo mene in bzzzzz— bzzzzz so se zaganjale puščice in sulice v stene in zadevale v trupla zaklanih goved —. Obstal sem. Nisem se smel izpostavljati njihovemu streljanju, treba je bilo poiskati kritja. Ozrl sem se za Kavorjem. Izprva ga ni bilo videti. Potem pa se je pojavil njegov rdeč, od napora ves potni obraz izza debelega trupla. Nekaj ml je pravil, pa nisem ga razumel. Tudi ni bilo časa za pogovore. Dobra misel mi je prišla. Skrivajoč se za zaklanimi govedi sva mogla lezti od trupla do trupla in se približati selenitom za toliko, da niso imeli več časa streljati svojih sulic, da pa so mogli priti v veljavo moji težki drogovi in moje okovane angleške pesti —. Mišljeno — storjeno. »Za menoj!« sem kriknll Kavorju. »Bedford, Bodford 1« je vpil in mi hotel zopet se nekaj povedati, pa nisem ga imel časa poslušati. Truplo za truplom sem puščal za seboj, bliže in bliže sem prihajal sovražniku. Živahno sera razmišljeval vse možnosti in podrobnosti spopada. Ni bilo dvoma, veliko se jih bo nabralo, kakor divje čebele se bodo usuli na naju —. Pa imela sva eno zase: silno nadmoc zemeljskih mišic v zamahu in skoku. Vse je zaviselo od sile prvega udara —. Naglo sva morala delati —, In prodrla bova -*-• In če sva bila onstran, je bilo verjetno, da nimava več sovražnika pred seboj in da se bližava izhodu —. In izhod je moral biti blizu —. »Bedford! Bedford!« je sopihal Kavor za menoj. »Kaj?« sem se obrnil. Pokazal je preko trupel navzgor. »Bela luč — I Spet bela luč — !« Pogledal sem. Bleda, dimasta svetloba se je bleščala gori v daljnem kotu na stropu dvorane. Upanje mi je podvojilo moči. In tedaj smo se spopadli —. Pogledal sem izza ogla orjaškega goveda. Čisto blizu so bili. Brezmlselno so letali okrog, žgoleli in cvilili. Zdaj pa zdaj je siknila sulica preko trupel —. Planil sem —. To ni bil boj, — klanje in pobijanje je bilo —. Niso me pričakovali. Iznenadil sem jih —. (Dalje). pirbe ter prinesli Matici 2100 K. Najlepša zahvala vsem sodelavcem pri tej prireditvi, posebno pa gdčni Ančikovi in g. Mirko Tvo-btu, ki sta s petjem iu igranjem na giasovir nudila občinstvu naravnost umetniški užitek. 26. t. m. ob 8. uri se je vršilo na dekliški šoli predavanje, po predavanju pa redni občni zbor podružnice. — Dravinjska doklada dušnim pastirjem bo I aprila še ne bo mogla nakazati, ker So niso došle vse prijavo. Kakor hitro pu bodo vse prijave zbrane, se bo nakazilo izvršilo. Samo ob sebi je umevno, da z novo dragiujsko doktado odpade prejšnja. Zto se 1. prila ne bo izplačala nobena. Prijav manjka danes še nad 200. — Grol Stcrnberg izgnan iz Avstrije. Zaradi neke dvobojske afere je avstrijska vlada dala izgnati iz Avstrije znanega (bivšega) grofa Stemberga, ki je svojčas v avstrijskem parlamentu izzival visoko gospodo z zelo originalnimi grofovskimi manira-mi. Tako je nekoč v svoji »plemeniti« jezi pokazal tedanjemu avstrijskemu vojnemu ministru hrbet, se pripognil in pred strme-čim občinstvom pripognjen razgrnil svoj frak na dve strani... Na kar je ranjki socialist Schuhmeier napravil medklic: »Das Ist das Wappen derer von Sternberg.< — Železničarjem! Po shodih dne 16. t. m. je Zveza Jugoslovanskih železničarjev po svojem Centralnem odboru v Beogradu v ministrstvu saobra-čaja podvzela ponovne korake za izvedbo izenačenja draginjskih doklad. Vlada je sklicala sejo finančnega odbora za 29. t. m., ki naj bi izenačenje odobrila. Razen tega smo poslali centralnemu odboru dne 24. t. m. tole brzojavko: »Centralni odbor Beograd. Intervenirajte ministra saobračaja, da odredi na račun izenačenja izplačilo že pred veliko nočjo. Brzojavite najkasneje do torka. Korošec.« Danes v sredo zjutraj smo dobili tule brzojavni odgovor: Zveza jugoslovanskih železničarjev, Ljubljana. V četrtek seja finaučnega odbora. Mini-iter izjavil, ako se odobri, izda telegrafsko nared-ko, da se takoj izplača. Predsednik: Lukič. — Toliko železničarjem v vednost. Želimo, da bi tokrat ne ostalo le prt obljubi, temveč, da bi g. minister ostal mož beseda. — Zveza jugoslovanskih Železničarjev. — Pisarna Osrednjega odbora SPD v Ljubljani poroča, da pošta vrača Pl. Vest-nik tn pisma s članskimi izkaznicami z opombo: »Preselil«, »Brez natančnoga naslova«, ln dr. Zato naproša pisarna Osr. odbora, rla vsak član oziroma naročnik vedno sporoči pisarni Osrednjega odbora S. P. D. v Ljubljani vsako izpremembo naslova. Le na ta način bo omogočeno toÇno poslovanje. Obenem naprošamo vso ono, ki še niso prejeli letošnje številke »PI. Vestnika« in članskih Izkaznic, da nam takoj po dopisnici spo-ro&e natančen naslov, nakar se jim takoj dopošlje izkaznica odnosno »PI. Vest-nik«. — Pisarna Osrednjega odbora S. P. D. v Ljubljani. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: 7.a poštarje VI. klase začasni noštar I. klaso Djordje Jo-vanovič pri posti Ljubljana 1, začasna poštarica II. klase Rezika Prijatelj uri pošti Zidani oiost in kvalificirana poštna odpravnica Zora Erjavec pri pošti SodraSica. Poverjeno je stalno vodstvo poste Zg. Sv. Kungota poštarju VI. ki. Franju Brumcu in pošte Kranjska gora začasni poštarici 11. klase, Mariji Kos. Podeljeno je odpravniško mc.to Koprivnica pri Brežicah poštni pomočnici Karolini Vutkovič. jjvrščena je v stalež začasnih pošt rjev poštna odpravnica Mihaela Vidali pri pošti Tnrnišče. Premeščeni eo: poštarica I. ki. Zofija Pire od ravnat, p. in tel. v Ljubljani ш uradnik III. klase Cedomir Kostič od pošte Bela Palauka k pošti Ljubljana 1, Г star j a V. klase Franjo Javor od pošte Jesenice pošti Tržič in Angela Meze od pošte Gor. Logatec k pošti Dol. Logatec, poštarji VI. klase Karel Milo-žič-Lindič od pošte Subotica 2 k pošti Maribor 2, Franjo Možet od pošte Odžak k pošti Ljubljana 2, Dragoljub Cvetkovič od pošte Ljubljana 1 k pošti Niš (žel. stanica) in Štefanija Žuljan od poŠte Maribor 1 k pošti Ljubljana 1, začasni poštarji II. klase Leonty Zaharov od pošte Ccl:e k rtošli Zagreb 2, Amalija Kalan od pošte Ljubljana 2 k pošti Subotica 2, Marija Vreš od pošte Maribor 1 k pošti Subotica 1, Marija Kssjak od pošte Velika Kikinda k pošti Ljubljana 1, Ivana Jež od pošte Gor. Radgona k pošti Velika Kikinda, noduradnik V. klase Josip Penko ln slugi IV. klase Josip Kožuh in Anton Kern od ravnateljstva pošte in brzojava v Ljubljani k pošti Ljubljana 1. Poštni službi so se odpovedali: poštar V. klase Albert Produu pri ravnateljstvu v Ljubljani, začasni poštar II. klr.se Maks Košir pri pošti Ljubljana 1 ili pisarniška manipu-lantka VI. klase Katica Tomaž pri ravnateljstvu v Ljubljani. Odvezana sta službene pogodbe poštna upravnika Ivan Dolžan pri pošti Kokra In Ivan Oblak pri pošti Smlednik. Začasno je upokojena poštarica VI. klase Ana Virk pri pošti Maribor 1. Trajno je upokojen poštar V. klase Anton Kirac pri pošti Ljubljana 1. Umrl je poštar IV. klase Ivo Svetina pri pošti Radovljica. Odpuščen je iz državne službe Milorad Bordjević-Turek v ministrstvu Bel- — Zveza slov. stavbinskih delovodij in risarjev v Ljubljani naproša vsa cenj. stavbena in tesarska podjetja kakor tudi tehnične pisarne, da se blagovolijo pri potrebi dobro izvežbanih moči obračati pismeno na naslov zveze Zg. Šiška štev. 82 pri Ljubljani. — Odbor. — 50 Ictnlra zagrebškega Merkurja. 25 t. m. Je obhajalo zagrebško društvo »Merkur« 50 letnico svojega obstoja. V društvenem domu se je vršila slavnostna prireditev z govori častnega predsedni-ta in ustanovitelja društva II. S. A. Aleksandra in Imgih odličnjakov. Društvo vzdržuje lastno trgov-iko šolo. V bodoče namerava zgraditi lastno bol-dšnico za svojo člane in ustanoviti za trgovske tslužbenco lasten pokojninski fond. Po prireditvi v domu se je vršila v cerkvi sv. Katarine svečana 'ahvalna služba božja. — Ureditev plač na lagrehškt restni železnici. Uslužbenci zagrebške cestne železnico so že pred daljšim časom uvedli akcijo za izboljšanje plač. Uprava se je zahtevam dolgo upirala in te dni so uslužbenci sklenili, da napovedo štrajk, ako jim uprava takoj ne ugodi. V zadnjem hipu ae je dosegel sporazum; uprava je dovolila 12 odstotno zvišanje plač in je »višala tudi prispevke za otroke. — Predrzen vlom v Tomačevem. V noči na 28. t. m. je neznan tat skozi okno, iz katerega je izdrl omrežje, udri v hišo št. 47 v Tomačevem, v kateri prebiva družina železničarja Franca Srakarja. Sra-lmr je bil to noč v službi in je bila žena s petimi otroci sama doma. Tat je preje od zunaj hišna vrata tako zavaroval, da žena nt mogla ven. Nato je taj v htšt pobral vso obleko družino, vso zlatnino tn družinske listino in pobegnil. Zjutraj so morali sosedje najprej vrata osvoboditi, da je mogla družina na piano. Občinstvo se opozarja, da ne kupuje od neznanih ljudi obleko in zlatnine in da prodajalce izroči straži. — Pretep. Možje in fantje tz Malega Slatnika so se dne 26. t. m. zvečer peljali iz vinograda na Trški gori domov. Na Lačni pri Novem mestu Jih napadejo fantje z motikami in noži. Pretep so je pričel in vojska se je končala s tem, da so jih peljali devet v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, več ranjenih pa še doma premišljuje izid ponočne borbe. — Nesreče. V Glančnikovem svinčenem rudniku v Mežiški dolini so v sredo ponoči rudarji Stern, Cepuder ln Petrič navrtali izdolblno v skalovje in jo napolnili z razstrelivom, ki pa je predčasno eksplodiralo. Vsi trije rudarji so bili ubiti. — ZaviraS državne železnice Franc Jerzetič je v Pod na rtu zašel med odbijače vagonov, ki so mu zmečkali desno roko in ga tudi na glavi poškodovali. — Delavec Janez Lampret je v Mojstrani kopal gramoz, ki se je zrušil in Lampreta pod-kopal pod seboj. Pri tem sta se Lampretu zlomili obe nogi. — Jerzetiča in Lampreta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Ljubeznjiva prenočevalka. Urša Kaiser je 18. decembra 1922 obiskala Ramovševo v Druvljah. Mod posetom je ukradla Ivanu Ramovšu 2760 K. Kaiserjeva, ki berači okoli, je bila obsojena na 3 mesece težko ječe. — Tatvino in vlomi. V tovarni verig v Lescah jo bila ukradena večja množina verig. Zaprli ao voč osumljencev. — Gostilničarju Pavlu Klopčiču v Krašnji je bilo ukradenega blaga v vrednosti 5510 kron. — V Murščaku se je pojavil dihur v človeški podobi, kateri je ukradel Ivanu Lappi 8 in Antonu Senčarju 6 kokoši. — Iz kolodvorskega skladišča v Kočevju je bil ukraden zaboj št 102. —A. A. — napolnjen z galanterijskim blagom, iz železniškega voza pa 40 kg slanine. — V Dol. Lendavi so odnesli tatovi posestniku Dragotinu Tašu 800—1000 mladih, cepljenih trt. Taš je oškodovan za 12—15 tisoč kron. — Gostilničarju Finžgarju na Brezjah je bilo ukradenih 8 novih rjuh, zaznamovanih s črkami F. F. Škoda znaša 4000 K. — V Leonišču so tatovi na škodo elektrarne v Zagradcu s štirih drogov odvili 66 kg bakrene žice. Elektrarno so oškodovali гa 10.500 K. — Vlomilci so vlomili v Lažišah pri Loškem v stanovanje Martina Podreberška in odnesli raznega blaga v vrednosti 8400 K. — Fr. Avseneku v Lescah je bil ukraden 2000 K vreden zelenkastorjav suknjič. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 š Maribor žaluje za dr. Verstovškom. Raz mestno hišo plapola črna zastava. Vse slovenske stranke so edine v tem, da je z dr. Verstovškom prominul mož, ki je s svojim energičnim nastopom ob zlomu 1918 olel mesto Maribor in severne dele Slovenije za Slovenstvo. Pogreb v petek popoldne bo velikanski. Udeleži se ga obmejno slovensko ljudstvo v ogromnih masah. Kakor slišimo, pridejo cele občine korpora-tivno v Maribor. Pogreba se udeležijo poslanci SLS 7. dr. Korošcem na čelu. Hiša, v kateri leži dr. Verstovšek na mrtvaškem odru, je v neposredni bližini frančiškanske cerkve (Wildenrainerjeva ulica št. 6). Pogreb je prevzela mestna občina mariborska. š Iz Št. Ilja v Slov, Goricah nam poročajo, da sa umor, o katerem se toliko ! piše, ni zgodil v Št. Ilju. Gre za nekega Repnika, ki je 17. marca t. 1. umoril posestniškega sina Alojzija Baumana. Ta zločin se je zgodil v Polički vasi v Ja-reninski fari. — Umrl je v Mariboru carinski revizor gosp. Rudolf Sedla- p Nova goriška kanonika. Za kanonika prvostolne cerkve v Gorici sta imenovana gg. Anton D o n d a , župnik v Terzu, in Alojzij Novak, dekan v črničah. Prvi je sedaj med kanoniki najstarejši, drugi pa najmlajši. p Odprava okrajnih sodišč. Zaradi varčevanja odpravijo v Italiji 550 pretur. V Julijski Krajini odpravijo sodišča v Kobaridu, Podgradu, Cerknem in v Vipavi. p Rokovnjnštvo. Fašistični agenti s fašističnimi znaki so te dni po oddaljenih slovenskih vaseh — celo v Postonjskem okraju — vsiljevali ljudem v nakup vstopnice na plesno veselico, ki se vrši na veliko soboto (!) v Trstu. Ako kdo vstopnice ni hotel takoj kupiti, so začeli fašisti groziti. Nekateri so morali vzeti kar po več vstopnic. Cena vstopnei 5 lir. Tako vsiljevanje se more označiti le z rokovnjaštvom. p Roparski umor v Ročinju. Bogatega posestnika v Ročinju Franceta Kregau so domači in sosedje dne 16. t. m. jrogrešili. Bilo ga ni od nikoder in dolgo so ga doma in v okolici zaman iskali. Končno eo odkrili v kleti krvave sledove in nato še v bližin! greznice. Ko so greznico odprli, eo našli v njej Kregaua z razklano glavo. Kregau je imel navado, da je nosil pri sebi večje vsote denarja, kar je bilo splošno znano. V zadnjem času je dobil 17.000 lir vojne odškodnine. Tega denarja so se polakomnili zločinci. Ponoči so Kregaua prijateljsko zvabili v klet, ga tam ubili in oropali, nato pa vrgli v greznico. Kot zločina sumljive so aretirali štiri Ročinjce in delavca Kosa iz Jugoslavije, pri katerem so tudi našli 17.000 lir — nedvomno plen iz zločinskega podjetja. Iz tega se sklepa, da ima pravica v rokah prave ' "ivco. p Težak zločin. Te dni so našli v grmovju ob Kornu v Gorici mrtvo truplo 20 letue bivše natakarice Albine Tesač, po rodu Cehinje. Preiskava je dognala, da je dekleta umoril neki moški, s katerim je bila prejšnji večer v družbi. Zločinca so izsledili tn zaprli. Koroške mmm. k Koroški deželni zbor je 24. t. m. končal svoje zasedanje. Rešil je proračun in sklenil težke davke, črtal ali znižal razne postavke in tako zmanjšal primanjkljaj od 15.1 na 9.4 milijarde kron. Sprejel je sklep velenemca dr. Dorflingerja, da naj se zniža število praznikov. Sklenil je med drugim zakon o novi ureditvi učiteljskih plač in zakona o varstvu in povzdigi planšarstva in čebelarstva. k »Koroški Slovenec«, vrli buditelj koroških Slovencev, je dne 23. t. m. obhajal dveletnico svojega obstoja. Da je znal najti v duši koroških rojakov pravo struno, priča veselo dejstvo, da se je med njimi popolnoma udomačil in da je ni več slovenske vasi, kamor ne bi prihajal. Njegova naloga bo zlasti v tekočem letu velika in važna, saj ee bodo vršile občinske, deželno- in državnozborske volitve. Bog blagoslovi njegovo prizadevanje! — »Koroški Slovenec« izhaja kot tednik na Dunaju V., Margaretenplatz 7. Za Jugoslavijo stane četrtletno 15 Din. Z občnega zbora družbe sv, Elizabete. Skromno, skoro neopaženo se je vršil prošlo, cvetno nedeljo v Marijanisču občni zbor družbe sv. Elizabete za ljubljansko škofijo. In vendar bi zaslužil več zanimanja, tako od strani občinstva, ki krščansko in socialno čuti, kakor tudi od strani plemenitih duš, ki delujejo karitativno. Števil-k« govore, koliko zmore v težavnih razmerah požrtvovalnost plemenitih gospa in go-spodicen. Družba jo imela v letu 1922 8 konferenc z 69 delavnimi članicami in 1417 dobrotniki. Skupna svota leta 1022 nabranih daril s preostankom prejšnjega leta znaša 185.823 K 22 vin.; skupno število podpiran-cev 4G6, od teh družin 139, samcev 24, samic 157, otrok 122, otrok v zavetišču 24. Posamezne konference pa so podpirale: stolna 34 podpirancev z zneskom 11.600 kron, Marijinega oznanjenja 142 podpirancev z zneskom 47.906 K 60 vin., pri sv. Petru 58 podpirancev z zneskom 21.494 K, pri sv. Jakobu 63 podpirancev z zneskom 13.586 K, v Šiški 26 podpirancev z zneskom 21.484 K, v Trnovem 26 podpirancev z zneskom 21.796 K, v Tržiču 39 podpir. z zneskom 7374 K, v Mostah 78 podpirancev z zneskom 8939 K 60 vin. — Bog plačaj vsem damam, ki niso nehale venomer trkati na usmiljena srca, obiskovati siromake in utr-peti tudi marsikako — razočaranje! Pa še več konferenc je treba, še več delavnih članic, še več dobrotnikov in dobrotni«! Družba sv. Elizabete se zato, ko podaja skromen račun svojega delovanja, obrača na vsa usmiljena srca, naj je ne zapuste, ko jih poprosi za vneto sotrlidništvo, ki si ga tako želi, poprosi za nujno pomoč siromakom, ki so najbolj zapuščeni. Sila je velika, pa ljubezen krščanska bo še močnejša! Splošne Mrcostl ifavfco^Me-valcev v IL četrtletju 1023. (Opozoritev trgovsko in obrtniške zbornice v I.jub-ljani.) I. Dospelost direktnih davker. Dna 1. majn t I. zapado v plačilo drugi obrok davkov za leto 1923. Ako davek za leto 1923 še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej smeri iz; ! ' u-.i obroki eo obračunijo povodom definitivnega predpisa za leto 1923. V 14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno lztirjajo, za kar sc zaračunijo pol"t; zamudnih obrestt $o ekeekucljske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4 odstotke tirjnncga zneska. II. Olčna pridobnina. ProSnje za enotno obdačenje obratovnlišč, ki se no nahajajo v eni in isti davčni občini, se morajo v smislu § 37 znkona o osebnih davkih vložiti nnjkaaneje do konca meseca junija t. i. IU. Posebna pridobnina. J.ivnl računodaji zavezana podjetja so dolžnn vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 80. junija predložiti napoved za odmero posebno pridobnine. IV. Bentnine. Denarni aavodi eo dolžni odpremW rentntnà cd obresti, izplačanih ali pripisanih v L četrtletju 1929, do 14. aprila 1928. V. Dohodnina »d •tulbcnlh prejemka». Službodajalci, ki pobirajo dohodnino t odbitkom ml stalnih nit izpremenljtvih službenih pre» Jemkov, so dolžni tekom I. četrtletja 1928 pobrane zne°ko odpremiti pristojnemu davčnemu uradu d» 14. aprila 1923. VI. Invalidski davek. Donarni zavodi eo dolžni predlolitl davčnim oblnstvom do 30. aprila t. 1. obračun o Invalidskem davku, ki odpade na Izplačane ali pripisane oh* resti hranilnih vlog leta 1922, kolikor presegajo! celoletno 100 dinarjev. VII. Dospelost davkov. Dne 1. maja t 1. zapade v plačilu drugi oŠ« lok davkov za L 1928. Ako davek za leto 1923 M ni predpisan, Je plačali obroke po višini zadnjeg« definitivnega predpisa. V tej izmeri plačant obroki se obračunijo povodom definitivnega predpisa leta lt.23. V 14 dneh po dospelosti Be neporavnant da*» kt (z doklndami vred) se prisilno iztirjajo, sa kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksoku» cijske pristojbine, ki znašajo samo ca opomin 8e 4 odstotke tirjanega zneska. VIII. Davek na poslovni promet Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni do 80. aprila 1928 odpremiti s posebno prijavo davek »a I. letrtletje 1923. Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek n« poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1922, so zavezani plačati so-črsno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka' pi: poslovni promet, predpisanega za leto 1923. v primeru pn, da ta še ni predpisan, v izmeri pred»', fisa za leto 1922. IX. Davčni predplsni izkaiL Davčna oblastva razgrinjajo predpisane izkaV Zv» praviloma prvih 15 dni vs.ikega Četrtletja, v drugem četrtletju t. 1., torej v času od 1. do 15. aprili t 1. Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim t izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem' času, poteče po preteku nadaljnjih 15 dni, to Je krncera aprila t. 1. g žitni Irg. Na novosadski produktni borz! nolirajo žitu sledeče cene: pšenica 452.50—457.50 dinarjev, Ječmen 812.50 Din, oves 290 Din, ko« ruza 250—260 Din, pšenična moka št. 0 662.50 Din, št. 2 625 Din, št. 6 525 Din, mekinje 186 Din. — Tendenca nestalna. g Cene blagu v Zagrebu so bile sledeče} kava: Rio 6, 41.50 Din, Rio 5, 42.50, Rio 8, 45, Santos 50 Din, sladkor kocke 24.50, kristal 23; riž: Karolina 13 Din, italijanska glace 12.50 Din, Saigon 10, Bruck 9; Soja olje 80 Din; petrolej v zabojih 275 Din, v sodčkih 7.80 Din, čokolad* Kuffeile 54 Din. g Tisoččinarski bankovci se vzamejo pri' hodnji teden iz prometa. Istočasno pridejo v pro-mot novt tisočdinarsld bankovci. g Pol jsko-i tali janski sporazum o naftL Poljski dr2avui zbor jo ratificiral poljsko-italijansko pogodbo o nafti. — Italija bc imela tekoiu 30 let največje carinske ugodnosti. g Žitni trg v Bolgariji. Cene notlrajo v levili za kilogram sledeče: pšenica 6.20, rž 4.10-4.50, jočmen 4.50, oves 4.30—1.50, pšenična moka št. 0 9.20, št. 1 8.60, krušna moka 7.50, sono 8, slama 1.50. g Stanje papirnatega denarja v Svicî jo bilo po zadnjem Izkazu švicarsko Narod-, no banke 8.734,000.000 šv. frankov. p IV. uednar"dni vclcsomenj v Liboren. V dobi od 11. do 19. avgusta 1923 se vrši v Libercu na Češkem mednarodni velesemenj. Uprava vele-semnja je kljub inančntm težko" i-ti sklenha znf« žeti seinnjske ristojbine ter v trgovskih tn spe r '-th oddelkih preskrbela lastno postrežbo. Tudi vlada bode posetnikora velesemnja dovolila primerne olajšave, kakor znižano vožnjo itd. Prijavna pola naj se pravočasno zahteva od semenj-skega urada v Libercu, kajti prostori so določujejo po redu dchnjnjofih prijavnic, katere morajo bitf najkrsneje do 1. maja 1923 pri omonjem '-radu. g Gospodarska razstava т Pragi. ZemčdčIskJ jednota (Gospodarska zveza) češkoslovaške republike priredi i. 1923 v dobi od 16. do 21. maja zopet gospodarsko razstavo v Pragi. Vodstvo si je postavilo nalogo predočitl sedanje gospodarsko stanje v poljedelski In poljedelsko-industrijski panogi ter stopnjevaje razviti Iz razstave največji trg za ■ gos; odr,reke stroje in rejno živino v Srednji Evropi Ministrstvo železnic češkoslovaške republike jo obljubilo znižano vožnjo na državnih železnicah. Glede dovoza razstavljenega materiala iz tujine je vodstvo storilo potrebne korake, da se dovoz in razprodaja inozemskega blaga, katero bi obenem bilo tudi z ozirom na cene deležno vseh ugodnosti in olajšav, na razstavo omogoči. Ministrstvo zunanjih zadev Je dovolilo posetnikom razstave, ako dokažejo, da v resnici tja potujejo, znižane pristojbino za vldiranje potnih listova v sledečem obsegu: po-sotnikom iz Bolgarije, Estonske, Litve, Latiške, Odrske, Nemčijo, Poljsko, Avstrije, Rumunije, Grške, Ukrajine, Rusije in kraljevine SHS, gko imajo v istih stalno bivališče, 75 odstotno, posetnikom iz ostalih držav 25 odstotno zni-' dolgo vrsto let prtrejevane gospodarsko r izstavo v Pragi so si pridobile mednarodni značrj julijo kakor razstavljalcem tako tudi obiskov; priliko stopiti t zvezo a številnimi strokovni: - . ni- Stran 4 BDOVBTSTEOv 8в« S9. вшгаи I929L Btev. TL kami in institucijami Ur poleg toga aemaniti se i vsemi v to stroko spadajoilmi modernimi napredki 4j iznajdbami. g Zadruino gibaeje ▼ Ameriki. Do sadnjega Kana ni imelo zadružništvo ▼ ameriški javnosti nobene besede in sakonodaja ae a nJim ni pečala. Pri bidnjlh volitvah Je bil pa v driavi Jova izvoljen v kongres navdušen borec sa zadružno misel: odvetnik in larmer Smith W. Brookhart. Le-ta je v kongresu ln javnosti razvil ogromno delavnost u zadružništvo. Nedavno Je nastopil na velikem Javnem zborovanju v New Yorku, na katerem je piedočll nujnost zadružništva za ozdravljenje go-apodarsko-aocialnih razmer. Navedel je, da tvorijo larmerji v Združenih državah 40% prebivalstva, a njihova vložena glavnica znaša približno 80 bilijonov dolarjev ali tretjino narodnega premoženja. Drugi najštevilnejši delavni razred so delavci, ki tvorijo 85% prebivalstva s mnogo manjšim kapitalom. Tretji razred tvorijo umski delavci, katerih je 16% vsega prebivalstva ln ki razpolagajo tudi samo s neznatnim premoženjem. Ostalih 10% tvorijo parasiti: posredovalci, kapitalisti, dobičkarji, ki Imajo t rokah nad polovico vsega narodnega premoženja, vso mašinerijo produkcije, prometa ln prodaje ln Izvršujejo v gospodarskem življenju neomejeno oblast. Na dlani je, da se morajo prvi trije razredi združiti ln vreči diktaturo četrtega. To Je pa mogoče edino-le potom zadružništva. — Senator Brookhart svoje delo za zadružništvo brez odmora nadaljuje. Ako uspe, bo to ogromnega pomena ca svetovni gospodarski red. g Isvos živil is Poljske prepovedan. Poljska vlada je prepovedala Izvoz vseh živil Poljske ln to v svrho pobijanja draginje. Za lsvoz sladkorja se bodo dajala poseb-«a dovoljenja. 9 Trgovska pogajanja med Avstrijo in Vraneijo bodo pričela 9. aprila. BORZA. Zeçrtb, » III. (Isv.) Devize: Pe8ta 2.20-1,88, Berlin 0.47—0.4750, Italija 4.84-4.86, Lon-doo 461.0—453.0. Newyork 97.76—98.76, Pariz 6.40 —6.46, Praga 2.9260-2.9350, Dunaj 0.137750-18.85, Zûrich 18.1760-18.22. - Devize: Lir 4.7760, dolar 96 П—96 75. Zûrith, 28 IIL (Isv.) Devize: Pešta 0.12, Berlin 0 0259, Italija 26.66, London 25.88, New-vork 541.87, Pariz 85.35, Praga 16.0750, Dunaj 0.0076, Sofija 8.90, Zagreb 6.65, Varšava 0.0126. — Valute: n. a. K 0.0076. Dunaj, 28. III. (Izv.) Devize: Pešta 16.36, Berlin 8.38, Italija 8521.0, London 884300.0, Newyork 71275.0, Pariz 4664.0, Praga 2119.0, ZUrich 18160.0, Sofija 629.50, Zagreb 719.0, Varšava 1.70. Ljubljanske novice. lj Ata »Narod« politizirajo. Ko so lili naà ata Se bolj mladi, ej, to so bili kavelj 1 Nebrzdani in neugnani noč in dan in ljudje niso imeli nikdar pred njimi miru. Danes pa, kakor rečeno, so ata bolj elabi v kosteh in ne morejo več presti okoli no8 in dan kakor nekdaj v mladih letih. Ampak do »Sternale« le ee priromajo na solnoe. Veste, solno« našemu atu strašno dobro stori in najraje imajo v današnjih slabih Časih toplo župco in nekoliko toplega aolnčka. Ka- dar jih toplo solnoe lepo pregreje, se jim "J " "in takrat prav radi politizirajo v »šternale«. Tako so te dni celo jezik odveže litizirajo v »šter ata pripovedovali, da je dr. Korošec čisto za nič! On sploh ne zna »politike peljati«, Radié pa že celo ne. Sploh Ra- »To je norec,« se razjezijo ata, če le slišijo to ime. »Ja, wissen Sie, als der dr. Bleiweis noch g'lebt hat, Gott hab' ihn selig, sakra, takrat je bilo to vee druga-To je bila politika. Takrat so bili pa tudi gospodje. Ko bi jih bili vi videli! če bila politika. Takrat so bili pa Vsak večer so prišli skupaj, ali pri »Vi- rantu« ali pa pri »Šikcu«, veste, vsi so Brišli: Kanonik ja, in še cela ч Doktor Bleiweis, ja, Gott hab' ihn selig! rišli: Kanonik Klun, Košak z Grosup-in še cela vrsta drugih, und der Herr občni zbor na Rakovnika. Popoldne ob pol 6. priredi v Mladinskem domu na Kodeljevem tamkajšnji naraščaj na čast udeležencem Is njihovim družinam igro: »Kraljestvo ljubezni« s godbo. Sledi zabavni večer. Gostje, kot prijatelji mladine dobrodoilit 1] Banke te denarni savedl v soboto, dne 81. t. m ne bodo uradovali. lj Vlom pri Eckerjn. Kleparski mojster Anton Knez in njegov pomočnik Ciril Karlin sta se dogovorila, da bosta vlomila v Eckerjevo kleparsko ielavnico. Karlin je vlomil ▼ noči od 16. na 17. decembra 1922 skozi okno in odprl vrata, skupaj ie plošče in pomoči kupil od Karlina ukradeno pločevino. Policija je sta nato odnesla cin, bakrene plošče in veliko množino orodja. Kleparski pomočnik Lojze Vrabec je po zelo naporni preiskavi odkrila početje trope- Pa veste, kako so ti gospodje govorili! Alsdann takrat še govora ni bilo o »opoziciji«, kje neki! In so bili pametni gospodje, takrat, ki so spoznali, da je treba biti vedno za vlado in z vlado. Zato so pa ti gospodje tudi nekaj bili in so nekaj postali! Eden je »ratal« hofrat, ein anderer Regierungsrat, — to je bilo nekaj visokega in nekaj imenitnega. Danes pa ti koštruni neumni hočejo »opozic-jon«! Ali je čudno, če jih potem vlada grdo gledat Kako pa naj še danes kdo hofrat »rata«î Es ist zum verzweifeln, rein zum Verzweifeln!« — Tako so ata končali svojo politično razpravo vom Bleiweis, Gott hab' ihn selig, in so jo počasi, opiraje se ob palico, zavili zum Ferlinz, auf die grofite Portion fur die Herren, ki so jo potem odšli zalit še k »Mačku« za vodo zur Krâftigung der verlorenen Jugend. lj Umrl je včeraj zjutraj v hiralnici na Vidov-danski cesti g. Jakob Dežman, član križan-sl i Moške in mladeniške Marijine družbe. Pogreb bo danes popoldno ob 2. uri in se ga udeleži družba t zastavo. Pokojniku svp,:,r! vcTna luč! lj Organizacija javnih nameščcncov somišljenikov SLS. Danes odborova seja ob 20. uri zvečer v navadnih prostorih. Prosim točno vsi. — Predsednik. Sobotno predavanje v drnžtvu »Soča« izostane radi velikonočnih praznikov. V soboto, dne 7. aprila predava pisatelj dr. Ivo Sorli o »položaju pribežnikov v Jugoslaviji«, na kar odbor že danes i opozarja svoje člane in prijatelje, katerim želi prijetne praznike. lj Zveza bivših salczijanskih goJ®ncov ima na ' velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila t. 1. svoj redni j resne deteljice. Deželno sodišče je prisodilo Knezu 3, Karlinu 4 mesece ležke ječe la Vrabca pa obsodilo ua 500 Din globe. IJ Policijska kronika. Tovarnarju Ivanu Rozmanu je bilo ukradeno iz odprte vrtna lope ob cesti v Rožno dolino št. 8 6000 kron vredno kolo znamke Paris št. 28.486. — Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Neži Zupančič denarnica, v kateri je imela «)0 K denarja. lj Obsojen vlomilec. Poročali smo, da Je 26. februarja letos ponoči zasačil policijski višji stražnik Steklasa v kleti hiše v Frančiškanski ulici eej-marja Josipa Albertija iz Spodnje Šižke, kateri je prišel s ponarejenim ključem v hišo. Alberti si je ovil noge s slamo, tudi vetrih so našli pri njem. Povedal je, da je nameraval vlomiti v Piccolijevo lekarno in ukrasti medikamente, ki jih je nameraval prodati v Zagreb. Deželno sodišče je prisodilo Albertiju 8 mesecev težke ječe. lj Poneverba. Pleskar Franc Hlebš je bil obsojen na 3 mesece ječe, ker je poneveril njemu zaupano blago v vrednosti 22.150 K. lj Trboveljski premog in drva fm stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg 8, tel. 220. 1222. Prosveta. pr Naš dom. Izšla je 4. štev. tega lepega glasila slovenske mladine. Med vsebino, ki Jo prinaša, Je poljudno razložen ustroj narodne akupščine, njene naloge in njeno delo. Napisal Je to razpravleo Stje-pan Barič, predsednik Hrvatske ljudske stranke. Nadaljevanje potopisa »Divna Dalmacija« te navda z bridkostjo: spoznaš iz njega bedo ln trpljenje našega ljudstva ob Adrlji, povzročeno vsled slabe in gnile državne uprave. Jako zanimiva ao pisma, ici jih pišejo slovenski vojaki iz južnih krajev. Takih pisem naj bi prinašal »Naš dom« še več. V ^Društvenem glasniku« Je razloženo, kako se snujejo izobraževalna društva; priloženi so vzorci za prošnjo, da je s tem delo olajšano. »NaS dom« stane celo leto 10 Din in se naroča pri upravništvu v Celju, hotel Beli vol. pr Našim malčkom darujte za Veliko noč nad vse zanimivo in priljubljeno knjižico »Pastirci p r i p 1 e s u i n k r e s u«, ki jo je zložil Fr. B e v k. Njena vsebina: mične otroške pesmice s prav prikladnimi slikami zbudijo pri nežni deci obilo veselje do branja in napravijo v duši otrokovi neizbrisen vtis. Knjižica se dobi v vseh knjigarnah in stane 7 Din. pr ftebalar, Knjigovodstva sa dvoraiređne trgovske iole. Ta knjiga, ki jo Je Izdala kralj, zaloga šolskih knjig in učil v LJubljani, Je pisana Jako pri* prosto ln razumljivo in je prva knjiga za pouk na dvorazrednih in nadaljevalnih trgovskih šolah, tei sa mora radi svojo preglednosti ln preprostosti tei praktične porabljlvosti priporočati zlasti praktičnim trgovcem in samoukom; knjiga obsega tako enostavno kakor dvoetavno knjigovodstvo zaključek trgovskih knjig, poslovanje trgovine na drobno, nauk o trgovskih družbah, knjigovodstvo v komisijskih kupčijskih podjetjih, zlasti tudi poslovanj« pri špedicijah ln bankah in najpotrebnejše iz meničnega pouka. Knjiga razjasnjuje v bistvenem tudi amerikansko knjigovodstvo in podaja jako poučljiv vzgled amerikanskega žurnala. Ta knjiga Je kakor svoj čas izdano Podkrajškovo knjigovodstvo za lea-ne obrtnike, ki je izšlo v isti kralj, zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, izpolnila juko občutljivo vrzel naše strokovne literature in bo to knjiga, urej katere ne bo mogel izhajati noben knjigovodja, no ben manjši trgovec in noben trgovski nastavljene» Cena je pri obširnosti knjige Jako zmerna. Cerkveni vestnik. o Nočnim častlvcem presvetera ReSnJe« ка Telesa se uljuduo naznanja, da je nocoj celo noč izredna molitvena ura. Molila ee bo prod polnočjo 23. ura za veliki četrtek, po polnoči pa 24. ura: za veliki petek. Uljudno vabimo može in mladeniče, da se zanesljivo udeleže te molitvene ure. Dijaški vestnih d Ribniška podružnica SDZ ima svoj redni letui občni zbor dne 31 t m., L j. veliko soboto ob pol enajsti uri dopoldne v društveni d-orani v Ribnici. Udeležba za člane obvezna I Vsi naši prijatelji in somišljeniki vljudno vabljeni 1 — ODBOR. ïîaSla se je 27. t m. v Ljubljani v zavitim srednja vsota denarja. Kdor je zgubil, naj se oglasi pri Andreju Pavlinu, posestniku ln vrtnarju na Vodovodni cesti. Denarnica z malo vsoto denarja Je bila vlerai najdena. Dobi se v upravi »Slovenca«. gumene pete m gumene potplate canctjo In t rafali« SO kakor osnim«! Najbolj« varstvo proti vlagi I nurexa' Objava ! Podpisana Marija Petek obfavl|am, вa lc bode proti vsakomur, kdor bi raz-lirial lažnjive govoric, zoper Marijo Petek in Josipa Šerša, «odnljtko postopalo. Lok o vi ca, 31. marca 1923. MARIJA PETEK. Absolvent idri. trgovske iole ▼ Ljubljani, zmožen vseh pisarniških del IŠČE SLUŽBE v kakem večjem, najrajši usnjarskem podjetju. Naslov pri upravi lista pod it. 1804 Vsestransko verzlran dri. uradnik ilče stranski zaslužek la popoldanske ure. Sprejme tudi delo «a dom. Ponudbe prosim pod «DELO* na npravniitvo «Slovenca«. Prva moč Prav dobro, veJletno izvežbano moč za špecerijsko trgovino na debelo in drobno IŠČEM. Takojšnje ponudbe pod: PRVA MOČ na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. S, 1777 Vajenca za ŠPECERIJSKO trgovino v Ljubljani TAKOJ SPREJMEM. — Ponudbe pod šifro «VAJENEC 1774« na upravo lista. SPREJMEMO proti takojšnjemu nastopu Gospodično Inteligentno in pridno, ki si želi družinsko življenje in ki bi prevzela vzgojo 3 otrok, 4—8 let starih, IŠČEM. - Prednost ima trgovsko naobraiena. Ponudbe I navedbo dosedanjega službovanja in ' na «POSTNI 1753 severoameriških tvrdk za razne izdelke ali pridelke, kot AVTOMOBILE, MEHANIKO, ORODJE, MANUFAKTURO itd., ii izposluje odgovornim interesentom :: LJUBLJANA, Beethovnova ul. 10. Afiliirani zavod: Jugoslav American Corporation, New York. 1784 Prodam 1 kočijo, 1 BREK, skoro novo, 1 nov dvovprežni VOZ in 2 LAHKA VOZA. - IVAN PRETNAR, Zabreznica, p. Žirovnica na Gorenjskem. 17lJ5 vsaj z ENOLETNO PRAKSO v lesni trgovini. — Prosilci morajo dokazati, da so dovršili trgovsko šolo in da so zmožni slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. — Plača po dogovoru. — HUDOVERNIK & KOMP., lesna trgovska, industrijalna in izvozna družba v RADOVLJICI. SPREJMEMO mlajša v trgovino in DVE DEKLETI za različno delo v hiši. — SEVER & KOMP,, Ljubljana, Wolfovn ulica 12. 1783 Priporočajo se sledove domače tvrdke: (Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konce*, elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijansko ul. 13. Produktivno zadruga kleparjev, instalaterjev, koilarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T., Poljanska cesta šiev. 8 MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prtnavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica t>/l. PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče itev. 5. 4 dinarje.) KLOBUKE in TELO V. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljano, Mirje Stev. 2 SPED1CIISKA PODIETIA: »Orient« d. d., Sodna ulico 3, Tel. 461. Ranzinger R.. Cesta na luž železn. 7—0 TRGOVINA Z ZELEZNINo; SuSnik A., Zaloška cesta št 21, Ljubljane TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIK!: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & furk pri »Zlati lopati«, Valva« zoriev trg šiev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv Peiro cesia štev 17, po možnosti s fotografijo PREDAL 3« v CELJU. Ï v prometnem trgu na Spod. Štajerskem, ODDAM TAKOJ V NAJEM ! ! V hiši je velik trgovski lokal brez opre-; me, ter 2 sobi, 2 shrambi, 1 kuhinja ter drvarnica. Ker leži trg ob Sotli, je lokal prav pripraven za trgovca ali obrtnika, kakor tudi za šivilje, ker daleč na okoli nobene ni. Najemniški- pogoji ugodni. — Naslov pri upravi lista pod štev. 1797. čuvaj za verigo, NAPRODAJ. — Naslov pri upravi lista pod štev. 1808. PRODAM dobro ohranjen motor (0. K. W.) in kolo. Poizve se: Kopitarjeva ulica št. 4, gostilna ČINKOLE. za srajoe v najnovejših vzorcih priporoča H JE. 5ИтС£п?Гг"т tik kolodvora v Ljubljani, najpripravnejše za skladišče, ceno NAPRODAJ I Vprašati pri nnonč. zavodu Drago BESELJAK v Ljubljani, Sodna ulica 5 pod «SKLADIŠČE«:. _ f Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod Vilči Božič podnradnik trbov. prem. družbe danes ob pol 6, zvečer nenadne smrti, v 21. letu svoje starosti, za vedno preminul. Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, 29. marca ob 4. popoldne. Maše zaduinice se bodo brale v farni cerkvi. Trbovlje, dn« 27. marca 1923. 2alu}oča mati, brata in sestre. za KOKOŠI s tremi vraticami, predeljen za gnezda in valenje, pokrit z lepenko in opeko. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 1812. s 3 sobami, kuhinjo 12 X 6 m' ln sadnim vrtom 580 ma, SE PRODA v ŠT. VIDU. -Ш. Poizve se pri A. BELEC-u v Št. Vidu nad Ljubljano. 1806 2 posestvi naprodaj ! 8nn|n\f od tega je 2 orala go-UiCtlUV, rdlli lep sadonotnik. — Njive obsejane, hiša in hlevi v dobrem stanju г orodjem za K 800.000. — Pismene ali ustmenc ponudbe na M. ERTL, Sv. Marjeta n« Drav. Polju, ali na ERTL, Vič it. 12 pri Ljubljani. uaaiuv, (obsejanih), pol orala debelega smrekovega lese za posekati, 1 krava in gospodarsko orodje, cena K 700.000. Ponudbe na FRANC ERTL, posestnik na Dobrovcih, p. Hoče p. Mariboru ali na ERTL. Vič 12 p. Ljubljani. HSŠA na prodaj! obstoječa lz 4 stanovanj i električno razsvetljavo, pri glavni cesti, 10 minut od mesta Celje, zraven nad 1 oral vrta in njive, pripravno za obrtnika ali pen-zijonista. Cena Din 275.000. Več pove J. WERBNIK, tesarski mojster, GABERJE štev. 134, Celje. 1778 Zamenjamo gnoj za slamo. I. AVGUŠTIN, SP. ŠIŠKA — Sv. Jerneja cesta štev. 231. NOVA, ENONADSTROPNA hiša na škofeljci ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut, x dvema stanovanjema, od katerih je eno tako) na razpolago, ju NAPRODAJ. Hiša je pripravna za vsako obrt. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. M. PIRCA, Ljubljana, Ciga-lctova ulica 1, kjer «e Izvejo pogoji. Več malo rabljenih JS&- POCENI NAPRODAJ. -ШС LJUBLJANA, Zvonarska ulica 1. IŠČEM pridnega in zanesljivega iz poštene hiše z dobrimi šolskimi 11- pričevali. — ANTON BRITOVSEK, trgovina z meš. blagom, Slovenjgradce [и&Е^гв&кканЕКЈзакивЕР вкианжнгаЕшмвваиивки! srajce bele in v modnih barvah od navada* do najfinejše kvalitete, kakor tudi drugo PERILO in modne potrebščine, nudi v veliki izbiri po znižanih cenah tvrdka F, in l Coričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2. Velika zaloga .raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malib najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo ln drobno, pocenil — Sprejemajo sc tudi vsa POPRAVILA. wTVîhimo// tovarna dvoknles in »HlUUIId« otroških vozičkov ter delov, LJubljana, Karlovska cesta št. 4. Travnik Rožni dolini, približno 1 in pol ektara, DAM V NAJEM. Naslov ove uprava lista pod Stev. 1811. PRODAM iz proste roke hišo V Sp. Kašlju lev, 22 z gospodarskimi poslopji (hlev, bedenj, svinjaki) vse v prav dobrem lanju. K hiši spadajo travniki in njive, i nekaj gozda. Več pove: TEREZIJA SLUGA, Sp. Kašelj, p. D. M. v Polju. Gospodično sprejmem na lepo ptaaovanje z zajuter-kom. Naslov pri upravi lista pod It. 1801 Otroške oblekce ' za dečke in deklice, damske bluz«, pred- a - - dame nudi v veliki izbiri po znižanih pašnike ter razno perilo za gospode in ..... izbiri - oenah tvrdka: I F. in L GORICAR, -»C LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Itev. 29. Globoko potrti javljamo vsem, ki so jo poznali, da nas je naša nadvse ljubljena prijateljica, gospa Julija Stor trgovka dne 27. marca t. 1. ob pol 23 url za vedno zapustila. Pogreb nenadomestljiv« b« vrši v četrtek, dne 29. marca t. L ob 16. url ls. Ahacljeve ceste Itev. 7, k Sv. Križu. Svete maSe zaduinlce se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 28. marca 1923. I! v Lepenko Samot dobavlja najcenejše F. Hočevar, ŽIROVNICA-MOSTE. Velika Izbirat il. SlNHOVlC naslednik H. SOSS Mnbljana, Mestni trg 19. in NAPRODAJ lepa, nova spalnica CITRE Z NOTAMI. Naslov v oprav, ništvu «Slovenca« pod štev. 1809. Starejša gospa ki ie cel dan odsotna, želi MALO SO' BICO e sostanovalko. Naslov v upravi _ lista pod številke 1768. Oblačilnica za Slovenijo, r, z. z o. z. v Ljubljani, naznanja žalostno vest, da je dne 27. marca 1923 preminul v Mariboru (lan našega nadzorstvenega svèta, gospod dr. Karel Versfovšek Kupim §nni, dam tudi seno za Istega. Ponudbe: Ljubljana, poltni predal 77. j profesor, bivši poverjenik za prosveto, Slan mariborskega občinskega sveta itd. itd. Pogreb rajnkega bo dne 30. marca 1923 ob 2. popoldne v Mariboru. NAČELSTVO. jmtâm V globoki žalosti naznanjamo vsem eorodnikom in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga in maU, gospa v torek, dne 27. marca 1923, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnlcc se vrši v četrtek, dne 29. marca, ob 2. nri popoldne le Konjušne ulice It 4, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. marca 1923. Globoko žalujoči ostali. Jožefa čemažar Vsem članicam ln zadrugarjem sporočamo žalostno vest, da se Je Slan našega načelstva in vodja našega štajerskega oddelka, gospod T, giinnazifcM profesor, mm poverjenm, m. po dolgem trpljenju preselil v boljSe življenje. Pogreb dragega pokojnika bo v Mariboru, 30. marca ob 2. url popoldne. Vnetega zadrugarja in neumornega organizatorja ohranimo v trajnem spominu. LJUBLJANA, 29. marca 1923. Zadružna zveza. Cunard Line Najhitrejši parniki sveta. Direktna pot niika in tovorna vožnja od Hamburga In'Cberbonrga za Ameriko in Canado 1 dimni kL 6V, dneva, lastne kabiDO sa potnike III. razr. Potnike odvedo izku-5eni uradniki do luke ukrcania ter jim nato dragevoljo nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje: CUNARD LINE Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslovanska banka d. d. Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Шт, Koeoilyorska nllca Stev. 26. 26.000 kvadratnih metrov, VELIKO NJIVO oddam v najem v MOSTAH p. Ljubljani v bližini kemične tovarne enemu ali več interesentom. — Natančneje se potzve v tovarni KEMIČNIH IZDELKOV GOLOB ln KO Vič pri Ljubljani. IAMALT" Pozor pekli »Diamalt«, tvornice Hanser ! Sobolka, Beč-Stadlan, v predvo|ni kako-iosti. «e edino dobi pri glav. zastopnika ta Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Za-g'cb. Skladišče Stroesmajerova 10. Vabite se ponaredb v praha ali tekoilnll Štren 8. BTJOVEWCC, Ami 99. mam IKH. Itev. fL O o Najmodernejše angleško In češko sukno, raznovrstne obleke, površniki in ragiani. - Mornarske in športne obleke za deïke. - Obleke po meri se izvršujeta po : najnovejšem kroju in fazoni v lastnem salonu, : Sv. Petra ces'a štev. 20. - LOŽAR & BIZJAK - Naprodaj noui HEG-motorji: Motor ia vrtilni tok 4 k. 8. 220/380 volt za Din 7.BOO-— _ „ „ _ 3 _ „ 220,380 „ „ „ 6.500 — " ш n ' 2 " » 220/380 , " I 6.000*— r, : „ ; •/, r, : «»/s» : ;. r B Jarmtnleo, tračnicami in saganjačem. V zalogi st vae druge Trste motorjev in dinam. Elektromaterijal po najnižjih cenah. Karol Florjančlč, Celje, telefon St. 74. Spectrum « »t Tveralca ogledni, «kovnih ln celnioldnlh predmetov 4L 4. Zagreb» Knlin«eva nlten 13. Telelon 11-4T. Ildeluje: Ogledala ter umetno steklo vsake vrste, za pohištvo, kopalnice, vrata i. t. d. Kompletne notranje dekoracije izložb k» trgovine vsakovrstne stroke po lastnih načrtih. Toaletna tn bazarska zrcala z niklastimi in celuloidnimi ter lesenimi podlogami. Ceniki sui anbtevn zaslon) t Oričar &. Mejač LJubljana samo klenburgova ul. 3. Najnovejše obleke zo gospode, dame In otrobe. Cement, pipe, apno romancement, strešno lepenko, karboline], drvocement, wat-proof gipsplošče, umetno gnojilo, eternlt (Hatschek) Itd. nudi po notnmi ceni Rosta Novohovič in drug LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 13. Landaver prvovrsten, za 2 konja, ima naprodaj ANTON BUKOVIC, Ljubljana, TurjaSkl trg Jtev. 3. 1766 M E T A L L IŠČEM V NAJEM v prometnem kraju Slovenije, v mestu ali na deieU. — Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista pod »Promei 1710«. ; ZH NHKUP BLRGH sa moške ln ienske obleke in perila po najnižjih cenah se priporoča tvrdka ! R. MIKLfiUC, LJUBLJHHH I Ungarjevn ulica, Pred Skotijo Stev. 3, Medaisna nliea. Kupim Vsako množino orehovega, JavorJevega, češnje vega, hrastovega in drugega trdega lesa v hlodih in plohih. • Ponadbe ne: A. Kajfež, Kočevje. Prvovrsten lancnl firnež ■vitlorumen in svitlorjav zajamčeno čist v sodih in ročkah, terpentinsho olje. dehalln in lsneno olje nudimo po najnižjih dttovnih cenah. Hrovat & Komp., LJubljana Telefon interurb. 301. Brzojavke: Hrovatport Z trinad z lepim prostim trgovskim lokalom v cen-trumu LJUBLJANE (100 korakov od glavne pošte) na najlepši in najprometnejši ulici ugodno na prodaj Naslov pove uprava tega lista pod Si 1798 imiiiiinnim Ako še niste, pošljite naročnino! ■■■■■■■■■■■i ■m mim P;zor i .. . • HaluDodnelša prilika! Naprodaj je po zelo ugodni ceni izmed najlepših najlepši prostor v Domžalah. Prostor, kot je v načrtu zaznamovan pod črko B v izmeri 3200 m', leži pri drž. cesti in tik ceste na kolodvor in kolodvora v sredini Domžal. Nadvse je pripraven za indu* strijo, ker se lahko s par tračnicami napravi industrijski tir, koji je za industrijo pač naj. važnejšega pomena. Ker so Domžale zelo privabljive vsled svoje krasne lege in zdravega planinskega zraka ter priročnosti, spadajo med najlepši industrijski kiaj cele Slovenije. Vsled tega je tudi vsak obstoj bodisi kakoršnegakoli podjetja siguren. Prednost do nakupa imajo v prvi vrsti le oni, koji reflektirajo na celi prostor -es za industrijo. Ako pa teh ni, se pa prostor tudi parcelira na tri ali štiri stavbne parcele. Vzrok prodaje je, ker se v Domžalah vpelje vsled pomanjkanja stavbnih prostorov davek na nezazidana stavbna zemljišča. Interesentje, pridite in oglejte si, da ne zamudite te nenavadno u Irte prilike. — Vsa pojasnila daje Jak. Menart, trgovec, Domžale. Vabilo na M§€ (Snif|£ CRlISifC tovarne mm „$ША" d. d. v St vidu nad Ljubljano. Izredni občni zbor TOVARNE ZAVES «ŠTORA« D. D. v št. Vidn nad LJubljano, je sklenil dne 26. februarja 1923, da se poviša delniška glavnica družbe od Din 250.000 na Din 1,000.000.—. Po pooblastilu občnega zbora nudimo s tem v subskripcijo 0000 (SCSttKOt) delnic po Din. 125 - nominalne vrednost'., ki se morajo vsekakor polno v gotovini plačati, pod sled, pogoji: 1. Subskripcija se začne dne 26. marca 1923 in traja do vštevši 7. aprila 1923. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico, da optirajo za eno delnico prve emisije tri delnice nove emisije. 3. Kurz za o p t i r a n e delnice znaša Din 150.—, za neoptirane Din 175.—. Delnice so deležne dividende od 1. januarja 1923 ter opremljene s kuponom za 1. 1923; za čas od 1. januarja 1923 do vplačila subskribirane svote pa je plačati pri subskripciji 7 odstotne obresti. 4. Subskripcija se vrši pri blagajni Zadružne Gospodarske banke v Ljubljani, pri njenih podružnicah v Djakovu, Mariboru, Sarajevu, Sombor«, Splitu in Šibeniku ter pri ekspozituri Bled. 5. Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridržuje Upravni evet, 6. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila v številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se ne bi mogle dodeliti delnice ali pa ne v subskribiranem iznosu, se vrne do 1. maja 1923 zadevni znesek oz. prebitek plačanih delnic in obresti. 7. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. V Ljubljani, dne 20. marca 1923. Upravni svet Tovarne zaves »Štora« d. d. št. Vid nad Ljubljano. Izdaja konzorcii »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Moikcro v Ljubljenj Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani«