Glas zaveznikov Uto II • St. 400 orm&cijjski dnevnik A. L S. Cena 4 lire TRST, ponedeljek 7. oktobra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Ptlhco 12'. Telefon »t 9S854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter vl»Jne (širina ena kolona); trgovski L. 27, m.-tvaškl L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini Hat« (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Societft per la Pubbllciti in Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco št. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. ! 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo. Un 15. oktobra morajo zaključiti delo v Parizu Plenarna seja konference Kako bodo razpravljali o mirovnih pogodbah LONDON, 7. oktobra^— Komisije in podkomisije, katerim so bila poverjena preučevanja klenov petih mirovnih pogodb konference, so odložile svoja bremena na konferenco, ki se se-%ja na plenarnem zasedanju, za točke, o katerih jim je uspelo sporazumeti se ali doseči vcči-** glasov. Konferenca je obvezana zaključiti svoje delo z novo preučitvijo glasovanj posameznih členov do 15. oktobra. Takoj po tem dnevni bodo morali namestniki zunanjih ministrov °dpotovati v New York, da bodo pripravili končne osnutke mirovnih pogodb. Upajo, da bo *Vet zunanjih ministrov pričel z delom o teh osnutkih v New Yorku pred koncem oktobra. Prav nko upajo, da bodo dela kakor podpis mirovnih pogodb pravočasni, tako da bo mogel svet zunanjih ministrov razpravljati novembra meseca o vprašanjih Nemčije. Ni še določeno, kje se “•do vršila ta zadnjjj, razpravljanja. Glede na pariško plenarno zase- vsa-v Vle so se sporazumeli, da Je bila j*®ebna plenarna seja včeraj. Na so preučevali pravila postopka, Uh bo treba uporabiti danes J1 prvi Izmed rednih plenar-.JJ1 sej. Glede na britanski predli bo splošno razPravljanje o *6>n osnutku mirovne pogodbe , ?|ehi celoti. Za razpravljanje o ita-™hski mirovni pogodbi bodo do-IJeni trjjie dnevi, za mirov-e Pogodbe z balkanskimi drže-®mi jn Finsko pa p0 en dan. hstni red razpravljanja bo kot v °tsdamu: Italija, Romunija, Bolela, Madžarska in Finska. deVsakl delegaciji bodo dovolili tri-Ij. *** minut za govor o vsaki pogod-1 ter ne bo dovoljeno razpravljati ^Posameznih členih. Dovoljen ne nikak nov popravek. Člene bo- le S? k0t SpreJete’ če delegati , . - vložili priziva za njih za- vm g as. Važnost teh treh pravil hstopka j« Jasna ?e mislimo kako Jaio popravkov j insko večino. so sprejeli z dve- Dobrodošla Izjema je bila pri razpravljanju ob koncu zasedanja italijanskega političnega odbora glede na Statut tržaškega svobodnega ozemlja. Prizadevni, toda trdovratni delegati so napredovali paragraf za paragrafom do četrtka ob zori, ko so s težavo razpravljali o predlogih francoskega kompromisa. Končno so vsak paragraf odobrili z dvotretjansko večino. Na ta način bodo morali francoski predlogi, če ne bodo tega sklepa razveljavili na plenarnem zasedanju, imeti veljavo obveznega priporočila, ko bo svet zunanjih ministrov na koncu določil statut. Britanski zunanji minister je v znatni meri pospešil postopek. Mo-otov, ki je z letalom odpotoval v Moskvo, je izkoristil konec tedna, da se posvetuje s Stalinom. Veliko Britanijo je zaprosil, naj mu rezervira prostor na prekooceanskem parniku «Queen Elisabeth» 16. oktobra. Bennet o tržaškem statutu Zastopnik Velike Britanije na £«ki konferenci, g. Sterndale je pred političnim in oze-t(l‘iskim odborom izjavil glede v<>bodnega tržaškega ozemlja* N-e: časa,, da bi podrobno razla-stalisče britanske delegacij«. I - stališče gledetržSakega "sta-^ in vsega, kar se tiče ^vobod-pristanišča ter začasnega re-je jasno povedano v poročl-, izboru. Prav tako so jasni raz-^ za naše stališče. Predložil bi le, ^ 'hi dovolite povedati nekaj pri-,i Želel bi poudariti, da mislim, ne bilo nikakih težav gledč \ | ^uma o tržaškem vprašanju, se vsi držali prvotne zamisli, hateri naj bi bilo svobodno tr-ozemlje popolnoma neodvis-. °d obeh sosedov, in po kateri J bi nihče ne vplival nan[ ter da J bi bilo to ozemlje pod medna-bim varstvom. >b !(v J* Oboru, Je pa očividno, da niso i j. biani odbora sprejeli te prvotne ’ brez rezerve. Britanska de- vsem tem, kar smo slišali v k aciJa je z izrednim razočaranjem i - "žalovanjem poslušala grozeče ^ Ve jugoslovanske delegacije, po-^ no takrat, ko smo glasovali gle-^ raneoske črte. Iskreno upamo, ^jugoslovanska delegacija ne bo ktaja a na takem svojem stali-e zaradi drugih ozirov, »L'‘“ 2ai’ači tega, ker bi tako it^e zmani’aaio možnost polnega p lanskega Pristanka o zamisli (lednega ozernl]a jn povzro-H0 Možnost tekmovanj« za konč-8, bosest tega °zemija- Zaradi te- tf V bil vesel, ko Bem danM 2ju_ slišal, da jugoslovanska dele- bJk še ril izrekla svoje zadnje , temveč da se bo še nadalje 1^'a, da najdemo sporazumno C* Jugoslovanska izjava Je bua v skladu z duhom, ki je previl t*l v pododboru, vendar so prej. tlj6 izjave še vedno ostale na za-'"iku. Te prejšnje izjave bi 'm0' vPUvatl na člana toga odbora njihove nazore o vrsti vladata' ki naj bi jo vzpostavili na svo-ozemlju. Jugoslovanski de-V danes zjutraj govoril o bri-\ blh predlogih tako, kot da bi -kravali zgraditi železni zastor Žjj Jugoslavijo jn svobodnim tr-,a(V oaemljom. Co bi le za tre-preiskovali to trditev, bi se tovj^lo, da je neosnovana. Zagoto. ^ lahko odbor, da Velika Bri-ni naklonjena prav nikakim zastorom — kjer koli. Ta-a Zastora ni mogoče vzpostaviti, Sl)eih v primeru, če bi ga hotela .javiti Jugoslavija sama in s y Preprečila svobodno izmenjavo ydnega ozemlja s vsemi deže-^ ' ki go posebno zainteresirane Tr»tu. I eniti moram Se nekaj v zvezi i J*1' Najprej smo mislili, da je >ij. *Podarskih in iz narodnostnih odločitev, naj to ozemlje ' Italija, že gotova stvar, To-i|trc° Je Francija nacionalizacijo ter Prt predlagala ko sta na tudi vladi Združenih ki *n Sovjetske zveze, je hritanr ^t!ada prejela ta predlog po e>>i preučevanju, NaSa vlada je to storila, ker je mislila, da bi tako mednarodno ozemlje s svobodnim pristaniščem napravilo Trst za sredtSče trgovskega sodelo-iSanja za dežele Srednje Evrope in ker je mislila, da bi z nekoliko dobre volje ta reSitev bila v interesu, miru v tem delu Evrope. Ndsfectitja 'točka,' ki bi jo rad omenil, je položaj na tržaškem ozemlju samem. Zelo radi bi verjeli trditvam, da živijo Italijani in Slovenci v Trstu v popolnem prijateljstvu in da je potrebno za uspešni razvoj svobodnega tržaškega ozemlja Ig to da bi pustili prebivalstvo tega ozemlja, naj si uredi življenje kakor samo hoče v polni demokraciji brez mednarodnega nadzorstva. Tukaj pa je potreba, da člani te konference spoznajo resnično ozadje. Faktor, ki danes prevladuje v svobodnem tržaškem ozemlju, je strah pred bodočnostjo. Ta strah so povzročile nezakonite stavke, u-strahovanja In teroristična dejanja na obeh straneh. Medtem ko smo mi govorili na tej konferenci, je malokatera noč v Trstu minila brez bombnih eksplozij. Poročila s tržaškega ozemlja žalostno govore o vrsti političnih umorov, ugrabitev in napadov. Tak je položaj in ml v britanski delegaciji ga poznamo. Dejstvo, da to vemo, je vzrok, da tako vztrajno pritiskamo na to, da bi storili vse, kar je mogoče, da bi vzpostavili nov režim, ki bi zagotovil mir, stabilnost, javni red in varnost. Nezakonita dejanja, ki sem jih omeni), niso rezultat samo sporadičnih in neorganiziranih ekstremistov. Ora glavna narodnostna elementa na svobodnem tržaškem ozemlju imata svoje organizacije, katerih namen je, onemogočiti dejanja nasprotnikov in odgovoriti nanje. Vprav te organizacije so, ki upajo, da se "odo polastile oblasti na novem svobodnem ozemlju. Pod takimi okoliščinami bo trajalo Moigo časa, da se bodo rasne sovražnosti ohladile in zaradi tega je to]iko t>0ij vaj. no, da bi i,j|a vzpostavljena močna in nepristranska vlada pod pokroviteljstvom in nadzorstvom Yarnostnega sveta. Da, gospodje, izdelava statuta ni samo teoriziranje. Opraviti imamo z resnim praktičnim vprašanjem v očigi^j na katere sem vas opozoril. Popolno sprejetje zaxniAli svobodnega ozemlja kakor tudi dejstva glede položaja na tem ozemlju samem so, ki nas pripravljajo do tega, da ae vprašujemo, iz kakšnih motivov nekateri silijo, naj bi vso oblast položili v roke ljudske zbornice, Varnostnemu svetu pa naj bi poverili le nejasne odgovornosti brez resnične oblasti. Britanska delegacija ni zainteresirana na tem, da bi vzpostavili režim, ki bi olajšal delo kogar koli, ki bi se hotel polastiti oblasti na svobodnem ozemlju in bi to oblast izvajal v interesu le ene strani. Želimo režim, ki bi zagotovil največjo mero miru in stabilnosti, ki bi pospeševal blaginjo in ki bi prevsem zaščiti pravice in interese navadnega zakonu poslušnega državljanja, ki ga politične mahinacije ne zanimajo. Pred seboj imamo poročilo, ki kaže na to, da vladajo med glediSči raznih Slanov velike razlike kar sš tiče oblasti, ki naj bi bila dana Varnostnemu svetu in njegovemu predstavniku guvernerju (na svobodnem ozemlju). Mislimo, da ti ga vprašanja ne smemo pustiti v tem negotovem položaju. SoglaSamo s francosko delegacijo, naj bi se konferenca izjasnila v smislu priporočit zunanjim ministrom glede težavne naloge, ki je pred njimi. Resolucija francoske delegacije ne gre tako daleč, kot bi mi radi videli. Mi bi .radi videli, da bi bila bolj podobna temu, čemur mi pravimo Dreamboat», ko je obrnilo svojo smer proti Afriki. Govoril je z radiotelegrafistom podpolkovnikom Frankom Shanonnom,, ki je javil, da je letalo naletelo na neugodne vremenske prilike zlasti nad Aleutskim otočjem in nad Ala-sko. Dodal je, da so bili nekoliko zaskrbljeni glede zadostne količine bencina. Prva kopna zemlja, ki jo je «Pacusan DreamboaU preletel po odletu 'iz Honolula, je bila Alaska in ob 9.30 po Greenivichu v soboto je letalo preletelo Pellg, 160 km od magnetnega tečaja. Ob 16.30 je bilo letalo nad ledenimi pokrajinami v Grenlandiji in kmalu nato nad Islandom. Pri nadaljnjem, poletu je letalo preletelo London, Pariz'in Foggio v Italiji. Izdali so posebne ukrepe, da letalo ne bi preletelo jugoslovanskega ozemlja. Pilot veletrdnjave ePacusan D^eamboat» polkovnik Clarence Irvi. ne je izjavil, da je ugotovil, da je severni magnetni tečaj kakih 320 km bolj severno, kot je to naznačeno na zemljevidih. To odkritje potrjuje ugotovitev McNeila, poveljnika britanskega letala šAriesn znamke «Lancaster», ki je napravil svoj prvi polet na magneti tečaj 19. maja 1945. Irvine je dejal, da je to najvažnejše odkritje na potovanju, polnem. zanimivosti. Dodal je: «Dokazali smo, da moremo vzpostaviti zračne zveze v arktičndm področju in da moremo preleti Arktiko, seveda če je zato na razpolago dobro izvežbano strokovno osebje.» «Pacusan Dreamboat», ki je odletel iz Honolula v petek ob 16.20 po Greenwichu, je letel s povprečno hitrostjo 400 km na uro. Letalo je porabilo preko 97.000 litrov bencina in je priletelo na cilj z man) kot 1800 litri bencina. Britanski astronom sir Harold Spencer Jones je izjavil dopisniku agencije Reuter, da je matematično analiziral polarno magnetično polje, da bi talca lahko stvoril magnetične karte polarnih ozemelj in prižel do zaključka, da je severni magnetni pol 400 do 500 kilometrov severneje od do zdaj znanega položaja. Napako v prvih opazovanjih Rcssa in Amundsena je odkrilo lansko leto letalo Lancaster «AriAs)> britanskega kraljevskega letalstva, M je bilo prvo letalo, ki je letelo čez magnetni severni pol. To odkritje je potrdila ameriška veletrdnjava «Dreamboat)). Jones je nadalje izjavil, da so njegovi računi odkrili napako na severnem magnetnem polu ne pa na južnem, katerega teoretski položaj se prtbliiuje opazovanemu položaju. Jones je izjavil, da se v kanadskih polarnih ozemljih srečavajC magnetske anomalije, ki jih povzročijo podzemeljska ležllča magnetskih snovi. V vilini približno 3000 metrov ali tudi v vil ji vilini je učinek teh ležilč mnogo manj zaznaven. To, kar so uženjaki hoteli vedeti, je bil dejanski položaj magnetskega pola, potem ko so upoštevali spremembe zaradi teh ležilč. BRITANSKO LETALO PRISTALO PRI NIŠU Caserta, 7. oktobra Poročilo, ki ga je izdal glavni stan zavezniških oboroženih sil, navaja beograjsko poročilo, po katerem so privilili britansko letalo k pristanku, ko je letelo nad Jugo slavio. Poročilo glavnega stana zavezniških oboroženih sil pravi: «Iz Beograda so poročali, da so 4. okto bra popoldne prisilili britansko letalo, baje kurirsko letalo, ki vzdržuje službo med Bukarešto in Barijem, k pristanku v bližini Niža. Menijo, da je letalo pristalo zaradi znakov jugoslovanskega lovskega letala. Nesreč ni bilo. Druge podrobnosti Se niso znane.* Porobevaleo britanskega zunanjega ministrstva je izjavil v Londonu, da je jugoslovanska vlada dala navodilo, da bodo dovolili nadaljevati polet letalu «Dakota», ki pripada Rogal Air Force, ki je bilo pretekli petek prisiljeno pristati pri Nišu, medtem ko je bilo na rednem kurirskem poletu. Britanski veleposlanik v Beogradu Charles Peake je posredoval pri jugoslovanskih oblasteh glede prekinitve poleta britanskega letala. P' tem, kar se je izvedelo iz verodostojnega vira, so ga obvestili, da so jugoslovanski lovci prisilili k pristanku letalo RAFa, ker ni so uspeli določiti njegove identitete. DEMANTI CASERTE Caserta, 7. oktobra Funkcionarji glavnega stana zavezniških sil so izjavili, da je vest, ki jo je prenaiala beograjska radijska postaja dne 29. septembra, po kateri naj bi neki rimski dopisnik sNew York Posta» izjavil na osnovi poročil, ki jih je po svoji trditvi prejel od častnika obveščevalnega urada iz Casertc,, če S da so četniki nadomestili poljske čete v britanskih utrdbah v severni Italiji, popolnoma neutemeljene. Funkcionarji pravijo, da je rimski dopisnik «New York Posta» že nekaj časa odsoten in je v Grčiji. Zato je popolnoma nemogoče, da bi mu funkcionarji iz Caserte mogli dati kake podobne podatke, Razen tega — poročajo funkcionarji — stvarno no ben četnik ne nadomeSča poljskih čet v britanskih utrdbah, ker ni no. benlga četnika v severovzhodni Ita. liji ter ni nikakega namena, da bi v bodočnosti tak ukrep izvedli. Vsi četniki so razoroženi in so pod britanskim nadzorstom. Preiskava « uporabi dobav IIINRRE v Jugoslaviji WASHINGTON, 7. oktobra. — Glavni ravnatelj ustanove VNRRA La Guardia je dejal, da bo glavni skupščini Združenih narodov predložil načrt za pomoč potrebnim državam po končanem delovanju ustanove VNRRA, ki je določeno do konca tega leta. Ravnatelj ustanove VNRRA je dejal, da preiskuje ustanova razdeljevanja dobav ustanove VNRRA Jugoslaviji. Dejal je, da vodi misijo, ki Ji je poverjena preiskava, AL fred Klatzin iz Južne Afrike, namestnik glavnega ravnatelja ustanove UNRRA, ter da bo pričakoval poročilo, preden se bo odločil poslati za nadzorstvo koga iz Amerike. Misija bo naredila preiskave z ozirom na vesli, ki so jih objavili, po katerih naj bi mule ameriške vojske v Jugoslaviji uporabili za vojaške namene. La Guardia Je pripomnil, da je ameriška vojska kakor tudi ustanova UNRRA Izročila med vojno Jugoslaviji nekaj mul Ustanova UNRRA — je dejal La Guardia — preučuje vest, po kateri naj bi majhna letala vojske uporabljali v Grčiji v vojaške namene, toda dodal je, da so posamezna letala, ki so jih izročili grški vladi, majhna letala, ki jih je mogoče uporabiti pri brizganju antlmala- rične tekočine DDT Na tiskovni konferenci so vprašali Achesona, namestnika ameriškega zunanjega ministra, kakšno je stališče ameriške vlade glede preiskave, ki jo bo ustanova UNRRA izvedla v Jugoslaviji, da ugotovi, če so pošiljke ustanove UNRRA zares uporabili za jugoslovansko vojsko. Namestnik ameriškega zunanjega ministra je odgovoril, da imajo. Združene države zelo velik interes pri takih in podobnih zadevah ter je Izrazil trdno prepričanje, da bo ustanova UNRRA izvedla kar najbolj strogo preiskavo o tem, kako so porabili dobave. Achesoh je podčrlal, da Združene države prispevajo ogromen delež k dobavam ustanove UNRRA in se zato močno zanimajo, da so te dobave tudi razdeljene v skladu z določili ustanove UNRRA. Izjavil je, da ga veseli, da je vprav v teh zadevah generalni direktor La Guar-dia zelo energičen, , Razprava proli Stepincu Vatikanska radijska postaja o delovanju zagrebškega nadškofa med vojno - Dobro ravnanje s priporniki v Zagrebu VATIKAN, 7. oktobra — Vatikanska radijska postaja je v soboto oddala sledeče poročilo: ^Tiskovna in radijska gonja proti zagrebškemu nadškofu, ki se je povečala po njegovi aretaciji, se še vedno ostro nadaljuje, ne da bi dovolili kakemu časopisu še kaj protestirati in ne da bi lahko spomnil na akcije, ki jih je izvedel mons. Stepinac, da bi rešil pred smrtjo in koncentracijskim taboriščem številne Žide in pravoslavne Jugoslovane, posebno ženske in otroke in nemalo komunistov, ki imajo danes važna mesta v vladi in upravi. «Nlti n; dovoljemo spomniti, kaj je nadškof storil, da se upre nasilju zasedbenih čet in ustaskih odredov, pri čemer se je izpostavil srdu načističnlh oblasti ln same Paveličeve vlade, ki je neštetokrat po drugi osebi vložila proteste pri Sveti stolici. »Obžalovati moramo neprestrane aretacije duhovnikov zagrebške nadškofije, ki Je izgubila že vec kot 30 duhovnikov, katere so ubili komunisti v težko fckodo duševni podpori vernikom. Isto velja več ali manj za vse jugoslovanske, škofije. »Ljudstvo zagrebške nadškofijeni prenehalo od dneva aretacije svojega nadškofa polniti stolnico in druge cerkve, ki včasi ne morejo sprejeti množic, ki se vrstijo v molitvi, da bi izprosile božjo pomoč za svojega pastirja. Ta dokaz vdanosti, ljubezni in solidarnosti je vzbudil sum pri policijskih oblasteh, ki so 2. oktober odredile, da več kot 5 oseb ne ame stati pred cerkvijo ln da je župnik odgovoren za izvršitev tega ukaza.* Skupina tujih časnikarjev, ki prl-sotstvujejo razpravi proti nadškofu Stepincu, je po vesti »Tanjuga* obiskala zagrebške zapore. Spremljali so jih zastopniki domačega tiska. Tuji časnikarji so se zanimali za ravnanje s priporniki. Največje zanimanje je bilo za obisk nadškofa Steplnca. Tuji čaantkarjt so se lahko prepričali o čistoči in zračnosti sobe, v kateri je Stepinac. Ima posteljo, mizo, stole in drugo potrebno opremo. Ob vstopu časnikarjev je Stepinac Čital. . Časnikarji so nato obiskali celice Saliča, nadškovega tajnika, nadalje nekdanjega »vrhovnega poveljnika* Nezevlsne države Hrvatske Kva- tujih časnikarjev so obtoženci odgovorili, da z njimi ravnajo dobro. Tuji časnikarji so se pomudili pri vsakem obtožencu nekaj časa, razen tri nadškofu Stepincu, katerega razprava še traja.' Stavljali so obtožencem razna vprašanje in se zanimali za njihove odgovore. Na nadaljevanju procesa proti nadškofu Stepincu mu Je njegov zagovornik stavj nekatera vprašanja, ki niso imela neposredne zveze z obtožnico. Predsednik sodišča je nato dal besedo nadškofu samemu, ki je v govoru pobijal vse točke obtožnice. Izjavil je, da ni ze krivil ničesar. Državni tožilec je večkrat prekinjal njegov govor. Nadškof Stepinac je dejal, da je bila družba »Karitas* zgolj humanitarna ustanova, medtem ko je obtožnica trdila, da je ta družba pravo leglo tatvin ter nemoralnih dejanj. Kot dokaz za to trditev Je obtožnica navajala, da je družba »Karitas* po osvoboditvi podpirala nekatere ustaške rodbine. Za Stepincem so dobili besedo obtoženci Krešo Klement, Mamer-to Margetič, Mirko Kolednjak, Valerij Vidovič, Valerij Svasta, Ivan Ivakovlč in Josip Majnerič. Kot priče so bili nato zaslišani najožji sodelavci Ante Paveliča in sicer Slavko Kyaternlk, Vladimir Košak in Mehmed Alajbegovič. «TASS» ZANIKUJE Moskva, 7. oktobra Kot poroča sTass*, so dnevniki Buenos Airesa sEl Leader* in sEl IZPUST INŽENIRJA London, 7. oktobra «BBC» poroča, da so jugoslovanske oblasti izpustile nekega ameriškega inženirja, nameščenca ustanove UNRRA, ki so ga aretirali 27. septembra. Obtožen je bil, da je vršil vohunsko službo, zbirajoč podrobne podatke o razmestitvi in moči jugoslovanske vojske. Na protestno zahtevo ustanove UNRRA so jugoslovanske oblasti privolile v izpustitev iuženirja, pod pogojem, da se takoj vrne v Ameriko. SVETLO TELO NAD POKRAJINO BARI Bari, 7. oktobra Okrog 21. ure v četrtek so številne osebe v občini Poltgnano a Mare opazile na nebu leteče svetlo telo, ki je puščalo za seboj zeleno-mčdro luč. Letelo je v višini kakih 3000 m, ln sicer od severa proti jugo. Po vsej verjetnosti gre za enega izmed raketnih izstrelkov, ki se že nekaj časa sem pojavljajo na italijanskem nebu. EKSPLOZIVNO GONILO PADLO NA MADŽARSKEM Budapest, 7. oktobra Pri MiSkolcu v severozahodni Madžarski je padlo neko eksplozivno ganilo, za katerega domnevajo, da je bilo leteče torpedo. Povzročilo je zdrobitev Šip v krogu s polmerom 300 metrov. Na podlagi do zdaj razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bilo to v resnici leteče torpedo ali pa eksplozivno gonilo kakšne druge vrste. VESTI V 1 STAVKU — Sveta stolica je vložila prošnjo za pomilostitev Hansa Frenka, katerega je nlirnbersko sodišče obsodilo na smrt; v zaporu se je spred-brnil v katoliško vero. — Hčerka znanega nizozemskega voditelja tajnega gibanja Antona van den Boscha, katerega so ustrelili Nemci, ja blagoslovila celico na smrt obsojenih v jetnišnici v Sche-venlngenu; na steni, kjer je mogoče razbrati imena bivših jetnikov, visi slika kraljice Vlljemine, na mizi pa ja knjiga z imeni vseh jetnikov, ki so živeli in umrli v zaporih. — Portugalska republika je proslavila 36. obletnico obstoja; prepo. vedane so bile proslave po ulicah in shodi. — Varnostni svet bo na tajni seji preučil prošnje za vstop med Zdru. žene narode, ki so jih predložile Švedska, Island, Afganistan, Trans-jordan, Portugalska, Albanija, Ir. ska in Zunanja Mongolija. — Britanski veleposlanik v Turčiji sir David D. Y. Hedly je izročil turški vladi spomenico o britanskem stališču glede sovjetske note turški vladi, v kateri je Sovjetska vlada predložila revizijo uprave črnomorskih ožin. — Zaradi ročne bombe sta bili v nekem kinu v Atenah ubiti dve osebi in trinajst ranjenih; v drugem delu mesta je bomba ubila štiri osebe in ranila dve. — Italijansko vojno ministrstvo je izbralo 4. november za svečanost prisege vojske Italijanski republiki. General sir Willlam Morgan, vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju, je ob prisotnosti italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija in drugih osebnosti odkril v Caserti spomenik v počastitev tretje obletnice osvoboditve tega mesta. — Načelnik nadzornega urada za obveščevalno službo pri ameriški vojaški upravi v Nemčiji general Robert A. MacClure je izdal odlok, ki olajšuje omejitve glede svobode govora in tiska na ameriškem zasedbenem področju: v bodoče bosta lahko dovoljeni tisk in radio objavila časopisni material vsake vrste, razen propagandnih napadov na vojaško' upravo in vesti, ki bi minirale enotnost zasedbenih čet. — Yorški nadškof ki se Je mudil 12 dni pri britanskih četah v Nem- Laborista» objavili vest iz Rima in I Siji," je ob vrnitvi imel govor, v’ka-Londona o navezanju diplomatskih I tereni Je dejal, da ima vtis, da nem- škj narod predvsem skrbijo vsak- stikov med Sovjetsko zvezo in generalom Francom. Agencija «Ta*si> ternika, uataskega zunanjega mi-, n Istra Alajbcgoviča in finančnega je pooblaščena, da zanika te ves.i ministra Košaka, Na vprašanje I kot popolnoma neutemeljene. danja uprašanja prehrane, obleke, kurjave in dela ter da povsod vlada malodušje, ki bi ga bilo mogoč« odstraniti z jasnimi izjavami sled« politike v bodočnosti. Besede o miru Truman, Eden, Eisenhower in Hull WASHINGTON, 7. oktobra. — V zadnjih dneh je imel svet priliko slišati nekatere zelo pomembne izjave vodilnih političnih in vojačkih osebnosti o problemih miru, ki so naravno vzbudili mnogo pozornosti. V Združenih državah so zlasti komentirali besede, ki jih je izrekel predsednik Truman, ko je v soboto neuradno obiskal gojence vojne akademije Združenih držav, katerim je dejal, da «smo na poti k trajnemu miru.* Listi označujejo v uvodnikih ---------------------------- Trumanove besede kot ^pravočasne in zdrave». «TVashington Stan pod- OBTOŽBA LONDONSKIH komunističnih VODITEJEV^ London, 7. oktobra Magistrat v Bow Streetu je včeraj pozval 5 londonskih komunističnih voditeljev pred osrednje kriminalno sodišče, ki bo proti njim razpravljalo zaradi obtožbe, da so skupno z neznanimi osebami snovali zaroto za ščuvanje oseb h kršitvi tuje lastnine ter da so tem osebam pomagali in jih napeljevali h kršitvam. Kršitev, katere so obtoženi, se nanaša na naselitev «squatterjev» v stanovanja v zahodnem delu Londona pretekli mesec. Obtoženi so Edward Bramley, tajnik komunistične stranke za londonski okraj; Joyce Mlriam A-lergant, mestna svetovalka v West-minstru; Ernest Stanley Hender-son, tajnik komunistične stranke v Hammersmithu; Morris Izrael Rosen, svetovalec v Stepney Borough in Gabriel Carritt, mestni svetovalec v Westminstru. črtam, da letijo Združene države trajen svetovni mir; Trumanove izjave je treba postaviti poleg izjav Stalin in Bevina; imajo namen, da bi zmanjšale učinek nedavnih pretiranih' glasov, ki so krožili v Ameriki in drugod v pogledu nove vojne. List dodaja: «Predsednik Truman je dal jasno razumeti, da bodo morale Združene države izvež-bati in podpirati kolikor mogoče najboljši vojački vodilni razred..., kar pa ni vojni ukrep, marveč neobhodni del sil, ki jih moremo vedno imeti ne samo za naio varnost, marveč za trajni mir sveta, ki ga skupno z Združenimi narodi z zaupanjem skuiano vposteviti.» O tem, da nihče ne želi svetovne vojne, je prepričan tudi general Eisenhotver, ki je v sredo prispel v Presiwwick na Škotskem, kjer je dobil od Škotskega naroda v znak zahvale in občudovanja v dar dvorec Culzean v Ayshireu. Na tiskovni konferenci je dejal med drugim-: «NajslabSe, kar more storiti človek, ki resnično veruje v mir je, da izgubi pogum in da misli, da ne bo miru». BivSi britanski zunanji minister Eden je v zadnjem času že večrat spregovoril. V sredo se je vprašanja miru in primernih sredstev za njega zagotovitev ponovno dotaknil na nekem zasedanju, ki je bilo organizirano za «Teden Združenih narodov v Veliki Britaniji». Izjavil je, da je eno izmed najvažnejših sredstev za preprečitev nove vojne v tem, da imajo narodi v svetu medsebojne stike in da si predvsem prizadevajo doseči medsebojno razumevanje v pogledu določenih vpraSanj. Med drugim je dejal: «Organizacija ZN, kot je trenotno zasnovana, bi mogla dokaj dobro funkcionirati le, če bi ji uspelo odstraniti sumničenja, ki v določenem trenotku spravljajo v nevarnost odnoSaje med velesilam Tehtne besede je na predvečer 75. rojstnega dne, preden ga je zadela kap, spregovoril tudi bivSi zunanji minister Združenih držav v letih 1933 do 1944 Cordell Hull. Ta zreli politik, ki je igral važno vlogo •prt ustanovitvi ZirUienih narodov, fe vse Združene narode opomnil, naj bodo ezvesti vsem> tistim bratskim idealom miru, pravičnosti in svobode, ki so navdihovali našo skupnost med vojno*. V pogledu napredka mednarodnih odnoSajev je Hull dejal, da je bolj kot kdaj presenečen nad izrednim razvojem in napredkom Združenih držav, ki predstavljajo danes mogočno svetovno silo za mir in človeštvo. Največja odgovornost vseh miroljubnih narodov, posebno pa velikih držav je, da polno sodelujejo pri vodstvu sveta za dosego skupnosti in med narodnega sodelovanja, za mir, pravico, svobodo in napredek. Narodi se ne smejo nikoli oddaljiti od načela, da tega velikega skupnega interesa ni mogoče doseči drugače, kot s previco in medsebojno lojalnostjo v duhu medsebojnega spo-Itavanja in zaupanja. Dokler narodi ne bodo težili k temu skupnemu interesu, ne bodo nalli načina za ureditev nesoglasij. Ce se bo velikim državam posrečilo, da se sporazumejo in ravnajo skupno — naj Je naloga le tako težka — lahko upamo, da bodo nate vojalke zmage v preteklem letu prinesle trajni mir. Velika nesreča bi bila, če bi vse države postale nespravljivo ločene v notranjosti ali med seboj.* m BODO VPOSTAVILE DIPLOMATSKE ODNOSAJE Z INDIJO London, 7. oktobra Ameriška vlada je sporočila pred sedniku indijske začasne vlade Nehruju, da je pripravljena vposta-viti diplomatske odnoSaje z Indijo. Iščejo primernega moža. V ponedeljek bo v Novih Delhih zasedanje izvršnega odbora muslimanske zveze. Komentarji pravijo, da Je to pomemben znak za spor: zumevanje med muslimansko zvezo in kongresno stranko. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM Nanking, 7. oktobra Središč« državljanske vojne na severnem Kitajskem se je včeraj nepričakovano premaknilo iz južnega Caharja, kjer naj b; bili nacionalisti trenotno le 32 km od Kal-gana, v severni Hopei, kjer so komunisti izvedli ponovne napade proti ključnim postojankam ielez-riikke proge Peking-HankoV. Po vesteh iz komunistične prestolnice Junana so komunistični proti-napad izvedli po močni ofenzivi vladnih čet proti komunistični trdnjavi Kalgan. Protinapad naj bi že povzročil osvojitev približno 130 km železniške proge in mest Sun-bni ter Vangju, jugozahodno od Pekinga. Krogi, ki so naklonjeni vladi, menijo, da uporabljajo komunisti v tem protinapadu 20 tisoč moz. Po vesteh kitajskega časopisja je ogrožen Cohsien, 58 km južno od Pekinga. VPRAŠANJE PLOVBE PO DONAVI NACBTI ZA. BEGUNCE PRED SKUPŠČINO ZN New York, 7. oktobra Gospodarski ln socialni sVet ZN je na zadnjem zasedanju sklenil, da bo na prihodnjem rednem zasedanju pretresal vprašanje ustanovil ve Gospodarskega odbora za Evropo. Nekatere delegacije, med njimi britanska, so si pridržale pravico, da vprašanje sprožijo na zasedanju glavne skupščine ZN. Svet je tudi sklenil, da bo glavni skupščini ZN predložil začasne načrte, ki se tičejo vprašanja beguncev. O teh načrtih se bodo posvetovali z ustanovo UNRRA. London, 7. oktobra Tretja seja socialnega in gospo-darkega sveta Združenih narodov je bila zelo viharna in je trajala 13 ur. Svet je sprejel predlog'Zdru-ženih držav za sklicanje konference na Dunaju, ki naj bi razpravljala o prosti plovbi po Donavi. Sklep je bil sprejet z 8 proti 5 glasovom. Sovjetski delegat je izjavil, da sestanka ne bo, ker se za podonavske države ne bodo udeležile. Svet je tudi zavrnil jugoslovansko ln češkoslovaško resolucijo, v kateri sta ti dve državi zahtevali, naj Svet Združenim državam priporoči, naj bi Izročile ladje na Donavi, ki so Jih zaplenili častniki ameriških zasedbenih sil „DAILY TELEGRAPH" 0 BYRNESOVEM GOVORU London, 7. oktobra Londonski konservativni «Dady Telegraph# Je o četrtkovem pariškem govoru ameriškega zunanjega ministra Byrnesa (predsednik Tru man Je na četrtkovi tiskovni konferenci izjavil, da je predhodno njem z Bymesom razpravljal ln da soglaša s tem, kar Je Byrnes dejal) pripomnil, da so Velika Britanija, Francija in Združene države naklonjene 40 letni pogodbi za razorožitev in demilitarizacijo Nemčije, da pa je Sovjetska zveza odklonila pristanek. «Bymesova omemba jaltskega sporazuma in vztrajno amer 'ko zanimanje za Balkan dokazuje, da vpliv tudi v bodoče ne bo nič r.ianjsU SOCIALIST AURIOL O GENERALU DE GAULLEU Pariz, 7. oktobra V sredo je v La Roche Sur Yon (vzhodna Francija) predsednik francoske zbornice socialist Vincent Auriol v odgovor na govor, ki ga je imel preteklo nedeljo general De Gaulle, v katerem je grajal osnutek francoske ustave, rekel, da ne verjame, da bi general De Gaulle strmel po osebni oblasti. Izjavil je: »Poznan ga dovolj dobro, da lahko to trdim. Nevarnost pa je v dejstvu, da bi njegov poseg, predvsem pa kampanja, ki se bo verjetno razvila okrog njegovega imena, De Gaulla privedla do tega, da osebno prevzame oblast.* Auriol je pozval francoske volivce, naj se pri prihodnjem referen-dum za osnutek ustave opirajo na koristi naroda in republike, ne pa na »zadržanje določenih ljudi*. Našli so truplb župnika Zavadlava Domnevajo, da so ga ugrabili iz političnih razlogov Pri vasi Gorenje polje so našli truplo domačega župnika Izidorja Zavadlava, ki je izginil 15. septembra, potem ko je opravil sveto mašo v Marijinem Celju. Gorenje polje je približno 20 km severno Gorice. V predhodnem poročilu je policija javila, da so truplo nkšli v grmovju s skrčenimi negami ter s veliko skalo na glavi. Iz poročila policije, je razvidno, da še niso do zdaj ugotovili vzroka smrti. Opirajoč se na domnevo, da je bil župnik Zavadlav ugrabljen iz političnih razlogov, je policija zaslišala več oseb iz župnije, ne da bi dosegla uspeh. Agenti preiskujejo področje, kjer so našli truplo, v upanju, da bodo našli sled, ki bi dovedla do ugotovitve morilcev duhovnika. Dijaška menza Pripravljalni odbor za ustanovitev dijaške menze za srednje šole predvideva, da bodo jedilnico namestili v poslopju goriškega uči-teljšča, ki leži nekako v sredi vseh mestnih šol. Poskrbel bo tudi za čakalnico, kjer bodo obiskovalci menze mogli prebiti čas Železniški vozni red Železniški vozni red, ki velja od danes naprej, Je naslednji: Gorica glavni kolodvor: Odhodi: V Trst: 6.17, 8.30, 14.2, 17.5, 18.9, 22.21. V Videm: 6.38, 8.26, 14.5, 18.30, 21.39, V AjdovSČmo: 4.20, 17.30. Prihodi: Iz Trsta: 6.33, 7.50, 8.23, 14, 15.12, 18.25, 21.27. Iz Vidma: 6.5, 7.19, 13.55, 18,4, 22.18. Iz AidovSčine: 6.37, 18.55. Avtobusni vozni red Novi avtobusni vozni red, ki velja od danes naprej, je naslednji: v Rim: vsako sredo ob 6. uri; v Bologno: ob torkih ln petkih cb 6. uri; v Milan; v četrtek ln nedeljo ob 6. url. Dnevni vozni red ob delavnikih; odhodi iz Gorice: v Trst: 7, 13.20; vVidem: 8.30, 13.25, 18; v Gradež: 14; v Palmanovo: 14; v Gradiško: 13, 14, 16, 18.30; v Cervinjan: 17; v Tržič: 13, 16; v Tclipin: 15; v Čedad; 16; v Dobrovo: 12.30, 17. NEREDI PO GORIŠKIH ULICAH Dimne bombe, pelarde in kamenje na dovoljeno slovensko manifestacijo Skupine italijanofilskih pienapetezev napadle «Paiado dela» -15 aretiranih, majmanj 6 ranjenih Poizkusi, ki so jih izvršili prenapeteži v množici italijanofilov z namenom, da bi razpršili dolgi sprevod alegoričnih voz, ki se je vil skozi mesto, da bi proslavil zaključni dan praznovanja dela, ki so ga organizirali Slovenci in ki je trajal en teden, niso imeli uspeha pri trdni disciplini udeležencev sprevoda, ki šo korakali, ne da bi se zmešali, skozi točo'kamenja, dimnih bomb, petard in zasramovanj po korzu Roosevelt, da bi dokonč ali sprevod na ravno tako miren način, kakor se je pričel. Opazovalci so bili soglasni v izjavah, da se je sprevod, ki je trajal dve uri in je bil sestavljen iz 60 alegoričnih slik, predstavljajoč napredek življenja, industrije in kulturne pokrajine, strogo držal pogojev, ki so bi- dim razpršil, je sprevod nadaljeval Zahvalna listina podpolkovniku Smutsu Obveščevalni urad Zavezniške vojalke uprave javlja, da je podpolkovnik Smuts sprejel odposlanstvo zastopnikov upravnih oblasti trža-Ikega področja. Odposlanstvo mu je izročilo listino z zahvalo za delo, ki ga je opravljal kot komisar področja. Po ustmeni zahvali zastopnikov za delo v zares težkih časih je govoril tudi podpolkovnik Smuts in se zahvalil za vljudne besede ter dejal, da bo skrbno ohranil listino, ki ga spominja na eno izmed naj-leplih obdobij njegovega življenja. Ni se zahvalil samo odposlanstvu, temveč vsem Številnim prebivalcem Trsta, ki so mu z lojalnim sodelovanjem pomagali in omogočili izvršiti to, kar je v teh težkih časih bilo mogoče narediti. bruarja 1944. Njena tonaža je 12 tisoč ton, dolga je 183 m in široka približno 20 m, doseže hitrost nad 30 vozlov na uro. Oborožena je z 12 150 mm topovi, z 12 125 mm topovi ter s protiletalskim orožjem. Na krnu križarke sta katapulta za dve letali vrste »Curtiss Seahawk», ki jih uporabljajo bodisi za obveščevalno kot za izvidniško s'u2bo in sta opremljeni tudi za bombardiranja li v dovoljenju Zavezniške vojaške uprave, izdanem pred enim tednom in kateri je prepovedal politične manifestacije kakršnega koli zna. čaja s strani sodelujočih v sprevodu. Pregled alegoričnih voz s strani vojaške policije pred začetkom sprevoda je imel za posledico izključitev nekaterih slik, ker niso bile na ta ali oni način apolitične. Na koncu sprevoda je policija naštela več kot 15 aretiranih oseb in najmanj 6 ranjenih, izmed katerih eden resno. Pot sprevoda sta ameriška vojaška policija in policija Julijske krajine močno stražili. Sprevod se je začel na trgu Kate-rini kmalu po 10. uri, ko je lahen dež povzročil odhod mnogih gledalcev. Ko je sprevod šel mimo prvih redkih skupin his, so sijajno zamišljeni alegorični vozovi, ki so predstavljali poljedelsko delavnost, kmetsko življenje, obnovo his, industrije, rudnikov, osvobodilni boj In podobno, vzbudili pri občinstvu ploskanje. Hrup in žvižganje sta se pričela, ko je sprevod prišel s korza Verdi na korzo Roosevelt. Ko so vozovi, ki so jih vlekli konji in voli, vozili ko porzu Roosevelt, jim je zaprla pot močna skupina italijanofilov, ki so pod noge živali metali petarde in dimne bombe. Kljub namernim izzivanjem so udeleženci sprevoda nadaljevali . s pohodom ter se trudili preprečiti živalim, da bi se plašile. Bil je le kratek premor v sprevodu piji kavarni Garibaldi, kjer so dimne bombe zameglile zrak. Cim se je Podvigi Picciulinove tolpe Vlomi v trgovine in stanovanja Plen so si delili v jami pod Goriškim gradom Policija je objavila nove podrobnosti o podvigih Picciulinove vlomilske tolpe, do katerih je pr šla po natančni preiskavi. Picciulin, ki so ga njegovi pajdaši nazivali «mali oče*, ima na vesti več do zdaj nepojasnjenih vlomov v Gorici. Tako so na primer v preteklem aprilu člani tolpe vlomili v stanovanje gospe Zotterjeve, vdove Žigon, na Travnika št. 16, od koder so odnesli za nad pol molijona dragocenosti in denarja. Član Picciulinove tolpe je izkoristil nepozornost domačih, ki so 2 oken opa- zovali politično manifestacijo na Travniku, vlomil vhodna vrata stanovanja ter pobegnil s obilnim plenom. Na račun omenjene tolpe gre tudi vlom v trgovino Pascoli in Ulrico v ulici Crispi, kjer so Picciulin ln njegovi tovariši odnesli blaga v vrednosti nad en milijon Ur. V Avtobusnem podjetju Ribi so Isti zlikovci ukradli deset močnih avtomobilskih plaščev, za katere so izkupili nad milijon lir. Tri člane vlomilskega združenja, med njim tudi Gozzo, je policija sprva imela za sprejemalce nakradenega blaga in jih kot take tudi obsodila. Pozneje pa je policija v njih odkrila glavne organizatorje vlomov in jih je zato po prestani kazni ponovno aretirala. Običajno tolpa ni šla na delo, če je bila vednost predvidenega plena nižja od milijone lir. To je na lastne stroške izkusil tudi Mihael Pctru-ziello, v čigar stanovanje v ulici 24. maja je vlomil Picciulin s svojimi sodelavci in mu odnesel dragocenosti in denarja v vrednesti okrog milijona lir. HUGH 'DALTON Novi predsednik upravnega sveta mednarodne banke VVashington, 7. oktobra Za predsednika upravnega sveta mednarodne banke in mednarodne, ga denarnega sklada so soglasno Izvolili britanskega lorda zakladnika Hugha Daltona. Nasledil Je ameriškega zakladnega ministra Johna Snyderja. Ko je v pretekli spomladi nastalo veliko povpraševanje po mamilih, je začela tolpa delovati še na tem polročju. Odtod izvirajo vlomi v lekarne, od koder so vlomilci, v upanju, da bodo našli kokain in druga mamila, odnesli raznovrstna zdravila. Od plena so odbrali, kar j‘m je bilo potrebno, ostalo pa so odvrgli po poljih. Posamezni člani tople so vlamljali tudi v shrambe in od tam odnašali zaloge živil, predvsem salam in podobnega. Najljubše zatočišče zločincev je bila jama ob vznožju Goriškega grada. Tu so se zbirali' po izvršenih vlomih in si delili plen. Med njimi je prišlo tudi do prepirov; zlasti v zadnjem času med njimi ni bilo sloge. Začeli so se vlomi| na svojo roko, za katere «mali oče* ni dal privoljenja in ki so povečali senco nesloge med zločinci. Zaradi tega so nastale cepitve, ki so imele za posledico razkrinkanj« fn aretacije poglavarjev, sodelavcev ln pomagačev nevarne zločinske organizacije. s pohodom, ker so bili sodelujoči očitno odločeni, da se ne dajo pripravit; do povračilnih dejanj. Na nekem vozu se je preplašen otrok oklepal starejše sestre, ki se je tudi tresla od strahu sredi dima od bomb, ki so neprestano pokale z mečnim truščem v rednih presledkih. Na nekem drugem vozu je skupina deklet v' narodnih nošah nadaljevala z narodnim plesom in se m zmenila za močne eksplozije petard, za dim, trušč in psovke. Skupina italijanofilov je začela metati kamenje v dekleta na vozu, na katerem so kazali mlečne izdelke. Policija je bila v težkem položaju, da odkrije metalce petard, toda leteče obhodnice so hitro in odločno izpraznile področje. Nekatere skupine vročekrvnežev, ki so se hoteli spopasti s Slovenci, so hitro razpršili. Vzpstavili so spet red, ko so razgnali skupine prena-petežev in je izzivalcem manjkalo doma izdelanih petard. Po prehodu nevarne točke na korzu Roosevelt je sprevod potekal brez večjih ne-Xtdov. Po ulicah Duca D’Aosta in Mazzini je sprevod šel brez motenj, čeprav je morala številna policija zadržavati grozečo množico. Iz ulice Mazzini se je sprevod vrnil v Jugoslaviji naklonjeni del mesta, kjer ga je množica sprejela z navdušenifh ploskanjem. Sprevod je šel čez Travnik in se razšel na izhodiščni točki. Edini poskus za kršitšv nepolitičnosti manifestacije, v kolikor je opazil poročevalec, je bil v ulici Mazzini, ko je neki mladenič na vozu, ki je predstavljal obnovo mostu, potegnil iz žepa jugoslovansko zastavo ter jo skušal razviti. Vendar jo je takoj izročil nekemu civilnemu policistu. Včasi so ljudje v sprevodu začeli peti komunistično himno «Bandiera pesj-ss* ter so prvotno besedilo zamenjali z raznimi vložki o italijansko-jugoslovanskem bratstvu ter o želji, da živita oba naroda v miru. Med aretiranimi osebami je bil •tudi neki poročnik jugoslovanskega zveznega oddelka, ki je s svojim prihodom v Gorico kršil odlok C3. divizije, po katerem je bil članom oddelka prepovedan vstop v mesto do.danes zjutraj ob 6, uri. Kljub jutranjim dogodkom so nekateri člani civilne policije izjavili, da je manifestacija potekala najbolj redno izmed vseh v zadnjih tednih. Dr. Tullio Barnaba specialist za splošno kirurgijo, je odprl ordinacijo v ulici Diaz st. 5 G O It I C A Sprejema od 10.-12. in od 16.-17. ure Telefon: ordinacija 37; stanov- 875 Tri bombe in pretep V soboto zvečer je proti 22. uri dvema neznancema uspelo, da sta se splazila na sosednje dvorišče, se povzpela na dvoriščni zid in vrgla eksplozivni naboj, o katerem menijo, da je bila ročna bomba, na vrt sedeža CLN, na korzu Roosevelt 36. 7,rtev in škode ni bilo. Nekoliko^kesneje sta se na ulici Garibaldi srečali dve skupiti mladeničev in se spopadli. Neki agent Civilne policije je zaradi zastrašitve oddal tri strele v zrak, kar je obe skupini pognalo v beg. ’ Proti 23, uri je bilo o mestu slišati dve detonaciji, ki sta verjetno izvirali od eksplozije ročnih bomb. Domnevajo, da je do eksplozij prišlo na periferiji mesta. ,Fargo" spet v Trstu Slavna britanska križarka «Ajax», ki je opravljala službo v vodah severnega Jadrana od 9. septembra in se pred nekaj dnevi iz Benetk vrnila v Trst, je včeraj odplula na Malto. Približno okoli 9. ure je odplula iz tržaškega pristanišča, ki ga je po prihodu zavezniških čet vočkrat obiskala. Nadomestila jo bo ameriška lahka križarka «Far-ge», ki se je zasidrala v Trstu v soboto dopoldne okoli 10. ure. Poveljnik križarke «Fargo» je kapitan korvete ameriške mornarice Wyatt Craig, višji zavezniški pomorski častnik v Jadranu. «Fargo» je prva ladja vrste »Cleveland*. Splovili so jo v Camdenu, v državi New Jersey dne 25. fe- JULIJSKA KRAJINA Povišanje prispevka za zemljiška izboljševalna dela na 60 odstotkov Trst, 7. oktobra je za to delo pooblaščen. V Področno nadzorništvo za polje-1 tehničnem opisu je treba navesti delstvo sporoča, da so na podlagi | potrebo za izvedbo izboljšanja m SMRT ZARADI RAN PRI PROMETNI NESREČI Ko je šel 40 letni zidar Marcel Lovisutti, doma iz Standreža v petek zvečer proti domu, ga je povozil neki avtomobil, ki je takoj zatem odpeljal z veliko brzino. Pri nesreči je Lovisutti odnesel težke poškodbe, zaradi česar so ga morali odpeljali v goriško bolnišnico. Nesrečnik je v soboto zjutraj umri. Takoj po vzletu iz Hong Konga je strmoglavilo letaki vrste iDako-ta». Pri nesreči je naSlo smrt 19 oseb, izmed katerih je bilo V, potnikov in 5 moi posadke. ukaza št. 196 Zavezniške vojaške uprave zvišali prispevke za zemljiška izboljšanja na 60 odstotkov. Pravico do podpore imajo lastniki za naslednja izboljševalna dela; hidravlična dela in dela za namakanje zemljišč; raziskovalna dela preskrba in izkoriščanj.« vode v poljedelske namene in kot pitne vode; gradnja in preureditev zasebnih in polzasebnih poti in vzpenjač, graditev in preureditev hiš in podeželskih trgov; izboljšanje zemljSč s stroji in razstrelivom; dela, ki so potrebna za preosnovanje gonilne sile vodnih naprav iz parnega na električni pogon; izboljševalna zemljiška dela gorskih pašnikov; nasadi ;n v splošnem vsako zemljiško izboljšanje, ki bi ga izvedli v korist enega ali več zemljišč, ne glede na splošni izboljševalni načrt. Podporo lahko dobe za naprave transformatorskih kabin ter stalnih a’, prenosnih vodov za oddajanje električnega teka v poljedelske namene ter za naprave za izkoriščanje električne sile in za strojne naprave za zboljšanje zemljišč. Prošnji za podporo mora prosilec priložiti predpisane listine v treh Izvodih, izmed katerih mora biti eden kolekovan in jih predložiti področnemu nadzornišlvu za polje, delstvo (Trst, ulica Roma št. 20), ali področnemu gozdarskemu uradu (Trst, ulica Cologna št. 8), če gre za zboljšanja kraških pašnikov ali pogozdovanje. Prošnja mora biti spisana na kolekovanem papirju za 12 lir; površinska ocenitev na kolekovanem papirju za 8 lir; tehnični opis na kolekovanem papirju za 8 lir; priložiti je treba tudi zemljiški načrt; risbe in izvleček iz zemljiške knjige. Med izboljševalnimi deli je za naše področje najvažnejša graditev kmetskih tliš, preureditev neod-govarjajočih, zastarelih in neracionalnih hiš, ureditev namakanja in izboljšanje kraških pašnikov. Površinsko ocenitev in opis mora sestaviti pripadnik prostih poklicev (poljedelski izvedenec, gecmeter, doktor poljedelstva ali inženir), ki glavne značilnosti podjetja in koristi, ki ji' dela predvidevajo. Po preje .snje bo nadzorni- štvo izvedlo ..o:ed na licu mesta. Pooblastilo za pričetek del bodo podelili s posebno odredbo. Predvidena je odobritev predujmov ob delnem zaključku del, če bodo mogli Imeti ta dela za neodvisna od drugih. Na zahtevo prosilca bo nadzorništvo izvedlo kolavdacijo izvršenih del. Prosilec lahko vnovči podporo na podlagi Izplačilne odredbe. Vpisovanje v slov. srednje šole Ravnateljstva slovenskih srednjih Sol, ulica Corsica 11, P08*" vajo vse dijake in dijakinje, k' so Se preteklo Šolsko leto obisk0’ vali srednje šole, ali pa polagal sprejemni izpit na nižji srednji Soli, naj pohite z vpisi, da ne zadnje dni prevelik naval. S tem boste pripomogli, da b°’ do statistike o vpisih, ki so nuji10 potrebne za dodelitev novih prostorov, pravočasno končane. Ravnateljstvo opozarja, da se bo vpisovanje zaključilo IS. t- in" naknadni vpisi ne bodo dovolj6"*' PREHRANA Nove nakaznice za bolnike. Va danes dalje lahko potrošniki dvignejo na Občinskem prehranj* valnem urp.du — oddelku za bolni' ške dodatke — nove nakaznice za bolnike za štirimesečje novembet 46 — februar 47. Pri dvigu je treba piedlcžitl novo živilsko nakazni*6 in osebno izkaznico. Železniški vozni red VELJAVEN OD DANES Odhodi: Proga proti Vidmu: 0.10 Bologna; 5.30 Benetke-Rim#' Gorica; 7.10 Videm; 12.30 Benetk* Turin; 13.40 Gorica; 16.35 Vide"1’ 20 Videm. Proga proti Portogruaru . 4.3« Cervinjan-Videm •); 9.50 Ceri4 n jan; 17.22 Cervinjan-Videm. *'■ 19.30 Cervinjan; *) Ob nedeljah samo do C°r' vlnjana. Proga Postojna-Reka: 4.15 Lju’1' ljana-Beograd *); 6 40 LjubiJaI,a Reka; 13.10 $ežana; 16.55 Ljubi)8' na-Reka. *) Samo ob sredah, petkih & nedeljah. Povišanje plač železničarjem Trst,. 7. oktobra Z ukazom Zavezniške vojaške uprave št. 234 so na vsem področju «A» stopili v veljavo namestnišk! zakoni z dne 12. aprila 1946 št. 292, št. 362, št. 440 ter predsedniški dekret št. 9 z dne 21. junija 1946. Ti zakoni izboljšujejo plače nekaterim skupinam uslužbencev državnih železnic in spreminjajo določbe, ki se nanašajo na osebje. Vsi omenjeni dekreti bodo imeli na področju «A», polno veljavo, razen nekaterih sprememb, ki jih je določila Zavezniška vojaška uprava; vsako navajanje italijanskih l državnih oblast v navedenih zakonih se bo nanašalo na oblast Zavezniške vojaške uprave. Bomba proti sedežu policije v Ronkaii Tržič, 7. oktobra Policija je sporočila, da je ročna bomba, ki so jo v soboto ponoči neznanci vrgli proti sedežu policije Julijske krajine v Ronkah, povzro-č’la neznatno škodo na nekem tovornem avtomobilu, ki je bil v bližini policije. Nihče ni bil ranjen. Prihodi: Proga iz Vidma: 3.45 logna; 7.55 Videm; 9.55 GoricSi 15.29 Benetke-Turin; 18.35 Goric«' 19.36 Videm; 23.45 Benetke-Rim- Proga iz Portugruara: 7.13 P ris-Turjak (ne ob nedeljah): 8.1 Vldem-Cervinjan .*) 14.07 Cervi njana; 20 36 vraem-Cervinjan *)' 22.43 Cervinjan. *) Ot*. nedeljah samo iz Cev vlnjana. Proga Postojna-Reka: 7.25 2®** na; 9.36 Ljubljana-Reka; 16.03 S* Žana (ne ob nedeljah); 17.02 Žana (samo ob nedeljah); 20.1 Ljubljana-Reka; 23.30 Beogra< Ljubljana *); *) Samo ob torkih, petkih *** nedeljah. Vozači in pešci pazite na prometne prednik V soboto kaznovani 204 krSit*^ V teku prvega dneva druge panje za red in varnost v proV1 so prometni organi policije ka. vali 204 osebe. Kršitelji prom6**1* prepisov so natočeno jim globo tako'j plačali, ali pa podpisali vezo, na podlagi katere bodo PfV njim izvedli kazenski postope kolesi rt* Med kr Sit el ji so peSci, vezniki in avtomobilisti. Na P’ dan te druge kampanje sta se P petili tudi dve prometni nesreči pa nista imeli resnih posledic• Eksplozija bombe Prejšnjo noč so neznanci vrgli ročno bombo proti vili Maria Polila pri Sv. Ivanu v ulici Pagliericci 4. Eksplozija je zdrobila nekaj okenskih stekel in ubila psa volčje-ka, ki je čuval na vrtu. RADIO TRST 1 263,2 in - 1140 kc Ponedeljek, 7. oktobra 19 SI0 S 18.45 glasbena fantazij«! A ute venščina za Slovence; 1vnnceit; 2!) ,^'45 Povsli‘|0v. vesti rarna ura; v«*--loV napoved časa - ^ovenščin' 23.15 zadnje vesti v primoTb^DNIK Izdaja LOUIS WILTON 26. Kilometrski kamen št. 27 - Da — je rekel z dozdevno ravnodušnostjo •— rad vam verjamem. Tudi meni se je pripetilo nekaj podobnega, ko sem bil Se deček, toda na srečo so bile samo sanje. Pomislite, sanjal sem, da sem šel na lov s svojim najboljšim prijateljem in da sem namesto zajca po pomoti zadel njega- Ne morete si misliti, kako previden sem potem postal v ravnanju z orožjem. Končno ima tudi slaba noč svojo dobro stran... Ali smem vprašati gospodična Longdenova, koliko vas bo stala vsa ta zgodba? Prve besede niso naredile posebnega vtisa na mladenko; toda nepričakovan namig na denarno stran vprašanja jo je nenadno pretresel; pogledala je Dur^cana z velikimi, upornimi očmi. — Kako ste zvedeli tudi to? — Kaj hočete? V takih primerih se zgodi vedno tako — je odgovoril Alf izogibajoče. — Torej, koliko zahtevajo od vas? Ce hočem po pravici povedati, me niso nič vprašali — je pojasnila Isabela — ker sem bila jaz tista, ki je ponudila. Ne vfem, če bodo moj predlog sprejeli: trenotno sem ponudila petnajst tisoč dolarjev. To je denar, ki ga imam na razpolago. — Petnajst tisoč, ste dejali?... Poglejte, poglejte.,. — je rekel Alf Duncan in pri tem nekoliko spačil ustnice: — Ni mnogo, toda mislita, da se bodo zadovoljili... In potem? Isabela je vedno bolj zbirala misli, ni pa pri tem vedela, zakaj odgovarja s tolikšnjo postrožlji-vestjo temu možu, ki ji je bil popolnoma neznan. — Vem, da se ne bi smela vesti tako, kot sem se — je nenadoma dejala. — Morala bi se ustavit: in pretrpeti posledice tega, kar se je zgodilo... Nisem kriva, verjemite mi... Priznam, da sem vozila z veliko hitrostjo ln n.sem mislila na to da bi se moglo kaj zgod ti... Ampak, prišla sta lz neke stranske poti in prav nenadoma sem ju zagledala pred avtomobilom... Zgrozila se je in skrila obraz v roke, ker se ji je zdelo, da ima znova pred očmi tisti strašni prizor. Alf Duncan je mirno položi eno nego čez drugo. — Vem — je zatrdil mladenič — prišla sta iz stranske poti, ki je zakrita z živo mejo ravno tam, kjer se pot steka z .glavno cesto... Idealen kraj za avtomobilske nesreče. Preučeval sem ga danes z največjo pazljivostjo in povsem lahko si predstavljam, kako se je pripetila nezgoda. Mislim celo, da sem odkril točno mesto in v travi sem celo nekaj našel — je dodal in potegnil iz žepa škatlico ter z njo zamahnil po zraku. Zaslišal se je čuden ropot in Iso-bela je prestrašeno, a vendar polna radovednosti, dvignila glavo. — Kaj je notri? — je vprašala s tresočim glasom. V odgovor je izbruhnil v vesel smeh; takoj pa se je zresnil in v njegovem govoru je bilo čutiti nekoliko strogosti. — Zakaj niste takoj ustavi)! avtomobila? — Popolnoma sem izgubila glavo — je priznala razburjena, — Oh, Bila je strašna stvar... In petem... Hipoma je končala, Duncan pa je "nadaljeval: — ...in potem tudi, ko so vam kričali, da zmanjšajte hitrost... Videti je, da je gospod Fielder izgubil glavo. — Gospod Fielder? — Presenečena Isabela je bila iskrena. — Motite se, gospod. — Počakala je trenotek, nato pa nadaljevala: — Bila sem z nekom drugim. Gospod Duncan, ki je bil običajno svest samega.sebe, je padel prvič iz ravnotežja. — Z nekim drugim? — je počasi ponovil. — Predpostavljam, da gospod Fielder za to ni vedel. — Ne — je odločno odkimala. — Se obljubiti sem morala, da mu ne bom nič povedala. Slo je za neko kupčijo — je nadaljevala mladenka nekoliko zmedena, ker so jo prodirne oči mladeniča gledale z veliko vztrajnostjo — in gospod Fielder bi mogoče bil užaljen in bi mislil, da smo ga pustili ob strani. Vsa zadeva ml je zelo mučna, ker je bil zelo vljuden z menoj in mi Je v vsakem pogledu pomagal. Bil bi užaljen — je potrdil Duncan, ki je potem nadaljeval, kot da govori s samim seboj: — Je pa neko drugo sredstvo.... O, nekaj sem se spomnil... glejte, glejte... Tako se bo zadeva popolnoma obrnila. — Duncan se je nekoliko zamislil, nato pa se je znova obrnil k Isabeli: — Mislim, da vam je vljudnega gospoda Fieldlrja priporočil neki vaš sodržavljan v Parizu po imenu Nash... Ali ni tako? Prikimala je. . — In kako ste spoznali tega? Cisto naključno, V neki starinar, mci sem opazila starinski prstan in ker tni je bil zelo všeč, sem ga kupila. Gospod Nash je prisostvoval nato pri 'vseh drugih nakupovanjih. — In je bil pravtako vljuden, kot gospod Fielder, to se razume. — Kakor je bilo videti, se je mladenič 2elo zabaval, ker je spet izbruhnil v smeh. — Vidite, gospodična Longdenova? V naši stari in dobri Evropi Izvirajo vljudne osebe... Oprostite, koliko let Imate? Vprašanje, stavljeno tako, Je bilo zelo zaupno, toda*Isabela »e zaradi svojega duševnega stanja, v katerem je bila, za to ni nič zmenila, — Dvajset »em bila — je odvrnila z največjo odkritosrčnostjo. — Ah, seveda, potem razumem. In vam je tisti, o katerem ne sme gospod Fielder n« Izvedeti, sve val, da se skrijate u-Ob tem vpr«š«nJu ae Je Isabe popolnoma izpraznila, obraz jj ‘ otrpnil ln v njenem vedenju je b nekaj skoraj Jeznega. __ O tem vam nimam namc odgovarjati — je ostro odgovori ^ __ Se «« t0> kar sem do zdaj Niti vami g°vorila, mi je žal. | poznam vas in tudi ne vem, ha11 so vaši nameni z menoj. Ce da ste mi resnično potrebni 10 se vam moram zaupati, je tre da mi najprej odkrito poveste, h8 Za trenotek je pomolčala, n pa je nadaljevala z vidno razburJ nostjo; — Ce bi ml kdo hotel poro«# iz tega žalostnega položaja, bi bila zelo hvaležna... in to, reč* p čem, da jaz... jj NI se znašla in ni znala P°ve<\„, svoj h misli; izkušeni gospod can je hitro razumel in Ji 1 n večjo neprisiljenostjo priskočil pomoč, ~ Torej, reči hočete, da at® takem primeru pripravljeni h \ vati neko določeno vsoto? - ^ So stvari, ki jih radi slišimo ko bo prišel primeren trenotek. bom dovolil osvežiti vaš spom l