GLAS NARODA ________________Osi slovenskih cfelavcew Ameriki. __BtMhW< M B*—* Mttec Btm^tt tttk HM at thm P—t Qifto, mt Ww Iwk. M. K, —fcr Act «f Cmitm •( Man* M, 1«7». | *A NEKAJ VIČ EOT 2 na dan dobivate • • • C 'GLAS NARODA1 PO POŠTI NARAVNOST NA DO Cfavwtfi »ob*, nefcij i« pwwnlln (I ČTTAJTTE. KAR VAS ZAKTML ClTA K***0. poglejte na številk & ; 1 gpa za dan, ko Vaša tl % 1 v He. V teh časih I splošne^^;Sii cen, potrebuje list V ^ wflteiovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. ____________________ ____ —-- - ■ —' — —» » —» Murm, n. uuurr aci ** twi|l I— vi 3UUTI »ra, IBtW. - ' ._[_!__________ No. 244. — Štev. 244. (Telephone: CHelsea 3-1242)_NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 14, 1942 — PONEDELJEK, 14. DECEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L- MONTGOMERY PRICE OFENZIVO GENERAL SIR BERNARD L. MONTGOMERY, POVELJNIK ANGLEŠKE OSME ARMADE, KI JE POGNALA NEM-SKO IN ITALJANSKO ARMADO POD POVELJSTVOM FELDMARŠALA ROMMEL A IZ EGIPTA, JE VČERAJ ZJU TRAJ PRIČEL OFENZIVO PROTI NEMŠKIM IN LAŠKIM OKLOPNIM DIVIZIJAM PRI EL AGHEILI Angl ezi o tej ofenzivi le malo poročajo. Samo radio Maroko je prinesel naslednje poročilo: | ONA O SLOVENSKEM KONGRESU IN DNEVU UJEDINJENJA New York. — Ameriški Jugoslovani, ki igrajo vodilno vlogo v Ameriki, kot delavci v vojni industriji, so navzeli odločno stališče napram vzpodbudi, ki so jo dobile habs-I burške monarhistične aspiracije od Zdr. držav s tem, da I je Vojni tajnik Stimson privolil v formiranje "avstrijske i legije", ki naj bi bila del ameriške armade. i telektualno odgovoren za sestav načrta formacije avstrijske legije rekoč, da je bil on vedno nasproten ideji, ki bi prikazovala, te vrste legije kot neko določno ve® s političnimi ambicijami. V pismu, ki ga je priobčila j "Washington Poet", pravi | Berle med dragim: i "V torek, 8. decembra je vaš ! list prinesel v koloni Mr. Drew j Pearsona vesrt v kateri je rečeno, da sem jaz odgovoren za ' zamisel načrta za formacijo i avstrijske legije, pod vodstvom Ottona Habsburškega, Ker je dotična vest docela neresnična, 1 želim da priobčite popravek. ! 44 Zapiski državnega depart-menta kažejo, da načrti za f or- ■ miraaje avotrijahe legije aka ■ bili narejeni v državnem de-' partmentu, ter da eem jaz ose-I bno vedno bil nasproten vsake-! kemn načrtu, ki bi delal vtis, i da legije, kot avstrijska, formirane v ameriški armadi, i-majo ali sploh morejo imeti kako vez, določno ali navidezno, s političnimi ambicijami kakega posameznika ali stranke. "Nekateri od nas delamo kolikor moremo za našo zmago v tej vojni- Bilo bi prav ako se nas ne bi nadlegovalo s takim? stori jami." * Ni vprašanje koliko boste dali, samo «dajte po svoji moči. » Jugoslovansko udruženje v New Yorku je ob priliki praznovanja Dneva ujedinj e n a sprejelo resolucijo, v kateri je Otto Habsburg, ki dela z vojnim departmentom za vzpostavljen je ozir. zbiranje novega avstrijskega bataljona, označen, kot "reakcijonarec" in mrtva navlaka iz prošlosti. — Resolucija je tudi pridodala, da posamezniki, kot Otto in Darlan ne spadajo v okvih Atlantske izjave. Istočasno se je vršil v Cleve-landu prvi Narodni kongres a-meriških Slovencev, katerega po je udeležilo 519 delegatov in delegatinj, ki so tndi izrazili zaskrbljenost glede dopisovanja med vojnim tajnikom Stimsonom in Ottonom Habsburškim, ter obenem izrekli i skušan j a restoriranja Habs- buržanov, ker bi to ogrožalo bodoči mir. t Xa elevelandskem kongresu je bilo poudarjeno, da Otonove politične aktivnosti ne zadevajo zgolj Avstrijcev, ampak vse narodnosti, ki so bile podvržene vladi Habsburžanov. Kongres v Clevelandu je posetil tudi jugoslovanski posianik Fo-tič. Berle zanikal zamišl iene načrte za avtetrij. legijo Washington. — Adolf A. Berle, Jr., pomožni državni tajnik, je zanikal, da bi bil on in- < nika v Salva/t ion Army, je dejala, da so izobraženi Nemci že s-ploh. zgubili vero v nemško zmago. Dalje je dejala, da so Neradi ljudje, katere neprestano preganja ne«ki strali in bas pridojo v Neančiji na vlado vedno le ti&ti, ki so najbolj brutalno sadistični in breeofcEirni, medtem ko oni, kateri so najbolj parvliharsko zabiti drže pri življenju vero v nemško možnost zmage ozir. v nemško nepremagljivost. Polkovnica je rekla, da je I Nemčija danes živ pekel na ze-j mlji za vso Evropo, ter da je' | nemška morala, kolikor jo jej še, vzdržavana s pomočjo pro-1 pagande in sovraštva, katerega se pridno seje med ljnd*=tvo. Podala je en primer te vr-i ste propagande in sicer to, da so naciji ipred nedolgo organizirali kampanjo strašenja nem škega ljudstva pred zavezniško zmago. Listi so prinašali poročila, v katerih je bilo rečeno, dajJO javeeniki i^ifivil^da bor do po vojni (pobrali vse nemške otroke stare nad tri leta, ter jih vzgojili v ne-nemškem duhu. I • MAJNEJRSKA POGAJANJA SO SE RAZBILA Kot poročajo iz Washingto-na, so se razbila * pogajanja med lastniki rovov mehkega premoga na Appalachian poljih in med United Mine Workers za vpeljavo šestdnevnega tedenskega dela in povečanje produkcije mehkega premoga. Operatorji in UMWA so objavili skupno poročilo, da pri pogajanjih, ki so se pričela 29. septembra, ni bilo mogoče priti do sporazuma. Poglavitna zapreka pri pogajanjih je vprašanje, ako naj bi kopači delali šest dni, kot zahtevajo operatorji, ali pa naj odločijo majnerji sami, ako želijo delati šesti dan, ali pa o-stati doma, kot zahteval John L. Lewis. Največja ovira pri pogaja-njih pa so stropne cene. io%+ za ta mesec v Mesec december bo v zgodovini ameriškega naroda zapisan kot mesec pridobitev. , Naši fantje na fronti se z nadčloveškimi močmi trudijo, da skončajo vojno čimprej . . . ljudje na domači fronti pa tudi ne bodo zaostali^ V industriji, na farmah in v domovih si bodo ljudje prizadevali, da proizvajajo kar največ. * Tekom decembra si mora vlada izposoditi 9 milijard dolarjev za vojno. S tem denarjem bodo kupili aeroplane, topove, ladje, munic&je in druge potrebščine, da bodo podprti naši fantje. In k temu nas poživlja vlada. Amerikanci slovenskega porekla so se še vedno odzvali takemu klicu._ Tekom zadnje vojne smo stali na prvem Častnem mestu po številu narodnosti. Četudi pa so naše vrste zelo razredščene, more vlada pri vsem tem na nas računati Zato dajte z večjo pridnostjo pri vašem dolu in s tem, da ako je le mogoče, da prispevate malo več kot pa 10% svoje plače, da kupite ta mesec vojne bonde. Poročila z ruskega bojišča takih aeroplanov uničili. V pe-! tek so jib izstrelili 38, dan po-j prej pa so jih uničili 60. Iz tega je razvidno, da obkoljena armada z ozadjem nima druge vzeze kot po zraku. Nemci so napadali od severo in jugozapada od Stalingrada, toda so bili odbiti z velikimi ia?gubami. Severozapadno od me^ta je rdeča armada utrdila svoje postojanke ter -zdržala vse nemške tančne napade, v katerih je bilo uničenih 23 tan-kov, 8 topov in ubitih okoli 700 vojakov. Protizračni topovi so izstrelili 6 aeroplanov. Zapadno od Riževa so se Rusi borili v nemški črti. Tudi na Kavkazu, severovzhodno od Tuapse ob Črnem morju so sej dva dni bili vroči boji, v katerih i je bilo ubitih okoli 100 Nemcev. Nemci ne morejo iz pasti Nemci so pričeli z obupnimi protinapadi, da bi se izvlekli iz jeklenega obroča pred Stalin-gradom. To poročilo ruskega vrhovnega (poveljstva je tudi prineslo vest, da so imeli Nemci od 19, novemlbra 341,400 mrtvih in vjetih. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da Nemci posebno močno napadajo na osrednji fronti in sioer pri Veliki jih Lukih, kjer so skušali odbiti ruske napade s protinapadi, ki pa so bili vsi odbiti z velikimi izgubami. Samo na tem kraju je bilo ubitih 1300 Nemcev. Nemci skušajo zajeti armadi med Donom in Volgo pred Sta-lingradom s s transportnimi aeroplani pripeljati razne potrebščine, toda Rusi so mnogo Prve edinice ameriške vojske so se izkrcale na afriško obalo pri Oranu v Alžiru. ■. • r d Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije NOVE OBSODBE ITALIJANSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Štirje talci umorjeni Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XL armadiiega ribora objavljata z ozirom na razglas 24. aprila t. L: Dne 26. septembra je v Ljubljani ustrelil neki komunist a-genta javne varnosti Slovenca, Josipa Haibjana. IZ ozirom na razglas z dne 24. aprila, je bilo ugotovljeno, da je potekel rok, predviden za a-retaeijo krivcev navedenega zločina. Zaradi tega je bila odrejena ustrelrtev štirih oseb, ki so eagotovo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Eksekueija je bila izvršena 4ne 29. septembra o/b 9.30. *. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih Sil *'Slovenija-Dalmacija", odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: Kogovšku Antonu, sinu Ivana in pok. Marjane Leskovac, roj. v Smrečju 22J.1898; Marenčeta Leopoldu, pok. Janeza in Frančiška Štangar, roj. v Mirni 28. V. 190G>; Skapinu Leonu, sinu Viktorja in Julijane Ska pin, dijaku; roj. v Ljubljani 27.11.1919; Pe sa četrt leta $UOu — Za New York sa celo leto »7.— ; m pol leta fSJM. Za Inozemstvo aa celo leto $7,—; aa pol leta $3JS0. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan isvsemfil sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA". 218 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. 1 Tdcntum: (H«I«m 8—184« JERR^KOPRIYSEK ^ ajeger Terezlnka Polka Na jdanlneah—ralček Stv. M SV In DCQCE8NE UNIVERSITY TAMBURICA — ttv. M 571 Za toa. cenik in cene plo« as obrnite na: JOHN MARSICH Inc. West Street« New Yscfc RAZGLEDNIH Piie Anna P. Krasna one of the vtMages T know well - . . Italiana did it . . . did it "brutally . .. cynically .. . now, Slovenia is a land where I was born . . . my forefathers lived there for hundreds of years ... on the same soil... in the same old homestead, where my own cradle was rocked . . . and now 11 amtgoing- to the Congress, be-i cause I want to help my unhappy nation in whatever way I can ... these thoughts I have at this -moment, must go with . me and be my guide . . Zdaj je moja magična tafbli-1 ca spet prazna, dvignila sem , bel listič, ki [pokriva črno ta-, bbco, in (besede so izginile, kakor, da jih nifcdar ni bdio, a prešle so na papir in ostale so v duši. Morda bi bilo dobro, če bi jih podala v slovenščini, toda jas si skoro vedno noti ram v angleščini, kar je pri meni £e precej stara navada, ki sem je navzela, ko sem se učila angleščine, torej naj bo stvar p-riginalna. Saj je dovolj, če povem, da se je moj« vest ravnala po tem, kar sem racala na tisto magično tablico, ker bi be drugače tudi ne mogla, kajti I vodic temo, da mi je bilo indi-I rektno v obraz rečeno, da se i je odprtih nasprotnikov manj bati, kakor pa onih, ki se skrivajo za nevtralnim nestrankar-| stvom, smem s ponosom in z 1 glavo pokoncn reči pred vsem -svetom, da je moj čut do domovine in moje delovanje v njen prid odprta knjiga, v katero i lahko vsak pogleda, ker sa njo ni skritega ničesar drugega, kakor velike in težke življenske preiekušnje, ki mi sieer res niso pustile globoki* šare« ua> obrazu. a so zato terrfcolj po-jeklenile mojega duha, ter po-gldbile moj socialni čut. Mojega peresea še ni nikdar vodila nobena druga roka rn ga tudi ne bo. Za mojim krilom se še ni nikdar skrivalo mnenje i drpggb, ker jaz sem v'tfrii^i'-ru 'samostojna in si ne dam ' diktirati, ter pišem po svoji razsodnsofeti in t&tcb, kot me življenje »proti uči. Sicer sem vedno pripravljena prisluhniti temu, kar mi ima posedati eden ali drogi, a končno je vedno moja lastna glava, ki odloči, kaj bo Ančka zapisala in ukrenila. Na magično tatblieo sem ia-, pisala že marsikaj, ki mi jebilo i povedano, pa sem pustila, da je izginilo brez sledu, ker mi ni in ni hotelo seči do srca in ni moglo prepričati razuma, da je tako. Si v alke dobe delo na male stroje za šivati posefone SATURN kite. Oglasijo se naj pri: ALFINTTO HAT 19 WEST 38th STREET 4th Floor NEW YORK !__13—'11,14,15 ZA ZMA&O KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE PEARL HARBOR ATTACK——s SEDAJ JE MOGOČE KAZATI NAFAP NA PEARL. HARBOR — SLIKE I JE OBJAVIL AMERIŠKI MORNARIŠKI URAB ; oglejte si bkmo dramatične slike, ki se M*e rcete teka« t»- s * dajafak«* nspsis 7. deccmbrm. lf4L I EMBASSY NEWSKaLTWt*™5' 4*tt> M"*. »it j žajo blago od ladje na obal in narobe. Le malo rek v Liberiji je sposobnih za pkxvbo. Želocaiic ni in le kakih 200 milj avtomobilskih eeet. (FVxlnebje je vroče in vlažno, ni domovino. Nasta J nili so se v pokrajini, ki se se-d^j naziva Liberija- in so le-1 ta 1847 proglasili neodvisnost te male dežele. Svoje glavno i mesto so nasvali Monrovia po James Monroe-ju, petem predsednika Združenih držav in za |v?ado in ustavo so vaeli Zdnr-, žene države za vtag4ed. BepuWika Liberija je bila 'tradicijamrhjo protefinmka a-merrških Združenfh držav. Kakor trdi buletan Ameriškega I zemljepisnega društva, je Amerika glavni kupec in prodaja^ lec na trgih Liberije. Angleščina je uradni jezik v nas^elje-nih in civiliziranih pokrajinah, dasi v notranjščim vsakx> do-, morodno pfeme gwori svoj je-1 eik in se prebivalstvo ravna po primitivnih obiSajih džungle. Nedavno je predsednik Roo-|sevelt odposlal v Liberijo po- . sebnega podanika, kar , je značilno za rastočo pomembnost te dežele v svetovni politiki Na>-rodna Zbornica repaMike je bila pred tem proglasila "nojno^ stanje" za časa svetovne vojne.': Raani drugi proglasi so sledili, j ki so dajali izraz vzajemnosti z Združenimi državami. Liberia je važna v strategic- P nem amitfhi. Ima dve zračni pristanišči in služi kot posta- ' jaTišče Pan-aanerižke linije za ^ polete v notranjost Afrike. ] Alejo na severu tvori Sierra Lfe-one, britanska kolonija. Druga- 1 de je razam ob morja obkoljena f od Francoske zapadne Afrike, 'm Do Dakarja, ob zapadni obali!" Afrike, je 750 zračnih molj. j[ {Liberija je malo večja kot'j država Ohio. Prebivalstvo ste j j je od enega do dveh mflijonofv,: ljudi, ki z malimi izjemami «o : vsi Črnci. Daljava od New J Torka je 4.500 milj. VeSna j civiliziranega prebivalstva žvi j ob morski obali, ki se raztezali 350 milj in večina krtih lavi v J glavnem mesta Monrovia. Dbsi i se morajo zasidrati dve mflji s daleč v zaliva in Solni preva- i m — . ... pismo ST.OVSHSKX matere ("Bazovica' 15. nov. 1942.) "Fantge — Slovenci, zakaj , «e borite v pt»adjm pri er. Vido, Ctere-land, Ohio, 19». Naročite to zbirko pri: DUHUINISL9VEMCPCBL COMPANY tU W. SL Nev York Ameriški transportni parnik torpediran ba v bed an ji vojni obenem pa tndi dokaz najvišje spretnosti v refievanjn. Kratko poročilo pravi samo, da je bil parnik potopljen v Južnem Pacifika in najbrže na poti proti Salomonovim otokom. . Kot prianava mornariški department, je fail to še deseti ameriški transportu parnik, ki je bil potopljen. Mornarwki deipartment je naznanil, da je na Jutžnom Pacifika ameriiki transportni parnik bivši parnik President Coo-! lidge, ki je vo®H 4000 vojakov, zadel ob mino in se je potopil. Itemed vseh 4000 vojakov pa so bili vsi refeni, ramn Štirih. — MornartSki department priana-va, da je potop tega transportnega parnika, ki je imel 20,936 ton, največja mornariška izgn-t i HITLER MENJAVA GENERALE Berlinski radio je naznanil, da je Hiitler izpremenil evoj armadnif mornariški m zračni generalni štaib. Odslovil je generala Franz Halderja kot šefa velikega generalnega .štaba nemške armade ter je na to velovaino mesto postavil K^oizdaj le malo® na nega generala Kurta Zeifczlerja, ki je že staj:, član nacijske stranske ter prijatelj načelnika gestape Heinriioba Himmlerja- Že pred enim letom, ko je Hitler odstavil fel^maršala Walterja von Brauohitscha kot vrhovnega poveljnika nemšikili armad, je bilo poročano, da bo moral tudi general I^aMer iti kot šef generalnega Štaba. Po nekem poročilu yl Stlockholina je Hitler ibaje vpričo eelega generalnega žtaba rekel generalu Franz Haider ju: — Zdi se mi, da vaši1 uspehi ne dohajajo mojih zahtev in ste nezmožni slediti mojim nameram. Hvala vam za vase dosedanje delo. Lathko greste!" j In Haider, -ki je izdelal načrte za velike Hitlerjeve zmage, je stopil v dolgo vrsto nemških generalov, ki so prišli do slave v Franciji kot raketi, ki pa so ugasnili v ruskem Bnegu. Značilno pri tem je, da je ta prememiba ostala precej časa tajna. Generali so navadno odstavljeni, kadar vse ne teče gladko in Hitlerju še nekaj časa trda prede. - Branohitech je bil od&lovljen, ker ni zavzel Moskve, Haider je bil odslovljen, ker ni zavzel Stalingrad a. Hitler pa v prvi vrsti ocbpuača generale, da se otrese častnikov stare šole in na nje zvrne vso krivdo za neuspehe. . Znano je, da je bil Hitler že takoj spočetka v vednem sporu s svojimi generali. Spor s»e je pričel leta 1936, ko so mu nekateri generali odsvetovali vkorakati v Porenje. Pa dosegel je1 prvi veliki uspeh. Po krivdi Anglije, ker Franciji ni dovolila, da bi zasedlbo preprečila. Do drugega velikega spora je prišlo, kp je leta 1938 prvi šef novega generalnega štalba general Ludwig von B&ck Hitlerju odsvetoval, da bi vpadel na Ceho-slovaško, predno so bile dograjene utrdbe in armada pripravljena na vojno. General Beck je bil odstavljen. Generalu Becku je sledil gneneral Haider, ki je nasprotoval vpadu v Belgijo in je celo ponudil svoj odstop. Haider je, ka-j kor Branch i tseh, tudi bil odločno proti blazni Hitlerjevi zimski kampanji v Rusiji. Efokler Hitlerjevi drzni načrti uspevajo, tedaj celo nemški general podredi svoje nazore trenutnim pridobitvam. Kadar pa naravnost pričakale katastrofe, tedaj noče fbrti vdeležen v kampanji. Kakšne so vojaške zmožnosti novega šefa generalnega štaba, bo pokazala bližnja 'bodočnost, saj »bo na ruski fronti imel več kot eno 6amo priložnost za to. Naciji ga naaivljajo 4 4 naš velik zavojevalec", ker je dosegel velike uspeh na Kavkazu kot šef generalnega štaba feldmaršala Ewalda von Kleista. Zeita-ler pa je tudi še posebno znan vsled svoje krutosti v Jugoslav viji in na Grškem. Poglavitno za Hitlerja je, da mu je Zeiteler po pasje vdan, ne bo nikdar nasprotoval njegovim načrtom in mu bo vedno in povsod pritrdil v vseh večjih vojaških podjetjih, pa! oe bodo zahtevale Se tako težke nemške iagtfoe. Mnogo pa se ima general Zeitzler zahvaliti za svoje visoko mesto, ker je zagrizen pristaš nacijske stranke in velik prijatelj Heinrioha Himmlerja, načelnika zloglasne gestape. Nemški generali, ki sir vsi izšli kz junkerskeiga razreda, so vedno zahtevali, da v armadi ne «me biti nobene politike in so zato vedno odločno nasprotovali nacijskemu vmešavanju v svoje sveto cesarstvo. Ravno zaradi tega je na tajinstven način par del leta 1939 na Poljskem .general Werner von Fritseh. Himmler pa je, vedno med armado vlival nacijski vpliv in je sedaj v njej vpeljal nekak sistem nacijskih 'komisarjev, ki bodo pazili na armadne poveljnike. In z imenovanjem Zeitz-lerja je pokret dosegel svoj višek. Sedaj so naciji popolno- i tna prevzeli nemško armado pod svojo oblast. Starejši generali po večini niso člani nacijske stranke in so nasprotovali Hitlerjevim načrtom, zato so bili polagoma potisnjeni v ozadje. Ti generali ne Verujejo več v nemško snago, kakor nje veruje več tudi nemški narod. Da pa ne bi prišlo do t kakega preobrata, se je Hitler zavaroval s tem, da je postavil na Čelo armad naeijske generale. —I moroev ur Is t rano v, ki tvorijo posebno edinico jugoslovianske vojske pod poveljstvom Sloven ca, polkovnika Prometna. V Ro-cktziji v Afriki jib je okrog, 2,000 k^jefr se vežbaja in pri-j pravijajo, da se kot jugoslovan ski vojaki udeleže borbe sa o-srvdboditev domovine, j (Prav te dni pa sem prejel brzojavno obvestilo, da je 20^ j pet 2.000 Slovencev-Primorcev, ki so bdli v italijanski voj&ki v Libiji. vfetopiJo v jugoslovansko vojsko in se^že bore na strani zavrve papirje, pa lahko pri vojaških edinicah v katerih služiiz^avijjoi, da žele wtopi-. ta v int?ry*lovansko voisfeo. Oflocitev rH»ame«nika zavira toripQ iDopohtoma od nieeove ■onotste volje, da sam odlomil, v j fcatero armaiA> hofe ali v jugo-^Tovant^ko, ali v amenjfko. Kot član jugoslovanske vlade in kot predstavnik Slovencev apeliram na vee one Jugoslovane, ki šele bodo poklicani na vojaški pregled, da »e izjavijo za Jugoetevijo in jugorfovan-eifoo vojsko. Svojce in pri jate-' lje onfh, ki že elužijo v ameri-J Ski vojski pa prosim in vabkn, da jih o tem obvesti in jib opo-1 zore na ta sporazum in možnost prestopa v jugoslovansko voj-ekoc-. V t€& edloSnib dneh moramo pred vGem Slovenci z dejanji pokazati svojo ljubezen do Slovenije in Jugoslavije. Izmeti veek narodov v Jugoslaviji smo Slovenci najmanjši, najbolj smo izpostavljeni in aorazmer-no največ smo trpeli v tej vtisni — pa vendar smo ravno Slovenci ki od te vojne todi največ pričakujemo in terjamo. Oni doma se vse*ra fcfca jasno zavedajo. Zato tak odlpor, borba, junaštvo. Oni doma vedo, da Tmjejo boi za v«e — da je ee-da.i ura odločitve. ♦ Zavedajo ee tepa dobro tudi n*ši PrrmoT*ei in Istrani Pod silo razmer-eo morali v italijansko vojsko. ret<4k1i se fronte in «e kot n^osfovolVn javili v jogo-1 s-lovn-r^Vo voVko. V Biripta je oknog 800 Pri- MONDAY, DECEMBER 14, 1942 Razveselite z a Božič | svojega prijatelja! Po*/*® wun $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali ttidi štiri mesece "Glas Naroda." .. Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta narotitai listek i*" GLAS NARODA'" J 216 We*t 18th St., New Yorfc J Pošljite za-meseca (cev) "Glas Naroda" j na naslov:------.--- NA ŽIVLJENJA CESTI go LAS NAHODA" — Now Ymk VOTANOVLJBN L. l*t .....P. Ikbaver meško. proslava Obletnice Zedinjenja 1 •' v NfcW Ybrkii--—~ Govor ministra Dr. Save Kosanoviča. \ ~ T ■ * " J-/"— ' "MIES VICTORY" V NBW YOBJK.U. r - ' . '""T t, Barbara Ann Clark, at^ia 21 let in izbrana, kot najbolj tipi6 na vojna delavka v AraertSd* je prišla iz waekinfetca v New jati vojne irf^znamite, ter da vidi emerjško metropolo, kar ji je bilo ob/ljubljeno, Ito je bita imenovana za ameriško "Miss Victory." ; Barbari, ki je omofena, h&to-na in vrHka, se York se)o dopade, pa todi m prodajo fondov nuna nobentežav, ker ji gre vsakrfo rad na roko pri tem poslu, celo iz radia dobro zna: ni **T7foele Ban** ji je pripomogel do lepega twpeba aa vo-gabi neke ulice.. I Baacugnljivo je, da je Barbara deležna vsestranske pocotvoati in ima priliko videli vs» najbolj zanimive točke in prostore v mesto. "AP'amitii jojepo-vedel na tJh Empire State BWg. in drogu važno ost^MnU dove ia drage važne osebnosti so sž vzelo časa dovolj, da ao je popeljale okrog, kajti smatra se, da je s to gostoljubnostjo i* kaxana čast in priznanje radi tega [misliti, da je vojna Že kar kon-;čana — tako bi jo mogli celo 1 wsmlbiti. ! VI tu v Ameriki morate ne-| : prestane ' da bi po tej vojni ngobili todi < onet kar so bili pridobili v Bad- \1 nji vojn: f Ta vojna se mora za- 1 kšjnčiti z mirojn, ki bo vreden 3 I krvi m -žrtev vojne. . ; Podpredsednik Wallace je de • jaf; MTa vojna se mora zakljir- 4 čiti z roiaipo malega človeka." * , lin kadar bo to doseženo bosta " zavladala mir m pravica. I* Mi južni Slovani, smo narod , malega čdtaveka. mi nimamo j aristokracije. Mi smo zemlja { sii omako v. Mi jokamo in hre- , penimo za mirom malega člo- j v«ka. A ono, za čimer danes na 5 i Balkanu padajo naši, za čimer ! sovjtiteke vojske in oni na Pa- . iciflku žrtvujejo svoje življenje !— te je za anago *' ooamrKxn . man'* in nelogično bi bilo po- 1 skuhati vstajenje Habsborža- ■ nov, ki so onkraj malega 6k*ve- , ka. Nelogično bi bilo posten- ' 1 sati oživljati reakcijo v kateri- ^ j koli obliki. . (Povrnimio ge bratje in sestre i k nam Jugoslovanom. Ako gle .dam nazaj preko 24 let in po- < j mislim na to, kaj bi bili mogli i in kaj nismo ptorili in obepecn pomnim na to, kaj smo vendar dosegli, je obračun poai-tizen in sicer zedo pozitiven. Si-.: 03-r ne bi kazala Jugoslavija, : razbo?ana na sedem delov in s silo raztrgana, povsod tako močnega stremljenja za zopet-nim zed in jen jem. Zato pa bratje m sefetre, vi, ki v tej veliki Ameriški gledate kot Amerikan ci od daleč v svojo staro domovino. bodite tukaQ nosilci svobode in zedimijenja Srbov, Hrvatov in Slo^renoev, a tudi Bolgarov. Od Jadranskega do Egejslkega morja se mora ustanoviti x>o tej vojni lepša, boljša in eložnejša J agotlavija. Ko jei b3o leta 19181 v imenu pokojnega kralja Petra proglašeno zedinjdnje Srbov HrvaAov in Slovencev, je bi5o proglašeno na podlag revotooionarae-ga načela zedinjenja južnih Slovanov in to na&elo je bilo mina, ki je razgnala habsburško cesarstvo. Mi smo noa&ci t^ga načela in ga moramo oču-»vati. Oni, ki so pfoti njemu, so vsi potmag-ači Hitlerja in Mtnssolinija. ^ | 'Tudi med nas skušajo segati mržnjo in razpor. Oklanjajte spletkarjemje in talke sovra&ie IZŠEL JI SLOVSNBKi KOLEDAR MAVE MARIA" » LKMONT, ILL # Kotedar ima hagite 1» z*la tni mi vo vaebino; članke o Jogoala ryi In mnogo mUk. CENA 75 CENTOV Naroilte »vi: "AYR MARIA" P. O. Box «08, f liD—l, m. nmSSTIKAJTE V AMKKIHO UNITED STATES WAR SAVING* BONDS ta STAMPS t HAP>T» WA P*!ARL HARBOR . Mornariški depaiiment je izdal prave slilke japonskega nt-dajai=ikega naepada na Pear Harbor 7. deoemlbra lanskega leta m jih je» tudi mogoče pokai-za ti v gledaliSčih-1 Slike kažejo bombni napad na ofefopniee in oklopnico Arizona, nakar je nastala razstrel-ba na prednjem delu ladie; o-|klopnioe Tennessee, TVesit Virgi liia in Marvland. v piaraenlij "oVlorrnifta 0klsboma se potaplja ; trije mE^i zadrgi. 80 aero-'olanov nničemh. Reševalna in Tvonrwvibia dela se Dri^no. Ve? V b*.lo TXjn^Bvl^enih in se vmf»io v isT-ij^KK - a "V«e te slrT'e ie videti x Nev Vo^Vu v F«tWT>sitcv Ne^jpsreel T^^tre na 46. ulici in Broad- «ntv j Ne\-arno«t je, da bi oni, ki «o vojno po^Tcročili, prekn&rid dobiti mir. Zato pa bodite vi, ameriški državljani jugoBlovan skaga porekla in vsi ameriški driavljai« evropsfeega potomstva podjarmfljeniii narodov, kakor Grki. Čebi, Poljaki, na straži, da ne pride do tega, da žrtve na&tga naroda, ki ee bori, ne bodo izdane. { fiedaenja vojna je posledica } kompromisov, ki so j& demo-jkracije delale z murnom in j fašizmom. Skoči 20 let so v Evropi dejali Je kompromise. Skozi 20 let se je ustvarjal v Ev ropi tip demokratskega državnika, nosilca kJopipromisov, ki je iKtprestano popuščal bru tai-nemu navalu fašizma. Toda sovražnika človeštva — narasti j in fašisti — in svobodni ljudje ! se ne morejo pobotati . Kakor hitro je demokracija zaSa na potzko pot pobotanja, je demiokracija tudi izgubila mir. Zmagoslavje te politike je bil pakt v Monakovem, ki je Mfl^ct^al na5o bratsko Cahoeio^ vaško. Posledica pa je sedanja vojna. Vsi moramo biti pašt-Ijrvi, kajti pobotanje, ki nas ni rdsSo vojne, nam ne eroe pogu-biftj tudi mira. Na bojišču človeštva je (pores-bora samo za aktivne bojevnike človeškega do-sto5ansftva, ki se bore proti vsem Hitlerjem, Mussolini jem, •rteltainom. Framkoin, Kvizlin-rom. Pavffi^Mn, Nedičem itd. Ta velika demokracija sever w0^wrifrriškietra kontinenta, So-vief^ke Ruprria. Velika Britanija in vsi aedinjein narodi preA-stavl^ajo tako ogftftmjo silo, da ' «M*tiKRaBča .ii Bmtje in sestre. — Zahvaljujeta se vam, ameriškim Jugo-slovsaioin. da mi dajate prilik ko udeležiti se proslave 24. obletnice rojstva JqgoslavQs. Za bvaltjujtm sc* vam, ker praianu-jete to obletnico in mMite na lepoto svteoe stare domovine iaf pozabljate na we, kar vas je in s oimer vas je naš sovražnik hotel raadvojiti. Mi, ki smo na žalost morali zapustiti domovino v trenutku poraza, smo morda odnosi s seboj rarz-pord političnih, socialnih in tudi drugih načel dcčipi morete vi v tej veliki demokraciji pozabiti na te in posfati nosilci čiste in rieskaSjene edino«ti Srbov, Hrvatov in Slovencev. lAko se spominjamo pretek-! lih 24 kst, tfS najdemo stvari, katerih bi se mornlf kerarti T Ke-! f-ati os moramo, da gmo nasedli' stremljenju naših sfjvraznikov,: ki so nais boteK raaiinojiti in mirčitL Ko gledamo nazaj, vi- J drmo. kaj smo zagrešili namenoj ma in kaj ndhote. Vendar pa,: ako vse pretehtamo, vidimo da1 so vse te pomote refcnaine v primeri a velikimi uspehi leta t9l&C '; l ■ T^ ; | Veliko revolucionarno načelo ^aanoodloobe narodov je ustva-j r«Q Jugoslavijo. Tq načelo mora cad^j v tej vojni svoj zakUjuček. V tej vojni doživlja človeštvo najveMo n^volučijo v*e zgodovina Se nikdar v zgodovini ni bilo večjega pre-' vTaita negio je sedanja vojna. To ni fronta vojske proti vojski, ali miroda proti narodu. Vse vrednote so spremenjetne. .Zdaj poaneimo samo dve fronti f.— fdŠstdtSno in protifašistično , fronto irn^d naro ZA NAVADNO CENO ' A $2.50 Pri naročbi ae poafegte naaledn jega kupona } : i \ J - JA. Pošiljam Monej Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAT PASSAGE** za Moje ime --j_ St, ulica ali Box st__-_ Mefeto in držav«---- v Naročite lahko to k>jig» pri: knjigarni "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET , HEW TORK geste. Tenua ne smete nasesti J ker je proti vašemu narodu. Mi — in zdaj govorim kot minister jugoslovanske vlade — katerim je ikšoda dodelila, da v najtežjem čaeu njegove zgodovine predstav 1 jamo natod v njego- 4 vetu boon, si moramo biti na jasnem, da ni naš cilj vrniti ae domov kot ministri in vebke osebnosti, temveč le kot delavci ki so v najtežjem času poeklu- ■ šali, da izven domovino čim-bolje vnše svojo dolžnost. Mi moramo doseči cimbal jtš o prihodnost za našo eknpnoat, od Soče do Vardarja. Le tega se moramo držati- Posamezniki bomo morda izgubili toda mi nismo važni Ne računajte s posamezniki Važno je le, kaj se zgodi za Jugoslavijo, za se-d in jen je Srbov, Hrvatov inSfc*-' vencev, kaj ®e zgodi za — poboljšan je usode našega naroda in za čimboljŠe izkoriščanje strašnih ž: tov našega naroda in za ono, kar nam bo pomagalo, da bomo čim dostojnejše predstavljeni v društvu Amerike, Sovjetske Busijev Britanije in drugih zedinjenih narodov. ifi balkanski narodi vzhodne Evrope, ki delimo donee isto usodo in imamo jx>dob-no duševnost — Jugoslovani, Poljaki Čeboekivafci in Grki, moramo iti skupaj. Mi moramo biti meet med Rusijo in za--padam. Mi tnoramo družiti, aj na deliti. Nalš narod strašno; umira, toda to ni najhujše. Najhujše bi balo, če bi se te žrtve nespametno zapravile. Kajti le narod, (ki zna nmret!, jej sposoben, da žfvi 6 tem završujem in a pooni-asm trdjfln, da ono mi izvršili •vojo doHSno«t napram ®ove-BCVU. I i (JTC.) I I-------- k • ^^ " Moje ime je:---------, Moj naslov:---- [ Tukaj priložim M. 0. za $- [ Pričnite pošiljati dne —- J Za 4 mesece $2.— j Za pol leta $3 — • Za odo leto $6 — ' ua(pol sem videl gospoda in gospo, sedeča zadaj v vozu: Kar sem videl najjasneje, videl sko-ro edino, je bila maJa, beloob-lečena deklica, z dolgimi raz-| nsi^euiiiii zlatimi lasmi in z ob-, razom kakor češnjev cvet. Se-: dela je gospe nasproti in tako obrnjena k meni, ko je voz že; švignil mirno; za hip se je oelo 'nekoliko nagnila iz kočije, da sem jo videl ie dalje časa. Stopil adm, kakor da me je sunila! nevidna sila. za dva tri korake naprej in privzdignil roke, kakor bi jo kanil prejeti v objem j če po nesreči pade iz voza. A kočija je brzela po cesti dalje, j čudežno lcjpi obraz se je skril .v vozu, med vozom s tujci in J I med menoj iee je razgrinil velik oblak prabu in se vlekel za ko- • čijo kakor ogromen belorjafv-ka»t rep. Voz je hitel, hite* in kmalu izjginft gori v sosednji vasL ! Doklej sem ga dosegel1 sem' bežal in hrepenet ? o5mi za vo-90m kakor za čudežem, od Gospoda Boga mi v milostni ^ri poslanim v enakomerno, -eno-f zvočno vwakdanjost mojega živi Ijenja. 6e ko mi je že higinil i^red oči, sem »tal nekaj časa kakor v zemljo uikopao na me- j stn,, strmeč za odbeglo prikaznijo v nekakem bofpem pričakovanju, da se še prikaže, se vrne, obstoji pred menoj; in tisto sladko dekletce Stopi z to-za, mi poda roko, me nagovori in mi pove nekaj neskončno le- < nefca, česar do tedaj nfeetn Ai-' Sal Se -mo- | vedati dare«^ A eotovo je bilo snee v«e molno tiVte nreendevme Iprv^fo ti je kafkor biacoslov hitela mimo mojih etrme- JCar mi je ipadel kakor bi se I V življenju slednjega človeka Ko dogodki, na videz neznatni In bro zpomenibni, da skoro mi-Beliti ni vredno nanje, kaj šele ■i njih govoriti, razgrinjati jih »red velikim svetom. A na-j B^-zlic vsi navidezni ničevosti se bi am čostokrat zableste iz prete-! •ckwti, kakor daljna zvefcda sko- J vi temno noč. Pa spoesnamo, Ida so v vsi svoji malenkosti in1 Ineznatno&ti značilni za druge, Ivažnejse dogodke na»ega živil jenja. Kakor resnica v sanjah Ije naše življenje v zabrisanih lobrisLh In odtenkih že naprej loznaieeno v njih. Tako se mi veičikrat zablesti Iv tihih, ae češče v težkih in tip- j kih nrah iz da\me preteklosti tale malenkostni doživljaja Sedel S€toi v prahu na cesti ob domačem dvorišču, čisto majcen fantič še, niti V šoio nisem hodil takrat. Sedel sem v pnahu n % obema rokama grabil mokaati prah od desne in le-' ve ter ga ikupičil pred -abo v, lepo zaokrožene, proti vetru ostro zožene kupčke Kc? je bila knpSkov cela vrsta, šefu kakor razjarjen stvarnik planil po rrih, da jih uničim. Udfirjal sem z obema rokama in z vse- f mi močmi po njih, da se je kupček za kupčkom nriil pod mojimi peščk^oni in se je dvigal iznad odste oblak prahu, ovijal mene hi cesto in *se jc v komaj dahsiočem vetru polhoma nesel tja čec travnik ter ?e tam počasi sesedal na travo in cve-j t je, Dasi me je prah ščemel v, mi v-asta tn ni««, sinri sed°l oblastno sredi ceo vsakega stro- .f/ffWti j«, orodje in me- - w wMu k y rii-naCTi0 (h,ue j m^^^^t^Mm'SUk printfl > 1000 dIk K«*K*»KHI Cena $1.98 Ne glede na to, ali ste šele početnik, Vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES! TA KNJIGA BO VSAKEGA ZANIMALA! */2 Price Offer! The Latest Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible" Garden Encyclopedia 1— _ ^ Complete q o (i| m. Guide for ■I ctoth btadta* EVfRr word. pas«, pktwi* cow pleta—with much NEW material. NEW flliMtratioml N»v«r b«fara— pvhapt n«v*r again — at this law prfevl TS» only Garden Encyclopedia KalfejflRH prtporsd cxprMily for Hie onotavr't BMdtl No hoary technical talk — •vwytfcin« h eUar, axpticH. wabW. Arnwtn any gard«n quastloa quickly. Nearly 1400 payvif 750 picturtt. Over 500,000 Copies Sold at Higher Pricesl fi Hom to a singl* book b EVERYTHING TOU NEED TO KNOW ABOUT ANY- iff THING YOU WANT TO OIOWI j£0S 10,000 aiiido* fwrnbh ovory dotaU of HK Infill umlimi about planning, planting, fertilizing and caring for yowr garden. Now footvrM indudo Soi^ . ■■.-. . ^ ^^ hm Cordoning, no* Mothodi of do-Graying ptH, Wild Flowor Gard— 1^9« Nfw FJowvr A/iun^tntnNi Al> ojTongeient of nibjodi ^^^H quickly« Prepared foe rf S» dt _____* % Mtot, Mlb, MONO andlM*Mh by ICmi^m____ooplo*o«tho AoMrican oxporte. EdHod by £ L B. NEW OAKOEN ENCYCLOPEDIA, b* Wynour, ISA Prabod by gardoo. LLB. Wymoor, UA, at $1.W mA IAS OVthoHtiw* Tfct ffcllOwt/pW§ Ju- Cl I m^MA ri l^J m M A quirer'tgardon editor coRed i ' 1 _ yi^ww^ Qji il^n Boole cenplcttt, ofl tket leofli 0ordonon wfH aver need oc vmI fit ^ tkb noting bargain now. A ddroa Knjiga je pdfeebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo AMERICAN 8O WILD p^ life Y knjigi Je natančno popisano življenje posameznih živali, iivečih na snhem, ▼ morju in t zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral s velik Ln zanimanjem, ker bo v njej na Sel marsikaj Is življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znana Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati ▼ petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša poroLNi popis Življenja amje-JEtlŠKE divjačine. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; tanner, ker so popisane živali, H na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič rflii€, ker so v knjigi naštete vsb hibe. ki žive v ameriških vodah, i,- Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); 6 slik ▼ naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je S i < inčev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, ka-«e in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno s zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Mi plačamo poštnino in zavarovalnino za vse zgoraj omenjene knjige. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. j Tudi v drugih pogledih je magnqzij boljši kot aluminij. ! Začetkom vojne eo izdelovate-, j lji aeroplancrv spocznali boljše1 vrednosti magnezija in začeli j »o vporaibljati magnezij, eame-| iga ali v zmesi ^ drugimi kavi-1, nami, za oljno tanke, pod, par-' ' tiči je, instrumentalne plošče in i drugo delo. Zaloga magnezija i pa začatkoma ni, zadostovala zaii j hitro rastočo produkcijo aero-i (planov. Hitri razvoj proizvodnje pa je vse to spremenilo. Magnezij sedaj na poti, da postane kovina bodočnosti. , Druga raba magnezija za časa rvojne je v izdelovanja vži-galnih bomb. Izidelovatelji teh vporafbljajo skoraj ves preostanek zaloge. Magnezij gre v iz-d-elovamje razsvetljenih krogeHj za nočno streljanje, žaraega pra hu in raasvetljevalnih ognjev, pa se rabi tudi za nočno fotografiranje in za izdelovasrge vžigalnih bomb. . Občinstvo ni dosedaj slišalo mnogo o magneziju. V naravi fie magi^ezij ne pojevlia v kovinski obliki. Kovina je razmeroma nekaj novega. Prvič se je pridelala v kovinski obliki potom elektrolize iz ene njegovih sold, in to leta 1S0S. Najstarejši in najbolj enostavni proces je oni, ki je v rabi v Mi-dhiganu. Slana voda se črpa iz podzemeljskih vrel. Ko izhlapi, preostajajo magnezijeve aolL Spušča se potem električni tok skozi e$li in posledica tega procesa je, da eden izmed produktov je ona sveHa. srebr-nasta (kovina ki ee zove magnezij. Rabi se pa tudi mnogo drcjgih, bolj kompliciranih pro- )Po mnenju znanstvenikov je magnezij peti najbolj obilni ele- ' SILVESTER MK>AJST# 19 let. In izpustili smo ga tu, ker nais je sililo k odhodu vedmo više se dvigajoče solnoe, i^ obrnili smo oči še enkrat tja, kjer počiva pod tistimi č-udovitimi drevesi, pod tistimi visokimi cvetkama. 1 * • • i » Ltfdja je nadaljevala svojo pot slkozi Indijeiki oeeam. Spodaj v bolnišnici je b-lo še vise polno bede. Na krovu pa ni o"lo videti drugega nego brezskrbno^;, zdravje* in mladost, naokrog po morju pa pravi praznik čistega zraka in solnca. V tej lepi dobi pasartmili vetrov po ležali mornarji v sesnei razpetih jadeT ter se zaibavali s papigama Izbrali «o bili vse mlade papige z otroškim izrazom na njihovih ptičjih tejbruzih; niso se imele repov, a bile so ae zelene, oh, čudovito zelene. Njihovi očetje in mamice so bili ne-jsdaj zel oni, in tako so podedorvale tudi one, še čisto majhne, :ovede to barvo. Ko so bile tako rac3pnt?tavljen,e po cisti 'adjini ograji, so bile frideti kakor eveae laistje, ki je padilo s tropičnega drevesa. Včasih so deli v«e skopaj, tedaj so se ogledovale druga drago, da se je moral človek smejati. Obračale so vratove na vse ctrani, kakor da se hočejo ogledati v vseh legah. Sto-pale so kakor bi bile žepa s te, v malih, komičnih skokih. Za-..mala eo se v tek hiftro., kakor bi se jim mudilo in marsikatera so je prekucnila. . Imeli so pa fendi opice, ki «o ■aopet po sreioge skrbele za s*a" »aro. Nekatere izmed teh živalic so mornarji naravnost 1 ubili, objemali bo jih in pritiskali na svoje trde prsi, in živa-''.ce ^ gledale s svojimi ženskimi očmi, pol emešno, pol m inljivo. Ko je udarila ura tri, so prinesli na krov dve platneni vreči, zapečateni z debeiimi rdečimi pečati in Silvestrovo ime je bilo zapisano na njih, (Nadaljevanje prihodnjič.) ! . V trenutku, ko je ugasnil žarek rdečega ognja, ki je prihar-:"r»l skozi odprta vratca, ko je tropično solnce hipoma izginilo v z'atih vodah, tedaj so ugasnile tudi oči umirajočega vnuka t-t .se obrnile proti čelu. kaker bi hotele izginiti, v lobanji. Ziitisuili so mu trepalnice z dolgimi vejicami — in Silvester je Lil lep in miren kakor mraniornat kip. . Ne morem si kaj, da ne bi na kratko opisal Silve^trovega j ogreba, ki sem ga vodil sam tam doli na otoiku Singapur. T< kom prvih dni našega potovaaija smo bili pometali dovolj c! t, /h mrtvih v kitajsko morje. Ker je bil ta neszdravi otok r.iio blizu, smo sklenili, da obdržimo Silvestra nekaj ur več na krovu ter ga ondi pod:->j)ljemo. . Odwli smo zjutraj, zelo zgodaj, ker je solnce strahovito 1 i'pehalo. Njegovo truplo smo položili v oo-ln ter ga pogrnili s francosko trobojnico. Veliko tuje mesto je se spalo, ko rmo se približaili obali. Majhen voz, ki nam ga je bil poslal konzul, je že čakal na nasipu. Položili smo namj Silvestra in i con križ, ki so mu ga naredili na ladji, barva je bila še sveža, • ov je bilo narejeno vse v haglici in bele črfce njegovega imena so ?e razmazale na črno pobarvanih tleh. Ob solnonem vzhodu smo korakali skezi ta Babel. Ginjeni ;mo bili, ko smo nabii nekaj korakov izven umazanega kitajskega vrvenja mirno francoso cerkev. Pod tem visokim be-l;m obokom, 'kjer sem bil sam s svojimi mornarji, se je razlegal "dies irae" kakeT čarobno sladko petjem Skozi odprta vrata je bilo videti zmč&rane vrtove,, polne čudovitega zelenja, gigantskih palm. Večer je majal veliko razcvelo drevje, in v cerkev je padal dež rdečih cvetočih listov. < Potem smo ali na pokopališče, zelo daleč. Naš mali spre-j vod mornarjev je bil pač r.elo skromen, krsta je bila zagrnjena vso pot 6 frajiooeko zastavo. Morali smo iti skozi kitajske ulice, kjer je vse mrgolelo rumenih ljudi. Potem smo prišli i v malajska in indijska piedmestja, kjer so nas zijali razni • azijski obrazi z zalčudenimii očmi. Slednjič smo prišli na po-| Ijano, ki je bila že vsa razgreta, senčnate poti, kjer so letali čudoviti metulji m od rožan>^tn i h kriL Vse g$lno cvetja in pal n na eno mceto, kjer je ostal pokoncu. Tudi Jana je ob-- evala ta nenadna luč, ali ribaril je kakor po navadi v tej čudoviti mesečini. Veliki razvoj produkcije magnezija meni v zemeljski skorji. Zato | potencijakia zadoga v Združenih državah je ogromna. Na-j haja se v morski vodi, v pod-j zemeljskih slanih vrelih in vi . koomjbinacijah z raznimi drugi- j j mi kovinami. Poiprej eo ljud-fje poznali magnezij le kot sestavino raznih lekov, kot so , magnezijev sulfat, Epsom soli ali mleko magnezije. Uporabljal se je tudi za fotografiranje kot žarni prah.. Ameriška produkcija veiled pritiska vojnih potieb se razvija v takem obsegu, kakršnega os išče gotovo ni nikdar pričakalo. Hitro rastoča proizvodnja magnezija, prerpotrebne ko vine za vojne svrhe, služi v pri-I mer. _ Magnezij je jako važen v modernem vojskovanju. Iz njega prihaja najvažragša snov za izdelovanje vžigalnih bom!)). Ker ta kovina je bolj lahka kakor aluminij, jo radi potrebujejo za aeroplanske sestavine. Lahka tež ima je dejanski napotila mnogo strokovnjakov, da pre-treisujqjo mogočnost da ge bo Sčasoma sploh vporahljalo mag nezij mesto aluminija, kjerkoli produkcija zahteva najlažjo mogočo teži no. j Leta 1940 so Združene države prodrtcirale le 12,500,000 fun tov magnezija, d očim proizvodnja Nteničije je isto leto znašala1 42,000,000 funtov. Koncem leta 1942 pa bo letošnja produkcija magnezija v tej deželi narasla na 200,000,000 funtov, do-čim letošnja produkcija Nemčije ne more biti večja od 100,-000,000 funtov. {Kam gre ta hiti o rastoča zaloga magnezija? Prvič, v naše zrakoplovstvo. Tovarne aero-pi an o v vporabijajo približno 75 odstot. celokupne proizvodnje. Ko se proizvodnja še poveča, bodo vpotrebovali še večji deiL Sedaj skoraj 200 funtov magne zija gre v vsaki aeroplan. Priča kuje se, da v bodočnosrti Skoraj 500 funtov te kovine bo šlo v vsaki aeroplan. Morda še voč. Neka aeropianska tvrdka proučuje načrte, po katerih bi ves ae>raplan. v kolikor se tiče kovinske sestavine, obstajal iz magnezija. . Sedaj pa večji del magnezija gre v konstrukcijo letalnih stro je v. Letalni 6troj je srce aero-plana. Stalno «e zahteva, naj stroj ima večjo moč, večja moč pa se mora dobivati le potom večjrh konjskih sil. Problem inženirjev je povečati konjsko silo letahrih strojev, ne da bi »e povečala,težLsa. In ravno za to prihaja magnezij toliko v po štev, kajti je za eno tretjino lažji kot aluminij.