Ljubljana, četrtek, 17. aprila 1947
UREDNIŠTVU C« UPRAVA» LJUBU ANA.
ENAFUEVA ULICA STET. • TELEFON 55-22 DO 55-2«
Poštnina nlflftma
ROKOPISI SB NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAEEM PONEDELJKA
Leto VIII., štev. 90 — Posamezna številka 2 difl
(NSKBATNlODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 18-32	18-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 «045 03
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
G
S I
B
N
N
N
Ljudska skupila LIS le sprejela zakon § filial ljudski! odborov la ostale zakonske predloge vlade LE Slovenije
Ljubljana, 16. aprila.
Na današnji 3. seji Ljudske skupščine LRS, ki jo je predsednik Ferdo Kozak dvoril ob 10.15, je Ljudska skupščina razpravljala in sklepala o zakonskih predlogih, ki jih je vlada LR Slovenije predložila Ljudski skupščini. Najprej je L j ud.sk a skupščina razpravljala in sklepala o predlogu zakona.
o volitvah ljudskih odborov
Poročevalec zakonodajnega odbora ljudski poslanec Popit Franc je v svojem poročilu predvsem naglasil namen vlade, da bi s sprejetjem predloženega osnutka utrdili princip volivnosti v nižje ljudske odbore in da bi imenovane odbore čim prej zamenjali z izvoljenimi na demokratičen način. Nadalje je poudaril nekaj bistvenih strani predloženega osnutka zakona. Predvsem je naglasil, da se volitve v krajevne in okrajne ljudske odbore ne vršijo na isti dan, da bi se tako poudaril značaj volitev v okrajne odbore, in zaradi tehnične izvedbe; da so določbe o številčnem sestavu ljudskih odborov prožne in upoštevajo število in gostoto prebivalstva, kakor tudi obseg in zapletenost gospodarskih, kulturnih in drugih lokalnih razmer: da je glede volivnih -enot postavljeno načelo, da se vse volitve izvajajo po volivnih enotah tako. da se voli praviloma v vsaki vclivni enoti po en odbornik. To načelo poudarja direktno in jasno odgovornost izvoljenega odbornika svojim vc-livrem in omogoča v primeru potrebe tehnično izvedbo odpoklica. Končno je naglasil, da predloženi osnutek glede volivnega postopka poudarja demokratičnost in tajnost izbire kandidatov s postavitvijo skrinjice brez liste.
Po poročilu poročevalca Popita Franca, ki je v imenu zakonodajnega odbora predlagal skupščini, da sprejme predloženi osnutek v celoti, se je razvila razprava o predloženem osnutku zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov.
Prvi se je priglasil k besedi ljudski poslanec štrukelj Karel, ki je podčrtal velik pomen in popolno demokratičnost predloženega osnutka. Ko je govoril o dosedanjem delu in veliki vlogi naših ljudskih odborov od osvoboditve in je omenil nekatere njihove napake in slabosti, ki so nastale samo zaradi tega, ker naše ljudske množice pri prvih volitvah še niso razpolagale s tistimi izkušnjami, kot razpolagajo sedaj, je dejal: Stari zakon o voiitvah v narodno osvobodilne odbore ni bil tako popoln, kakor je predloženi osnutek zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, saj smo od takrat prebrodili najtežje čase povojne krize, premostili mnoge težave in naitore, pri čemer smo si pridobili tudi bogate izkušnje. Predlagani osnutek zakona se ni spremenil samo po vsebini, ampak v veliki meri tudi po demokratičnosti volivnega postopka, ki določa: Tako bodo lahko po 21. členu V. poglavja tega zakonskega osnutka predlagale posamezne kandidate in kandidatne liste tudi družbene in politične organizacije, kar pomeni,_ da se bedo še bolj naslonile na ljudsko oblast in bodo tako tudi nepo-sredneje sodelovale pri izgradnji ljudske oblasti. — Glede dvojnih volitev, to je ločenih volitev za krajevne in okrajne ljudske odbore, je dejal, da je to predvsem važno, ker smo doslej posvečali premalo pažnje izbiri kandidatov za okrajne ljudske odbore, in da so ob skupnih volitvah volitve v okrajne ljudske odbore izgubljale svoj veliki pomen predvsem zaradi glavnega poudarka volitvam v krajevne ljudske odbore. Prav tako je navedel, da so dvojne volitve bolj demokratične od skupnih. Ker bodo z ločenimi volitvami ljudske množice bolj oprezne, bo tudi onemogočeno, da bi se vrinili v odbore razni razdiralci ljudske oblasti in zaviralci hitrega razvoja.
O	sami izbiri kandidatov je ljudski poslanec Štrukelj Karel poudaril, da je po določilih predloženega zakonskega osnutka pri predlaganju kandidatov in kandidatnih list potrebno predložiti tudi potrdilo pristojnega notranjega odseka, da kandidati in njihovi namestniki niso obsojeni in da proti njim ni uvedeno kazensko postopanje zaradi kaznivega dejanja po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, _ špekulacije in gospodarske sabotaže po zakonu o' zaščiti ljudske imovine in po zakonu o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi. To se pravi, da se pri postavitvi kandidatov izločijo vsi špekulanti, gospodarski saboterji, škodljivci in izkoriščevalci ohčeljudshe imovine ter protitiud-ski elementi, ki so bili obsojeni po omenjenih zakonih, ali pa je proti njim uvedeno kazensko postopanje.
Končno je podčrtal, da bodo ljudski odbori lahko brez takih elementov, ki so izrabljali položaje v svoje osebne koristi in so zavirali razvoj in napredek v gospodarski dejavnosti ljudskih odborov, izpolnili veliko in odgovorno nalogo v našem petletnem gospodarskem planu. Taki ljudski odbori, v katerih bodo izločeni vsi protiljudski elementi in v katere bodo zaradi tega imele ljudske množice vse večje zaupanje, bodo največji izraz ljudske volje. Izjavil je. da bo glasoval za predloženi predlog zakona.
Nato je v razpravi o zakonskem predlogu govorila ljudska poslanka Bester Mara, ki je predvsem omenila 12. člen osnutka zakona o ljudskih odborih, ki govori o tem, da ima praviloma vsaka votivna enota svojega odbornika. Pri tem je poudarila ožjo zvezo med volivci in ljudskim odbornikom, ki se bo čutil mnogo bolj osebno odgovornega pred svetimi volivci, njegov morebitni odpoklic pa bo enostavno izvedljiv.
Glede volivnega postopka je ijud. ska poslanka Bester Mara podčrtala, da določa predloženi zakon skrinjico brez liste. Dejala je: To je udarec v obraz vsem, ki skušajo izven naše domovine prepričevati svet, da v novi 'Jugoslaviji ni svobode, da je pri nas diktatura itd. Kijub temu, da je slehernemu zelo lahko postaviti kandidaturo, da so na drugi strani volitve tajne, da je odstotek tistih, ki so pred sodiščem izgubili volivno pravico, zelo nizek, daje zakon vsem, ki se ne bi strinjali z nobenim kandidatom, možnost, da vržejo svojo kroglico v prazno skrinjico. Gotovo bedo posamezni reakcionarji, ki prihuljeno in z zavestjo gledajo na silni delovni polet našega ljudstva, iskali in lovili glasove za prazno skrinjico, člani Osvobodilne fronte se ne bojimo njihovega umazanega posla. Moč naše Osvobodilne fronte je tolikšna, da bo ljudstvo naše republike ob uspehih, id. jih imamo za seboj, ob svetli perspektivi bodočega razvoja odločno in jasno povedalo pri volitvah, da pri nas v odborih ljudske oblasti ni več mesta za razne špekulante m koristolovce, da so za večino za nami časi, ko je na vasi govoril le vaški magnat. V mestih in industrijskih centrih bomo volili v ljudske odbore predvsem člane sindikatov, kar bo najboljše zagotovilo, da se bo dvignilo tudi lokalno gospodarstvo. Delovno ljudstvo si je na jasnem, da so eden izmed pogojev uspešne izvedbe plana in s tem tudi dviga življenjske ravni dobri ljudski odbori. S svojimi izkušnjami se je tudi uverilo, da je treba nenehno voditi uporno borbo za svojo oblast, da je treba stopnjevati politično borbo, ki se razvija v ljudskih odborih, tako da naši ljudski odbori čim prej ne bodo več torišče borbe med reakcionarnimi in naprednimi silami, temveč bodo postali v celoti to, kar so bili v času narodno osvobodilne borbe, — organi ljudstva proti ostankom reakcije. — Ob koncu je ljudska poslanka- Bester Mara izjavila, da bo glasovala za predlog zakona.
V	nadaljevanju razprave je podpredsednik vlade ljudski poslanec Brecelj Marijan izjavil v imenu vlade, da vlada sprejema popravke, ki jih je zakonodajni odbor navedel v svojem poročilu. S tem je bila razprava o predloženem zakonskem osnutku o volitvah odbornikov ljudskih odborov končana in je Ljudska, skupščina prešla na glasovanje. Vsi navzoči ljudski poslanci so v posameznostih in v celoti soglasno glaso„ vali za predlog zakona. Njegovo sprejetje so vsi poslanci pozdravili z dolgotrajnim pleskanjem, nakar je skupščina pričela z razpravo in sklepanjem
o predlogu zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS
Poročilo zakonodajnega odbora je podal poročevalec Vrhovec Alojz, ki je navedel, da zakon, sprejet za Prezidaj Ustavodajne skupščine, ne more več veljati za Prezidaj Ljudske skupščine LRS, ker ni v skladu z vsemi določbami ustave LRS o Prezidiju Ljudske skupščine LR Slovenije. Zato je bilo potrebno, da se pravni položaj Prezidija Ljudske skupščine JjRS uredi z novim zakonom, ki je v soglasju z ustavo. Zakonodajni odbor je osnutek zakona, ki ga je predložila vlada LRS, soglasno sprejel z nekaterimi spremembami in popravki.
V	razpravi se je nato oglasil podpredsednik vlade LRS, ljudski poslanec Marijan Brecelj, ki je pojasnil amandement vlade glede člena 7. predlaganega osnutka in ob koncu izjavil, da vlada sprejema popravke, ki jih je predložil zakonodajni odbor.
Ljudska skupščina je zatem v glasovanju soglasno sprejela v posameznostih in v celoti predlagani zakon o Prezidiju Ljudske skupščine LR Slovenije.
V	nadaljevanju svojega dela, je
Ljudska skupščina LRS razpravljala in sklepala o predlogu zakona
o pooblastilu predsedstvu Prezidija Ljudske skupščine LRS za reševanje prošenj in pritožb
poslanih Ljudski skupščini LRS.
Poročevalec zakonodajnega odbora ljudski poslanec Vrhovec Alojzij je predlagal Ljudski skupščini, naj predlagani zakon sprejme. Ljudska skupščina s predlogom zakona prenese pristojnost za reševanje prošenj in pritožo, ki bi jih sicer morala reševati na svojih zasedanjih, na predsedstvo svojega Prezidija.
Tudi ta predlog zakona je Ljudska skupščina soglasno sprejela v posameznostih in v celoti.
Potrditev spremembe v vladi LRS
Ko je nato Ljudska skupščina prešla na potrditev Ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o spremembi v vladi LR Slovenije, se je oglasil k besedi podpredsednik vlade ljudski poslanec Marijan Brecelj. V imenu predsednika vlade LRS je pojasnil potrebo po ustanovitvi posebne komisije za zadružništvo pri vladi LRS, ki je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta. že lani, ko so bile v teku potrebne priprave za prehod v naše plansko gospodarstvo, se je pokazala nujna potreba:, da se vprašanja, ki zadevajo našo kmečko politiko v celoti, ne rešujejo samo v resoru za kmetijstvo in gozdarstvo, ampak prevzame na eni strani posebno skrb za reševanje teh vprašanj naša politična organizacija, na drugi strani pa predsedstvo vlade s svojim posebnim organom poseže v vprašanja organizacije našega zadružništva. Tako je Izvršni odbor OF sklenil, da ustav novi posebno kmečko komisijo za reševanje celotnega kompleksa naših kmetijskih vprašanj. Pri tem je tov. Marijan Brecelj poudaril, da se je postavilo vprašanje človeka, ki naj bi prevzel to vodilno mesto v reševanju naše kmečke politike, in da je bil po posvetu z Izvršnim odborom OF in na predlog vlade LRS za to imenovan tov. Janez Hribar, dotlej minister za kmetijstvo ih gozdarstvo. Poudaril je tudi, da sta smatrala Izvršni odbor OF in vlada, s čimer se je strinjal tudi Prezidij Ljudske skupščine, da ni mogoče mesta, ki ga danes zavzema tov. Janez Hribar, nadomestiti s katero koli osebo, ampak je nujno potrebno, da vodi zadružni-ško komisijo pri predsedstvu vlade kakor tudi pri komisiji za kmečka vprašanja Izvršnega odbora OF človek, ki obvlada področje tega dela. Obenem pa sta lOOF in vlada tudi smatrala, da bi bilo težko združljivo konkretno operativno vodstvo, ki ga zahteva resor za kmetijstvo in gozdarstvo, s tem mestom. Zato je predsednik vlade meseca februarja predlagal Prezidiju spremembo v tem smislu, da prevzame tov. Janez Hribar predsedstvo komisije za zadružništvo pri vladi in predsedstvo komisije pri Izvršnem odboru, tov. inž. Jože Levstik, ki je že za časa osvobojenega ozemlja reševal naša kmetijska in gozdarska vprašanja, in ki je bil do tedaj generalni inšpektor v Kontrolni komisiji, resor kmetijstva.
Po pojasnilu podpredsednika vlade Marjana Breclja je Ljudska skupščina soglasno potrdila Ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS o izpremem-bi v vladi LR Slovenije.
Volitve skupščinskih odborov
Nato je Ljudska skupščina prešla na volitve skupščinskih odborov. Tako so bili soglasno izvoljeni:
v zakonodajni odbor na predlog ljudskega poslanca Ribiča: 1. dr. 3Ie-lik Anton, 2. Avbelj Viktor, 3. Vrhovec Alojz, 4. Popit Franc, 5. Better Mara, 6. Malešič Matija, 7. Colarič Alojz, 8. Jakovčič Niko, 9. dr. štor Stanko, 10. Petejan Jože, 11. dr. Modic Helij;
v odbor za gospodarski načrt in finance na predlog ljudskega poslanca Hribarja: 1. Janez Hribar, 2. Lešnik Alojz, 3. Furlan Franc, 4. Kambič Miha, 5. Greif Martin, 6. Ocvirk Ivan, 7. Potočnik Miha, 8. Krmelj Maks, 9. Tavčar Franc;
v mandatno-imunitetni odbor na predlog ljudskega poslanca Dragana naslednji ljudski poslanci: 1. Svetina Ivo, 2. Kozak Lado, 3. Toman Tone,
4.	Belopavlovič Niko, 5. Potrč Jože;
v administrativni odbor na predlog ljudskega poslanca Klariča Jožeta: 1. Verbič Andrej, 2. Černe Franc, 3. Ju-rač Jože, 4. Knol Vinko, 5. Mojškerc Franc;
v odbor za prošnje in pritožbe na
predlog ljudskega poslanca Zupančiča: 1. Bratko Ivan, 2. Stegnar Andrej, 3. Maček Polde, 4. Majcen Nace, 5. Košmelj Miran.
3.	seja I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije je bila ob 12.40 zaključena in predsednik Ferdo Kozak je sporočil, da bo prihodnjo sejo razpisal pismeno.
Sovjetski načrt pogodbe o demilitarizaciji lemčife in preprečeniu nemške napadalnosti
Pogodbo naj bi sklenile štiri veiesiie za 40 let
Moskva, 15. aprila. (Tass) Sovjetska delegacija na konferenci Sveta ministrov za zunanje zadeve je predlagala naslednji osnutek o demilitarizaciji Nemčije in preprečevanju nemškega napada:
1. člen. Visoke pogodbeno stranke so strinjajo, naj se skupno podvzamejo ukrepi z namenom zagotovitve:
a)	da se vse nemške oborožene sile. vštevši suhozemske in letalske enote, enoto protiletalske obrambe in voja-ško-pomorske siie. vse polvojaške sile kakor SS. SA in gestapo, pa tudi vse pomožne organizacije zgoraj omenjenih formacij popolnoma razorožijo, demobilizirajo in razpustijo v najkrajšem roku ter da prenehajo obstojati, kakor tudi. da se ne dovoli, da bi se v kakršni koli obliki obnovile razpuščene nemške oborožene sile naštetih organizacij in pomožnih formacij katere koli vrste;
b)	da se generalni štabi in štabi vseli vojaških in polvojaških organizacij razpustijo in da prenehajo obstojati ter da se ne dovoli, da bi se obnovili v kateri koli obliki;
c)	da se v Nemčiji nc dovoli, da bi obstojale katere koli vojaške ali polvojaške organizacije v kakršni koli obliki ali pod kakršno koli krinko:
d)	da se prepreči izdelovanje in proizvodnja vojne opreme v Nemčiji ter uvoz te opreme. Pogodbene stranke bodo pred vsem preprečile izdelovanje. proizvodnjo ali uvoz:
1.	vsega orožja, streliva, razstreliv, vojne opreme, vojnih rezerv in potrebščin ter drugega raznovrstnega vojnega orodja;
2.	vsega rušilnega materiala v kakršne koli namene, razen pod pogoji, ki jih odobrijo pogodbene stranke;
3.	vseh vojnih ladij vseh razredov, tako površinskih, kakor podvodnih pa tudi pomožnih vojnih ladij;
4.	vseh letal vseh vrst, letalske opreme in instrumentov ter opreme za protiletalsko obrambo;
e)	da se prepreči zgraditev, npo-vaba ali izkoriščanje v vojaške namene:
vseh vojaških naprav, opreme in ustanov, vštevši vojaška letališča, oporišča pomorskega letalstva, vojaško pomorska oporišča, vojaška in vojaško pomorska skladišča, stalne in začasne suhozemske in obrežne utrdbe, trdnjave in druga utrjena področja, medtem ko se bodo vse naprave, opreme in ustanove te vrste, ki so se še ohranile, uničile:
f)	v teku demilitarizacije in razorožitve, kakor se zahteva v tem členu. bodo dovoljene pod pogoji, ki jih lahko določijo pogodbene stranke, naslednje izjeme:
1.	da se formirajo in uporabljajo enote civilne policije in da se oborožijo s takimi vrstami ter količinami uvoženega lahkega orožja, ki bi bilo potrebne za ohranjevanje javne varnosti;
2.	da se dovoli uvoz minimalnih količin predmetov, naštetih v odstavku d), n. pr. razstreliv ali razstreliv-nih sestavin, ki bi bile lahko potrebne za gradnje, rudarstvo, kmetijstvo ali za druge mirnodobne namene.
2.	člen. Pogodbene stranke so se sporazumele:
a)	da se bodo izvedli vsi potrebni ukrepi za uničenje nemškega vojnega potenciala, vse vojne tovarne, posebne vojne naprave drugih tovarn, ka-
kor tudi proizvajalne storilnosti drugih panog industrije, ki ne bi bile potrebne za industrijo, dovoljeno za potrebe nemškega mirnodobnega gospodarstva. bodo izločene kot reparacije ali uničene:
b)	da bo preprečena gradnja, uporabljanje in izkoriščanje v vojaške namene vseh tovarn, zavodov, delavnic, raziskovalnih zavodov, laboratorijev, preizkusnih postaj, tehničnih podatkov. patentov, načrtov, osnutkov in iznajdb, ki so namenjeni za proizvodnjo ali olajšanje proizvodnje predmetov. naštetih v prvem čl. odstavka d) in e) te pogodbe.
3.	člen. Da bi se preprečilo izkoriščanje nemške industrije v vojne namene. so se pogodbene stranke sporazumele v naslednjem:
a)	da se ustanovi skupna kontrola Velike Britanije, ZDA. Francije in Sovjetske zveze nad perurskim industrijskim področjem kot glavnem oporiščem za proizvodnjo nemške oborožitve in glavno industrijsko oporo nemškega militarizma z namenom, da bi se izkoriščali norurski viri za razvoj mirnodobne industrije v Nemčiji, kakor tudi za kritje potreb evropskih narodov, ki so trpeli zaradi nemškega napada:
b)	da se v najkrajšem roku konča likvidacija nemških koncernov, kartelov, zvez trusfov in bančnih monopolov. ki jih kontrolirajo in ki so bili pobudniki in organizatorji nemške napadalnosti, medtem ko bedo podjetja, ki so jim pripadala, izročena v last nemške države in bo v bodoče prepovedano obnavljati monopolistične industrijske in finančne skupnosti v Nemčiji.
4.	člen. Da bi se izkoreninila nemška napadalnost in da bi se Nemčija izpremenila v mirno demokratično državo, so se pogodbene stranke sporazumele:
a)	da bodo pndvzeti ukrepi za izkoreninjenje ostankov nantškega nacizma in nemškega napadalnega nacionalima v drugih oblikah ter za odstranitev možnosti obnovitve nacistične stranke in nacističnih organizacij v kateri koli obliki, kakor tudi za popolno odstranitev vsakega nacističnega in militarističnega vpliva v Nemčiji, pri čemer nacistična in militaristična delavnost in propaganda v bodoče ne bosta dovoljeni:
b)	da bo nemškemu narodu izkazana vsestranska pomoč pri vzpostavljanju demokratične ureditve na temelju demokratične ustave Nemčije, odobrene od nemškega naroda, pri čemer se mora nemškemu narodu jamčiti svoboda govora, tiska, veroizpovedi. zborovanj, delavnosti demokratičnih strank, sindikatov in drugih antinaeističnih organizacij v občenemškem obsegu, z ustreznim zavarovanjem pravic in interesov delovnega ljudstva ter upoštevanjem potrebe ohranitve varnosti;
c)	da bo po vsej Nemčiji izvedena agrarna reforma na ta način, da bo izročena kmetom zemlja veleposestnikov - junkerjev, ki so bili vedno pobudniki nemške napadalnosti in ki so dajali iz svojih vrst kadre najnevarnejših nemških militaristov.
5.	člen. Visoke pogodbene stranke so se sporazumele, da bodo zavezniške države, ko bodo priznale, da je zagotovljena izpolnitev glavnih ciljev okupacije Nemčije, namreč:
a)	zaključitev demilitarizacije Nemčije. vštevši likvidacijo vojno - industrijskega potenciala Nemčije v skladu z odredbami zavezniških držav;
b)	obnovitev in utrditev demokratične ureditve v Nemčiji;
c)	izpolnitev določenih reparacijskih obveznosti ter drugih obveznosti Nemčije do zaveznikov, — proučile vprašanje prenehanja okupacije Nemčije.
6.	člen. Ko ho prenehala okupacija Nemčije, ho ustanovljena kontrolna komisija na štiristranski osnovi, ki bo po svojih uradnih osebah ali komisijah izvajala v katerem koli delu ali v vseh delih nemškega ozemlja take inspekcije, preizkušanja in preiskave, ki bi jih smatrala za' potrebne, medtem ko bi pogodbene stranke v primeru, če bi Nemčija prekršila svoje obveznosti nasproti zavezniškim državam, lahko uporabile prisilna sredstva, vštevši akcije letalskih, pomorskih ali suhozemskih oboroženih sil. ki bi bile potrebne za zagotovitev takojšnje prekinitve ali preprečenje takega prekrška ali poizkusa prekrška. Kontrolna komisija bo stalno obveščala visoke pogodbene stranke in \ amostni svet Združenih narodov o rezultatih inspekcije, preizkušenia hi preiskave, dovoljenih s tem členom, medtem ko bodo pogodbene stranke nemudoma poročale Varnostnemu svetu Združenih narodov o ukrepih, ki so bili ali ki bi bili v bodočnosti podvzeti.
Pogodbene stranke so se sporazumele, da bi se hkrati s sprejetjem sklepa o prenehanju okupacije Nemčije posvetovale glede tega. da bi s pomočjo pogajanj izdelale posebne štiristranske sporazume, p katerimi bi bile brez okrnitve njihovih obveznosti iz ustanovne listine OZN določene:
čim popolnejše podrobnosti inšpekcij. preizkušenj in preiskav, ki bi jih izvajala kontrolna komisija;
jakost in vrste oboroženih sil. ki naj bi jih vsaka stranka določila za namene te pogodbe;
stopnja njihove pripravljenost in splošna razvrstitev, kakor »udi značaj sredstev in pomoči, ki jo izkazuje, vsaka izmed strank.
Ti posebni štiristranski sporazumi bi biii podvrženi ratifikaciji visokih pogodbenih strank v skladu z njihovimi ustreznimi ustavnimi postopki.
7.	člen. Ta pogodba je podvržena ratifikaciji visokih pogodbenih strank v skladu z njihovimi ustreznimi ustavnimi postopki. Ratifikacijske listine bodo izročene v hranjenje vladi, ki !«* morala obvestiti vse visoke pogodbene stranke o vsakem aktu deponiranja. Pogodba stopi v veljave po deponiranju ratifikacijskih dokumentov vseh visokih pogodbenih strank.
Ta pogodba bo veljala 40 let od dneva, ko bo stopila v veljavo, šest mesecev pred potekom roka veljavnosti te pogodbe se bodo visoke pogodbene stranke med seboj posvetovale zaradi ugotovitve, če interesi mednarodnega miru »n varnosti zahtevajo. naj se pogodba obnovi z iz-premembami ali brez njih. oziroma če je nemški narod dosegel take uspehe pri preurejanju svojega življenja na demokratični in miroljubni podlagi. da nadaljnje vzdrževanje kontrolnih ukrepov ni več poirebno.
Koroški Slovenci ne bodo nikdar popustili v svoji pravični zahtevi po osvoboditvi in združitvi s svojin narodom
Dopisnik Tanjuga v Celovcu je imel s predsednikom Pokraj inskega odbora OF za Slovensko Koroško dr. Francom Petkom razgovor v zvezi z najnovejšimi nasilnimi ukrepi proti koroškim Slovencem.
Kako gledate na prepoved vsakega izražanja zahteve po priključitvi k Jugoslaviji, ki jo je te dni izdal šef civilne uprave zasedbenih oblasti polkovnik Samson?
Smatram, »la pre»lstavlja odkrit napad na naše demokratične in narodnostne pravice, posebno pa na politično predstavnico koroških Slovencev Osvobodilno fronto. Pod videzom ščitenja javnega reda in miru poizkušajo tako preprečiti osvobodilno borbo slovenskega ljudstva na Koroškem na korist tistih, ki so nas tako dolgo zatirali in germanizirali. Ta poizkus ni prvi. že lansko leto so britanske oblasti zahtevale, da se Osvo-bodilna fronta odpove vsaki manifestaciji za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Praktično to pomeni, da hočejo zvezati Osvobodilni fronti roke in zaščititi stanje, ki so ga v desetletjih nasilja ustvarili germanizatorji. Kakšen bo rezultat take na videz nepristranske politike, se je pokazalo takoj po odredbi polkovnika Simsona, ko je bila prepovedana prireditev slovenskih izseljencev v Doberii vasi, med tem ko sta avstrijska ljudska ln socialistična
stranka lahko imeli svoja zborovanja, na katerih sta — kot običajno — proglašali parole za »nedeljivo« Koroško in napadali Osvobodilno fronto. Poročilo o teh zborovanjih so objavili avstrijski listi v isti številki kakor odredbo polkovnika Simsona.
Kako je potekel partizanski pogreb v Kotmari vesi, ki ga očitajo britanske oblasti Osvobodilni fronti kot prestopek?
Dostojno, kakor zaslužijo padli bored preti fašizmu. Očitajo nam, da so bile krste ovite z jugoslovanskimi zastavami in da je bila nad grobom med vsemi ostalimi zavezniškimi zastavami tudi jugoslovanska. Mj imamo v tem pogledu popolnoma mirno vest. Najmanj, kar smo mogli storiti padlim borcem Jugoslovanske armade, za katere nismo mogli ugotoviti niti imen, je bilo to, da smo jih pokopali z zastavami, pod katerimi so se borili in padli. Zelo čudno zveni, da nam očitajo to kot izzivanje, ne obsojajo pa dejstva, da so v Kotmari vesi v noči pred pogrebom fašistični elementi v posmeh antifašističnim žrtvam izobesili fašistične parole, da so nacisti »Wurfkomande« na več krajih dejansko napadli udeležence pogreba in da so nato nacistični elementi oskrunili grobove.
Kako gleda ljudstvo na tak odnos predstavnikov sedanjih avstrijskih in britanskih oblasti?
Sovražni in nepravilni odnos današnje Avstrije nas prav za prav ne ču<li. To je odraz današnjega stanja v Avstriji, ki nas samo potrjuje v teni, da za nas v Avstriji ni rešitve, temveč, da si jo moramo zagotoviti v svoji lastni demokratični državi. Pač pa čutimo zadržanje organov okupacijskih oblasti kot krivico, ki je nismo pričakovali in kot očitno prekršitev zvestobe tistim demokratičnim ciljem, za katere smo se skupno borili proti fašizmu. Njihovo zadržanje je očitno usmerjeno proti pravični in zares demokratični rešitvi koroškega vprašanja. Naše ljudstvo samo že dolgo časa odgovarja in je tudi sedaj odgovorilo na to krivico, številne protestne brzojavke so bile pcslane iz raznih krajev Koroške Svetu zunanjih ministrov v Moskvi ia šeiu jugoslovanske delegacije Edvardu Kardelju. Razumljivo je, da koroški Slovenci ne moremo popustiti in nikdar ne bomo popustili v svojih pravičnih zahtevah po osvoboditvi in združitvi s svojimi jugoslovanskimi brati ter od odtočnega manifestiranja teh zahtev. Boril: se bomo naprej za zmago demokratičnih ciljev, za katere smo dali v borbi proti nemškim fašistom toliko žrtev. Trdno verujemo v končno zmago na-prpdka, svobode in resnične demokracije v svetu.
MIROVNA KONFERENCA V MOSKVI
Svet zunanlšh Ministrov razpravlja o osnutka pogodbe štirih za razorožitev In demilitarizacijo Nemčije
MoskTa. 15. aprila. (Tass) Seji Sveta ministrov za zunanje zadeve 14. aprila je predsedoval Molotov. Ministri so nadaljevali razpravljanje o postopku za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo, nato pa so prešli na razpravljanje o osnutku pogodbe o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije, ki ga je predložila ameriška delegacija.
Ministri so zaključili izmenjavo mnenj glede sestave mirovne konference in postopka njenega dela. V začetku je delegacija ZDA vztrajala na tem, naj bi bile na mirovni konferenci zastopane z enakimi pravicami vse države, ki so bile v vojnem stanju z Nemčijo, sedaj pa je Marshall izjavil, da je delegacija ZDA pripravljena pristati na to, naj imajo odločilno vlogo pri sprejemanju priporočil s strani mirovne konference glasovi onih zavezniških držav, katerih oborožene sile so sodelovale v vojni proti Nemčiji.
Delegacija ZDA je tudi predlagala, naj se v nemško ustavo vnese določ-
ba.	da nemška vlada sprejema in ratificira mirovno pogodbo.
Bidanlt in Berin sta podpirala Marshallov predlog o postopku mirovne konference, vendar sta izjavila, da potrebujeta čas za razmislek o sestavi konference.
Molotov je predlagal, naj bi se sprejel isti postopek za obravnavanje in sprejemanje priporočil, kakor je bil na pariški mirovni konferenci. »Kar ee tiče sestava mirovne konference. — je rekel Molotov, — je znano stališče Sovjetske zveze o tem. Po mnenju sovjetske vlade morajo biti članice mirovne konference one zavezniške državo, ki mejijo na Nemčijo, in države, ki so s svojimi oboroženimi silami sodelovale v vojni proti Nemčiji. Sovjetska vlada obenem smatra, da je prav tako treba proučiti vprašanje o povabilu drugim zavezniškim državam, naj sodelujejo pri pripravljanju mirovne pogodbe, kakor tudi na mirovni konferenci sami. Sedaj je treba proučiti pogoje za udeležbo drugih zavezniških držav pri pripravljanju mirovno pogodbe in na sami mirovni konferenci.«
Molotov je dejal, da bo sovjetska delegacija razmislila o ameriškem predlogu, naj se v bodočo nemško uriavo vnese člen, ki bi govoril o sprejetju mirovne pogodbe.
Nato so ministri razmotrili vprašanje sestave stalnih odborov, za katere se predlaga, naj se ustanovijo zaradi proučevanja mirovne pogodbe z Nemčijo. Sovjetska delegacija predlaga, kakor ustreza sklepom potsdamske konference, da naj bodo stalni odbori sestavljeni iz predstavnikov štirih držav — članic Sveta ministrov. Delegaciji ZDA in Velike Britanije sta predlagali, naj se sestava teh komitejev znatno razširi. Francoska delegacija se je strinjala s tem. da morajo biti člani komiteja predstavniki štirih velikih držav, vendar je hkrati predlagala, naj se k udeležbi pri delu povabijo hidi predstavniki prizadetih zavezniških držav.
Sklep, o katerem bi želeli, da bi bil končno sprejet, je v tem, da se tri druge države, ki so tukaj zastopane, izjavijo, da želijo štiristransko pogodbo za preprečen je. da bi se obnovila oborožena Nemčija. Ako bo to sprejeto, bom predlagal, da bi se imenovali pooblaščeni predstavniki, ki bi pospešeno vodili pogajanja glede končnega besedda predlagane pogodbe.
Ministri so sklenili, da bodo poverili obravnavanje vprašanja sestave stalnih odborov svojim namestnikom.
Nato so izmenjali tudi mnenja o sestavi obvestilno posvetovalnega sveta zavezniških držav.
Molotov je predlagal, naj se Iranu in omejenemu številu drugih držav, ki so nudile dejansko pomoč v vojni, omogoči, da podajo svoje izjave pred Svetom ministrov za zunanje zadeve, na konferencah namestnikov in odborov ter pododborov Sveta ministrov, kakor tudi na mirovni konferenci.
Bevin je izjavil, da je zelo težko rešiti vprašanje, ki ga je postavila sovjetska delegacija, dokler ne bo določeno, kdo naj se udeleži mirovne konference. Glede tega ni bila dosežena sporazumna rešitev.
Razpravljanje o demilitarizaciji in denacifikaciji Nemčije
Marshall je izjavil: »Na seji Sveta ministrov za zunanje zadeve, ki je bila pred letom dni v Parizu, je minister za zunanje zadeve ZDA Byrnes podal osnutek pogodbe, v smislu katere bi štiri velike zavezniške države prevzele obveznost glede skupnih akcij v tem smislu, da bi obdržali Nemčijo razoroženo 25 let ali še daljšo dobo. Ta predlog je bil podan zaradi tega, ker so se ZDA odločile, da se aktivno udeležijo dela z namenom, da bi se Nemčija obdržala razorožena.
Od takrat je minilo leto dni. Imeli smo mnogo časa za razmišljanje. Vlada ZDA je mnenja, da je sedaj čas za odločitev, ali hočejo zavezniške države skleniti pogodbo o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije ali ne. Kar se tiče besedila pogodbe, so ZDA vedno priznavale, da so zaželene nekatere izpremembe besedila na temelju naknadnega proučevanja tega vprašanja.
Bidauitova Izjava
Bidault je izjavil: »Francoska delegacija je že večkrat povdarila. da se načelno strinja s predlogom, ki ga je podala pred enim letom vlada ZDA giede sklenitve štiristranske pogodbe o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije. Toda neodvisno od določb, ki bi bile v pogodbi, smatra francoska delegacija za potrebno, da se v pogodbi določijo posebne obveznosti držav, ki si postavljajo nalogo, da preprečijo ponovitev nemškega napada. To bi pomenilo jamstvo za splošno varnost. Prav tako bi morali povdariti soglasje štirih držav, ki sklepajo pogodbo, glede sredstev in ciljev, ki si jih pri tem postavljajo.
Dokler bo obstojalo to soglasje, Nemčija ne bi mogla postati znova nevarna- Zaradi težav in različnih nazorov na tem zasedanju večkrat radi pozabljamo na to osnovno resnico. Razumljivo ie. da obstojajo važna vprašanja mirovne ureditve z Nemčijo in sicer konkretno: reparacije, gospodarska enotnost in drugo, kjer se med seboj križajo različna mnenja, vendar pa nas ta navzkrižja ne
Sovjetski zunanji minister Molotov
je izjavil:
Že lani 9. julija som obrazložil stališče sovjetske vlade glede tega načrta. Tedaj sem tudi predlagat kako naj bi spremenili predlagani načrt, ker pa takrat načrta nismo dokončno proučili, je ostal neizpremenjen. Zato predlaga danes sovjetska vlada konkretne spremembe ameriškega načrta in bom s tem v zvezi podal nekatera pojasnila.
Osnovno načelo pogodbe
Ameriški načrt predlaga, naj se izvaja popolna razorožitev Nemčije, dokler bo potrebno za mir in varnost sveta.
Poleg tega je v načrtu rečeno, da bo samo tako jamstvo omogočilo narodom Evrope in vsega sveta, da se bodo posvetili v celoti mirnemu udejstvovanju.
Take težnje moramo samo pozdraviti, vprašanje pa je, če predlagani načrt pogodbe tudi ustvarja tako poroštvo? Tega ne moremo reči. razen,’ če bi načrt bistveno izpremenili. Dovolj je, če povemo, da obravnava ameriški načrt pogodbe o demilitarizaciji Nemčije problem poroštev za mednarodno varnost in splošni mir na popolnoma drugačen način, kakor so ga obravnavalo n. pr. zavezniške države na krimski in potsdamski konferenci.
Na krimski konferenci je bilo rečeno: Naš neomajni cilj je uničenje nemškega militarizma in nacizma ter zagotovitev, da ne Im mogla Nemčija nikoli več porušiti svetovnega miru.
V besedilu sporazuma o Nemčiji je bilo na potsdamski konferenci rečeno: Namen tega sporazuma je izpolnitev krimske deklaracije o Nemčiji. Nemški militarizem in nacizem bosta izkoreninjena, zavezniki pa bodo pod-vzeli soglasno sedaj in v bodoče še druge ukrepe, ki so neobhodno potrebni, da Nemčija ne bo nikoli več ogražala svojih sosedov ali pa miru na svetu.
Tako na Krimu kakor v Potsdamu, kjer so bili sprejeti sklepi soglasno, so zavezniki priznali, da je treba izkoreniniti zaradi svetovnega miru nemški militarizem in nemški fašizem, ameriški načrt pa vsebuje glede tega povsem drago načelo. V njem se govori samo o delni demilitarizaciji Nemčije in še to nedosledno, nikjer pa ni govora o izkoreninjenju nacizma, kar pomeni, da se zanemarja tudi obnova nemške države in celotnega nemškega javnega življenja na demokratični in miroljubni podlagi.
Se nedavno nam je bilo vsem jasno, da varnosti narodov Evrope- in vsega sveta ni mogoče zavarovati .samo z razorožitvijo Nemčije, ampak je treba tudi preusmeriti Nemčijo na demokratičnih temeljih. To je bilo bistvo sklepov krimske in potsdamske konference o Nemčiji, katerih ne smemo pozabiti.
Predlagani načrt pogodbe pa zastopa drugo načelo, ki ustvarja upanje, da je za zavarovanje sveta proti novemu nemškemu napadu dovolj že to, če razorožimo Nemčijo, za njeno de-nacifikacijo in demilitarizacijo pa se sploh ne menimo. Če si bomo delali take utvare, sploh ne bo poroštva za mir in varnost narodov Evrope.
To je razlog, zakaj zagovarja sovjetska vlada tudi sedaj ono načelo glede Nemčije, ki je bilo izraženo v sklepih krimske in potsdamske konference. V nasprotnem primeru ne bomo dosegli plemenitjga cilja, ki smo si ga postavili, da bi namreč dali narodom Evrope in vsega sveta možnost, da se posvetijo v eoleti miroljubnemu delu. Te moje pripombe se nanašajo predvsem na uvod pogodbe. V skladu s temi pripombami predlaga sovjetska delegacija izpremembe tega dela pogodbe.
Izpopolnitve glede demilitarizacije Nemčije
1. člen ameriškega načrta govori o ukrepih za razorožitev in demilitarizacijo Nemčije. Ta člen ustreza v bistvu deklaraciji o kapitulaciji Nemčije, ki so jo vlade štirih držav podpisale v Berlinu 5. junija leta 1945. V trenutku, ko so vstopile zavezniške čete v Berlin in še ni bilo v Nemčiji nikake oblasti, je bila glavna naloga zaveznikov popolna razorožitev, nem-
smejo privesti do tega. da bi pozabljali na najosnovnejše, namreč da nikoli več ne sme biti vojn. podobnih preteklima dvema vojnama, ki smo ju preživeli. Zaradi tega moramo urediti osnovna nemška vprašanja za dolgo dobo, zagotoviti moramo namreč za bodočnost skupne akcije zavezniških držav.
V zvezi $ členi, ki jih francoska delegacija smatra za temeljne čiene, ie Bidault pripomnil, 1. Pogodba predlaga, naj se določijo posebna jamstva za izpolnitev pogojev razorožitve in demilitarizacije s stran; Nemčije. V zvezi s tem je treba določiti, kakšni bodo ti pogoji. 2. Mnenja smo, da je problem nemške razorožitve treba obravnavati posebej. ne da bi dopuščali, da se vzpostavi kakršna koli zveza med tem In splošno razorožitvijo. 3. Proučiti moramo vprašanje, kdaj nai pogodba stopi v veljavo. 4. Važno vprašanje so ukrepi, ki bi bili potrebni za izvajanje sankcij, ako bi Nemčija prekršila svoje obveznosti. Predlagani osnutek določa v ta namen samo en način sankcije, namreč skupne ukrepe štirih držav- Kaj bi se zgodilo, ako
ških čet in vzpostavitev reda. V tem trenutku se seveda še ni posvečala velika pozornost likvidaciji potenciala nemške vojne industrije in nadzorstvu na tem področju. Pogodba, o kateri razpravljamo, pa bi morala vsebovati glede tega konkretne določbe. V zvezi s tem bi želel opozoriti na dve dopolnitvi, ki ju vključuje sovjetska vlada v pogodbo v obliki člena 3. Navedel bom besedilo tega člena:
Da bi se preprečilo izkoriščanje nemške industrije v vojaške namene, so se pogodbene stranke sporazumele, da bo ustanovljeno skupno nadzorstvo Velike Britanije, ZDA, Francije in Sovjetske zveze nad porurskim industrijskim področjem kot glavnim oporiščem nemškega militarizma. Izkoriščanje porurskih virov v Nemčiji naj bi služilo potrebam evropskih narodov, ki so trpeli pod nemškim napadom. V najkrajšem času bodo odstranjeni nemški koncerni, karteli, zveze, trusfi in bančni monopoli, ker je vse to pomagalo pri organiziranju nemškega napada. Podjetja, ki so jih imele te organizacije, bodo postala last nemške države, v bodoče pa bodo take monopolistične industrijske ter finančne organizacije v Nemčiji prepovedane.
Ni treba nikoli pozabiti, da je nadzorstvo nad Porurjem najtesneje povezano z varnostjo sosedov Nemčije in drugih narodov. Če je ta predlog načelno sprejemljiv, vsekakor ne bo težko doseči soglasnost glede oblike in trajanja take zavezniške kontrole nad industrijskim področjem Porurja. Obenem smo prepričani, da je treba uporabiti vire Porurja, predvsem pa premog, ne samo za razvoj nemške mirnodobne industrije, ampak tudi za potrebe Francije in drugih narodov Evrope, ki so trpeli zaradi nemškega napada.
Ni treba dokazovati, da so igrali koncerni, karteli, zveze, tresti in drugi nemški monopoli izredno važno vlogo pri organiziranju nemškega napada.
Zavezniki so že davno priznali potrebo, da je treba odpraviti kartele v nemški industriji. Sovjetska vlada predlaga, da bi odvzeli nemškim monopolom tovarne in jih izročili nemški državi, katere demokratizacija napreduje pod kontrolo štirih zavezniških držav. S stališča varnosti narodov, predvsem pa sosedov Nemčije, bo izvajanje teh ukrepov zelo velikega pomena. Na ta način po mnenju sovjetske vlade vprašanje demilitarizacije Nemčije še ni rešeno s samo razorožitvijo nemških oboroženih sil, s prepovedjo ustanavljanja novih vojaških in polvojaških organizacij v Nemčiji ter s prepovedjo nekaterih tovarn za vojne potrebe, kakor predlaga ameriški načrt. Glede nemške industrije, njene dekartelizacije in nadzorstva štirih držav v Porurju so potrebni taki ukrepi, ki bi zbudili pri vseh narodih občutek gotovosti, da se nemški napad ne bo več po-uovil.
Iz tega, kar sem povedal, je jasno, da pripisuje sovjetska vlada glavni pomen ukrepom, katerih cilj bi bil demokratizacija Nemčije. S tem v zvezi predlagamo, naj bi imel 4. člen pogodbe tole vsebino:
Z namenom, da bi uničile kal nemške napadalnosti in bi postala Nemčija mirna demokratična država, so se pogodbenice sporazumele, da bodo podvzeti ukrepi za izkoreninjenje ostankov nemškega nacizma in nemškega napadalnega nacionalizma v drugih oblikah, za preprečenje ponovnega rojstva nacistične stranke, nacističnih organizacij in ustanov v kateri koli obliki ter za popoluo odstranitev vsakega narističnpga in militarističnega vpliva v Nemčiji, nacistično in militaristično delovanje ter propaganda pa v bodoče ne bosta dovoljena.
Nemškemu narodu bo dana vsestranska pomoč pri uvajanju demokratičnega reda na temeljil demokratične nemške ustave, ki bi jo odobril nemški narod in ki bi mu zavarovala svobodo govora, tiska, veroizpovedi, zborovanj, svobodnega delovanja demokratičnih strank, sindikatov in drugih antinaeističnih organizacij. Pri vsem tem naj bi se zavarovale pravice in koristi delovnega ljudstva in upoštevala naj bi ae tudi varnost,
štiri zavezniške sile ne bi mogle doseči soglasne odločitve o ukrepih, če bi Nemčija prekršila svoje obveznosti? Ali bomo mar Nemčiji dopustili, da bi tak položaj izkoristila na ta način, da bi se oborožila? Ustvariti take pogoje, bi pomenilo privesti Nemčijo v resno izkušnjavo.
Ob koncu je Bidault iziavil, da smatra francoska delegacija za potrebno, da se sistem jamstev, ki je nameravan glede Nemčije v štiričlanski pogodbi, spravi v sklad z drugimi sistemi za zagotovitev splošne varnosti.
Bidault ie prav tako povdaril. da francoska delegacija povezuje sistem jamstev, ki se gradi glede Nemčije, z vprašanjem posebnega režima za Porenje in Porurje.
Bevinova izjava
Šef angleške delegacije Bevin ie dejal, da pozdravlja predlog g. Marshalla ter da ie prepričan, da ie treba poslati ameriški osnutek pooblaščenim predstavnikom v podrobnejše proučevanje. Britanska delegacija bo podala svoje predloge.
V vsej Nemčiji naj bi izvedli agrarno reformo, pri čemer naj bi razdelili kmetom zemljo veleposestnikov — junkerjev, ki »o bili vedno pobudniki nemške napadalnosti in ki so dajali kadre najnevarnejših nemških militaristov.
Bo tem, kar sem rekel, ni potreba
nadaljnjih podrobnih pojasnil glede teh predlogov. Zavezniki so že davno priznali, da je za preprečenje nemškega napada potrebno izkoreniniti ostanke nacizma in podvzeti za demokratizacijo nemške države in nemškega javnega življenja take ukrepe, ki bi dali nemškemu narodu možnost, da živi svobodno in resnično uživa plodove svojega dela.
Pogoji ameriškega načrta za odpravo okupacija v Nemčiji
Načeto je bilo tudi vprašanje prenehanja okupacije v Nemčiji. Sovjetska vlada se strinja z mnenjem, da je treba navesti v pogodbi, ki jo proučujemo. še posebej tudi pogoje prenehanja okupacije, strinjati pa se ne moremo s tem, kar predlaga ameriški načrt, ker je v njem pogoj za prenehanje okupacije samo ta. da pristane Nemčija na določbe 1. in 2. člena ameriškega načrta, v katerih se govori o prepovedi vojaških formacij in tovarn za vojne potrebščine v Nemčiji, kar pa ne pomeni nič točnega in vsebuje že kal nesporazuma.
Glede tega predlagamo, naj hi prenehala okupacija Nemčije šele tedaj, ko bodo zavezniške države izjavile, da so doseženi glavni cilji okupacije. V skladu s tem predlagamo, da bi imel
5.	člen pogodbe tole vsebino:
Pogodbenice so se sporazumele, da bo okupacija prenehala šele, ko bodo zavezniki lahko rekli, da so doseženi v Nemfijj glavni cilji okupacije glede demilitarizacije in demokratizacije ter izpolnitve rcparacijskih in drugih obveznosti nasproti zavezniškim državam, in sicer a) ko bo končana demilitarizacija Nemčije, vštevši likvidacijo vojaškega in industrijskega potenciala Nemčije v skladu z navodili zavezniških držav, b) ko bo obnovljen in utrjen demokratični red v Nemčiji, in c) ko bodo izpolnjene reparaeijske obveznosti in druge obveznosti Nemčije nasproti zavezikom. Kolikor prej bo Nemčija izpolnila te pogoje, toliko prej bo prenehala okupacija. Ako Nemčija ne izpolni navedenih pogojev. ne moremo pristati na izpraznitev Nemčije.
To so naše glavne pripombe glede ameriškega načrta pogodbe o demilitarizacija Nemčije. Sedaj je jasno, da je treba izpremeniti do neke mere tudi sam naslov pogodbe. Sovjetska vlada meni, da mora imeti pogodba, o kateri razpravljamo, naslov »Pogodba o demilitarizaciji Nemčije in prepre-čevaju nemškega napada«. V taki obliki bi pogodba bolj ustrezala postavljenemu smotru. Kakor je znano, je predlagala sovjetska vlada žo lani, da bi sklenili pogodbo, o kateri razpravljamo. ne za 25, ampak za 40 let. Ta predlog je bil sprejet. Zaradi tega je treba sprejeti tozadevno gpre-membo za besedilo pogodbe.
Stalin Je sprejel Marshalla
Moskva, 16. apr. (Tass.) Predsednik ministrskega sveta J. V. Stalin je sprejel včeraj zunanjega ministra ZDA generala Marshalla.
Sprejemu so prisostvovali zunanji minister V. M. Molotov, sovjetski veleposlanik v ZDA N. V. Novikov, emeriški veleposlanik v ZSSR Smith in posebni pomočnik zunanjega ministra ZDA Bohlen.
Zasedanje MLO Ljubljane
Izvršilni odbor MLO za glavno mesto Ljubljana sklicuje izredno zasedanje Mestnega ljudskega odbora, ki bo v soboto 19. IV. t. I. točno ob 16. v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici z dnevnim redom:
1. Otvoritev in pozdrav. 2. Ugotovitev navzočnosti in sklepčnosti. 3. Volitev delovnega predsedstva. 4. Reorganizacija MLO in upravno teritorialna razdelitev 'Ljubljane. 5. Mestna gospodarska podjetja.
Ohranite? svetovnega miru zahteva izkoreninjenje nemškega militarizma in nacizma
Izjave zunanjega ministra VjačesSava Molotova
Deset iei
Komunistične partije Slovenile
Jutri poteče deset let, odkar se je 18. aprila 1937. vršil Ustanovni kongres Komunistične partije Slotenije. Sklep o ustanovitvi Komunističnih partij Slovenije. Hrvaške in Makedonije je bil sprejet že na IV. državni konferenci Komunistične partije Jugoslavije in je bil izveden postopoma, tako da je bil 18. aprila, torej pred desetimi leti. izvoljen na Ustanovnem kongresu v skladu z načeli naše Partije o nacionalnem vprašanju Centralni komite Komunistične Partije Slovenije.
Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je imel ogromen pomen za nadaljnji razvoj nase Partije in za vse delovno ljudstvo Slovenije Na kongresu je bila še bolj kot doslej izpričana in deklarirana borba naše Partije za nacionalne pravice slovenskega naroda. Ob konen je kongres sprejel manifest, v katerem je pokazal na veliko nevarnost fašizma, zlasti nemškega in italijanskega. Manifest se je končal z borbenimi gesli:
»Zato v boj za rešiteT slovenskega naroda!«
»Zato v boi za pobratenje slovenskega ljudstva!«
»Naj živi sloga slovenskega ljudstva!«
»Naj živi sloga in enotnost slovenskega delavstva!«
Ob priliki desete obletnice Partije bo na predvečer obletnice 17. aprila govoril v ljubljanski Operi tovariš
Miha Marinko o velikem pomena Ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije. V Jakopičevem paviljonu pa bo jutri. 18. aprila ob 18. odprta razstava. ki bo prikazala razvoj našega partijskega tiska in ostali material, ki ponazoruje delo in borbo naše Partije ziasti v dobi stard Jugoslavije pred kongresom, ob kongresu in po kongresu. Obenem se bodo po vsej Sloveniji vršila predavanja o pomenu Ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije.
20. aprila pa bo odkritje spominske plošče na hiši. kjer je bil Ustanovni kongres.
Proslave desete obletnice Ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije kot sestavnega dela Komunistične partije Jugoslavije bodo tako pokazale veiike uspehe, napore, sa-mopremagovanja in boje našega partijskega kadra v borbi za boljšo bodočnost slovenskega naroda in delovnega ljudstva v težkih dneh protüjud-skih režimov v stari Jugoslaviji, v dneh naraščaioče fašistične nevarnosti in v dneh okupacije. Pokazale bodo. kako je Partija že v tistih dneh kazala pravo pot v bodočnost, obenem pa bodo te proslave na svetlih primerih naše Partije krepile in jačale v nas tistega požrtvovalnega, predanega borbenega in v bodočnost trdno verujočega duha. ki je navdajal Far-tijo v dobi velikih naporov in borbe in ki postaja danes nedeljiv de! bistva porajajočega se novega človeka.
Proslava ustanovitve španske republike
Beograd. 15. aprila. Diplomatska misija španske republikanske vlade v Beogradu je včeraj proslavila narodni praznik, dan ustanovitve španske republike.
Na Avali je bila svečanost v počastitev vseh borcev, ki so padli v boju zoper fašizem in za špansko republiko. Ob tej priliki je izredni poslanik španske republike Federico Minana položil venec na grob Neznanega junaka. V imenu jugoslovanskih borcev iz španske državljanske vojne je položil venec generalni major Božidar Maslarič.
Slovesnosti so prisostvovali poleg predstavnikov vlade in Ljudske skupščine tudi sovjetski veleposlanik La-vrentijev, češkoslovaški veleposlanik dr. J. Korbel, poljski veleposlanik J. K. Wende, veleposlanik Velike Britanije Pick, odpravnik poslov francoskega veleposlaništva Atot, veleposlanik Romunije Todor Vianu. odpravnik poslov bolgarskega poslaništva T. Mečkov, madžarski poslanik Z. Szanto. švicarski poslanik E. Zellweger, albanski poslanik Tuk Jakova in perzijski poslanik Forahar ter zastopstvo jugoslovanskih borcev iz španske državljanske vojne.
Praga. 15. apr. Včeraj so v Pragi proslavili obletnico ustanovitve španske republike. Ob tej priliki je govoril predsednik češkoslovaške
ustavodajne skupščine Josef David, ki je obrazložil boj španskega ljudstva za svobodo in pomoč, ki so jo resnični demokrati drugih držav dali španskemu narodu med špansko osvobodilno vojno.
Mi vsi, je izjavil Josef David, gledamo z žalostjo, kako trpi španski narod pod jarmom Francove tiranije. Na svetu ne lx> trajnega miru, dokler ne bosta v Španiji vzpostavljeni svoboda in demokracija.
Pariz, 15. apr. Včeraj so po vsej Franciji slovesno proslavili obletnico španske republike.
Španska republikanska vlada ie priredila v Parizu sprejem, katerega sta se udeležila predsednik republike Martinez Bario in predsednik vlade Rodolfo I dopis. Med gosti so bili podpredsednik francoske vlade Maurice Thorez, sekretar francoske konfederacije dela Leon Jouhaux, bivši predsednik francoske vlade Leon Blum ter številni člani diplomatskega zbora, med njimi predstavniki ZSSR, Poljske, Češkoslovaška Mehike in drugih držav.
Madrid, 15. apr. (Ass. Fr.'. Flljub hudemu terorju fašističnega Francovega režima je španski narod še enkrat potrdil svojo vdanost Španski republiki, saj so visele sredi Madrida republikanske zastave v Č3sl obletnice proglasitve španske republike.
Neuspeh mmmknlašhtlšm ofenzive
v GršilJ!
London, 15. apr. Neuspeh najnovei-še ofenzive grške monarhofašistične vlade proti demokratični armada je čim dalje bolj očiten. Kljub vsei propagandi v tisku in vsem uradnim izjavam ter pripovedovanju, koliko demokratičnih borcev je ubitih in koliko obkoljenih, je iz današnjih poročil iz Aten, zlasti iz poročila Stephena Barbera, dopisnika »News Chronicla«, razvidno, da se doslej n,- uresničila še nobena obljuba vladnih generalov ob začetku ofenzive. Barber poroča, da so »nenadni snežni viharji in velika megla priskočili na pomoč oddelku okoli 2500 grških gverilcev, o ka-
terem ie grški generalni štab s toliko samozavestjo trdii, da so ga obkolile 7 krat močnejše enote grške vojske. Mislijo, pravi Barber, da ie velikemu številu obkoljenih gverilcev uspelo prebiti se skozi obroč vladnih čet.
Stephen Barber poroča o novih krutostih in zverinstvih vladnih če*. Po njegovih poročilih ie bilo v okolici Larise ujetih približno 80 demokratičnih borcev. Ujetniki, ki jih bodo preka sodišča obsodiia na smrt. bndo ustreljeni na kraju samem, kakor je objavila grška vlada.
Ofeođfca zarotnikov prat! madžarski
rdpMIM
Budimpešta. 16. aprila. Posebni senat ljudskega sodišča v BudimpeS'i je proglasil danes sodbo proti udeležencem zarote proti madžarski republiki.
Na smrt z obešanjem so bili obsojeni: György Donat, član »Sveta sedmorice«, bivši generalni polkovnik, Datnoki Veres, vojaški šef zarote ter bivši generalni major Sandor Andras-sy, član zarotniške »glavne komande«.
Na dosmrtno ječo in prisilno deio eo bili obsojeni: generalštabni major Istvan Szent Miklosv, član zarotniške »glavne komande«, in Balint Araimv, član »Sveta sedmorice«.
Na 14 let ječe je bil obsojen bivši Horthyjev poslanik Domakos Szent Ivanny, član »Sveta sedmorice«; na 12 let ječe Karel Kis. član »Sveta sedmorice«; na 11 let ječe Janos Heder. član »Sveta sedmorice« in šef »eko-
nomske linije«; na 8 let prisilnega dela Berke Istvan. generale abni polkovnik in član zarotniške glavne komande; na 7 let prisilnega dela So-vary Tihamer, generalštabni polkovnik in član »glavne komande«; na 6 let prisilnega dela Josef Filep, ge-neralšiabni polkovnik in član »glavne komande«; generalštabni major Laszlo Varkonny pa je bil obsojen na eno leto ječe.
Zadnji izmed obtožencev Majoros Janos. rezervni letalski oficir, bo prišel pred redno sodišče, ker posebni senat ljudskega sodišča ni pristojen za r^egova kazniva dejanja.
V obrazložitvi sodbe je med drugim rečeno, da so obtoženci ho eli nasilno porušiti demokratično ureditev v republiki in vzpostaviti horthvjevsko »veliko Madžarsko«.
Zasedanje poljskega Sejma
Varšava, 16- apr. Danes se ie začelo drugo zasedanje Seima. Na dnevnem redu so državni proračuni za 1. .1947, ratifikacija pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Poljsko in Češkoslovaško in zakonski osnutek o državnih investicijah za leto
1947.	V začetku seje so poslanci izkazali čast spominu generala Sw-ierc-zewskega, ki je padel pod roko fašističnega morilca. Minister za finance Konstantin Dombrowski je obrazložil predlog proračuna, ki izkazuje presežek 11 milijard zlotov. Ta presežek bo uporabljen za investicije. Določene investicije 85 milijard zlotov iz lastnih sredstev in 20 milijard zlotov iz sredstev inozemskega posojila. 29 milijard zlotov je določenih za obnovo zapadnih pokrajin Poljske.
Tiso obsojen na smrt
Bratislava, 16. apr. Včeraj je ljudsko sodišče v Bratislavi izreklo sodbo nad bivšim predsednikom tako imenovane neodvisne slovaške države vojnim zločincem Josefom Tisom in njegovim zunanjim ministrom Ferdinandom Djurčanskim. ki je bi! sojen v odsotnosti. Obtožena Josef Tiso in Ferdinand Djnrfanski sta obsojena na smrt z obešeniem. Razen tega je Tiso obsojen na izgubo častnih pravic in zaplembo vsega premoženja Nad tretjim obtožencem, bivšim podpredsednikom vlade in vodjo »Hlinkove garde«, Aleksandrom - Sanjo Machom bo sodba izrečena naknadno.
VREMENSKA NAPOTO!)
ZA ČETRTEK 17 APRILA J&sno, čez dan okoli 25 stop. V petek že nobene bistvene spremembe.*
Skrb ljudske oblasti za zdravstvo v službi delovnih množic
Govor ministra za zdravstvo dr. Marijana Ahčina na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije
V proračunski razpravi Ljudske skupščine LR Slovenije je minister za ljudsko zdravstvo dr. .Marijan Ahčin podrobno očrtal zdravstvene razmere v naši republiki in skrb ljudskih oblasti za zdravstvo. V svojem govoru je izjavil:
Ob prevzemu oblasti smo stali pred težkimi nalogami skrajno žalostne dediščine predaprilske Jugoslavije, pred razvalinami in zmedo, ki nam jih je zapustil okupator, pred popolnoma razbitim omrežjem zdravstvene službe, pred porušenimi in oropanimi zdravstvenimi ustanovami, raztepenim kadrom zdravstvenih delavcev in še posebno pred nevarnostjo epidemij, ki so nam grozile kot posledica vojne. Ta nevarnost je bila tem večja, ker je okupator premešal ljudske množiee iz vseh delov sveta, kar je posebno ugoden pogoj za epidemije v takem času.
Vse to je terjalo cd zdravstva kot prvo in najnujnejšo nalogo hitro vzpostavitev zdravstvenega omrežja, opremljenje in obnovitev porušenih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov in organiziranje borbe proti nalezljivim boleznim, kjer koli bi se pojavile, posebno proti pegavcu. Obenem je bilo treba organizirati novo zdravstveno službo v skladu s pridobitvami narodno osvobodilne borbe glede na to. da je na oblasti delovno ljudstvo, kar daje zdravstvu novo formalno pravno obliko in novo vsebino, ki se bistveno razlikuje od stare.
Izdatki za zdravstven® službo
Poglejmo v kratkem, v čem je razlika med predaprilsko Jugoslavijo in današnjo stvarnostjo v nekaterih primerjalnih številkah. Proračun za zdravstvo v bi v. dravski banovini je leta 1931/35 znašal 17.hOO.COO din, leta 1938.39 pa 21,000.000 din. Proračun v letu 1945. od osvoboditve do konca leta je znašal okrog 65,000.000 din, v letu 1946 pa 176.000.000 din, v kar pa ni vključen oni del zdravstvene službe, ki je bil decentraliziran, in investicije. V letu 1947 je predlaganih 135.000.000 din za resor in ustanove, ki jih le-ta upravlja, v kar pa niso vštete investicije, bolnišnice. ostale zdravstvene ustanove in terenska služba. Te številke jamo kažejo, kakšno skrb posveča ljudska oblast zdravju delovnega ljudstva in so hkrati slika razvoja zdravstvene službe. Navedel bom še nekatere primerjalne številke, ki bodo ta razvoj podrobno pojasnile.
Razvoj zdravstvenih ustanov
V letu 1939 je bilo bolniških postelj nad 3000, leta 1946 nad 5000 in leta 1917 jih bomo imeli 5700. Postelj za tuberkulozne je bilo leta 1939 471, leta 1946 879. letos pa jih bomo dosegli preko 1000. Zdravstvenih domov in postaj je bilo 15 v letu 1939, 46 v letu 1946 in 52 v letu 1947. V teh domovih na terenu splošnih ambulant leta 1939 sploh nismo imeli, leta 1946 jih je bilo 26, leta 1947 pa jih bo 32. Posvetovalnic za noseče leta 1939 ni bilo, leta 1946 jih je'bilo 21, v letu 1917 jih bo 27. Otroških posvetovalnic leta 1939 ni bilo, leta 1946 jih je bilo 28. leta 1947 jih bo 31. Otroških poliklinik leta 1939 ni bilo. leta 1946 jih je bilo 24. leta 1947 pa 30. Šolskih poliklinik smo imeli: 2 v letu 193!). 23 leta 1916 in 26 leta 1917. Protituberkuloznih dispanzerjev je bilo 23 leta 1939. 21 leta 1946 in 27 leta 1917. Javnih zobnih ambulatonjev leta 1939 ni bilo. leta 1946 jih je bilo 22 in leta 1917 27.
To številčno povečanje usfanov rcstane še bolj jasno ob ugotovitvi, da nekaterih pred vojno sploh ni bilo, da je bil velik del porušen in izropan, kakor n. pr. protituberku-lozni dispanzerji, katerih so ostali ob osvoboditvi samo 3. Čeprav ne moremo trditi, da je delo v teh ustanovah brez napak in na višini, je vendar jasna slika, kaj so režimi v 23 letih napravili in kaj je ljudska oblast napravila v poldrugem letu.
Po prevzemu oblasti je stopilo v ospredje vprašanje medicinskega kadra, ki je bil med vojno zmanjšan za polovico. Manjkalo je in še manjka srednjega medicinskega kadra. Zato je bilo treba nujno ukreniti vse, da se številčno čim prej vzpostavi, to je osrednje vprašanje zdravstvene službe, kajti danes nas ne ovira v razvoju zdravstvene službe pomanjkanje denarja, ovira nas predvsem pomanjkanje strokovnega kadra.
Za vzgojo zdravniškega naraščaja
V	Ljubljani je bila nepopolna medicinska fakulteta, ki je v pred-aprilski Jugoslaviji jedva životarila v nemogočih prostorih in v stalni nevarnosti, da jo ukinejo. Jeseni leta 1945 je bila ustanovljena popolna medicinska fakulteta in na katedre je stopila vrsta naših najboljših in najbolj naprednih strokovnjakov. Ker pa fakulteta niso stavbe niti profesorji, ampak profesorji in študentje, ker le intenzivnost njihovega skupnega dela in vzgoja naraščaja določa raven fakultete na osnovi napredne dialektične metode dela, je bila ta povezava izvršena istočasno z izpopolnitvijo fakultete oziroma ustanovitvijo popolne fakultete, s čimer so študentje prevzeli moralno obveznost, da tudi s svoje Strani vplivajo na vzgojo naraščaja s stalnim zboljšavanjem dela, vzgojnemu kari, a na je bila dana možnost opazovati razvoj bodočih ljudskih zdravnikov. Pogoj za uspeh tega dela je, da je to vzgojno kakor tudi zdravstveno delo osnovano na dialektični metodiki, ki bo edini porok, da bomo tudi v medicinski znanosti odpravili anarhičnost in jo nadomestili z doktrinami.
Ljudska oblast je poskrbela, da bo ta naša najvišja strokovna ustanova mogla opraviti svojo dolžnost v korist naše skupnosti s tem, da je opremila prostore v stari šent-petrski vojašnici v moderne laboratorije. Prostori, v katerih so predaprilski protiljudski režimi in kasneje fašistični okupatorji zapirali naše najnaprednejše ljudi, iz katerih je izšel marsikateri talec, služijo danes ljudski znanosti in vzgoji ljudskih zdravnikov. Za tehnično izpopolnitev fakultete bo treba še mnogo dela in sredstev, za strokovno izpoipolnitev in dvig ra veni mnogo dela in truda predstojnikov. Počim je medicinec v pred-aprilskih fakultetah dobil znanje v medicinski stroki, ki je bilo iztrgano iz realnega življenja, dočim je bil dodatek k temu znanju po krivdi vzgojiteljev pogosto skeptično gledanje na stroko, ki se je rado izrodilo v cinizem, bo bodoči ljudski zdravnik metodično vzgojen s pozitivnim pogledom na življenje na osnovi progresivne znanosti.
Medicinska fakulteta danes ni več osamljena znanstveno vzgojna ustanova, vzvišena nad občim dogaja-
njem.	ampak stoji in deluje sredi našega razvoja, povezana z realnim življenjem in sodeluje pri reševanju zdravstvenih problemov, ki nam jih zastavlja naša družbena stvarnost. Nekateri zavodi so povezani prav s terenom in proučevanjem razmer, predstojniki pa so v veliki večini glavni strokovni inšpektorji za vso našo bolniško službo v bolnišnicah in sličnih ustanovah. Tako smo ustvarili omrežje bolniških ustanov s fakulteto kot jedrom, iz katerega bodo izhajale pobude za napredek v bolniški službi, z jedrom, ki bo proučevalo problematiko bolniške službe in bo prenašalo v bolnišnice napredne, moderne delovne metode, kar bo onemogočilo vsako statiko v bolniškem delu tako glede stroke kot tudi glede organizacije.
Ta organizacija je bila izvedena leta 1946 spomladi in je že obrodila dobre uspehe, omogočila nam je, da smo dobili vpogled v anarhičnost predaprilskih bolnišnic in nam pokazala pot za poenotenje službe, dala nam je dragocene izsledke za reorganizacijo in izgradnjo teh bolnišnic. Treba pa bo to delo še poglobiti.
Izj? a pulti j s vanje bolnišnic
Kar se tiče naših bolnišnic, n3.j na kratko omenim: Del bolnišnic je bil med vojno porušen, bolnišnice .--.j bile v veliki meri izropane. Obnova teh ustanov je bila že istočasno povezana tudi s sanacijo m izgradnjo, kakor jo zahtevajo današnje družbeno ekonomske razmere. pri čemer je bil ustvarjen perspektivni plan s poudarkom na onih strokah, ki so najbolj potrebne v državi, kakršna je naš.:, ki prehaja iz agrarno industrijske v industrij-sko-agrarno strukturo. Za ponovno opremo bolnišnic smo potrošili poleg Unrine.ga blaga in dela investicijskih kreditov nad 12 milijonov dinarjev predvsem za nabavo ieles-nega in posteljnega perila. Tudi kulturne razmere v teh ustanovah so se v primerjavi s predaprilsko dobo v splošnem bistveno spremenile in zboljšale ter se stalno zbolj-šuiejo. Res je. da je v nekaterih oddelkih še stiska, vendar pa se vse prej zamujeno delo ne da odpraviti v kratkem času. toda v letu. dveh bo tudi v tem pogledu znatno bolje.
V	ilustracijo dela naših bolnišnic naj omenim, da je bilo v lelu 1916 okrog 1.500.000 oskrbnih rini. da se je zdravilo 115.000 bolnikov, da smo za to porabili 142 milijonov dinarjev. To delo je opravilo okrog 170 zdravnikov. Tu ne moremo preiti mimo vprašanja redovniškega bolniškega osebja. Kljub trdovratnemu odporu reda in vsem poizkusom izigravanja smo leta 1945. izenačili redovniško osebje s civilnim osebjem tako v pogledu plač, socialnega zavarovanja, pravic in dolžnosli ter tudi to osebje neposredno podredili predstojnikom oddelkov s tem, da smo odpravili v službenem odnosu doslej obstoječo funkcijo redovnice-prednice. Znatno število redovniškega osebja pa smo morali odpustiti zaradi sodelovanja z okupatorjem in nepomirljivega odnosa
do ljudske oblasti. Znatno število teh sester je uvidelo, da jih red izkorišča in izrablja v politični borbi proti ljudski oblasti, borbi, dirigirani iz inozemstva, ter so izstopile in še izstopajo. So pa med sestrami še reakcionarke, ki še ruje-jo, ki so versko nestrpne, ki še delajo razlike med bolniki prav glede na različni svetovni nazor. Nekatere gredo celo tako daleč, da so postale navadne kriminalke, tatice, ki ne kradejo samo zdravil, perila itd., ampak tudi živež, sladkor in podobno, namenjeno bolnikom. Imamo take konkretne primere v ljubljanskih kliničnih oddelkih in ptuiski bolnišnici. Značilno je, da se je hrana izdatno zboljšala, čim smo v ljubljanski klinični bolnišnici kuhinjo laizirali. Dolžnost naših sindikatov je, da bodo člani stalno budni in razkrinkali reakcionarne elemente, ki jih bomo izločili v korist skupnosti.
Zaradi velikega pomanjkanja srednje - medicinskega kadra raznih strok, smo ustanovili ustrezne šote in tečaje. Tu so objektivne težave zaradi pomanjkanja prostorov. Ker nam razvoj našega gospodarstva narekuje čim hitrejše izpopolnjevanje kadrov, si pomagamo na ta način, da kader razen v šolah praktično šolamo na stažu po ustanovah, kasneje pa ga bomo tudi strokovno izpopolnili v izpopol-nitvenih tečajih.
Varstvo otrok
Posebno važen problem sedanjosti je zaščita našega naraščaja. Omenil sem že, da je bila umrljivost otrok v predaprilski Jugoslaviji zelo visoka in da smo bili tedaj med najbolj zaostalimi državami. Naravno je. da je umrljivost med vojno naraščala, rodnost nazadovala, k čemur je najbolj prispevalo tudi sistematično uničevanje našega ljudstva po okupatorju in tolpah domačih izdajalcev. Umrljivost je bila po osvoboditvi v nekaterih predelih naše države izredno visoka. Treba je bilo nujno pod-vzeti vse ukrepe, da zaščitimo naš naraščaj. Ustanovili smo v Mariboru in Celju oddelek za otroške bolezni, ki smo ga imeli pred vojno samo v Ljubljani. Poleg tega smo ustanovili tudi v ob$h mest'h moderno opremljena deč.ja domova, oba pod vodstvom pediatrov, katerih naloga je, skrheti za socialno-zdravstvene razmere dojenčkov in otrok v svojem okolišu. Poleg tega je bilo ustanovljenih 21 posvetovalnic za noseče, 28 posvetovalnic za dojenčke in male otroke in 24 otroških poliklinik. Uspeh se je kmalu pokazal. Umrljivost je začela padati in še pada. Vendar moramo biti v presoji stvarnega stanja previdni. Treba bo proučiti, v kakšnem odnosu je padanje umrljivosti otrok do rodnosti, tedaj šele bomo imeli jasno sliko.
V omenjenih posvetovalnicah delujejo zaščitne sestre, obiskuje jih pa periodično zdravnik.
Skrb za dojenčke
Zanimivo je, da je predaprilska Jugoslavija vzgajala otroške negovalke, ki so bile po veliki večini v zasebnih službah tistega sloja mater. ki jim je bila odveč skrb za svoje otroke. Vse to osebje smo pritegnili v zavode za zaščito otrok, ki so te zaščite res potrebni. Za to delo, za zaščito otrok smo mobilizirali naše množične organizacije, predvsem AFŽ. Delo teh ustanov naj osvetlim z nekaj številkami:
I.eta 1946. so posvetovalnice za dojenčke in male otroke opravile 20.905 obiskov in posvetov, poliklinike za dojenčke in male otroke 29.664 posvetov in obiskov, nosečih pa ie bilo pregledanih 3646. Tudi v naših porodnišnicah je bila izvedena bistvena reorganizacija s teni. da so bili novorojenčki ločeni od otročnic, izolirani in nedostopni obiskovalcem, s čimer je na minimum zmanjšana nevarnost infekcije, ter v negi izšolanih negovalk pod nadzorstvom pediatrov.
Izgradnja naše industrije, pritegnitev žene-niatere v proizvodnjo nas postavlja pred nove naloge. Podjetja ustanavljajo jasli, kjer bodo dojenčki preko dneva v oskrbi negovalk in kjer bo maieram dana možnost, da bodo v neposredni bližini svojega delovnega torišča mogle redno dojili svoje malčke. Zdravstveno skrb za noseče in za otroke bomo morali še poglobiti in razširiti, za kar nam bo potreben številen kader. To velja tudi za zdravstveno zaostale predele naše reou-hlike. v katerih je bila umrljivost otrok že pred vojno velika. To delo bo uspešno le tedai. če bodo sodelovale ljudske množice in množične
i.rganizacije.
Te naloge imajo svoj izraz v reorganizaciji resornega oddelka. So-cialno-zdravstvene zaščite otrok ni njoroče cepiti in jo ie treba zajeti le kot celoio. Za to bo v organiza-tornem in direktivnem pogledu skrbel ta oddelek za zaprto zaščito, kamor spadajo otroške bolnišnice, domovi. jasli, in odprto zaščito, ki bo skrbela za zaščito na terenu v mestih. industrijskih centrih in na deželi.
O vprašanju tuberkuloze je ljudski poslanec tov. Ahčin poudaril, da tuberkuloza ni zavzela takega obsega, kakor smo se prvotno bali, kar bi bila sicer naravna posledica vojne, res pa je, da se stanje in gibanje te zavratne bolezni ne da pri merjati s razmerami po prvi svetovni vojni, ko je zavzela silen oh seg.
Zatiranje tuberkuloze
Zdravilišče Golnik je okupator spremenil v splošno bolnišnico in ob odhodu temeljito izropal. V kratkem času smo ga organizirali v zdravilišče in na novo opremili. Sedaj je Golnik kot največje zdravilišče za pljučno tuberkulozo v državi zvezna ustanova, zavod, čigar osnovna naloga je znanstveno proučavati tuberkulozo in metode zdravljenja. Opravlja torej poteg kurativnega tudi znanstveno delo, proučevanje stanja in gibanja tuberkuloze v vsedržavnem merilu in izkoriščanje izsledkov v organizaciji borbe proti tej bolezni.
Podobno je z zdraviliščem za kostno tuberkulozo v Valdoltri, ki ga je okupator ob odhodu popolnoma oropal in odnesel celo okenske šipe. V sorazmerno kratkem času je bilo zdravilišče zopet organizirano in opremljeno ter je opravilo doslej z majhnim kadrom strokovnjakov ogromno delo. Tudi to zdravilišče je kot največje in najsodobnejše v državi v sporazumu z namj postalo zvezni institut z istimi nalogami kakor Golnik.
V	obeh pa je določeno proporčno število postelj tudi za Slovenijo.
Ogromno delo
protltsiberkuliozitlh
dispanzerjev
Da čim hitreje zajezimo širjenje tuberkuloze, smo hiteli obnavljati in ustanavljati protituberkulozne dispanzerje in jih opremljati z rentgenskimi aparati, da bi naglo zajeli množično naše ljudstvo, izločili bolne in odkrili začetne Stadije. Kakšno delo je opravil ta aparat" z maloštevilnim strokovnim osebjem na terenu je razvidno iz naslednjih podatkov za leto 1946. Obiskov zaradi pregledov in zdravljenja je bilo v protituberkuloznih dispanzerjih nad 46.000, serijskih pregledov nad
37.000,	rentgenskih pregledov nad
60.000.	obiskov na domu nad 3000. To delo je odkrilo 2434 bolnikov z aktivno tuberkulozo, ki se zdravijo v teh dispanzerjih. Res je. da imajo dispanzerji še bolj značaj ambulant zaradi pomanjkanja osebja za terensko službo, kar pa nič ne zmanjša neprecenljive vrednosti njihovega dela v korist skupnosti. Skušali bomo tudi to službo iznopolniti v doglednem času z izvežbanjem potrebnega pomožnega osebja. ^
V	Sloveniji imamo sedaj dve specialni bolnišnici za tuberkulozo republiškega značaja: Topolščico >n Novo Celje s ea 370 posteljami. Število oostelj bomo letos še povečali. Razen tega dograjujemo pri vseh večjih bolnišnicah posebne oddelke za tuberkulozo tako, da bomo dosegli ca. 1000 postelj republiškega značaja, kar nonmni velik korak na-prei. Težišče dela je preventivno delo, ki se mora izvajati na terenu, kar je posebno važno za odkrivanje začetnih stadijev. Metoda prepričevanja in pouka je edina za prevzgojo našega ljudstva, da bo spoznalo, nred čem se je treba varovati in na kakšen način.
Prav posebno velja to za spolne bolezni. Zatiranje spolnih bolezni ni samo v tem. da ustanavljamo ambulante in specialne oddelke, nasprotno, težišče tega dela je na etični prevzgoji človeka, ki pa je mogoča le v napredni državi.
Zatiranje nalezljivih bolezni
V	pogledu epidemiološke službe je bilo zdravstvo postavljeno pred najtežje probleme. Nalezljive bolezni so se razbohotile že med vojno, predvsem v onih predelih, kjer so bila pred vojno endemična legla, tuko da smo morali cepili našo vojsko in kolikor se je dalo tudi naše civilno prebivalstvo. Podhranjen,je med vojno, pomikanje poražene sovražne vojske in poraženih tolp preko r.ašega ozemlja so bila dejstva, zaradi katerih smo pričakovali razmah večjih epidemij, na drugi strani pa je bilo pomanjkanje postelj za infekcijsko bolne. Zaio smo bili primorani, da preuredimo bivši Dom onemoglih v Japljevi ulici v infekcijsko bolnišnico s 300 posteljami. Lani o priliki epidemije legarja na Krškem polju je bila bolnišnica polna. Pegavee se je pojavil
1.	1915. na Štajerskem, vseh smo imeli nekaj čez 200 primerov jeseni. S pomočjo epidemioloških ekip ob sodelovanju delovnih množic nam je uspelo to nevarnost zatreti še pred viškom sezije in poslej nismo imeli v Sloveniji nobenega primera več. Nevarnost je bila velika, ker naše ljudstvo te bolezni ne pozna in zaradi tega ni bilo prirodno imunizirano. Cepljenje in razuševanje sta opravila svojo dolžnost. Večji epidemiji legarja smo imeli leta 1916. na Krškem polju med repatriiranri in v Kočevju eruptivnega značaja, oboje pa smo hitro zatrli, prebivalstvo v vseh ogroženih predelih pa cepili. Cepilne akcije se nadaljujejo predvsem v onih predelih, kjer endemični legar in griža množično zajemata prebivalstvo. Odziv je do ber. Isto velja za davico. Pri tem sodelujejo poleg domačih zdravnikov tudi medicinci in epidemske ekipe. V borbi proti nalezljivim boleznim je predvsem potrebno intenzivno sodelovanje ljudskih množic in ljudskih odborov, če naj rodijo uspeh. V splošnem so epidemiološki pokazatelji višji kakor pred vojno, kar je naravno, vendar pa bistveno nižji kakor po prvi svetovni vojni. Podrobnih številk ne bom navajal,
ker jih bomo objavili v letnem zbirnem poročilu za leto 1946. To velja za celotno moje poročilo.
Zdravstveno nadzorstvo
Popolnoma nova tako po vsebini kakor po obsegu dela je sanitarna inspekcija, ki ima nadzorstvo nad vsemi zdravstveno-sanitarnimi razmerami v naši republiki, nad izvajanjem zdravstvenih predpisov, nad živili itd. V svojem delu se sanitarna inspekcija poslužuje predvsem živilsko kemičnih lahora torijev v okviru sanitarno epidemioloških postaj za preiskavo živil, živilskih po trebščin in slično, sanitarne tehnike in drugih institutov. Na tem polju je bilo doslej že ogromno storjenega, je pa ta služba za sedaj še centralizirana zaradi pomanjkanja kadra. Sedaj je bil prirejen tečaj, v katerem je 20 bodočih sanitarnih inšpektorjev za okraje. Po tem bo ta važna panoga zdravstva delovala še intenzivneje. Dokler ne bo zaradi objektivnih težkoč organizirana higiena dela v okviru inšpekcije dela, bo sanitarfla inspekcija s potrebnim aparatom na razpolago inspekciji dela v zaščito delavstva.
Zdravstvena presveta
Naše delo temelji na široki zdravstveni prosveti, keT vemo, da bodo uspehi tem večji, čim intenzivnejše bodo sodelovaje delovne množice, ki se morajo seznaniti z zdravstvenimi problemi in napredno znanostjo, kar jih bo aktivizira-lo v borbi proti nalezljivim boleznim, umrljivosti dojenčkov in otrok itd. In zato izdaja naša zdravstvena prosveta poleg redne mesečne revije na desettisoče brošur o posameznih problemih, letakov, propagandne literature, zato je naša potujoča higijenska razstava razen pozimi stalno na terenu in poučuje ljudstvo, ki si tega pouka tudi želi.
Decentralizacija zdravstveno upravne službe
V kakšnem odnosu je zdravstvena služba v formalnopravnem pogledu do našega družbeno političnega stanja? Leta 1945. se je zdravstvena služba vodila centralno, kar se narekovale kaotične razmere na terenu itd. Le na ta način je bilo mogoče na najhitrejši način vzposln-viti vsaj zasilno zdravstveno omrežje. Leta 1916. smo decentralizirali izven bolniške ustanove in jih izročili ljudskim odborom, dočim sme v sporazumu z njimi bolnišnico upravljali še centralno ob njihovem sodelovanju. Tega nismo storili zaradi kakih centralističnih teženj. Vzrok ie bil v tem: Bolnišnice je bilo treba najprej primerno obnoviti, v to obnovo vključiti sanacijo, reorganizirati notranje delo in ugotoviti perspektivni plan. Odbori bi se lani težko znašli v tem delu, kar hi imelo za posledico motnje v bolniškem obratu na škodo bolnikov. Tako pa smo z njihovo pritegnitvijo dobili izkušnje v upravljanju teh bolnišnic v administrativnem in strokovnem pogledu in izročili ob novem letu bolnišnice njim v upravo na taki stopnji, da je treba po nakazani smeri nadaljevati delo ob sodelovanju resora. S lem smo dokončno in'brez večjih pretresljajev decentralizirali zdravstveno službo. Centralno vodimo le še posle, ki so republiškega značaja, kakor so epidemiologija, vzgoja zdravstvenega naraščaja, sanitarna inšpekcija in kadrovska politika. Te omejitve so nujne, ker teh poslov ni mogoče voditi razcepljeno, ne da bi upoštevali potreb v republiškem, posebno Da še v zveznem merilu. Kar velja za ostale panoge našega družbenega življenja, velja tudi za zdravstvo, da ne moremo opravljati poslov, ne da bi imeli pred očmi državne enotnosti zvezne Jugoslavije in potreb po tem merilu, kar je temelj naše družbene strukture. Tako so ljudski odbori letos prevzeli široko polje zdravstvene delavnosti in s tem tudi formalno in moralno odgovornost do delov-neg~ ljudstva. Mnogi odbori se zavedajo fesa in delajo inicijativno v izgradnji zdravstva, mu posvečajo potrebno skrb, so pa tudi nekateri. ki še nimajo pravega odnosa do teh nalog in se zanje ne zmenijo mnogo. Ni zadosti, da se samo poverjenik zdravstvo bežno peča z zdravstvom brez poglobitve v ie probleme. Za te naloge, za stanje in probleme se mora brigati ljudski odbor. Taki odbori bodo morali vskladiti svoje delo z danimi nalogami v okviru danih razmer in možnosti. Resor jim bo nudil vso pomoč in v tesnem sodelovanju je uspeh.
O socialnem zavarovanju
Socialno zavarovanje mora biti v skladu z razvojem našega gospodarstva, naše nove družbene ekonomike, ki mora svoje delo vskladiti z naglim razvojem industrializacije. skratka z velikanskim progresom. ki ga doživljamo, ki pa postavlja pred nas nove težke naloge. Ne gre le za razširjenje socialnega zavarovanja v številčnem razmerju, marveč v prvi vrsti tudi za bistvene druge naloge socialnega zavarovanja, prav v smislu pridobitve narodno osvobodilne borbe. Delavski razred, ki je prednjačil v osvobodilni borbi, prednjači rudi danes na gospodarski fronti, na fronti dela. Njemu gre torej prvenstveno vsa skrb. Y lo službo za zdravstveno skrb človeka v proizvodnji se mora vključiti vsa zdrav-
stvena služba in pregrada med socialnim zavarovanjem in zdravstvenim sektorjem v stari Jugoslaviji je morala pasti in je padla. Danes se to v praksi zliva v enoto. Socialno zavarovanje zajema skladno z nar ščajočo industrializacijo velik del državljanov, ki se bo stalno večal. zajema delovnega kmeta, ki se vključuje v produktivne kmečke zadruge, in poljske delavce na državnih posestvih, zajema uslužbence in nameščence, na drugi strani pa bo iz leta v leto padalo število nezavarovanih, tistih, ki bedo vztrajali na individualnem načinu proizvodnje. Naravno je torej, da mora zdravstvo polagati težišče delavnosti v ta sektor našega družbenega življenja, ki korenini v naši sodobni družbeni strukturi, naravno je torej, da morata biti zdravstveno skrbstvo in zaščita usmerjena v prvi vrsti na človekovi produkciji. To je že prišlo do popolnega izraza v tesnem sodelovanju med ministrstvom za delo in ministrstvom za zdravstvo, ki ga bo treba izvesti dosledno tudi navzven.
Pri tem se pojavljajo velike objektivne težave- ki izvirajo iz zaostalosti iz prejšnjih časov, iz zadnje vojne in v hitrem tempu našega razvoja pomanjkanja kadrov itd. V tako kratki dobi vseh prejšnjih napak in sedanjih objektivnih težav ni bilo mogoče odpraviti in se bomo z njimi borili še nekaj časa, vendar je bilo tudi na tem polju mnogo storjenega. Sporazumno z ministrstvom za delo- vključujemo ves razpoložljiv medicinski kader v službo socialnega zavarovanja. Tako kakor vodimo vso kadrovsko ■politiko sporazumno, vključujemo v to službo vse zdravstvene ustanove, pri čemer imajo prednost pri sprejemanju vanje ljudje iz proizvodnje — delavci, v skrbi, da jih zopet čimpreje ozdravljene vrnemo v proizvodnjo. Stara podedovana protislovja med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo so odpravljena, v kolikor pa njih refleks v nekaterih glavah še rogovili, bodo te glave prisiljene k pre-orientaciji.
V službi delovnega ljudstva
Ta miselna nre-orientacija mora priti do izraza tudi v zdravstveno strokovnem delu, da se stare okorele oblike opuste in se služba tudi v tem pogledu reorganizira, osveži. Ne bi pa zadostovala formalna reorganizacija. Potrebna je sprememba miselnosti, ki jo je treba vskladiti z zdravstveno službo socialnega zavarovanja. Y tem pogledu motijo še marsikoga stare tradicije iz socialnega zavarovanja in zdravstvene službe sploh, ko je bilo zdravstveno osebje v shižbi eksplo-atatorja le objekt eksploatacije, ko je bilo primorano ščititi interese tega razreda v škodo delavca. Danes je zdravstveno osebje v službi delovnega ljudstva in mora svoje delo* temu primerno usmeriti, ko samo ni več predmet eksploatacije. Zavedati se mora te revolucionarne spremembe in to mora priti do izraza v njegovem strokovnem delu in v odnosu do dela, v odnosu do bolnika. Vsaka nepravilnost, neskladnost tega dela je v škodo človeka v proizvodnji, je v škodo naši skupnosti.
Če pregledamo medicinski kader in njegov odnos do današnje družbene stvarnosti, moremo vendar ugotoviti, da se je največji del medicinskega kadra vključil v družbeni delovni proces, da je znaten del sodeloval aktivno v narodno osvobodilni borbi, da je progres največji del tega kadra aktiviziral in da ta kader sodeluje zavestno in prostovoljno. Dokaz za to so nam zdravstvene udarniške nedelje naših bolnišnic, prostovoljni odziv v pomoč drugim republikam, posebno pa še prostovoljno delo na mladinskih progah Brčko—Banoviči, Šamar—Sarajevo in pri drugih delih v naši republiki, pri veliki akciji za zatiranje pegavca v Bosni, katere so se poleg zdravnikov udeležile tudi srednje medicinske šole, zdravniki in ostali medicinski kader. Te velike akcije so imele pozitiven vpliv na kader, ki se jih je udeležil. in ga aktivizirale.
Imamo pa na drugi sirani nekaj primerov, ki se nočejo vključiti v delovni proces in še danes stoje ob strani in kažejo tako svojo pravo miselnost. Za te pa velja geslo: Kolikor daš skupnosti, toliko boš od nje dobil.
Slovesen pokop nadllh junakov v Mariboru
Maribor. 15. aprila Popoldne so v Mariboru slovesno pokopali 5 padlih žrtev iz narodno osvobodilne borbe. Že dopoldne so krste, ki so tih pripeljali s kamioni, noložili na mfrtvaški oder pred rotovžem. Med žrtvami so: Cizej Janko iz Maribora, ki je padel aprila 1945 v Svetinjah pri Ljutomeru. Pušenjak Jlarjan iz Maribora, ki je padel kot borec II. proletarske divizije novembra 1944 v P rek upi ju, Kočevar Vojko, ki je padel februarja 1945 v Bosni kot borec 45. divizije, Pukšie Anton, ki je padel kot berec februarja 1945 v Slovenskih goricah in Žmavc	bivši ge-
r.prn!č*nt*ni rn-*if,— r '	1 Cp
ustaši c’	ni ■	• *- Hi
11.	iunüa 1944 v Zagrebu.
Pogrebu je poleg zastopnikov ljudske oblasti in Jugoslovanske armade prisostvovala ogromna mno-. žica.
Hala ljudska oblast za pospeševanje
kmetijstva in obnovo gozdarstva
Proračun za kulturno prosvetno delo ustreza potrebam našega ljudstva
Govor KKmstra za kmetijstvo in gozdarstvo Inž. Jožeta Levstika
v proračunski razpravi
V razpravi o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije je v torek na popoldanski seji Ljudske skupščine LRS govoril minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Jože Levstik, ki je med drugim dejal:
Tovariši ljudski poslanci! Hotel bi z nekaj podatki, z nekaj ugotovitvami, z nekaj dejstvi naznačiti in prikazati važnost letošnjega proračuna in postavk v tem proračunu za naše kmetijsko in gozdno gospodarstvo. Moje poročilo pade v čas, ko smo sredi spomladanskih del, ko uresničujemo prve načrte v naši kmetijski proizvodnji.
Delo naših traktorskih brigad
Letošnja setvena kampanja je izredno važna in njen uspeh bo važen za vse naše gospodarske načrte. V splošnem poteka izvajanje spomladanskega setvenega načrta zadovoljivo. Oranje in setev se vršita s pospešenim tempom. Vremenske prilike so čas spomladanskih del izredno skrajšale. Vaše traktorske brigade stoje pred prvo resnejšo preizkušnjo. Konira-hirale so čez 10.000 ha oranja, kar predstavlja dvojno površino v primerjavi v spomladjo 1940. V prvem tednu aprila so kljub nestanovitnemu vremenu izpolnile 15% obveznosti. Kon-trahirano je oranje večinoma na privatnem sektorju, namreč S5%, kar je razumljivo, saj so naša državna posestva dosti majhna in prav tako je razmeroma majhna površina naših delovnih zadrug.
Brigade dosežejo postavljene dnevne norme v večini primerov, pri oranju večjih kompleksov pa jih celo presegajo. Ve dosežejo jih pa v krajih. kjer so parcele zelo razdrobljene. Tako je na primer v Črnomlju kon-trahirana površina 2*28 ha in ta površina je razbita na 1400 parcel. Va Rakeku je površina 136 ha razbita na 630 parcel. V ‘eh primerih se stroji ne morejo smotrno izkoriščati. Zvišanje tarife za oranje najmanjših parcel ne bi bila pravilna rešitev. Naši ljudski odbori in gospodarski aktivisti so pred važnim praktičnim vprašanjem, kako povezati posestnike malih površin, da bo strojna traktorska služba smotrna. Tovariš predsednik vlade nam je parkrat nakazal pot k rešitvi tega vprašanja. Moram ugotoviti, da se je na terenu v nekaj primerih pokazalo zanimanje in pripravljenost za snovanje zadrug za skupno obdelovanje zemlje. Tu prednjači Savinjska dolina.
Semenska služba
K izpolnitvi setvenega načrta bo poleg Gustroja znatno pripomogla tudi naša Semenarna. Nekdaj so privatne semenarne razpečavale ie zelenjad-no in cvetlično semenje. Letos je za spomladansko setev razdelila državna Semenarna dosedaj 65 vagonov žita, 100 vagonov krompirja, dva vagona krmne pese. dva vagona lucerne in deteljo in manjše količine drugega semenja. V teku pa je dobava novih količiš semenskega blaga preko zvezne Semenarne. Semenarna je doslej že v celoti ustregla naročilom s terena pri nekaterih kulturah (lan, grah. gra-šica. zelenjadno seme), pri drugih pa le delno: lucerna 65%, krmna pesa 20%, črna detelja 10%. Vendar imajo ljudje dosti tega semena in si pomagajo z nakupom med seboj. Dosedanji uspehi pa so šele začetki. Smo šele na začetku poti, ko pristopamo h kon-trahiranju setve semenskega blaga s ciljem, da ustvarimo močan semenski fod, ki bo ob koncu petletke nudil vsem producentom možnost nabave kakovostnega semenskega blaga. V tem pogledu smo zadolženi, da se naslonimo na lastna sredstva. Zopet imamo v naši drobni posestniški strukturi precejšnje težave pri ustvarjanju semenskega fonda. V čem je stvar? Interes semenske službe je, da daje v promet semensko blago proti vrnitvi čim večje količine. Interes malega producenta pa je. da si nabavi seme brez vrnitve semena ob žetvi. V zaščito najšibkejših producentov je razdelila Semenarna polovico semenskega žita in detelje in 3/4 krompirja brez kakršnih koli obvez, ostalo količino pa gospodarsko močnejšim producentom proti vrnitvi približno trikratne količine. Pri državnih posestvih in zadrugah za skupno gospodarstvo je bilo to vprašanje lahko rešljivo. Načenjam ta problem, ker je ustvarjanje močnega semenskega fonda ogromnega pomena za dvig naše rastlinske proizvodnje. Naši odbori bodo morali posvetiti v bodoče več pažnje vprašanju kontrahiranja setve semenskega blaga. Treba ho s pridelovalci iskati konkretnih rešitev, ki jih ni mogoče postaviti iz ministrstva samo administrativno. Jasno je, da bomo tudi z višjo ceno za dobro semensko blago dvigali pri producentu interes za kontrahiranje.
Umetna gnojila in kmetijsko orodje
Umetnih gnojil je bilo letos razdeljenih 1120 vagonov, to je trikrat več kakor v normalnih predvojnih letih.
Načrtnost pri uvozu je zagotovila pravočasno preskrbo s kalijevimi gnojili, ki jih doma nimamo. Cene gnojil so bile nasproti predvojnim v odnosu 1 :1.7, torej mnogo nižje.
Kmetijske stroje in orodje izdeluje v vse večji meri domača industrija. Uvažamo le večje stroje. Domača proizvodnja je trenutno še nezadostna. V splošnem pa je strojev in orodja dovolj na terenu in s te strani izvedba setvenega načrta ni ovirana. Izjemo predstavljajo nekateri predmeti: sad-
je, prevozne škropilnice in slično. Naši kmetje so živo interesiram na tem, da se zgradi domača industrija. Naši delovni kmetje po veliki večini dobro razumejo in pozdravljajo plan industrializacije in elektrifikacije. Oni vedo, da jim šele izvedba tega plana uslvarja možnost resničnega napredka. možnost racionalizacije naše marsikje primitivne agrarne proizvodnje, oprostitev deiovne sile, ki jo je tudi na kmetih vse manj.
Razpečavanje kmetijskih potrebščin so prevzeli državni kmetijski maga-fini, ki se tesno naslanjajo preko ljudskih odborov na Naproze. S tem, da je upjuva kmetijskih magacinov v kmetijskem resoru, je dosežena analognost v preskrbi z ostalimi republikami ter poudarjena načrtna in strokovna preskrba kmetijskih obratov z vsemi potrebščinami.
Prav kar se končuje akcija za zatiranje ameriškega kaparja. Po še ne-
popolnih podatkih je bilo očiščenih 85 odstotkov in poškropljenih 25% okuženega in ogroženega sadnega drevja. V obratu je bilo 90 motornih in 400 prevoznih škropilnic. Škropilne kolone, v katerih se je posebno izkazala mladina, so dnevno poškropile čez
50.000	dreves. Država je krila večji del stroškov z dobavo škropila po polovični ceni in z vzdrževanjem kolon. Uspeh bi bil še boljši, če bi vremenske prilike dopuščale več časa za škropljenje in če bi lastniki dali škropilnice pravočasno na razpolago.
Za zatiranje krompirjevega hrošča je na okuženem-Posavju formiranih 22 delovnih brigad. Prizadetim kmetovalcem je bilo brezplačno razdeljenega 3 vagone semenskega krompirja. Dobavljene so priprave za razkuženje zemlje (injektorji) in pripravljena materialna sredstva za zatiranje škodljivcev. Obe akciji sta množični, kar je osnovni pogoj za njihovo uspešno izvajanje.
Naša živinoreja se približuje predvojnemu stanju
V	živinoreji se stanje že približuje predvojnemu, vendar je gospodarska zmogljivost živine zaradi dveh zaporednih sušnih let in medvojnega zastoja v selekciji še vedno pod normalo. Med zimo je bila kriza v prehrani živine deloma omiljena z dobavo preko 2000 vagonov močnih krmil najbolj prizadetim krajem. Napravljeni so koraki za kvalitativno izboljšanje živine. Za selekcijo je registriranih nad 7000 krav. Piemenilne po-sfaje za žrebce vzdržuje država sama. Nekaj plemenskega materiala bomo uvozili iz Belgije. Obnovljeno bo konjogojstvo za konje lipicance v Lipici. Ustanovljeni sla dve državni postaji za selekcijo solčavske ovce; v okviru živinorejskih zadrug je ustanovljenih 12 ovčerejskih odsekov. V tekoči kampanji bomo izvalili v državnih valilnicah 200.000 piščancev, to je 100% več kakor lani.
Podjetje »Živinopromet« posreduje sedaj, ko se je razbremenilo z dobavami Unre, vse bolj pri nabavi plemenskega materiala vseh vrst živine. Njegov predvideni promet v letošnjem letu bo dosegel 100 milijonov.
Veterinarska služba zaposluje maksimalno ves razpoložljiv kader. Po-edine veterinarske bolnišnice (Ljubljana, Celje) in ambulanta (Kočevje) dajejo vidne uspehe novega načina dela v veterinarstvu. Največji napori so v pobijanju jalovosti, ki je ena glavnih zaprek za dvig proizvodnje mleka in mesa. Prav tako so veliki napori za zatiranje ohromelosti pri prašičih. Ustanavljajo se prve postaje za umetno oplojevanje, ki predstavljajo na j učinkovite jše sredstvo za pobijanje jalovosti. Sedaj so v teku poskusi večjega obsega za preizkušanje v Murski Soboti proizvedenega sredstva proti ohromelosti ter za preizkušanje v Kočevju proizvedenega hormonalnega preparata za dvig plodnosti.
V	pogledu kmetijskega kredita je
podpora ljudske oblasti kmetijskemu sektorju zelo velika. Skupaj je bilo v gospodarskem letu 1946-47 dano našim kmetom skoraj pol milijarde din kredita, kakor je to že omenil tovariš finančni minister. Komentar k tej vsoti ni potreben, zlasti če vzporejamo razmere na področju kmetijskega kredita v stari Jugoslaviji.
Kmetijsko znanstveno delo in šolstvo
Kmetijsko znanstveno raziskovalno delo, ki naj služi uporabi moderne
Skrb za naše goz
Gozdno gospodarstvo je pokazalo v letu 1946. velike uspehe, ako pomislimo, da je kljub težavam, s katerim se je moralo boriti, v celoti izpolnilo svoje naloge. Delovni polet, ki je zajel vse naše ljudstvo, je našel popoln odmev tudi v gozdarstvu, ki se je vključilo v delo za obnovo porušene domovine. Naj navedemo le dejstvo, da je bilo za obnovo lesnoindustrijskih obratov potrošeno 31 milijonov din, investicije v gozdarstvu (transportne naprave in stavbe) pa so dosegli znesek 36 milijonov din. Taka ogromna dela bi bila popolnoma izključena v predaprilski Jugoslaviji z njenim nenačrtnim gospodarstvom, ko so gozdove le izkoriščali, malo pa so vlagali za njihovo obnovo in racionalizacijo gozdnega gospodarstva. Velikanski dobički, ki so jih dajali gozdovi. so šli v žepe posameznih bogatašev ali pa v inozemstvo.
V	Jugoslaviji je z družbeno-eko-nomsko preosnovo in z načrtnim gosp odarstvom omogočen silen razvoj našega gozdnega gospodarstva. Za investicije v letu 1947. je odobren znesek 99,650.000 din. Ta znesek nam bo omogočil, da bomo izpopolnili gozdno in lesno industrijo, prometne naprave, deloma uredili gozdove, zajezili škodljivo delovanje hudournikov, ki so bili zanemarjeni med vojno itd. Gozdarstvo bo izpolnilo svojo nalogo tudi v letu 1947. in v celoti izvršilo svoj proizvodni načrt, ki predvideva skupen posek od okrog 3 milijone kubičnih metrov lesa, kar predstavlja Tsekakor velik napor. Splošna cenitev gozdov LR Slovenije, ki so jo gozdarski strokovnjaki začeli v preteklem leta, je v glavnem končana. Ta cenitev se je izvedla na okrog 600.000 h agozdov in bo osnova za načrtno gospodarstvo v naših gozdovih.
Gozdovi, ki so splošna ljudska last-
rnnn in en rorm'MiSVoorj» rvomf^TIfl co
kmetijske znanosti in tehnike v kmetijski proizvodnji, pred osvoboditvijo pri nas dejansko ni obstojalo. Obstojali sta dve kontrolni in poizkusni postaji, ki sta vršili v glavnem le tako imenovano kmetijsko kontrolno službo. Po osvoboditvi se je to delo začelo takoj preusmerjati v znanstveno raziskovalno smer. V letu 1946. se je začelo konkretno znanstveno-razisko-vaino delo na vseh najvažnejših področjih našega kmetijstva. V jeseni leta 1946. je bil ustanovljen kmetijski znanstveni zavod kot matica številnih kmetijskih institutov, ki že delajo. Pripravlja se ustanovitev novih zavodov. Lansko leio je začel s 6vojim delom tudi veterinarski znanstveni zavod. Letos je bil ustanovljen in začel s svojim delom gozdarski znanstveni institut.
Pri delovanju vseh ustanov in podjetij kmetijskega resora zadevamo na veliko težkočo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Njegovo vzgojo skušamo čim prej izpopolniti in nadoknaditi zamujeno. Trenutno je na naših kmetijskih šolah 734 kmečke mladine, na fakultetah pa 200 študentov. Število nekolikokrat presega predvojno številko. Šolanje je omogočeno vsem. tudi najsiromašnejši kmečki mladini. Prirejena je bila vrshf1' tečajev; traktorski, knjigovodski, zadružni, živinorejski, veterinarski, vrtnarski itd. Pozornost mladine usmerjamo na množično delo na vasi, na naprednejši zadružni način gospodarjenja, proizvodnje in prodaje kmetijskih pridelkov, na fehniko in mehanizacijo dela, ki veča produktivnost in dviga življenjsko raven našega kmeta. Kot učni material nam že danes služijo živi primeri naših zadrug za skupno gospodarstvo, ki gospodarijo načrtno po proizvodno-finančnih planih, knjigovodstveno beležijo poslovne dogodke, uvajajo delovne norme in v podpori strojne, semenske in preskrbovalne službe beležijo že v kratki dobi obstoja pozitivne rezultate. Stvar kmečke mladine naših zadrug je, da poveča udeležbo na kmetijskih šolah.
Na kraju še nekaj številk o proračunskih sredstvih, ki jih je dobivalo naše kmetijstvo poprej in danes: banovinski proračun 1936/37 18 milijonov, banovinski proračun 1941 16 milijonov, letošnji republiški proračun pa znaša 119 milijonov. Te številke in postavke najbolj zgovorno pričajo o resničnem pospeševanju našega kmetijstva, ki ga je začela izvajati naša ljudska oblast.
ino gospodarstvo
zajeti v pet podjetjih (gozdnih gospodarstvih). ki so pod operativnim upravnim vodstvom Glavne uprave gozdnih gospodarstev ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Ostali gozdovi, ki so krajevnega pomena, pa bodo v kratkem dodeljeni v upravo ljudskim odborom. Isto velja tudi za žage in ostale lesne industrijske obrate, ki so splošna ljudska lastnina in so deloma republiškega, deloma pa krajevnega pomena.
Veliko skrb bomo posvetili obnovi, negi in varstvu gozdov, ki so bili med okupacijo zelo zanemarjeni. Okupatorji so skušali naše gozdove čim bolj izropati, za pogozdi tev posek in goličav ter za nego gozdov pa se niso brigali. Zlasti so trpeli gozdovi Slovenskega Primorja, ki jih je tujec izkoriščal skozi 25 let. V Slovenskem Primorju se razprostirajo tudi ogromne kraške goličave, katerih melioracija in po-gozditev bo tudi velika naša naloga.
Vsa ta dela smo pričeli že lani in smo jih uvrstili tudi v načrt za leto 1947. in v petletni načrt. Z obnovo in nego gozdov si bomo zagotovili trajno dobavo lesa. Z racionalizacijo lesno-industrijskih obratov bomo dosegli, da bo predelava lesa čim popolnejša in čim racionalnejša. Poudarjam, da je les najvažnejše izvozno blago Slovenije in krije okrog 70% vrednosti vsega našega izvoza.
Pomanjkanje sposobnega strokovnega kadra je tudi v gozdarstvu občutno. Pomožni kader si bomo vzgojili v nekaj letih. V gozdarskih šolah v Ljubljani, Mariboru in Idriji smo lani vzgojili 100 logarjev, letos bodo dale šole okrog 200 absolventov. Tako bomo imeli v nekaj letih primerno število pomožnega tehničnega osebja. Omeniti moramo, da se je sodelovanje množičnih organizacij in šolske mladine pri pogozdovalni akciji že
lani nrav dobro ohnorio PoradMi «o
Na zasedanju Ljudske skupščine LRS je govoril o proračunu za kulturno prosvetno delo ljudski poslanec Franc Kimovec, ki je mad drugim izjavil:
Mislim, da ugotovitev ministra za finance, ki je dejal, da gre 15% proračuna za kulturno prosvetne namene in da stoji ta postavka v našem proračunu na drugem mestu, zasluži, da o tem posebej nekoliko spregovorimo, zlasti, če se spomnimo, da ie bil pretekli mesec v Ljubljani kongres Ljudske prosvete, ki je pokazal veliko — za nas naravnost presenetljivo — pobudo ljudskih množic pri usvajanju znanja in dviganju kulturne ravni naših delavcev, kmetov in delovne inteligence. Na tem kongresu smo bili priče izjav najpreprostejših ljudi iz našega ljudstva, da jim to, česar ni mogla dati rodna mati, daje danes svobodna domovina.
Te izjave, ki smo jih slišali na kongresu Ljudske prosvete, nas obvezujejo, da o teh vprašanjih, o katerih naša vlada ter naše prosvetne oblasti temeljito vodijo račun, tudi mi kot ljudski poslanci in naše množične organizacije in ljudski odbori vodimo račun. Omenil bi v tej zvezi še eno pobudo, ki so jo pokazale ljudske množice, namreč pri obnovi naših šolskih zgradb. Bili smo priča, da so
n.	pr. ljudje s prostovoljnim delom in na lastno pobudo dvignili produktivnost sredstev, ki so bila vložena v obnovo šol, samo leta 1945. za več kot 6 milijonov din, v letu 1947. pa nad 7 milijonov din. Vidimo, da hoče naše ljudstvo omogočiti mladini vzgojo in znanje, kar je treba vsekakor dalje razvijati. Zato pozdravljam pobudo naše vlade, naših prosvetnih oblasti, da omogočijo študij naši delavski in kmečki mladini s temeljito 7 letno šolsko obveznostjo, tako da bomo postopno dobili enoten tip šole, ko bodo zadnja tri leta dejansko predstavljala že nižjo gimnazijo. Ta tip šole že ovajamo z uspehom. Na ta način bomo omogočili naši delavski in kmečki mladini, da se vključi v vse ostale višje tipe šol, ki imajo za svoj cilj vzgajati nam zadosti kvalitetnih kadrov, ki bodo kos nalogam, pred katerimi stojimo. Imamo na primer že v letu 1947. 55 takih sedemletk. ki jih bomo še nadalje razvijali. To je vsekakor popolnoma v skladu s stremljenji, ki jih kažejo naše ljudske množice.
Potreba po strokovnih kadrih je brez dvoma zelo velika. Iz poročil posameznih tovarišev ministrov smo videli. da so vsepovsod zagotovljena še posebna sredstva za vzgojo strokovnih kadrov in če smo imeli v stari Jugoslaviji 60 strokovnih šol, jih imamo danes — po razmeroma kratki dobi po osvoboditvi — že 72. ne da bi upoštevali še vrsto najrazličnejših tečajev, ki skušajo našim strokovnim kadrom dati strokovno znanje v posameznih konkretnih nalogah. Poleg teh strokovnih šol imamo nadalje razviti tip strokovno nadaljevalnih šol. ki danes ne delajo več po načinu, kakor je bil običajen v stari Jugoslaviji. Strokovno nadaljevalne šole dajejo v tečajih strnjen, časovno povezan pouk, kjer dobi učenec v gospodarstvu vse potrebno teoretično znanje, ki ga v praksi, v dnevnem delu pozna in že pred tem poukom sprejema. Pri tej priliki je seveda treba ugotoviti im kritizirati nerazveseljivo dejstvo, da približno 1500 učencev v gospodarstvu nima prilike udeleževati se pouka v etrokovno-nadaljevalnih šolah. To so po večini učenci iz privatnega sektorja. Se so ljudje, ki skušajo onemogočiti mladini. da hi dobila višje strokovno znanje, ki bi radi obdržali našo mladino — vsaj posamezne učence — v nevednosti, nerazgledanosti, ker se bojijo, da bi jim hilo onemogočeno nadaljnje izkoriščanje. Toda vemo. da bo z dobrim delom naših mladinskih organizacij. s pravilnim prehajanjem kadrov iz splošnih izobraževalnih šol v strokovne šole in s pravilno agitacijo naših mladinskih organizacij, ko bodo pravilno pokazale mladini, kam nai usmeri svojo delavnost: kam naj se obrača naša mladina, da bo deležna postopno višje in popolnejše izobrazbe.
Pri nas moramo beležiti razveseljiv |K>iav, da nimamo opravka z nepismenostjo, ker laliko rečemo, da do približno 50. leta starosti pri nas skoraj ni nepismenih ljudi. S tem odpada velika težava, s katero se borijo ostale ljudske republike, s katerimi se borijo ostali narodi Jugoslavije. S tem pa seveda stopa pred nas višja naloga, ki zahteva, da omogočimo ljudstvu nadalnji dvig izobraževalne in kulturne ravni, V tem pogledu moremo zlasti pozdraviti pobudo, ki jo razvija in tudi finančno podpira naša ljudska vlada in ljudska oblast, nam-
brezplačno 1,180.000 sadik, kar je vsekakor iep uspeh. Preko množičnih organizacij moramo ljudstvu prikazati važnost gozdov za naše narodno gospodarstvo, zlasti pa v zvezi z izvedbo našega planskega gospodarstva. Vsi moramo spoznati vrednost lesa, ne smemo ga po nepotrebnem razmetavati, ker je dragocena surovina za našo industrijsko predelavo. Mali gozdni posestniki pa naj se čim bolj organizirajo v zadruge z nalogo, da čim bolj dvignejo produkcijo svojih gozdov.
Naše ljudstvo, ki je v osvobodilni borbi pokazalo take odlične uspehe, ki so zadivili ves svet in izvojevali zmago v orožju, se tudi danes zaveda svoje velike naloge in bo izvoievalo tudi težko bitko, ki se bije na gospodarskem področju, ker zaupa svojim preizkušenim voditeljem z maršalom Titom na čelu in ker se zaveda, da
r-I cnrrv"» Vni«	Krvli^r
reč pojav večerne gimnazije. Imamo približno 17 takih gimnazij. Nekatere so popolne, večina pa je nepopolnih, nižjih. Imajo približno 2000 učencev, po večini nameščencev, delavcev, zelo malo pa kmetov', vendar je že sam pojav teh večernih gimnazij zelo zanimiv v stremljenjih, ki jih kažejo naše delovne množice. Ta pojav moramo brez dvoma pozdraviti in ga podpreti. Na ta način omogočamo zlasti našim novatorjem, delavcem, ki so v proizvodnji iznašli nove boljše oblike dela. da teoretično izpopolnil jejo svoje znanje in s tem tudi svojo samoiniciativnost v samem delovnem procesu še naprej razvijajo.
V okviru vseh teh pobud vlade in prosvetnih oblasti je. da se v tej smeri razvijejo tudi naši znanstveni zavodi. V proračunu so zagotovljena zadostna sredstva, zadostne investicije, ki bodo v celotnem sklopu prišle v korist našim d (kovnim ljudem. Na ta način bomo dobili možnost vzgoje novih strokovnih kadrov, ki bodo delali za dvig gospodarskega in s »em seveda tudi kulturnega blagostanja delovnih množic.
Truditi se moramo, da hotno pri uporabljanju teh kreditov vredni naporov in žrtev delovnih množic in da bodo ta sredstva pravilno izkoriščena.
Ne smemo tudi prezreti, da je v proračunu določen precejšen del sredstev za razvoj kulturno umetniške strani našega kulturno prosvetnega dela. Prizadevanja za dvig ljudske kulture so uživala že v preteklem letu veliko podporo ljudske oblasti, zlasti naše vlade in prosvetnih oblasti, na drugi strani pa vidimo, da tudi podpore kulturnim delavcem ustvarjajo danes drugačne pogoje za njihovo delo, da so se možnosti za delo kulturnemu delavstvu danes spremenile. Vsa ta prizadevanja naše vlade in naših prosvetnih oblasti, ki so dobila svoj izraz v tem, da so uporabljeni izdatki za prosveto po višini na drugem mestu, postavljajo pred nas. ljudske poslance, pred naše množične or-
ganizacije in še posebej pred naše ljudske odbore vrsto odgovornih na-iog. Na kratko bi spregovoril samo o eni napaki, ki jo je treba temeljito odpraviti.
Kritizirati moram namreč napako ljudskih odborov glede same ljudske prosvete kakor tudi odnosa do prosvete sploh. Videli smo iz samih izjav na kongresu Ljudske prosvete, da se je ljudska prosveta razvijala precej mimo in brez konkretne pomoči naše ljudske oblasti, da sta se prav tako tudi naša prosveta in vzgoja sploh razvijali precej mimo in brez aktivne pomoči naših organov ljudske oblasti. Poverjeniki za prosveto običajno niso zadosti vodili računa o tem, kaj delajo poklicni kulturno prosvetni delavci, kaj delajo vzgojitelji, ali so učitelji in profesorji pravilno izkoriščeni, ali so zaposleni primerno njihovemu strokovnemu znanju, ampak so čestokrat učitelje in ostale prosvetne delavce zaposlovali tudi z delom, ki je bilo zelo malo vezano z njihovim praktičnim dnevnim delom. Mislim, da bo treba v tem pogledu poglobiti naš odnos do prosvete in vzgoje, da bodo morali naši ljudski odbori prelomiti dosedanjo prakso in upoštevati prizadevanja, ki so pri vrhu pravilno postavljena in ki gredo sporedno s stremljenji in iniciativo naših širokih množic, da bomo na ta način stvarno ustvarili pogoje, v katerih bo mogoče dejansko izvesti naš proračun v celoti. Dvig najširših plasti ljudstva k višji izobrazbi in kulturi je obenem velik prispevek k uresničenju našega gospodarskega plana in našega proračuna.
Proračun, ki je pred nami, je samo finanžni načrt našega gospodarskega plana v tem letu in zajema v celoti vse iniciative našega ljudstva, prav tako tudi v zadevah naše prosvete.
Izjavljam, da bom glasoval za proračun v celoti, ker popolnoma ustreza potrebam, pred katerimi stoji naš narod v tem trenutku.
Delež znanosti pri planskem
gospodarstvu
V načelni razpravi o proračunskem predlogu je govoril kot predstavnik znanosti tudi ljudski poslanec dr. Anton Melik, ki je med drugim dejal:
»Udeležba in delež znanosti v delu planskega gospodarstva je dana že sama po sebi. To udeležbo smo izpričali z dosedanjim znanstvenim sodelovanjem in jo bomo prav tako in še bolj tudi v bodoče. Delo znanosti je bilo in je v prospeh skupnosti, bodisi posredno ali neposredno, in je bilo, brez pretiravanja moremo to trdili, nesebično že a priori. Kot zastopnik znanosti morem predloženemu proračunu pritrditi in ga pozdraviti kot izvrševanje načrtnega gospodarstva že od vsega početka načelno in ga sprejeti kot svojega v polni merL Kot zastopnik znanosti pa morem predloženemu proračunu pritrditi še posebej iz docela konkretnih razlogov.«
Pri tem je dr. Melik posebej poudaril veliko pomoč, ki jo daje naša ljudska oblast univerzi (n. pr. 51 milijonov dinarjev za opremo labo-
ratorijev, seminarjev in tehničnih institutov, nadalje pomoč Akademiji znanosti in umetnosti, podčrtal je pomen naših novih akademij za glasbeno, gledališko in upodabljajočo umetnost in še vrsto novih ustanov znanstvenega značaja, tako Geološki zavod, Kmetijski in veterinarski znanstveni zavodi, pokrajinski muzej v Mariboru, Zemljepisni muzej v Ljubljani, Glasbeno-narodo-pisni institut in še mnoge druge. 01) koncu je poudaril, da je naša znanost že doslej sodelovala v širokem področju, povsod, kjer je biio treba njene pomoči in njenega sodelovanja, tako zlasti v borbi za naše meje na Primorskem in na Koroškem, in je končal svoj govor z besedami:
»Naša znanost se zaveda, naši znansiveniki točno vedo, da so izšli iz ljudstva in da naj uspehi njihovega dela gredo nazaj ljudstvu. Delati znanstveno v prospeh ljudstvu je naše geslo, to so naše želje, tem bolj, ko jim nudi predloženi proračun tako imenitne pobude k-še intenzivnejšemu sodelovanju.«
Otroci slovenskih staršev, rojeni v taboriščih Nemčije — so se vrnili v domovino brez očetov in mater, ki so dali življenje za njihovo svobodo. Deco je prevzel Dečji dom v Ljubljani
Predujmi gradbenim podjetjem
Vsi državni uradi, ustanove in podjetja morajo na zahtevo državnih gradbenih in montažnih podjetij, ki izvajajo na njihov račun izvesticijska dela, odobriti tem podjetjem za vsako pogojeno investicijsko delo 15 odstotni predujem od skupnega zneska dogovorjene investicije, ki naj se izvede v tem letu. Državni uradi, ustanove in podjetja morajo takoj začeti delati po tem navodilu. Vsa morebitna dosedanja navodila, pa naj jih je izdal kdor koli, se s tem navodilom razve-javljajo, če so z njim v nasprotju. — (Iz finančnega ministrstva FLRJ 14. aprila 1947.)
Obvestilo natečajnikom za osnutke zgradb predsedstva vlade in CK KPJ
Vsi, ki se bodo udeležili razpisanih natečajev za osnutek zgradb predsedstva vlade FLRJ, CK KPJ in reprezentativnega hotela (poslopja, ki bodo zgrajena v Beogradu na levi obali Save), se obveščajo, da lahko izročijo natečajna dela generalnemu sekretariatu predsedstva vlade FLRJ
(nHca Kri*»ra WiWS-> St 10 TT
soba št. 76 in 77) do 30. aprila 1947 do 18. ure.
Ustanove in organizacije, ka so že sprejele nekatera dela. jih bodo prav tako poslali generalnemu sekretariatu predsedstva viade FLRJ.
šahovsko prvenstvo Slovenije
Kranj, 16. apr. V nadaljevanju šahovskega turnirja za amatersko prvenstvo Slovenije je bilo odigrano IV. kolo. Današnji dan ie bil črn za Ljubljančane. Mlinar ie izgubil proti Mišuri. Sušnik ie nekorektno žrtvoval proti Muzloviču in hitro izgubil, inž. Petrič ie izgubi! s Šnajder-iem- Ketičin Levačič sta no trdi pozicijski borb; remizirala. Madjarič je hitro dobil proti Habetu. Longer ie prepričljivo premagal Pogačnika, Liupša pa je izgubil proti Kukovcu.
Prekinjeni partiji III. kola sta se končali z zmago Pogačnika nad Šnaj-derjem. Mlinar in Muzlovič pa sta remizirala.
Stanje po IV. kolu je naslednje: I.onger 4. Mišura 3 in pol. Muzlovič, Levačič 3, Mlinar.^Madjarič 2 in pol, Pogačnik, Ketiš. Šnajder. Sušnik 2. Kukovec 1 in noi. T.hinša. Habe 'r.
Böigste? najvišjih blagajniških vsot
pn državnih gospodarskih podjetjih In zadragah
Preteklo nedeljo smo poročali o Štrosih ukrepih za točno plačevanje faktur med državnimi gospodarskimi podjetji, uradi in ustanovami, kakor to zahteva uredba zvezne vlade o medsebojnem plačevanju obveznosti državnih podjetij, uradov in ustanov. Ti ukrepi imajo namen, zagotoviti redno in točno poslovanje državnih gospodarskih podjetij v skladu z gospodarskim planom in omogočiti uresničenje plana splošne državne akumulacije. Stare neplačane fakture bodo likvidirane v najkrajšem roku- Podjetja bodo v bodoče Prejela protivrednost v nekaj dneh po zapadlosti fakture, ker bo podružnica Narodne banke, pri kateri ima kupec tekoči račun, na podlagi fakture z virmanom prenesla dolžni znesek z računa kupca na račun prodajalca.
Redno finančno poslovanje je velikega pomena za uresničenje plana državne akumulacije, kar je zopet osnovni pogoj za uresničenje vsega gospodarskega plana. Podjetja morajo točno plačevati davek na promet proizvodov, ki predstavlja najvažnejši vir splošne državne akumulacije. Zato je važno, da se proizvedeno blago takoj da v promet in vnovči. S končano proizvodnjo je ustvarjena vrednost in s tem akumulacija, ki jo je le še realizirati. Će pa blago lež; v skladiščih proizvodnega podjetja, ni rn-ogoče realizirati stvarne vrednosti in tudi ne državne akumulacije. Podjetje ne pride do denarja, državna blagajna pa ne do svojega deleža v obliki davka na promet proizvodov.
Kakor je na eni strani nujno potrebno, da se napravi konec nerednemu plačevanju obveznosti, ki povzroča nered pri izvrševanju finančnih načrtov posameznih podjetij in vsega finančnega plana, tako se na drugi strani ne sme dogajati, da bi državna podjetja držala v svojih blagajnah večja gotovinska sredstva. kakor je to potrebno za nujna plačila. Prav tako zadrževanje gotovine povzroča, da druga podjetja zaostajajo s plačili. Kontrolni organi so pri nekaterih podjetjih ugotovili neprimerno večja gotovinska sredstva. kakor je to potrebno za nuina izplačila. Nekatera podjetja so držala brez potrebe v blagajn»; po več milijonov gotovine. Podjetja so tudi proti predpisom plačevala svoje obveznosti v gotovim namesto s pre-odkazovaniem (virmanom), to je s prenosom svojega dobroimetia pri Narodni banka na tekoč; račun upnika.
Da se tuđi to zlo ođnravi, je zvezni finančna minister izdal odredbo
o odločitvi blagajniškega maksima
(zvezni Uradni list 11. t. m-), po kateri smejo državna in mešana gospodarska podjetja, zvezne in federalne uprave podjetij, zadruge in zadružne ustanove (razen kmečkih delovnih zadrug) obdržati v svojih bia-ga.inah samo znesek, ki je neogibno potreben za dnevna izplačila, kt se ne dajo izvršiti z virmanom. Vsake- j rnu podjetju je treba določiti blagaj- j niški maksimum, upoštevajoč način poslovanja in prometne zveze s poslovno enoto Narodne banke. Državnim gospodarskim podjetjem določi blagajniški maksimum operativu upravni voditelj v 20 dneh oo uveljavljenju te odredbe (do 1. maja). Za zadruge in zadružne ustanove določijo blagajniški maksimum glavne zadružne zveze Hunskih republik ter Po njih pooblaščeni organi v 30 dneh po uveljavljenju te odredbe. Mešana gospodarska podjetja pa morajo v 15 dneh predložiti pristojnim državnim organom, kj jih nadzirajo, obrazložen predlog blagajniškega maksima, nakar državni organ izda odločbo o določitvi blagajniškega maksima.
Podjetja morajo vso gotovino, ki presega določeni maksimum, vplačati najpozneje naslednjega dne na svoj račun pri Narodni banki ali., pri drugem kreditnem podjetju, pri katerem imajo odprt račun. Pri določitvi blagajniškega maksima se ne upoštevajo zneski, ki so potrebni za redna velika izplačila (plače nameščencev. delavcev- itd.). Za taka plačila se sme prekoračiti maksimum, vendar se sme pripraviti gotovina največ en dan pred izplačilom, če ie kreditno podjetje v istem kraju, oziroma tr; dni prej, če kreditno podjetje ni v istem kraju. Če nastopijo spremembe v poslovanju ali v prometnih zvezah s kreditnim podjetjem. se sme blagajniški maksimum z odločbo pristojnega organa povečati ali zmanjšati- Vsako pre-kršitev te odredbe, kakor tudi lažno prikazovanje dnevnega stanja blagajniške gotovine (fiktivna knjiženja 'n podobno) morajo kontrolni organi naznaniti javnemu tožilstvu.
Gornji predpisi zahtevajo, da se podjetja končno otresejo starih metod plačevanja in vživijo v način denarnega poslovanja s posredovanjem Narodne banke, ki lahko s svojo mrežo podružnic uspešno posreduje plačevanje obveznosti brez uporabe gotovine. Novi plačilni sistem v državnem sektorju gospodarstva ni samo v korist podjetij, temveč je tudi nujno potreben za uresničenje finančnega plana našega gospodarstva.
Vinska razstava v Mariboru
V	soboto predpoldne je bila v dvorani FD Maribora odprt» vseslovenska vinarska razstava. Slična razstava v lanskem letu je imela velik uspeh, letošnja pa je bila še mnego pcprlaejsa in uspešnejša po ureditvi, kakovosti vin in obisku.
V	stari Jugoslaviji so bile slične razstave predvsem tržšća za različna vina, sedaj pa imajo namen pokazati široki javnosti uspehe novega umnega vinogradništva s selekcijo trsnega materiala in strojno obdelavo in opozoriti na nujnost načrtne obnove naših vinogradov. Temu so na razstavi služile pregledne te-bele o obdelavi pod skupnim naslovom »Vinogradništvo danes in jutri«.
Stene dvorane so bile prevlečene z juto, podobe naših vinorcdnili pokrajin p-a so prikazovale deželo, odkoder razstavljeno vino prihaja. Velika slika maršala Tita je krasila sprednjo steno, zadnjo pa vinarski zemljevid Slovenije. Razstavljenih je bilo 412 vzorcev vin, ki jih je p'sebna. komisija ocenila in priznala kot najboljša. Med njimi so bila letos uspešno za. stopana tudi vina Iz Slov. Primorja.
Razstavo je ob 11. uri odprl tov. inž. Zupanič, ki je pozdravil ministra za kmetijstvo in gozdarstvo tovariša inž. Levstika, zastopnika zveznega ministrstva tov. Lukmana, dr. šer-balta z gosp. fakultete v Zagrebu in druge. V svojem govoru je opisal kakovost letnika 1046., ki je deloma celo boljši kakor letnik 1945 in je poleg letnika 1503 najboljši v tern stoletju, tako po kakovosti kakor tudi po količini. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo tov. inž. Levstik je dejal v svojem otvoritvenem govoru, da nas prav ta razstava opominja na
pereča vprašanja našega vinogradništva, ki jih bo treba nujno rešiti. O teh bo razpravljala vsedržavna konferenca vinogradnikov drugi dan razstave. Treba je preprečiti pogreške pri obnovi, vinogradništvo vključiti v j gospodarski plan, znižati produkcijske stroške in dvigniti kakovost pridelka. To je tudi prvenstvena naloga vinarskih institutov in kmetijsko-znanstvenih zavodov. Zdaj, ko odha- j jajo delovne sile v industrijo, je treba j nujno uvesti racionalnejše metode j obdelovanja, da se sprostijo nove delovne sile. Zadruge bo treba izboljšati, da bedo vseljudske organizacije. Naše delo se bo uravnalo po zaključkih konference strokovnjakov.
Po otvoritvenih besedah tov. ministra se je začela vinska poskušnja. V soboto in v nedeljo so vrele v dvorano velike množice, med njimi tudi obiskovalci iz drugih ljudskih republik. V ponedeljek pa je bila razstava zaključena.
KONCERT!
Koncertni večer mariborske Glasbene šole, ki bo v Ljubljani v soboto, 19. t. m. ob 13. v Filharmoniji, bo imel v drugem, delu sporeda sledeče:	Mozart:
Kvintet, Janša: Koncertino za violina m orkester. Čajkovski: Elegija in Žan tel: E> lokranjska suit.a za godalni orkester. V prvem delu nastopijo pianisti in virlLnisti zavoda. Vstopnice v Matični knjigarni.
Izvedba Dvorakovega ženina mrtvaka zapusti v vsakem poslušalcu velik, nepo-zabaa vtis. Je v resnici eno najiepš.li Dvorakovih del. Zato obiščite poncrco Izvedbo pod vodstvom ravnatelja Poliča v ponedeljek, 21. t. in. ob 20. v Unionu. Vstopnice v Matični knjigarn*. 832-n
Jeseničani! V soboto, 19. t. m. ob if* uri bo koncertiral v Titovem domu Študentski pevski zbor ljubljanske univerze pod vodstvom tov. Radovana (Jobca s programom partizanskih, umetnih in delovnih pesmi. Spored je bil z uspehom izvajan žo v Ljubljani, Mariboru in Celju-
ii Ravneh ie zeoral traktor
Slavka je vlekla plug izpod kozolca. Lemež bo treba naostriti, pa tudi brana je zrahljana, si je mislila, ko jo je zmotil stari. Strle.
»So treba pričeti. Na Osojniku je že južni polizal zadnje lise,« je začel brez pozdrava. »Veter odganja meglo, sonce je pa tudi vsak dan bolj vreće.«
»Res je,« mu je odgovorila Slavka, spri vas boste lahko, ko sta dva moška, ali pri nas pa, ko nimamo toliko zemlje in smo pri hiši same babe, bo težko.«
»Že, že, boš šla pa v zadrugo. Saj imajo danes zvečer nekaj gori v domu.«
»Občni zbor bo,« je pritrdila Slavka, »ssiko če bo tako kot zadnjič, še ne bo kmalu zadruge v Ravnah. Se boste pri vas tudi vpisali?«
»Jaz? Ne! Jaz že ne. Pri nas bomo kar sami delali in sami jedli.«
»Pa je Jože nekaj pravil, da se boste tudi pri vas vpisali?«
»Dokler sem jaz gopodar in še lahko tale roka drži za plug, ne bo po mojih njivah neben traktor zemlje tlačil, ali pa še celo meje kvaril. Saj nič ne rečem, toda da bi me kočarji komandirali, tega p.i ne!«
Brez pozdrava jo je ubral po klancu. »Ob osmih je! Če boste prišli,« je zakidala Slavka za njira.
Francelj je vtaknil zadnjo žlico kaše v usta. »Tončka,« je rekel ženi, »iti moram. Je že tričetrt. Danes bomo ustanovili zadrugo.« Pobral je na polici papirje in šel.
Pred domom je stala gruča in se pomenkovala, da bo treba pričeti z oranjem. V dvorani še ni bilo nikogar. »Bi šli kar notri, je bolj svetlo,« je rekel Francelj in krenil v dvorano, ostali pa počasi za njim. Pet, šest kočarjev in nekaj srednjih kmetov, celo Slatnar, Dolinšek in Novakovi dve, Slavkini sestri, ter štirje iz Gornje vasi, sami veliki kmetje.
»Pa začnimo, da ne bomo izgubljali časa,« je povzel besedo Francelj, »orati bo treba, tudi semena in drugih reči nam manjka, prgdvsem pa nam manjkajo orodje in delavci.«
Za kmečko delo danes marsikje manjka ljudi.«
»Zato pa je tako,« se je vmešal Dolinšek. Francelj se ni pustil motiti in je govoril naprej. Zato pa, da morajo ustanoviti zadrugo. Skupaj bomo nabavljati seme, živino, orali s traktorjem, kar je cenejše, bolj hitro, manj ljudi se potrebuje in tudi dosti boljše je, ker se orje borj globoko in pride na vrh bolj spočita zemlja, ki bolje rodi...«
ca
Opozorilo dijakom —
vojaškim c&veznikom
V službenem listu FLRJ je bil objavljen pravilnik o izpremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o vojaški obveznosti državljanov Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Novi 19. člen pravi:
»Izjemoma od določbe točke 1. člena 5. pravilnika se more odložiti nastop službe v stalnem kadru do
27.	leta starosti osebam, rojenim 1921—1930 leta, ki zaradi vojne ali okupacije niso megle dokončati srednje ali tej enake šole.«
Vojaški obvezniki. dijaki srednjih šol (s stopnjo popolne srednje šole) če želijo, da se jim vstop v vojsko ddioži dokler ne končajo svojih študij ali najdalje do 27. leta starosti, a izpolnjujejo vse ostale pogoje navedenega pravilnika, morajo vložiti prošnje pri onem vojaškem odseku, pri katerem so v evidenci. Prosilec mora prošnjo in vse priloge pravilno kolkovati. Prošnji je treba priložiti potrdilo šole, da je vpisan kot reden dijak, potrdilo odseka za notranje zadeve pri okrajnem ali mestnem ljudskem odboru, da zaradi vojne ali okupacije ni mogel dokončati študija.
Dijaki-vojaški obvezniki, ki so že prejeli poziv vojaškega okrožja za nastop vojaške službe, a na njihove prošnje še ne bi prejeli nobenega odgovora, se morajo javiti določenega dne na določenem mestu.
»PÄVUHÄ« izide zaradi tehničnih ovir pa 18. aprilu
V nedelio vsi na pomladanski cross
V nedeljo 2«. t. m. priredi FD Enotnost pomladanski cross za vse aktive rajona Center in Moste.
Tekmovalci In tekmovalke naj bodo v telovadnih oblačilih. Zbor oh vsakem vremenu. Najboljši aktivi bodo obdarovani.
RAJON CENTER:
1.	Vsi aktivi naj sc zberejo oh 7.3? zjutraj pred svojimi šolami, ustanovami ali tovarnami, od koder naj skupno prikorakajo na letno telovadišče FD Enotnosti v Tivoliju, kjer bo start, cilj in garderobe za vse tekmujoče.
2.	Referenti aktivov naj na telovadišču napravijo seznani vseli tekmovalk in tekmovalcev. ločeno po spolu in dolžini prog, katerega naj predajo ob 83* vodji tekmovanja tov. Korčetu.
3.	Vsak tekmovalec mora imeti kontrolni listek (velikost posetnice), na katerem naj bosta imeni tekmovalca in aktiva, za katerega tekmuje. Kontrolni list naj tekmovalec preda ob prihodu na cilj.
4.	Tekmovanje se bo pričelo z najkraj-
šimi progami. In sicer najpreje vsi ženski oddelki (mladinke, članice nad 35 let, članice), nakar slede moški oddelki (mladinci do 16 let, mladinci do 18 let, člani).
». Vsak aktiv mora dati vodstvu tekmovanja v pomoč dva člana, ki sicer ne bi nastopila. Ti pomočniki naj bodo na zbornem mestu ob 7.30.
RAJON MOSTE:
1. Zbor tekmovalcev ob 8. ob železniškem prelazu v Mostah (približno 208 m vzhodno od tovarne Saturnus), kjer bo Mart, cilj in garderobe za tekmovalce. Vse ostale točke so iste kot pri tekmovanju rajona Center v Tivoliju. Vodji tekmovanja tov. Žitnik Vinko in Stojkovič .'.lir ko.
NAVODILA ZA CROSS FD TRIGLAVA
FD Triglav — strokovni odbor sklicuje za četrtek 17. t. m. ob pol 20 v domu Ljuba Šercerja sestanek vseh voditeljev in predsednikov fizkulturnih aktivov (sindikalnih in mladinskih), priključenih v FD Triglav. Vabimo tudi fizkulturne
Razpis za sprejem v jadra?
letalskih
1. maja letos se bodo pričeli enomesečni jadralni tečaji v zveznih športnih letalskih centrih Vršac (Vojvodina) in Ribnica (Slovenija). Prvi tečaj bo od 1. maja do konca meseca, naslednji tečaji pa se bodo pričeli visakega prvega v mesecu. Tečaje v centru Ribnici bodo obiskovali kandidati iz Slovenije. Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, v centru Vršac pa kandidati iz Srbije. Makedonije ter Bosne in Hercegovine.
Mladine! in mladinke, ki žele obiskovati tečaje, naj se prijavijo do 22. aprila okrožnim oziroma okrajnim odborom ljudske mladine in pošljejo naslednje podatke: 1. priimek in ime, 2. leto in kraj rojstva. 3. naslov svojega stalnega bivališča, 4. šolska in strokovna izobrazba, 5. poklic in zaposlitev, 6. sedanje delo v športnih letalskih organizacijah. 7. članstvo in delo v množičnih organizacijah, 8. v katerem mesecu želi obiskovati tečaj. K točki R. in 7. naj
Mladinski planinski tato v Martuljku
Planinstvo ima velike naloge v sklopu naše v-sestranc fizkufture. Vzgojiti mora novo pokolenje gornikov, ki j;h bo veličina in lepota naših gora še bolj prežela z domovinsko ljubeznijo, da bodo potem čim uspešneje dovršili vse svoje delovne obveznosti. Prepričani smo, da bo mladina, ki bo šla skozi kleno šolo gora, odločno odstranjevala poslednje zapreke na pot; k srečnejši bodočnost; našega ljudstva. Ona bo z vso predanostjo ustvarjala pozitivne pogoje, da se na vseh področjih čim prej osamosvojimo, bo porok In
tega notranjskega Krasa, z Dolenjskega, iz Bele Krajine in izpod zelenega Pohorja, pridi, da se skupaj poveselimo in ob krasoti in veličini našega svobodnega gorskega sveta, navdušimo za delovne obveznosti, katere moramo to leto izvršiti na mladinski progi šamac—Sarajevo in drugod! V Martuljku naj se cvet naše fizkulturne mladine sproščeno naužije pestre lepote gorskega sveta.
Mladinske skupjne in brigade naj pridejo v Martuljek v soboto ob 15. Vsakdo naj prinese s seboj skromen
čuvar dragocenih pridobitev narodno osvobodilne borbe. Ta mladina bo neomajen zagovornik ljudske oblasti in avantgarda Osvobodilne fronte, ki je v usodnih dneh združila naš narod k zgodovinskemu uporu jn ga zdaj vodi pri njegovem ustvarjalnem poletu.
Vse množične organizacije z Ljudsko mladino Slovenije in Fizkultur-no zvezo Slovenije na čelu se trudijo, da pravilno vodijo vzgojo naših mladih kadrov. Da bi planinstvo dobilo v sklopu naše fizkulturne organizacije res pravo obliko množičnosti, je planinska skupina FD Joža Gregorčič na Jesenicah ob sodelovanju FZS odbora za planinstvo in alpinistiko in GO LMS pokrenila akcijo za mladinski planinski tabor, kj bo v soboto 3. in nedeljo 4. maja v našem prelepem Martuljku. V osrčju mogočne gorske prirode hočemo v teh dneh zbrati mladinke, mladince in pionirje vseh proletarskih in kmetskih središč, da bodo v složnem tovarištvu občudovali krasote gora, ki so dajale zavetje in udarno sjlo našim partizanskim brigadam.
Na ta tabor naj pošljejo vsi šol-skj aktivi svoja odposlanstva. Se prav posebej pa je toplo vabljena mladina iz dežele heroja Vojka in naše Slovenske Koroške, ki se prav zdaj bori za svoje nacionalne in politične pravice. Mladina iz gozdna-
VćS-:-:	, V.. ji.
jedilni pribor jn po možnostj odejo. Zbor brigad bo na večer pred Sindikalnimi domovi, ki bodo obenem s kmetskimi domačijami udeležence gostoljubno prenočili. Sledil bo referat o nalogah slovenske mladine v fizkulturi s posebnim poudarkom na delovne obveznosti in obrambne naloge mladine. V nedeljo dopoldne bo jeseniški fizkulturni okraj organiziral ženske smučarske tekme pod steno mogočnega špika, kjer bodo nastopile naše najboljše alpske smučarke. Mladinci bodo gledali moške tekmovalce Za Akcm pod steno široke peči. Pionirji pa bodo šli na Srednjj vrh, od koder je edinstven pogled na Martuljkovo skupino, ki bo prav tedaj v bogatem pomladnem okrasju. V nedeljo popoldne bo zbor vseh mladincev, mladink in pionirjev, razdelitev spominskih plaket jn zaobljuba. Ob 17. bo odhod brigad na svoje domove. Tako bo ustreženo vsakomur, ki bo ta dan obiskal Martuljek.
V bogatem cvetju martuljških tiavnikov, ob šumečih slapovih naraslih pomladnih vod, ob navdušenem občudovanju alpskih smučarjev ter ob skalnih stenah naših gora, ki so prav v Martuljku najvab-ljivejše, bomo v mladini vzbudili pravo domovinsko ljubezen, kj bo premagovala vse zapreke in težave pri izvedbi njenih velikih delovnih obveznosti.	Ž
ne tečaje zveznih športnih centrov
bodo priložena potrdila o članstvu in
delu v organizacijah.
Na tečaje v zveznih športnih letalskih centrih bodo sprejeti samo najboljši mladinci: 1. ki niso mlajši od 16 let, 2-ki so popolnoma sposobni za letanje (kar je ugotovil zdravniški pregled). 3. ki jih bodo poslali okrožni oziroma okrajni odbori ljudsko mladine.
Tečajnikom sta med tečajem zagotovljena hrana in stanovanje. S seboj morajo prinesti samo odejo in perilo.
Obvestila o zdravniškem pregledu, datumu potovanja in drugo bodo kandidati prejeli od okrožnih oziroma okrajnih odborov ljudske mladine ali športnih letalskih društev, oziroma kjer teh ni. od referentov »Tehnika in šport«.
Zvezni odbor za športno letalstvo.
Tons Cersr je plaval 200 m v odličnem času 2:44.4
Nekaj naših najboljših plavalcev že dalj časa trenira v Beogradu. V bazenu državnega instituta za fizkiulturo je bilo v torek prvo ekshibicijsko plavalno tekmovanje. Državni prvak ra ICO in 200 m prsno Tone Cerer je na treningu postavil odličan čas. Progo 200 m je preplaval v 2:44.4 minute, kar pomeni enega najboljših letošnjih rezultatov v Evropi. Ko bo bazen državnega instituta za fizkulturo veril.ciran, bo najboljši Cerer jev čas na 200 m proglašen za nov j ugoslovanski rekord.
Za primerjavo naj navedemo Cerer Jeva r.tfi j boljša uspeha na lanskem državnem prvenstvu in na baikanradi. Na državnem prvenstvu v Splitu Je na 200 m prsno dosegal čas 2:47.8, že teden dni nato pa je na bal kani adi preplaval to progo v 2:46 mirrute. Upoštevajoč Cerarjevo veliko telesno sposobnost, lahko pričakujemo, da bo lete s dosegel še boljše uspehe.
Izločilne tekme v boksu za sestavo drž. reprezentance
Fizkulturna zveza Jugoslavije razp:suje Izločilne tekme v boksu za f^stavo jugoslovanske reprezentance, ki bo sode!evala na balkanskem prvenstvu v Bukarešti od 18 do 25. maja.
FISAJ poziva vse glavne odbore flzkul-turnrih zvez ljudsk.h republik, da do 25. aprila prijavijo boksarje s svojih ozemelj, ki prihajajo p>o cceni strokovnih odborov za boks v poštev Za to tekmovanje. Za vsako kategorijo se lahko prijavita največ po dva boksarja. S prijavo Je treba poslati tudi podatke o boksarju, označiti kategorijo, za katero se prijavlja, težo itd.
Izločilne tekme bodo v organizaciji odbora za boks pri FIS A J-u od 2. do *i. maja v Beogradu. Tekme b-> vodil poseben tehn čni odbor, sestavljen iz članov FISAJ-a in predstavnikov glavnih odborov onih republik, katerih boksarji nastopajo na tem tekmovanju.
Motoristi uvajajo mladino v motorni šport
Preteklo nedeljo je avtomoto krožek Poljane organiziral propagandni izlet motociklistov in avtomobilistov ter njih simpatizerjev v Kamniško Bistrico. Na sestanku je bilo sklenjeno, da vsak član vzame na pomožni sedež po enega mladinca, s čimer bo vcepljena najinlajšim volja in veselje do strojev.
Nad 30 motorjev je kmalu po volitvah prečkalo Ljubljano v smeri proti St. Vidu. dalje pod Šmarno goro. na Vodice in Kamnik. Za motoristi je vozilo nekaj avtomobilov, nato pa avtobus z ostalimi udeleženci izleta in poseben avto s sanitetno ekipo. V Šiški so se priključili člani ostalih krožkov. Na kamniškem trgu je bilo zbirališče za Domžal-čane. Kamničane in Meng.šane, ki so se priključili v izredno velikem številu.
Prihod v Kamniško Bistrico se je izvršil disciplinirano in brez najmanjše nesreče. Ob srpomeniku padlih borcev je bila prisrčna komemoracija, nakar se je kolona vrnila domov.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Smučarsko prvenstvo Reke na Snežniku. V nedeljo je bilo na Snežniku smučarsko prvenstvo Reke v slalomu i*i smuku. V alpski kombinaciji Je zmagal Iskra (
V Dalmaciji je vedno večje zanimanje za letalsko modelarstvo, zlasti med srednješolsko in delavsko mladino. Osnovanih je bilo mnogo krožkov, v katerih se mladina seznanja z modelarstvom. Zelo lep uspeh so dosegli v Sinju in Trogiru. M o-ec a maja bodo medmestne tekme modelarjev.
Grigori j Novak Je dosegel nov svetovni rekord. Na prireditvi v moskovskem klubu artistov je svetovni prvak poltežke kategorije Grigorij Novak dosegel nov svetovni rekord v dviganju bremen z obema rokama; dvignil je 139 kg ln & tem za pol kg zboljšal prejšnji svoj rekord.
Iz doseženih norm na ozemlju LR Srbije Je razvidno, da je bilo doseženih v
profesorje srednjih šol ua področju FD Triglava ter fizkuiturnega zasropnika rajona Siska—Bežigrad. Na tem sestanku bodo dobili podrobna navodila in informacije o izvedbi pomladanskega cros-sa 20. t. m.
Cross za organizatorje ijo v petek
Vsi tovariši, ki bodo v nedeljo 28. t. m. zaposleni kot organizatorji, sodniki, poročevalci ali reditelji pri množičnem cross u v Ljubljani, bodo nastopili v cross ti že v petek ob 17 v Tivoliju s startom na igrišču FD »Enotnosti«. K temu teku se pozivajo člani vseh komisij, odborov FZS. okrožnega fizkult urnega odbora in uprav fizkulturnih društev. Istočasno bodo tekmovali tudi slušatelji Zavoda za fizkulturo in tečajniki lahkoatletskega tečaja, ki bodo v nedeljo na razpolago ljubljanskim fizkulturni m organizacijam kot organizatorji in sodniki.	FZS.
prvih pet;h mesecih tekmo varja za fiz-
kult.urai znak 18.G00 norm. v zadnjih treh mesecih pi kljub neugodnim vremenskim prilikam 36.000 Po vseh okrožjih so to.il tečaji za voditelje tekmo vanja. Od celotnega števila	prijavi '*n Ji tekmovalcev
red-o doeeg.i norme 90%.
♦
Fizkultumo okrožje Ljubljane obvešča
vse člane boksarskega tečaja, da bodo odslej redni treningi v telovadnici v šoli na Grabnu ob ponedeljkih, srodah m pet-k:h od 19. do 21. ure. Člani naj redno ob skujejo treninge.
ŠAH
Armadno šahovsko prvenstvo. Končal se je semifinalni turnir za šah. prvenstvo naše Armije. V finale so se plasirali v skupini A: major Valentinčič (Ljubljana) in poročnik Savič (Logatec) z 9 in pol. Gajski (Postojna) z 9. Ivic (Ljubljana), z 8 in pol ter Koščevič (Radovljica) z 8 točkami. V skupini B: Markovič (Radovljica) z 12. poročnik Dimič (Kranj) z 10. Tepavac (Pazin) z 9. Gasparič (Ljubljana) z 8 in pol tor poročnik Epih z 8 točkami.
Prvenstvo Srednje Amerike je osvojilo moštvo Kube s 23 točkami pred Kolumbijo 19. Portorico IV *. Venezuelo 13V? in S- Domingom 9 točk.
V Mar del Plata v Argetlnl Je v teku močem turnir, ki se ga med drugim udeležujejo dr. Euwe, Najdocf, Stahlberg, Elfskases, Guimard in Jul. Bolbochan, sedanji argen fc-'ireki prvs.k.
Dvoboj:	Denker — Iteshewsky. Bivši
ameriški šampion. A. Denker je izzval ra dvoboj sedanjega in večkratnega prvaka
S.	Ee3hew.ukegn. Igrala bosta dvanajst pa.rt/:j v septembru.
ČSR — Velika Britanija. Anglež: so
sprejo
poz/v	čcšikcGlovc šk' h	š ah.1s.tr v
zn dvokrožni dvoboj; orPcraJi ga b*do v juniju v Lond rju ra de-et/h deskah. Češki mojstri iv «do ob skali tudi Švico, Francijo. Belrri b? in N zc črnsko.
Kongres FJPE — Mednarodne šahovske zve^e — bo 30. julija v Ha-sgri.
V spomin F C oil ej rt. rokdrmjega večletnega belgijskega »prvaka, ki Ja umrl pred desetimi let'., je	bel-ijska
vlada tri Trramke, da podpre sr-: j o šahovsko zvezo.
Pojasnilo n plačevanju vode iz mestnega vodsvoda
ubijani
Bo 1. jan. 3947 .1= hišni laste* 6.5V« od prejete rajrmnin* h še (vodarine) uporabi sa plačilo potrc-š-ne vode v nje-«ovi hiši. S tem jo bi.v plačam. d 'ocer a. kol.čina rade 7.a domače m gospodinjske potrebe stanovalcev v njearo"-; hiši. Ta količina je bila odvisna oči višin« letne na-j<mnine stanovanja (po 100—6001 dnevno). S tem je bila p a vir: irr ' plačan« voda do omenjene d voljene količine. T.i pavšal za vodarino j«, vet r.hr'n:h lastnikov vštela v najemnino. To okolnost je upoštevala. tudi uredb, o načas n i ureditvi najeznnčn. ko je določala višino najemnine.
3	1. Januarjem 1947 pa le MILO Ljubljana — mesto uk:",rl ta večin plačevanja vode ln je uvedel plačevanje vode po tle'ansk- porabi. Tako J. nas?«*.-, vprašanje. kdo pia-ča dejansko potrošeno v~do: sli Iršni lastnik sam. ali samo stanovanjski najemniki, ali obe :n koliko vode ploča vsak v zadnjem primeru.
Zaradi jasnosti v tem pogledu dajemo
pojasnilo:
Kljub gori omenjeni spremembi glede plačevanja vode še rf:;r - velja uredba o začasni ured tv reuemnin (Urad. list L3S št. 21165 z dre 23. julija 1945). ki v čl. 2. določa, da se smejo strožkj za vodo zaračunavat* posebej samo, če so ?e p'-sebej računali 1. IN. 1939 ali 6. IV. 19*1.
Po ukinitvi pavšala se torej dejansko potrošena voda plačuje takole:
Hišn) lastnik plače sam neposredno račun za dejansko porabljeno vodo. Ah O in v kelikrr ta račun presega 6 5". kosmate najemoine hiše vštevši lastnikovo stanovanje. p razdeli hiš- i lastnik razliko med tem rr.funcm in odstotkom 6.5 kosmate najemnine na vse hišne najrmn-kc\ vštev-št sebe in ta. pre<«žck izterja od njih, upoštevaje število stanovalcev v posameznih stanovanjih in nairn potrošene vode posameznih stanovalcev (n. pr. uporaba kopalnice, pranje perila, zalivanje vrtov in slično).
To velja	pr m er. h. kjer je bila mest-
na 6.5‘Vn davščina za vodo še vračunana v najemnini za stanovanje in je torej ra-jem ruk že doslej potebej plačeval samo prekoračeno potrošeno vodo.
V primerih, ko so najemniki že 1. IX. 1939 ali 6. IV. 1941 posebej plačevali vodarino, ki torej ni h-la všteta v najemnini. pa porazdeli hišni lastnik ves račun za vodo med najemnike, vštevši ~stbe. upoštevaje pri tem število stanovalcev v posameznih stanovanjih in način, petroš-nje. Vendar tudi v tem primeru plača račun za vodo neposredno lastnik, ima pa pravico plačani zne-ek izterjat; od najemnikov v gornjem smislu. — Uprava Mestnega Todovoda — Ljubljana.
»Kaj pa meje, ali jih boste izorali,« ga je zopet prekinil Dolinšek.
»Ne!« mu je odgovoril Francelj, »vsak orje in obdelava svojo zemljo. Seveda, če se pa dva ali tudi več sosedov dogovori zaradi lažjega del*a, da se ni treba tolikokrat obračati ter da ne bo toliko kolovozov in mej, se pa tudi lahko namesto meje potegne samo brazda in se tako zaznamuje, čigava je zemlja. Stroje, umetna gnojila, galico in dmge stvari za pobijanje škodljivcev bomo nabavili skupno in to v tovarni, kar bo veliko ceneje. Končno, kar je najvažnejše pri novem načinu obdelave, — z eno vrsto semena bomo dosegli višji prirastek kulture In s tem višji svobodni višek. Vse to bomo zamenjali za industrijsko blago, to, kar potrebujejo naše družine. Da, vse to in še mnogo bomo lahko storili za nas, ne samo za nas, za vse ljudstvo, katerega del smo tudi mi. Dobavili bomo dovolj hrane delavcem v tovarnah in mestu, ki nam bodo v povečani meri vračali to, kar vsrak dan potrebujemo.«
Tako je govoril Francelj preprosto, budil njihove skrite želje in odganjal čudni strah in nezaupanje pred vsem novim. Vsi So čutili, da so to njihove misli, da to ni tuje, čudeč se samim sebi, da že poprej niso prišli na te misli ter da se zadnjič niso mogli zediniti, ko je vendar vsa stvar tako preprosta.
Malce si je oddahnil in prešel na razlaganje pravil. Sedaj pa je vsa dobra volja do ustanovitve obdelovalne zadruge pri poslušalcih pričela plahneti. Imeli so občutek, kakor da bi jih nekdo izmenoma oblival z mrzlo in vročo vodo. — Hm, vse lepo, tudi koristi bomo imeli od tega, ko se stvar vpelje: ali pravila in obveze...! Smrekarico je skrbelo, če bo zemlja res njena, če ji je ne bo čez čas kdo vzel, ako bo šla v zadrugo. Francelj ji je moral s častno besedo in pri svoji glavi obljubiti, da ostane zemlja še zmerom njena. Šele nato se je polagoma umirila. Dolinšek pa je zaradi gotovosti še enkrat vpraSal glede meja.
Znova je bilo treba govoriti, znova prepričevati. Več jih je spraševalo, kaj bo kdo dobil in kaj mu bodo vzeli, če bodo vsi enaki v delu in prejemkih, veliki ali mali kmetje. Kako se bo plačevalo? Francelj se je razvnemal, govoril in dokazoval, da je zadruga medsebojna samopomoč, da vsak obdrži svoje, da gre v glavnem za skupno strojno obdelavo, za nakup izbranega semenja in plemenske živine, da se pridelki zbirajo in tako bolje prodajo ter da se za izkupiček kupuje njim potrebno blago. Slatnar je hotel vedeti, kako bo pri rjem, ko ima dve njivi v bregu, kjer se s traktorjem težko orje.
Takrat se je dvignila Novakova
Slavka: »Z govorjenjem in bojaznijo se ne pride nikamor naprej,« je dejala. »Pri nas se bomo vpisali.«
Tudi par kočarjev je takoj pristopilo in se vpisalo. Ostali, kakor da jim je nerodno, da bi estali izvea dogajanja, so se počasi bližali Franceljnov! mizi. Le štirje iz Gornje vasi so se nekam ozirali in se neodločno pomikali proti vratom.
»Kaj pa vi? Se ne boste vpisali,?« jim je zaklical preko gruče bajtar Tratar.
»Bi šli,« pravi Zalokar, »ali da bi Ravenci komandirali Lokve, tako daleč pa še zaenkrat nismo.« — Ne da bi čakali odgovora, so se drug za drugim izmuznili skozi vrata.
Kljub temu so na Ramah tisti ve-čer organizirali obdelovalno zadrugo. *
Dan je bil lep, prej topel ko mrzel. Slatnar je čistil na vse zgodaj konje in vpil na ženo, ki je molzla krave. Da bo dan lep, lahko da bi orali, naj stopi k Strletu po dva mernika ja-rega ječmena na posodo, da ga posejeta na njivo v Znojilah. Ozimina je čisto pozebla.
»Bom, samo če bo hotel,« je rekla ona. Z molžo je bila že gotova. Pobožala je Lizko po hrbtu, postavila mleko pred prag ter šla čez cesto k Strletu.
Stari je napajal živino. »Dober daiij« je pozdravila Slatnarica,
»Izgleda, da bo, bog daj,« je odgovoril Strle.
»Naš pravi, da bi orali,« je začela ona, »nam lahko posedite dva mernika jarega ječmena? Ozimina v Znojilah nam je čisto propadla.«
»Hm — hm, šmentana reč, ne vem, kako bo?« Velike kocinaste obrvi so mu zakrile oči, da se ni videl zasmeh-ijivi sij. »Kaj ne boste dobili semena od zadruge, saj pravijo, da vi vse tam dobite?«
»Da, da, ali to ne gre tako čez noč,« mu je skočila v besedo Slatnarica. »Pa tudi čez tedne ne, kolikor mi je znano,« se je posmehnil Strle. Devi kot ustnice se mu je zategnil prc-ti ušesu. Brki so nekam čudno viseli postrani v zraku. »Res,« je nadaljeval, »lahko mi verjameš, človek bi rad vsem ustregel. Rad bi ti dal seme, pa ga nimam, še za dom nam ga bo manjkalo,« je lagal in se pri tem trudil, da bi napravil žal o* t no prijazen obraz. Vsa vas je vedela, da gre iz Strletove kašče marši kak škaf žita ali moke za drag denar čez hrib.
V lini se je oglasil zvon.
»Pa molimo za srečen dan,« je Strle dvignil klobuk in se prekrižal.
Tudi ona se je prekrižala in brez besede odšla proti domačemu hlevu, hoteč pograbiti vedro z mlekom in oditi. Slatnar je stal sredi hleva in jo vprašal, kaj je. »Nič,« mu je rekla ona.
D NEV N t VESTS
KOLEDAR
četrtek, 17. aprila: Rudolf, Anicet.
Petek, 13. aprila: Apolonij, Konrad.
SPOMINSKI DNEVI
17. aprila 1943. — Nenišk. zunanji minister Ribbentrop j2 svetoval italijanski vladi, naj podvzame proti slovenskim upornikom in partizanom str: ge, sr d: te (zverinske) ukrepe, podobne tistim, ki so j ib «porabljali Nemci prot: Rusom.
17. aprila 1917. — V. I. Lenin izdal »Aprilske teze« — »O na lagun proletariata v revoluciji«.
17. aprila 1345. — Imenovana črncgorska vlada.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Lekarna Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9; Tretja državna lekarna, Gosposvetska cesta 4. '
Občni zbor Vzajemne pomoči, kreditne zadruge v Ljubljani, najavljen za 20. t. m. je za nedoločen Čas preložen. 830-n Zaradi nujnih popravil in čiščenja prostorov bo fizikalno zdravilišče Državnega zavoda za socialno zavarovanje, podružnica v	Ljubljani, od	17.	t.	m. do
nadaljnega zaprto. Začasno bo še zdravljenje z višinskim soncem, Sollux in UKV žarki ter d-iatermija.
VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve —
Uprava Narodne milice: dežurna
služba...................  31-09,	21-00
Gas:lska milica in Reševal, postaja 44-44 Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43
Bolnišnica ............. . .	.	, 53-81
Kolodvor, glavni................ 27-38
Putnik....................  24-72,	29-32
Turisthotel..................  ,	,	24-36
GlPdaiišče, Narodno, uprava • . •	45-26
drama ................, ,	,	, 34-02
op: ra .................. 34-01,	25-24
RAZSTAVE IN MUZEJI Razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije 19. in 20. stoletja v Narodni galeriji. Odprta vsak dan od 9. do
16	— Zn	n Joe nolor’^na v-ožnin
Razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije v Ljubljani je podaljšana do nedelje, 20. aprila, polovična vožnja pa velja samo še do 13. t. m.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI
Drama
Četrtek. 17.. ob 20: Shaw: Hudičev učenec Red četrtek.
Petek, 18.. ob 20: Ostrovski: še tak lisjak se nazadnje ujame. Red K. (V prodaji 91 part. in Icžnih ter 180 balkonskih in galerijskih sedežev).
Sobota. 19.. ob 20: Shaw: Hudičev učenec. Red F. (V prodaj; 23 partem ih in lož-nih ter 68 balkonskih in galerijskih se* dežev).
Opera
četrtek, 17., ob 20:	Proslava 10 letnice
ustanovitve KPS.
Petek. 18.. ob 19.30: Dvorak: Rusalka. Red C. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. (V prodaji 93 partera ih in ložnih ter 184 balkonskih in galerljsk’h sedežev). Scbcta. 19.. ob 19.30: D. Švara: Veronika Dese n iška. Red M. (V prodaji 67 part. in ložnih ter 174 balkonskih in galerijskih sedežev).
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19., ob 20: Br. Nušič: »Ujež«, petdeseta predstava.
Nedelja. 20., ob 20: Br. Nušić: ^Ujež«, zadnjič.
V šentjakobskem gledališču bo v soboto
19. ob 20. petdeseta ponovitev zabavne in duh:vito Nušičeve veseloigre »Uješ«. V nedeljo, 20. bo ob 20. večerna uprizoritev tega dela. To sta nepreklicno zadnji uprizoritvi te veselo.gre. Predaja vstopnic od danes dalje pri Obresnelu, Gosposvetska c. 3.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek. 18 . cb 20: Cankar: Pchujšanje v dolini šentflorjanski. Premiera. Režija Mr. Fedor Gradišnik.
Nedelja, 20.. ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Dragič.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
četrtek, 17., ob 19: Žižek: »Miklova Zala«, red LM5 1.
Petek. 13. Zaprto.
Scbota, 19., ob 20:	Gabbejeva:	»Mesto
mojstrov«, premiera. Izven.
Nedelja, 20.. ob 20: Žižek: »Mikiova Zala«, izven.
SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA UNION: sovjetski umetniški film »Pesnikova mladost«, tednik. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: sovjetski film 5 Ge orgij Saakad-ze«, tednik Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.
KODELJEVO: sovjetski f.im »Deklici se mud: na sestanek«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE:	sovjetski film
»Na daljni plovbi«, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Gospod Hektzr«, tednik. Predstave ob 16.20, 18.30 in 20.30.
Zdravniška strokovno-znanstvena sekcija ZUZSUS vabi vse zdravnike na strokovni sestanek, ki bo v petek, 18. t. m. ob 20. ur. v predavalnici Interne klinike v Ljubljani.	836-n
Podružnica št. 2. m (bivše 7—10) gospodinjskih pomočnic, hišnic in hišnikov ima sestanek danes ob 20. na Sv. Petra c. 85. Vabljeni!	337-n
Namesto venca na grob tov. Okorn Terezije. Černetova 25 j-e darovala Kisovec Ana, Podjunska 11. 209 din za osirotele otrok« v šišk». Za darovani znesek s? v imenu sirot naj lepše zahvaljujemo. 83S-n LšM strojnikov vabi študente vseh letnik: v stroj, oddelka na masovni sestanek, ki bc v četrtek 17. t. m. na strojnem institutu ob pol 20. uri. Udeležba za člane LŠM obvezna! — Odbor.	832-n
Posetnikom nedeljske motoristične propagandne prireditve, ki bo na igrišču FD Triglava v Šiški ob 14. sporočamo, da se dobe vstopnice v predprodaji v trgovinah: Torpedo na Miklošičevi cesti. šolar v Tavčarjevi ulici ter pri Gor-
ču na Tvrševi cesti. Pohitite z nakupom!
Društvo za športno brodarstvo v Ljubljani. Širši sestanek članstva bo v četrtek 17. t. m. ob 19 v prostorih komisije »Tehnika in šport«, Puharjeva ulica št. 2. druga vhodna vrata, I. nadstropje. Vse člane in prijatelje društva prosimo, da se polnoštevilno udeleže tega sestaDka. — Iniciativni odbor.
Nov začetniški — ponavljalni plesni tečaj za novince-ke se prične v ponedeljek 21. aprila ob 20. uri v »Ljudski plesni šoli« — Sv. Petra nasip 37. Vpisovanje dnevno od 17.—21. ure.	839-n


»PÄVLIHÄ« izide zaradi tsiiošcnih ovir po 18. aprilu
d^a££ag£asi\
SLUŽBO IŠČEJO
NATAKARICA, solidna, z znanjem srbohrvaščine in nemščine, žel: službo v boljš- g:stilni ali hotelu. Zupan M., Zagorje ob Savi 99.	3289-1
ŠIVILJA išče mesto pomočnice. Kušar.
Tyrševa cesta 82 .	8259-1
DEKLE, pošteno in primera o izobraženo, želi zaposlitev v slaščičarni ali delikatesi. Izučena sem tudi v frizerski strcki.^ Pavla Planinc, Gradišče 21, Lukovica.	8310-1
Preskrba
DANES SVEŽE RIBE
Mestno podjetje Ribarnica javlja, da bodo danes pod arkadami na Pogačarjevem trgu naprodaj sveže morske ribe.
DELITEV MESNIH KONZERV V OKRAJU L JI B L J AN A—O KOLICA
Gospodarski odsek okraja Ljubljana— okolica obvešča vse krajevno klavnice, pooblaščene mesarje razdeljevalce, da delijo potrošnikom mesne konzerve 19. in 20. t. m. na sledeče odrezke:
Težki delavci na odrezek TD 103 april po 300 g.
Srednji delavci na odrezek SD 203. april po 225 g.
Lahki delavci na odrezek LD 303. april T>o 225 g.
Navadni na odrezek Nav. 403. april po 150 g.
Dojenčki na odrezek Doj. 503. april po
150 g.
Omladina na odrezek O M 603. april po 150 g.
Konzerve dvignete pri trgovskem podjetju »NAVOD«, Ljubljana—okolica, Aškerčeva 6.
OPOZORILO MALOPRODAJALCEM
Gospodarski oddelek pri MLO za glavno mesto Ljubljana opozarja vse malo-prodajalce s špecerijskim blagom, da prodajajo olje potrošnikom na živilske nakaznice v kg, kakor je objavilo ministrstvo za trgovino in preskrbo v dnevnih časopisih dne 27. marca 1947, ne pa v litrih-
SLUŽBENE OBJAVE
PONOVNA VZPOSTAVITEV AVTOBUSNE PROGE LJUBLJANA—VELIKE LAŠČE— LOŠKI POTOK
Avtobusna proga Ljubljana—Velike Lašče—Loški potok, ki je bila v zimskem času ukinjena, bo začela dne 21. aprila t. 1. ponovno obratovati po sledečem veznem redu:
14.00	odh.	Ljubljana	prih.	8.50
15.29	Vel. Lašče	7 30
16.32	Nova vas	6.23
17.05	prih.	Loški potok	odh.	5.45
Prvikrat bo odpeljal avtobus dne 21. t. m. cb 14.00 (ponedeljek) izpred postajališča na Mas ary kov i cesti v Ljubljani.
Potnike iz Ljubljane opozarjamo, da bodo imeli v Hribu (Loški potok) zvezo n3. avtobusno progo Kcčevje—Loški potok —Trava> Prav tako pa bo potnikom iz Trave mogoča potovati v Ljubljano, če bodo prestepali v Hribu na avtobus Ljubljana—Vel. Lašče—Loški potok.
Nadalje opozarjamo, da imajo prednost vožnje prebivalci enih krajev ob avtobusni progi, ki nrnajo nobene zveze ni tj po železnici in niti s kakršnokoli drugo avtobusno progo.	TU 97
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m
SPORED ZA ČETRTEK
6.30 Koračnica. Iz naših časopisov. Dnevni. spored. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Veder jutranji spored. 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Orkestralna glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali cglasi objave. 13.00 Janaček: Pravljica: Suk: 3alada. Izvajata: čelist čenda Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. 13.20 W. Schumann: William Billing — predigra. 13.30 Kulturni pregled. 13.45 Samospevi sovjetskih skladateljev. 14.00 Igra Koroščev kvartet. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Moderna plesna glasba. 18.C0 Radijski dnevnik. 13.15 Lahko glasbo izvaja Mali crkester Radia Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča. 18.45 V borbi za izvedbo plana. 19.00 Instrumentalni soli. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. članek: »Mladostna leta Jakcba M. Sverdlova«. Ruski list, 2. zvezek. 20.00 Glasbena medigra. 20.10 Slovenske umetne in narodne pesmi poje Vokalni kvintet mariborske tekstilne tovarne (prenos iz Maribora). 20.30 Boris Gorbatov: Bcrec Aleksej Kclikov sprejet v partijo. 20.50 E. Adamič: Belokranjske svatovske pesmi. 21.00 Oddaja v spomin 50 letnice smrti J. Brahmsa; J. Brahms; Tragična uvertura; J. Brahms: Simfonija št. 1 v C-molu. Govori dr. Valens Vodušek. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaj« iz Beograda. 22.15 Veder nečni spored.
SLUŽBO DOBE
^aonaniimiiimiitTmnmnrai
iiuujnuunimminmtmnmimimnintmm
Opjepsse aparate
POPRAVLJA
GOSPODINJSKO POMOČNICO. 16 do 18
let staro, pošteno dekle, išče Mavec Kati, Škofja Loka, gostilna Roten-biker.	8341-2
GOSPODINJO ALI POMOČNICO, redno in snažno, sprejme Lokar, Stegne 4 pri Celovški cesti 204.	8361-2
GOSPODINJSKA POMOČNICA, pridna in poštena, vajena nekaj kuhe in ostalih gospodinjskih del, dobi takoj stalno službo pri dobri družini. Cvenkelj Slavica, Streliška 29.	8356-2
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA-CO. dobrega retušerja in operaterja, sprejme takoj F:to-Studio Potrč, šelenburgova ulica 6.	.	8355-2
ZAKONCA, delavna, dostojna, poštena, dobita službo hišnika in postrežnice. — Pismene ponudbe: Žorž, Kodeljeva ulica 3.	8285-2
HIŠNA POMOČNICA ali sobarica, srednjih let, poštena, dobi službo pri odraslih. Vse po dogovoru. Ogorevc, Cankarjeva 15. zraven euere	8286-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, srednjih let (kuharico) za majhno gospodinjstvo sprejme takoj Osener, Resljeva 4 b/I., desno. Vprašati do 9. ure.	8360-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO. starejšo, sposobno samostojnega gospodinjstva, sprejme Peršič. Frančiškanska ulica 6.
I.	nadstropje	8315-2
NATAKARICA, izve žb an a. dobi takoj službo. Ponudbe: Gostinsko podjetje. Kočevje.	8317-2
GOSFODINJSKO POMOČNICO k dvema osebama iščft Bonsak, Komenskega 26,
II.	nadstropje	8344-2
SLUŽKINJO^, ki zna kuhaita». spirejme
»Pletilka«, šelenburgova ul. 6.	8257-2
TOVARNA GLASBIL. MENGEŠ, LRS», sprejme take j strokovnjake za harmonike, brenkala in godali.	2022-2
VEČ TRGOVSKIH POMOČNIKOV - IC, zmožnih samostojnega vodstva poslovalnic, sprejme takoj Naproza, Črnomelj.	8292-2
BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO, samo dobro moč, sprejme takoj ali po dogovoru Novak Janko, Slov. Javornik. Stalingrajska 42.	8303-2
RADIOAPARATE
Blaupunkt. Telefunken in druse znam. be, male, srednje in velike z 2 zvočnikoma prodaja: Radioceutrala, Zagreb, Rica 146, telefon 41-26. Samo osebni ogledi
RAZPIS
Državni zavod za socialno zavarovanje — podružnica v Ljubljani razpisuje
25 BIEST ZA ZDRAVNIŠKE ADMINISTRATORKE
IN POMOŽNE BOLNIČARKE
v ambulatorijih zavoda po raznih krajih LRS, vključno Slov. Primorje.
Prosilke morajo biti stare od 18. do 30 let z najmanj 4 razredi srednje ali njej enakovredne šole in po možnosti s kakim sanitetnim tečajem. Tovarišice, ki so sodelovale v NOV in POJ pridejo v poštev tudi z manjšo šolsko izobrazbo.
Lastnoročno pisane in kolkovane prošnje nasloviti na Državni zavod za socialno zavarovanje, podružnica v Ljubljani. Navesti je treba točne osebne in družinske podatke, podatke o šolski izobrazbi in event, dosedanjo prakso teüf kratek življenjepis. K prošnji je treba priložiti potrdilo o vpisu v volilni imenik.
Prošnje je vložiti najkasneje do 30. aprila 1947.
Državni zavod za soc. zavar. podružnica Ljubljana
IZTIRJENEGA KNJIGOVODJO ali KNJI-GOVODKO z znanjem enotnega knjigo-vodstva, sprejme Uprava krajevnih podjetij mestnega ljudskega, odbora v Metliki.	8294-2
VAJENCI
DEKLE z letom šiviljske učne dobe, se želi v tej stroki izpopolniti. — Vrečko štefi, Ježica 47 — Ljubljana. 8324-3
ZASLUŽEK
ŠIVALNI STROJ vam očistim, popravim. Pošljite naslov na oglasni oddelek pod »Poceni vas obiščem«.	732(M
fKODAM
PORCELANSKI JEDILNI SERVIS za 12 oseb rtrodam. Ogled od 10. do 14. ure na Miklošičevi cesti 16/H.	8282-5
JEDILNICO, masivno, hrastovo, prodam. Ogledati med 10. in 15. uro na Miklošičevi cesti 16/H.	8283-5
KROJAŠKI STROJ z okroglim čolničkom, dobro ohranjen, proda Slapar Valentin, Kamnik, Mesto št. - 35.	8299-5
LOVSKO PUŠKO »Hamerle»«. 16 mm, »Bok« brezpetslink:* z daljnogledom in risanko z daljnogledom prod?, ali zamenja za protivrednost šimunac Zlatko, Kranj, Korcška 14.	8307-5
£UPIM
RADIOAPARAT SUPER AG, štlricevnl, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8151-5 GOVEJE SENO prodam. Naslov v c "las.
oddc-lku.	83o7-5
RJAVE NOVE MOŠKE ČEVLJE štev. 44, nizke, prodam ali zamenjam za št. 42. Naslov v oglas, oddelku.	8338-5
ŽENSKE ČEVLJE za 12 let sta.ro. prodam. Na ogled v trgovini česnovar. Rimska cesta 2.	8329-5
NOV ŠPORTNI ČOLN za 2 osebi, pr:dam ali zamenjam za žensko kolo. Naslov v og^as. oddelku.	8342-5
PRODAM: 3 omare za akte. malo omaro, omaro za knjige, pisarniške potrebščine, velik linolej, svetilke in drugo. Odvetniška pisarna. Frančiškanska ulica št. 10.	8257-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. šiva naprej in raza j, prodam. Poizvedbe v cvetličarni ra Gosposvetski cesti 13.	3326-5
STARO OMARO za shramba ali arhiv ali obleka, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku.	8328-5
TELEFONSKI APARAT, induktorski, prodam za 750 din. — Pcnudbe oglas, oddelku pod iNov«.	8334 a-5
PRODAM: kuhinjsko kredenco, trodelno omaro in navadno omaro. Naslov v oglas, oddelku.	8334 b-a
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK predam.
Naslov v oglas, oddelku.	8357-5
RADIO »TELEFUNKEN SMARAGD«, zadnji medel, brezhiben, močan glas, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8359-5 4 NOVE ZAVESE (mreža), 2.50 X 1.50 m, blago za moško obleko in blago za -Hubertus« plašč, naprodaj na Vodnikovi cesti 143.	831S-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo dobra ohranjen, naprodaj. — Vprašati v poslopju kina »Moste«.	8320-5
PRODAM POHIŠTVO: ctamano, omaro, posteljo, mizo, umivalnik, nočno omarico in stele. Naslov v oglasnem oddelku.	8323-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro c hran jen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8325-5
VELIKO MIZO. pripravno za. gostilno, lestenec in stole, prodam. Naslov v cgl. oddelku.	8347-5
OPREMO za otroški voziček, zelo lepo, prodam Naslov v ogl. oddelku. 8343-5 MOTORNO KOLO s prikolica, 500 cm3, F. N., dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem cddelku	8349-5
GUMI ZAPRAVLJIVČEK in lahkega konja s polno opremo, predam. Naslov v ogl. oddelku.	8350-5
SLAMO, pokvarjeno, dobavimo. Poizvedbe »Kmetijski magazin«, Ljubljana, Tyr-* f&va cesta 29.	8352-5
SINGERJEV ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, malo rabljen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku	8314-5
ELEKTROMOTOR 1 k. s., znamke Berman-Berlin, prodam. — Poizve se pri vratarju Avtoservisa, Bežigrajska ulica št. 11.	8254-5
KOPALNO KAD S PEČJO, jesenov les, hlode, prazne vreče, juto in steklenice vseh vrst prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8111-5
KUHINJSKO I3REDENCO prodam. Na-slcvv oglas, oddelku.	8276-5
ELEKTRO LUX APARAT za čiščenje parke-tov. naprodaj v Streliški ul. 28/p. 8275-5 PISALNO MIZICO s predali, svetilko za jedilnico, besansko preprogo 3X1 % m. par slik in kozarce za vlaganje, poceni proda Prešern, Beethovnova ulica št. 16/IV.	8263-5
PRODAM NOVE ŠKORNJE št. 43—44 in bele nizke ženske čevlje št. 37. Moste. Vodmatska ulica lfH, levo.	8261-5
OTROŠKI VOZIČEK, lep. glcbok avte-model, proda Hrastnik, Jernejeva ulica št. 1.	8271-5
ŽENSKO KOLO, znamke »Blanch:« kupim. Naslov v oglas, oddelku. 8268-6 TEŽEK DVOVPREŽNI VOZ in drevo za stiskalnico proda Pečenko, Razvanje št. 67. nri Mariboru.	8312-5
HAVAJSKO GITARO kupim. Ponudbe podružnici SP v Zagorju ob Savi. 3313-6 PRAVI BALONSKI PLAŠČ in prvovrstne gojzarice napredaj od 4. do 7. ure. — Rojec Vojko, Bežigrad, Triglavska ul. št. 9.	8277-5
RJAV PLAŠČ, predvojni, za srednjo postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8279-5
SPALNICO, pleskano. za 1 osebo, prodam na Miklošičevi cesti 16/H. Ogled cd 19. do 15. ure.	8284-5
ZA CEMENT. Katerega nujno potrebujem nekaj ton, da ah napravi protivrednost v mizarskih izdelkih ali ^tipl Kocjančič. Ljubljana. Gradaška ul. 12.	7975-6
KNJIGE o okultizmu, kupim. Ponudbe ogl. oddelku pod: »Knjige«	8245-6
MANJŠI OSEBNI AVTO. brezhiben, z dobrimi gumami, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	8136-5
ZAPRAVLJIVČEK s sedeži tudi zadaj, s streho, odlično ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Zapravljivček« oglasnemu oddelku.	8135-6
MOŠKE IN ZENSKE OBLEKE, obutev, moško perilo, rjuhe, kapne, blazine in drugo kupuje Drame Alojzija. Gallusovo nabrežje 29.	7303-6
BLAGO ZA MOŠKO IN ŽENSKO POROČNO OBLEKO, po možnosti predvojno, volneno, bolj temno, kupim. — Ponudbe s ceno c glas. oddelku pod »Volneno«. .	8333-6
OSEBNI AVTO, dobro ohranjen, kupi »Kmetijski magazin«, Ljubljana, Tyr-ševa c. 29.	8353-6
KOMEINEŽI. tricot, večjo številko, kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pon »Nujno?..	8322-6
KUPIMO: 10 kg firneža, 4 kg terpentina, 2 kg emaillaka in 2 kg kopalaka ali damo v zameno električni števec 3 krat 230/220 VOLT. 3 <5 AMPER. Ponudbe ogl. odd. pod Možna zamenjava« 8332-6 V KOMISIJSKO PRODAJO sprejema razna samo dobro ohranjena oblačila, birmanske, obhajilne lobleiß?, h armer n ike, pisalne in šivalne stroje, radijske aparate, pribore, rasno perilo in drugo Ivan Saks. Mestni trg 19. 8256-6 KAJAK ČOLN, dvosedežen, zložljiv, gumijast, nov ali v zelo dobrem stanju, kupim proti dobremu plačilu. Ponudbe podružnici SP v Celju ped. značko 'Kajak«.	8139-6
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, odlično ohranjen, takoj kupim. Prijateljeva ul. št. 1/a. pritličje, desno.	8270-5
POSTELJO Z VLOŽKOM, brez odeje.
kupim. Naslov v ogl. oddelku. 8278-5 SVILO ALI TAFT. bele, roza ali modre barve. za birmansko oblekco, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Birman ka«.	8230-6
MOTORNO KOLO. dobre znamke, ro-vejšj model. 200—250 cmm. kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas. :d-delek nod »Nov«.	8281-5
OBRAČALNIK ZA SENO. po možnrsti kombiniran z grabljami, kupi Šmid Rudolf. Komenda pri Kamniku. 8295-6 SKRIPTA OGRIS »Narodno gospodarstvo«, kupi Šmid Rudolf. Komenda, Kamnik.	8295-6
1	m GLADKEGA SIVEGA BLAGA kupim.
Ponudbe podružnici SP v Kranju nod »Sivo blago?.___	8306-6
2	m INLETA KUPIM. Plačam ali dam
protivrednost. Naslov v oglasnem oddelku.	8309-5
PARCELO v Stožicah, blizu »Urbančka« oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku.	82904)
SOBE — STANOVANJA____________
ENOSOBNO STANOVANJE, Čisto in zračno, ob Celovški cesti, z malo vrtička, zamenjani s sončnim, eno- al; dvosobnim bliže centra. Pcnudbe oglasnemu oddelku pod »Sončne 100«.	8291-10
SOBO z vso oskrb: al; brez iščem. Ponudbe na oglas, oddelek pod značko »Up: kojenec <.	8327-10
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za garsoniero. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Strogi center«.	8336-10
SOBO. kjerkoli iščem. Plačam lahko tudi v naravi. Naslov v ogl. odd.	8343-10
VELIKO SONČNO SC30. v bližin spl. bolnice, menjam za enosobno stanovanje s kabinetom ali. brez njega. Ponudbe oglasnemu oddelku pod značko >Menjam«.	8255-10
ODDAM STANOVANJE, s 1. majem 1947 prosto, proti obdelavi zemlje, hmelja "ozir. po dogovoru. Predstaviti se j© osebr.o Engelbertu Vizjaku, Vrbje 24. pošta Žalec pri Celju.	8187-10
PRAZNO SOBO, pa možnosti s souporaba kuhinje išče zakonski par. Ponudbe oglasnemu oddelku ped značko »B. M.«	8266-10
VELIKO IN ZRAČNO GARSONJERO v strogem centra zamenjam za en - ali dvosobno stanovanje. For.-udbe oglas, oddelku pod rAB .	8265-10
IŠČEM OPREMLJENO SOBO. po možnosti tudi s hrano. Ponudbe oglasnemu oddelku pod -Odsoten«.	8264-10
MIRNEGA SOSTANOVALCA takoj sprejmem na Sv. Petra nasipu 43.	8269-10
STANOVANJE iz sobe. kuhinje in pritiklin. v Studencih, zamenjam za enako v bližini Meljskega mestu. Naslov pri podružnici SP v Maribora. 8311-10
BAZNO
M I N I M A X
Zagreb, Draškovičeva ulica 27, f telefon 45-93. — Podjetje je v 1 upravi DNO-a. Za podrobna po- | jasnila se obrnite na ta naslov. 1
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da smo prepeljali mojega dobrega, moža, očeta, brata, sina
Fukšlča Antena
pov. pol. straže
ki je padel 15. decembra 1944 za svobodo!
Maribor, Ptuj, 14. IV. 1947.
žalujoča žena Danica; Anton in Andrej, sinova, Anton in Marija Pukšič, starši — in ostalo sorodstvo
»Hudič,« je med zobmi ušlo Slatnarju.
Bos otrok v srajci je stal pred hišo. »Lcjze, prehladil se boš,« mu je zaklicala Slatnarica. »Pojdi v sobo!« In že je hitela proti hiši.
»Sami si moramo pomagati,« se je domislil snočnih besed. »Tako bo, stopil bom k Zalarjevemu Franceljnu. Nekaj moram ukreniti, tudi drugim manjka semena.«
Našel ga je pri živini.
»Strle mi noče posoditi jarega ječmena. Tudi drugim ga manjka. Ali bi lahko zadruga kaj preskrbela,« mu je vprašujoče rekel Slatnar.
»Bomo videli, še danes grem na postajo, da uredim zaradi traktorja, in če se bo dalo tudi zaradi semena in mladih prašičev. V vsem kraju jih manjka, cene pa so tako visoke,« mu je razlagal Francelj.
»Dobro bi bilo,« je rekel Slatnar. »Samo Strle ima mlade prašiče v kraju. Ta pa je seveda prokleto drag.« *
Pol Raven je bilo pokoneu, ko se je traktor počasi, ropotaje poganjal po zglodani ozki cesti na polje.
»Dober je Zalar, seme je preskrbel in tudi prašiče, tako da je stari Strle pošteno klel. Pokvarili so mu mastno kupčijo,« je smeje pripovedoval Slatnar in pristopil ik Tratarju in Dolinšku, ki sta’ stala ob cestnem plotu pred Tratarjevo bajto.
»Saj sem zmerom rekel: »Kmetje si moramo sami pomagati, moramo se združiti, tako ho šlo lažje. Stroje dobiš danes, to ni več težko,« je pripomnil Tratar.
»Pa pojdimo na gmajno pogledat, kako gre,« je predlagal eden in šli so.
Na kolovozu pred Dbbnikarjevo njivo so stali Dobnikar, Mejač in Zakrajšek; bili so to mali kmetje, njihove njive so bile sosede. Pogovarjali so se, kako bodo orali, kaj bodo posejali. »Kaj bi vsak svojo ,fliko‘ oral in vsakih petnarjst metrov obračal, saj kaj prida na to tudi ne moreš posejati. Zato se bomo dogovorili za skupni posevek, meje pa bomo kar z brazdo zaznamovali,« je hitel pripovedovati Završnik prišlecem. »Ko bo zorano Smrekarjevo in Dolinškovo, pridejo na našo.«
Vroče sonce, ki je prišlo že nad Osojnik, je lizalo zadnje rosne kaplje na mejah. Slika ravniške gmajne se je pri vsakem obratu traktorja spreminjala. Prej pusta pepelna barva je zadobivala pod lemeži traktorja črno. rjave, od sonce se blesteče valovite brazde, po katerih so vzletavale pa-stiričke in si iskale ličink.
Strle je tudi oral ped gozdom. Nekaj ga je ujezilo, da je pritisnil z vso silo na ročice. Miško in Rjavka nista vzdržala teže, hipoma sta obstala. »Hi — kaj pa je to, bom jaz sam vlekel namesto valju,« je vpil
Strle. Konja sta se še enkrat zagnala in globoke sope obstala. Bila sta vsa potna, da se je kadila para od njiju. Tudi njemu je bilo vroče. S kosmato roko se je obrisal po čelu in pogledal po gmajni. Videč skupine na drugem koncu gmajne in traktor, ki je brez truda rezal po dve brazdi, ga je nekaj speklo in stisnilo v vratu. Imel je občutek, da mu manjka zraka. Široko ga je skušal zajeti s polnimi usti, toda ni mu bilo bolje. Prvič se mu je zazdelo, da je tujec in da ni več prvi gospodar v Ravnah.
Jože, ki je priganjal konje, je spredaj gladil Rjavko po gobcu.
»Tudi mi bi lahko orali s traktorjem.«
»Ti orji, jaz ne bom!« se je zadrl stari.
»Hi!« je besno pognal in se s težo vsega telesa naslonil na plug. Konja sta zdržala in hrope vlekla. V vso težo notranje bolečine, ki jo je hotel skriti pred svetom v zemljo, je pritiskal na ročice pluga. Hotel je orati bolje kot traktor. Vedel je, da ne bo mogel. To ga je morilo in klalo njegovo trmo.
Ravnjanom pa je bilo pri duši, kakor da je nastopil nov čas, velik praznik. Sunkovito brnenje traktorja jim je postajalo vsak čas bolj domače, skoraj tako domače kakor glas vaškega zvona.
Habjan Vlado.
I
Ravnateljstvo
Državnih elektrarn Slovenije naznanja žalostno vest, da je po težki bolezni v sredo, dne 16. aprila 1947 umrla v ljubljanski bolnišnici
VILMAH
ANICA
uradnica
DES-obrata Žirovnica
Naši marljivi nameščenki bodo uslužbenci Državnih elektrarn Slovenije ohranili trajen in časten spomin!
Ljubljana, dne 16. aprila 1947.
ZAMENJAM
OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nor, zelo ličen, zamenjam za emajlirano kopalno banjo. Doplačilo po dogovora. Naslov v oglasnem oddelku.	8331-7
ELEKTROMOTOR. 220 380 V.. 2.5 KW., 700 U/m, nerabljen, zamenjamo za ner-malr.ega 2900 U/m 5 K. s. Uprava Mestne vrtnarije.	8354-7
NEPREMIČNIN®
TRAVNIK OB IŽANSKI CESTI, pred mestom in travnik za stavbišče, 8000 m! v Stični blizu kolodvora proda Zajec, Tavčarjeva ulica 10.	8000-8
PARCELO, na lepem kraju pri Kolinski tovarni, blizu tramvaja, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku. 8340-S HIŠO, eno- ali dvodružinsko. kupim v Ljubljani. Kamniku al; Tržiču. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Do 3O0.COO«.	8321-8
ENO- ALI DVODRUŽINSKO HIŠO v severnem delu mesta, najraje za Bežigradom, kupim. Ponudba z navedbo cene cglas. oddelku pod značko »Brez posredovalca«.	8260-S
ENODRUŽINSKO HIŠO v Novem mestu kupim. Pcnudbe podružnic; SP v Novem mestu pod »Lahko tudi v okolici«.	8298-3
V NAJEM
NJIVO ODDAM V NAJEM samo proti plačilu davka, škrabčeva 9.	S319-9
PAP.CELO v Mostah dam brezplačno v najem. Naslov v <*1 oddelku. 8316-9
I
TISTEGA, ki je raž el 11. aprila na univerzi, v sobi 77. etui z zlatim naiivnJm peresom in svinčnikom, prosim, da nii ga proti nagradi vrne. Angela Zajec, Sv. Petra cesta 14.	14
PES, črn seter, je ušel. Najditelja prosim, da sporoči svoj naslov ogl- odd. 8267-14 BREZPLAČNO ODDAM ljubiteljem psov, čistokrvnega psa, majhe rase. Naslov v oglas, oddelku.	3253-14
PES VOLČJAK se je zatekel. Dob! se pri Andromaku v Guncljah štev. 12 — št. Vid.	8253-14
SINDIKALNO TOBAČNO KARTO n a ins Bec Mihael. Jesenice, sem izgubil. — Proglašam ja z a neveljavno. 5301-14 PODPISANA BANKO. 7-LARKO IN ANA, roj- Avsec, se zahvaljujeva za pomoč pri požaru, ki ga je zanetila» iskra lokomotive 12 aprila na gospodarskem poslopju. V prvi vrsti zahvala tov. Elmj Zupančevi. ki je prva opan.la ogenj, obvestila- gospodarja, rešila vodo. Jcžetu Fabjanu, ki se je prvi podal n.a goreče p: sl op j e in se beril z nečloveško silo proti ognju, dokler mu niso odpovedale moči. načelniku ksndijsk» postaje^ J. Kaplanu, vojaštvu, sosedom iz bližnje in daljnje okolice. k: so prihiteli na pcmoč m tako omejili ptžar, da ga» močan veter ni razširil na, draga p sl op ja. Tako so zadrževali ogenj do prihoda novomeške ga liske če^e. ki je nato z vso vnemo in požrtvovalnostjo stopila v akcijo, požar zadušila in tako obvarovala nas in sosede še večje nesreče. Banko Ana.	8296-14
I
Umrla min je danes, dne 16. aprila 1947, naša predobra maraa, stara mama, snaha, sestra in teta
HED¥IKA
KRIŽMAN
roj, Kukovič
vdova po šol. upravitelju
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 18. aprila 1947 ob pol 11. dopoldne, na planinsko pokopališče.
Planina pri Sevnici,
16. aprila 1947.
Milko in Marijan, sinova, in ostalo sorodstvo
Za boljšo bodočnost slovenskega naroda je daroval svoje mlado življenje naš
PAVEL
GGRAJINŠEK
partizan, podnarednik
1. 1943 pri Bjelovaru. Prepeljali smo ga v Celje ter bo pogreb v četrtek 17. t. m. ob 17. na okol. pokopališče v Celju.
Celje, 17. aprila 1947.
žalujoča mati ANA, brata FRANC in JOŽE, sestra MARIJA — ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
vsem, ki so se udeležili prekopa padlega borca za svobodo
pr$L PIPANA ANTONA
prop. ref.
pri štabu XXX. divizije
Posebno zahvalo izrekamo za izredno požrtvovalnost go-rišk. okr. ref. Turčinoviču, zdravniku dr. Marušiču v Ajdovščini in prof. Robidi Tinetu iz št. Vida za ganljive poslovilne besede.
Toplo zahvalo tudi čč. duhovščini in gasilski četi v št. Vidu za spremstvo, odboru OF Vižmarje in vsem darovalcem vencev.
Vižmarje, 16. aprila 1947.
Oče, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo
POIZVEDBE
ŽIVINOREJSKA ZADRUGA NA VRHNI-
KI (mlekarna.) pros:	‘tov. Min: draža
Andreja, monterja hladilnih naprav, raj sroroei sedanji naslov.	8293-15
POIZVEDUJEM PO SINU FRANCU ANŽURJU. ki je odšel v psrtizs.r.e leta 1944. Zadnja vest iz Gori j rri Bledu iz šumske koče. ka st?, ga prišla ;skax 2 kurirja. potem se ni več oglasil. — Prosim tovariša kurirja, da mi s?:ro-čita, kam je bil dodeljen. Marija Anžur. Sestro 7, pošta Do brun; e pr- Ljubljani.	8329-15
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča
AMALIJA KOŠAK
Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 17. aprila cb 15. uri iz kapele sv. Janeza.
Ljubljana, Maribor,
15. aprila 1947.
Družine: Kosali, Bajželj %
ZAHVALA
Zahvaljujemo £e vsem, ki so počastili spomin našega tako tragično preminulega
STANISLAVA
RINKA
elektrotehničnega mojstra
Prav posebna zahvala pa njegovim stanovskim tovari, šem, vsem, ki so njegov prerani grob zasuli s cvetjem in venci ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli po zadnje slovo.
Ljubljana, 16. aprila 1947.
Globoko žalujoča družina RENKO-VA
ZAHVALA
Odseku za notranje zadeve, vojaški oblasti na Rakeku, izrekamo svojo iskreno zahvelo za izredno požrtvovalnost ob priliki prekopa našega nepozabnega
ŽNUDERLA
BOGOMIEA'MiRKA
artil. kapetana, komandanta bat. XIV. div.
ki je kot idealist in odkrit borec koncem septembra 1944 daroval svoje mlado življenje za svobodo in lepšo bodočnost toliko ljubljene domovine. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ko smo ga včeraj pri' Sv. Križu s tov. Frenkom položili v skupni grob.
Maribor, Celje, Ljubljana,
Zagreb, 15. aprila 1947.
Žalujoče družine ŽNUDERL in KLINC.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskiga poročevalca«, Ljubljana* Knafljeva ulica St. 5/XL Telefon uredništva ln uprave št. 55-22 do 55-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, -fr Glavni urednik Lev Modic.