Mladenič sredi noči padel z goriškega grajskega obzidja ^OHV* «niE Primorski dnevnik NEDELJA, 4. JULIJA 2010_ št. 157(19.864) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Čakajoč na 13. julij Dušan Udovič Kaj se bo zgodilo 13. julija, to je čez dober teden dni, bodo na koncertu prijateljstva v Trstu res prisotni predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške, kot se napoveduje že par tednov? V zraku še vedno visi negotovost, ki pa očitno ne bo več mogla dolgo trajati, saj smo tik pred zdajci. Zgodba je znana. Trije predsedniki so bili povabljeni v Trst na slavnostni koncert prijateljstva pod vodstvom Ric-carda Mutija in so na vabilo odgovorili z razumljivim odobravanjem. Le slučaj je nanesel, da je koncert načrtovan za isti dan kot devetdesetletnica požiga tržaškega Narodnega doma. Težko si je predstavljati, da lahko gredo trije predsedniki tistega dne na koncert prijatelj -stva ravnodušno mimo takšnega dogodka, saj bi bilo tako tudi temeljno sporočilo samega koncerta bistveno okrnjeno. Najprej naj rečemo, da bi bila prisotnost predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v našem mestu ob tej priliki izjemna čast in enkratna priložnost, kot se bo težko kdaj še ponovila. V Trstu in še na tak datum. Četudi bi diplomacije treh držav mesece brusile detajle za kaj podobnega, bi težko naletele na tako ugodne okoliščine. Ponuja se priložnost za simbolno dejanje, ki ga doslej, kljub številnim poskusom, ni bilo mogoče spraviti na dnevni red. Zato je potrebno predvsem ustvariti pogoje, da mesto razume in v polni meri sprejme veličino dogodka. (Nadaljevanje na 2. strani) TOPOLOVO - Sinoči je zaživela 17. Postaja Topolove Umetniki vabijo v malo beneško vas V gosteh slikarji, umetniki, glasbeniki in režiserji z vseh koncev sveta ŠTEVERJAN Vrhunec jubilejnega festivala ŠTEVERJAN - Z nastopom in nagrajevanjem finalistov se bo danes v Števerjanu zaključil 40. festival narodnozabavne glasbe, ki ga prirejajo delavni člani domačega društva Frančišek Borgia Sedej. Tudi letos so se vabilu prirediteljev odzvali ansambli z vseh koncev Slovenije, ki so se v petek in včeraj potegovali za pravico do nastopa v današnjem finalu. Zadnji festivalski dan se bo pričel ob 17. uri, po tekmovalnih nastopih pa bo na sporedu še revijalni del, med katerim se bodo občinstvu predstavili ansambli Krt, Vitezi celjski, Primorski fantje in Vrtnica. Sledilo bo nagrajevanje, s čemer se bo jubilejni festival slovesno zaključil. Na 11. strani TOPOLOVO - V beneški vasici Topolovem je spet vse živo, saj je sinoči slovesno odprla vrata že 17. Postaja Topolove, kulturna prireditev sodobne umetnosti, ki vsako leto privabi vse več radovednežev in popotnikov. Postaja je prostor umetniškega iskanja in eksperimentiranja, izvirna in edinstvena pa je zato, ker vsi dogodki in umetniške stvaritve nastajajo v To-polovem in v funkciji vasi in njenih prebivalcev. Na odprtju sta spregovorili umetniška vodja Donatella Ruttar in županja Občine Grmek Eliana Fabello. Na 2. strani Tržaški regulacijski načrt buri duhove Na 3. strani Maremetraggio: razglasili zmagovalce Na 5. strani Noč razprodaj v Trst priklicala množice Na 5. strani V Gorici rebalans za večino izjemen, za opozicijo nedorečen Na 9. strani Odbojka: Kosmina v A1 -ligo, Orel k Salonitu Na 23. strani BRI&CO VSE ZA DOM sfia ft J hišne potrebščine |es Za ObdelaVO vrtnarstvo železnina ®MopO elektrika oprema za kopalnico pohištvo foSOP^e električni stroji —IN ŠE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV! . DOMJO, 33 (NASPROTI SUPERMARKETA SUPER M) NOVA TRGOVINA NA PROSEKU (CENTRO LAN ZA) Slovensko govoreče osebje 2 Nedelja, 4. julija 2010 ALPE-JADRAN, DEŽELA / Nadaljevanje uvodnika Prvo priložnost ponuja Narodni dom, ki je v zgodovini zapisan kot začetni mejnik dolgotrajnega zla, katerega sledovi segajo vse do današnjih dni, predvsem v spominu vseh, ki so ga doživeli. Druga priložnost je ponujena roka voditeljev ezulske organizacije ANVGD, ki s spoštovanjem gledajo na obisk Narodnega doma, a si obenem želijo pozornosti tudi do lastne tragične izkušnje. Spregledati ponujeno roko bi bila velika napaka. Zato bi bil ob obisku Narodnega doma postanek predsednikov pri obeležju eksodusu istrskih beguncev pri železniški postaji dobrodošla kvadratura kroga. Kaj za nas Slovence pomeni požig Narodnega doma in vse to, kar je sledilo, vemo, in ravno zato lahko razumemo bolečino tistih, ki so množično zapustili svoje kraje. Vsi vemo, da je Trst kompleksno mesto, kjer je zgodovina pustila mnogo usedlin in neprijetnih posledic. Ob tem se moramo zavedati, da se v naših krajih z zgodovino prepletata dva različna spomina in drugače skoraj biti ne more. Vendar po tolikih letih živita lahko v medsebojnem razumevanju in recipročnem spoštovanju, ne na bojni nogi, za kar si še vedno prizadevajo nekateri. V tem je lahko bistvena kakovostna razlika glede na preteklost, k uveljavljanju takšnega odnosa pa lahko prispeva tudi pričakovani obisk treh predsednikov. Niti simbolna dejanja sicer niso odrešilna, imajo pa svojo razbremenilno moč. Več ljudi, kot si lahko predstavljamo, bi si morda ob takšnem dogodku oddahnilo, kajti veliko je sitih večnega manipuliranja s problematično pretelkostjo. Ta naj ostane snov za pošteno zgodovinsko presojo in posledičen razmislek. Dušan Udovič POSTAJA TOPOLOVE - Sinoči uradno odprtje »Lepše je, če svoj vrt gojimo z drugimi« Govorili sta umetniška vodja Donatella Ruttar in županja Občine Grmek Eliana Fabello TOPOLOVO - V beneški vasici To-polovem je spet vse živo, saj je sinoči slovesno odprla vrata že 17. Postaja Topo-love, kulturna prireditev sodobne umetnosti, ki vsako leto privabi vse več radovednežev in popotnikov. Vsako leto se tu julija zberejo slikarji, glasbeniki, umetniki, književniki in režiserji z vsega sveta, ki s svojo ustvarjalnostjo poživijo ozke uličice med hišami. O letošnjih 52. dogodkih, ki si bodo sledili skorajda vsak dan do 18. julija, je sinoči spregovorila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar (z njo sodeluje Moreno Miorelli). Dobra polovica so umetniški projekti, ki so tesno povezani s tem kulturnim in družbenim prostorom. »Posvečeni so namreč vasi in pri njih lahko sodelujejo vsi,« je včeraj dejala Ruttar-jeva ter dodala, da so jih poimenovali Odprti vrt, »saj je lepše, če svoj vrt gojimo s pomočjo drugih«. Ob Ruttarjevi je posegla tudi županja Občine Grmek Eliana Fa-bello, ki je poudarila, da je občinska uprava naklonjena prireditvi, ki spodbuja dialog in sodelovanje med ljudmi različnih narodnosti. Umetnost in kultura sta namreč idealen povezovalni most tudi s sosednjo Slovenijo. Sledilo je odprtje to-polovske Univerzalne Pinakoteke, nato pa je »besedo« prevzela glasba. Omeniti velja, da je obsežen program na voljo tudi na spletni strani www.stazioneditopolo.it (tudi v slovenski različici). (sas) SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ.da bo seja JUTRI, 5. julija 2010, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricretorio 1) TRST, GORICA - Zaskrbljenost Sindikata slovenskih šol Neučno osebje na prepihu V obveznem kadrovskem seznamu precej manj pomožnih tajnikov in šolskih sodelavcev GORICA - Predstavniki Sindikata slovenskih šol so po petkovem sestanku na Deželnem šolskem uradu zaskrbljeni zaradi napovedanega krčenja neučnega osebja na slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Čeprav bo še prišlo do dopolnil, se po besedah goriškega tajnika sindikata Joška Prinčiča v obeh pokrajinah obeta zmanjšanje števila pomožnih tajnikov in šolskih sodelavcev. Prinčič pravi, da so pri slovenskem učnem osebju, v nasprotju z redukcijami na šolah z italijanskim učnim jezikom, ohranili trenutno raven, medtem ko se pri neučnem osebju na slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah napoveduje krčenje delovne sile. Na podlagi obveznega kadrovskega seznama (v ital. organico di diritto) bi na Tržaškem v prihodnjem šolskem letu izgubili enega pomožnega tajnika in sedem šolskih sodelavcev (slug), na Goriškem pa dva pomožna tajnika (v Gorici in Doberdobu) in tri šolske sodelavce. Prinčič pojasnjuje, da bo prvemu seznamu sledil še drugi, dejanski kadrovski seznam (organico di fatto), ki na podlagi dejanskih potreb v šolah dopolnjuje prvega. To pomeni, da bo krčenje naposled bržkone nekoliko omiljeno. Vseeno pa vzbujajo zadnje novice skrbi, saj je obvezni kadrovski seznam tisti, ki jamči celoletne zaposlitve in na os- novi katerega dobi osebje stalno zaposlitev. Po prvotnih uradnih tabelah bi bilo osebje še bolj okrnjeno, a je bilo prilagojeno. Prizadete naj bi bile večje šole, ki imajo na ozemlju več podružnic, kot je na primer openska. »Na Goriškem pa niso upoštevali združitve med šolo v Ul. Brolo in nižjo srednjo šolo Ivan Trinko,« opozarja Prinčič. Ne gre pozabiti, da so za naslednje šolsko leto že napovedali nove tovrstne ukrepe, z dodatnim zmanjšanjem delovne sile. Goriški tajnik Sindikata slovenskih šol meni, da potrebuje slovenska manjšinska specifika primerne zakonske rešitve, saj se bo slika drugače samo poslabšala. (af) TRAJNOSTNO SONARAVNI RAZVOJ IN ENERGETSKA UČINKOVITOST: NOVI RAZPISI V SKLOPU 5 PREDNOSTNE NALOGE ROP FESR 2007-2013 ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furlanija Julijska krajina Na srečanju bodo predstavljeni sledeči razpisi v sklopu 5 prednostne naloge ROP FESR 2007-2013: za lokalne samouprave • Ovrednotenje obnovljivih virov energije - ukrep biomasa; • Ovrednotenje obnovljivih virov energije - ukrep geotermija (nad 700 metrov globine); • Ovrednotenje obnovljivih virov energije - ukrep geotermija (do 700 metrov globine); za podjetja • Finančne spodbude za ukrepe, ki podpirajo energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov s strani podjetij iz Furlanije Julijske krajine 4 razpisi v skupni vrednosti preko 21.000.000,00 evrov, namenjeni javnim ustanovam in podjetjem za trajnostni gospodarski razvoj. V torek, 6. julija 2010 ob 9. uri AVDITORIJ NA SEDEŽU DEŽELE V ULICI SABBADINI ŠT. 31, VIDEM. Srečanja se bodo udeležili: Luca Ciriani - Podpredsednik Dežele FJK in deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Federica Seganti - Deželna odbornica za mednarodne in evropske odnose Elio De Anna - Deželni odbornik za okolje in javna dela Claudio Violino - Deželni odbornik za kmetijske, naravne in gozdne vire Giuseppe Napoli - Namestnik direktorja za mednarodne in evropske odnose Francesco Forte - Organ upravljanja ROP FESR 2007-2013 Antonella Manca - Glavni direktor za proizvodne dejavnosti Roberto Della Torre - Glavni direktor za okolje in javna dela Luca Bulfone - Glavni direktor za kmetijske, naravne in gozdne vire NALOŽBA V NASO PRIHODNOST REGI8NE AUTONOMA FRIWLI VENEZIA GIUUA Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 28 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / APrimorski ~ dnevnik 13. JULIJ - Bodo predsedniki Italije, Hrvaške in Slovenije obiskali Trst? »Skupen nastop predsednikov bi bil lahko za mesto katarzičen« Miloš Budin in Lucio Toth podpirata obisk Narodnega doma in ezulskega obeležja Bilo je 7. aprila 2009 na tržaški Pomorski postaji: nekdanja senatorja Miloš Budin in Lucio Toth sta pred nabito polno dvorano spregovorila o »soočanju spominov«. O dogodkih, ki so dramatično zaznamovali zadnjih sto let krajevne zgodovine, življenje Italijanov, Hrvatov in Slovencev. 13. julija 2010 naj bi Trst obiskali predsedniki Italije, Hrvaške in Slovenije. Pogojnik je obvezen, saj je njihov obisk in njegov potek še vedno nedefiniran. Predlog, da bi ob udeležbi na koncertu prijateljstva, ki ga bo na Velikem trgu dirigiral Riccardo Muti, počastili tudi devetdesetletnico požiga Narodnega doma, je namreč sprožil val polemik. Med tistimi, ki so poudarili, da predstavlja načrtovani obisk predsednikov republik edinstveno priložnost za premostitev starih zamer, je Renzo Co-darin, tržaški predsednik vsedržavne-ga ezulskega združenja ANVDG. Iva Josipovica, Giorgia Napolitana in Danila Türka je pozval, naj ob obisku Narodnega doma postanejo tudi pred obeležjem, ki na bližnjem Trgu Liberta spominja na eksodus Istranov in Dal-matincev. Kako na ta predlog gledata Budin in Toth, protagonista tistega javnega soočanja spominov, ki je bilo po mnenju marsikoga prelomno? »Pozaba ne celi ran, zato ne verjamem, da je lahko dobro sredstvo za premoščanje zamer,« pravi nekdanji vladni podtajnik Budin. »Verjamem pa v medsebojno priznavanje napak in spoštovanje različnih spominov. Prepričan sem, da večina Slovencev in Italijanov pričakuje umirjen odnos do preteklosti, na podlagi katerega lahko složno gledamo v prihodnost. A to lahko dosežemo, če uveljavimo enakopraven odnos in spoštovanje do različnih spominov. Različni spomini naj imajo enako dostojanstvo.« Budin je prepričan, da bi bil obisk treh predsednikov v Narodnem domu »lep, koristen in zgodovinski korak, saj se je tu začela represija proti Slovencem in slovanskemu svetu. Istočasno pa je prav, da ta skupen korak treh predsednikov vključuje tudi spomin na eksodus, ki je prav tako prisoten med prebivalci Toth in Budin med lanskim soočanjem na Pomorski postaji kroma našega mesta. Kajti eksodus je ob našem trpljenju odraz iste težke preteklosti teh krajev.« Lucio Toth pravi, da je pravično zastavljeno skupno dejanje treh predsednikov interes tako ezulov kot mesta. »Predlog, da bi obiskali samo Narodni dom, je predsednike spravil v zadrego. Enosmerna gesta bi se namreč delu prebivalstva lahko zdela žaljiva. PožigNa-rodnega doma seveda obsojam, prav je, da se spomnimo tega nasilnega dejanja. Ampak tudi pri nas so se dogajale grde stvari, tudi mi smo bili žrtve nasilja.« Toth zato podpira Codarinovo zamisel, da bi se predsedniki po obisku Narodnega doma ustavili tudi pred ezulskim obeležjem. »Mislim, da bi nam ta simbolična gesta lahko pomagala narediti nov korak v smeri spoštovanja in sprejemanja različnih spominov. Škoda bi bilo, če bi koncerta na tako lepem trgu ne spremljal ta korak: če tega ne bomo sposobni, ne bomo mogli trditi, da smo premagali zamere. Ampak pot je začrtana in te priložnosti ne gre zamuditi. Skupen nastop predsednikov bi bil lahko za mesto katarzičen.« Poljanka Dolhar DAVČNI FEDERALIZEM - Javna last Občinam in pokrajinam 784 objektov v deželi FJK Župan Dipiazza meni, da je seznam nepopoln in nejasen V okviru davčnega federalizma bo država občinam in pokrajinam v Deželi Furlaniji-Julijski krajini predvidoma dodelila 784 objektov, ki so bili doslej državna javna last (it. de-manio). Gre predvsem za vojašnice, potoke, kmetijska območja, gozdove, šole in raznorazna odrabljena poslopja, ki so konec preteklega stoletja služila kot skladišča. Nekaj pa je tudi še delujočih objektov, kot je na primer na Tržaškem zgradba, v kateri ima svoj sedež pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev. Kar zadeva tržaško pokrajino, so se na seznamu znašli nekdanje poslopje finančne straže v devinsko-nabrežinski občini, poslopja v ulicah Giarizzole in dei Papaveri, hotel v Barkovljah, barkovljanski borov gozdič in tamkajšnji Trg Kennedy, pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev v Istrski ulici, vojašnica Duca delle Pu-glie, državni arhiv, nekdanje vojaško skladišče pri Sv. Ivanu in nekdanja begunska naselja pri Križu. Včeraj se je oglasil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je dejal, da želi preveriti vsak primer posebej. Seznam objektov, ki ga je posredovala država, po njegovem mnenju ni dovolj jasen, pa tudi popoln ni. Tako tržaško občinsko kot pokrajinsko upravo namreč zanima poslopje vojašnice v Ulici Rossetti, kjer bi radi uredili nov šolski pol, na seznamu pa tega objekta ni; župan je obljubil, da bo dvome čim prej razjasnil. Notranji minister Maroni jutri v Trstu Jutri bo italijanski notranji minister Roberto Maroni v Trstu. Na tržaški prefekturi se bo popoldne srečal s predsednikom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom, skupaj bosta podpisala drugi dogovor o mestni in ozemeljski varnosti. Tovrstni dogovori, ki jih podpisujejo v raznih deželah, predvidevajo varnostne ukrepe v sodelovanju med državo in deželno ter krajevnimi upravami. Ob tej priložnosti prirejajo krožek Miani ter združenja Servola respira, La tua Muggia in koordinacija krajevnih odborov zborovanje na Velikem trgu (ob 15.45). Protestniki hočejo opozoriti oblasti na problem škedenjske železarne in na pomanjkanje deželnega načrta proti onesnaženju zraka. Ezulski venec v spomin na poročnika Casciana Vodja ezulske organizacije Libero Comune di Zara - Dalmati nel mondo Renzo de'Vidovich je napovedal, da bo delegacija njegove organizacije 13. julija položila venec v Narodnem domu v Trstu ob 90-letnici umora poročnika karabinjerjev Luigija Casciana, se pravi karabinjerskega oficirja, ki je umrl v spopadih ob požigu Narodnega doma. Očitno gre za provokacijo ob načrtovanem obisku treh predsednikov. De' Vido-vich se v daljši noti za tisk sprašuje, kako je mogoče, da je Univerza v Trstu dala v pritličju Narodnega doma na razpolago prostor za organizacijo z imenom Narodni dom (?), češ da je to »najbolj ekstremna etnična organizacija« Slovencev v Italiji. Predstavitev dosjeja o poročniku Cascianu V četrtek, 8. julija, ob 17.30 bo v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14, predstavitev dosjeja o karabinjerskem poročniku Luigiju Cascianu, ki je umrl 13. julija 1920 v spopadih ob požigu Narodnega doma. Srečanje z naslovom »Al Balkan con furore - Ardua la vera verita sul Tenen-te Casciana« prireja revija La Nuova Alabarda, govorila pa bo njena odgovorna urednica Claudia Cernigoi. FERNETIČI - V petek Policistom priznal krajo motornega kolesa Italijanska mejna policija je v petek ponoči pri Fernetičih ustavila in pregledala kombi citroen jumper italijanske registracije, v katerem sta sedela romunska državljana. Dvojica je prevažala manjše motorno kolo yamaha neos, mejni policisti pa so takoj opazili, da je ključavnica vžiga poškodovana. Ugotovili so, da je bilo motorno kolo prejšnjo noč ukradeno v videmski pokrajini. 32-letni Romun v kombiju je prevzel odgovornost za tatvino, zaradi česar so ga kazensko ovadili. Sprva je dejal, da nima osebnega dokumenta, nato pa so policisti v vozilu našli njegovo osebno izkaznico, potni list in vozniško dovoljenje. Prijavili so ga tudi zaradi lažnih izjav. Globa za berača V petek je moški srednjih let beračil v Ulici Cavana in na Trgu Hortis. Tržaški mestni redarji se ga niso usmilili, sami skušajo med drugim preprečiti delovanje kriminalnih skupin, za katere predstavljajo berači vir zaslužka. Romunskemu državljanu so na podlagi županove odredbe napisali 50 evrov globe. OBČINA TRST - Regulacijski načrt še naprej neti polemike Razbeljena politična scena Demokratska stranka napada županov odbor in njegovo pomanjkanje razvojnih vizij - Bandelli oster do Severne lige, »za katero je Videm kot Moskva za KPI« Fabio Omero in Roberto Cosolini v kavarni Tommaseo kroma Tržaški regulacijski načrt je še naprej predmet polemik in v vročih poletnih dneh je krajevno politično ozračje še posebno razbeljeno, potem ko je v tržaškem občinskem svetu prišel na dan vse večji razkol v desno-sredinski večini. Na novinarski konferenci v kavarni Tommaseo je pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Coso-lini še enkrat podal negativno oceno o regulacijskem načrtu. Ugotavljal je, da je prišlo v občinskem svetu do očitnega razkola. »Trst je v krizi in vse bolj izoliran, večkrat napovedane logistične ploščadi ni od nikoder. To so resni problemi, vladajoča večina pa izraža le deljena mnenja, kot v primerih sejmišča in morskega parka,« je dejal pokrajinski tajnik, ki meni, da je regulacijski načrt zgolj gradbeni načrt brez razvojne vizije. Župan Roberto Di-piazza poudarja, da bo ustavil gradnje, kar je res, to pa bo oškodovalo navadne občane in mala podjetja, katerih zemljišča bodo izgubila na vrednosti. Ob vsem tem se je Cosolini obregnil ob tajne postopke, od lanskoletnih polemik do Banovcev, ki niso smeli prisostvovati seji urbanistične komisije. Načelnik DS v občinskem svetu Fabio Omero je pristavil, da odgovori Občine Trst na 18 obvezujočih priporočil Dežele FJK sploh niso prepričljivi, med drugim pa še vedno omenjajo načrt morskega parka, ki ga župan zavrača. Omero pa »uporniškim« strankam UDC in Severni ligi ne zaupa. »Možno je, da bo načrt na koncu odobren,« je dejal. Namignil je, da so deželni odbor-nici Federici Seganti odvzeli ozemeljsko načrtovanje (nadomestil jo bo Riccardo Riccardi), da bi »omehčali« stališča deželnih uradov. Občinski svetnik Stefano Ukmar je povedal, da mora urbanistična komisija obravnavati 1141 ugovorov in pripomb, doslej jih je obravnavala 60 na dan, kar pomeni, da vsakemu ugovoru namenja po dve minuti: »Do občanov to ni spoštljivo, zato jih mi obravnavamo tudi posebej.« Včeraj se je oglasil tudi Roberto Sasco (UDC), predsednik urbanistične komisije, ki je prav tako mnenja, da omejevanje zazidljivosti škodi občanom. Franco Bandelli (Un'altra Trieste - Drugi Trst) je v tiskovnem sporočilu kritiziral Severno ligo. Predstavnika te stranke v občinskem svetu sta atipična ligaša, v tržaške zadeve pa se redno vmešavata predsednik Pokrajine Videm Pietro Fon-tanini in njegova desna roka, poslanec Massimiliano Fe-driga. »Spet je Severna liga sprva izrazila svoje zahteve, takoj zatem pa je poslanec prisegel zvestobo županu Di-piazzi,« piše Bandelli. Sprašuje se, ali Fontanini in Fedriga poznata probleme Trsta in Krasa. »Liga označuje vse, kar je v tej deželi, kot tipično furlansko, tržaški regulacijski načrt pa le ni furlanski. Nekoč so člani KPI odgovarjali Moskvi, svetnika in poslanec Severne lige pa odgovarjajo Vidmu,« je komentiral Bandelli. (af) 28 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / ARTEDEN - Vse je nared za jutrišnji začetek Lonjer danes sprejme umetnike Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno Izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu Ustvarjalni duh že veje v vasi Umetniki prihajajo! Protagonisti letošnjega, že osmega Artedna - mednarodne likovne kolonije - se bodo danes zbrali v Lonjerju, se nastanili po hišah, začeli spoznavati domačine ter seveda »delavnico na odprtem«, ki bo teden dni njihov ustvarjalni atelje. V goste prihajajo letos Megan Broadmeadow, Elena Guglielmotti, Mirko Malle, Femke Van Gent, Viktor Randjelovic in Giorgio De-gasperi. Vsak bo v prihodnjih dneh dal duška svoji domišljiji in se prepustil trenutnim navdihom ... rezultat pa bo vsem na dlani v soboto na slovesni razstavi. Seveda pa ne bodo oni edini umetniki. Na svoj račun bodo prišli tu- kroma di otroci, saj bodo dopoldnevi posvečeni ravno njim. Jutri se bo ob 9. uri začela likovna delavnica Portret Lonjerja s španskim likovnikom Jorgejem Rea-dom in pa delavnica digitalne fotografije za začetnike z Mirno Viola. Za jutrišnji večer so organizatorji SKD Lonjer-Katinara (v sodelovanju z mladinskim združenjem Lonjer-Kati-nara, Fotovideo Trst 80 in kulturnim društvom za umetnost KONS) poskrbeli za veselo dobrodošlico gostom. Nastopila bo mladinska pevska skupina Tončka Čok pod vodstvom Manuela Pur-gerja, kateri se bodo pridružili krajevni umetniki. POTOVALNI URAD A W v AURORA VlAGGI Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLETI Vršič 24.07., Višarje 25.07., Razstava cvetja v Mozirju 15.08., Limski kanal 22.08., Vrbsko jezero 29.08. VEČDNEVNA AVTOBUSNA POTOVANJA Berlin še zadnja mesta Plitviška jezera Bodensee Dresden Srednja Dalmacija Velika tura po Romuniji 19. - 24.07. 14.-15.08. 14.-17.08. 19.-23.08. 26. - 29.08. 30.08. - 09.09. ...pa še v septembru: Beograd in samostani, Barcellona, Gradec, Romantična cesta, Budimpešta in Pečš, Črna gora, Dalmacija in Mostar, Praga, Velika balkanska tura (severna Grčija, Istanbul, Bolgarija, Srbija) POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL MIIAN0, 20 TRST TEL 040 631300 :AX 040 365587 E-MAI aurora@auroraviaggi.com Uri www.auroraviaggi.com URNIK: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00 POTOVANJA Z LETALOM MADRID in ANDALUZIJA 23. - 30.09. še zadnja mesta ... pa še NAMIBIJA, RAJASTAN in AGRA (še zadnja mesta), OMAN, INDONEZIJA AURORAFEST 2010 enkratne ponudbe tedenskega bivanja v termah, prevoz vključen: september ROGAŠKA SLATINA oktober RADENCI november ŠMARJEŠKE TOPLICE Iz našega kataloga WELLNESS & MONTI MAHI: vsako nedeljo avtobus za slovenska zdravilišča z izredno ugodnimi cenami za tedenska bivanja,-tudi avtobus za poletni oddih v hribih v Kranjski gori in v Gorskem Kotarju ali pa pri morju na Lašinju in na Krku že vozi. Za počitnice v GRČIJI, ŠPANIJI in TUNIZIJI odlična ponudba in zagotovljen avtobusni prevoz do Brnika! ^"^izkušenosti! comune di trieste assessorato commercio e agricoltura 22 TRST Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO MAREMETRAGGIO - Včeraj razglasili zmagovalce enajste izvedbe Španski kratki film prepričal tako kritike kot občinstvo Med italijanskimi celovečernimi prvenci slavila Diciotto anni dopo in Basilicata Coast to Coast Potem ko so prejšnji teden v Ljudskem vrtu in gledališču Miela zavrteli pe-tinosemdeset kratkometražnih filmov in enajst celovečernih prvencev, so včeraj razglasili zmagovalce festivala Maremetraggio. Na slovesnosti pred hotelom na Velikem trgu, kjer je ves teden potekal spremljevalni program, so podelili številne nagrade. V konkurenci petinosemde-setih kratkometražcev z vseh celin (med njimi je bil tudi slovenski film Vsakdan ni vsak dan tržaškega režiserja Martina Turka) je slavil španski režiser Jose' Luis Montesinos s svojim filmom La historia de siempre; prejel je tako nagrado občinstva kot absolutno prvo nagrado (10.000 evrov). V kategoriji Ippocampo je tekmovalo enajst celovečernih prvencev v italijanskem jeziku. Občinstvo je izbralo Basilicata Coast to Coast, zabavni filmski potopis, ki ga je režiral igralec Rocco Papaleo; film, v katerem se glasbena skupina odpravi peš preko dežele Bazilikate, je že požel precejšnje zanimanje občinstva, očitno pa prepričal tudi tržaške ljubitelje sedme umetnosti. Žirija filmskih kritikov je nagradila film Diciotto anni dopo, režiserja Edoar-da Lea, ki je bil z Marcom Boninijem nagrajen tudi kot najboljši igralec (v istem filmu). Za najboljšo igralko je bila proglašena Isabella Ragonese (v filmu Dieci inverni). Nagrada fundacije Antonveneta pa je romala v roke Alessandra Aronadia, režiserja prvenca Due vite per caso. »Mladi se pripravljamo na življenje, a ga ne moremo polno zaživeti, ker se danes zgolj borimo za vsakodnevno preživetje, a to čakanje je jalovo,« je dejal Aronadio. »Bolje bi bilo, če bi jezo spremenili v pozitivno energijo, kot je to storilo veliko režiserjev: že dolgo niso v Italiji posneli toliko prvencev.« In ravno težave filmskih ustvarjalcev so bile »lajtmotiv« zanimivega srečanja z italijanskimi režiserji in igralci, ki je v včerajšnjem soparnem jutru potekalo na Velikem trgu. Kljub navdušenju in ironiji, ki je zaznamovala večino pogovorov, so vezno nit predstavljale prav težave. V prvi vrsti finančne, s katerimi se sooča večina režiserjev. Marco Luca Cattaneo je svoj prvenec Amore liquido posnel s petnajst tisoč evri ...sedaj pa ga bo sam tudi distri-buiral. Marco Chairini je sredstva za snemanje pravljičnega filma L'uomo fiammi-fero zbral s prodajanjem svojih risb. A tudi tisti, ki so našli producenta, niso na boljšem. Prvenec Marca Campogia-nija La cosa giusta je financirala javna družba Rai Cinema, distributer je inštitut Luce ...film pa so doslej predvajali le v treh kinih! (pd) Včeraj na Velikem trgu, (od desne proti levi): Sergio Rubini, Rocco Papaleo, član žirije Michele Venitucci in Paolo Bribuglia kroma ANTEPREMIO - Pogovor o informiranju in poglabljanju v novice O reporterskem poklicu Posebna pozornost posvečena mladim, nadebudnim novinarjem - Med gosti tudi Daniele Mastrogiacomo Klepet o informiranju, o novinarskem poslanstvu, o dogodivščinah »na terenu«, v iskanju svežih novic in poglabljanju vanje. Vse to je Antepremio oziroma prireditev, ki jo že pet let zapored prireja fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrova-tin v sodelovanju z deželnim odborom za komunikacije Co-recom, banko Friuladria in tržaško občino. Letos bo Antepremio na sporedu 21. julija ob 18. uri v mali dvorani Verdijevega gledališča. Protagonisti - zmagovalci letošnje nagrade Luchetta - se bodo z odgovornim urednikom italijanske redakcije deželnega sedeža RAI Gio-vannijem Marzinijem pogovarjali o reporterskem poklicu. Posebna pozornost bo pri tem posvečena mladim, ki želijo ubrati novinarsko pot in posebni nagradi za najboljšo televizijsko reportažo o strašnem potresu na Haitiju (zanjo se poteguje kar 120 prispevkov iz vseh koncev sveta). Med gosti bo letos sedel tudi dopisnik dnevnika La Repubblica Daniele Ma-strogiacomo, ki je ravnokar izdal knjigo I giorni della paura - pričevanje o svoji 15-dnevni ugrabitvi v Afganistanu leta 2007. Tržaški publiki bo predstavil svoje občutke, spregovoril bo o strahu do nasilnega in nepoznanega sveta, ki pa te hkrati privlačuje in kateremu želiš na vsak način priti do dna. Še isti večer se bo dogajanje pomaknilo na Veliki trg, kjer bo zaživela prireditev I nostri angeli - Naši angeli, ki jo bo vodil Lamberto Sposini. Večer bodo predvajali v soboto, 24. julija po prvi mreži RAI. Letošnji osrednji gost bo novinar Daniele Mastrigiacomo Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Cenjene potnike, ki so se udeležili letošnjih izletov v organizaciji agencije Aurora, obveščamo, da bo tradicionalno srečanje udeležencev letos, izjemoma, jeseni. Pri agenciji Aurora so se tako odločili, ker slikovni material vseh treh desti-nacij še ni pripravljen, marsikdo je že na počitnicah, temperature pa so že izredno visoke in druženje v zaprtih prostorih postane lahko mučno. Srečanje je zaradi teh razlogov preneseno na jesenski čas, ko bo pravočasno javljen točen datum in kraj snidenja. Skok za vodo v Ausonii Ob zaključku kampanje zbiranja podpisov za referendum proti privatizaciji vode bodo drevi v kopališču Ausonia priredili praznik Skok za vodo. Ob 20. uri bo na sporedu nastop skakalcev združenja Triestina nuoto, pol ure pozneje bodo člani tržaškega pokrajinskega odbora za referendum za javno vodo predstavili zaključke skoraj trimesečne kampanje. Ob 21. uri bo čas za meditacijo, ples in petje za vodo, nakar bo nastopila skupina Mash! in blues DJ P.G. Drevi pri sinagogi koncert Giore Feidmana Na Trgu Giotti pri tržaški sinagogi bo drevi ob 21. uri v okviru festivala Erev/Laila nastopil kralj judovske klezmer glasbe 74-letni Giora Feidman. Ob kitari ga bo spremljal Jens-Uwe Popp, na kontrabasu pa Guido Jagger. Vstop je prost, ob 18. uri pa bo ravno tam poskrbljeno za degustacijo jedi in pijač 20 kasher. Otroška zabava v parku v Ul. San Michele V parku v Ul. San Michele bo danes za najmlajše prav posebno zabavno. Zanje bosta od 9.30 do 12.30 poskrbela Zapa e Picon, od 19. do 22.30 pa bo čas za relaks in kulturo. Sodelujmo v boju proti požarom Tržaška občina poziva vse naj sodelujejo v boju proti požarom. Kdor bi morebiti zagledal požar, naj takoj opozori deželno civilno zaščito: lahko zavrti zeleno številko 800500300 ali 115 in podrobno obrazloži, kje gori. TRGOVINE - Tudi v Trstu so se začele težko pričakovane posezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve Noč razprodaj priklicala množice v mesto V uveljavljenih trgovinah je bil že čez dan vrvež Včeraj so se v Trstu začele težko pričakovane posezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve - tako kot določajo pravila - ne prej kot prvo julijsko soboto. Razprodaje bodo trajale dobra dva meseca oziroma dokler ne poidejo zaloge, za tiste, ki bi radi imeli še precejšnjo izbiro, pa je priporočljivo, da se v trgovine podajo čimprej. In kako je potekal včerajšnji prvi razprodajni dan? Poletna vročina ni odvrnila potrošnikov, ki so ljubitelji ugodnosti, saj je bilo že v dopoldanskem času v mestu opaziti kar precejšnje množice potencialnih kupcev. Letos ti zares nimajo razloga, da bi na sezonske popuste čakali v nizkem štartu, saj že nekaj tednov potekajo različne, a dokaj obsežne prodajne akcije. Te so, kot smo v preteklih tednih večkrat slišali, posledica resne krize, v kateri se je znašel trgovski sektor, saj je potrošnja v tem letu močno padla. No, včeraj pa je Trst kazal drugačno, bolj optimistično podobo. Ko smo se sprehodili po trgovinah v središču Trsta, smo zaznali kar precejšen vrvež. Že v jutranjih urah je bilo v uveljavljenih tržaških trgovinah opaziti številne kupce, ki so lahko kupovali izdelke po znižanih cenah. Znižanja cen so različna, saj so ta odvisna od trgovčeve presoje, na splošno pa bi lahko rekli, da se je blago prodajalo s 30- in celo s 50-odstotnimi popusti. V dopoldanskih urah je bilo največ gneče opaziti v trgovinah, ki prodajajo blago priznanih in za marsikoga po normalnih cenah nedostopnih modnih blagovnih znamk, prijeten vrvež pa je bilo čutiti tudi v trgovinah, ki prodajajo tekstil in obutev srednje-nizkega razreda. V vseh trgovinah, v katere smo vstopili, je bilo blago ustrezno označeno s cenami, s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. V eni od trgovin so nam dejali, da še ni čas za prve ocene, v drugi pa, da največji naval pričakujejo v večernih urah, ko - kot že veleva tradicija - steče prireditev Noč razprodaj, s katero želi občinska uprava v mesto pritegniti čim več potecialnih kupcev, ob tem pa jim želi ponuditi obilico brezplačne zabave. In mesto je zares oživelo zvečer, ko je bilo mestno središče zaprto za ves promet, potrošniki in naključni mimoidoči pa so se lahko brezskrbno sprehajali po mestnih ulicah. Na različnih vogalih je bilo mogoče prisluhniti uličnim glasbenikom, rdeča nit letošnje prireditve Noč razprodaj pa je bila magija, ki jo je bilo moč čutiti na različnih koncih. Trije čarodeji so s svojimi triki zabavali občinstvo na za to priložnost postavljenem odru na Trgu Ponterošo, po ulicah so se sprehajala dekleta, ki so mimoidočim delila balone, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za lačne in žejne. Zadnji so se lahko odžejali v različnih barih, za lačne pa je poskrbel organizator prireditve, ki je tudi letos sklenil mimoidočim deliti lubenice - tokrat ne rezin lubenice, temveč že narezane koščke tega sadja, najurnejši so dobili tudi kepico sladoleda, letošnjo novost pa je predstavlja tudi pica, ki so jo delili in pripravljali najboljši picapeki. Pozno v noč so bile odprte tudi trgovine, ki so svoje duri zaprle šele ob polnoči, največ kupcev pa je v njih bilo šele po uri večerje. O tem, ali bo obisk poletnih razprodaj pozitiven ali ne, bodo trgovci razpravljali v prihodnjih tednih, časa za nakupovalno mrzlico pa je vsekakor še dovolj. (sč) Množica nakupovalcev v mestnem središču kroma 28 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / OBISK - Ob strokovnem izpopolnjevanju na seminarju v Portorožu Slovenski učitelji iz Porabja spoznali Trst in naše šolstvo Po ogledu nekaterih zanimivosti v mestu so obiskali otroški vrtec in osnovno šolo na Opčinah Slovenski učitelji iz Porabja se vsako leto zberejo na strokovnem izpopolnjevanju ob koncu meseca junija; po meddržavnih dogovorih jih na posvet vabi Ministrstvo za šolstvo in šport RS, pripravijo pa ga na Zavodu RS za šolstvo, in sicer mag. Valerija Perger, svetovalka za slovenske šole na Madžarskem, v sodelovanju s predstojnikom ene izmed zavodovih enot. Letošnji seminar je bil v preteklem tednu v Portorožu, vsebino pa je poleg svetovalke Pergerjeve pripravila predstojnica koprske enote Alica Prinčič Röhler. V sklop seminarja je sodila tudi strokovna ekskurzija, ki je letos pozornost namenila Trstu in slovenski šoli v Italiji, zato je za ta del sodelovala tudi svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Na sončen in topel petkov dan sta skupino slovenskih učiteljev iz Porabja, z njima sta bili tudi obe vodji seminarja, pred mestom sprejeli Andreja Duhovnik in prof. Marta Ivašič, ki je v dobrih dveh urah vožnje in sprehoda po starem in novem mestu udeležencem predstavila pestro zgodovino mesta in slovensko prisotnost v njem. Po vožnji mimo Sv. Jakoba in pojasnilom, kako se je ta mestna četrt s slovensko prisotnostjo razvijala in katere slovenske inštitucije so prisotne v tem delu mesta danes, je skupina izstopila na trgu pri sv. Justu. Od tu se je razprostiral jasen razgled na mesto, ki ga je udeležencem ogleda prof. Ivašičeva približala iz preteklosti do današnjih dni. Sledil je ogled stolnice in sprehod po starem mestu, kjer je ob Bo-nomovi hiši pripoved segla v Trubarjev čas. Goste je očarala stara bazilika, od koder se je njihova pot nadaljevala mimo židovskega geta do novega mesta in glavnega trga. Od tu jih je pot vodila mimo Opere in ob kanalu, kjer so ob palačah in cerkvah udeleženci spoznavali kulturno pestrost mesta. Ob stavbi Narodnega doma je prof. Ivaši-čeva popeljala udeležence v novejšo zgodovino; Slovenci v Trstu ob začetkih prejšnjega stoletja in pomembna vloga Fabija-nijevega Narodnega doma je izzvenela v tragičnem spominu izpred devetdesetih let, uničenju pomembne palače in slovenske prisotnosti v samem mestnem centru. Omenjen je bil tudi pisatelj Boris Pahor, ki se poleg največkrat omenjene njegove knjige Nekropola, gorečega simbola spominja v Grmadi v pristanu. Učitelje je strokovno vodenje prof. Marte Ivašič, njeno obsežno znanje pa tudi prijetno podajanje, navdušilo. Dolg aplavz ob koncu sprehoda in zahvala organizatorjev za sodelovanje in že se je pot nadaljevala proti Opčinam. V avtobusu je vlogo vodnika prevze- la Andreja Duhovnik in prisotnim spregovorila o Slovencih v Italiji. Udeležence je zanimal tako politični kot tudi kulturni vidik; omenjena so bila slovenska sredstva javnega obveščanja, Slovensko stalno gledališče v Trstu, kulturna in športna društva. Ob vožnji proti kraškemu robu pa se je odprl tudi razgled na Sv. Ivan; poudarjeno je bilo, da so tu vse stopnje šol od predšolske stopnje do mature, pa tudi vse slovenske tržaške višje šole; slovenski učitelji iz Porabja pa so izvedeli nekaj tudi o tej mestni četrti nekdaj in danes. Na Didaktičnem ravnateljstvu na Opčinah je goste in spremljevalke sprejel pomočnik ravnateljice David Populin. Njegovi dobrodošlici je sledila prisrčna dobrodošlica otrok v vrtcu. Po ogledu računalniške učilnice in knjižnice je sledil prikaz slovenske šole v Italiji. Andreja Duhovnik je goste seznanila z dvema šolskima modeloma, z razvejanostjo šolske mreže in z aktualnimi vprašanji. Predavanje je želelo ob vprašanju modelov poučevanja zbližati vprašanja in iskanja odgovorov, kakšne naj bodo strategije razvo- ja jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti v večjezičnem okolju, kar je seveda še kako aktualno tudi za slovenske učitelje v Porabju. Sledili so prikazi sodelujočih učiteljev openskega ravnateljstva: David Populin je orisal opensko didaktično ravnateljstvo, Katja Verginella je spregovorila o nadaljnjem strokovnem izobraževanju, Olga Tavčar pa o njenih izkušnjah knjižničarskega dela ter o celoletnem projektu razvijanja bralne literarne pismenosti ter o slovenski in italijanski Bralni znački. Anamarija Antonič je prikaz dela z učenci s posebnimi potrebami obogatila z videom, ki je udeležence popeljal skozi šolsko leto, polno raznovrstnih aktivnosti. Učitelji iz Porabja so šolo zapuščali navdušeni v želji, da bi do podobnih srečanj prišlo tudi v prihodnje. Skupina se je z Opčin odpeljala proti Sežani, kjer so si v popoldanskih urah ogledali jamo Vilenico in se pod večer ustavili na Socerbu, kjer so s pogledom lahko zaobjeli tako Trst, kjer so bili v dopoldanskih urah, kot slovensko Istro, kamor jih je vodila pot do Portoroža. (A.D.A.) Slovenske učitelje iz Porabja je po Trstu vodila prof. Marta Ivašič kroma Mladi argentinski Slovenci in njihov spremljevalec Ivo Jevnikar so se objektivu našega fotografa nastavili na dvorišču turistične kmetije Žbogar v Samatorci kroma V razstavnem prostoru Kraške hiše v Repnu so ta petek slovesno odprli razstavo Marka Faga-nela, predstavnika mlajše generacije zamejskih likovnikov. V imenu zadruge Naš Kras je prisotne pozdravila Martina Repinc. Predstavitev je popestril s tremi glasbenimi skladbami duet, ki sta ga sestavljala pevka Lara Puntar in kitarist Dario Vi-viani. Umetnika je predstavil Saša Quinzi, ki je takoj na začetku opozoril na dejstvo, da Marko izhaja iz družine slikarjev, saj tako njegov oče kot tudi brat se ukvarjata s slikarstvom. Vsi trije so kot glavni motiv svojih slik izbrali pokrajino oziroma naravo, iz katere črpajo navdih za svoje slikarsko izražanje. Quinzi je nato pripomnil, da je Marko uspel razviti osebni pogled, ki se je seveda s časom spremenil, vzporedno z njegovo notranjo preobrazbo. Starejša dela so upodabljala Goriška Brda. Šlo je namreč za pokrajino, ki je Marku, doma iz Gorice, neizbežno domača. Te slike so označevale dinamične in razgibane kompozicije. V Kraški hiši deset platen različnega formata v tehniki akrila predstavlja motiv kraške pokrajine. Quinzi je v zvezi s tem poudaril, da je Kras prisoten tako v slikarskih kot v literarnih delih velikih avtorjev. V zvezi s slikarstvom je omenil Spa-cala in Musiča, prvi je razvil bolj racionalen pogled SLOVENCI PO SVETU - 34 mladih iz Buenos Airesa in Bariloch sprejeli predstavniki SSO in SSk Slovenski maturanti iz Argentine ob obisku matične domovine prišli tudi na Tržaško in Goriško »Slovenski čudež« v Argentini je v prvi vrsti sad velike delavnosti in idealizma javnih delavcev slovenske povojne emigracije, ki od vsega začetka skrbijo za povezovanje naših rojakov, njihovo kulturno rast in za izobraževanje mladih. Že pol stoletja imajo za mlade, ki obiskujejo argentinske višje srednje šole, slovenski srednješolski tečaj. Pet let imajo tako mladi na svoj prosti dan, ob sobotah, po pet učnih ur, ob tem pa še različne dejavnosti. V tem šolskem letu obiskuje tečaj 157 dijakov, ki jih poučuje 18 profesorjev. Tak tečaj imajo tudi v Bariločah na jugu prostrane države. Že 39 let vodstvo tečaja pripravlja za maturante daljše potovanje. Od demokratizacije Slovenije gre vsaka generacija maturantov, poimenovana RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja) za mesec dni v Slovenijo. Letošnja 39. RAST, ki obsega 30 mladih iz Buenos Airesa, 4 mlade iz Ba-riloč in spremljevalce Ivano Tekavec, Miloša Mavriča in Alenko Žnidar, je dopotovala v Slovenijo v četrtek zvečer in se nastanila v dijaškem domu Škofijske gimnazije v Vipavi. Petek je posvetila obiskom in srečanjem na Tržaškem in Goriškem, včeraj je imela še z drugimi mladimi iz Kanade in Slovenije Mladinsko srečanje v Vipavi, nakar se je pomaknila v Ljubljano. Maturanti bodo imeli dva tedna tečaje slovenščine, nato bodo en teden spoznavali matično Slovenijo in Koroško, en teden pa bodo prebili še pri sorodnikih in znancih. Na včerajšnjem obisku so si v spremstvu tržaškega časnikarja Iva Jevnikarja ogledali Repentabor, Sv. Just in tržaško središče, Miramar in goriško središče, za konec pa so se udeležili prvega večera festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu. Vmes so imeli še kopanje v Sesljanskem zalivu in daljši postanek na turistični kmetiji Žbogar v Samatorci. Tam so se jim pridružili nekateri mladi s Tržaškega in Goriškega, predstavnika Mladih za mlade Matija Mozenič in Tanja Peric pa sta jim predstavila dejavnosti in poglede zamejske mladine. Za Svet slovenskih organizacij, ki je obiskovalcem iz Argentine ponudil kosilo, pogostil pa jih je tudi zvečer v Števerjanu, sta spregovorila Marij Maver na Tržaškem in Walter Bandelj v Števerjanu, za Slovensko skupnost pa pokrajinska tajnika Peter Močnik in Julijan Čavdek. V Števerja-nu je gostom izrekla prisrčno dobrodošlico tudi županja Franka Padovan. RAZSTAVA - V Kraški hiši v Repnu do 15. avgusta Marko Faganel se predstavlja s svojimi poetičnimi videnji Krasa do Krasa, drugi pa ga je doživljal bolj čustveno. Fa-ganel se je opredelil za drugi pristop. Tako kot Mu-sič se je tudi odločil za reducirano uporabo barve in namazov. V glavnem gre za lavirane barvne površine, grajene z bistvenimi potezami in barvnimi madeži. Na teh izstopajo delci goste barve. Kompozicije označuje omejena barvna paleta. Prevladujoča barva je rdeča, ki jo neizbežno povežemo z rujem in torej z jesenskim obdobjem. Tu pa tam so razpršeni beli madeži, ki upodabljajo kamenje. Ti beli »plavajoči delci« kot biseri obogatijo in poživijo slikarsko podlago. Ob komaj omenjenih barvah srečamo še sive površine, ki se v glavnem nahajajo v zgornjem delu slik. Barvna paleta nam tako prikliče v spomin jesenski letni čas z njegovim melanholičnim vzdušjem. Barvitost Faganelovih slik nas v resnici ponese v živahen magično-lirični svet, ki ob »goreči« rdečini kar utripa od življenjske vitalnosti. Ta vitalnost se vzporedno sooča z razblinjanjem podob, ki vzbujajo občutek sproščenosti in spokojnosti ter spodbujajo k meditaciji o bistvu narave in njene čarobne lepote. Razstavo si je mogoče ogledati do 8. avgusta, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ure in od 15.00 do 17.00 ure. Štefan Turk Marko Faganel ob otvoritvi razstave v Repnu kroma 22 TRST Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Včeraj danes Danes, NEDELJA, 4. julija 2010 URH Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 0.19 in zatone ob 13.25 Jutri, PONEDELJEK, 5. julija 2010 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,3 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. OKLICI: Manuel Svara in Valeria Giberna, Giorgio Delben in Victoria Belea, Giu-lio Machnich in Albana Xhomaqi, Marco Corte in Sara Chiussini, Fabio Broili in Cristina Rossetti, Massimo Valente in Martina Kralj, Christian Alessandrini in Graziella Previti, Gianluca Gaetani in Andreina Immacolata Minengiano, Marco DAmilo in Roberta Pissalli, Massimo Sat-ta in Alessia Federici, Francesco Gusmitta in Amelia Esther Saldana Gomez, Andrea Chesini in Kumary Basanty Bhageerut-ty, Renzo Gianolla in Sabrina Bellezza, Giuseppe Pintaudi in Daniela Di Lauro, Lorenzo Rutter in Deborah Penco, Antonio Castaldo in Mariangela Pagano, Diego Ricci in Adalgisa La Corte, Ernesto Pellizzari in Angela Baruffo, Valerio Marson in Federica Facco, Damir Simone in Sara Monticolo, Francesco Reale in Erica Hrovatin, Gabriele Giraldi in Mara Bianchi, Alessandro Lucente in Tonia Paolino, Alessandro Masstioli in Jessica Mlac. [13 Lekarne Nedelja, 4. julija 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Loterija 3. julija 2010 Bari 25 10 46 19 39 Cagliari 28 48 13 9 39 Firence 83 43 16 51 42 Genova 38 73 68 87 58 Milan 62 47 24 51 55 Neapelj 13 60 2 10 90 Palermo 39 82 49 81 61 Rim 4 34 31 83 22 Turin 79 67 8 87 75 Benetke 41 71 6 33 36 Nazionale 28 61 52 57 77 Super Enalotto Št. 79 14 18 48 52 64 75 jolly 26 Nagradni sklad 3.871.959,04 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 94.184.708,29 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 48.399,49 € 1.440 dobitnikov s 4 točkami 403,32 € 58.255 dobitnikov s 3 točkami 19,93 € Superstar 76 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnikov s 4 točkami 40.332,49 € 255 dobitnikov s 3 točkami 1.993,00 € 3.803 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.226 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 59.283 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Sant'Anna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored (040 400928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. "Z3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na ša-gro danes, 4. julija, na B'lancu na Proseku. Pričakujemo vas! NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 040-3773677, 3366867882) bo odprt danes, 4. julija, od 14. do 20. ure. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke Donatelle Bar-toli »Natura & Cultura«. Center bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« obveščajo, da je še možnost vpisa v Top teen Summer. Center za mlade med 11. in 15. letom starosti, s sedežem v Nabrežini, ponuja organizirane poletne dejavnosti v juliju in avgustu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure. Vpis: vsak ponedeljek v Grudnovi hiši od 9. do 10. ure. Info: 040-2017386 ali 345-6552673. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE - šole Marij Kogoj obvešča cenjene stranke, da je odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. ŠD VESNA, ŠD MLADINA, SKD VESNA vabijo na vaški praznik v Križu danes, 4. julija. Vsak večer glasba v živo. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel. št. 333-8578924 (Ilary). ARTEDEN/10 v Lonjerju - julij: ponedeljek, 5., ob 20.00 Večer po latnikom, dobrodošlica umetnikom z MPZ Tončka Čok, dirigent M. Purger in krajevnimi pesniki; torek, 6., ob 20.00 plesna delavnica za odrasle in otroke pod vodstvom plesalke D. Grgič; četrtek, 8., ob 20.00 projekcija dokumentarnih filmov o Lonjerju P. Rudeža in S. Zocha, sledi zabava s skupino Alter ego s kioski; petek, 9., ob 20.00 delavnica likovnega izražanja za odrasle in otroke pod vodstvom skupine Artea Trieste; sobota, 10., ob 20.00At Vernissage, odprtje razstave nastalih del na Artednu10, predstavitvena beseda umetnica L. Tomasetig, plesna performance D. Grgič in L. Zampar. DEKLETA SPD KRASJE bodo na razpolago za pisanje nalog, ponavljanje in utrjevanje znanja ter za pomoč pri poletnem branju. Osnovnošolci in nižješolci se bodo obenem v prijetni družbi lotili umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu društva v Trebčah št. 143, od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, od 9. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 3331176331 (Nidia Sivitz). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, ko-reografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre... ) od 5. do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 5. do 16. julija; od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; email: info@yccupa.org; www.yccupa.org. ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino od 5. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). SKD VIGRED prireja od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, delavnico »Pojemo, plešemo, spoznavamo svet glasbe, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo!«. Delavnica je namenjena otrokom, ki so obiskovali v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na tel. št. 380-3584580 ali na e-mail: taj-nistvo@skdvigred.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 5. julija, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata tečaj latinsko-ameriških plesov v torek, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču sedeža rajonskega sveta. Vabljeni! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od 6. do 9. ali od 13. do 16. julija v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040-774586 ali 3334784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (6., 13., 20., in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavtske kroje na sedežu, Ul. Risorta 3, v torek, 6. julija, od 17.30 do 19.30. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 7. julija, ob 20.30 na sedežu društva Vaške skupnosti v Praprotu. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev odbora za obdobje 2010-12, razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na sklepno srečanje letošnje sezone in na družabnost, ki bo v sredo, 7. julija, ob 19. uri v gostilni na Pesku. DRUŽINSKE FOTOGRAFIJE, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950-80 bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, do 9. julija, od pon. do petka, 9.30 - 11.30. Slike bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Info: 0403481248 (pon.- petek 9.30-11.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali info@infonarodni-dom.eu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V petek, 9. julija, »La principessa e il ranocchio«; v četrtek, 15. julija, dokumentarni film slovenskega fo-toreporterja »Bil sem zraven«. Prisoten bo režiser Jurij Gruden. Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Ca-stelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK iz Kmetijsko živilskega področja: tehnike vinarstva 50 ur; predelava prašičjega mesa 56 ur; tehnike oljkarstva 60 ur. Področje upravljanja podjetja: uspešna komunikacija 33 ur; tehnike prodaje 48 ur; splošno knjigovodstvo 60 ur; upravljanje finančnega poslovanja podjetja 60 ur. Tečaji so namenjeni prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Cena: 1,00 evro za vsako uro, brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Vpisovanja na sedežu v Ul. Ginnastica 72 - TS (tel. 040-566360, ts@adforman-dum.eu). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE vjuliju - 20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk, tel. št. 040212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Pro-seška ul. 131, Opčine. E-mail: info@skladmc. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo La Quercia organizirajo v sredo, 14. julija, za družine in otroke bivajoče na teritoriju treh občin enodnevni izlet v Gardaland. Info na tel. št. 040-2071386 ali na 040-2907151, najkasneje do ponedeljka, 12. julija. Mesta so omejena. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; e-mail: tpkcntsirena@li-bero.it. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polo-nio 3, tel. št. 040-3476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celoteden-ski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; email: info@yccupa.org; www.yccupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Na-brežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-pošta: fabris@comune.duino- aurisina.ts.it. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040635626. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-pošta: info@yccupa.org; www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. 4.7.2000 4.7.2010 Elisabetta Grgic vd. Komar Ob 10. obletnici smrti se je z ljubeznijo spominjajo hčeri Magda in Sonja z družinama Ricmanje, 4. julija 2010 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin Dragice Pangos Paulina Družina ZAHVALA Marta Stefani vd. Cah Hvala vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin in nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala zdravniku in prijatelju dr. Stefanu Ferfogli, teti Sabini, Marini, prijateljici Vesni, g. župniku in cerkvenemu zboru ter moškemu zboru Vesna. Pia in družina Praprot, Sv. Križ, 4. julija 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 28 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / SAGRA Qodbenega društva Frosek na B'lancu Danes ples z ansamblom SOUVENIR Mladinski krožek DOLINA" in župnija sv. Urha dolina vabita na PRAZNOVANJE SVETEGA URHA V Danes, 4. julija ob19.uri: slovesna sveta maša v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi nastop pihalnega orkestra "Breg" In plesne skupine Queens TOPLO VABLJENI!!! V OBČINA ZGONIK Pokrajina Trst ODPRTE OSMICE, A NE SAMO SAMATORCA 2010 danes, 4.7.2010 ob 10.30 v Samatorci Sv. maša ob praznovanju Sv. Urha, ob 14.00, na balinišču finale turnirja v briškoli. OSMICE BODO ODPRTE OD PETKA, 2. JULIJA DO NEDELJE, 4. JULIJA 2010 ZA PRIJETNO VZDUŠJE BO POSKRBELA GODBA SALEŽ , Bambičeva Galerija vabi v okviru Openskih poletnih večerov konzorcija Skupaj na Opčinah v petek, 9.7.2010, ob 17.30 na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk Živali in narava se veselijo, se igrajo in se spoštujejo... Nastopil bo zbor Kraška burja iz Socialno varstvenega zavoda Dutovlje Opčine. Proseška ul. 131 Razstava bo odprta do 23.7.2010 od pon. do petka: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 v soboto, 10.7.18.00-20.00 in v nedeljo,11.7. 10.30-12.30 Organizacijski odbor Zoisovega plesa se iskreno zahvaljuje spodaj navedenim podjetjem, ki so podprli našo pobudo in prispevali k njenemu uspehu ADRIAENERGY AERODROM LJUBLJANA AGROSOSIČ ARBITER AURORA VIAGGI AUTOSCUOLA BIZJAK BAR LATTERIA NERINA CATTARUZZA PELLETTERIE CLAUDIO HAIR STYLE COGECO CONAD DRAGULJARNA SKERLAVAI DUNE ERRETRE BOUTIQUE GIOIELLERIA OROLINEA GODINA DOTT. GIUSEPPE FIORI CARLA FIORI SAVINA JULIA VIAGGI MIMA S.n.c. NUOVA TECNOUTENSILI S.a.s. OREFICERIA G&R OTTICA BUFFA PAROVEL GROUP S.r.l. PULISECCO S. FRANCESCO SAN DALJ TRADING COMPANV S.p.A. S.M. PROMOZIONE ARGENTI S.a.s. TRŽAŠKA KNJIGARNA VERA FIORI BK2 Casa del detersivo S Poslovni oglasi Hfl Osmice Ei Turistične kmetije OŠTARIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 ŠD Vesna ŠD Mladina SKD Vesna vabijo na VAŠKI PRAZNIK V KRIŽU danes. 4. julija Glasba v živo vsak večer. U Kino V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) S Mali oglasi GOSPA SREDNJI LET išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam. Tel. 349-6349037. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 3489298134. IŠČEM RABLJENE KNJIGE za prvi letnik liceja F. Prešeren - znanstveno-teh-nološka smer (sekcija A). Tel. 048143407. PRODAM novo peč Piazzetta 655 - EHT, še v embalaži. Cena 2.600,00 evrov. Tel. št.: 333-2870593 (po 17. uri). PRODAM MOTOR KTM EXC 125 cc, super motard, letnik 2003, v dobrem stanju, malo prevoženih kilometrov, možnost preizkušnje. Cena 3.600,00 evrov. Tel. 339-8836705 - Nik. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Tel. 040 - 211454. OSMICA PRI ŠTOLFOVIH je odprta v Saležu št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. št. 040-229174. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je odprl Škerk Alberto v Trnovci. Tel. št. 040-200937. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040-229349. Toplo vabljeni! STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! V GABROVCU pri Bogdanu in Mar-lenki je odprta osmica. Tel. št. 040 -2296068. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 -208987. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040 - 229211. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah, toplo vabljeni! AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Twilight saga: Eclipse«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Il segreto dei suoi occhi«. Poletna arena: 21.15 »Agora«. CINECITY - 14.50, 15.30, 16.00, 16.30, 17.10, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 21.30, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; 20.00, 22.00 »Poliziotti fuori«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.15 »A-Team«; 15.05 »Tata Matilda e il grande botto«; 17.20 »Sex and the City 2«; 14.50, 17.15, 19.50 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 22.00 »Robin Hood«. FELLINI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Il concerto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 22.00 »La papessa«; 20.20 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.10, 21.00 »Mrk«; 15.10, 17.20, 19.20, 21.20 »Veronika se odloči umreti«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Morilci«; 13.30 »Shrek za vedno - 3D (sinhro.). KOPER - PLANET TUŠ 20.30, 23.25 »Robin Hood«; 11.10, 13.30, 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 15.05, 18.05, 21.05, 23.59 »Seks v mestu 2«; 11.20, 13.50, 16.30, 19.00, 21.20, 23.50 »Mrk«; 11.45, 14.00, 16.20, 18.40, 21.10, 23.30 »Mora v Ulici Brestov«; 12.10, 17.15, 19.15, 21.15, 23.15 »Naj ostane med nami«; 13.10, 16.15, 18.30, 20.40, 22.50 »Zgodba o Johnu Lennonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.20, 22.15 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 3: 16.30 »Tata Matilda e il grande botto«; 18.15, 20.15, 22.15 »City Island«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »5 appuntamenti per far-la innamorare«; 18.15, 22.15 »ATeam«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 3: 15.40, 17.45, 20.00, 22.00 »Christine Cristina«; Dvorana 4: 16.00, 18.00 Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 16.10, 18.20, 21.30 »The A-Team«. S3 Prireditve KD KRAŠKI DOM priredi danes, 4. julija, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu »Štrekljev večer«. Predstavil se nam bo Mepz Davorin Jenko iz Banja Luke. Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN ŽUPNIJA SV. URHA vabita na praznovanje vaškega zavetnika sv. Urha. Danes, 4. julija, ob 19. uri slovesna sv. maša v župnijski cerkvi. Sledil bo nastop PO Breg in plesne skupine Queens. OBČINA ZGONIK vabi na »Odprte osmice, a ne samo Samatorca«. Danes, 4. julija, odprtje osmic in razstave s kulturnimi utrinki: ob 10.30 sv. Maša ob praznovanju zavetnika cerkve sv. Urha v Samatorci, ob 14. uri na balinišču finale turnirja v briškoli. In še »Skok v naravo«! po pešpoti Sv. Lenarta. Prireditev spada v sklop pobud »Pot zemlje in vode - virov življenja«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Evropska levica organizira do 5. julija v Miljah na Trgu Caliterna, praznik komunističnega tiska. Delovanje M Izleti Zahtevna in truda polna preizkušnja, zaslužen uspeh... Na konservatoriju v Castelfrancu Venetu je odlično opravil diplomski izpit iz klasične harmonike Manuel Figheli Iskreno mu čestitajo Sosičevi kioskov od 18. do 23. ure, vsak večer razprave in glasba. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v petek, 9. julija, ob 17.30 v okviru Openskih poletnih večerov - Skupaj na Opčinah na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk »Živali in narava se veselijo, se igrajo in se spoštujejo... « Nastopil bo zbor Kraška burja iz Socialno varstvenega zavoda Dutovlje. ZBOR JACOBUS GALLUS gosti priznani sirakuzanski mešani zbor Mu-sicAntiqua. Obe skupini bosta v soboto, 10. julija, oblikovali koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe ob 20.30. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. Te dni je uspešno opravila maturo Martina Timeus Iskreno ji čestitajo mama Nadia, oče Aleksij, brat Matija ter noni Wanda in Violeta Nikol Kralj (Mišuli) je uspešno dokončala družboslovno višjo šolo. Še mnogo študijskih uspehov v življenju ji želijo nono Aldo ter noni Elda in Gabrijela Čestitke DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 16. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Opčin izpred hotela ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do Stare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-413025 (Marinka). SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Jutri v Gropadi CHIARA SLAVEC polnoletna bo postala, saj svojih 18 let bo praznovala. Mnogo zdravih in srečnih dni ji želimo v družini vsi, predvsem pa ostani vedno taka kot si! Očka Giorgio, mama Suzi ter sestra Manuela. V Gropadi brhko dekle živi, in jutri 18 let slavi. CHIARA SLAVEC ji je ime in želje none Klare in nonota Angela so te. Naj smeh mladosti vedno spremlja te in vse tihe želje naj ti izpolnijo se. Draga CHIARA, teti Cinzia in Manuela z družino vso, se pridružijo in lepo mladost ti voščijo! Naša dva smučarska učitelja JANJA DEL LINZ in LINO CULOT sta po večletnem uspešnem delovanju kot učitelja, po praktičnem in teoretičnem delu ter seminarsko nalogo o SK Devin, postala Trener-Pro v alpskem smučanju. Iskrene čestitke in uspešno delo na belih strminah. Odbor, člani in tekmovalci SK Devin. Na liceju A. M. Slomška je uspešno opravila maturo VERONIKA CARLI. Iskreno ji čestitamo in želimo, da bi še naprej tako resno in z uspehom dosegala življenjske cilje, vsi, ki jo imamo radi. Naš DOMEN je pridno izpeljal maturo in sedaj bo šel na ptičjo turo. Še lepih uspehov v obilo, to nas domačih je voščilo. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: agip:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 shell: Drevored Sanzio esso: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče q8: Istrska ulica 212 tamoil: Miramarski drevored 233/1 črpalke odprte 24 ur na 24 agip: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 total: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE nočne črpalke in self service tamoil: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 agip Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 esso: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 omv: Proseška postaja 35 shell: Ul. Locchi 3, Fernetiči total: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občinski svet izglasoval rebalans proračuna Za večino izjemen, za opozicijo nedorečen Uprava porazdelila med razne postavke 4.200.000 evrov - Kako bodo uporabili denar za rajone? Petkovo zasedanje občinskega sveta bumbaca 28 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / APrimorski ~ dnevnik GORICA - Občina Pomoč ■ v* • ob vročini S prvim vročinskim valom - včeraj je živosrebrni stolpec v Gorici presegal 33 stopinj Celzija - je goriška občina okrepila kontrole nad starejšimi osebami, ki so najbolj povržene zdravstvenim težavam zaradi toplote. Socialne službe bodo namenile posebno pozornost 2.589 občanom, ki so stari nad 70 let in ki živijo sami. »S pomočjo družinskih zdravnikov in zdravstvenega podjetja smo v stalnem stiku s starejšimi občani, ki bi zaradi visokih temperatur lahko potrebovali posebno pomoč,« pojasnjuje občinska odbornica za socialo Silvana Romano in opozarja, da pred začetkom poletja so sprožili informativno akcijo, s katero so starejše občane poučili o nevarnosti dehidracije in drugih težav, ki jih lahko povzročijo visoke temperature. V Gorici ima preko sedemdeset let 7.011 občanov; 3.061 jih živi samo z eno osebo, 787 pa jih stanovanje deli z dvema družinskima članoma. V občinskem socialnem središču v Ulici Baia-monti je na voljo posebno okence, ki nudi vse potrebne informacije o oskrbi in pomoči za starejše občane. S 23 glasovi večine za, z dvema vzdržanima in z enajstimi glasovi proti je goriški občinski svet v noči med petkom in včerajšnjim dnem izglasoval rebalans proračuna, ki velja skoraj 4.200.000 evrov. »V dosedanjih rebalansih ni bilo nikoli na razpolago toliko sredstev kot v našem, zato sem prepričan, da smo opravili izjemno delo. Znižali smo celo vrsto stroškov, še pomembneje pa je to, da je večina složno podprla dokument in dokazala veliko zrelost,« poudarja župan Ettore Romoli, drugačnega mnenja pa je seveda opozicija. »Vsebina rebalansa je zelo medla. Župan se je pred nekaj tedni z velikim pompom srečal s predsedniki rajonskih svetov, veliko je obljubljal, v resnici pa v rebalansu ne piše, katerim posegom bo namenjen denar za rajone,« pravi občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, njegov kolega iz vrst Foruma za Gorico Marko Ma-rinčič pa opozarja, da bodo rajoni prejeli 1.600.000 evrov, kako bo ta denar razporejen med rajonskimi sveti pa zaenkrat ni znano. »Na seji občinskega sveta se nam je zdelo smešno, da namenjamo denar za popravilo cest, v resnici pa še nihče ne ve, katere ceste je treba sploh popraviti,« poudarja občinski svetnik Slovenske skupnosti Božidar Tabaj in dodaja, da naj bi nekaj denarja namenili tudi popravilom pokopališč v Pod-gori, Pevmi in Štandrežu, jasnih zagotovil s tem v zvezi pa ni od nikoder. Kritikam Waltritscha, Marinčiča, Ta-baja in ostalih svetnikov opozicije na daljavo odgovarja župan Romoli. »Katerim posegom nameniti denar bomo odločili skupaj s predsedniki rajonskih svetov. Z njimi se bomo srečali v roku enega meseca in skupaj bomo določili, kateri posegi, vezani na obnovo cest, pločnikov, pokopališč in športnih objektov, so najbolj nujni,« pojasnjuje Romoli in poudarja, da ima občinski odbor pristojnost nad porazdelitvijo sredstev, zato pa so po njegovem mnenju kritike opozicije povsem ne-predmetne. Kakorkoli, župan pojasnjuje, da bodo rajonski sveti poleg 1.600.000 evrov koristili še dodatnih 560.000 evrov, ki so jih namenili raznim posegom na teritoriju. Župan dalje razlaga, da so v proračunskem rebalansu okolju namenili 157.000 evrov, mladinskim projektom 124.000 evrov, sociali 971.000 evrov, posegom v gospodarstvu 460.000 evrov, kulturi 96.000 evrov, 234.000 evrov pa pobudam za povečanje privlačnosti mesta, med katerimi izstopa 60.000 evrov vredna reklamna kampanja, ki jo bodo sprožili v FJK, Avstriji, Sloveniji in Venetu. Med predstavitvijo podatkov o rebalansu in komentiranju poteka občinskega sveta, ki se je zaključil ob 1. uri ponoči, je župan izpostavil, da so odobrili nekaj resolucij, ki jih je predlagal Wal-tritsch. Na njegovo pobudo so s 60.000 na 65.000 evrov zvišali prispevek za sklad za pomoč delavcem v dopolnilni blagajni, poleg tega pa je župan Waltritschu zagotovil, da se bo zavzel za prenovo zidu podgorskega pokopališča. V rebalansu je predviden tudi denar za zamenjavo oken štandreške telovadnice ter za vzdrževalna dela na nogometnih igriščih v Štandrežu in Podgori. (dr) GORICA - Posest »Za našo občino ni koristi« »V prvem seznamu državne posesti, katere prenos je predviden na krajevne uprave, ni velikih koristi za goriško občino.« Tako ugotavlja goriški župan Ettore Romoli, potem ko je v roke dobil prvi seznam državne posesti, ki so ga sestavili na podlagi zakona o davčnem federalizmu. Romoli napoveduje, da bo med prvim obiskom v Rimu preveril zadevo, saj se je na seznamu znašlo tudi zemljišče ob mirenskem letališču, ki naj bi bilo vredno 1.704.200 evrov. Na seznamu je za goriško občino poleg omenjenega zemljišča še bivši sedež gasilcev v Ulici Dei Leoni. »Leta 2007 je goriška občina poskrbela, da je poslopje v Ulici Dei Leoni prešlo pod državno posest, zato pa ne vidim razloga, da bi zdaj ponovno postali njeni lastniki,« pojasnjuje župan Ettore Romoli. Med 748 zemljišči in poslopji iz raznih krajev Furlanije-Julijske krajine, ki bi lahko prešli v last krajevnih uprav, za goriško pokrajino izstopajo kasarne finančne straže »Monte Fortin« v Jamljah ter »Armando Trezza« in »Dosso Faiti« v Števerja-nu, dalje kasarna Toti-Bergamas v Gradišču, kasarna karabinjerjev v Turjaku, kanal in poslopje luške ka-petanije v Tržiču, bivše skladišče streliva v Zagraju in nekdanja opekarna v Krminu. GORICA - Nesreča v noči med petkom in včerajšnjim dnem Padec z obzidja 29-letni Raffaele Sanson utrpel hude poškodbe - S pridržano prognozo v videmski bolnišnici V videmski bolnišnici se zdravi s hudimi poškodbami 29-letni Goričan Raffaele Sanson, ki je v noči s petka na soboto padel z obzidja goriškega gradu. Utrpel je številne poškodbe, včeraj popoldne pa je prestal operacijo hrbtenice. Njegovo življenje naj ne bi bilo ogroženo, čeprav še ni jasno, kakšne bodo posledice padca. Mladenič se je s skupino prijateljev sredi noči sprehajal po grajskem naselju. Naenkrat se je oddaljil od prijateljev, ki so ga po nekaj minutah čakanja začeli iskati. Ker ga niso nikakor uspeli najti, so na pomoč poklicali patruljo karabinjerjev, ki je vozila tam mimo. Skupaj za agenti so kmalu zatem našli mladeniča, ležal je pod grajskim obzidjem. Padel je z višine osmih do desetih metrov in obležal v nezavesti. Na kraju nesreče so okrog 4. ure zjutraj posredovali goriški gasilci in reševalci službe 118, ki so mladeniču takoj nudili prvo pomoč. Ker je utrpel zelo hude poškodbe, so ga prepeljali v videm-sko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Ka-rabinjerji so že izprašali njegove prijatelje, ki niso znali povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. V okviru preiskave bodo preverili tudi, ali je ponesre- Kraj padca čenec zaužil kako opojno sredstvo, edi- na grajskem no on pa bo morda znal povedati, za- obzidju kaj se je povzpel na obzidje in kako je z njega padel. bumbaca GORICA-TRŽIČ - Začele so se razprodaje Vroči popusti Dopoldne in zvečer dober obisk, v najtoplejših urah trgovine samevale S popusti so tudi goriške trgovine privlačnejše bumbaca Vročinski val je pogojeval včerajšnji začetek sezonskih razprodaj. V zgodnjih dopoldanskih urah so goriške in tržiške trgovine obiskali številni kupci, tako da so bili ponekod s prodajo zelo zadovoljni. Z višanjem temperature pa so se trgovine začele prazniti, saj se je pod vročim soncem malokdo opogumil in se odpravil na sprehod po mestnih ulicah. Ko je pod večer vročina pojenjala, je Gorica spet oživela. Ulice so se napolnile, tudi v javnih lokalih se je nabralo ljudi, ki so si privoščili hladen napitek. Zvečer je bilo marsikje poskrbljeno za glasbo v živo, številni trgovci iz mestnega središča pa so svoje blago prodajali do 22. ure. K vrvežu sta pripomogla tudi finale košarkarskega turnirja na Trgu Battisti in koncert mladinskih glasbenih skupin v ljudskem vrtu. Še dlje kot v Gorici so bile trgovine odprte v Tržiču, kjer so trgovci svoje blago prodajali do polnoči. V Tržič so z »belo nočjo« priklicali na ulice številne domačine in prebivalce vseh sosednjih krajev, tako se je veselo vzdušje ob glasbi nadaljevalo do poznih ur. V Gorici je včeraj združenje Nuovo Lavoro uresničilo prvi projekt »mikro-zaposlitve«. S sponzorstvom trgovin So-relle Ramonda in Benetton se je skupina mladih vozila po mestu s kolesi in mimoidoče opozarjala na začetek razprodaj. 22 Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO PEVMA - Novi objekt sredi vasi uporaben samo v toplih mesecih Dobili športno središče, čakajo še na kulturno Dvonadstropna stavba neizkoriščena, do danes ni bilo posluha za zahteve krajevnega sveta Z odbojkarskim turnirjem, ki ga je društvo Naš prapor v minulem tednu priredilo v Pevmi, so se jasno pokazale prednosti pa tudi pomanjkljivosti oziroma nedorečenosti pri uresničitvi športno-re-kreacijskega središča sredi vasi. Čeprav je šlo sicer za odmevno, a konec koncev manjšo športno prireditev, so pevmski odbojkarski večeri vendarle veljali za prelomnico v športni ponudbi na desnem bregu Soče. Objekt so svečano predali namenu lansko poletje in nedvomno predstavlja veliko pridobitev za krajevno prebivalstvo, zlasti še za mladino. Velja izpostaviti dejstvo, da je športno središče uporabno tudi za druge pobude, kot so poletna praznovanja, šolska telesna vzgoja in zaključne akademije. Velika plošča je primerna za kulturne prireditve, od koncertov do gledaliških predstav, saj objekt razpolaga tudi z dokaj velikim odrom. Zahteva po postavitvi odra, ki ga prvotni načrt ni predvideval, se je že lani pokazala za utemeljeno. Kompleks razpolaga še s sodobno grajenimi slačilnicami za športnike, sanitarijami za publiko, kurilnico za toplo vodo in pomožnimi prostori. Vse to je bilo pridobljeno iz starega gospodarskega poslopja, ki je stalo le nekaj metrov stran in je nekoč služilo župnišču. Od lanskega odprtja do danes je bilo središče na voljo krajevni mladini, ki si je tam uredila igrišče za mali nogomet, na svoj račun so prišli tudi kotalkarice in košarkarji, pa še otroci in mladina za svoje igre. Zaradi dolgotrajnih postopkov pri izdajanju dovoljenj se je žal zataknilo pri redni uporabi igrišča s strani učencev domače osnovne šole Josip Abram. Organizirani treningi pa so izključno v domeni domačega športnega društva Naš prapor, ki se že skoraj tri desetletja uspešno ukvarja z odbojko. Društvo je že lani priredilo temeljito vadbo odbojke v vidiku nove sezone. Vse to bodo Praporci ponovili tudi letos. Kot so nam povedali društveni športni delavci, bodo v kratkem priredili tudi poletne odbojkarske večere po formuli 2X2. Pozornost bo najprej namenjena druženju mladih in manj mladih odbojkarjev, hkrati ne bo zanemarjena športna plat, saj edino igranje ob mreži dograjuje mladega od-bojkarja. Ker pa leži objekt v Pevmi, je prav, V ospredju slačilnice, na levi igrišče, v ozadju pa skoraj neizkoriščena stavba vip da se ga poslužujejo domačini, ki so nanj čakali veliko let. Vsaj v toplejših mesecih naj bi zato igrišče uporabljali športniki in vsi tisti, ki si želijo družbe in sprostitve na prostem. Objekt pa je žal neuporaben v zimskih mesecih, ki znajo biti vetrovni in mrzli. Ob igrišču in slačilnicah stoji mogočna dvonadstropna stavba, ki razpolaga z velikim podstrešjem. Nekdaj je tu bilo pevmsko župnišče, sedaj pa je tam sedež krajevnega sveta. Kolikor toliko uporabljivi so le prostori v pritličju, medtem ko sta prvo nadstropje in podstrešje zanemarjeni in potrebni korenite prenove. Krajevni svet je na pristojne oblasti že velikokrat naslovil zahtevo po ureditvi celotne stavbe, ki bi ob pomanjkanju primernih prostorov v Pevmi lahko res postala središče za celotno skupnost. Do danes pa je krajevni svet vsakič naletel na gluha ušesa. Sliši se čud- no, vendar edini uporabni prostor v Pev-mi je cerkev, ki pa tudi ni primerna za katerokoli prireditev. Na dlani je, da vas potrebuje kulturni center, ki bi nadomestil nekdanjo »legendarno« dvorano, ki je še do pred nekaj leti stala sredi vasi in so jo z udarniškim delom uredili domačini. Novi lastniki so stavbo s priljubljeno »salo Našega prapora« preobrazili v kompleks desetih stanovanj, ki naj bi bil dokončan v kratkem. Vse dejavnosti, s sedeži društev vred, ki so bile dobesedno odtod »izgnane«, bi lahko našle mesto ravno v novem športno-rekreacijskem središču. Vprašanje, kdaj in pod katerimi pogoji se bo to zgodilo, je danes še brez odgovora. Odvisno bo tako od politične volje kot tudi od krajanov, ki z vztrajnostjo in prizadevnostjo lahko dokažejo, da želijo v Pevmi tudi kulturno postojanko. (vip) PEVMA Z zavetnico tridnevno praznovanje Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje je pripravil program bližajočega se praznika sv. Ane, pevmske zavetnice. Tridnevno praznovanje je med domačini zelo občuteno, hkrati pa je tudi priložnost za druženje ljudi od blizu in daleč, saj ob verskem obredu ponujajo kulturni in športni program pa še sprostitev. Na sestanku krajevnega sveta sta sodelovali obe društvi, ki delujeta na tem območju, Naš prapor in Sabotin. Na lanskih izkušnjah, ko je zaradi slovesnega odprtja športno-rekreacijskega središča v Pev-mi praznik imel izjemen odmev, in na sodelovanju krajevnega sveta z društvoma so zasnovali tudi letošnje dneve sv. Ane. Lani so prazniku namenili štiri dni, letos se bodo vrnili na tradicionalne tri dni. Začetek praznovanj bo v petek, 23. julija. Med večerom bodo razglasili zmagovalce natečaja »V našem vrtu cvetijo...«, narečno igro bodo uprizorili igralci Beneškega amaterskega gledališča, pa tudi glasba in petje bosta popestrila večer. V soboto, 24. julija, bodo na svoj račun prišli ljubitelji rock glasbe, ki jih je tudi na Goriškem veliko. Kot je že navada zadnjih dvajsetih let, bodo na večeru nastopile tri do štiri rock skupine. Pevmski praznik je postal nepogrešljiva etapa v krajevni rock sceni in bo zato priklical veliko mladih z obeh strani državne meje. Omembo zasluži, da na oder v glavnem stopajo krajevne skupine, za marsikateri bend pa bo pevmski večer predstavljal lepo priložnost za nastop pred občinstvom. V nedeljo, 25. julija, bo na vrsti verski obred s tradicionalno procesijo po vasi in z družabnim srečanjem. Prireditelji bodo tudi letos poskrbeli, da bo na prvih dveh večerih deloval dobro založen kiosk zato, da udeleženci pevmskega praznika ne bodo ne lačni ne žejni. (vip) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Tradicionalno srečanje udeležencev izletov v organizaciji agencije Aurora bo letos izjemoma potekalo jeseni. Pri agenciji so se tako odločili, ker slikovno gradivo z vseh treh destinacij ni še pripravljeno, marsikdo je že na počitnicah, temperature so visoke in je prevroče sedeti v zaprtih prostorih. Srečanje je zaradi omenjenih razlogov odloženo na jesenski čas. Plesne delavnice v Jamljah Društvo Kremenjak prireja v soboto, 10. julija, med 8. in 20. uro v večnamenskem središču v Jamljah plesne delavnice za mlade, otroke in odrasle. Udeleženci se bodo lahko preizkusili na vsaki delavnici glede na svoje predznanje. Delavnico ritmične gimnastike, ki bo potekala med 9. in 10. uro ter med 11.30 in 12.30, bo vodila Petra Dilli, namenjena pa je otrokom od 5. do 8. leta starosti. Delavnico moderne in sodobne tehnike (od 10. in 11.30 in od 12.30 do 14. ure) bo vodila Daša Grgič, delavnico hip hopa (od 14.30 do 15.30 in od 17. do 18.30) Niko Sardoč, delavnico sal-se (med 15.30 in 17. uro ter med 18.30 in 20. uro) pa Mitja Bitežnik. Rok za prijave zapade v torek, 6. julija. Za informacije so na voljo naslova elektronske pošte askdkremenjak@gmail.com in jel-ka.b@libero.it ter telefonski številki 3200220059 (Jelka) in 338-6495722 (Martina). NOB na Kambreškem Danes ob 15. uri bo na Kambreškem praznik, ki ga posvečajo spominu na partizansko bolnišnico Jakob Završnik, 65-le-tnico prenosa ranjencev v Tržič in konec druge svetovne vojne. Govornik bo podpredsednik državnega zbora Vasja Kla-vora, spomin na čase iz NOB bo obudila Francka Hvalica, por. Kovačič - Vasiljka. Letaki ob prihodu Maronija Ob jutrišnjem obisku ministra Roberta Maronija v Tržiču bodo sindikati FIOM, FIM in UILM delili letake, s katerimi bodo zahtevali enakopravnost za tuje delavce. Tujci s svojim delom prispevajo 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, v naši deželi pa bivajo le v 3,2 odstotkih stanovanj ATER. CONI bo zasedal v Tržiču V dvorani društva Cosulich v Tržiču bo jutri ob 18.30 zasedal pokrajinski odbor CONI, njegov predsednik Giorgio Bran-dolin bo podal sliko športnega udejstvo-vanja na Goriškem. Robič s člani upravnega odbora fundacije foton.n. Ekstremni kolesar Jure Robič bo dal vse od sebe za pomoč otrokom Upravni odbor Fundacije za invalidno mladino Stara Gora - Vrabček upanja - je v četrtek podpisal dogovor o sodelovanju z ultramaratonskim kolesarjem Juretom Robičem, ki je pred kratkim osvojil že svojo peto zmago na eni najzahtevnejših dirk na svetu, dirki preko Amerike (RAAM). V fundaciji, ki je bila ustanovljena pred dobrim letom, na različne načine zbirajo sredstva za nakup opreme in pripomočkov za oddelek invalidne mladine v Stari Gori. Velika želja in cilj predstavnikov fundacije pa je pomagati pri izvedbi investicije v nov objekt oz. sodoben rehabilitacijski center, ki bi nadomestil prenatrpane in dotrajane montažne paviljone, v katerih sta bivanje in delo precej otežena. »Povabilo za sodelovanje in pomoč fundaciji sem sprejel z velikim veseljem in spoštovanjem. Priznati moram, da sem bil po ogledu Stare Gore presunjen in ganjen. To, da se pomaga tem otrokom, bi morala biti naša osnovna dolžnost. Kjerkoli in kadarkoli bom dal vse od sebe, saj si ti otroci in ta bolnišnica res zaslužijo pomoč,« je povedal Robič. (nn) NOVA GORICA-ŠANGHAJ - Izobraževanje in razvojni projekti Našli kitajske partnerje Solkanski center odličnosti bo sodeloval s šanghajskim sinhrotronom, ki je največji kitajski znanstveni projekt Na Kitajskem, poleg vladne, se je pred kratkim mudila tudi slovenska gospodarska delegacija, ki se je udeležila 3. slovensko-šanghajskega gospodarskega foruma. Na njem sta bila v ospredju vloga in pomen malih in srednje velikih podjetij na Kitajskem, v Sloveniji in EU. Ob koncu foruma sta slovenska in kitajska stran podpisali memorandum o soglasju o sodelovanju med novogoriškim Tehničnim šolskim centrom - Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (TŠC-MIC) in šanghajskim storitvenim centrom za ustanavljanje in razvoj malih podjetij ter sporazum o sodelovanju med solkanskim Centrom odličnosti za biosenzoriko, in-strumentacijo in procesno kontrolo (COBIK) ter šanghajskim inštitutom za aplikativno fiziko kitajske znanstvene akademije oziroma pospeševalni-škim inštitutom SSRF. »To je veliko priznanje za COBIK, saj gre za enega največjih pospeševalni-ških inštitutov na Kitajskem, s tem sodelovanjem nas sprejmejo kot enakovrednega partnerja,« je povedal Mark Pleško, član strokovnega sveta COBIK, ki je v Šanghaju podpisal pogodbo o sodelovanju s tamkajšnjim sinhrotronom SSRF, ki je sicer največji kitajski znanstveni projekt. Slovenski gospodarski delegaciji so se na obisku v Šanghaju priključili tudi predstavniki novo-goriškega MIC-a, ki deluje v okviru tamkajšnjega Tehničnega šolskega centra. »Ker nas zanimajo tuji trgi, smo se že lani oktobra na Kitajskem povezali z nekaterimi kitajskimi partnerji, ki so se zanimali za sodelovanje z nami. Že mesec dni kasneje smo dobili vrnjen obisk s strani enega od njih,« pojasnjuje vodja MIC-a Adrijana Hodak. Nadaljnje sodelovanje je tako prineslo junijski podpis sporazuma o sodelovanju. »Memorandum govori o Mark Pleško, član strokovnega sveta COBIK, podpisuje pogodbo s kitajskimi partnerji dolgoročnem sodelovanju na področju izmenjave dijakov, študentov in profesorjev na področju razvojnih projektov in vseživljenjskega izobraževanja,« dodaja Hodakova. Kitajski partnerji so bili ob obisku v Novi Gorici navdušeni nad sodobno opremljenim laboratorijem za mehatroniko, zato bodo že konec leta izvedli izmenjavo študentov, ki se zanimajo za to področje. »S pomočjo izmenjav moramo najprej podrobno spoznati sistem drug drugega, v bodoče pa bi radi širili in izmenjevali "know-how",« pojasnjuje vodja MIC-a. Poleg tega je na Ki- tajskem vse več slovenskih podjetij, ki najamejo kitajske inženirje in ostalo delovno silo, zato bi bila medsebojna izmenjava znanja in izkušenosti z obeh prostorov ter vzpostavitev sistema poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, dobrodošla. »Pripravljamo torej teren za vse to,« dodaja Hodakova in obenem omenja še zanimivost glede poslovanja s kitajskimi partnerji: »Vsa podjetja, ki s Kitajci sodelujejo več let in imajo zato že nekaj izkušenj z njimi, opozarjajo, da se z njimi dela s počasnimi koraki, nikakor ne na hitro.« (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 4. julija 2010 1 1 ŠTEVERJAN - Danes vrhunec 40. festivala narodnozabavne glasbe Z vseh koncev Slovenije za zmago na jubilejni izvedbi Ob 17. uri se začenja finale tekmovanja - Pred nagrajevanjem revijalni del Otroci in mladi domačini pojejo himno festivala »Zarja Števerjana« (zgoraj), harmonikar med nastopom (levo), napovedovalka Vesna Kuljaj (desno) in udeleženci petkovega večera (spodaj) i. škorjanc, bumbaca Števerjan bo še danes prestolnica valčkov in polk, saj v briški vasi od petka poteka 40. festival narodnozabavne glasbe, ki ga prirejajo delavni člani domačega društva Frančišek Borgia Sedej. Tudi letos so se vabilu prirediteljev odzvali ansambli z vseh koncev Slovenije - štever-janski festival je v matični državi od nekdaj zelo popularen -, ki so se v petek in včeraj potegovali za pravico do nastopa v današnjem finalu. V petkov večer je uvedel zbor šte-verjanskih otrok in mladih, ki je zapel himno festivala - skladbo Zarja Števerja-na -, ki jo je pred leti posvetil briški vasi ansambel Štajerskih sedem. Nato sta na oder stopila napovedovalca Janez Dolinar in Jasna Kuljaj, nakar se je začel tekmovalni del festivala. Med nastopi ansamblov je z neba padlo nekaj kapljic dežja, kar pa ni oviralo festivala, saj le-ta poteka letos pod šotorom, ki so ga postavili v For-mentinijevem parku. Tekmovalnemu je sledil še revijalni del, med katerim so zaigrali ansambli Slovenski zvoki, Ansambel Gorski cvet in Taims z Opčin, ki so pred leti že dosegli zmago na festivalu. Med številnimi udeleženci otvoritvenega večera so izstopali števerjanska županja Franka Padovan in podžupan Robert Princic, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta in pokrajinska odbornica Mara Černic, poleg domače publike pa so mnogi prišli tudi iz Slovenije. Sinoči je bil na sporedu drugi tekmovalni večer, med katerim so predvajali dokumentarec »Srce na festivalu«, ki ga je deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino pripravil ob letošnjem 40. jubilejnem festivalu. Ob zaključku drugega tekmovalnega dne je komisija določila finaliste, ki se bodo danes potegovali za zmago. Zadnji festivalski dan se bo pričel ob 17. uri, po tekmovalnih nastopih pa bo na sporedu še revijalni del, med katerim se bodo občinstvu predstavili ansambli Krt, Vitezi celjski, Primorski fantje in Vrtnica. Sledilo bo nagrajevanje, s čemer se bo jubilejni festival slovesno zaključil. Ljubitelji na-rodnozabavne glasbe, ki jim je Števerjan težko dosegljiv, bodo tudi danes lahko spremljali potek tekmovanja v živo na spletni strani http://sedej.org. KINOATELJE Topolove v filmu »Običaj in prevara« Anja Medved Uli Na letošnji Postaji Topolove bo goriški Kinoatelje kar reden gost mednarodne prireditve, ki se že skoraj dve desetletji spremeni v center sodobne umetnosti, v katerega prihajajo ustvarjalci z vseh koncev sveta. Na Teletopolo si bo mogoče ogledati dokumentarni film »Običaj in prevara« v režiji Anje Medved. Film sledi vtisom ustvarjalcev, organizatorjev in domačinov, ki so skupaj uspeli ohraniti to vas in jo zapisati svetu umetnosti. Film bo doživel televizijsko premiero danes, 4. julija, ob 20.50 na slovenskem programu deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino, dan po odprtju Postaje Topolove 2010; ponovitev bo v četrtek, 8. julija. Ravno tako danes bo Topolove obiskal Alvaro Petricig, režiser iz Nadiških dolin, ki bo spregovoril o najnovejšem filmu »Prostor v tej galaksiji«, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja in Zavoda Kinoatelje. Film, ki bo premierno predstavljen jeseni, je izziv, eksperiment, preko katerega avtor skuša odgovoriti bolj s podobami in zvoki kot pa z besedami na vprašanja, ki se vrtijo okoli odnosa med podobami in spominom, med tem, kar bi moralo izpričevati svojo objektivnost - posnet resnični podatek - in vedno subjektivno prebiranje le-te-ga, kar je naše izgnanstvo. V četrtek bo goriški Kinoatelje pripeljal Sočo v Nadiške doline. Ob mraku si bo mogoče ogledati v topolovški kinodvo-rani dokumentarni film »Trenutek reke -Il tempo del fiume«. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta se odpravili na pot, ki jo Soča preteče od izvira do izliva. Srečali sta različne ljudi, ki imajo do te vode različen odnos. Zato to ni film o reki, temveč film o našem odnosu do narave. Ad formandum s tečaji ponuja možnost dostopa do trga dela Ad formandum v Gorici sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele Furlanije-Julijske krajine. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad, ki tako omogoča izvajanje vizije o vseživljenjskem izobraževanju kot instrumentu za zagotavljanje dostopa do trga dela, za stalno izpopolnjevanje zaposlenih ter zagotavljanje znanja in veščin, potrebnih za razvoj teritorija. V Gorici vpisujejo na tečaj oblikovanja tipičnih jedilnih listov (72 ur), uspešne komunikacije (33 ur) in splošnega knjigovodstva (60 ur).Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. do 64. letom starosti s stalnim bivališčem v deželi FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja; izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Tečaj oblikovanja tipičnih jedilnih listov traja 72 ur. Vsebine so sledeče: oblikovanje eno-ga-stronomske ponudbe in storitev, priprava jedilnih listov ob upoštevanju lokalnih in krajevnih tradicij in dimenzij gostinskega sektorja. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih na Fernetičih (gostinski učni center Ad formanduma) od 17. do 22. ure in ob četrtkih v Gorici (Korzo Verdi 51) od 19. do 21. ure. Tečaj uspešne komunikacije obravnava tehnike poslušanja in empatije za obvladovanje odnosov in izboljšanje komunikacije; traja 33 ur. Tečaj splošnega knjigovodstva traja 60 ur in obravnava tehnike knjiženja posameznih računovodskih operacij po načelih pravilnega knjigovodskega vodenja in uporabo ustrezne programske opreme za vodenje knjigovodstva in sestavljanje bilance. Za vse dodatne informacije in vpis v omenjene tečaje je na razpolago tajništvo Ad formanduma v Gorici, na Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu). VZPI-ANPI - Spominska svečanost Na Blegošu poklon skupnemu boju za svobodo Na Lokvah otroške delavnice in ponudba zdravstvenih storitev V organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina bodo v juliju in avgustu vsako nedeljo od 14. do 18. ure na Lokvah potekale otroške delavnice. Prva, posvečena lončarstvu, bo na sporedu že danes. Otroci bodo pod vodstvom kiparke Teje Curk Sorta iz gline izdelovali lončene izdelke. Prihodnjo nedeljo bodo otroci izdelovali igrače iz suhe robe, sledila bo arheološka delavnica, pa izdelava košaric iz furnirja, izdelava panjskih končnic in papirnatih rož. Predzadnja delavnica bo posvečena ljudski arhitekturi. Na njej bodo otroci izdelovali male stare hišice in cerkve. Zadnja otroška delavnica v poletni sezoni bo na Lokvah izvedena 22. avgusta, posvečena pa bo vezeninah oziroma vezenju s križci in izdelavi vizitk. Novost v letošnji ponudbi na Lokvah so pred kratkim predstavili tudi v Penzionu Winkler. Gre za program, ki so ga pripravili v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki z različnih področij in drugimi strokovnjaki na področju sprostitvenih dejavnosti. Do zdaj so organizirali že sedem delavnic za kronične bolnike s Parkinsonovo boleznijo in njihove svojce ali skrbnike, ki so zelo uspele, zato so se odločili ponudbo tri ali petdnevnih delavnic razširiti tudi za druge skupine bolnikov. V okviru omenjenih delavnic ponujajo limfno drenažo, psihološko in psihiatrično podporo, lasten model gibanja za zdravje, kulinarično šolo ter specialistične posvete z ginekologom, psihiatrom, urologom, fiziatrom, anesteziologom in kardiologom. Delavnice potekajo do septembra po dogovoru, zimski program pa bo prilagojen vremenskim razmeram. (nn) Praporščaki na Blegošu, pri obeležju tudi Mirko Primožič in Maurizio Salomoni foto g.i. Na Blegošu so se v petek poklonili slovenskim in italijanskim partizanom, ki so padli marca leta 1945. Takrat je na hribu pri Škofji Loki potekala ostra bitka, med katero so se slovenski borci in pripadniki partizanske brigade Gramsci spopadli z Nemci in njihovimi domobranskimi pomagači. V boju je padlo 28 borcev brigade Gramsci, med njimi so bili tudi brigadni komisar Manfredi Mazzocca - Tordo iz Čedada in nekaj partizanov iz Ločnika. Slovesnosti na Blegošu so se udeležili predstavniki škofjeloške in čedajske občine, rajonskega sveta iz Ločnika in zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije iz Škofje loke; dalje je goriško pokrajino predstavljal odbornik Maurizio Salomoni, delegacijo VZPI-ANPI iz Gorice pa je vodil njen predsednik Mirko Primožič. Prisoten je bil tudi goriški občinski svetnik Federico Portelli, padlim pa se je nazadnje poklonila še delegacijaVZPI-ANPI iz Čedada. Številni govorniki so izpostavili velik pomen skupnega osvobodilnega boja, ki je temeljil na vedno aktualnih vrednotah svobode in bratstva med narodi. 22 Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽIČ - V torek Pesmi, podobe in pričevanja o ladjedelnici Društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske šole v Romjanu prirejajo večer pod zvezdami z naslovom »Pesmi, podobe, pričevanja«; potekal bo ob izidu brošure »Živeti z ladjedelnico« na trgu v Pancanu v torek, 6. julija, ob 20.30. Knjigo je izdalo in uredilo društvo Tržič v okviru projekta Živeti z ladjedelnico - 100 let, ki ga je z društvom Jadro in z Združenjem staršev slovenske šole v Romjanu izpeljalo v letu 2008. Z izbranim gradivom je izšla dvojezična brošura s prispevki zgodovinarja Giulia Mellinata, Milana Pahorja, Vlada Klemšeta in Danila Perica. Knjigo bo predstavil Giulio Melli-nato, pričevanja o delu v ladjedelnici bo podal sindikalist Danilo Peric. Srečanje bo popestrilo predvajanje dokumentarca s pričevanji o ladjedelnici Tržičank Marie in Liberte, ki so ga izdelali dijaki liceja Buonarroti iz Tržiča v sodelovanju z režiserjem Ivanom Gergoletom. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Starši Ensemble z zborovodjo Silvio Pierotti, združenje Staršev bo predstavilo zgoščenko s pesmijo »Umirjeno morje«, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglasbila Silvia Pierotti prav za to priložnost in v kateri se slovenščina in italijanščina stalno prepletata. Na zgoščenki je tudi pesem »Ballata delle navi bianche«, ki jo je prav tako uglasbila Silvia Pierotti. Knjiga je že na razpolago v knjižnici Damir Feigel v Gorici. M Izleti DOBERDOB - Našli prostor za dejavnosti Sidro v karavli Na Lokvici bodo prirejali tečaje in družabna srečanja - Pogajajo se za nove priveze v Tržiču Navtično društvo Sidro v Doberdobu ni našlo primernih prostorov za svoje dejavnosti, zato pa se bo selilo na Lokvico. »Po posredovanju našega člana Viljema Klančiča iz Mirna bomo dobili v uporabo bivšo karavlo jugoslovanske armada na Lokvici, kjer bomo lahko prirejali tečaje in družabna srečanja,« pravi predsednik Sidra Marko Frandolic in pojasnjuje, da imajo med društvenimi člani veliko ljubiteljev morja iz Slovenije. »Pri nas iščejo pomoč za iskanje privezov, zanimajo se za nakup čolnov v Italiji, sprašujejo za praktične informacije,« razlaga Frandolic in poudarja, da so na tržiško občino vložili prošnjo za uresničitev novih privezov v kanalu industrijske cone. »Kanal je širok 32 metrov, toda na eni strani je plovba zaenkrat prepovedana. Občino smo vprašali za ukinitev omejitve, tako da bi lahko uresničili nove priveze za naše člane,« pojasnjuje Frandolic in opozarja, da iščejo partnerje v Sloveniji, s katerimi želijo pripraviti skupne projekte in za njihovo uresničitev zaprositi za evropska sredstva. Nekdanja jugoslovanska karavla na Lokvici fotod.l. [I] Lekarne U Kino DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Podgori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevmskem mostu. Priporočajo točnost. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: gorica ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 tržič SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar krmin OMV- Drev. Venezia Giulia 53 gradišče SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 ronke AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ štarancan AGIP- Ul. Trieste 47 marian OMV- Ul. Manzoni 164 škocjan AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) romans API- Ul. del Castelliere 50 M Izleti H Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 19.50 -22.00 »5 appuntamenti per farla innamorare«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 -22.00 »Il padre dei miei figli«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »5 ap-puntamenti per farla innamorare«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Humpday - Un mer-coledi da sballo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 21.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Christine Cristina«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: 16.10 - 18.20 - 21.30 »The A - Team«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX: Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 21.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Christine Cristina«. Dvorana 4: 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Sul mare«. KATJI BATISTIČ! Ob prelomnem dogodku v tvojem življenju ti želimo, da ohraniš čim več lepega, kar ti je dala fakulteta. Iskrene čestitke ob prehojeni poti, še mnogo uspeha naj vesla tebi naproti, ti želijo nona Pavla, strici, tete in vsi bratranci. VRupi so kar veseli, saj so »duoh-tarco« sprejeli. KATJA je z diplomo lepo opravila in se iz Ljubljane domov odpravila. Čestitajo ji vsi znanci. Ob rojstvu male SHARONse s so-vodenjsko občinsko svetnico in odbor-nico Vesno Primožič veselijo Alenka in kolegi Občinske enotnosti. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovod-njah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Podgori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevmskem mostu. Priporočajo točnost. Nikolaju, ki je v petek uspešno opravil diplomski izpit solopetja na konservatoriju Tartini v Trstu, čestitajo in želijo še nadaljnjih uspehov po načrtovani poti vsi domači SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na in-fo@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra... « Pjepe Lakovič Ljubseve na razpolago v trgovini jestvin »Pri Žurinkah« v Doberdobu in pri Magdi Prinčič (tel. 347-1243400). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo letos potekala v Vuzenici od nedelje, 22. avgusta, do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 040-635626. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 5. julija, zaprta. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. SPDG obvešča, da bo sedež društva v juliju in avgustu zaprt. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-S KA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 5. julija, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 10. julija, med 8. in 20. uro v večnamenskem središču v Jamljah plesne delavnice za mlade, otroke in odrasle. Program delavnice ponuja možnosti vpisa v nivoje prvega in drugega plesnega predznanja za moderno in hip hop tehniko. Vsak plesalec se lahko preizkusi v vsaki delavnici in se je udeležuje glede na začetniško, osnovno ali nadaljevalno predznanje. Delavnico ritmične gimnastike bo vodila Petra Dilli, namenjena pa je otrokom od 5. do 8. leta starosti. Delavnico moderne in sodobne tehnike - prvi in drugi nivo - bo vodila Daša Grgič, delavnico hip hopa -prvi in drugi nivo - Niko Sardoč, delavnico salse pa Mitja Bitežnik. Rok za prijave zapade v torek, 6. julija; informacije askdkremenjak@gmail.com ali jel-ka.b@libero.it, tel. 320-0220059 (Jelka) ali 338-6495722 Martina. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih slačilnic športnega centra KD Skala v Gabrjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ in ZDRUŽENJE STARŠEV Slovenske šole v Romjanu vljudno vabijo na večer pod zvezdami ŽIVETI Z LADJEDELNICO pesmi, podobe, pričevanja 3 Giulio Mellinato: predstavitev dvojezične knjige "LET 100 ANNI" Z> dokumentarec "Maria in Liberta" liceja ISIS M. Buonarroti iz Tržiča O Danilo Peric: pričevanje o delu O MePZ Starši Ensemble pod vodstvom Silvie Pierotti torek, 6. julija 2010, ob 20.30 Tržič, trg Piazzetta v Panzanu ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ove-kovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it. GLASBENA PREDAVANJA NA GRADU KROMBERK: v torek, 6. julija, ob 21. uri bo Andrej Pauer predaval na temo »Večer jazza, folka, bluesa in rock'n'rolla«. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z avtorji: v četrtek, 8. julija, ob 17.30 bo predstavitev knjige »Ipazia. Vita e sogni di una scienziata del IV secolo« Adriana Pette in Antonina Colavita. Z Adrianom Petto se bo pogovarjala Erika Jazbar. Prispevki V spomin na Orlanda Semoliča darujejo kolegi sina Livia iz tajništva SKGZ 150 evrov za Dijaški dom Simon Gregorčič. Namesto cvetja na grob pokojnega bratranca Nika Zottija darujejo družine Darko Krašček, Joško Krašček, Pierino Kraš-ček in Vera Krašček 100 evrov za AKŠD Vipava in 100 evrov za vzdrževanje spomenika na Peči. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 11.40, Maria Eli-sabetta Bressan (z glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Ninfa Za-nolla s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. JUTRI V TURJAKU: 11.00, Ada Puntin vd. Bergamasco (iz bolnišnice) v cerkev in na pokopališče. Ob težki izgubi dragega očeta ORLANDA izreka Liviu Semoliču in ostalim svojcem iskreno sožalje podjetja Mark Ob boleči izgubi brata Orlanda izreka sožalje članu Jordanu Semoliču krožek SKP iz Doberdoba ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili na žalostni poti in počastili spomin predrage Aleksandre Maraž Loreta z družino Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik ■ Nedelja, 4. julija 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Danes mineva natanko leto dni, kar je papež Benedikt XVI. imenoval za novega tržaškega škofa msgr. Giampaola Crepaldija, dotedanjega tajnika papeškega sveta za pravičnost in mir. Do imenovanja novega tržaškega ordinarija je prišlo dobro poldrugo leto potem ko je dotedanji škof msgr. Evgen Ravignani ob dopolnitvi 75. leta starosti podal ostavko, kot mu je to veleval zakonik cerkvenega prava, kar pomeni, da je iskanje Ravigna-nijevega naslednika trajalo kar precej časa, v katerem je »stari« škof še naprej vodil škofijo, v krajevnem (italijanskem) tisku pa so se od časa do časa pojavljala ugibanja o tem, kdo bo novi pastir tržaške Cerkve. »Totoškofa« je bilo konec, ko se je pojavilo ime msgr. Crepaldija, v širši javnosti sicer manj znanega, a vseeno pomembnega predstavnika cerkvenih institucij, ki je med drugim uredil zadnjo encikliko Benedikta XVI. Caritas in veritate - Ljubezen v resnici, še pred delovanjem v papeškem svetu za pravičnost in mir pa je vodil urad, ki se pri Italijanski škofovski konferenci ukvarja s socialnimi in delovnimi vprašanji. Msgr. Ravi-gnani je takrat izrazil veselje, da je papež za njegovega naslednika izbral človeka visoke kulture (diplomiral je iz filozofije in teologije) in širokih izkušenj, obenem pa je poudaril, da zapušča msgr. Crepaldiju »mesto, ki ga je treba razumeti in ljubiti, kajti v njem so-biva veliko razlik: različni so ljudje, pa tudi njihovi jeziki, tradicije in vera, vse pa je treba enako spoštovati in sprejemati. Naše mesto mora rasti v duhu sožitja, v duhu dialoga.« Škof, pravzaprav nadškof msgr. Crepaldi je škofijo prevzel nekaj mesecev po imenovanju, 4. oktobra lani, tako da še ni poteklo leto dni njegovega dejanskega vodenja krajevne Cerkve in bilo bi precej drzno podati kako oceno dosedanjega delovanja, saj se je novi škof moral na začetku komaj seznanjati s krajevno stvarnostjo. Kljub te- mu pa se lahko zaustavimo ob nekaterih aspektih, ki kažejo, da je msgr. Cre-paldi v Trst prišel z zamislijo o - lahko rečemo - kulturnem projektu s ciljem vnesti v tržaško Cerkev mednarodno širino (to je na neki tiskovni konferenci januarja letos tudi jasno povedal) in v skladu s smernicami Svetega sedeža zavzeti tudi odločno stališče glede pomena ohranjanja jasne katoliške identitete, ki je osnovni pogoj za ploden dialog z drugače mislečimi. Nadškof Crepaldi je svoj pastoralni program orisal v homiliji ob svoji umestitvi za tržaškega škofa 4. oktobra lani. Takrat je med drugim dejal, da bo edini njegov cilj »zdravje duš« s sledenjem Kristusu, pri katerem kristjan ne more občudovati le moralnih naukov, ampak mora hoditi po njegovi poti, da bo imel življenje in poznal resnico. Pri tem je napovedal boj proti novi prevladujoči ideologiji t.i. re-dukcionizma, ki, kot je dejal v homili-ji, stvarnost drobi v okvire, ki se ne morejo medsebojno primerjati. To so »zasužnjujoče ideološke oblike, ki izpraznijo in ubijejo duše,« je dejal ob tisti priložnosti. Boj tržaške Cerkve proti taki ideologiji bo potekal v obliki širjenja obzorij, je takrat napovedal nadškof Crepaldi. Na to ni bilo treba dolgo čakati: v Trstu so januarja letos, ob godu zavetnika novinarjev sv. Frančiška Saleškega, predstavili prvo poročilo o udejanjanju družbenega nauka Cerkve v svetu, ki ga je pripravil mednarodni observatorij Kardinala Van Thuana o družbenem nauku Cerkve, katerega ustanovitelj in predsednik je ravno nadškof Crepaldi. Ob tisti priložnosti je nadškof izrazil željo vnesti mednarodno širino in prirediti v Trstu srečanje predsednikov škofovskih konferenc evropskih držav, poleg tega pa tudi razkril načrt obiska cerkvenih stvarnostih na drugih celinah s skupino mlajših duhovnikov. V stik je stopil tudi z novim ljubljanskim nadškofom in metropolitom msgr. Antonom Stresom (slednji je bil prav tako dejaven v komisiji za pravičnost in mir, sicer v okviru Slovenske škofovske konference), da bi preveril možnost ustvarjanja sinergij med teološkimi inštituti iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Februarja letos pa je stekla pobuda štirih srečanj, posvečenih vprašanju Boga, ki so v stolnico sv. Justa privabili veliko število ljudi, ki so prisluhnili cerkvenim dostojanstvenikom, znanstvenikom, umetnikom in književnikom. Sredi letošnjega aprila, se pravi dobrega pol leta po prevzemu tržaške škofije, pa se je nadškof Giampaolo Crepaldi znašel v neprijetnem soju medijskih žarometov zaradi polemike, ki je nastala ob začasni ukinitvi rubrike pisem uredništvu v škofijskem tedniku Vita nuova. Ukinitvi, se je govorilo takrat, je botrovala objava t.i. Božičnega pisma skupine duhovnikov tržaške, goriške in videmske škofije, ki so znani po svojem delovanju na socialnem področju (naj omenimo samo »dušo« skupnosti za odvisnike San Martino al Campo Maria Vatto). V omenjenem pismu so podpisniki obrazložili, v katerega Boga verjamejo, v katerega pa ne. Točk, ki so jih navedli, je kar precej, tako da, če na kratko povzamemo njihovo pisanje, ne verjamejo v Boga, ki poveličuje kapitalizem, kopičenje materialnih dobrin, ki upra-vičuje vojne, v Boga hierarhije in av-toritarizma, ki se ga srečuje samo v cerkvi in dogmah, v rasističnega Boga, Boga, ki se ga uporablja v namene oblasti ter Boga, ki kaznuje in moralno obsoja »drugačne«. Njihov ideal Boga je drugačen: to je Bog, ki prisluhne obubožanim, ponižanim in razžaljenim, ki je prisoten v njihovem uporu in boju za pravico, resnico in mir, ki stvarstvo zaupa človeku, da bi ga ohranjal, v Boga dialoga, ki se usmili in sprejema vsako osebo ne glede na poreklo, pripadnost in položaj ter v Boga, ki Cerkev sili, naj odide iz svetišča in živi skupaj s človeštvom. Objavi pisma, ki se je nadškofu Crepaldiju zdelo neprimerno, je sledila začasna in po Crepaldijevem prepričanju »zdravo provokativna« ukinitev rubrike pisem uredništvu, za kar je v odprtem pismu v krajevnem italijanskem dnevniku obžalovanje izrazil pisatelj Claudio Magris, ki je opozoril ne samo na kršenje določil o nevme-šavanju izdajatelja v uredniško politiko nekega časopisa, ampak predvsem na pomanjkanje dialoga. A v odgovoru v prav tako odprtem pismu mu je nadškof Crepaldi odvrnil, da kdor nima jasnih pojmov o lastni identiteti, ne more gojiti nobene oblike dialoga, saj če nima obraza, ne more prepoznati obraza sogovornika, Vita nuova pa je škofijski oz. katoliški časopis, ki pa je po škofovih besedah počasi drsel v to, da postane nek nevtralen prostor, kjer vsi lahko povedo vse in obratno od vsega. Nadškof je namreč izrazil bojazen »možnega drsenja v tiste oblike da- našnje kulture, ki nas dela ravnodušne gojitelje vsega in, na koncu, niča.« Čez nekaj časa, točneje v začetku junija, je na mesto Fabiane Martini, ki je škofijski tednik urejevala skoraj deset let, za novega odgovornega urednika imenoval svojega dolgoletnega sodelavca Stefana Fontano, ki vodi že omenjeni observatorij Kardinala Van Thuana ter sodeluje s številnimi katoliškimi mediji in je v prvih štirih uvodnikih podal filozofijo, ki bo vodila časopis: zvestoba evangeliju, a tudi Cerkvi, ki jo vodi papež, dalje svoboda, ki pa mora biti na podlagi resnice. Zamenjava v vodstvu škofijskega tednika pa ni bila edina, saj je nadškof imenoval tudi novega generalnega in druge vikarje (za vikarja za slovenske vernike je bil na mesto msgr. Franca Vončine imenovan repentabrski župnik Anton Bedenčič), vedno v začetku junija pa se je po dvanajstih letih vodenja od karitativne ustanove Karitas poslovil Mario Ravalico. Dogajanje je v tržaški katoliški skupnosti naletelo na različne odzive, precej grenkobe so povzročili tudi način, kako je prišlo do zamenjave urednice, in javno izrečene besede o domnevni nizki prodanosti škofijskega časopisa, ki jih je uprava slednjega demantirala, pa tudi očitki o »farčkih, ki pišejo pisma«, ki so z neke prižnice leteli na podpisnike prej omenjenega Božičnega pisma, kar je morda tudi znamenje ne ravno velikih izkušenj na pastoralnem in novinarskem področju. Vsiljuje se tako vprašanje, ali v Trstu prihaja do »ločitve duhov« med (prevladujočim) laičnim Trstom in krajevno Cerkvijo ter tudi v Cerkvi sami, potem ko sta se zadnjih trideset let s škofoma Lovrencem Bel-lomijem in Evgenom Ravignanijem soočala v prijateljskem dialogu. Nekateri tudi govorijo o politični, celo strankarski operaciji oz. o zasuku v desno: dejansko so kot prvi skočili nadškofu v bran nekateri predstavniki krajevne desne sredine na čelu z deželnim in občinskim svetnikom Ljudstva svobode Pierom Camberjem, sam msgr. Crepaldi prijateljuje npr. z ministrom za socialno skrbstvo Mauri-ziom Sacconijem, novi urednik tednika Vita nuova Fontana pa piše tudi v desno usmerjeni spletni časopis L'Occidentale, medtem ko so nekateri prejšnje vodstvo časopisa (in posredno tudi prejšnje vodstvo tržaške Cerkve) obtoževali, da teži preveč proti levi. Vendar bi bilo zelo reduktivno gledati na imenovanje in poteze novega pastirja tržaške Cerkve le v luči strankarske politike na krajevni in vsedrža-vni ravni, saj gre za vprašanja, ki so, prej kot političnega, eminentno kulturnega (in seveda verskega) značaja. Kakorkoli že, ob vsem tem je potrebno še enkrat ponoviti, da je še prezgodaj za kakršnokoli dokončno besedo. Čisto na koncu pa še o odnosih s slovensko komponento v tržaški Cerkvi. Slovenščina je bila prisotna že na umestitvi nadškofa Crepaldija, kar je prizadelo vladnega podtajnika Roberta Menio, ne pa novega pastirja tržaške Cerkve, ki je večkrat govoril o bogastvu spričo dejstva, da ima krajevna Cerkev več obrazov, edinost Cerkve pa ne pomeni prisilnega poenotenja, ampak sobivanje in ovrednotenje njenih različnih komponent. Msgr. Crepaldi si je zadal cilj, da se v enem letu nauči slovenščine, da bo lahko spregovoril v tem jeziku, tako da glede tega lahko govorimo o nadaljevanju linije škofov Bellomija in Ravignanija. Pred nedavnim so izvolili nov škofijski pastoralni svet, v katerega je bilo izvoljenih šest slovenskih predstavnikov, katerim je nadškof Crepaldi s kooptacijo dodal še dva, prišteti pa je treba še škofovega vikarja. Tako v štiridesetčlanskem svetu sedi devet Slovencev, ki torej razpolagaj o s skoraj četrtino članov tega osrednjega škofijskega posvetovalnega telesa. Nedelja, 4. julija 2010 NEDELJSKE TEME Letos smo 28.maja na šoli L.K.Gorazda in l.maj 1945 beležili kot pomemben dan za našo šolo. Bistvo dneva je bilo odprtje "Poti umetnosti" v Lipi ob Vrbi na Koroškem. Tu smo se na pobudo našega ravnatelja Marka Jarca povezali z ljudsko šolo. Navdušil nas je in pod njegovim vodstvom smo se vpeljali v novo in zanimivo dogodivščino. S prepričanjem, da nam bo nova izkušnja pobratenja vlila novih idej in elana, smo se vsi resno zavzeli. S tem projektom si je naš ravnatlej želel spodbujati vse nas in nam odpreti novo pot v svet prijateljstva. Pozornost in pomen združevanja dveh različnih, a hkratih podobnih okolij, je obrodilo zanimive prijateljske stike in prijetna druženja. Teme s področja prijateljstva smo vključili med šolskim letom v učne ure, v življenje in v delo na šoli. Učenci so razmišljali o prijateljstvu, bili so pozorni na to v vsakodnevnem življenju in v medsebojnih odnosih. Vsi smo prijatelji, je postal moto naše šole. Skrbeli smo, da smo si vsi priajtelji in si med seboj pomagamo, se sprejemamo in razumemo: nismo vsi enaki, saj vsak izmed nas je nekaj posebnega. To smo že odkrivali 20. novembra ob MEDNARODNEM DNEVU OTROKOVIH PRAVIC, ko smo spoznavali pravice otrok in svoje misli o teh, prenesli s pomočjo barvanih kred na papir. Te slike so bile razobešene v občinski knjižnici v Saležu, sedaj pa so razobešene na šoli. Ob naših risbah so bile tudi fotografije afrških otrok, ki jih je posnela BISERKA CESAR. Osredotočili smo se na prijateljstvo, ker smo želeli, da bi učenci spoznavali obenem sebe in razumeli različnost in drugačnost. Glavna nit projekta o sodelovanju z ljudsko šolo Lipa ob Vrbi na Koroškem je bilo izdelovanje skulpture za Umetniško pot, ki se v Lipi vije od šole do športno-rekreacijskega igrišča. To pot so hoteli polepšali s skulpturami, ki so jih pripravile razne šole: štiri šole iz Koroške, šola iz Komna in naša šola iz zgonika. Zamisel se je uresničila in tudi uspela. Sodelovali smo z umetnikom Paolom Hrovatinom, ki nam je pomagal pri izdelavi naše skulpture. Kot je sam povedal ob priliki otvoritve poti, smo na Koroško ponesli morje in sonce in nekaj našega kamna, ki je drugačen in po svoje edinstven. Povedal je tudi, da je pri nas veliko kraškega kamna, ki krasi naše domove, označuje meje polj, vinogradov, poti, sameva na gričih, ponosno stoji ob vrzelih ... Prav ta kamen je umetnik Hrovatin znal mojstrovito oblikovati in mu vdihniti živost in dinamiko, tako je postal res prava umetnina. Na kamnu, v katerem so vklesani valovi je postavljeno sonce z zanimivimi kamnitimi kroglicami in s kovinskimi žarki, ki jih je izdelal gospod Pepi Antonič. Okrog sončka pa so v krogu postavljene skrle, na katere so sami učenci zapisali svoja imena. Čutiti in biti ponosni na nekaj, kar si ustvaril tudi z malo ročico in se zavedati, da je postalo del neke umetnine, je bilo za vse učence nekaj pomembnega in enkratnega. Vsi so se čutili protagonisti in ponosni, da so sami pripomogli, da je bila naša skulptura zanimiva in da bo v svoji enkratnosti žarela vsem, ki bodo šli mimo nje tako, da bodo žarki prijateljstva vlivali pozitivne in enkratne energije vsakomur, ki jo bo pogledal. Pravi protagonisti pa so bili učenci v trenutku, ko so nastopali in med nastopom prehajali iz enega jezika v drugega. Zapeli so v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Petošolca sta pozdravila prisotne v slovenščini in italijanščini. Deklice iz višjih razredov pa so v nemščini vsem zaželele vse najboljše, zdravja in veliko lepega v upanju, da bo ta pobuda le začetek dolgega in pravega prijateljstva. Po nastopu vseh prisotnih je sledilo še slavnostno odprtje poti. Simbolično so trak prerezali prisotni ravnatelji, župan iz Vrbe, odbornica za kulturo in šolstvo Monika Hrovatin in druge prisotne oblasti . Sledil je ogled Umetniške poti. Vse skulpture so bile res zanimive in med seboj zelo različne, vsaka po svoje enkratna in posebna. Bližal se je že poldan. Pogostili so nas z dunajskimi klobasami in pijačo, mi pa smo s sabo prinesli domače slaščice, ki so prisotnim kar teknile. Naša najlepša zahvala gre Zadružni kraški banki, ki je finančno prispevala in nam omogočila avtobusni prevoz. In ne nazadnje naša prisrčna zahvala vsem staršem, ki so nam priskočili na pomoč pri tako zanimivi pobudi. Vsem nam bo ta dan ostal v lepem spominu. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. julija 2010 1 5 bf W fi f i \ \ Ml r^T—i i/rt i J»---! y K7/ I, -' v* MRUffiA Kot vsako leto bomo tudi letos nudili našim vinogradnikom navodila o važnejših poletnih opravilih v vinogradu, kjer so v teku zelo važni biološki procesi, ki se nadaljujejo do trgatve in ki močno vpli- vajo na zorenje grozdja in na njegovo kakovost. Danes bomo posvetili pozornost pletvi in vršičkanju trt, v nadaljevanju pa odstranjevanju zalistnikov, povezova- nju, redčenju grozdov in listov. Pletev Pletev je prvo pomembno opravilo v vinogradu. Opraviti ga moramo te- meljito, pravočasno in strokovno. Najbolje je, če trto oplevemo zelo zgodaj, takoj, ko na poganjkih opazimo bodoče grozdiče. Lahko to opravimo tudi pozneje, s tem da oplevemo: jalovke na starem lesu, z izjemo tistih, ki jih ne bomo uporabili kot nadomestek za pomladitev debla; nerodne mladike (jalovke) in mladike na šparonu, ki so pognale iz sobr-stov; vse drobne, slabo razvite poganjke na deblu in drugem starem lesu, ki so pognali iz spečih očes; izjemoma bomo odstranili tudi rodne mladike, če smatramo, da je nastavek glede na moč trsa preobilen. Vršičkanje Vršičkamo tedaj, ko preneha močna -/ rast mladik, po navadi pred koncem julija. Opravimo ga tako, da vršičkamo mladiko, s tem da ji odstranimo končni del. Vršičkanje nujno opravimo v vinogradih z bujno rastjo. Če ta poseg opravimo v teku tega meseca, kot je priporočljivo, trta lahko razvije močne zalistnike, ki s svojimi svežimi listi učinkovitop pripomorejo k debelitvi in zorenju jagod. Če so za-listniki premočni in prebujni, jih primerno pinciramo (prikrajšamo). Pri vršičkanju pazimo, da mladik ne prikrajšamo preveč. Vršičkamo tako, da ostane nad grozdjem 12 do 15 listov, njena dolžina pa ne sme biti izpod metra. Nemalokrat opažamo, da vinogradniki pustijo na mladiki premalo listov, kar onemogoča da pride do grozda zadostna hrana, to pa negativno vpliva na njegov razvoj. 22 Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Julij je zlasti v vinogradih pomemben mesec, v katerem je treba rast trte skrbno nadzorovati. Na preži so lahko vremenske neprilike in razni sovražniki trte, zato je treba v primeru potrebe poseči v pravem trenutku. Od tega, koliko bomo pri tem delu pazljivi, bo nazadnje odvisna kakovost grozdja ob trgatvi VINOGRAD SEDAJ ZAHTEVA POZORNOST VSE DO TRGATVE Poletno delo v vinogradu (1. del) Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB 25. JULIJA - KZ v sodelovanju z ZKB Izlet na kmečki praznik na avstrijsko Koroško Kmečka zveza organizira v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah, v nedeljo, 25. julija enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalni kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Zelenzi Kapli. Program praznika je sledeč: ob 10.30 - Sv. Maša; ob 12.00 - kosilo (samopostrežba) in zabava z domačim ansamblom; ob. 14.00 - kulturni program; ob 15.30 - nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre. Ob prazniku je tudi možnost ogleda nekaterih znamenitosti kraja. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Kmečka zveza in Zadružna kraška banka vabita svoje člane in prijatelje, da zaradi organizacijskih obveznosti pohitijo z vpisom na izlet. Cena izleta je 25 Evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje na Kmečki zvezi: v Trstu - Ul. Cicerone 8 - tel 040/362941 vsak dan od 8.00 do 13.00 ter ob torkih in četrtkih še od 14.00 do 16.00 v Gorici - Corso Verdi, 51 - tel. 0481/82570 - ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.00 do 13.00. v Čedadu - Ul. Manzoni, 31 - tel. 0432/703119 - od torka do sobote od 8.00 do 12.00 Vozni red avtobusa bomo sporočili naknadno. Tečaji iz kmetijsko-živilskega področja Kmečka zveza obvešča svoje člane, da je možnost vpisa na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele iz kmetijsko-živilskega področja. Vpise sprejema zavod Ad formandum v Trstu in Gorici. Na sedežu v Trstu, ulica Ginnastica, 72 (tel. 040/566360) je možen vpis na sledeče tečaje: Tehnike vinarstva (50 ur); Predelava prašičjega mesa (56 ur); Tehnike oljkarstva (60 ur). Na sedežu v Gorici, C.so Verdi, 51 (tel. 0481/81826) pa je možen vpis na sledeči tečaj: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur). Tečaji so namenjeni obiskovalcem od 18 do 64 leta starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1,00 € za vsako uro izobraževanja. Tečaji, ki jih sofinansira Evropski socialni sklad, so zanimivi in vedno aktualni, zato vabi zveza interesente, da se čimprej vpišejo. STROKOVNI NASVETI KMETIJSKA OPRAVILA V JULIJU Pred nami je mesec julij, ko rastline nekoliko upočasnijo rast. Tudi pleveli nekoliko počasneje rastejo. Vsekakor moramo biti nanje, kot tudi na bolezni in škodljivce, še vedno pozorni. VINOGRAD - Nadaljujemo z obdelovanjem ali košnjo. Mladje povezujemo in vršičkamo. Škropljenje proti peronospori in oidiju se v tem mesecu nadaljuje. Takoj po cvetenju lahko še uporabljamo sistemike, nato pa uporabljamo bakrove pripravke za peronosporo in žveplo za oidij, biološki vinogradniki pa siste-mikov ne smejo uporabljati. V fazi, preden se grozd strne, je dobro, da žveplamo z žveplom v prahu. Pozornost moramo usmeriti tudi botritisu v vinogradih in pri sortah, ki so podvrženi tej bolezni. O tem, ali je treba skro-piti, se najraje posvetujemo s strokovnjaki, kar zadeva tudi morebitne posege za zatiranje ameriškega škržata. V tem času so dobro vidni bolezenski znaki kapi vinske trte. V slučaju, da opazimo kako obolelo rastlino, jo označimo. Pozimi bomo to rastlino obrezali posebej, da ne bi bolezen prenesli na zdrave trte. Če je rastlina precej bolna, pa jo bomo pozimi odstranili. V slučaju pomanjkanja magnezija v prejšnjih letih, kar je pri nas razširjen problem, sedaj foliarno gnojimo. Sredstvo, ki vsebuje magnezij, dodamo škropilni mešanici. Škropljenje po potrebi ponovimo čez kakih 15 - 20 dni. Prav tako ukrepamo v slučaju pomanjkanja železa. Približno v času, ko jagode me-njujejo barvo, redčimo grozdiče, če je to potrebno. Večkrat je to opravilo potrebno tudi v mladih vinogradih, da mlade trte okprepijo korenine in ogrod-ne dele. OLJČNI NASAD - Na začetku julija je možen napad oljčnega molja. Škodljivec ima veliko naravnih sovražnikov, zato je najbolje, da ukrepamo, ko je to res potrebno. Dobri so biološki pripravki na podlagi mikroorganizma Bacillus thuringiensis. Tradicionalni in-sekticidi so sicer zelo učinkoviti, a ne prijajo naravnemu ekološkemu ravnotežju. V juliju se lahko pojavi prva generacija oljčne muhe. Razen v izjemnih letinah škropljenje proti prvi generaciji v tem času sploh ni potrebno. V tem času pa lahko nekoliko omejimo prisotnost odraslih muh s tem, da postavimo, po možnosti na vsako drevo, rumene ploščice z lepilom, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Rumena barva namreč privablja oljčno muho. Oljčni nasad plitvo obdelujemo ali kosimo. Obdelane površine lažje prenesejo sušo, kot zatravljene. Pod mladimi, komaj sajenimi oljkami naj bo vedno obdelano. SADOVNJAK - Tudi v sadovnjaku nadaljujemo z oskrbo tal. V sadovnjaku so zrele zgodnje sorte marelic in hrušk. Koščičarje za domačo uporabo poberemo popolnoma zrele, da okusimo vso njihovo značilno aromo. Proti ptičem, ki zobajo zrele plodove, lahko obesimo v sadovnjak bleščeče trakove ali stare zgoščenke. Na jablani se na začetku julija lahko pojavi druga generacija jabolčnega zavijača. V primeru, da je ta škodljivec prisoten, škropimo s pripravki na pod- lagi fenitrotiona, fosalona, diazinona. Na razpolago je tudi biološki pripravek z imenom Madex, ki pa je bolj primeren za večje nasade. ZELENJADNI VRT - V tem času pobiramo radič, solato, krompir, česen, čebulo, paradižnik in druge povrtnine. Ko krompir izkopljemo iz zemlje, ga pustimo, da se dobro posuši, nato ga selekcioniramo. Čebulo pobiramo, ko listi izgubijo vodo in se povesijo navzdol. Če pa čebulo hočemo skladiščiti, jo poberemo, ko se listi popolnoma posušijo. Prav tako poberemo česen. Ti dve vrtnini ju moramo pred skladiščenjem dobro posušiti. V tem času sejemo rdeči radič, en-divijo, peso, por, pozno solato, kapus-nice in sladki komarček. Ob sušnem vremenu stalno zalivamo. To lahko storimo zjutraj ali zvečer, vsekakor pa je bolje, ta to storimo zjutraj. Paradižniku in ostalim zelenjad-nicam odstranjujemo spodnje liste z namenom, da se ne bi širile bolezni od tal in pazimo, da med zalivanjem ne močimo listov. Obenem na paradižniku odstranjujemo zalistnike in privezujemo rastline na oporo. Sedaj, ko so rastline paradižnika že velike, kontroliramo, da je opora dovolj močna. Po morebitnem dežju gredice okopljemo, da ohranimo vlago v tleh. Pogosto plitvo oko-pavanje namreč v veliki meri nadomesti zalivanje. V primeru, da toča prizadene ze-lenjadnice, a tudi sadno drevje in trte, je takoj po toči koristno poškropiti s pripravki na podlagi bakrovega oksiklo-rura. To lahko storimo le, če je do pobiranja še vsaj 20 dni časa. Škropljenje moramo opraviti v teku 48 ur po toči. OKRASNI VRT - Pelargonije redno zalivamo zjutraj ali zvečer, v vročih dneh vsaki dan. V primeru hude vročine rastline zavarujemo in stalno pazimo, da imajo vedno dovolj vode. Stalno odstranjujemo odcvetelo cvetje vrtnic in drugih cvetic z večjimi cvetovi. Okrasne lončnice stalno gnojimo in zalivamo. Ko zalivamo pelargonije, pazimo, da ne močimo listov. Če pa se zaradi vlage širi rja, škropimo z bakrovimi ali drugimi površinksimi pripravki. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. julija 2010 1 "J Na slikah: pod naslovom srečanje predstavnikov manjšin s predstavniki Sveta Evrope; spodaj palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu NA SREČANJU S PREDSTAVNIKI SVETA EVROPE Manjšine predstavile svoje specifične probleme Bojan Brezigar seveda tistih, ki poznajo jezik. Teh pa je zelo malo. S tega vidika je pri Okcitancih izvajanje zakona 482 zelo skromno. Referendum, potem pa nič Giovanni Pellegrini, ki je na srečanju zastopal krovno organizacijo Ladin-cev Union Generela, se je zaustavil pri težavah ladinske skupnosti v pokrajini Belluno. To skupnost so v času fašizma z zakonom ločili od Ladincev, ki živijo v tri-dentinski in v bocenski pokrajini. Gre za skupno tri občine, med katerimi je največja Cortina dAmpezzo, ki od tistega časa izgubljajo ladinsko identiteto. V teh krajih jim je sider omogočeno gledanje kratkih ladinskih televizijskih sporedov, drugih pravic pa ne uživajo. V šoli ladinšči-ne ne učijo in niti v cerkvi ta jezik ni v rabi. Zato so leta 2007 v teh treh občinah sprožili referendumsko pobudo za pridružitev Tridentinski-Južni Tirolski, točneje bocenski pokrajini. Odziv med prebivalstvom je bil zelo velik, saj se je za predlog izreklo 80 odstotkov udeležencev. Odtlej pa se ni zgodilo nič in tu se je Pellegrini vprašal, čemu koristi ustavni zakon, če ga potem država ne izvaja. Carlo Sechi je spregovoril o stanju v Sardiniji s posebnim poudarkom na katalonski skupnosti, kateri pripada. Dejal je, da v Sardiniji obstaja velik interes za učenje jezika in da iz tega interesa izhaja tudi zahteva po šolski avtonomiji za Sardinijo. Državna radiotelevizijska družba RAI je tudi pokazala zanimanje za sporede v sardinščini in katalonščini, vse pa se je zataknilo pri plačilo, kajti dežela ni zagotovila ustreznih sredstev, država tudi ne in RAI noče prevzeti nase to breme, čeprav, kot je poudaril Sechi, tudi Sardinci plačujejo naročnino za televizijo. Sardinski jezik ima po dekretu, ki ga je sprejel predsednik dežele Soru pred tremi leti, sedaj uradni jezikovni standard, vendar decžela ni poskrbela za ustrezne strukture in predvsem ni spodbujala drugih javnih institucij, naj uporabljajo jezik v standardizirani obliki. Na koncu je Sec-hi, tudi v dopolnilo Pellegrinijevi informaciji, povedal, da imajo v Algheru od leta 1982 mašo tudi v katalonskem jeziku. Romi v Italiji niso nomadi Na srečanju predstavnikov narodnih manjšin v Italiji z delegacijo Sveta Evrope, ki je prišla v Italijo preverjat izvajanje okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, o katerem smo obširno poročali prejšnji teden, so poleg predsednika zveze manjšin Confemili Do-menica Morellija sodelovali tudi številni predstavniki manjšinskih skupnosti, ki so izpostavili glavne probleme svojih manjšin. Iz te predstavitve dokaj jasno izhaja raznolikost stanja teh manjšin in seveda potreba po dokaj ločenem obravnavanju vsake izmed njih. Majhne nemške skupnosti povezane, a brez sredstev Luis Thomas Prader je sicer južno-tirolski Nemec, vendar se že vrsto let ukvarja z manjšimi germanskimi jezikovnimi skupnosti, ki živijo v alpskem loku od Furlanije Julijske krajine do Pie-monta. Te skupnosti so že pred leti oblikovale povezavo z namenom, da bi s sodelovanjem vzpostavile boljše pogoje za svojo ohranitev. Gre za zgodovinske skupnosti, med katerimi prevladujejo stare narečne oblike nemškega jezika, ki se v stoletjih niso razvijale skupaj z nemščino in so torej zelo zanimive za jezikoslovce, same pa s težavami kljubujejo toku časa in ohranjajo svojo govorico. Teh skupnosti je dvanajst, druga od druge pa so zelo oddaljene, če pomislimo, da je med najbolj vzhodno - Nemci v Kanalski dolini (iz decele Furlanije Julijske krajine sta v povezavi še majhni skupnosti iz Sauri-sa in Timaua) in najbolj zahodno - Wal-serji v Dolini Aosta in Piemontu - kar 800 kilometrov. Z izjemo Nemcev v Kanalski dolini, ki so geografsko in tudi jezikovno povezani s sosednjo Koroško, te skupnosti nimajo neposredne povezave z nemško govorečim svetom. Povezava med njimi je bila torej potrebna in navsezadnje sam zakon 482 omogoča te povezave in določa, da jih javne uprave lahko priznajo. To pa je Prader opozoril, da priznanje samo ne prinaša nobenih ugodnosti, ra- zen moralne. Sedež povezave je v deželi Tridentinski - Južni Tirolski, ki to povezavo tudi finančno podpira, v ostalih deželah, kjer deluje (Furlanija Julijska krajina, Veneto, Piemont, Dolina Aosta) pa razen načelnega priznanja ne prejema ničesar, saj se dežele izgovarjajo, da ne morejo podpirati organizacije, ki ima sedež v neki drugi deželi. In tako je dejavnost povezave, ki bi bila še kako potrebna za vrednotenje skupnega jezikovnega izročila, omejena na najnižjo možno raven, odvija pa se iz zgoraj omenjenih razlogov samo na Tridentinskem. Giacomo Lombardo, župan občine Ostana v Piemontu in predsednik okci-tanske organizacije Chambra d'Oc, ki je pred kratkim priredil tudi pomembno srečanje pisateljev, na katerem je sodeloval tudi Boris Pahor, je opozoril predvsem na dejstvo, da na manjšine oblasti pogosto gledajo kot na izključno folkloristični element. To seveda škoduje njihovemu prizadevanju za uveljavljenje jezika, pri katerem je Chambra d'Oc eden nosilnih elementov, saj uveljavlja jezik na številnih ravneh in med drugim je za seznanjanje javnosti z okcitanščino veliko vložila na zimskih olimpijskih igrah leta 2006 v Turinu, ko so se številna tekmovanja odvijala prav v krajih, kjer živi okcitanska manjšina. Glavni problem Okcitancev pa je šola: pouk jezika je zelo skromen, ponekod ga sploh ni, vse je odvisno od dobre volje učiteljev, Profesor Marco Brazzoduro, ki poučuje sociologijo na rimski univerzi, sicer pa se veliko ukvarja z romsko skupnostjo, je dejal, da v Italiji živi približno 150 tisoč Romov in Sintov; približno polovica jih ima italijansko državljanstvo. Dejstvo, da v zakonu 482 Romi niso upoštevani, je označil za diskriminacijo. Romska združenja si tako prizadevajo ta dosego ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila romsko skupnost. Besedilo osnutka zakona je že obstajalo, vendar se razprava v parlamentu še sploh ni začela. O Romih obstajajo nekatere rečenice, kot na primer trditev, da ugrabljajo otroke; na sodiščih se je že nekajkrat izkazalo, da so bile take obtožbe neutemeljene. Z zakonom, ki naj bi ga sprejemi, bi morali predvsem popraviti krivice, ki so bile storjene z zakonodajo, ki so jo v 80. letih sprejel številne dežele. Ta zakonodaja temelji na zgrešeni predpostavki, da so Romi nomadi, medtem ko je, tako Braz-zoduro, večina Romov v Italiji stalno naseljenih. Temeljna struktura prehodnih taborišč, ki jih je predvidevala takratna deželna zakonodaja, je torej nesmiselna. Vsi italijanski Romi, razen tistih, ki so se v zadnjih letih priselili iz Romunije ali iz držav nekdanje Jugoslavije, živi s naselbinah in jih ni mogoče označiti za nomade. Taborišča, ki so jih pripravili za Rome, so v nasprotju s temeljnimi določili o človekovih pravicah. Gre za območja, ki so obdana z visoko mrežo in nadzor opravljajo tudi s kamerami. Tu je Brazzoduro še opozoril, da je Evropski parlament obsodil namen Italije, da bi romskim otrokom jemali prstne odtise. Vprašanje šole pa je problem zase; čeprav je treba ugotoviti nekaj izboljšanja v zadnjih letih, še vedno veliko število romskih otrok ne obiskuje obveznega šolskega pouka. Zadnji je spregovoril predstavnik grške skupnosti v Apuliji Silvano Palama. Opozoril je, da je jezik, ki ga govorijo v tistih krajih in v nekaterih občinah v Kala-briji zelo star, saj izvira še iz Bizanca. Pri tej manjšinski skupnosti prevladuje kulturno vprašanje, etničnega vprašanja pa pravzaprav ni. Če umre kultura, bo umrl tudi jezik Grščina, ki jo poznajo, namreč ni pogovorni jezik: to je tako, kot če bi Italijani pri pogovoru uporabljali Dantejev način izražanja, je dejal. Ta grščina ni sledila razvoju grškega jezika v Grčiji sami in zato je za njeno ohranitev potrebno predvsem veliko dela pri zbiranju gradiva, dokumentacije vseh vrst, ki lahko koristi za oživitev jezika kulturnega izročila. Zato so tamkajšnje manjšinske organizacije že pred leti začele z zbiranjem vsakovrstnega gradiva, začenši s pesmicami in pravljicami, ki je zelo koristno za ohranjanje jezika. Zelja, da bi se ljudje pogovarjali v tej grščini, je neuresničlji-va; treba jim je torej omogočiti, da spoznavajo jezik preko svoje zgodovina in tradicije in da ga ohranjajo predvsem kot kulturno vrednoto. »Če umre kultura, bo umrl tudi jezik,« je dejal in opozoril, da pri tem zbiranju in objavljanju gradiva sodeluje veliko število ljudi in k temu so zavezane občinske uprave vseh devetih občin, kjer živi ta skupnost. V zadnjih letih pa je prišlo do znatnega krčenja sredstev, kar postavlja pod vprašaj nadaljevanje tega dela in seveda resno ogroža tudi ohranitev vsega, kar je grška skupnost v zadnjih letih naredila. Krčenje sredstev po zakonu 482 je v zadnjih letih že močno prizadelo to skupnost, ker se programi lahko le delo izvajajo, če se bo to stanje nadaljevalo, pa za grški jezik v južni Italiji ni mogoče govoriti o prihodnosti, čeprav je na svojo kulturo in svojo tradicijo tamkajšnje prebivalstvo zelo navezano in s ponosom govori o lastni identiteti. V Evropskem parlamentu predstavili poročilo o izvajanju temeljnih pravic v Evropski uniji Delovna skupina Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike, ki ji predseduje madžarska poslanka Kinga Gal, je na svojem zadnjem zasedanju v Stras-bourgu gostila direktorja agencije Evropske unije za temeljne pravice Mor-tena Kjaeruma. Glavna točka dnevnega reda je bil osnutek poročila, ki ga v tem, času pripravlja agencija. Kjaerum ga je predstavil evropskim poslancem ob razpravi o tem, kako sta lizbonska pogodba in Listina EU o temeljnih pravicah prispevata k uveljavljanju pravic in kako so bile pri teh vprašanjih prvič v zgodovini omenjene narodne manjšine v evropski zakonodaji. Kjaerum je evropske poslance povabil, naj s svojimi pripombami prispevajo k dopolnitvi poročila. Predsednika Kinga Gal je najprej seznanila gosta z dejavnostjo te delovne skupine, pri kateri sodeluje tudi veliko poslancev, ki pripadajo narodnim manjšinam, v evropskem parlamentu, z njeno vlogo pri vzpostavljanju sodelovanja med evropskimi instituciji glede manjšinskih vprašanj in s stalnim opozarjanjem drugih poslancev, evropskih institucij in javnosti na pereča vprašanja manjšin. Izrazila je zadovoljstvo, da je bil izdelan osnutek poročila in poslance je povabila k razpravi o temah, ki jih to poročilo obravnava. Številna vprašanja in ocene so evropski poslanci namenili specifičnim vprašanjem tradicionalnih narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi, pri čemer je bila podana splošna ocena, da je treba narodne in tradicionalne obravnavati ločeno, kajti samo tako bo mogoče zadostiti njihovim dejanskim potrebam. Obravnavanje teh manjšin v sklopu širokega pojma manjšin bi lahko privedlo do nezadovoljivih rešitev. Zato so predlagali, da bi agencija pripravila posebno poročilo za narodne in jezikovne manjšine. Dr. Gabriel Toggenburg, ki je pri agenciji zadolžen za raziskovalno dejavnost, je soglašal s trditvijo, da posameznih kategorij ni mogoče obravnavati skupno in je poglobil predvsem temo, v kolikšni meri so Evropska unija in države članice dolžne ščititi manjšine. Direktor Morten Kjaerum pa se je evropskim poslancem zahvalil za prispevek in napovedal, da se bo v prihodnje še posvetoval s to delovno skupino. 22 Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Pod naslovom (v smeri urinega kazalca) Kreina konceptualna zasnova ureditve upravne zgradbe oblikovalske agencije Jiahe v Šanghaju, logotip za kitajski vesoljski program, podstavek za Acerjev Ferrari notebook v prodajnem središču Siam Paragon v Bangkoku, plakat za olimpijske igre v Qingdao; kolaž Kreinih industrijsko oblikovanih proizvodov in oblikovalec Bojan Maraž (desno), sedež goriške Kree v Ascolijevi ulici v Gorici, v nekdanjem judovskem getu (spodaj) BOJAN MARAŽ, ČEZMEJNA IN ČEZCELINSKA »DVOŽIVKA« Kje so meje? Se pol, we can, seveda zmoremo! Aldo Rupel Pred goriško glavno pošto med čakanjem na furlanskega raziskovalca zločinov italijanske Kraljeve vojske v Vipavski dolini do leta 1943, ki potrebuje prevajanje iz slovenščine v italijanščino vrste intervjujev z ostarelimi osebami, sem prejšnji teden srečal nekdanjega dijaka, ki je po študijskih letih šel po poti podjetništva. Po telegrafskih izmenjavah informacij o sedanjih osebnih zanimanjih in delu sem, na osnovi splošnih vtisov in člankov, ki jih objavljamo na časopisu Isonzo-Soča, izrazil že ustaljeno misel, da Goričani nimajo podjetniškega duha in poguma. Takoj me je popravil, da so podjetniške pobude prisotne, ni pa najosnovnejših pogojev za njihovo uresničevanje. Širi se celo domneva o »zaroti«, saj so nekatere izbire (ali tudi ne-izbire) težko dojemljive, opredeljuje pa jih miselnost, ki jo plastično izraža italijanski narečni stavek »no se pol!« Kratek razgovor sem miselno povezal z mnogo daljšim, ki sem ga nekaj dni prej imel z Bojanom Maražem iz Šempetra, sicer po rodu iz Vrtojbe, ki je po svojih izkušnjah značilna obmejna ali čezmejna dvoživka. V nadaljevanju tega besedila bomo spoznali, da je tudi čezcelinska dvoživka. Njegovo ime je povezano s podjetjem za oblikovanje Krea, ki je svoj sedež imelo dvaindvajset let v Ascolijevi ulici v Gorici, pred letom dni pa zaprlo vrata tako kot toliko drugih prodajaln in firm v mestu. Mimogrede: v Raštelu zapirajo enega izmed »stebrov« tamkajšnje prodaje na drobno, in sicer daleč znano in svojstveno železnino Krainer. Sogovornik je diplomiral na zavodu za oblikovanje v Manchestru leta 1980, kamor sta mu leta 1976 odprli pot Prešernova štipendija in dodatno študijska štipendija tovarne Keramix iz Volčje Drage. Vojaško obveznost je odslužil v Kikindi v pehoti, a ne v operativni enoti, saj so mu v času nabor- ništva dodelili delo z fotoaparatom in s fotografskimi reportažami. Po vrnitvi iz vojske je bilo samoumevno, da je začel svoj delovni staž v Kerami-xu, ni se mu pa zdelo samoumevno, da opravlja pisarniške obveznosti. Izbral je pot prostega poklica in med vidnejšimi projekti uspel z oblikovanjem celostne grafične podobe takratne republiške sindikalne organizacije v Jugoslaviji, kar je pomenilo, da so se mu odprla vrata tudi v politično tržno nišo in na širši trg. Po petih letih samostojnega poklica je zaslutil da se stvari vrtijo v začaranem krogu, da ga sicer naročila promovirajo, hkrati pa utesnjujejo v prostor, ki ne dovoljuje rasti, še posebej zato, ker je bila praksa dela v lal podobe dogodkov, nadaljeval s celostnimi podobami za zamejske politike ob različnih državnih ali evropskih volitvah - za Darka Bratino, Mitjo Volčiča ... - in posegel v prostor oblikovanja podobe pohištva v okolici Vidma. S temi aktivnostmi je na področju promocijskega oblikovanja bil prva lastovka znanilka, ko je iz Slovenije v Gorici začel »tržiti dodano vrednost«. Krea je bila registrirana leta 1987. Uradno ji je bil boter Boris Peric, po enem letu pa jo je prevzel v popolno vodenje Bojan Maraž. Sogovorniku sem omenil, da slutim nekakšno stalno napetost med njim in okoljem, posledica pa so ponavljajoče se prekinitve, odhajanja in iskanja. Povedal mi je, da s težavo najde sozvočje z okoljem, ker se nekega stanja duha v obliko proizvoda; je projekcija okusa, kulture, podzavestnega dogajanja, še ne zavestnih teženj nekega okolja, ki jih oblikovalec zasluti in zna izluščiti ter ponuditi. Krea je živela v Gorici od naročil furlanskih in slovenskih proizvajalcev na področjih delovanja, ki so prepletala vizualne komunikacije in oglaševanje, oblikovanje proizvodov in prostorske postavitve s promocijskimi akcijami. V prvih letih je bil poudarek na podobah vinarjev, v nadaljnjih tudi na prestižnih naročnikih v Sloveniji, kot so bili Alples, Kolpa, Mura, Rašica in slovenska država. Vse to se je snovalo in rojevalo v Ascolijevi ulici skupaj z multietnično skupino sodelavcev, hkrati pa danes sta Krea Bangkok s 14 zaposlenimi in Krea Shanghai s 7 postopoma, a nevzdržno nadomestili goriško matično podjetje. Glede na kompleksnost projektov in razdaljo se Bojan Maraž ni mogel več osredotočiti in slediti dogajanju doma. Kriza, ki je z zamikom treh let povozila ves svet, je bila v zraku že tedaj. Recesija naročnikov, delovne sile in plačilne sposobnosti so naredile svoje. V tem vzdušju je Krea Gorica zaprla svoje prostore, hkrati pa je bilo povpraševanje na Daljnem Vzhodu ne le spodbudno, temveč navdušujoče. Sicer pa so bila dogajanja v tistem času širšega zamaha. Ne gre le za Gorico. Evropa je postala vidno samozadostna, arogantna, statična, en sam velik »no se pol!«, zasičena in morda zaradi tega brez takta. Azija je zadnje desetletje doživljala nekaj podobnega, kar so bila v Italiji leta gospodarskega »booma«, a samo nekaj let bo trajalo in nato jo bo doletela enaka usoda, kakršno sedaj okuša zahodna polobla. V Evropi so hudo prisotni v načinu razmišljanja znaki »manierizma«, kar predstavlja le korak do »dekadence«, ki ju pogojujejo špekulanti in gerontokracija. Zdi se, da jo rešuje le še Severna Evropa zaradi svojega protestantskega pristopa, ki poudarja vsebino; v južnem, romanskem svetu, se poudarja »forma«, ki pa nima več tiste dodane vrednosti, zaradi katere bi jo bil trg pripravljen preplačati. Tega se v primeru Italije ne da preusmeriti čez noč, lahko pa bi Evropa spremenila svojo hegemonistično držo v sogovorniško in tako preprečila, da bi se njena vodilna vloga spustila po krivulji zgodovine v zaton. Vsak imperij ima svojo eksistenčno krivuljo, le da se tega ne zaveda. Krea je v Aziji, tako v Bangkoku kot Šanghaju, uspešna design ekipa, ki zmagovito posega s projekti, kot so bile zadnje olimpijske igre v Pekingu ali celostna podoba kitajske Nase; vodilni naročniki v Aziji potrjujejo njen miselni in oblikovalni domet. Po Aziji in Kitajski se Krei odpirajo možnosti še v Indiji in Afriki. Ponuja svojo oblikovalsko multietnično prakso in tipa za možnostmi na podsaharskih območjih, kakršno je na primer Gana. Iz izvajanja tega pisanja bi bilo mogoče zaslutiti nekakšno provincialno zasanja-nost v tujino, oddaljene kraje, v poveličevanje eksotike v nasprotju z domačo zaplan-kanostjo, a ni tako. Še vedno gre za voljo po pretresu, po premiku, po ponovnem zagonu goriške ekipe, po poletu tukajšnjih zmogljivosti. Goriška Krea ima v svojem kratkoročnem načrtu predvsem promocijski cilj, da se osredotoči na promocijo lastne design prakse in na uveljavljanje sporočila o kreativni ekonomiji kot platformi za razvoj regije. Če temu dodamo še koncept ekonomske samozadostnosti, ki usmerja človeka ponovno v svoje središče, potem je krog sklenjen. V ta namen se pripravlja namestitev instalacij na prostem v Novi Gorici in Gorici, ki bodo antologija samega podjetja in omenjenih vrednot. Očitno ne gre samo za začasno olepšanje nekega mestnega predela, za priklic pozornosti, za povezavo na globalni ravni med Posočjem in Daljnim Vzhodom, temveč za sporočilo, naj se ljudje osredotočijo vase, v svoje zmogljivosti z vero v moč, ki jim edina lahko reže vsakdanji kruh. Sicer pa je bila ena izmed zadnjih projektnih potez pred zaprtjem prostorov v Ulici Ascoli oblikovanje visokošolskega učbenika s področja likovne umetnosti, ki ga je v Ljubljani sestavil že pokojni profesor Milan Butina in ga je želela njegova družina objaviti tudi v italijanskem jeziku ob delni podpori slovenskega Ministrstva za kulturo za potrebe italijanskih visokošolskih protislovju z duhom angleške študijske izkušnje in z izzivi v sebi. Naj ostane doma, se vrne v Anglijo, ali naj gre dlje v svet? Odločil se je za krajevno varianto z izhodiščem v prepričanju, da je širši primorski prostor dovolj živahen za njegove želje, če ga le meja ne utesnjuje. Zato jo je presegel in v drugi polovici let '80 doživljal Gorico kot kraj pretoka informacij, ki je bil primerljiv z Londonom in ostalimi metropolami. Prišel je v stik z nosilci goriškega Kinoateljeja, zanj de- njegovo gledanje na oblikovanje sooča s tistim, kar si ljudje običajno stereotipno predstavljajo pod to oznako. Zanj kot oblikovalca, ki služi proizvodnji, nista prvenstveni čista estetika in ustvarjalnost oz. kon-templativnost, saj je namen oblikovanja povečati dopadljivost in posledično prodajnost izdelkov z dodano vrednostjo, toda tudi ni samo in zgolj funkcionalna in se ne more in ne sme omejevati na instant oblikovanje po logiki formule za vse. Oblikovanje je prenos sta z družbenikom Arturjem Mužičem iz Mirna že leta 1994 šla iz radovednosti pokukat na Tajsko v Azijo. Temu obisku so botrovali tako potreba po širjenju kreativnega in mentalnega prostora ter naveličanost nad možnostmi njunega dotedanjega delovnega območja. Ko je ostala Krea leta 1999 brez imenovanega družbenika, je začela vidno pešati. Zato je postala opcija odpiranja novih obzorij še posebej aktualna. Od leta 2000 do zavodov. 196 strani debela knjiga enciklopedičnega formata z neštetimi skicami, risbami, slikami in grafikoni je bila Krein labodji spev, zadnje delo pred zaprtjem prostorov, ki so 22 let dajali takt ne le temu okolju in številnim ljudem, ki so šli skozi njeno mentalno psihofizionomijo, temveč mnogo širše. Knjiga je bila prevedena, oblikovana in izdana v Gorici, tiskali pa so jo v Hong Kongu. Kje so meje? Se pol, we can, seveda zmoremo! Št. 99 i.podlistek s A qorlca@ssorq.eu - iS 4. 7. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA 45. študijski dnevi Draga 2010 od 3. do 5. septembra »Za uspeh velikih načrtov sta potrebna vera v smisel in prijateljstvo med izvajalci« 45. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2010 u viiUih juiTrh."-: (i-! i H T-.1 . i".11' miiiuIi>i : ■: ninr ^jJL ■ Društvo slovenskih izobražencev je izdelalo program vsakoletnih študijskih dnevov Draga, ki so letos že 45. po vrsti. Kot je to že ustaljeno, se bodo študijski dnevni odvijali prvi konec tedna v septembru v parku Finžgar-jevega doma na Opčinah pri Trstu. Ob časovnem terminu ostaja tudi zvestoba vsebinam in tematskim izbiram, ki zadevajo odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti v deželi FJK, kot vsebine občečloveške narave. Organizatorji pa so za letošnjo Drago poskrbeli tudi za novosti, s katerimi želijo študijske dneve popestriti. (Ne)Odnosi med generacijami in Perpetuum Jazzile 45. študijski dnevni Draga 2010 se bodo začeli v petek, 3. septembra, z zanimivo okroglo mizo, kjer bodo obravnavani odnosi med generacijami. Okrogla miza bo nosila naslov (Ne)Odnosi med generacijami. Udeleženci debatnega popoldneva, Hek-tor Jogan, Damijan Paulin, Julija Ber-don in Neža Kravos, bodo ob vodstvu Jožija Peterlina skušali obrazložiti vzroke nerazumevanja, konfliktov in problemov, ki zadnje čase vse bolj otežujejo odnose med starši in otroki, med starimi in mladimi, skratka med generacijami. Tematika je zanimiva, ker ni vezana samo na družinsko območje, temveč prihaja na dan tudi v družbenem življenju. Verjetno prav v kakovosti takih odnosov lahko iščemo razloge za današnje težko vključeva- nje mladih v ustanove in društva naše narodne skupnosti. Po zaključku okrogle mize bo ob 21. uri na vrsti letošnje umetniško presenečenje, za katerega bo poskr- Hren, Jože Marketz in Janko Zerzer. V pogovoru bodo obravnavali splošno stanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in orisali njen sedanji položaj na političnem, gospodarskem, cerkvenem in kulturnem področju. Etika za srečno življenje Nedelja, 5. septembra, se bo začela s sv. mašo, ki jo bo za udeležence letošnje Drage daroval goriški škofov vikar msgr. Oskar Simčič. Po maši bo prof. Mateja Pevec Rozman s teološke fakultete v Ljubljani in Mariboru razmišljala na temo Etika in sodobni človek - kaj vodi v srečno življenje? Razmišljanje, ki se osredoto- bela priznana vokalna skupina Perpetuum jazzile, ki jo vodi Tomaž Ko-zlevčar. Koroška in 90-letnica plebiscita Sobotni dan bo posvečen koroškim Slovencem. Letos namreč poteka 90-letnica koroškega plebiscita, ki je usodno ločil koroške brate od matičnega naroda. O tej zgodovinski, a še zelo sodobni problematiki se bodo pogovarjali Zdravko Inzko, Karel i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it trst Mladinski krožek Dolina in župnija sv. Urha vabita danes, 4. julija 2010 ob 19.00 uri na slovesno sv. mašo v dolinski župnijski cerkvi. Sledil bo nastop pihalnega orkestra »Breg« in plesne skupine »Queens«. Od sobote je v prostorih krožka odprta tudi razstava »Očetov naših imenitna dela, kar jih nekdanjih časov zgodba hrani«, kjer so na ogled dela stavbarjev in kamnosekov iz Krasa in iz Brkinov v stari dolinski fari. MOSP in Slovenski kulturni klub vabita na 20. Drago mladih, ki bo od 9. do 11. julija v Mariboru. Tema letošnje Drage mladih je ŽIVI IN PUSTI SLED. Strokovnjaki in prostovoljci iz Slovenije, Koroške in Italije bodo 9. jul. ob 18.15 ter 10. in 11. julija ob 10.00 govorili o revščini in socialni izključenosti v današnji družbi. Na programu bodo tudi izleti, delavnice in slavnostno praznovanje 20.le-tnice Drage mladih (10. jul. ob 20.00). Prijave so možne preko spletne strani www.dragamladih.org. Informacije nudita tudi MOSP in Slovenski kulturni klub (Neža Kravos - nez90@live.it). ča na sodobnega človeka in njegovo stanje, ne more mimo osrednjih značilnosti časa, v katerem živimo. Gre za našo civilizacijo, ki je na različne načine zaznamovana in prepletena z individualizmom, relativizmom in pluralizmom. Kljub svetovni gospodarski krizi se sodobni človek še vedno izgublja v potrošništvu, kar potrjuje odtujevanje od drugega in od samega sebe. Kako preživeti čas, v katerem živimo, kako živeti svoje poslanstvo, komu smo zavezani in končno: kaj pomeni dobro življenje za človeka kot etično bitje? Drago Jančar o umetnost in družbeni angažiranosti Draga 2010 se bo v nedeljo popoldne zaključila s pisateljem Dragom Jančarjem, ki bo spregovoril o vlogi pisatelja med umetnostjo in angaž-majem. Zares težko si je zamisliti, da bi danes na Slovenskem sprožili tako temeljite pretrese v družbenem in kulturnem življenju, kakršne je pred dvajsetimi in več leti sprožila Nova revija. Vse bolj družbeno brezobzirno in kulturno provincialno vzdušje duši izvirne in kritične glasove. Na splošno se uveljavljajo miselnost družbenega povzpetništva, v kulturi pa umetniške in intelektualne mediokritete ter z njimi povezan pragmatizem. Ali pri tem lahko pisatelj še vztraja pri estetsko zahtevnih umetnostnih kriterijih? Ali so še smiselni njegovi javni posegi v družbeno in kulturno življenje? To so vprašanja za resnega umetnika, ki želi s svojo ustvarjalnostjo spregovoriti današnjemu slovenskemu narodu. Perpetuum jazzile na letošnji 45. Dragi V petek, 3. septembra, bo ob 21. uri v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu koncert priznane vokalne supine Perpetuum jazzile. Vokalna skupina Perpetuum Jazzile je največja slovenska pop in jazz vokalna zasedba. Letos bo dopolnila že 27. leto ustvarjanja, svoje prve korake pa je storila pod imenom Gaudeamus. Repertoar izpod taktirke umetniškega vodje Tomaža Kozlev-čarja predstavlja atraktivni izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe. Večinoma »a cappella«, občasno pa tudi s spremljavo vrhunskih jazz in-strumentalistov, se repertoar Perpetuum Jazzile razteza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila vse do funka, gospela in popa. Poslušalcu ponuja privlačen splet vokalnih jazzovskih harmonij in izrednih ritmov, dotakne pa se jih tudi z odličnimi solisti, s sproščenostjo in z mladostnim žarom. Druga letošnja številka Števerjanskega vestnika SKPD F.B. Sedej iz Števerjana Pred kratkim je na domove prispela letošnja druga številka Števerjanskega vestnika, glasila domačega društva F.B. Sedej. Tudi v tokratni izdaji je v Šte-verjanskem glasilu bogata vsebina, ki priča o vsestranski aktivnosti v sklopu društva in vasi, kakor tudi novice iz širše okolice, povsod tam kjer je kdo ali kaj, ki je povezan s števerjansko stvarnostjo. V Števerjanskem vestniku gre tokrat podčrtati intervju z gospo Vido Prin-čič, program 40. Festivala narodno-za-bavne glasbe ter še posebej pismeni prispevki otrok iz slovenske osnovne šole »Alojz Gradnik«. Svetoivanski kres PDVrh sv. Mihaela PD Vrh sv. Mihaela je v torek 22. junija 2010 organiziralo tradicionalni svetoivanski kres na Lar-gi na Vrhu sv. Mihaela. Ob 20.uri se je na travniku zbralo veliko otrok, staršev in prijateljev. Vzdušje je bilo prijetno in razigrano, saj je društvo pripravilo igre, na katerih so sodelovali tako otroci kot odrasli. Ko je padel mrak in se je na nebu prikazala luna, je napočil čas za prižig ognja. Kres je bil precej velik, saj se je drvi in dračja nabralo od prejšnjih dveh let, ko je svetoivansko slavje odpadlo zaradi slabega vremena. Ogenj je široko vzplamtel in otroška pesem se je razvnela ob zvokih kitare, kar je razveselilo številne udeležence. Posebna zahvala gre občinski Civilni zaščiti, ki redno pomaga za varnost in gašenje ognja ob zaključku kresovanja. S tem večerom se je letošnja sezona vrhovskega društva zaključila, samo OPZ Vrh sv. Mihaela čaka še udeležba na štiridnevnem bivanju s starši v koči sv. Jožefa v Zabnicah. Stabat mater za Ljubko Šorli SCGV E. Komel in ZCPZ - Gorica V petek, 25. junija 2010 se je v cerkvi sv. Ivana v Gorici odvijal koncert Stabat Mater za pesnico Ljubko Šorli ob 100-letnici rojstva. Koncert so oblikovali OPZ SCGV E. Komel, pod vodstvom Damijane Čevdek, sopran Erika Regulyova, alt Mirjam Pahor, DVS Bodeča neža in orkester Nova iz Nove Gorice. Ljubka Šorli je bila zvesta in aktivna članica SCGV E. Komel in ZCPZ iz Gorice, ljubila je glasbo, igrala violino in nekaj let poučevala otroke na takratnem sedežu na Pla-cuti. S koncertom v njen spomin so bile ovrednotene njene pesmi za otroke, Pergolesijeva Stabat mater pa povezuje trpljenje pod križem s kal-varijo goriške pesnice in naše narodne skupnosti. Koncert Stabat mater spada v sklop Snovanj 2010, podprl pa ga je tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. KULTURNI Št. 208 -u Poletni zaključki s pogledom naprej GD Nabrež Kmoch\\\\u016Fv festival godb ni le eden med najvidnejišmi glasbenimi dogodki v Česki Republiki, temveč ga lahko uvrščamo na sam vrh evropskih srečanj godbeniške glasbe. Na letošnjo 47. izvedbo festivala, ki je potekal od 11. do 13 junija, je bilo povabljeno tudi God-beno društvo Nabrežina, ki je seveda vabilo sprejela z velikim navdušenjem in veseljem. Tridnevni festival, ki zajema celo vrsto različnih glasbenih in plesnih prireditev, privabi v zanimivo mestece, ki Erik Masten, predsednik GD Nabrežina Godbeno društvo Nabrežina spada med pomembne kulturne dejavnike naše narodne manjšine in s svojim delovanjem predstavlja in širi vso našo glasbeno kulturo, preko te pa tudi našo kulturno dediščino, naše tradicije, našo zgodovino. V tem duhu in prepričanju smo se pred leti odločili, da obogatimo našo godbo z narodnimi nošami, da bi lahko na boljši in učinkovitejši način predstavjali tako pri nas kot po svetu, to kar smo, našo narodnostno skupnost. Zavedamo se, da mora tako funkcijo spremljati tudi in predvsem kakovostna glasbena raven. Zato je in bo naš trud v prihodnosti usmerjen predvsem kakovostni glasbeni rasti naše skupine. Posebno pozornost pa bo treba seveda posvetiti mladim, na primeren in pravilen način jih je treba približati k glasbeno-kulturnemu udejstvovanju, saj sloni prihodnost našega društva in na-splošno naše skupnosti prav na njih. leži približno 60 kilometrov vzhodno od Prage, na tisoče poslušalcev in ljubiteljev kakovostne godbeniške glasbe. Festival nosi ime Františka Kmocha, svetovno znanega glasbenika in skladatelja iz 19. stoletja, ki je skozi njegovo večletno uspešno delolovnaje obdelal preko 500 pesmi in koračnic in na ta način bistveno pripomoral, da so prijetne češke melodije prekoračile meje države in se razširile med vsemi evropskimi narodi. Letošnja izvedba festivala je lahko računala na prisotnost kar petnajstih godb iz Češke, Madžarske, Slovaške in Nemčije. Poleg teh, se je na mogočnem odru, ki je bil postavljen na srednjeveškem trgu v centru mesteca, vrstilo še dodatnih 40 glasbenih in mažoretnih skupin, ki so skozi vse tri dni dodatno popestrile že zelo bogat in zanimiv program. Festival je na ta način privabil v gostoljubno češko mesto veliko število navdušenih poslušalcev, mestno središče je oživelo, enkratna glasba in zabava pa sta seveda po večernih urah nadaljevali pozno v noč. Nabrežinski godbeniki so ob tej priliki oblekli svoje tradicionalne narodne noše in tudi tokrat pritegnili pozornost in občudovanje prisotnih. Nastop, predvsem pa povorka v narodnih nošah skozi mestne ulice ob spremstvu mažoretnih skupin, ki je bila glavna točka celotnega festivala, je vzbudila v publiki veliko radovednost, kar je bilo vsem nabežinskim godbenikom v veliko veselje, ponos in zadovoljstvo. Dolga pot do Češke ni predstavljala veseli nabrežinski skupini večji napor, saj je po 12 urnem avtobusnem prevozu lahko uživala tri dni vesele glasbe, dobre hrane, ter okusila svetovno znano češko pivo. Ob koncertih in korakanju so si privoščili tudi ogled Kutne hore, zanimive srednejveške vasice, ki leži v neposredni bližini Kolina. Tu se nahaja manjša gotska kapela, ki je, po velikem klanju kuge in vojn, ki so divjale po tem območju v obdobju pred letom 1400, postala znamenita kostnica, saj se v njeni notranjosti nahaja približno 40.000 človeških okostij, ki služijo tudi kot notranji okras. Festival se je zaključil v nedeljo z mogočnim Monstrkoncert-om, kjer so zadoneli zvoki znanih čeških koračnic v skupnem izvajanju vseh petnajstih godb. To je bil s strani nabrežinske godbe tudi pozdrav češkemu mestu. Občutkov in doživetij iz češkega izleta je veliko, vsak izmed prisotnih si bo del Češke nosil za vedno v spominu in brezdvomno bo Kolin še veliko krat predmet večernih pogovorov in v obujanju dogodivščin med nabrežinskimi godbeniki. Glasbena šola GD Nabrežina Godbeno društvo Nabrežina je že več desetletij aktivno na mladinskem področju. Že vrsto let obišče šole v De-vinsko Nabrežinskem okrožju in seznanja mladino z godbenim delovanjem ter jih uvaja v svet glasbe. V komaj iztekli sezoni pa so nabrežinski godbeniki sklenili, da bodo sami upravljali glasbeno šolo, kjer se lahko mladi po letih in po duši lahko učijo igranja vseh inštrumentov, ki spadajo v to sestavo. Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše, tiste od tretjega leta dalje, ki bi radi odraščali z glasbo. Tako je 3. junija v društvenih prostorih potekal zaključni večer glasbene šole, kjer je nastopalo 27 od katerih 20 novih navdušencev glasbe. Večer se je odvijal v zelo veselem in sproščenem vzdušju, kjer so starši, sorodniki in prijatelji novih talentov, ki so do zadnjega kotička napolnili glasbeni dom, pozorno poslušali kaj so se vsega gojenci že naučili. Vzeli so v roke trobente, klarine- te, saksofon, flavte in bobne ter zaigrali kot posamezniki, v duetu in v skupinah ki so se brez prestanka vrstile pred številno publiko. Na koncu pa je priložnostni ansambel zaigral še nekaj prijetnih skladb. Glasbena šola bo po poletnem počitku odprla vrata septembra, kjer se pričakuje še večje število mladih navdušencev, ki se bi radi naučili igranja pihal, trobil in tolkal. agenda 6 mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 bo letos potekal v Kopru od nedelje, 11. do sobote 17. julija 2010. Zbor udeležencev je v Dijaškem in študentskem domu v Kopru 11. julija ob 8. uri zjutraj. Vse informacije so dosegljive na spletnem naslovu www.zskd.org. Predvidena sta dva koncerta in sicer v petek, 16. julija ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija 2010 ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. MEDNARODNI NATEČAJ POEZIJE »SLEDI-TRACCE« Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sle-di-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2.9., 3.9., 8.9., 9.9. in 10.9. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. JUBILEJNA 40. LIKOVNA KOLONIJA MLADIH se bo letos odvijala v Vuzenici od 22. do 28. avgusta 2010. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu KD Kraški dom slavi 40 let delovanja Vsi letošnji dogodki pri kulturnem društvu Kraški dom so jubilejnega značaja, saj poteka natanko štirideset let od njegove ustanovitve. Zametki društvenega delovanja pa segajo krepko nazaj, v daljno leto 1896, ko je bilo v repentabrski občini ustanovljeno pevsko in bralno društvo Dom. Med prvo svetovno vojno je delovanje zamrlo, ponovno pa je zaživelo hitro po njej pod okriljem pevskega in izobraževalnega društva Dom. Poleg tega so v dvajsetih letih julija bo v Kraški hiši v Repnu, v okviru Štrekljevih večerov, zanimiv pevski nastop, vo goste prihaja namreč mešani pevski zbor Davorin Jenko, ki deluje v okviru slovenskega kulturnega društva Triglav iz Banja Luke. V nedeljo 11. julija bo na vrsti vabljiv dogodek, ki nosi naslov Pevski pozdrav iz kraških globin. V Jami pri Briščikih bodo namreč zapeli sledeči pevski zbori: Žpz Multifariam iz Rude, Mepz Paktet iz Kotmare vasi na Koroškem in Mopz Kraški dom. v občini delovala še naslednja društva: Marijina družba, Katoliško izobraževalno društvo - Repentabor, Konsumno društvo, Obrtnijsko - gospodarsko društvo ter Godba na Pihala. Ves ta razcvet je potlačil fašistični režim. Kmalu po osvoboditvi so ustanovili prosvetno društvo Novi dom. Gojili so mladinski zbor, godbo na pihala, organizirali predavanja in sestanke. Zanimanje je bilo zelo živahno, žal pa so politični dogodki premočno vplivali na nemoten razvoj tako, da je delovanje zamrlo. Leta 1962 se je pod vodstvom Mirka Guština ustanovil moški pevski zbor Srečko Kumar iz katerega je leta 1970 vzklila pobuda za ustanovitev prosvetnega društva Kraški dom. V štiridesetih letih delovanja odborniki neutrudno skrbijo za kulturno in družabno življenje v občini, za ohranjanje domačih navad in za širjenje svojega delovanja navzven. Zelo živahni so dolgoletni stiki z raznimi kulturnimi skupinami iz Slovenije, Italije in s Koroškimi Slovenci, saj spada prijateljsko povezovanje na tem področju in poznavanje kulturnih in družbenih stvarnosti tudi izven domačih krajev od vsega začetka med prioritete društva Kraški dom. Obenem pa gojijo že od vsega začetka zelo pestro sodelovanje z vsemi društvi v našem prostoru, kar pride lepo do izraza pri skupnem snovanju kulturnih dogodkov vzhodnokraških društev pod geslom Prešerno skupaj. Prav tako pa gojijo pri društvu prijateljske kulturne vezi s številnimi društvi na slovenskem Krasu. Kot več ali manj v vseh sorodnih društvih, se je v štiridesetih letih tudi v repenskem društvu zvrstilo kar precej dejavnosti. Trenutno delujejo moški pevski zbor pod vodstvom Vesne Guštin, dramska skupina, mladinska in balinarska sekcija. Poletna sezona se bo letos zaključila šele julija, saj so na vrsti še sledeči zanimivi dogodki na katere so bralci vljudno vabljeni: v nedeljo 4. V soboto 17. julija prireja mladinski odsek nadvse izviren praznik samo-kolnic »Karjola Challenge«, ki bo že tretjič zaživel na trgu v Repnu. Originalna zamisel, se je že ob prvi izvedbi izkazala za zelo uspešno, mladi pa si prizadevajo, da bi praznik iz leta v leto še izboljšali in obogatili. Isti večer pa bo moški zbor Kraški dom prisoten na Klarčevi domačiji v Ce-rovljah, kjer bo zanimivo srečanje na tematiko iz časov iz prve svetovne vojne. V programu, ki nosi naslov Pripoved iz velike vojne, bodo sodelovali trije zbori in ga bo povezoval Roberto Todero. Največji kulturni dogodek v Repnu pa je nedvomno Kraška oh-cet, pri kateri je društvo Kraški dom aktivno od vsega začetka in zadnjih nekaj let tudi soorganizator. In prav Kraška ohcet je/bo KD Kraški dom letos popeljala na dve zanimivi sorodni prireditvi: aprila so se člani društva s pesmijo, plesi in nošami predstavili na Rokovnjaški poroki v Lukovici pri Domžalah, v začetku septembra pa so prejeli s podobnim programom povabilo na Sardinijo v kraj Selargius, kjer bo že petdeseta izvedba Sardinske tipične poroke Matrimonio Selargino. V glavah neutrudnih kulturnih delavcev je za letošnje leto načrtovanega še marsikaj. Jubilejno praznovanje, ki bo ob koncu leta, pa bomo sklenili z zaključkom dolgoletnega projekta z naslovom Spoznavajmo in ovrednotimo naše kraje, ki je bil izpeljan s sodelovanjem osnovne šole Alojz Gradnik. Društvo bo ob 40 letnici namreč izdalo zemljevid repentabrske občine z mikroto-ponomastiko - to je z zapisom krajevnih ledinskih imen. Trenutno šteje društvo preko sto članov, ki ga podpirajo, spremljajo njegovo delovanje in mu stojijo ob strani. Ob jubileju naj gre zahvala predvsem njim z željo, da bi mu še naprej ostali zvesti prijatelji, saj le na tak način društvo uspešno živi in se razvija. ČETRTFINALE - Razigrana Nemčija nasula Argentini štiri gole »Adios« Maradona »Elf« zasluženo naprej Argentina - Nemčija 0:4 (0:1) STRELCI: Müller v 3., Klose v 68., Friedrich v 74., Klose v 89. min. ARGENTINA: Romero, Ota-mendi (od 70. Pastore), Demichelis, Burdisso, Heinze, Maxi Rodriguez, Mascherano, Di Maria (od 75. Kun Aguero), Messi, Tevez, Higuain. Trener: Maradona. NEMČIJA: Neuer, Lahm, Merte-sacker, Friedrich, Boateng (od 72. Jan- sen), Khedira (od 77. Kroos), Schweinsteiger, Müller (od 84. Trochowski), Özil, Podolski, Klose. Trener: Loew. CAPE TOWN - V polfinalu ne bodo plesali ne sambe in niti tanga. Po Braziliji se je poslovila še Argentina. Tekmo med trikratnimi svetovni prvaki Nemci in dvakratnimi prvaki Ar-gentinci, pod taktirko slovitega Diega Armanda Maradone, so dobili prvi, ki so vnovič prikazali izvrstno igro in jo Poljak v nemškem dresu Miroslav Klose (52 golov za Nemčijo) je proti Argentini dosegel dva zadetka in se na večni lestvici strelcev na SP s 14 goli na drugem mestu izenačil z rojakom Gerdom Müllerjem. Pred njim je le še Brazilec Ronaldo, ki je na SP 1998 in 2006 zbral 15 zadetkov. Na lestvici strelcev vodi Villa (Špa) s 5 goli, Klose skupaj s Higuainom (Arg), Vittekom (Svk), Villo (Špa), Sneijderjem (Niz) in Müllerjem (Nem) jih ima 4 ansa Urugvaj Johannesburg Gana Nizozemska 2 Port Elizabeth Brazilija i Urugvaj 6. julija, ob20.30- Cape Town Nizozemska Nemčija 11. julija, ob 20.30 - Johannesburg Cape Town Argentina |o Nemčija ^ 7. julija, ob20.30- Durban Paragvaj |o Španija Johannesburg Španija |i Polfinale Finale TOTOZAKUMI VČERAJŠNJI IZID TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Igor Guštinčič gostinec Jurij Plesničar brezposeln Matjaž Antonaz trgovec B 3 2 42 44 4o SKUPNO Goriška je po včerajšnjem krogu obdržala prvo mesto, pred Tržaško pa vodi še vedno dve točki. Oba napovedovalca, Goričan Jurij Plesničar, sicer spremljevalec Vala, ter Tržačan Igor Guštinčič, gostinec, sta pravilno napovedala končni rezultat med Španijo in Paragvajem (1:0) in tako dosegla tri točke. Oba sta tudi menila, da bo Argentina boljša od Nemčije, a se je tekma zasukala v drugo smer. Trener Čupinih jadralcev Matjaž Antonaz, ki v Kopru sicer prodaja ure, je edini napovedal zmago Nemčije proti Argentini. Ker je »zadel« tudi zmago Španije, je v včerajšnjem krogu prejel dve točki. Slovenija zaostaja za Tržaško za dve točki. kronali s štirimi zadetki, kot tudi v osmini finala proti Angliji (4:1), vendar tokrat niso dobili niti enega gola. Nemci so začeli izjemno in že po treh minutah vodili z 1:0. Bastian Schweinsteiger je z leve strani pred kazenskim prostorom po prekršku nad Lukasom Podolskim streljal prosti strel, podajo pa je ob slabo postavljeni argentinski obrambi z glavo v gol preusmeril Thomas Müller. Presenečeni vratar Sergio Romero je ob tem tudi slabo posredoval in se je le nekoliko sklonil ter s z nogo zgolj dotaknil žoge. Tudi v naslednjih minutah so bili razigrani nogometaši v črnih dresih, Miroslav Klose pa bi lahko v 24. minuti povišal na 2:0, vendar je po podaji Müllerja žogo poslal prek vrat. Argen-tinci so se začeli »prebujati« po dobre pol ure igre, ko je prvi strel v okvir vrat sprožil Angel Di Maria, vendar v naročje vratarja Manuela Neuerja. Müller je v 36. minuti igral z roko na robu kazenskega prostora in zaradi rumenega kartona ne bo mogel igrati na sredini polfinalni tekmi. Zvezdnik Lionel Messi, večino tekme povsem »neviden«, je s prostega strela zadel v živi zid, takoj nato pa so argentinski nogometaši zatresli mrežo, vendar je bila ob tem kar četverica v prepovedanem položaju. Argentinci so drugi polčas začeli s streli od daleč, vendar sta bila Di Maria in Maxi Rodriguez premalo natančna, nato pa so Nemce v prvih desetih minutah povsem »stisnili« v njihov kazenski prostor. Neuer je ubranil večino strelov, ki jih pred tem niso preprečili ali zaustavili njegovi soigralci. Takoj, ko so se Nemci otresli pritiska, pa je udaril Miroslav Klose, ki je odigral stoto tekmo za nemško reprezentanco. Müller je podal do Podolskega, slednji pa je našel Kloseja, ki se je sprehodil z žogo do gola. Šest minut pozneje je bila nagrajena lepa igra elfa. Schweinsteiger se je prodrl v kazenski prostor, žogo pa je v gol poslal Arne Friedrich za svoj prvi reprezentančni zadetek. To je povsem dotolklo južnoameriško vrsto, ki ni mogla več vzpostaviti ravnotežja. Klose, ki je minuto pred koncem dosegel še svoj drugi gol na tekmi in 52. v reprezentančni karieri, se je pridružil uglednemu seznamu zgolj osmih igralcev, ki so za Nemčijo prišli ali presegli magičnih sto nastopov. Rekord Lotharja Matthäusa (150 tekem) bo tretji strelec v nemški zgodovini težko dosegel, zato pa je blizu drugemu Jürgenu Klinsmannu (108 tekem) in predvsem tretjemu Franzu Beckenbauerju (103). MIMOGREDE Svetovno ali evropsko prvenstvo? V polfinale so se uvrstile tri evropske ekipe (Nizozemska, Nemčija in Španija). Azijske ekipe so - realno gledano - naredile, kar smo zmogle. Afriške ekipe so razočarale. Južnoameriške pa popolnoma odpovedale. Svetla izjema je le Urugvaj, ki je s kančkom sreče premagal Gano. Kaj se dogaja Braziliji in Argentini? Mar niso strokovnjaki napovedali prav brazilsko-argentinski finale? Dunga je kot grešni kozel že odstopil. Kaj pa Maradona? Nekdaj sloviti Diego Armando ni brez krivde. Za- kaj je pustil doma Zanettija in Cam-biassa ? Milito pa je sedel na klopi. Prav ti trije igralci so bili glavni akterji zmagovitega Interjevega pohoda. Vsi trije so bili letos v vrhunski formi. Maradona bržkone ne bo priznal, da so bile nekatere svoje izbire zgrešene! STROKOVNI KOTIČEK Vloga Messija popolnoma zgrešena Izjemna predstava dveh velikanov, v kateri je disciplinirana in bolj organizirana Nemčija visoko premagala Argentino. Sam poraz je toliko bolj boleč, ker so jih Nemci dobesedno razbili in ponižali. Mlada, razigrana, vrhunsko pripravljen reprezentanca Nemčije je prikazala vrhunsko tekmo, v kateri je prevladovala kolektivna igra in fantastična želja po zmagi. Argentinci so začeli tekmo dokaj angažirano, vendar s prepočasnimi prehodi in dolgočasnimi podajami v zadnji liniji. Na sam potek tekme je po mojem najbolj vplival zgodnji gol Nemcev, s katerim so prisilili Argentince na lovljenje rezultata in s tem bolj odprto igro. Slaba organizacija napada, vse preveč individualnih poskusov, vloga Messija popolnoma zgrešena. V Barceloni ima Messi Xavija in Iniesto kot asistente, v reprezentanci to vlogo mora opravljati sam, on pač ni tak tip igralca. Maradona s svojimi sodelavci ni ustvarjal reprezentance, on jo je enostavno sestavil. In ker določene zadeve niso avtomatizirane, je prišlo do razpada sistema. Ravno nasprotno, nemška reprezentanca je odlično organizirana, disciplinirana in zelo dobro vodena. Vrhunski igralci so podredili svojo igro kolektivu in to mora biti vodilo nadaljnjega razvoja nogometa. Njihova igra je usmerjena naprej, po odvzeti žogi je prva podaja naprej, nato sledi hiter prehod in zaključek. Srečanje med Španijo in Paragvajem se je začelo dokaj izenačeno z različnim pristopom. Španci poskušajo graditi in organizirati napad iz zadnje linije, kar jim Paragvajci ne dovolijo in jih napadajo že na njihovi polovici. Torres v konici napada ni prava rešitev in zavira hitro igro Špancev. Paragvaj ima zelo dobro organizirano fazo obrambe in po odvzeti žogi so zelo nevarni iz hitrih prehodov. Presenetili so Špance s pressingom na zadnjo linijo že na njihovi polovici in jim močno ovirali organizacijo napada. Španci pa morajo precej poboljšati realizacijo, če hočejo zdaj premagati Nemčijo. Rajko Žeželj ČETRTFINALE - Po tesni zmagi proti Paragvaju Španija prvič v polfinalu Villa spet mož odločitve - Dve zgrešeni enajstmetrovki - Paragvajci so se častno upirali Španija - Paragvaj 1:0 (0:0) STRELEC: 0:1 Villa (83.). PARAGVAJ: Villar, Veron, Alcaraz, Da Silva, Morel, Barreto (od 64. Vera), Ca-ceres (od 84. Lucas), Santana, Riveros, Car-dozo, Valdez (od 72. Santa Cruz). ŠPANIJA: Casillas, Ramos, Pique, Puyol (od 84. Marchena), Capdevila, Bus-quets, Iniesta, Alonso (od 75. Pedro), Xavi, Villa, Torres (od 56. Fabregas). JOHANNESBURG - Evropski prvaki so imeli s trdimi Paragvajci kar nekaj težav, toda na koncu so vendarle dosegli zadetek ter prišli do želenega cilja. Z igro niso navdušili, igrali so slabše kot na prejšnjih tekmah, za kar gre veliko zaslug tudi discipliniranim Južnoameričanom. Ti so celo imeli prvi priložnost, da pridejo v prednost, a so v 58. minuti zapravili enajstmetrovko, isto se je le dve minuti pozneje zgodilo tudi Špancem. A ti imajo v svojih vrstah Davida Villo, ki je bil spet mož odločitve. Dosegel je gol, ki je njegovi repre- zentanci zagotovil ponovitev finala s prejšnjega evropskega prvenstva z Nemčijo. Španija se je prvič v zgodovini uvrstila v polfinale SP. Reprezentanci sta potrebovali kar uro, da so gledalce spravili na noge. Prvi del in začetek drugega sta bila dolgočasna, potekal je v glavnem taktičen boj na sredini igrišča. Xavi Hernandez je v 28. minuti lepo streljal z volejem, a čez gol, ob koncu pa je bil dvakrat v glavni vlogi napadalec Paragvaja Nelson Valdez, ki je najprej dosegel gol iz nedovoljenega položaja, nato pa v sodniškem podaljšku po samostojnem prodoru streljal nenatančno. Prava drama pa se je odvijala v treh minutah drugega polčasa. V 58. minuti je namreč Gerard Pique v kazenskem prostoru za roko vlekel Oscarja Cardoza, sodnik pa je upravičeno pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je izvedel prav Cardozo, a je vratar Iker Casillas njegov strel zaustavil. V protinapadu je David Villa prodrl v kazenski prostor, kjer ga je na nedovoljen način zaustavil Antolin Alcaraz. Enajstmetrovko je najprej uspešno izvedel Xavi Alonso, toda ker so njegovi soigralci prehitro stekli v 16-metrski prostor, je moral strel ponoviti. Streljal je v drugo smer, na njegovo žalost pa se je za pravo stran odločil tudi vratar Justo Villar, tako da do spremembe izida ni prišlo. Špance je to razjezilo in zaigrali so bolj napadalno. Andres Iniesta je v enem izmed naslednjih napadov lepo meril z 20 metrov, toda Villar se je izkazal. Nekaj minut pozneje je strel Xavija zletel mimo gola. Dišalo je po golu, ki so ga španski navijači vendarle dočakali v 83. minuti. Pedro Rodriguez je po lepi samostojni akciji in podaji Inieste najprej zadel vratnico, odbita žoga je prišla do Ville, ta jo je spet poslal v okvir vrat, od koder pa se je vendarle odbila v gol. Paragvajci pa bi v zadnjih minutah vendarle lahko prišli do izenačenja. Roque Santa Cruz je imel priložnost, toda Casillas je branil. B 22 Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO marihuana? Lepotica Paris Hilton je bila po tekmi med Brazilijo in Nizozemsko aretirana, češ da je uživala marihuano. Naposled so preiskovalci ugotovili, da je Hiltonova nedolžna, priprt pa je bil njen prijatelj. ponašam z 'Božjo je Gyan zgrešil, so božja roka Urugvajski branilec Luis Suarez je takole utemeljil igranje z roko: »Nisem imel druge možnosti. Zdaj se tudi jaz lahko roko'. To sem storil zavestno. Ko me preplavili občutki veselja.« kot alijev udarec Tako je po porazu opisal svoje razpoloženje argentinski selektor Maradona: »Današnji dan je podoben tistemu, ko sem nehal igrati. Mogoče še grši, saj je poraz časovno bližji,« je še dejal. Maradona je izključitev v četrtfinalu doživel tudi leta 1982, takrat kot mladi nogometaš, včerajšnji poraz je zanj hujši. ua 50.000 Toliko obiskovalcev naj bi si povprečno ogledalo tekme, skupno pa jih je FIFA naštela 4,1 milijona. Z dosedanjim obiskom so pri zvezi torej zadovoljni. MEDCELINSKI POGOVOR - Mirko Bizjak se je leta 1956 s Cola odselil v Johannesburg v JAR »SP bo združilo našo državo« Gospod Mirko Bizjak je torkov zimski večer na južni polobli preživel na svojem domu, blizu Johannesburga. Ko je dvignil slušalko, je v lepi slovenščini presenečeno dvakrat vprašal: »A prav iz Trsta me kličete?« in radovedno nadaljeval: »Primorski dnevnik? Vem, poznam ga. Lepo. Kako je kaj pri vas?« Mirko, ki se je v Južnoafriški republiki upokojil po dolgoletni službi na železnicah, se je na »črno« celino preselil leta 1956, »ko je v Trst prišla Italija in za Slovence so se znova pisali težki časi,« je dejal zdaj 79-letni Bizjak (letnik 1931), ki je do 25. leta starosti živel na Colu pri Rep-nu. »Po vojni sem študiral in pomagal v knjižnici, nato pa sem se odločil, da grem v svet. V Južnoafriško republiko sem odpotoval, ker so tam potrebovali delovno silo na železnicah. Takrat pa so na vlakih zaposlili le belce. Vse do leta 1994 je v JAR vladal apartheid. Manjšina belcev, manj kot petina prebivalstva, je z zatiranjem, izkoriščanjem in segregacijo vladala črnski večini. Mi smo bili torej takrat zelo privilegirani. Imeli smo službo in vse kar smo želeli. Kljub temu smo bili Slovenci in Italijani belci B-kategorije, ker smo bili katoliki. Afrikanerji ali Buri, to so potomci nizozemskih in nemških kolonialistov, so namreč protestanti. Prav zaradi tega se je veliko italijanskih in slovenskih priseljencev nato odselilo drugam,« se spominja Mirko, ki mu nogomet ni všeč. Vesel pa je, da njegova nova domovina gosti tako pomembno športno prireditev. »SP bo še bolj združilo našo državo in njene prebivalce črne in bele polti. Po pravici povedano je bil doslej nogomet šport za črnce, rugby pa za belce. Mogoče bo odslej drugače,« razmišlja Mirko. Njegov 42-letni sin Joško si je z družino ogledal že nekaj tekem nazadnje ponedeljkovo osmino finala med Brazilijo in Čilom. »Najbolj čustveno pa smo spremljali Slovenijo, za katero smo navijali. Moj sin si je poskrbel slovenski dres s ponatisnjenim priimkom Bizjak na hrbtni strani. Kljub izločitvi, smo lahko ponosni na slovenske nogometaše,« je dejal. Ali ste navijali tudi za reprezentanco JAR? Bilo mi je čisto vseeno. Več sem pri- Mirkov sin Joško (na sliki spodaj s slovenskim dresom in natisnjenim priimkom) si je ogledal v živo tekmo med Slovenijo in ZDA (desno Mišo Brečko). Na posnetku desno nekdanji predsednik Nelson Mandela, zgoraj Mirko Bizjak ansa čakoval od Italije, ki je klavrno izpadla. Ali je belopoltim Južnoafriča-nom pri srcu nogometna reprezentanca JAR, ki jo v glavnem sestavljajo temnopolti? Nekoč so belopolti spremljali izključno rugby. Zdaj pa nekateri Afrika-nerji navijajo tudi za nogometaše. Odvisno od posameznikov. Še nekaj bi povedal. Prosim. Prvenstvo je izpraznilo državno blagajno. Gradnja novih stadionov bo od davkoplačevalcev terjala nove davke. Srednji sloj, ki se je v zadnjih letih nekoliko opomogel, bo znova na udaru. Kako je bil prehod iz apartheida v demokracijo? Bali smo se, da se bodo črnci maš- čevali za vse tisto gorje, ki so ga pretrpeli pod strahovlado belcev. Do tega pa na srečo ni prišlo. Predsednik Mandela je bil zelo spreten in pameten. Izoliral je skrajneže tako pri belcih kot pri črncih. Vladna stranka Afričan National Congress (ANC) še naprej dobro upravlja državo, čeprav je težav veliko. Vsekakor številni belci so se po letu 1994 odselili v Kanado, ZDA in Avstralijo. Kako je z varnostjo v Johannes-burgu in v JAR? Kriminala je žal veliko in zvečer se vsi zapiramo v hiše. Žal oblastem ne uspe zajeziti nasilja v revnih mestnih četrtih. Kateri je pogovorni jezik pri vas doma? Pri nas se pogovarjamo malo v slovenščini in malo v hrvaščini, saj je moja žena Zlata Hrvatica. Drugače pa se s sosedi pogovarjamo v angleščini. Afrikanščine, ki je zelo podobna nizozemščini, ne govorim. Kaj najbolj pogrešate od rojstnega Cola? »Slovenski jezik in slovenske kulturne prireditve. Pogrešam slovensko gledališče, pevske nastope, veselice. Jeseni ali pa mogoče spomladi se bom znova vrnil v Trst,« je dejal Bizjak, ki ima na Tržaškem (na Colu in na Padričah) veliko sorodnikov, na katere - kot je poudaril - je zelo navezan. Jan Grgič »MOJ MUNDIAL« Pivo točil članom skupine Aerosmith Danijel Lo-vrečič, bivši nogometaš Vesne in Primorja, sicer lastnik lokala Bunker v Nabrežini, na SP-ju ne bo spremljal željenega finala med Brazilijo in Argentino. O porazu Argentine (proti Nemčiji je izgubila s 4:0) je sicer izvedel šele med našim pogovorom, saj se te dni mudi v Mestrah na enem izmed najimenitnejših glasbenihfesti-valov v Italiji Heiniken Jammin festival. S čim se ukvarjaš? V velikem šotoru Hospitality za glavnim odrom, kjer se zbirajo »vip« osebnosti in glasbeniki, nadzorujem delo svojih sodelavcev, ki točijo pivo. Med njimi so tudi trije Tržaški Slovenci: Jan Foraus, Ivan Rauber in Jan Zaccaria. Kateremu vipu pa si že postregel pivo? Popoldne nisem videl še nikogar, zvečer (Danijela smo poklicali včeraj popoldne, op.a.) bomo najbrž točili rokejem skupine Aerosmith, ki bodo nastopili. Pred dvema letoma sem pa točil pivo Vascu Rossiju in članom njegovega benda. Imate tam tudi ekran za spremljanje tekem SP-ja? Ne, nimamo. Torej niste videli zmagoslavja Nemčije? Ne. To je pa res presenetljiv rezultat. Si sicer spremljal SP? Zelo malo, saj sem pred kratkim odprl tudi kiosk v Sesljanu. (V.S.) ODBOJKA - Svet. liga »Azzurri« s polnim izkupičkom WUHAN - V svetovni ligi je italijanska moška odbojkarska reprezentanca tudi včeraj gladko premagala Kitajsko s 3:0 (25:17, 27:25, 25:21). Najnapornejši je bil drugi niz, ko so kitajski odbojkarji povedli na 21:17. »Azzurri« so nato izenačili 23:23 in z napadi Parodija in Feija zaključili niz po razburljivi končnici z zmago. V postavo je Anastasi vključil tudi Mateja Černica, ki pa ni stopil na igrišče, Lorisa Maniaja pa ni bilo v dvanajsterici. Zaradi poškodbe hrbta je Savanija zamenjal Parodi. Najboljši napadalec je bil tudi včeraj Fei (21 točk), Maruotti in Parodi pa sta dosegla vsak po 11 točk. V sredo in četrtek se bo italijanska izbrana vrsta pomerila še proti Srbiji. Tekmi v Beogradu bosta za Italijo odločilni za uvrstitev v finalno fazo šestih najboljših reprezentanc. COLLINA - Nekdanji italijanski sodnik Pierluigi Collina bo v prihodnji sezoni odgovoren pri sodniški komisiji evropske nogometne zveze UEFA. MOTOCIKLIZEM - Jorge Lorenzo (Yamaha) si je na kvalifikacijah VN Katalonije v Barceloni priboril najboljši startni položaj v razredu MotoGP (ob 14.00 Italia1). V razredu do 125 ccm je bil najhitrejši Lo-renzov rojak Marc Marquez (Derby), v razredu Moto2 pa Andrea Iannone. TENIS - Osvojila je svoj četrti Wimbledon Williamsova »ekspresno« Rusinjo Zvonarjevo premagala po 67 minutah - Dohitela je legendarno Billie Jean King - Danes moški finale WIMBLEDON - Ameriška teniška igralka Serena Williams je zmagovalka turnirja v Wimbledonu z nagradnim skladom 16,4 milijona evrov. Mlajša od sester Williams je za svoj že četrti naslov na tem turnirju v finalu premagala Rusinjo Vero Zvonarjovo s 6:3 in 6:2, dvoboj pa je trajal le 67 minut. Serena Williams, ki je Wimbledon osvojila tudi lani, je bila na travnati podlagi igrišč All England Clu-ba najboljša tudi leta 2002 in 2003. Tokrat se je prvič zgodilo, da je v finalu premagala nekoga drugega in ne sestro Venus. Sestri Williams sta skupaj osvojili devet od zadnjih enajstih naslovov v Wimble-donu. Tudi tokrat je pokazala svojo premoč, potem ko je za zmago potrebovala le uro in sedem minut. Gre za drugo najhitrejšo finalno zmago v zgodovini Wim-bledona po letu 1992, ko je Nemka Steffi Graf ugnala Novosadčanko Moniko Se-leš v 58 minutah. Zvonarjova je tako po dvoboju Williamsovi lahko le čestitala: »Serena mi sploh ni dovolila, da bi pokazala svojo najboljšo igro,« je dejala Rusinja. »13 je moja srečna številka,« je po zmagi dejala Williamsova, ki je tako vknji-žila že 13. zmago na turnirjih za grand Serena Williams ansa slam in v žep pospravila ček za 1,218 milijona evrov. S tem je Williamsova po številu naslovov dohitela tudi legendarno Billie Jean King, ki ji je zaploskala na tribuni. Čehinja Martina Navratilova je tretja na lestvici »večnih« z devetimi naslovi za veliki slam, Grafova na četrtem jih ima sedem, Venus Williams pa pet. Danes bo v Wimbledonu še moški finale, kjer se bosta pomerila Španec Rafael Nadal in Čeh Tomaš Berdych. KOLESARSTVO - Tour de France Cancellara spet prvi »v rumenem« ROTTERDAM - Olimpijski in svetovni prvak v kronometru Švicar Fabian Cancellara je po letih 2004, 2007 in 2009 še četrtič v karieri dobil uvodno dejanje kolesarske dirke po Franciji. Tokratni prolog je potekal v Rotterda-mu na Nizozemskem, kjer je bil na 8,9 kilometra dolgi progi kolesar Saxo Banka deset sekund hitrejši od Nemca Tonyja Martina.Tretje mesto je zasedel Britanec David Millar, ki je zaostal 20 sekund. Uvodno bitko v napovedanem boju za skupno zmago med osemkratnim zmagovalcem Američanom Lanceom Armstrongom in branilcem naslova Špancem Albertom Contadorjem je dobil kolesar iz Teksasa. Z zaostankom 22 sekund je zasedel četrto mesto, Španec je za njim zaostal pet sekund oziroma dve mesti. Od štirih slovenskih predstavnikov se je na spolzki progi po pričakovanju najbolj izkazal Jani Brajkovič (Radioschack), ki je z zaostankom 35 sekund zasedel odlično 13. mesto. S 30. (+0:42) je bil soliden Kristijan Koren (Liquigas), medtem ko sta bila Simon Špi-lak in Grega Bole v ozadju. Ivan Basso si je nabral 55 sekund zaostanka. Danes bo na sporedu prva, 223 kilometrov dolga etapa, potekala bo med Rotterdamom in Brusljem. NOGOMET NA MIVKI - Italija, s katero igra tudi Michele Leghissa je na etapi evrolige v Lignanu izgubila proti Švici. Končni izid je bil 6:5. Italija bo danes ob 17.30 igrala še proti Franciji. 22 ŠPORT Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO ODBOJKA - Slovenska odbojkarja v italijanski in slovenski prvi ligi Damir Kosmina v A1 -ligi, Aljoša Orel pa pri Salonitu Nekdanji slogaš Kosmina bo igral v Veroni - Orel tudi v evropskem pokalu CEV » w i ' i / ■Ä ^ » e A zaiti Damir Kosmina Na najvišji ravni italijanske moške klubske odbojke bomo tudi v naslednji sezoni lahko spremljali dva slovenska odbojkarja, ki sta dozorela pri naših klubih. Ob Lorisu Maniaju, ki bo tudi v sezoni 2010/11 nosil dres Modene, bo v italijanski A1-ligi letos igral tudi nekdanji slogaš Damir Kosmina. Z ekipo Bluvolley Verona, ki je lani redni del lige zaključila na osmem mestu in si tako priborila mesto v play-offu, mora še podpisati pogodbo (najbrž v začetku naslednjega tedna), s trenerjem Brunom Bagnolijem pa se je že pogovoril. Za bivšega slogaša bo to krstni nastop v najvišji italijanski ligi: »Dobil sem možnost igranja na tem nivoju in priložnost bom tudi izkoristil. Hočem poskusiti, hkrati pa sem se odločil za ekipo iz Verone zato, ker sem blizu doma,« je pojasnil Kosmina, ki je februarja dopolnil 26 let. V minuli sezoni je od-bojkar iz Sesljana nastopal v ekipi Volley Potentino v B1-ligi, kjer je bil najboljši napadalec, v sezoni 2008/09 pa je igral pri Loretu v A2-ligi. Po letošnji sezoni je prejel več ponudb iz B1-lige, povečini iz Markah in iz juga Italije, kjer so ga v minulih sezonah spoznali, a se je naposled odločil, da pri- Aljoša Orel de bliže domu. »Prejel sem tudi ponudbi iz A2-lige, in sicer iz Loreta in Genove, a v obeh ekipah bi bil rezervni igralec. Zato sem izbral raje A1-ligo, kjer bom menjava reprezentanta Michaela Laska,« je še dejal Kosmina, ki bo s pripravami začel 30. avgusta. V Veroni bosta med drugimi igrala tudi bivši reprezentant Marco Meoni ter slovenski bloker Alen Pa-jenk, ki je lani igral pri ACH Volleyu Bled. Slovenski odbojkar, letnik 1986, je podpisal triletno pogodbo. Goričan Aljoša Orel pa bo v naslednji sezoni igral pri Salonitu Anhovo, slovenskem državnem podprvaku iz Kanala. »Od maja redno treniramo, prvi ciklus treningov pa bomo zaključili 10. julija. Od 10. avgusta dalje pa bomo nadaljevali priprave,« je pojasnil Orel, ki bo 21. julija dopolnil 28 let. Goriški napadalec, ki je v prvi slovenski ligi igral že v sezoni 2007/08 pri ACH Volleyju v Bledu, je z izbiro zelo zadovoljen: »Veseli me, da sem blizu doma in hkrati, da igram na visoki ravni.« Kanalci bodo letos nastopali tudi v Interligi ter v evropskem pokalu CEV. Orel je lani zaradi zapletov samo treniral pri Prvačini, med sezono pa je nekajkrat igral v deželni C-ligi z Valom. (V.S.) bumbaca □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom (8.00 - 14.00). KOŠARKARSKI BREG 3:3. Ob 45. obletnici ustanovitve, ASD Breg organizira 14.,15. in 16. julija, ženski in moški košarkarski turnir 3:3 v dolinskem športnem centru S. Klabjan. Informacije na tel. št. 338 2888339 (Valter) in 333 2208272 (David). AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 5. julija, ob 20.00 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Za vpisovanja in informacije Vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-pošta info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. NOGOMET Prvenstva se bodo začela že 12. septembra Deželna nogometna zveza je določila datume za sezono 2010/11. Državni pokal (za ekipe elitne in promocijske lige) in deželni pokal (za ekipa 1. in 2. AL) se bo začel v nedeljo, 29. avgusta. Drugi krog bo v sredo, 1. septembra, tretji pa v nedeljo, 5. septembra. Za deželni pokal za 3. AL pokrajinska federacija še ni določila datumov. Prvenstva elitne, promocijske, 1. amaterske in 2. amaterske lige se bodo letos začela že 12. septembra (ponavadi so se amaterska prvenstva začela okrog 20.9.). Tudi letos bodo en prvenstveni krog igrali med tednom, in sicer na praznični dan, v sredo, 8. decembra. Božično-novoletna pavza bo tudi letos dolga. Amaterski nogometaši bodo počivali od 19. decembra (zadnja tekma v sončnem letu 2010) do 9. januarja. Prvenstvo se bo nadaljevalo 16.1.Tekem ne bo še 6. marca, ter ob veliki noči, 17. in 24. aprila. Klubi morajo vpis v razna prvenstva potrditi do 20. julija. Do 24. tega meseca pa lahko klubi potrdijo nastop v 2. in 3. AL, v deželnem pokalu, in v raznih mladinskih prvenstvih. Deželna in pokrajinske zveze morajo še določiti datume začetka prvenstev deželnih in pokrajinskih mladincev ter prvenstva 3. AL. 12. septembra se bodo začela tudi mladinska deželna prvenstva naraščajni-kov in najmlajših. Skiroll: Mladina druga Mladinini rolkarji so v Ca-stionsu pri Bellunu tekmovali v sprin-tu (5. preizkušnja državnega pokala). Na društveni lestvici so osvojili 2. mesto. Izidi, prvi koraki: 1. Sara Tence; najmlajši: 1. Dana Tence; cicibani: 4. Maja Kenda; deklice: 3. Jasna Vitez, 4. Jana Prašelj; dečki: 3. Luka Ghira; mlajši mladinci: 5. Niki Hrovatin, 7. Nicola Iona, 8. Federico Ferluga; veterani: 7. Enzo Cossaro. UM. KOTALKANJE V finalu sta bili poletovki bolj prepričljivi Državno prvenstvo v umetnostnem ko-talkanju za kadetinje in mlajše mladinke (jeunesse) v Bormiu se bliža koncu. Včeraj so zaključile nastope mlajše mladinke, ki so po kratkem programu zasedle spodnji del lestvice. Pred žirijo sta se v finalu z dolgim programom predstavili tudi poletovki Valentina Scamperle in Martina Debernardi. Obe varovanki Moj-mirja Kokorovca sta nastopili bolj prepričljivo kot v kratkem programu, končna uvrstitev pa bo znana šele danes po nastopu najboljših jeunesse. Med kadetinjami je zmagala Gioia Girardi (Aquilese, UD), slovenska ko-talkarica Metka Kuk pa je bila med finalistkami 31. VELODROM Denis Milic začel z zmago Na velodromu v San Giovanniju al Na-tisone je v začetku tedna stekla tretja preizkušnja za trofejo Master 2010. Na deželnem tekmovanju je nastopil tudi Denis Milic, 17-letni kolesar iz Šempolaja.Član kluba Junior Team Sorgente je v svojem letošnjem krstnem nastopu (na prvi in drugi preizkušnji ni nastopil, ker še ni imel kolesa) v velodromu v disciplini olimpijski sprint zmagal (prav v tej disciplini je bil lani državni podprvak), v disciplini »dirka na točke« pa je bil drugi. Na vel-odromu se je izkazal tudi brat Patrick Milic (Team Isonzo Pedale Ronchese), ki je osvojil 4. mesto v zasledovalni vožnji. MALI NOGOMET Od jutri turnir na Vrhu Na Vrhu bo od jutri do petka, 16. julija stekla že 25. izvedba turnirja v malem nogometu. Kulturno društvo Danica, glavni organizator, prireja že tradicionalno športno tekmovanje, ki je letos privabilo 12 ekip. Ekipe bodo v prvem delu tekmovanja porazdeljene v tri skupine po štiri ekipe. Četrtina finala bo v sredo, 14. julija, polfinale v četrtek, 15. julija, finale pa v petek, 16. julija. Kvalifikacijske tekme po skupinah se bodo začele vsak dan ob 20.00 (igra se od ponedeljka do petka). Na turnirju se bodo lahko zvrstili tudi nogometaši, ki so registrirani, kar bo turnirju zadalo še višjo kakovost. Jutrišnji spored: ob 20.00 Prevozi Bajc - Frnažar, 21.00 Magicapra - Francet, 22.00 Vrh Danica - NewTeam; pojutrišnjem: 20.00 F. K. Rinia - Circolo Visintin, 21.00 Doberdob - Hum, 22.00 Šent Peter Liena - Kostanjevica. POPRAVEK - V prispevku o košarkarskem trenerju Matiji Jogan smo napačno zapisali ligo, v kateri nastopa ženska članska ekipa Intercluba. Košarkarice, ki jih bo vodil slovenski trener, igrajo v državni B-ligi in ne v C-ligi kot smo zapisali. NOGOMET - Novosti za sezono 2010/11 NK Kras ima novega predsednika Društvo bo vodil Goran Kocman, Niko Centrone častni predsednik, Paolo Sarazin tajnik, v odboru tudi predstavnik Brega, Vesne in Zarje Gaje - Tri nova imena za D-ligo Nogometni klub Kras, ki bo v novi sezoni igral v državni D-ligi, ima novega predsednika. Upravni odbor repenskega društva je namreč odločil, da bo Kras odslej vodil dosedanji športni vodja Goran Kocman (na sliki). Predsedniku Niku Cen-troneju, ki je Kras vodil 16 let, so dodelili naziv častnega predsednika kluba. »Zame bo to novi izziv in nekaj več dela,« je dejal Kocman. Zamenjali so tudi tajnika. Tajniško delo bo opravljal Paolo Sarazin, ki bo odgovoren tudi za ves mladinski sektor. V Krasov odbor mladinskih ekip, ki bodo v novi sezoni delovale skupno z drugimi slovenskimi društvi, so se pridružili Marko Arduini (Zarja Gaja), Tullio Simeoni (Vesna) in Livio Martini (Breg). Pri Krasu so medtem začeli z deli za obnovo repenskega športnega centra. Najprej bodo posodobili slačilnice, postavili še eno začasno tribuno in uredili zasilne izhode na igrišču. V Repnu upajo, da bo vse nared pred 22. avgustom, ko naj bi se začel državni pokal D-lige (datum še ni uraden). Pri Krasu so medtem najeli še enega nogometaša. To je napadalec, ki igra lahko tudi na boku, Nicola Ventu-rini (letnik 1986). Venturini je letos igral za Manzanese v D-ligi, pred tem pa je štiri sezone uspešno nastopal za kriško Vesno. V zadnji sezoni v Križu je zbral 22 golov. Za Kras sta je podpisal še en Vesnin nogometaš. To je vratar Andrea Dovier (letnik 1990). Od mirenske Adrie, kjer je igral eno sezono, pa prihaja tržaški branilec Denis Tiziani (1990), ki je pred tem igral pri mladinski ekipi primavera Triestine. V Repnu so še potrdili Mat-tea Cipracco, odhaja pa Luca Mosca. VESNA - Ekipa kriškega društva (promocijska liga) je najela napadalca albanske narodnosti Luana Canoja, ki je letos igral pri San Luigiju v elitni ligi. Vesna bo priprave na novo sezono začela 9. avgusta. PRIMOREC - Za trebenski klub (1. AL) bosta v prihodnji sezoni igrala zvezna igralca Marco Bertocchi, ki je v zadnjih dveh sezonah igral pri Krasu, in Danilo Antonac-ci (Fogliano). Tudi Primorec bo s treningi začel 9. avgusta. BREG - K Bregu (2. AL) se seli brani- Domovci na gimnastičnem tednu v Savudriji Od 25. do 30. junija se je deset mladih domovcev mudilo na gimnastičnem tednu v istrski Savudriji, ki ga je priredilo ŠZ Dom. Heterogena skupina fantov in deklic se je v teh dneh potila z gim-nastičnimi vajami, preizkusila pa se je tudi v raznoraznih drugih športih, kot so nogomet, košarka in odbojka na mivki. Seveda pa ni zmanjkalo časa za počitek in zabavo, sprehode in kopanje v bazenu. Navdušeni domovci, katere sta spremljala vaditelja Miloš Figelj in Ludmyla Onischenko, so za to nepozabno izkušnjo tudi lahko hvaležni krasnemu vremenu, ki je omogočal zabavo na odprtem skozi celotno bivanje v Savudriji. Ta dogodek predstavlja konec bogate Domove gimnastične sezone. Nova sezona se bodo nato ponovno začeli septembra. (av) 22 Nedelja, 4. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO AFGANISTAN - Novi poveljnik ameriških in zavezniških sil Petraeus pozval k skupnim prizadevanjem za končanje vojne Nagovoril je1700zbranih predstavnikov afganistanske vlade, diplomatov in razvojnih sodelavcev v Kabulu KABUL - Ameriški general David Petraeus je v včerajšnjem prvem javnem nastopu v vlogi poveljnika ameriških in zavezniških sil v Afganistanu pozval k skupnim prizadevanjem za končanje skoraj devet let trajajoče vojne proti talibanom v deželi pod Hindukušem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. General, ki je v Kabul prispel v petek, je od svojega predhodnika po mnenju opazovalcev prevzel težko nalogo. V Afganistanu naj bi namreč zagotovil mir, poleg tega pa mora zavezniškim silam zagotoviti varen umik iz države. "To je skupen boj, ki nas mora s skupnimi prizadevanji voditi do skupnih ciljev, civilnih in vojaških. Smo del ene ekipe in ene misije," je v nastopu na ameriškem veleposlaništvu v Kabulu dejal Petraeus. Ameriški general je ob tem tudi poudaril, da se utegne vojna dodatno zaostriti, preden bo dosežen napredek. "Gre za težko misijo, o tem ni dvoma. S skupnim delom pa kljub temu lahko dosežemo napredek in naš skupni cilj," je dejal Petraeus, ki je včeraj nagovoril okoli 1700 zbranih predstavnikov afganistanske vlade, diplomatov in razvojnih sodelavcev v Kabulu. Položaj poveljnika ameriških in zavezniških sil v Afganistanu je Pe-traeus prevzel v sredo, potem ko mu je ameriški senat brez težav - z 99 glasovi za in nobenim proti - prižgal zeleno luč. Na tem položaju je trenutno najbolj priljubljen in politično sprejemljiv ameriški general, nasledil Stanleyja McChrystala. Ta se je moral po nedavnem intervjuju za revijo Rolling Stone, v katerem je užalil več visokih članov administracije predsednika Baracka Obame, vključno s samim predsednikom, pri samo 55 letih upokojiti. Petraeus, ki si je zaradi uspeha v Iraku, kjer je vodil ameriške enote, prislužil položaj poveljnika centralnega poveljstva, bo v Afganistanu nadaljeval z izvajanjem McChrystalove strategije. Na zaslišanju v senatu in nato še v Bruslju pred zavezniki iz zveze Nato je general tako med drugim zagovarjal povečanje števila tujih vojakov v državi pod Hindukušem in napovedal, da se bodo boji posledično okrepili. Hkrati je izpostavil pomen zmanjšanja civilnih žrtev nasilja in potrdil za julij 2011 načrtovani začetek umika ameriških vojakov iz Afganistana. (STA) General David Petraeus se je srečal s predsednikom Afganistana Hamidom Karzajem ansa KIRGIZISTAN - Po spremembi ustave Roza Otunbajeva prisegla kot začasna predsednica BIŠKEK - Roza Otunbajeva je včeraj prisegla kot predsednica Kirgizistana, s čimer je postala prva ženska na čelu te sred-njeazijske države. Otunbajeva, nekdanja zunanja ministrica in veleposlanica v Veliki Britaniji, se je na oblast povzpela aprila po krvavih nemirih, ki so z oblasti odnesli predsednika Kurman-beka Bakijeva. Otunbajeva je ob prisegi pred več kot 1000 povabljenci v koncertni dvorani iz sovjetskega obdobja v Biškeku obljubila novo politično obdobje v državi. "Kot predsednica si bom prizadevala za novo politično kulturo v državi, ki bo temeljila na strogem spoštovanju pravne države," je poudarila. Otunbajeva je kot predsednica prisegla po nedeljskem referendumu, na katerem so državljani z veliko večino potrdili novo ustavo, s katero naj bi Kirgizistan postal prva parlamentarna demokracija v Srednji Aziji. Vlada upa, da bo nova ustava prinesla stabilnost v nemirno državo. Nova ustava zmanjšuje pristojnosti predsednika države in odpira pot za izvedbo parlamentarnih volitev, ki naj bi bile po napovedih oblasti v začetku oktobra. Otunbajeva bo na predsedniškem položaju do volitev leta 2011, do izvolitve novega parlamenta pa ostaja tudi na položaju premierke. Njena vlada se mora ukvarjati tudi z napetostmi na jugu države, kjer so nedavno izbruhnili krvavi spopadi med večinskimi Kirgizistanci in manjšinskimi Uzbekistanci, v katerih naj bi bilo ubitih do 2000 ljudi. Najmanj 75.000 ljudi je pobegnilo v sosednji Uzbekistan, a se jih je večina metem že vrnila. (STA) Roza Otumbajeba med slovesno zaprisego ansa Parade ponosa včeraj v mnogih evropskih mestih RIM, LJUBLJANA - V Rimu in Ljubljani so bile včeraj kot v številnih drugih evropskih mestih parade ponosa v podporo pravic homoseksualcev. V večnem mestu je po osrednjih ulicah korakalo več tisoč ljudi in mestoma vzklikalo gesla proti Vatikanu, pa tudi proti vladi. Na ljubljanski paradi je bilo kakih 200 udeležencev. Nagovorila sta jih predsednik Državnega zbora Pavel Gantar in ljubljanski župan Zoran Jankovič. Oba ta pohoda sta potekala mirno, medtem ko je npr. v Helsinkih prišlo do incidentov, zaradi katerih so aretirali tri ljudi. Večje parade ponosa so bile včeraj še v Parizu, Londonu in na Dunaju. Včeraj slovesnost na Menini, danes v Kočevskem rogu LJUBLJANA - Včeraj je bila na Menini planini pri Mozirju spominska slovesnost ob 65. letnici preboja Šlandrove in Zidanškove brigade brigade ter IV. bataljona VDV iz obkolitvenega obroča na Menini planini ter ob drugih pomembnih obletnicah enot IV. operativne enote. Pozdravni nagovor je imel predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril, da morajo biti Slovenci ponosni na svojo zgodovino, hkrati pa pogumno zreti v prihodnost. Obenem je pozval k strpnosti in skrbi tako za sočloveka kot naravo. Danes 11. uri pa bo v Kočevskem rogu obletna sv. maša za žrtve poboja, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Nagovor na slovesnosti bo imel tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. V Sloveniji dve srečanji slovenskih izseljencev LJUBLJANA - Na letališču Prilo-zje pri Metliki se je včeraj na 54. Srečanju v moji deželi, ki ga je priredila Slovenska izseljenska matica, zbralo približno tisoč izseljencev. Danes pa se bo ob 16. uri v Dolenjskih toplicah začel 17. tabor Slovencev po svetu, ki ga pod naslovom Slovensko izseljenstvo danes - slovenski izseljenci in njihova navezanost na matično domovino prireja organizacija Slovenija v svetu, na njem pa bo imel uvodni pozdrav minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Žekš je včeraj nastopil tudi v Metliki in napovedal, da bodo prihodnje leto priredili skupno srečanje za vse izseljence na Bledu. ITALIJA - Vladna večina razdvojena Bersani: Treba bo pomisliti na drugo vlado RIM - »To novico demantiram na najodločnejši način. Zakonskega določila o trinajsti plači ne bo!« Tako je premier Silvio Berlusconi odločno in hkrati nejevoljno zatrdil v sinočnji izdaji televizijskega dnevnika TG4, potem ko je ves da burila duhove novica, da je večinski poročevalec za finančni manever v senatu Antonio Azzolini vložil popravek, na osnovi katerega naj bi varčevanje prizadelo tudi trinajste plače pripadnikov oboroženih sil in sil javnega reda. Sindikat policistov je takoj zagnal vik in krik in napovedal »protestno akcijo, kakršno se še ni videlo«, veliko nejevolje pa je bilo tudi med karabinjerji in sploh med vojaki. Ta protest so takoj podprli predstavniki opozicijskih sil in vladni večini naposled ni preostalo drugega, kot da popravek prekliče. V tem smislu je naposled nastopil sam Berlusconi. Taki in podobni dogodki se v zadnjih dneh vrstijo kot na tekočem traku, vlada pa se pogosto izgovarja, češ da gre za tiskovne napake in podobno. Vtis je, da premier vse težje kontrolira svojo večino. To je včeraj tudi izrecno povedal voditelj Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani, ki je dejal, da dozoreva čas za drugačne vladne rešitve. Pri tem se je nanašal na možnost sodelovanja sedanje opozicije s Severno ligo, pa tudi s Finijevimi privrženci. V tem duhu je načelnik demokratov v poslanski zbornici Dario Franceschini včeraj napovedal, da bo njegova skupina podprla popravke, ki so jih Finijevi privrženci vložili k zakonskemu osnutku o prisluhih. KONGO - Opustošena vas V nesreči cisterne z nafto najmanj 200 smrtnih žrtev KINŠASA - V nesreči cisterne z nafto in požaru, ki je sledil, je v DR Kongo v petek pozno zvečer po zadnjih podatkih umrlo najmanj 200 ljudi. Nesreča se zgodila v vasi v bližini meje z Burundijem, vzrok za nesrečo pa je bila po domnevah policije najverjetneje neprilagojena hitrost cisterne. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je cisterna pripeljala iz Tanzanije, v vasi v DR Kongo pa se je prevrnila, pri čemer je prišlo do močne eksplozije. Zaradi razlite nafte se je požar hitro razširil po vsej vasi in uničil večje število domov, ki so na tem območju po večini zgrajeni iz blata. Policija točnega podatka o številu mrtvih še nima, kljub vsemu pa so sporočili, da gre zagotovo za najmanj 200 smrtnih žrtev. Pri tem so še poudarili, da je med žrtvami veliko število otrok, ki so takoj po nesreči obkrožili prevrnjeno cisterno, tik preden je prišlo do eksplozije. Kot so medtem sporočili iz predstavništva Rdečega križa v DR Kongo, več njihovih sodelavcev na kraju nesreče še vedno pomaga pri reševanju in iskanju pogrešanih, zaradi česar natančnega števila smrtnih žrtev še niso posredovali. Neimenovani predstavnik misije ZN v DR Kongo pa je medtem sporočil, da je v nesreči umrlo 223 ljudi, 110 pa naj bi bilo ranjenih. (STA) VARNOST - Včeraj v Krakovu Poljska in ZDA podpisali dopolnilo k pogodbi o protiraketnem ščitu KRAKOV - ZDA in Poljska sta včeraj ob obisku ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton v Krakovu podpisali dopolnilo k pogodbi o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, ki sta jo državi podpisali že leta 2008. Ta je predvidevala gradnjo ščita iz dveh delov, na Poljskem in Češkem, zaradi nasprotovanja Rusije pa je ameriška stran spremenila načrte. Po prvotnih načrtih ZDA naj bi v vzhodni Evropi zgradili protiraketni ščit, ki naj bi ga sestavljali radar na Češkem in pre-strezniki raket dolgega dosega na Poljskem. Rusija je vseskozi vztrajala pri stališču, da je tak ščit uperjen proti njej, ZDA pa so vztrajno zatrjevale, da gre zgolj za obrambo pred raketnimi izstrelki iz "malopridnih držav", kot sta Severna Koreja in Iran. Zaradi nasprotovanja Rusije se je nova ameriška administracija predsednika Bracka Obame naposled odločila, da načrt o raketnem ščitu spremeni. Sedaj je tako predvidena le postavitev prestreznikov raket srednjega in kratkega dosega na Poljskem. Dopolnilo k pogodbi sta včeraj podpisala ameriški veleposlanik na Poljskem Lee Feinstein in namestnik poljskega zunanjega ministra Jacek Najder. Podpisu dokumenta v Krakovu je prisostvovala tudi Clintonova. Poudarila je, da bo protirake-tni ščit predvsem sredstvo za zaščito Poljakov in ostalih Evropejcev pred grožnjo, ki jo predstavlja Iran. Clintonova se je poleg tega udeležila tudi slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve Skupnosti demokracij. To sta leta 2000 ustanovila takratna ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright in poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. (STA) •ejada|>| >|9i33BZ 'ss '|bjubj ezy\euz i>|snuue>j -£s 'f|ej>| ¡>|SAopnfos 'uosqig 33|ej6; ¡^susoie -gfr '(apnep) f|aies|d j>|S0DUBJJ-0>|SJBD[AS '(0>|0/J B)||Bj6j B>|SU3LUB 'Sfr '!>|0i0 jU|BJO>| 'z\r 'a0>|)Bp0d SfUBJjqz *6£ 'BUBAfBl 0JS9UU OUAB|6 -g£ '(HEJoqaa) b>)|ej6| e>|suejuq -ge 'OAOjjnf 'epoqzA e6afupajs uj e6aiuz]|a a|azap 'ifojç) a nzauoda|ad BU 01S9LU O^SjUBlSjjd 'roisojo» bz awj ojbis "Z£ '|b}3| afuefeisud oda|s bz UiaiSjS !>|SJBpBJ BZ EDjJBJ>| 'OE '(o|6jo|0) UBdnz PIsiHzajqBu "SZ '(!P3) >i|upsspajd AOUBjpBf ¡fuBp^au -gz 'ao>|jiu q]a9juos uj mujun~| as L|DofBf|ABUod Bpouad "ÏZ '(33uajnB~|) jasjzaj u| 33|bj6! |>jsa|6ue ~zz 'U1S| !>|SBAJL| A fej>j ju3!isuni 'oz 'BJSj|BjDOS|BUO|DBU BZ BABSfBJ>|0 '¿i ■>jaA uejs !>jsujii-o>|SJD '21 'jBjjdo» f|aijpojajd uj D3A0|S0>|jZ3f j>|SU3AO|S'LL 'pmiajez jAO||3puBJjd *oi '33AOB33J3|-| '6 'qe6|e ud BDjU|dn| 'AOISjd BDUO>| op Bfuza|6 po aBou |ap y '6jsq>|g B>||Bj6! B>|spaAS '9 'BD|paj6 BU}0)|0jaA133 .'BD|UjqSJBZ 'S 'lf|do|i3 a B>|aj 'p 'nijjA bu bqnp 'pzo|y uj >{;usad i^sHpui ~z '|SZTOj ifAjp - l :ON?ldAVN •(•6uo) >|0i0|0d j^sumadv '¿s '>|!Up3|SBU A0UjU3~| '9S 'ds||q 'îbîis 'i|b>||aznz ud e>||edu ~zs 'ipajs Ai>|adsB'i,s 'b>|suaz b|aqap oupbabu 'eusAisuefoisop BsfajBis '6 fr 'OJJUTOj bu J0A06p0 'sb|6 AO>j!q 'BDjDSB|s bbaa "çfr '^apjzjjd '|oiuod 'âj3uu03 33|Bj6j !>|suj|!j. !>|sjo>|s '(SUD3Add !>|S3|6uB 'Lfr 'eun|os zj qnp| j>|SJB>|JBSO>| !>|SJD 'Ofr 'q!>|abls l|dj) a Bfj3|0is '9L z! BqpB|>|S ¿£ 'luafjoiu z uepqo ¡ubjis l|9jj s af !>| 'B6audo>| |sp 'f|BJ>| ¡>|S3AJOU OJBU Uj 3uud j>|SUBp '(3ubjs) isp||qnd uj JBUjAou mjjods |>|SU3A0|S ;|jLun 'BUBjpBf 0|Bq0 OUpOl|ZA BZ aujj OUDjlUB -6z '>||uzed -¿z 'jJSj| jUUjiSB>|Sn| Z 33AB|6| -9Z 'B?!|0>|!N Bfj3U3.ll B63)|SJB)|JBSO)| e6a>jsqjs aujj sz 'aufoA 6oq ¡>|Sj6 '(•" 'jA 'jiu) )|aujjEZ juqaso •zz 'a>|jjp a>jSJBS3|o>j |3p 'iz 'jfUB6|Og A BDSjUBJSUd OUD3J Uj 0JS3LU "61 'B>|010|0d 33UO>|'8L '¡|anzaua/\ a b>|9j -gi 'e^upejg B)|jusad b6a>|su3ao|s piujajez *si 'qjf|o mujuaja ipsujiisBJ A>j!p0A0>|!i|60 '^L 'j>|jj3uuv !>|sdojj a aafjo)b6!|b aujzrup zj |jp0>|0j)| '£L 'OUjAjZ pod BZ BLUB|S 'SfjS!| 'B6oUBd BU3AJSUEUZ 'L =0NAVa0a0A LS 9S SS »S m iS iS IS ■ os 6P m 8» Lt ■ 9t st m PP m Zt » m OP 6£ 8£ Lt m 9£ S£ Pt ■ ■ ££ ■ Zi K ■ m 0£ 61 m sz LZ 9Z ■ sz m n ÎZ ZZ m IZ m OZ 61 81 m L\ 91 ■ ST n m £1 Zl H 01 6 8 L 9 s t £ Z l (OM) v>iNvzm>i £P op i po nfpdjodûz a ¡uuDiJD s ayid 9sa ¡zdAOd REŠITVE: Slikovna križanka, vodoravno: shema, tiran, Arona, notar, ši, vikar, Tamara, Bela, G.Z., Ronaldo, ser, epika, Roune, Varaždin, T. D., Oto, inzulin, LJ, anoa, oni, Vesna, celak, esej, Rita, relacija, lo, ala, ana-pest, šok, R.G., Asta; na sliki: Tamara Blažina. Križanka, vodoravno: 1. stroka; 7. stelja; 13. kajman; 14. terpen; 15. A.G.; 16. Orinoko; 18. rt; 19. Lom; 21. etapa; 22. oni; 23. Ares; 25. Aca; 26. klek; 27. redar; 29. Ilirija; 31. Urek; 33. Olav; 34. polotok; 37. sui-ta; 40. Aris; 41. Rea; 43. Sean; 44. tin; 45. torta; 47. rik; 48. re; 49. matrona; 51. pe; 52. antena; 54. lesket; 56. Stalin; 57. Italia. (o>| j i i/m) SBiaiuo6ou !>|seAjL| = >|V~I3S * 63|qni| baosa3z u; B3jUAoqnp BUjjan 'bijbui ef|ej>| b63>|So6jb ol| = 01 * esqajz bz zbjz| >|apaj = »V13D • nsaqa|33 bu ¡a|z |>| '|oa|q = VONV • epzex po ouznf'nuBj| a oisauj = y\/NV - »3?aVA01S (VNvnwva) VXAV13Q VNUASOad VSVN 110$ A AHNSjn muaao vraoA nNvaiA 01S3W »010 ixsNwiavr vAvjua VXSIH3WV -0N?nr „h™ DI5383N. 'vsoa VN3Q3N N3SUS VA3 v)iann VA0SA3Z VXSN32 VNWH3N 'YNÎOWO Nvgan NVdsns A3rA0NIZ naosias 0Ai;iNS3d onsN3Z3ann 3xaia 13ISUVS1103I 130 "■'lA'IW CN03N) NZ0 '"iiving 'vasrnmid 3awoa3»s -W01V3Aad v;wi'ois3w OKNOdVr N3S13IN VW1IJV93W -3NVX1VU9I vusNva i3>nvi mwon IXSW1IJ ixsra3wv 3}$iaoa onsavsiioa 3393«; JdOSOd 130 IfNOOdS nH3S0«d VN rvux avoviA iMsnu aM3H 3N0AVd HA3d°lVll 3U39 auvHim nidois mSINSld VNZoizim AV10VAVZ vmvjnws'is ixiiiavia vz oiiAvaaz msvaziA ("M IJSIHVlSlUd IHiaOH) INN3A01SA 331VU9I H3UJ3A3WI IHSWIIJ'NV SV13W090N IUSVAHH VS303133S 10AI0 flNWWIUd SVAV1»)IHI9 3rN3nmgzvn 0N0VN3N 'oanH 3N931 3HSWIU 01IWI IW)3Va3W S0N00 '3ni3wzva VAVUdZVU ïNavusiii vsrvun OAijnaa 0N13W090N oxsiax 3Nvnann »*»NZ0«IS -îiaowoiAV aaNissd 33A3d nsN3A(ns 3Avaan93aa w3N;nrvN 'W3XSVAUH VN01S3W 0AlJINS3d 0N03A0dlUd (0NVI1SI») SU3W090N msnvDniaod N3)I100 0HV1 1IAV1S3S l! ' GtilqJLu Jidiiirt&| iomzm ""s oways- 3iH3fUVÎiyïH VN ¥0 -ON^IMI IIM TVM VW VMNVZra» VNAOXI1S 3>11 d oa 3)1 Id ao !daiBAi§9|!A o>|B~| 'JO6| :oief|ABjd!Jd UBJJS OLOZ efj|nf f 'ef|spaN 26 + Nedelja, 4. julija 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.10 Tv Kocka: Videonatečaj Ota-Hro- vatin: Zmeda in voda 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: Postaja Topolove 2009, režija Anja Medved; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 16.20 6.55 7.35 8.20 9.10 9.55 12.20 13.30 14.00 15.55 16.35 17.20 18.50 20.00 21.20 23.25 23.30 1.05 1.30 Aktualno: Quello che 20.40 Variete: Da da da Nan.: 14° Distretto Nan.: Lady Cop Nan.: La casa del guardaboschi Nan.: L'ispettore Derrick Sv. maša, sledi Angelus Aktualno: Linea verde estate Dnevnik, sledi Focus Variete: Grazie a tutti (v. G. Mo- randi) Nan.: Heartland Dnevnik L.I.S. Film: La nave dei sogni - Papua Nuova Guinea (kom., N.G., '08, r. S. Bartmann, H.J. Tögel, U. del Me-stre, i. S. Rauch, H. Keller) Kviz: Reazione a catena Dnevnik in športne vesti Variete: Premio Rodolfo Valentino (v. C. Gerini, C. Conti) Dnevnik Šport: Notti Mondiali (v. J. Volpi) Nočni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Testimoni e protagonisti ^ Rai Due 6.00 6.15 7.00 7.40 8.00 8.20 9.05 10.30 10.35 10.50 11.30 13.30 13.40 13.45 14.20 15.45 17.45 18.00 18.05 18.30 18.45 21.05 22.40 23.30 1.20 Variete: Videocomic Aktualno: Tg2 Storie Nan.: Freddie Nan.: Le cose che amo di te 9.00, 13.00, 20.30, 1.00 Dnevnik Nan.: La complicata vita di Christine Variete: Tutti con Phineas and Ferb Dnevnik L.I.S. Risanke Variete: Art Attack Film: Jane Doe - La dichiarazione d'indipendenza (krim., ZDA, '05, r. A. Mastroianni, i. L. Thompson) Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Šport: Dribbling Mondiale Film: McBride - Delitto passionale (triler, ZDA, '06, i. J. Larroquet-te) Nan.: Il commissario Herzog Variete: Stracult pillole Dnevnik in vremenska napoved Šport: Numero uno Aktualno: Secondo canale Film: Nora Roberts - Blue smoke (dram., ZDA, '07, r. D. Carson, i. B. Ayres) Nan.: Numb3rs Nan.: Close to Home Variete: X Italy - Talento giovane Aktualno: Sorgente di vita V" Rai Tre 6.00 6.20 12.00 12.10 12.25 13.00 14.00 14.15 14.30 15.00 17.40 18.00 18.55 20.00 20.30 1.15 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste Kolesarstvo: Maratona delle Dolomiti Dnevnik, Persone in športne vesti Aktualno: Tg3 Agenda del mondo 0.15 Aktualno: Telecamere Dok.: Correva l'anno - Incontri fa-tali: I fratelli Kennedy e Marilyn Monroe 19.30, 22.50 Deželni dnevnik in vremenska napoved 0.05 Dnevnik Šport: kolesarstvo - Tour de France Dnevnik - L.I.S. Kolesarstvo: Giro d'ltalia femmini-le Aktualno: Tgr La Marciliana di Chioggia Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Film: Il nome della rosa (triler, It./Nem./Fr., '86, r. J.J. Annaud, i. S. Connery, W. Hickey) 23.05 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.15 Aktualno: Telecamere Rete 4 6.25 Dnevnik: Pregled tiska 7.05 Nan.: Sei forte maestro 9.20 Dok.: Artezip 9.25 Dok.: Vite dei santi 10.00 Sv. maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Donnavventura 15.20 Film: Avventura a Vallechiara (kom., ZDA, '38, r. J.G. Blystone, i. S. Laurel) 16.05 22.10, 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.40 Film: Geronimo (western, ZDA, '94, r. W. Hill, i. J. Patric, W. Studi) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il commissario Cordier (det., Fr., '97) 21.30 Film: Ancora 48 ore (det., ZDA, '90, r. W. Hill, i. N. Nolte, E. Murphy) 23.35 Film: Gattaca - la porta dell'uni-verso (fant., ZDA, '97, r. A. Niccol, i. E. Hawke, U. Thurman) Canale 5 9.05 11.05 12.15 13.00 13.40 16.00 18.00 20.40 21.30 22.30 23.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: La banda Olsen al circo (kom., Niz., '06, r. A.L. Naess, i. D. Damvall) Dnevnik - kratke in morske vesti 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: L'onore e il rispetto Aktualno: Speciale Matrix - Amic-he per l'Abruzzo Film: Innamorati cronici (kom., ZDA '97, r. G. Dunne, i. M. Broderick) Variete: Bikini Film: Indovina chi sposa mia figlia (kom., Nem./It., '09, r. N.L. Vollmar, i. L. Banfi) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Il dolce e l'amaro (dram., It., '07, r. A. Porporati, i. L. LoCascio, T. Gambino) V Italia 1 6.30 7.00 7.40 10.45 12.00 15.00 16.00 16.55 19.00 21.10 22.10 0.00 0.55 Nan.: I Robinson Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza Risanke Šport: Motociklizem: VN Catalu-nye, 125cc, Moto 2, Moto Gp 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Šport: Grand Prix - Fuori giri Film: L'aquila d'acciaio (akc., ZDA/Kan., '86, r. S.J. Furie, i. L. Gossett) 19.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Scemo & piu scemo (kom., ZDA, '94, r. P. Farrelly, i. J. Carrey) Nan.: Dr. House - Medical Division Nan.: Royal Pains Nan.: Eli Stone Nan.: Journeyman ^ Tele 4 7.00 Klavirski koncert: Alberto Nose 8.20 Variete: Mukko Pallino 8.50 Aktualno: Italia economia 9.30 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.50 Aktualno: Comingsoon, 1. del 10.35 Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.25 Koncert: Grado prega cantando 13.35 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.40 Variete: Expo' Mittel School 14.05 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.05 Lirika: I Capuleti e i Montecchi 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Detective per amore 21.00 Koncert: Mille voci 2010 23.00 Film: Nautilus (fant., '98, r. E. Raymond, i. R. Norton) 0.30 Film: Amata immortale (biog., '94, r. B. Rose, i. G. Oldman) LA 6.00 7.25 9.05 9.35 9.55 12.30 13.05 15.15 17.50 20.00 20.30 21.30 23.50 1.35 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Film: James Tont operazione U.N.O. (kom., It., '65, i. L. Buzzan-ca, E. Morandi) Aktualno: M.O.D.A. Aktualno: La settimana Film: Buck e il braccialetto magico (kom., It./ZDA, '97, i. M. McCoy, B. Rhodes) 0.40 Dnevnik in športne vesti Film: Cielo giallo (western, ZDA, '49, i. G. Peck) Film: Barriera invisibile (dram., ZDA, '47, i. G. Peck) Film: La lunga ombra gialla (voh., V.B., '68, i. G. Peck, A. Heywood) Dnevnik Resničnosti show: Chef per un giorno Dok.: Missione natura Poker: World Poker Tour '08 Film: Nel mirino del giaguaro (krim., ZDA, '79, I. C. Lee, J. Lewis) 6.30 9.30 9.40 10.00 10.45 12.40 13.10 13.35 15.00 16.00 16.00 18.00 20.00 21.05 22.20 23.05 14.10 Euronews 14.30 Glasb. odd.: In orbita 15.00 Film: Zapuščina Henryja R. 16.30 Glasb. odd.: Stil Quartet 17.15 Srečanje z... 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 22.05, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Baiker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.35 Nautilus 22.20 Back stage live 22.45 Alpe Jadran 23.15 Resna glasba 0.10 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 16.00 Kasaške dirke 17.00 Razgledovanja (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.30 Duhovna misel (pon.) 18.45 Tedenski pregled (pon.) 19.00 Mavrica pogledov (pon.) 19.45 Pravljica 20.00 Celovečerni film: Odpri srce 21.30 Pod drobnogledom: Televizija danes, gost Marko Filli (pon.) 22.30 Kajža 0.00 Videostrani (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.20 Otr. serija: Mulčki (pon.) 9.55 Nedeljska maša 11.00 Zvočnost slovenske duše - poleti 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - Oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Festival Vurberk, 1. del (pon.) 14.45 Prvi in drugi (pon.) 15.15 Film: Anne z zelene domačije, 1. del 17.15 Dok. odd.: Američanke 18.05 Dok. film: M. Ivanišin - A. Kraigher, Monika 18.25 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 20.05 Film: Boris Cavazza - Primer Feliks Langus ali kako ujeti svobodo 21.25 Žrebanje lota 21.40 Intervju: Andrej Alpenc 23.15 Serija: Kri in nafta, zadnji del 0.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 04.07.1992 (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 0.35 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 04.07.1992 39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, koncert prvona-grajencev, zadnji del Film: Človek pelikan (pon.) Pomagajmo si, oddaja Tv Koper (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Zdravje v Evropi: Nenadna smrt v športu - še ena priložnost (pon.) Augsburg: Kajak kanu, svetovni pokal v slalomu, prenos Južna Afrika: SP v nogometu SP v nogometu: četrtfinale, posnetek iz Cape Towna SP v nogometu: četrtfinale, posnetek iz Johannesburga Nogometni studio Na utrip srca: Poletni koncert iz Schonbrunna Nad.: Podkralji (pon.) Film: Dežela sanj (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Maja Gal Štromar - ANA-TO-MI-JA, nastopata Vesna Maher in Gregor Geč, 1. del; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor s pesnikom in esejistom Cirilom Zlobcem ob njegovi 85-letnici; Napoved-nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev: Šte-verjan 2010, neposredni prenos; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Sen valčka; Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.50 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 9.45 Nedeljski pogovor; 10.30 Poročila, osmrtnice; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: SP v nogometu; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giardino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.00-14.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-0018.00 Glasbeno popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.0022.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obve-zno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.12 Na Val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popold- ne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zaradi nedokončanega dela si ne boste mogli privoščiti dopusta tako zgodaj, kot ste nameravali. Vaša storilnost bo začela upadati, zato dolžnosti opravite čim hitreje. Vaše zdravje bo odlično! m^l BIK 21.4.-20.5.: Z veliko vnemo boste svoje delo opravili prej, kot ste pričakovali, in si tako pridobili kakšen dan dopusta več za nagrado. Ta dan izkoristite zase in se napolnite z energijo. Denar: dobro! jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Prosti čas boste zelo radi preživljali s svojo družino, ki vam bo prinašala še več sreče in veselja kot ponavadi. Imeli boste odličen občutek za otroke. Izrabite čas za igro z njimi. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Radi se boste «« žrtvovali za druge in jim pomagali. Prijatelji vas bodo spoštovali in skupaj se boste dobro razumeli. Pazite, da ne boste pozabili na druge obveznosti, predvsem na družino. LEV 23.7.-23.8.: Nemir v lju-(^^r bezni bo počasi prešel in spet bo vse po starem. Do partnerja boste ljubeznivi. Za konec tedna pojdite ven s prijatelji in se zabavajte, saj vam bo čas, preživet z njimi, koristil. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem tednu boste imeli odlično koncentracijo, ki jo boste potrebovali predvsem, če se ukvarjate z naravoslovnimi vedami. Imeli boste veliko ustvarjalnih idej in predlogov! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjih dneh boste polni energije, ki pa je včasih ne boste mogli koristno uporabiti. V družbi se poskušajte obvladati, saj lahko gre ljudem nastopaštvo precej na živce. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Prihajajoče proste dni izrabite zase in za svojo družino ter se napolnite s svežo energijo. Venera vas bo napolnila s strastjo, zato v prihodnjih dneh za vas ne bo umirjene ljubezni. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Neuspehi na delovnem mestu vas bodo razočarali in tudi spodbudili, da boste vnesli v svoje delo koristne spremembe. S tem se bo izboljšalo tudi vaše splošno počutje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Delo v službi vam zadnje dni povzroča precej težav, zato ste pod stresom. Čim prej si privoščite dopust in ga izrabite tako, da se boste napolnili z energijo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem tednu vas bo Venera navdala s smislom za ljubezen in estetiko. V sebi boste čutili zelo pozitivno energijo, ki bo kar sijala iz vas. Zdravje: pazite na prehlade. RIBI 20.2.-20.3.: Čeprav se bližajo vroči in sončni dnevi, boste imeli občutek, da se delo v službi le kopiči in mu ni videti konca, zato boste morda postali depresivni, vendar se vam nasmihajo lepši časi. 28 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Alya - Brazil 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.10 Variete: Zibaldone... cose a caso 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Risanke: Cartoon flakes 10.10 Nan.: Tutti odiano Chris 10.30 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Šport: Dribbling Mondiali 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Lost special 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanka: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Nan.: Squadra speciale Lipsia 19.50 Risanke: Classici Disney 21.05 Nan.: Lost 23.40 Nan.: Supernatural ^ Rai Tre RADIO IN T 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 8.50 20.00 Variete: Blob 10.30 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 11.30 21.05 Dnevnik 12.00 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 12.45 23.15 Nočni deželni dnevnik 13.10 23.20 Poletni nočni dnevnik 14.05 23.50 Film: Un amore su misura (kom., 17.00 It., '06, r. R. Pozzetto, A. Galiena) 19.00 20.00 R \ Rete 4 20.30 21.00 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.25 nevnik 20.30 Variete: Da da da 21.20 Nan.: Un medico in famiglia 6 23.30 Aktualno: Porta a porta - Amori del secolo 7.10 8.15 9.10 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.50 18.55 19.35 20.30 21.10 23.15 Nan.: Kojak Nan.: Il Fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.25 Dnevnik in prometne informacije Nan: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Nikita Nad.: Sentieri Film: Invito a cena con delitto (kom., ZDA, '76, r. R. Moore, i. P. Sellers) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Il commissario Navarro (det., Fr., '00, r. P. Jamain, i. R. Hanin) Dok.: Breve storia del fascismo Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Un lupo per amico (pust., Norv., '03, r. P. Norlund, i. J. Bra-athen, J. Langhelle) 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: L'affittacamere (kom., ZDA, '62, r. R. Quine, i. J. Lemmon, K. Novak) 11.05 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.05 Nan.: M.I. High - Scuola di spie 15.30 Športne vesti 15.35 Kolesarstvo: Tour de France 17.40 Kolesarstvo: Giro d'Italia femminile 18.40 Dok.: Geo Magazine 2010 NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. 7. 2010) Vodoravno: Batti, Parun, Akora, opora, rolo, Zlatan, Crotone, tra, odviranje, Lea, akterka, Marjan, Arden, dan, star, ara, pastorala, E. N., OMA, Antili, atestat, T. R., Stlng, muka, akolit, sel, Atari, Anamiti, onesnaženost, amin, lata, Marsala, NASA; na sliki: Marjan Dolgan. Mala križanka, vodoravno: 1. Kokot; 6. Apaei; 7. Tetis; 8. ara; 9. Mars; 11. Atika; 13. Rinat; 14. Avala; 15. na, 16. Al. 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.45 18.00 20.00 20.30 21.10 23.340 17.05, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: L'isola dell' amore (kom., Nem., '08, r. F. Dunnemann, i. A. Jung) Aktualno: A gentile richiesta (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved Variete: Velone (v. E. Iacchetti) Film: Tutta la vita davanti (kom., It., '08, r. P. Virzi, i. S. Ferilli, E. Germano) Film: Il mattino ha l'oro in bocca (kom., It., '08, r. F. Patierno, i. E. Germano, L. Chiatti) v Italia 1 6.05 Nan.: A casa di Fran 6.25 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 7.55 17.25 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.20 Nan.: Summer Crush 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nad.: Champs 12 16.00 Nan.: Blue Water High 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro Junior 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Viva Las Vegas 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Cico-gna) ^ Tele 4 22.45 23.35 23.40 23.55 Nan.: Detective per amore 15.05 Aktualno: Novecento contro luce Camper Magazine 16.00 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Hard Trek Aktualno: Videomotori Aktualno: Animali amici miei Risanke Kviz: L'estate e tutta un quiz Športne vesti, sledi Sport estate Deželni dnevnik Film: Timerider, una moto contro il muro del tempo (fant., '83, r. W. Dear, i. F. Ward, B. Bauer) Variete: Seguiamo quei due Dnevnik Montecitorio Aktualno: Pagine e fotogrammi Nan.: Cold Squad LA 6.00 7.00 10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 17.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il carabiniere (dram., It., '81, i. F. Testi, M. Ranieri) Dok.: La 7 Doc - Austin Stevens, fotografo per natura Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 0.50 Dnevnik Aktualno: In Onda Film: Venga a prendere il caffe... da noi (kom., It., '70, r. A. Lattuada, i. U. Tognazzi) Aktualno: La valigia dei sogni Nan.: Non pensarci 7.00 S.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 6.30 7.00 8.00 10.30 13.10 13.40 14.25 15.10 16.10 16.40 17.05 17.25 18.00 18.40 19.00 20.00 21.00 Studio City 22.00 Otvoritev festivala Ljubljana - Mahler v Ljubljani 23.30 Film: Nenavadni zločin (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.10 16.40 17.10 17.40 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 21.40 23.00 23.20 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Zoom - vsestranska ustvarjalnost Glasbena oddaja Nautilus Levant Vesolje je... Istra in... Istrska potovanja 0.25 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik Šport Kuharski recepti Kino premiere Potopisi Artevisione - magazin Srečanje v skupnosti Italijanov Sredozemlje Športna mreža Športel Tv Primorka (t* Slovenija 1 7.00 Utrip (pon.) 7.10 Zrcalo tedna (pon.) 8.50 Sporočamo 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 Risana nan.: Cofko Cof (pon.) 10.30 Otr. serija: Mulčki (pon.) 11.05 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Pogled na ... cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju (pon.) 13.40 Polnočni klub: izpadanje las (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Lutk.-igr. nan.: Buba Guba 16.35 Igr. nan.: Podstrešje (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Starši v manjšini 21.30 Dok. feljton: Človek, ki zmore več 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.15 Opus 23.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 05.07.1992 (pon.) (t Slovenija 2 9.00, 1.15 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Sobotno popoldne (pon.) Dok. serija: Naši vrtovi (pon.) 39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, koncert prvonagra-jencev, zadnji del (pon.) Slovenski utrinki (pon.) Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 05.07.1992 Osmi dan (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Prvi in drugi (pon.) Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) Film: Praznovanje (pon.) Risanka: Rožnati panter Iz sobotnega popoldneva Južna Afrika: SP v nogometu 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 20.00 20.30 23.30 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 16.30 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani Kultura: Nova pesniška zbirka Cirila Zlobca 50 let na glasbenem odru - Silvo Brosche, koncert Big Band Nova (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura Celovečerni film: Noč na zemlji Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music Box; 11.00 Poletni Studio D: Križem kražem po Primorski (prip. A. Rupel); Pogovori o glasbi; Nkosi Sikelele Afrika; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga; - Odiseja; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.25 Napovednik; sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik;7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Folk Histria, Razstava Soline; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Kantina v živo. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33-12.28 La radio fuori; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici italiani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 9.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.12, 17.40 Na val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Evrotip; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 4. julija 2010 VREME / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren üü dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA ¿I GRADEC 18/31 CELOVEC O 17/30 a TOLMEČ O 16/30 TRBIŽ O 15/29 O 13/28 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/29 O 13/29 S. GRADEC O KRANJ St-Í > VIDEM O 19/34 O PORDENON 20/33 CELJE 16/30 O MARIBOR o 16/31 PTUJ O M. SOBOTA 016/30 ČEDAD O 20/33^ o LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 19/30 N. MESTO 17/30 22/34A ° 18/33 ™™NA O ^ ^^trsTO^ r^ KOČEVJE _ 24/32 ^Vf . o PORTOROŽ O ^ ČRNOMELJ „ 20/31 UMAr „„,,,■..,, REKA 22/31 UMAG OPATIJA . ZAGREB 19/32 PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' Na vseh območjih bo jasno ali pretežno jasno, pihali bodo lahni krajevni vetrovi. V gorskem svetu bodo možne začasne pooblačitve v popoldanskih urah, možne bodo tudi posamezne nevihte, ki bodo pozneje lahko segle vse do nižin. Sprva bo precej jasno, popoldne pa bodo nastajale nevihte, ki bodo nekoliko pogostejše kot danes.Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C. J Naša dežela je pod vplivom afriškega anticiklona, vendar bodo vlaženejši severni tokovi v visokih legah v popoldanskih urah povzročili vremensko nestabilnost. Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se počasi pomika čez zahodno in_srednjo Evropo. Nad naše kraje doteka topel " nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.36 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.19 in zatone „ ob 13.25 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večinoma ugoden, le sredi dneva in zgodaj popoldne bo po nižinah velika toplotna obremenitev, pri najbolj občutljivih se bodo ob razvoju neviht prehodno pojavljale vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.30 najnižje -19 cm, ob 6.52 najvišje -6 cm, ob 10.40 najnižje -11 cm, ob 18.16 najvišje 34 cm. Jutri: ob 2.01 najnižje -297 cm, ob 8.15 najvišje 1 cm, ob 12.07 najnižje -8 cm, ob 18.59 najvišje 39 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 6 2000 m .......... 15 1000 m .......... 21 2500 m .......... 12 1500 m .......... 20 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. « iJtE^ o GRADEC 14/27 CELOVEC O 17/26 TRBIŽ O 14/28 TOLMEČ O 15/29 „„ ČEDAD o VIDEM o 20/32 ^ 19/33 O PORDENON 20/32 22/33 o 13/27 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/26 O KRANJ o 14/27 S. GRADEC CELJE 17/27 O " MARIBOR 017/27 PTUJ O M. SOBOTA O 16/27 « - O N. GORICA 18/33 O LJUBLJANA 19/29 N. MESTO 18/28 ZAGREB 18/30 O O 14/27 KOČEVJE Č O j ČRNOMELJ REKA 22/30 (NAPOVED ZAJUTRI ^Na vseh območjih bo prevladovalo pretežno jasno vreme, Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvse^ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER pihali bodo lahni krajevni vetrovi. Čez dan se bo lahko pooblačilo, možne bodo tudi posamezne nevihte. popoldne se bodo pojavljale krajevne nevihte. Tudi v torek bodo popoldne še krajevne plohe ali nevihte. ^VJJ n.i ...kup.cue OKVIRJI ZA OČALA OČALA vet io z (20 m od Kulturnesa doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096