(Dena 6 did
LETO XIIL, ŠTEV. 140
SLOVENSKI
Direktor: Rn<D J&ntoba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« —, Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica S, telefon S5-22 do 5S-26 — Uprava: Ljubljana Čopova ul. 50/111., telefon 43-75 ln te-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 5, telefon 38-00. za ljubljanske na. ročnike 24-S3 za zunanje 33-32 — Postni predal ZS — Tek. račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 din
Ob reorganizaciji kmetijskih
zadrug
Te dni so bila v občinah okraja Ljubljana-okolica posvetovanja med upravnimi odbori splošnih kmetijskih zadrug in odbori množičnih organizacij. Namen posvetovanja je bil, konkretizirati linijo CK KPJ o socializaciji naše vasi, ki jo je nakazalo direktivno pismo CK KPJ 27. novembra lanskega leta, in v zvezi s tem reorganizirati kmetijske delovne zadruge. Razprava na teh posvetovanjih je odkrila mnoge slabosti v pogledu utrjevanja splošnih kmetijskih zadrug, ki izvirajo iz slabega dela upravnih odborov splošnih kmetijskih zadrug, pa tudi iz birokratske politike okrajnih zvez do teh zadrug. Res je, da so na nekaterih sestankih posamezniki nastopali proti zadružništvu na splošno in utemeljevali možnost sožitja med kmeti in njihovega gospodarskega napredka tudi brez zadruge. Najbolj so to mnenje zagovarjali kmetje iz občine Prežganje, pa tudi drugod, kjer so posamezniki trdili, da ni veliki kmet nikoli izkoriščal manjšega kmeta in da teh tendenc tudi v bodoče ne bo. Vendar je bilo te protizadružne diskusije tako malo, da jo je komaj treba omenjati. Skoraj povsod pa je bilo opaziti, da politični aktiv na vasi ne sledi gospodarskemu razvoju in da ne razume dovolj konkretnih ukrepov v pogledu organizacije našega gospodarstva na vasi, ki so odraz novega finančnega in gospodarskega sistema in poglabljanja naše ljudske demokracije.
Diskusija se je razvila okrog dveh vprašanj: 1. Kako reorganizirati KDZ in utrditi odseke splošnih kmetijskih zadrug in 2 o tako imenovanih nižjih in višjih tipih zadrug.
Tako je neki tovariš v Vodicah govoril o tem, da je sedanja reorganizacija delovnih zadrug, ki da predstavlja v socialističnem pogledu korak nazaj, sicer potrebna, da pa bomo enkrat vendarle prišli na kolektivno obdelavo zemlje, to je na sedanjo obliko KDZ. Slična vprašanja, le v drtigačni obliki, so bila sprožena tudi v drugih občinah. Ne da bi se spuščali v vse podrobnosti, kar bi nam vzelo preveč časa in prostora, menimo, da je treba povedati nekaj glavnih vzrokov, ki dajejo diskusiji tak ton in vplivajo na javno mnenje kmetov o zadrugah. Kmetje bivšega kamniškega okraja so na pr. na svojih sestankih ostro kritizirali diktatorsko postopanje članov okrajne zveze v upravnih odborih splošnih kmetijskih zadrug in občnih zborih. Tovariši iz Lukovice so se pritoževali, da je okrajna zveza sama nastavljala uslužbence v njihovi zadrugi. Zato se ti uslužbenci niso čutili odgovorne upravnemu odboru in rezultati njihovega malomarnega dela so nečisti računi v zadrugi ter finančna izguba, radi česar kmetje ne gledajo preveč z zaupanjem v zadrugo. Isti primeri so tudi na drugih področjih. Na-
mo za tem, da odkupi mleko po čim nižjih dnevnih cenah, in mu ni mar, če to slabo vpliva na količino mleka, ki ga kmetje prodajo. Vse preveč očitno mu gre le za dobiček.
Trgovsko podjetje okrajne zveze Ljubljana-okolica je imelo na terenu nakupovalce živine, ki so zaslužili pri kg žive teže po 5 din, zadruga pa 1 din. Sistem kontrole je bil tak, da so imeli nakupovalci po žepih v gotovini tudi milijon dinarjev. Ker jih ni pri njihovem delu nihče kontroliral, je bilo od poštenosti in dobre volje od-kupovalcev odvisno, če je zadruga sploh dobila svoj denar. Neka zadruga ni na pr. v svojih knjigah zabeležila niti četrtine živine, ki je bila kupljena za njen račun. Trgovsko podjetje pa je pri vsem tem v velikih finančnih težavah, menda ima celo okrog milijon dinarjev izgube. Kdo ima koristi od takih monopolov in od
take prakse? Popolnoma jasno je, da imajo korist samo vmesni členi — trgovci starejšega kova, ki si poleg tega, da goljufajo kmete in zadruge ter svoja podjetja, izplačujejo že za razne dnevnice, pavšal itd. Povsem tem ni čudno, če so kmetje z ogorčenjem kritizirali take odnose nadrejenih zadružnih organov in njihovih podjetij do splošnih kmetijskih zadrug.
Na področju bivšega kamniškega okraja sta izstopili v začetku letošnjega leta iz splošnih kmetijskih zadrug dobri dve tretjini članov ali, pravilneje rečeno, toliko jih je bilo izključenih. Kje so vzroki? Naj navedem samo primer Mengša, ki velja z izjemo dveh ali treh za vse splošne kmetijske zadruge tega nekdanjega okraja. Pred občnim zborom je imela zadru-(Nadaljevanje na 2 strani)
Ljudsko štetje bo v marcu 1953
V marcu prihodnjega leta bo v naši državi novo ljudsko štetje. V ta namen je dobil Zvezni zavod za statistiko in evidenco nalogo, da začne s pripravami. Med pripravljalna dela spada popis vseh naselbin v državi, pravilna označitev naselbin, ulic in hišnijl številk in organizacija sodelovanja prizadetih resorov in ustanov. To delo bodo opravile posebne komisije, ki jih bodo sestavljaj zastopniki resorov in potrebni strokovnjaki.
Kda) bo konec
Oddijevega vmešavanje v naše notranje zadeve
Trst, 12. junija. Iz krogov, ki so blizu Antonianumu v Rimu se je zvedelo, da je moral frančiškanski generalni definitor dr. Jeličič odložiti svojo funkcijo na zahtevo Vatikana. V njegovi provinci se namreč tiska
glasilo patriotičnih katoliških duhovnikov Bosne in Hercegovine »Dobri pastir«. To seveda Vatikanu, ki ga je o tem obvestil mšgr. Oddi, ni šlo v račun. Zato je isti msgr. Oddi dobil naročilo naj dr. Jeličiču od-
Bolgarski režim prikriva svoj zločin ugrabitve z obrekovanjem in lažjo
Beograd, 13. jun. Bolgarska vlada je zavrnila našo protestno noto zaradi ugrabitve našega državljana Seferoviča in kršitve najosnovnejših pravic našega diplomatskega zastopstva v Sofiji, hkrati pa je poslala našemu veleposlaništvu svojo noto, ki pa jo je veleposlani-
rekonstrukcijo plavža so na Jesenicah dosegli velik uspeh
Jeseniška železarna mora do konca leta 1952. zagotoviti gospodarstvu planirano znatno količino surovega jekla. Za proizvodnjo tega jekla potrebujemo surovo železo in staro železo. Pri preskrbi s starim železom pa imamo težave, predvsem zaradi pomanjkanja sta-
glavne surovine, ker imamo v naših rudnikih največ take rude.
Da bi povečali proizvodnjo surovega železa na Jesenicah so najprej razpravljali o tem, postaviti še en plavž, ki bi bil po svoji zmogljivosti enak plavžu številka 1. Izredno težavne terenske razmere pa so govorile
rega železa na svetovnem trgu, proti taki rešitvi. Tudi potrebe
medtem ko doma pridobljene količine starega železa ne zado-fčajd. Zato je treba za proizvodnjo jekla zagotoviti čim več surovega železa (grodlja) iz domačih plavžev.
Povečanje proizvodnje surovega jekla je spričo premajhne zmogljivosti obeh plavžev postavilo jeseniško železarno pred težaven tehnični problem, ki mu je kolektiv železarne posvetil vso pozornost. Pridružila se je že potreba doseči večjo proizvodnjo surovega železa z uporabo sideritne železne rude kot
Vinodolska hidroelektrarna je v 10 urah obratovanja omogočila prihranek 80 vagonov premoga
Odkar je začela hidroelektrarna v Vinodolu redno obratovati, je dala včeraj največji učinek v proizvodnji električne energije. V 10 urah obratovanja (od 8 zjutraj do 6 popoldne) je proizvedla 215.000 kilovatnih ur električne energije. V tem času so obratovale termoelektrarne v Zagrebu, Rajhen-
našega gospodarstva so terjale hitrejšo rešitev tega vprašanja. Naposled je dozorel sklep, da se z rekonstrukcijo obeh plavžev doseže enaka proizvodnja surovega železa kakor z zgraditvijo tretjega plavža. Tako so na Jesenicah pod vodstvom znanega strokovnjaka tov. Cerarja pred tremi meseci rekonstruirali plavž številka 2.
Rekonstrukcija je* bila"~izvr-šena v najkrajšem času in je pokazala presenetljive uspehe. Proizvodnja' rekonstruiranega" plavža je presegla vsa pričakovanja. Trimesečno obratovanje je pokazalo, da se je povprečna storilnost plavža povečala skoraj za 50*/#, največja dosežena storilnost celo za 90%, in to pri manjši uporabi koksa za 15 do 17 ton na 24 ur.
Ta pomembni uspeh je rezultat temeljitega študija konstruk-
cije obeh plavžev. Rekonstrukcija je bila izvedena z razmeroma majhnimi materialnimi in finančnimi sredstvi. Pri študiju konstrukcije plavžev se je izkazalo, da sta bila oba plavža, ki sta bila zgrajena pred vojno, zgrešeno konstruirana. Uspela rekonstrukcija je tudi teoretično pomembna, ker pomeni zmago tehnično sodobnih osnov in predstavlja novost za konstruktorje plavžev v primeri z zastarelo staro teorijo konstruiranja plavžev. Vsa dela za rekonstrukcijo, so bila izvršena .v 40 dneh, pri čemer so uporabili le 20 ton debele pločevine.
Glede na uspeh, dosežen z rekonstrukcijo plavža številka 2. in povečano proizvodnjo tega plavža, bodo v začetku prihodnjega leta podobno rekonstruirali tudi večji plavž številka 1, od katerega pričakujejo enako povečanje storitve. Po rekonstrukciji obeh plavžev bosta lahko martinarna in valjarna izkoristili vso proizvodno zmogljivost. Ko bo omogočeno tudi praženje sideritne rude v novih pražilnih pečeh, pričakujejo, da bosta oba rekonstruirana plavža omogočila dnevni prihranek 70 ton koksa ali 20.000 do 22.000 ton na leto, kar predstavlja vrednost 30.3 milijona din.
Odobren kredit za nakup premoga na obroke
dalje «o se kmetje pritoževali, burgu in v Trbovljah v mini-
nad nekaterimi zadružnimi podjetji, ki si lastijo monopol pri odkupu in prodaji kmečkih pridelkov. Po pripovedovanju tovarišev iz Lukovice je šlo tako daleč, da se je podjetje »Mleko« v Kamniku dogovorilo s podjetjem »Mleko« v Ljubljani, naj ne sprejme ponudbe, ki jo je dobilo to podjetje glede dobave mleka od zadruge v Lukovici. To podjetje stremi sa-
malnem obsegu in tako prihranile 80 vagonov premoga. Prvi agregat vinodolske elektrarne je v tem času porabil 180.000 kubičnih metrov vode iz jezera Bajer. Proizvedena električna energija je vredna po ceni pri potrošniku nad 2 milijona din.
Podružnice Narodne banke FLRJ in mestne hranilnice bodo do konca avgusta odobravale potrošnikom kredite za nabavo kuriva za zimsko dobo 1952-53. Te kredite lahko dobe stalno zaposleni delavci in uslužbenci državnih podjetij, združenj, uradov in ustanov, zadružnih in družbenih organizacij, osebni in družinski upokojenci ter invalidi. Za en prostorni meter drv ali za eno tono lignita bo mo-
riva, vrniti pa bo treba posojilo v 5 enakih mesečnih obrokih. Za odobritev posojila se lahko delavci in uslužbenci obrnejo svojim podjetjem, uradom in ustanovam, upokojenci in invalidi pa neposredno banki oziroma hranilnici.
Ta primer dokazuje velikansko goče' dobiti 750 din posojila, korist vinodolske hidroelektrar- Posojilojemalcem bo banka ožine Za gospodarstvo Slovenije in roma hranilnica izdala ustreza-Hrvatske.	*	joče število bonov za nakup ku-
Naši	niloti nastopijv Celovcu
letalska zveza Slovenije priredi v soboto in nedeljo v Celovcu velik aeromiting. V četrtek ao junaki našega odleteli preko Karavank s 5 jadralnimi in 5 motornimi letali, od katerih so 3 letala za akrobacije. Nad Vrbskim jezerom bo izvajalo akrobacije jadralno vodno letalo »Jadrana, ki bo nato pristalo na jezeru. Svoje spretnosti bodo pokazali tudi nagi padalci Grupo vodi sekretar Letalske zveze Slovenije Cedo Makole, miting pa bosta vodila člana izvršnega odbora Letjkske zveze Slovenije Laka Popov in Alfred Grobler. Na mitingu bodo sodelovali Ludvik Kladivar, Prane Deter, Vasilij Orlov, Jože Krumpak, Mihajlo Jeiak, Jaroslav Koter, Lojze Lakov*, Dimitrij Kana ver, Mala Arbeiter, Marjan Sla-Aiojz Gama, Jate Korpe«, Bodra «aboaa, Vlado Krivasek la Peter Kajzner.
Konferenca republiških redakcij Jugoslovanske enciklopedije
Včeraj se je v Leksikografskem institutu v Zagrebu začela konferenca republiških redakcij Jugoslovanske enciklopedije. Na tej konferenci sodelujejo predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub Co-lakovič, predsednik srbske Akademije znanosti in umetnosti Aleksander Belič, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Andrija Štampar, Josip Vidmar, Marko Ristič, Miroslav Krleža, dr. Anton Barac in drugi. Na dnevnem redu je bil razgovor o urejevanju abecednika nove jugoslovanske enciklopedije. Konferenca bo trajala več dni.
Delegati indijske socialistične stranke v Hrvatskem Zagorju in Medjimurju
Delegati socialistične partije Indije so si v spremstvu članov Politbiroja CK KP Hrvatske Zvonka Brkiča in Marka Beliniča ogledali Varaždin in veliko tovarno »Vartex«, kjer so jim delavci priredili svečano kosilo. Iz Varaždina bodo odpotovali v Medjimurje, od tam pa v Slovenijo, kjer se bodo zadrT yc* <UL
štvo vrnilo zaradi popolne neutemeljenosti navedb ter zaradi surovih žalitev in obrekovanj našega predstavništva v Sofiji.
V svoji noti trdi bolgarska vlada, da Momir Seferovič ni jugoslovanski državljan, ter da se je skrival v našem veleposlaništvu, kjer so mu uslužbenci obljubljali, da ga bodo nezakonito spravili v Jugoslavijo. Nota tudi trdi, da je bil Seferovič prijet na ulici pred veleposlaništvom.
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ ugotavlja, da Je Momir Stefanovič jugoslovanski državljan in da je 15. aprila na popolnoma zakonit način izročil milici v Gabrova v Bolgariji svojo prošnjo za vrnitev v domovino. Načelnik milice pa mu je tedaj dejal: »Prej boš videl sv. Petra kot pa Titalg —
Seferovič se je 23. aprila spet zglasil pri bolgarski milici in prosil, da' bi mu čim prej dali odhodno dovoljenje. Ko je čakal na rešitev svoje prošnje, je bil popolnoma zakonito sprejet v začasno zaposlitev pri našem veleposlaništvu v Sofiji. — Naše veleposlaništvo ni bilo nikdar obveščeno, kako rešujejo Seferovičevo prošnjo za vrnitev v domovino, in tudi o tem ni dobilo nobenega sporočila, da bi bil Seferovič kaj nezakonitega storil. Dokazano je tudi, da je bil ugrabljen na dvorišču našega veleposlaniškega poslopja.
Z lažnivimi Obtožbami proti	..	, ,
uslužbencem našega veleposla- mnogI •.r av-
vzame funkcijo generalnega de-finitorja, kar je tudi storil, čeprav nima kot diplomatski predstavnik Vatikana prav nobene pravice vmešavati se v notranja vprašanja katoliške cerkve v Jugoslaviji.
Radovedni smo, kaj bi dejal Vatikan, če bi naša državna oblast nastavljala in odstavljala voditelje katoliške cerkve, na kar bi (če že hočemo misliti po njihovi logiki) imela vsekakor več pravice, saj gre za katoličane jugoslovanskih narodnosti. Vsekakor pa. je to najbolj grobo vmešavanje v notranje zadeve neke države, ki ga nobena suverena država ne more dopustiti. Zanimivo je, da se Vatikan poskuša vmešavati tudi v notranje razmere drugih držav in da pri tem doživlja prav tako ogorčen odpor kot pri nas. Generalna skupščina škotske prezbiterianske cerkve je n. pr. konec maja letos sprejela resolucijo, ki ugotavlja in obsoja napadalno vmešavanje katoliške cersve v industrijsko, socialno in politično življenje države in ugotavlja, da se Vatikan vsiljivo vmešava v politično in javno življenje
ništva v Sofiji odkriva bolgarski režim samo brezuspešna prizadevanja, da bi se izognil zadostitvi upravičenim zahtevam Jugoslovanske vlade.
Smatramo, da je treba temu vmešavanju, ki je poleg tega še sovražno in zasleduje protijugoslovanske cilje Vatikana, odločno napraviti konec.
Spora za Trst se lahko vesele samo Rusi . . .
Švicarski listi obsojajo italijanski iredentizem
Bern. 13. junija (Tanjug): Del švicarskih časopisov je opozo-zoril svoje bralce na nevarno politično igro, ki jo vodi italijanska vlada okrog tržaškega problema.
Časopis »Der Schweizer Soldat» piše med drugim: »Italijani morajo vedeti, da jim spre. jem v Atlantski pakt ne pušča odprtih vrat za zahteve in, povračila. Italija v svoji politiki do Jugoslavije ne bi smela pozabiti, da je bila italijanska vojska tista, ki je 6. aprila 1941 vdrla v Jugoslavijo skupno s Hitlerjevimi četami in tam začela vladati z nasiljem, čigar sledovi še danes kažejo vsakemu nevtralnemu opazovalcu grozljivo sliko slepega sovraštva in tedanjih strahot. Današnje delovanje posameznih podrejenih italijanskih ustanov v jugoslo-vansko-italijanskem obmejnem področju, kot so vohunstvo in propaganda, ki se čez Trst raz-rasteta na Slovenijo in Dalmacijo, nista primera, da bi se tako hitro pozabili dogodki iz vojne dobe ... Jugoslovani nasprotujejo vsaki enostranski rešitvi brez njihovega sodelovanja. Upirajo se daljnosežnim zahtevam po področjih, Id zgo-
dovinsko nikoli niso pripadala Italiji in ki so bila šele po prvi svetovni vojni naseljena z Italijani. Današnjega spora za Trst se lahko vesele in ga izkoriščajo samo Rusi.«
Časopis izraža dalje mnenje, da bi morala italijanska vlada poklicati na odgovornost neodgovorne agitatorje in provokatorje v Trstu in obmejnih krajih ter se zavedati svoje odgovornosti za vse posledice. Časopis opozarja, da Jugoslavija ne more ponuditi malega prsta, ker bi potem izgubila celo roko — Slovensko Primorje in dele Dalmacije.
Tudi ziiriški časopis »Die Tat» obsoja italijanski pohlep po tržaškem ozemlju ter opozarja, da se je sistematična italijanizacija mesta začela 1918. leta. Dalje piše o gospodarskem
pravni«. Jugoslavija je že vložila 6 milijard dinarjev za gra^ ditev, podjetja pa vodijo delavski svetu
»Die neue Generation», glasilo mladih liberalcev, opisuje dolgo zgodovino italijanskega iredentizma, ki je med fašistično vladavino v načrt imperialističnih osvajanj vzel poleg Korzike, Malte, Tunizije in Dalmacije tudi italijanski del Švice.
Odložena stavka v Trstu
Test, 13. junija (Tanjug); Po sklepu delavske zbornice in in-formbirojskih sindikatov v Trstu je bila davi končno odložena stavka uradnikov javnih nazadovanju Trsta pod italijan-' ustanov, ki je bila napovedana
sko vladavino in poudarja, da bi -pomenilo dati Trst Italiji njegov gospodarski propad. PL
see članka našteva nato gospodarske, politične, nacionalne, verske in jezikovne težave, ki vladajo v angloameriški coni, ter jih primerja z »mirnim življenjem v jugoslovanski coni, kjer so vsi trije jeziki enako
pred desetimi dnevi in, že enkrat odložena. Uradniki javnih ustanov v Trstu so zahtevali zvišanje plač in rešitev vprašanja pokojnin. V sporočilu o pršu ložitvi stavke je rečeno, da so dobili sindikati zagotovilo, da bodo pristojni zahteve uradnikov javnih ustanov v kratkem proučili.
Zunanjepolitični program laburistov
London, 13. jun. (Tanjug) Izvršni odbor laburistične stranke je obrazložil v že dolgo pričakovanem poročilu, ki je bilo včeraj objavljeno v Londonu, stališče do raznih mednarodnih problemov. Sporočilo v. resnici zajema zunanjepolitično linijo laburistične stranke in bo predloženo na letošnji konferenci stranke v Morcambeu. V sporočilu je med drugim rečeno, da izvršni odbor laburistične stranke v celoti podpira OZN in da
Podatki iz sporočila za letošnjo konferenco stranke
pakt ter hkrati zahtevali, da se okrepi njegova dejavnost na ekonomskem področju. Izvršni odbor laburistične stranke poudarja, da »se bo atlantska skupnost razvijala samo, če bodo njene članice spoštovale pravico do neodvisnega stališča».
zgodilo. Stališče laburistov do Kitajske se prav tako ni izpre-meniio. Laburistična stranka, je rečeno na koncu sporočila, ugotavlja, da uresničujejo azijski narodi zgodovinsko revolucijo proti tujemu izkoriščanju in bedi. Prepričana pa je, da
Laburistična stranka se je izja- mora sodelovanje med AzHo in
vila v prid evropske enotnosti, hkrati pa si pridržala pravico, da se na bo. priključila nobeni evropski organizaciji. London-
zahodnim svetom sloneti na pravicah azijskih narodov ito samoodločbe.
mora postati ta organizacija opazovalci so pričakovali, da
se bo izpremenilo stališče laburistov do Nemčije, kar se pa ni
Mednarodna konferenca za volno
London 13. junija (Tanjug): Na mednarodni konferenci za stranka sodi, da morajo biti Ve- volno v Londonu, na kateri sode-lika Britanija in druge države, luje 16 držav, so poudarili, da ki podpirajo Združene narode je svetovna potrošnja volne nana Koreji, vojaško dovolj moč- zadovala lani za približno 172 ne, da bi izpolnile svoje med- milijonov kilogramov in je
univerzalna. Sleherni poskus, da bi OZN spremenili v orodje vojaških nesoglasij, je rečeno v sporočilu, bi pomenil katastrofo.
Izvršni odbor obsoja politiko sovjetske vlade, o kateri trdi, da je glavna ovira za mednarodno sodelovanje. Laburistična
narodne obveznosti v okviru Združenih narodov. Sporočilo izraža prepričanje, da bo ZSSR prej ali slej privolila v pogajanja, če bodo Velika Britanija
znašala 1,210.000.000 kg. Na konferenci so ugotovili, da je lani prav tako nazadovala proizvodnja volne za tekstilne potrebe in da se je povečala potreba
in njeni zavezniki nadaljevali po drugih tekstilnih surovinah, s svojimi napori.	zaradi česar je narasla brez-
Sodelovanje med ZDA in Ve- poselnost v tekstilni industriji liko Britanijo ima po mnenju vseh držav, razen Nemčije in izvršnega odbora življenjski po- Japonske. Največji potrošniki men ki bodo zavoljo tega lab«-, volne na svetu so še zmerom «Ml v cetotf podprti Atlantski ZDA in VeL Britanija.
Avstrijski telovadci v Ljubljani
Snoči je prispela v Ljubljano z večernim mariborskim brzim vlakom avstrijska telovadna reprezentanca, ki šteje 23 oseb. Mlade avstrijske telovadce vodi predsednik »Oesterreichische Turn und Sport Union«, gospod Fuchs. Obe moštvi sestavljajo najboljši tekmovalci, kar jih premorejo trenutno v Avstriji.
Kakor smo že poročali, bo dvoboj mladih telovadcev danes popoldne na letnem telovadišču v Tivoliju. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri. Našemu mlademu telovadnemu naraščaju želimo v dvoboju kar največ uspeha, ljubitelje telovadbe na orodju pa opozarjamo na obisk kakovostne telovadne prireditve.
Informbirojska
ugrabljenja
Naši ljudje v kominformov-ekih državah niso samo brez pravic, temveč tudi v veliki nevarnosti za svoje življenje vselej, kadar daje režim duška svojemu sovraštvu do Jugoslavije, ali pa kadar s posebnim nasiljem kroti in straši svoje podložnike. Načini uničevanja ljudi so različni.
Precej, a razmeroma še najmanj, je žrtev justičnih umorov, ker so justične komedije predrage in prezamudne, mnogo in čedalje več je na skrivaj ubitih in do smrti izmučenih po ječah in taboriščih, potem so žrtve zahrbtnih napadov na naših mejah, poseben način uničenja pa so ugrabljenja, pri čemer so uporabljeni zgledi od starodavnih turških ropov otrok za vzgojo janičarjev, indijanskih lovov na skalpe in vojnih zvijač najrazličnejših divjih plemen do najmodernejšega gangstrstva.
Stare Turke so posnemali Rusi, ko so zadržali v svojih šolah, naše otroke, in Romuni, ko so polovili in ugrabili šolarje iz naših obmejnih krajev, ki so se brezskrbno igrali ob meji, po najbolj divjih plemenih pa se ravnajo albanski, bolgarski, romunski in madžarski obmejni stražniki, ko prežijo na naše graničarje, da bi jih ugrabili ali pa pobili. Dva najbolj izrazita primera posnemanja gangstrstva imamo iz Češke in Bolgarije.
Radijski telegrafist našega veleposlaništva v Pragi, Anton Novak, se je lani meseca marca odpravljal na svoj težko pričakovani dopust v svoje medmurske domače kraje, a ko je bilo za odhod že vse pripravljeno, so našli vrata v njegovo sobo v poslopju poslaništva vlomljena, v sobi vse razmetano, za Novakom pa je ostala samo sled, da je bil s silo odvlečen iz sobe na podstrešje, iz podstrešja na streho in od tam na streho sosednjega poslopja, v katerem je češkoslovaška policija. Ugrabili so ga, ker so pričakovali, da bo izdal svojo domovino, ali da bodo pri njem našli kaj posebnega. Zdaj pa ni o njem več glasu, iz česar se da sklepati, da se pričakovanja ugrabiteljev niso izpolnila in da je Novak najbrž že umrl v kaki ječi. — V bolgarskem primeru, ki je zadnji v seriji ugrabljenj, pa je žrtev naš v Bolgariji živeči državljan Momir Šeferovič, ki so ga ugrabili z dvorišča poslopja našega veleposlaništva v Sofiji tudi na gangstrski način, ker je po naši vladi obvestil vso javnost, kako je postal njegov sin žrtev justične-ga umora v Bolgariji in kako sta oba, oče in sin, dolgo trpela v bolgarskih ječah.
Vsi primeri mnogih ugrabljenj dokazujejo, da so taki zločini sestavni del informbi-rojskega sovraštva do Jugoslavije in njenih narodov. Vsi primeri pa niso znani, kajti precej naših ljudi, ki so trpeli v strašnih taboriščih Madžarske, Romunije in Albanije, so iz taborišč sicer izpustili, na varno pa so priši le redki od njih. Večino so po izpustitvi iz taborišč in ječ ugrabili in pobili, da bi tako uničili priče svojih genocidnih zločinov.
Kot prijatelj resnice je švicarski pisatelj Zermatten nedavno v nekem opisu svojega potovanja po Jugoslaviji naglasil, da ni mogoče govoriti resnice o Jugoslaviji, če človek ne ve, da so to deželo pustošili štirje okupatorji in da je imela 1,700.000 vojnih žrtev. Morda se bo našel tudi kdo, ki bo k temu še pristavil, da lahko govorijo resnico o Jugoslaviji samo tisti, ki vedo, kako je tej državi in njenim narodom v obroču besnega sovraštva pod sovjetskim vodstvom in v imenu sovjetske miroljubnosti ter v mreži genocidnih zločinov, med katerimi imajo vedno večjo vlogo divjaška ugrabljenja. — tg.
Med pogajanjem za premirje
na Koreji
Pomiritev v taborišču na otoku Kod je — Novi boji Prepoved prenosa oddaje »Glas Amerike« v Jušni Koreji
Tokio, 13. junija (UP). Na Britanije glede Koreje in piše, sestanku glavnih delegacij voj- da nekateri ameriški visoki skujočih se strank na Koreji so funkcionarji sedaj pričakujejo danes ponovno govorili o repa- pomoč od Velike Britanije, ki triaciji ujetih Severnokorejcev naj bi premaknila dogodke na
in Kitajcev, pri čemer je severnokorejski. delegat Nam II obtoževal delegacijo Združenega poveljstva, ker nasprotuje prisilni repatriaciji. Prihodnji sestanek bo jutri.
Na davišnjem sestanku častnikov za zvezo so zastopniki Ki-
Koreji z mrtve- točke. Časnik meni, da bi visoki ameriški funkcionarji radi slišali, če bi
Siriti tudi na druge države, ki imajo svoje čete na Koreji.
Fusan, 13. junija (UP). Ameriško veleposlaništvo je danes že drugič zahtevalo pojasnilo od južnokorejske vlade, ker je prepovedala prenos oddaj »Glas Amerike« na radijskih postajah Južne Koreje. Zastopnik oddel-
Velika Britanija odkrito zahte- ka za informacije južnokorejske
vala, naj bi bila zastopana pri pogajanju v Pan Mun Jomu in drugih akcijah.
Glasilo francoske socialistič-
tajcev in Severnokorejcev ob- ne stranke »Populaire« piše, da
tožili Združeno poveljstvo bombardiranja nevtralne cone okrog Pan Mun Joma, pri čemer so bile ranjene 3 civilne osebe. Zastopniki Združenega poveljstva so obljubili, da bodo uvedli preiskavo.
Kodje, 13. junija (AFP). V taborišču na otoku Kodje so enote ameriške, britanske in kanadske vojske ob pomoči tankov preselile okrog 3000 severnokorejskih častnikov iz bloka, v katerem so se ujetniki najmočneje upirali. Preselitev na drugi del otoka je potekla brez razburjenja. Davi so preselili tudi 200 ujetnikov, za katere menijo taboriščne oblasti, da so vojni zločinci, ker so ubili svoje tovariše v taborišču. Poveljnik taborišča ameriški general Boatner je izjavil, da so po njegovem mnenju krvavi nemiri sedaj končani in da ne bo več odpora. Pripomnil je, da bodo ujetnike razmestili po taboriščih na drugih otokih ob južni obali Koreje.
Tokio, 13. junija (UP). Sile Združenega poveljstva so prizadele velike izgube kitajskim in severnokorejskim enotam, ki so napadle na zahodnem delu bojišča. Enote 45. ameriške divizije so zavrnile dva nasprotnikova napada zahodno od Corvo-na in zavzele vzpetino, ki je bila v rokah Kitajcev in severnih Korejcev. Radio Pjongjang je sporočil, da je kitajsko-sever-nokorejsko obalno topništvo potopilo pri Vonsanu eno in poškodovalo še eno ladjo Združenega poveljstva.
Dopisnik »Daily Mirora« iz Washingtona komentira stališče
bi se morala sedanja posveto-
vlade je izjavil, da so oddaje »Glas Amerike«, ki jih je juž-nokorejski radio prenašal že več let, sedaj prepovedane, ker je »Glas Amerike« dajal »netočne in sovražne vesti o sporu
vanja med ZDA in Veliko Bri- med Sing Man Rijem in južno-tanijo o vprašanju Koreej raz- korejsko skupščino«.
Kritika zunanje
politike ZDA
New York, 13. Junija (Tanjug); Direktor organizacije Arne. riški svet za zunanje zadeve in bivši svetnik ameriške delegacije pri OZN Mac Keover je ostro grajal sedanjo ameriško zunanjo politiko. Po njegovem mnenju ameriška vlada in korv
reji slabo odražajo v politični^ delavnosti Združenih narodov,' tako da so celo posvetovanja z veleposlaniki držav, katerih čete se bore na Koreji, v Wa-shingtonu in ne na sedežu OZN.'
Mac Keover meni, da je ena izmed najnevarnejših napak
greš ne pripisujeta dovolj po- ameriške povojne politike, ker
mena OZN in namesto da bi delovala po tej organizaciji, se je pravzaprav izogibata. Mac Keover je Izrazil zaskrbljenost nad čedalje močnejšo kampanjo proti Združenim narodom v nekaterih vplivnih ameriških krogih. Po njegovih besedah je ve. lika nevarnost, da bi Amerika vodila zunanjo politiko ne glede na razpoloženje drugih držav in ne da bi prevzela kake določene politične in moralne obveznosti. Po njegovem mnenju Združeni narodi niso več glavni element v ameriški zunanji politiki. Ze leta 1947 so ZDA začele opuščati Združene narode kot glavno orodje n. pr. v vprašanju pomoči Grčiji in Turčiji ter glede Marshallovega načrta in Atlantskega pakta. Mac Keover je dejal, da bi se Združeni narodi spremenili v privesek drugih mednarodnih političnih organizacij, če se bo nadaljevalo po tej poti. Po njegovih besedah se vojaške akcije na Ko-
Svet FAO se zavzema tudi za agrarno reformo
Rim, 13. junija (Tanjug): Na včerajšnjem plenar. zasedanju sveta org. OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) So proučevali vprašanje, kako naj bi izboljšali prehrano prebivalstva in povečali svetovno kmetijsko proizvodnjo. Sprožili so tudi vprašanje agrarne strukture in agrarne reforme. Po mnenju sveta bi lahko FAO nudil najučinkovitejšo pomoč z dolgoročnimi krediti. Na zasedanju so sestavili posebno delovno skupino, da. bi izdelala predlog o vseh potrebnih ukrepih za Izvedbo agrarne reforme.
Predsednik sveta FAO Dodd je že na prejšnji seji izjavil,
ZSSR noče umakniti svoje misije iz Japonske
Tokio, 13. jun. (UP0. Sovjetska vlada je zavrnila japonsko zahtevo, naj umakne svojo misijo na Japonskem. Sovjetska vlada trdi, da mirovna pogodba z Japonsko ne more biti prav-noveljavna brez udeležbe sovjetskih zastopnikov. Glede na to piše časopis »Mainičia, da pomeni sovjetski odgovor, da je za Sovjetsko zvezo Japonska še vedno okupirana država.
Pariz, 13. junija (AFP): Po sporočilu sovj. uradne agencije Tass je bil imenovan za novega sovjetskega veleposlanika v Pekingu Aleksander Panjuškin, do. sedanji veleposlanik v Washing-tonu. — Sovjetska vlada je razrešila dolžnosti Nikolaja Rošema, ki je bil do sedaj veleposlanik ZSSR v Pekingu.
vztraja na dvostranskem dajanju pomoči. Od 212 milijonov dolarjev skladov, ki so bili spre. jeti v Kongresu za tehnično pomoč, so dale ZDA samo 12 milijonov dolarjev za program teh. nične pomoči po Združenih narodih. ZDA so zavzele odklonilno stališče do predloga Mednarodne banke o ustanovitvi mednarodne finančne organizacije in do priporočila Generalne skupščine o ustanovitvi mednarodnega sklada za finansiranje ekonomskega razvoja nerazvitih držav.
Mac Keover je izvajal to kri. tiko na poslovilnem obedu, ki ga je priredilo njemu na čast društvo dopisnikov pri OZN.
Tunizijsko vprašanje naj bi prišlo pred Generalno skupščino OZN
New York, 13. junija (Reuter): Skupina azijskih in arabskih držav je sklenila zahtevati izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, na katerem naj bi pretresali tunizijsko vprašanje. Zastopniki teh držav se bodo sešli ponovno 18. junija, ko bodo verjetno poslali pismo generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieju in zahtevali sklicanje
da so države, članice FAO, ki bi potrebovale pomoč mednarod. ne organizacije, pokazale zelo malo zanimanja za ugotavljanje zasedanja Generalne skupščine, prespektiv kmetijskega razvoja
v prihodnjih letih. Pripomnil, je, da so se posebno slabo odzvale ekonomsko nerazvite države.
Dodd je spet opozoril delegate, da je bilo na lanskem zasedanju sveta FAO sklenjeno, da je treba povečati kmetijsko proizvodnjo za najmanj 1 do 2*/* nad odstotkom povečanja prebivalstva.
Pomočnik ameriškega ministra za kmetijstvo Hotchinson je opozoril delegate, da ni gotovo, da bodo ZDA tudi v prihodnje zmeraj oskrbovale druge države s kmetijskimi proizvodi, četudi so ZDA povečale svojo proizvodnjo za 40'/« v primerjavi g predvojno.
Zakon o priseljevanju v ZDA
Washington, 13. jun. (Reuter).
Ameriški senat je poslal Beli cani zaradi razprave o Schu-hiši zakonski predlog, s katerim manovem načrtu. Parlamentar-predlaga revizijo zakona o pri- ni skupini komunistične in Nen. seljevanju v ZDA in naturali- nijeve kominformovske socializaciji. S tem zakonskim pred- stične stranke pa sta onemogo-logom so zavrnjene določbe o čili diskusijo, ki je bila odlo-rasnih ovirah, zaradi katerib je žena do danes. Na popoldanski bilo do sedaj prepovedano pri- in.večerni seji so kominform-seljevanje nekaterih azijskih ski poslanci zapustili dvorano narodov. Poleg tega je ukinjena sredi diskusije. Prej so trdili, diskriminacija glede šol, prven- da koristi načrt o skupnosti za stvo pri vseljevanju pa imajo premog in jeklo samo nemškim strokovnjaki v poklicih, ki Jih in francoskim industrijalcem. ZDA potrebujejo. Novi zakon Govorniki parlamentarne veči. je obdržal dosedanji sistem kvot ne pa so nasprotno dokazovali, za priseljevanje, tako da se bo da ima Italija v Schumanovem lahko vsako leto vselilo v ZDA načrtu enakopraven položaj z 154.678.	drugimi ' zahodnimi državami.
Avstrijski ujetniki v ZSSR
Dunaj, 13. jun. (Tanjug). Na včerajšnji seji avstrijske' vlade je predsednik vlade Figi izjavil, da mora Avstrija plačevati velikanske vsote za vzdrževanje bivših avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so še zmerom v Sovjetski zvezi. Avstrija mora plačati tudi potne stroške za vrnitev teh ljudi. Pripomnil je, da je vlada odobrila v ta namen 1. aprila letos 58.000 šilingov in da bo morala izdati še 34.000 šilingov.
Scbumanov načrt pred italijansko skupščino
Rim, 13. junija (Tanjug): Italijanska skupščina je imela včeraj dve seji, ki sta bili skii.
Grški demanti '”*1 informbirojskih klevet
Atene, 13. junija. Jugoslovanski poslanik v Atenah Radoi Jovanovič je obiskal danes podpredsednika grške vlade VenU zelosa in zahteval pojasnila v zvezi g pisanjem enega dela grškega tiska, češ da se bo pričel v Solunu proces proti nekemu jugoslovanskemu špijonu. Venizelos je izjavil, da ne gre za jugoslovanskega, temveč za informbirojskega agen\a In da bo grški generalni štab uradno demantiral to protijugoslovansko kleveto. (Proces je namreč pred grškim vojaškim sodiščem).
Taborišče v ČSR za Cigane
Dunaj, 13. junija (Tanjug). Češkoslovaška vlada vodi akcijo za vključitev Ciganov v gospodarstvo. Kakor se je zvedelo iz Prage, so v ta namen uredili pretekli mesec posebna taborišča v Prešovu, Čeških Budjeje-vicah in Karlovih Varih. Cigane so razdelili v delovne skupine in jih izkoriščajo kot pomožno delovno silo pri graditvi objektov v neposredni bližini njihovih taborišč. Cigani dobivajo za svoje delo na teden po 830 kron, od česar morajo plačati za hrano in stanovanje 650 kron. Kakšna je ta hrana, najbolje kaže spopad, do katerega je prišlo med Cigani in policisti 15. maja v Prešovu, ko so Cigani demonstrirali ter zahtevali boljšo hrano. Pri spopadu je bilo 18 Ciganov ranjenih.
Kongres sindikata delavcev britanske tobačne industrije
London, 13. Junija (Tanjug): Kongres sindikata delavcev britanske industrije za predelavo tobaka je sprejel včeraj resolucijo, v kateri protestira proti ukrepom, ki jih je izdala vlada na področju zdravstvene zaščite in prosvete. Vlada je pred kratkim uvedla sistem minimalnih obveznih plačil za zdravniške usluge ter zmanjšala proračunske postavke za prosveto. V resoluciji delavcev je poudarjeno, da so ti vladni ukrepi posledica pretirane oborožitve. Ko so nekateri govorniki pripomnili, da delavci ne bi smeli glasovati proti oborožitvi glede na to, da je laburistična vlada prva začela Izvajati program, je generalni tajnik sindikata izjavil, da ni nemogoče, da bo na letni konferenci v Korcambu vplivalo članstvo laburistične stranke na spremembo politike stranke do oborožitvenega vpra. šanja.
Kongres japonske progresivne stranke
Tokio, 13. junija (AFP): V Tokiu je bil danes kongres japonske progresivne stranke. Za predsednika stranke je bil izvoljen bivši minister za zunanje zadeve Sigemlcy, kateprega so novembra lani oprostili nadaljnjega prestajanja kazni. Mednarodno vojaško sodišče za vojne zločince ga je bilo obsodilo na 7 let zapora. Kot novo izvoljeni predsednik progresivne stranke je Sigemicu danes na kongresu izjavil, da se mora stranka boriti za oborožitev Japonske. Izjavil se je tudi za razvoj trgovine s Kitajsko ter za spoštovanje obveznosti, ki jih je prevzela Japonska do drugih držav, zlasti do ZDA.
Razpis posojila r ZDÄ
Washington, 13. junija (AFP). Ameriško finančno ministrstvo je včeraj sporočilo, da bo prihodnji ponedeljek objavljen razpis novega državnega posojila v znesku 3,5 milijarde dolarjev. Posojilo bodo porabili za delno kritje federalnega proračuna za finančno leto, ki poteče konec tega meseca. Sodijo, da znaša proračunski primanjkljaj 7 do 8 milijard dolarjev. Ta primanjkljaj je že deloma krit s kratkoročnimi posojili.
Jugoslavija je ubrala pravilno pot
je izjavil vodja delegacije indijske socialistične stranke
Zagreb, 11. junija. »Kar smo doslej videli v vaši državi, nam govori o tem, da je Jugoslavija ubrala pravilno pot«, je izjavil vodja delegacije indijske socialistične stranke g. F. M. Ansari na sinočnji tiskovni konferenci v Zagrebu. »Za nas socialiste je Jugoslavija nadvse zanimiva država. Našo pozornost je zlasti vzbudil proces decentralizacije ekonomske in politične uprave v vaši državi. Tega procesa nismo spremljali samo v tisku, temveč tudi v vaših tovarnah, na’ gradbiščih in v zadrugah«.
Ko je govoril o delavskih svetih in ljudskih odborih, je Ansari izjavil, da so le-ti dokaz, da je oblast v rokah širokih ljudskih množic. »Razgovarjali smo se s predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter sami videli, da so delavci prevzeli tovarne v svoje roke in da jih upravljajo. Napravili ste revolucionarne spremembe tudi v agrarni politiki«, je dejal Ansari in pripomnil, da se je delegacija razgovarjala s kmeti, ki so morali poprej zaradi koščka
kruha zapuščati svoje domove in jim sedaj ničesar ne primanjkuje.
Ko je govoril o krepitvi socialističnega gibanja v Indiji, je Ansari poudaril, da ima indijska socialistična stranka približno poldrug milijon članov. Fripomnil je, da jo široke ljudske množice podpirajo, saj je trdno povezana z bojem za nacionalno osvoboditev. Ena izmed poglavitnih točk programa indijske socialistične stranke je nacionalizacija industrije. Njen program napoveduje udeležbo delavcev v industriji po zgledu Jugoslavije, razdelitev zemlje kmetom brez zemlje, obvezno šolanje, temeljite spremembe v sodnem sistemu itd. Ansari je na koncu opisal vtise, ki jih je dobil med svojim bivanjem v Zagrebu in popdaril, da so na delegacijo napravile globok vtis zagrebške kulturne ustanove, zlasti pa Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. »Vaša država«, je izjavil na koncu, »je nedvomno dosegla napredek tudi v kulturnem življenju«.
Ob reorganizaciji
kmetijskih zadrug
(Nadaljevanje s 1. strani) ga 112 članov z lpo din deleža in 15 članov s 500 din deleža. Slednji so bili tudi člani kmečke delovne zadruge. Po rednem občnem zboru je ostalo v zadrugi le še 53 članov, ki so bodisi ustmeno ali pismeno pristali na dvig deleža na 500 din in na desetkratno jamstvo. Sklep o višini deleža 500 din so sprejeli člani proti volji zastopnika okrajne zveze, ki je izjavil, da je ta sklep neveljaven in da bodo zapisnik, ko bo prispel na okrajno zvezo, razveljavili. V zadrugi Krašnja je bilo pred občnim zborom 90 članov, zdaj jih je le še 15. Vzrok je naslednji: na občnem zboru, na katerem so obravnavali vprašanje povišanja deležev in jamstva, je izjavil zastopnik okrajne zveze iz Kamnika tole: »Kdor ne plača deleža, se iz zadruge avtomatično izključi!« Na sestankih so imeli pravico do glasovanja samo tisti člani, ki so se strinjali s 1000 din deležev, ostali člani pa niso imeli te pravice. Rezultat take prak-ticistične politike je bil, da je v kmetijski zadrugi Bukovica od 156 članov ostalo v zadrugi le 14, v Komendi od 262 članov le 18, v Prevojah od 164 samo 21 članov itd. Ce poleg tega vemo, dd je med temi člani pretežna večina delavcev in nameščencev, ki so zainteresirani za zadrugo predvsem zaradi trgovske poslovalnice, v kateri se oskrbujejo, nastane preprosto vprašanje, kako naj splošne kmetijske zadruge razvijajo gospodarstvo v smeri dviganja poljedelske proizvodnje, njene pocenitve, večje uporabe agrotehničnih sredstev itd. Cisto preprosti računi nam pokažejo, da bi na primer splošna kmetijska zadruga Komenda, ki je štela pred občnim zborom 262 članov, bolje gospodarila, če bi ti člani obdržali po 500 din deleža, kot bo mogla gospodariti sedaj, ko je ostalo le 18 članov, čeprav- plača vsak po 1000 din.
Pravilno je, da tolmačijo tovariši iz okrajnih zvez kmetom, kaj pomeni poslovanje z lastnimi obratnimi sredstvi, ki jih ustvarjajo višji deleži, toda zaradi nerazumevanja ali nezaupanja kmetov v finančno poslovanje kmetijske zadruge ne smejo kmeta odžagati od te njegove gospodarske organizacije. Saj bo konec koncev gospodarski razvoj sam najbolj prepričal kmeta, kakšne koristi ima od zadruge, če svoj delež poviša. Takrat ko bo stopilo to
vprašanje neposredno predenj, na primer ko si bo na'jasnem, da država nima za kreditiranje zadrug toliko denarja, kakor bi to zahteval njihov nemoteni gospodarski razvoj, zadruga v Lukovici pa bi z nabavo enega kamiona lahko prevažala svoje pridelke na trg, kjer bi jih najlaže vnovčila in slično, takrat bodo ti kmetje uvideli, za kaj se uporablja ta denar. Nerazumljivo pa je, da so tovariši iz okrajne zveze ravnali tako diktatorsko in nezakonito do kmetov, ki se niso strinjali ravno z deležem 1000.— ter jih zato niso pustili glasovati, oziroma jih sploh niso vabili na občni zbor, če so predhodno ugotovili, da se ne strinjajo z takim deležem. Zato ti občni zbori ne morejo biti veljavni in prav to velja tudi za izključitev tistih dobrih dveh tretjin članov.. Upravni odbori zadrug naj te stvari čim prej popravijo, v kolikor ni že zamujeno. Da bi tovariši v Kamniku rešili problem, ki je nastal z majhnim številom kmetov v zadrugah, so predlagali, nekje pa celo zahtevali, da se preostalo članstvo pridruži sosednim zadrugam, čeprav imajo tudi same vse pogoje za dober gospodarski razvoj.
Ta primer nas resno opozarja, da se birokratske in diktatorske metode ne morejo uveljaviti v življenju zadrug in da je treba dati v zadrugah besedo vsem delovnim kmetom, ki osvajajo gospodarski razvoj vasi na osnovah socialističnega zadružništva.	N. Voljč.
Anketa o številu Živine
Po uredbi predsednika zveznega gospodarskega sveta bo v dneh od 1. do 5. julija v državi anketa o stanju živine na dan 30. junija letošnjega leta. Z anketo bo zajetih 2«/» vseh gospodarstev. Način odbire bo določen s posebnim navodilom. Anketo bo organiziral in vodil Zvezni zavod za statistiko in evidenco, izvedejo pa jo republiški zavodi za statistiko.
Kratek popis splošnih kmetijskih zadrug .in okrajnih zvez
V dneh od 1. do 5. julija bo kratek popis vseh splošnih kmetijskih zadrug in okrajnih zvez kmetijskih zadrug, ki bo zajel vse tiste zadruge in zveze, ki bodo ostajale na dan 30. junija t. 1. Priprave za. popis in samo organizacijo popisa bo vodil Zvezni zavod za statistiko.
IVO PIRKOVIČ:	9
Izdaja na izdajo
Ze 10. septembra je general Splgo, ki so ga medtem Nemci v Zadru zajeli, ukazal, naj se ostanki divizije »Bergamo« predajo Nemcem, čeprav se pred Splitom še ni pokazal noben nemški vojak.
Neki italijanski častnik splitske posadke si je tisti dan, 10. septembra, zapisal v svoj dnevnik«), da se po izdaji častnikov »vojaki nočejo boriti proti partizanom in se nočejo tako nečastno predati Nemcem. Po tridesetih letih vojaške službe naši poglavarji niso razumeli, da je njihova odločitev nečastna... 10. septembra smo na vsak način brezčastni in izdajalci.«
Sele ko 11. septembra napadejo nemški »trmoglavci Split, izroče zmedeni Italijani na položajih pred mestom orožje partizanom, kolikor jih niso le-ti že prej razorožili, in se umaknejo v mesto. Neznani častnik p« si ta dan zapiše:
»Čutimo se osramočene... Se bi mogli z našim orožjem v borbo; s tistim orožjem, ki nam je bilo vsa štiri leta neločljiv tovariš. Lahko bi se zdaj oprali pred •amim seboj in pred svetom... In vendar.., Otroci so na, razoroževaii; otroci in ženske, ki jih Da tisoče P rita) »L«, sfacelo del nostro Eserclto nella Penisola Balcanica«, v rimskem komunističnem mesečniku »La Binascita«, okt.-dec. 1944.
haja z najrazličnejšimi .stvarmi iz Splita in se vračajo v gore, v borbe proti Nemcem. In to, kar je prišlo nad Split, se bo zgodilo tudi v Trogiru, v Šibeniku, v Omišlju, po vsej coni naše divizije.
Kaj se je zgodilo medtem pri vrhovnih poveljstvih? Poveljnik XVIII. armadnega zbora, general Splgo, tisti, od katerega prihajajo nad nas vse naše nesreče, je s svojim generalnim štabom v Zadru. Govore, da je v Šibeniku general Grimaldi predal orožje Nemcem, da je v Kninu general Giangreco, ki je tudi Izročil orožje Nemcem. V Splitu je obupen položaj, Nas je nekaj tisoč razoroženih vojakov, brez brane, brez obleke, brez vsakršnega izgleda za bodočnost. Partizani so zavzeli naša Skladišča živil. Nas slačijo, ker jim je potrebna naša oprema za hribe. Vojaki so povsod raztepeni na vse stranic.
11. september: »...več sto vojakov vpije hi kriči. Nekateri jočejo, drugi »e smejejo ln dajejo poguma drugim.,. Naša tragedija je strašna, med nami ni nobenega višjega častnika 111 nobenega generala. Kam so šti? Kaj počno?!
13. september: »Popoldne sta se prikazala na dan neki polkovnik četrtega polka bersaljerjev ln neki iz šestlndvajsetega perika. Zbor vseh razkropljenih. Bersa-ljeri so sneli z glav fese ln jih zamenjali -z vojaškimi kapami. Vedo namreč, da Imajo partizani z njimi še neke račune. Kar pripovedujeta oba polkovnika, Je polom... Partlzaci gledaj« taborišče ln nam prepovedo
graditi splave. Nekaterim skupinam se je vendar posrečilo zbežati prav s takimi sredstvi; prišla p* Je vest, da so na morju utonili... Partizani nam nadele v sporazumu z generalom Fulgosljem po pol hleba kruha na vsakega in 200 gramov riža... Nemci bombardirajo neprestano.«
16. september: »Zdaj, ko je vse urejeno, »e pojavi general, poveljnik divizije. Zapuščen od vseh, celo od samih oficirjev poveljstva, začenja zdaj z »dnevnim poveljem štev. 1«. Takega ukaza nismo mogli sprejeti drugače kakor s posmehom; in tako se je tudi zgodilo. Tudi admiral jo Je popihal z Izgovorom, da nese v Bari neko sporočilo. Nemcev pa še ni videti... V Klisu so jih (partizani) obkolili, pri Sinju ln Omišlju odbili. Nikjer jih ni, razen v Zadru, a tudi tam so obkoljeni. Ce bi se naše divizije združile s partizani, kako ne drugačen bi bil položaji Govoričijo, da bomo šU, medtem pa se še vedno organiziramo.«»)
Zdaj se je zgodilo, kar že drugod: beg poveljnika. Komaj se je poveljnik divizije »Bergamo«, genera] Be. cuzzi, po tednu dni skrivanja spet pokazal in ostankom svoje vojske izdal »dnevno povelje štev. 1«, že ga zateče novica, da so Nemci dobili v okrepitev neko oklopno divizijo. Takrat se je general Becuzzi odločil.
Po posredovanju treh zavezniških oficirjev je prosil »preko Kaira pomorsko poveljstvo v Palermu, naj pošljejo v Split ladje za vkrcanje«, pripoveduje neka
»2 liti vir kot y opombi »2.
italijanska priča.») »Medtem so Pa držali Nemci skoraj pod neprestanim ognjem pristanišče in na samega 18. septembra je bilo ubitih nad 800 naših vojakov, ki so se zbrali skopaj s civilisti na obali v pričakovanju konvoja. Tudi to je bil nameravan ukrep poveljstva 1«
In resi Prišla je novica, da je na potu »konvoj *reh ladij, ki bodo iztovorile živež za pet dni in vkrcale okoli 3000 vojakov ter jih prepeljale v Italijo. Sporočilo je določilo, da 'se mora izvršiti povelje med 21. uro, ko dospejo ladje, in drogo zjutraj, ko bi se morale ladje za gotovo vrniti. Konvoj Je v resnici prispel, toda njegov odhod je po sramotnem dejanju poveljnika moral značiti konec splitske posadke.«»)
V pristanišče s® je namreč pripeljal general Becuzzi v spremstvu divizijskega častnika. Velel je izkrcati iz motornega čolna vojake, namenjene na ladje, Id so čakale zunaj na morju, in se s čolnom odpeljal sam, češ da mora s poveljnikom konvoja nujno govoriti. aTl preprosti vojaki si niso mogli misliti, da so s tem omogočili beg svojemu poveljniku. Kajti na obali so zastonj pričakovali povratka generala Becuzzija. Na obrežju pa je presenečeni in prestrašeni častnik, ki je poveljeval onim vojakom, dolgo v noč gledal vode, ki so se žalostno zgrinjale v brazdo za konvojem, ki je plul proti italijanskim obalam.«»)
») Kakor v op.
») Prav tam.
»2 Prav iam.
Šmarska delovna zadruga
si je postavila nove naloge
I	dne vesti I
razgledanosti v veliko pomoč tako upravnemu odboru kakor brigadirjem pri delu.
Zadružniki so v razpravi med drugim ugotovili, da bodo morali pokazati že v prihodnjih mesecih veliko enotne volje in pridnosti. Pospraviti bo treba ves pridelek, v katerega je zadruga ob setvi vložila 4 milijone svojega premoženja. Zadruga bo poslovala po gospodarskem računu, bo pa za sedaj imela zaradi lažjega poslovanja samo eno poljedelsko skupino.
Med razgovorom so zadružniki sprožili tudi vprašanje delovnega prispevka gospodinj in mater, prav tako starejših in onemoglih zadružnikov. Podali so razne predloge, kako bi bilo
Kmečka delovna zadruga v Šmarju pri Grosupljem je zaradi svojega politično zdravega in napredku predanega jedra 'dosegla v minulih letih nekaj prav lepih gospodarskih uspehov. Njen hitrejši razvoj pa so zavirali nekateri zadružniki, ki niso imeli veselja do dela v zadrugi. V četrtek popoldne je bil v Šmarju izredni občni zbor delovne zadruge, na katerem so zadružniki obravnavali vprašanje njene reorganizacije, hkrati pa so se tudi pogovorili o svojem nadaljnjem delu.
Občni zbor, ki so se ga udeležili zastopniki vojske, oblasti in političnih organizacij, je vo_ dil predsednik Jaka Perovšek.
Najprej je opisal stanje, ki je dovedlo zadrugo do te reorganizacije, nato pa je povedal, kako je delala komisija, ki je
to reorganizacijo gospodarsko #	1_»
izvedla. Iz zadruge so’ izločili in nezgod v gorah - naša odgovorna naloga
treba v primerih,’ ko gre za zadružnike, ki so vložili več zemlje, pa sedaj zaradi starosti ali iz drugih opravičenih vzrokov ne morejo delati, omogočiti tem zadružnikom primerno življenje s povečanjem najemnine za zemljo, pa tudi z izplačevanjem primerne mesečne pokojnine. Pooblastili so odbor, naj premisli vse podobne primere in najde ustrezajočo rešitev, o kateri se bodo pogovorili še na zadružnem sestanku. Soglasno so tudi sklenili, da bodo pomagali pri ustanovitvi enotne kmetijske zadruge — v Šmarju splošne kmetijske zadruge že niso več imeli —, h kateri bodo pristopili kot kolektivni član in posestvo. Končno so izvolili še
delegate za okrajno zadružno zvezo in republiško zvezo kme.
tijskih zadrug.
Šmarska kmečka delovna zadruga šteje danes 50 gospodarstev in je še vedno gospodarsko močan zadTUžni kolektiv. Ce bodo zadružniki tudi v bodoče ohranili tako enotnost in konstruktivno voljo, kakor so jo pokazali na četrtkovem občnem zboru pri razgovoru in raznih glasovanjih, bodo prav gotovo kmalu dvignili svojo zadrugo na zavidljivo višino. Razveseljivo je tudi, da se je občnega zbora udeležilo veliko žena, ki so 3e zanimale za stanje in bodoči razvoj zadruge. 2ene so zastopane tudi v odborih in v obeh svetih.
Preprečevanje nezgod pri šolski mladini
člane, ki so to želeli, in jim vrnili zemljo, razno orodje in inventar, pa tudi nekaj živine, ki zadrugi v novem obsegu ni več potrebna. Zadrugi je ostalo veliko arondirano zemljišče in meri vsa njena obdelovalna zemlja 120 hektarov. Redila ho v bodoče okoli 100 glav goveje živine, ukvarjala se bo s pridelovanjem krmnih rastlin, krompirja, vrtnin in pšenice. Ker si je že nabavila precej novih strojev, bodo zadružniki lahko mnogo del opravljali s stroji, vendar bodo morali v najkrajšem času dokupiti še razne priključne stroje, ki jim bodo delo še mnogo bolj olajšali. V novih razmerah bo lahko zadružno življenje mnogo bolj dem ikratično, vse gospodarjenje pa tudi mnogo bolj napredno. K temu bodo prispevali redni zadružni sestanki, strokovni uslužbenci, pa tudi svet za poljedelstvo in svet za ž vmorejo, ki so ju zadružniki izvolili na tem občnem zboru. Člani tega sveta bodo zaradi svoje gospodarske in politične
Na konferenci predstavnikov nekaterih ustanov, katerih naloga je skrbeti za ukrepe pri preprečevanju delovnih nezgod, ki je bila pred nekaj dnevi sklicana na pobudo Državnega zavarovalnega zavoda, je bilo govora poleg preprečevanja delovnih nezgod tudi o preprečevanju nezgod pri šoloobvezni mladini. Le-teh je še vedno največ zaradi strelnega orožja in eksplozivov, kar otroci po sedmih letih po vojni še vedno kje najdejo in svojo neprevidnost plačajo, če že ne s smrtjo, pa s težjo invalidnostjo. Največkrat je v takih primerih poškodovanih več otrok hkrati. Za preprečevanje nezgod te vrste so poklicani vsi starejši ljudje. Vsak primer najdenega streliva morajo čimprej javiti najbližjim vojaškim organom ali postajam Ljudske milice, da orožje in strelivo pravočasno odstranijo, prej kot ga najdejo otroci. Mladino je treba neprestano opozarjati na posledice najdbe orožja in igranja z njim,
ne bilo bi pa odveč odgovoriti otrokom o tem tudi v šoli. V tujini imajo na primer v učni načrt zajet pouk o tem, kako se otroci izognejo nezgodam v šoli, doma in na cesti. Otroci bi tudi pri nas morali že zgodaj poznati prometne predpise in znake. Morda bi se v ta namen lahko poslužili Pionirskega lista in Cicibana, ki bi z ilustracijami in kratkimi sestavki vzgajala otroke v tej smeri. Prav tako bi moralo to vprašanje dobro poznati tudi naše pedagoško osebje.
Dalje-je bilo na tej konferenci govora tudi o nesrečah v planinah. Tu je malo teže govoriti o preprečevanju nezgod, ker je večje važnosti organizacija hitre pomoči. Zlasti je tu vprašanje dobrega in hitrega obveščanja gorskih reševalcev, ki bi s takojšnjo pomočjo v mnogih primerih zmanjšali število smrtnih primerov. Mnogokrat mine že 24 ur, prej ko so reševalci sploh obveščeni o ne-
Ne delaj in dobro uživaj!
Enajsta božja zapoved žnpnika Rampreta
»Naš gospod župnik pa zna, da malokdo tako! Ne veste, kako je iznajdljiv — seveda za svoj trebušček in druga ugodja. Koliko je v njem skrbi, prečudne skrbi za vernike, za njegove neDogljene verne ovčice« Tako povedo ljudje m to še celo verni ljudje o gospodu župniku Rampretu iz Zabukovja pri Sevnici.
Župnik Rampre je iznašel že več načinov, kako priti do denarja ali pa do drugih dobrin, seveda na lahek način na račun žuljavih rok svojih »vernih duš«, kakor sam imenuje svoje iarane-' Januarja je hodil enostavno od hiše do hiše in pobiral vse, kar je bilo užitnega in koristnega. To imenujemo beračenje, toda s tem ne nameravamo žaliti župnika Rampreta, ker on to ni vzel za navadno beračenje in pri tem tudi ni iskal kake zasebne koristi, temveč le »kontroliral« pripravljenost svojih vernikov, koliko in kaj so pripravljeni žrtvovati za svoje »preganjane« dušne pastirje- Tako je sam to svoje prosjačenje tudi razglašal.
Toda beračenje je prepovedano. Zato se je župnik Rampre, ko so mu stopili zaradi beračenja na prste, hitro poslužil drugega, bolj prikritega načina, kajti vernike in njihovo krščansko pripravljenost za darovanje za »mučeniškega« župnika je treba vsekakor kontrolirati. Zakaj pa imajo pastirja? Župnik Rampre pa je dober pastir in zato te prepotrebne kontrole, ki so mu jo naročili njegovi gospodarji, ni opustil. Toda njegovo kontroliranje je bilo po-
nova, da bi delala zastoj! Zato je bilo potrebno te »dobronamerne« usluge tudi plačati. Župnik Rampre si je izmislil moderni način kontrole. Dal je natisniti tiskane spovedne listke in s tem ubil dve muhi na en mah: uvedel je vzorno statistično kontrolo nad zavednimi verniki, obenem pa je za vsak listek pobral še skromno darilce — 10 dinarjev, če je kdo dal več, pa je tudi vzel. Pobrani denar je prvotno namenil za sveče, pomotoma pa ga je spra-
vil v svoj žep za svoje potrebe.
Ljudi okrog Zabukovja pa zanima še nekaj drugega: zakaj je potrebna župniku tako točna statistična evidenca spovedancev in vernih ovčic? Gospod župnik namreč še ni nobenemu pojasnil, ali bo zbrane podatke, poslal naravnost v nebesa, ali pa morda po redni uradni poti v ljubljansko škofijo in.od tam naprej v Vatikan kot corpus delicti — za nekaj ga bodo že lahko uporabili v svoji borbi proti naši socialistični domovini.
Gasilska četa jeseniške železarne bo proslavila 70. letni jubilej
Leta 1882 je požar uničil na Stari Fužini v Bohinju lopo za lesno oglje. To je dalo povod, da so Bohinjci isto leto ustanovili prvo fužinsko požarno hrambo za vse bohinjske Fužine s : dežem v Bohinjski Bistrici.
Ta fužinska požarna bramba je bila predhodnica sedanje gasilske čete Železarne Jesenice. Kljub dobri organizaciji in opremi, požarne brambe pa je železarna v Bohinjski Bistrici
7.	oktobra 1. 1890 do tal pogorela. Kmalu za tem sta nehali obratovati železarni na Pozabljenem in v Stari Fužini. Bohinjski železarji so skoraj vsi dobili zaposlitev v jeseniški železarni, ki je začela obratovati 1. 1890.
Bohinjska požarna bramba pa je ha Jesenicah z istim moštvom in z isto opremo nadaljevala- svoje delo. Tu je imela boljše pogoje za razvoj. V dolgih desetletjih se je razvila v
Proslava 70-letnice obstoja te pomembne gasilske organizacije bo 4., 5. in 6. julija. Za udeležence te velike gasilske prireditve bo dovoljen popust na železnici. Prireditelji računajo, da bo v dneh proslav prišlo na Jesenice nad 10.000 uniformiranih gasilcev iz Slovenije in iz drugih republik. Razen tehniškega nastopa številnih gasilskih čet iz vse Slovenije, bo prirejen v okviru gasilskega festivala pevski koncert združenih pevskih zboroy, igrali pa bodo tudi Kreftovo »Veliko puntarijo«. V simboličnih. podobah bo prikazan razvoj gasilstva od nekdaj do danes, razvoj tehnične opreme pa bo prikazala razstava.
M. S.
sreči, kot je bil to prime'r pri zadnji nesreči v Spikovih stenah. Tako obveščanje je še posebno važno v prostih dneh, ko odhaja v gore veliko število planincev in izletnikov. Zato bo treba urediti stalno telefonsko dežurno službo v Kamniški Bistrici,	Tamarju,	Krnici	in
drugod, na važnejših krajih pa bi morali biti pripravljeni stalni dežurni reševalci, ki bi bili takoj obveščeni o nesreči.
Ker nastopajo take nezgode v gorah	zlasti	pri	mladini,	ki
navadno	hoče	doseči več kot
zmore, bo nujno treba mlade ljudi v planinskih organizacijah bolje vzgojiti	in	seznaniti	z
možnostmi nesreč. Planinski zvezi Slovenije in naši gorski reševalni službi pa bo treba priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi, da se bo lahko tehnično čim bolj izpopolnila in usposobilo čim več izurjenih in izkušenih reševalcev.
30 milijonov dinarjev za popravilo škode v planinah
Se vsem Je v spomino snežna katastrofa, ki Je v minuli zimi tako močno prizadela Tolminsko saj je za prizadete sleherni naš človek prispeval po svojih močeh. Za denar, ki so ga Tolminci dobili za popravilo škode, so v Tolminu že sestavili nekak razdelilnik in čeprav še ni dokončno Izdelan, lahko povemo, da Je določenih za popravilo planinskih staj okrog 30 milijonov dinarjev. Tega denarja so planinske staje močno potrebne, poleg tega pa še pridnih prostovoljnih delovnih rok. Ce bodo Tolminci to pomoč s pridom izkoristili in pomagali še s prostovoljnim delom, bodo lahko storili dokaj več kot Je podrl sneg — marsikje bodo zgradili lepe in moderne staje, take, kakršne imajo že na Božici, Matajurju in Preddolini. Želeti hi bilo, da hi se tega Tolminci v polni meri zavedali, saj imajo sedaj lepo priložnost za velik razvoj planšarstva in živinoreje na sploh.	-še
Zakasnela proslava
V zvezi z dopisom, ki smo ga objavili pod tem naslovom dne IZ. Junija, nam sporoča poštna direkcija v Ljubljani, da zakasnele izdaje spominske serije znamk ob 60 letnici maršala Tita ni zakrivila niti poštna direkcija v Ljubljani. niti poštna uprava v Beogradu, marveč okolnost, da znamke, ki so se tiskale v Švici, niso prispele pravočasno. Poštna direkcija pa Je šla Filatelistični zvezi vsestransko na roko in je brezplačno razposlala dospele znamke na vse pošte, ki jib je označila Filatelistična zveza v Ljubljani. Prej je običajno Filatelistična zveza sama prevzela vse za filateliste določene količine znamk in jih potem sama razpošiljala. Znamke so prispele z letalom 6. t. m. in so bile 7. t. m. že na vseh poštah, ki jih je označila Filatelistična zveza.
vezano * napori in trudom, žup- eno najmočnejših in najbolje nik Rampre in njegov farovž pa opremljenih gasilskih čet v nista nobena dobrodelna usta- Sloveniji.
V NEDELJO 15. JUNIJA BO OB 9 DOPOLDNE SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVEGA OTROŠKEGA IGRIŠČA V ŠUBIČEVI ULICI. — NA SPOREDU JE BOGAT KULTURNI PROGRAM. — PRIP RA VLJALNI ODBOR VABI VSE TERENSKE ODBORF OF IN DRUGE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE K TEJ OTVORITVI. PRAV POSEBNO PA VABI VSE PIONIRSKE ODREDE. — ODBOR OF TERENA »IVAN CANKAR«.
V Sv. Križa pri Litiji so prebivalci za elektrifikacijo prispevali sami
Zbor volivcev bivšega KLO Sv. K tej vsoti Je bivši OLO Treb-Križ pri Litiji je lani na množič- nje prispeval 110.000 din subven-nem zborovanju sprejel sklep in cije iz svojega proračuna ter dr. odlok za uvedbo samoprispevka žavno gradbeno podjetje »Elektro za elektrifikacijo s predračunom’ Ljubljana« za 269.000 din mate-2,057.000 din. V ta namen je bil riala, plačanega po nižji enotni
iz vrst volivcev, množičnih organizacij in ostalih zavednih kmetov in delavcev izbran elektrifi-kacijski odbor 18 članov z nalogo, da izvede vsa pripravljalna dela za postavitev daljnovoda, transformatorske postaje in omrežja nizke napetosti, da nabavi potrebni material za zunanja in
ceni. Vse ostale stroške pa Je prispevalo ljudstvo z delom in plačUpm samoprispevka.
Poleg tega so tamkajšnji prebivalci s prostovoljnim delom in s prispevkom 100 drogov lani zgradili t km telefonske linije Čatež—Sv. Križ pri Litiji, tako
POZORZ
GOSTINSKIM OBRATOM NUDIMO ODLIČNO
>UNI ON« pivo
po ponovno ^nižanih cenah:
10% svetlo marčno pivo v sodih «t Din 29.— za l liter 10% svetlo marčno pivo v steklenicah ä Din 19.— za 1 steklenico 16% specialno temno BOK pivo v steklenicah ä Din 25.— za 1 steklenico
NUDIMO TUDI PRVOVRSTNI PEKOVSKI KVAS TER GORILNI SPIRIT
PRIPOROČA SE:
PIVOVARNA
tl
ffICff
LJUBLJANA
notranja inštalacijska dela, nacb»	ima ta od železniške zveze od»
zoruje dela in plačilo samopri- daljen kraj sedaj tudi telefonsko spevka. in sicer za daljnovod po zvezo z ostalim svetom.
7*/*, za omrežje pa 13*1$ od davčne osnove na ta način, da so za daljnovod in trafopostajo samo-	.
prispevek dolžna plačati vsa gospodarstva KLO, za omrežje pa samo ona, katerim Po omrežje nizke napetosti napeljano.
Ko Je nato lani ob otvoritvi električne napeljave v prvih treh vaseh posameznim hišam zasvetila električna luč, ki so si Jo
VREME
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje/13. junija ob 7. Tropski
u- ,-	, . • “ ?u »‘J" zrak, ki določa vreme v Srednji
kolaiT toliko le?J v smrt Jugosl^ ZEfinoSTZŠZJ viji. je bilo navdušenje ljudstva	Izredno viso-
nepopisno. Zato so spremenili ln klml temperaturami, razširili svoj prvotni načrt elek- Vremenska napoved za soboto trifikacije od prvotnih 3 na 15 14. junija: Tekom dopoldneva po-va«! °^, vasI- kolikor Jih pod- večana oblačnost, ter tu ln tam ročje bivšega krajevnega odbora kratkotrajne nevihte. Pozneje pre-obsega.	težno lepo sončno vreme. Tempe-
Zgrajenega Je 3,8 km daljno- ratura do 30« C. voda. omrežja nizke napetosti pa
okrog 30 km, od tega 21 km za Vremenska napoved za nedeljo
industrijski tok. Izkopanih Je 973 15. junija. Se nadeije lepo, sončno jam za električne drogove, oprav- vreme z visokimi temperaturami, ljenih 30.000 delovnih ur in 10.000 delovnih nr z vprežno živino.
Posek in dovoz drogov, izkop jam, postavljanje in zasipanje drogov, vlečenje in natezanje žice ter ostala pomožna ln prevozna dela, kakor tudi zidavo transformatorske postaje so opravili ljudje s prostovoljnim delom pod vodstvom strokovnih delavcev ter prispevali vse električne drogove.
Skupni stroški elektrifikacije so preračunani na 6,226427 din.
KOLEDAR
Sobota, 14. junija: Metod. Bazi lij, Radoslav.
Nedelja, 15. junija: Vid, Dragomir.
SPOMINSKI DNEVI
14.	VI. 1798. — Rojen v Hodoslavica h na Moravskem zgodovinar Fran Ealacky.
14.	VI. 1810. — Francozi ukinejo kapucinski samostan v Ljubljani ln ga spremene v vojaško skladišče. Stal je na prostoru sedanje kavarne Emona in Nebotičnika.	'
14. vi. 1941. — Po Savinjski dolini Izvedene prve akcije v znak odpora proti okupatorju.
14. VI. 1942. — Izvršni odbor OF Je izdal odlok o dodeljevanju in upravljanju zemlje Izseljenih Kočevarjev na osvobojenem ozemlju.
14. VI. 1943. — Padel književnik Veselln Masleša.
Prebivalstvo mesta Ljubljane obveščamo, da bo v "soboto dne
14.	junija ob , 12 na področju mesta Ljubljane preizkus jav-nib siren in alarmnih naprav v svrho ugotovitve njih uporabnosti. — Ob napovedani uri bo dan kratek znak zvoka siren v enoličnem tonu. — Mestni odbor PLZ.
Na Jurldičnl fakulteti v Ljubljani je diplomiral tov. C uš Milan iz Celja. Čestitamo.	3859-n
Postojanki: Triglavski Dom ha Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih bosta od 15. Junija dalje odprti in dobro oskrbovani. — PD Ljubljana-matica.	3368-n
Zaradi obnove lesenih mostov na cesti štev. 340 na odseku Luče-Sol-čava. cesta zaprta za vsak promet od 16 do 21. junija 1952.	3862-n
Interna klinika javlja, da bo od 16. junija zaradi čiščenja sprejemala le najnujnejše primere obolenj.	3873-n
Obveščamo vse znance in stare borce da bo prenos zemskih ostankov MIHE NOVAKA, partizana iz leta 1941 iz begunjskega pokopališča v Drago dne 15. junija t. 1. ob 10. — 2ena -Angela, hčerka Marta ter ostalo sorodstvo.
Turistično društvo Ljubljana otvarja prenovljeno ljudsko kopališče Jezica 15. junija 1952 ob 10, združeno z ljudskim rajanjem.
Ljudsko kopališče na Ljubljanici (Špica) je odprto vsak dan od 9 do 19. Nudimo tudi vse vrste pijač in mrzle jedače. Ljubitelji kopanja vljudno vabljeni. Informacije dobite pri blagajni kopališča. — Uprava kopališča.	3876-n
Gospodinjske pomočnice. Izvršni odbor gospodinjskih pomočnic vas vabi na kulturno prireditev, ki bo
15.	junija ob 19.30 v Domu sindikatov, Miklošičeva 22. — Odbor.
Obiralci lipe, pozor! Interesenti, ki jamčijo, da bo lipa obrana brez poškodb, javite številko drevesa upravi Mestne vrtnarije, kjer boste proti odškodnini din 50 za drevo dobili dovoljenje.	3869-n
Ze sedaj je treba misliti na jesen in zimo. zato preglej te če so morda vaše rokavice potrebne popravila. Solidno ln po nizki ceni vam jih prešije »ROKAVICAH«, v hotelu »Slon«.	3824-n
KLO podjetje mehanična delavnica Stična Je prešla 15. Junija t. 1. z odločbo občine Stična št. 169 od 10. junija 1952, v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo obveznosti do 15. julija tl. — Likvidatorji.	3848-n
O priliki odkritja Trubarjevega spomenika v Raščici in v spomin na štiristoletnico slovenske knjige je Slovenska Matica pravkar izdala Učno opremljen DRUGI TRUBARJEV ZBORNIK. Člani Slovenske Matice naj knjigo dvignejo v njeni upravi na Kongresnem trgu.	3847-n
Licitacija Tiskanina. Kranj razpisuje licitacijo za popolno Izgraditev stanovanjskega bloka (dvonadstropna stavba, 12 dvosobnih stanovanj) na Zlatem polju v Kranju. Načrti so na vpogled v podjetju od 16. VI. dalje. Pismene ponudbe o ceni ln kratko tehnično poročilo Je treba poslati na naslov do 10. VH. 1952. Z gradnjo bloka bi se pričelo takoj. Uprava podleti a »Tiskanina« sl pridržuje pravico do proste ocene najugodnejšega ponudnika. Pri Izgradnji Je treba upoštevati vse veljavne zakonske predpise o gradnjah. 3825-n
V	Višnji gori bo v nedeljo dne
15.	Junija slovesna otvoritev obnovljenega letnega kopališča s plavalnimi tekmami in družabno prireditvijo v novootVbrjenem kopališkem bifeju. Prijatelji lepe Višnje gore vljudno vabljeni. 3634-a
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 14. junija ob 20: Shaw: »Sveta Ivana«, izven.
Nedelja. 15. Junija ob 20: Shaw: »Sveta Ivana«. Izven in za podeželje.
Akademija za igralsko umetnost bo priredila v ponedeljek 16. junija v Drami javno produkcijo
III.	letnika (razred Mire Danilove). Spored obsega izbrane prizore iz predrealističnega repertoarja (Schiller, Marija Stuart; Scribe, Kozarec vode; Zweig, Siromakovo jagnje; Rostand. Cyrano de Bergerac). Prodaja vstopnic od petka dalje.	3715-n
OPERA
Sobota, 14. Junija ob 20: Andrč Chenier. Red F.
Nedelja, 15. junija ob 20: Lhotka-Mlakar: »Vrag na vasi«. Izven ln za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Sobota. 14. Junija ob 20: S. N. Behr-man: Zgodba njenega življenja. Zadnjič.
Nedelja, 15. Junija ob 10.30: Trgovina z lutkami. Gostujejo pionirji KUD France Prešern, Trnovo, ob 20: C. A. Puget: Srečni dnevi. Zaključek sezone.
V	nedeljo 15. t. m. gledališče zaključi svojo sezono.
Bayerjev balet »Trgovina z lutkami« bodo ponovili pionirji KUD »France Prešeren« lz Trnovega v nedeljo 15. Junija ob pol 11 v Mestnem gledališču. Vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni od 11 do pol 13 ln popoldne od 15 do pol 17 ter v nedeljo eno uro pred predstavo.	3830-n
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Marionete — Šentjakobski trg Sobota, 14. Junija ob 18: Taufer-Navy: Mojca ln živali. (Izven). Nedelja, 15. Junija ob 10.30: Tau-fer-Novy: Mojca in živali (Izv) Prodaja vstopnic od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži.
Ponovno prosimo občinstvo, naj ne vodi k predstavam nediscipliniranih otrok, ki z Jokom ln govorenjem motijo Občinstvo In Izvajalce, sami pa nimajo od predstave nlkakega nžltka. Ce se bodo t^RI primeri ponavljali, bo oprava
prisiljena prekiniti predstavo, dokler ne bodo zapustili dvorano tisti otroci, ki povzročajo nemir.
KONCERTI
Abonenti imajo ža ponedeljkov simfonični koncert 50% popusta. Solist Albert Dermelj, dirigent Bogo Leskovic. Vstopnice od 10 do 13 v Koncertni poslovalnica
KINO
LJUBLJANA — Kino »UNION«:
ameriški barvni film: »Iz tisoč in ene noči«. Tednik.
Kino »MOSKVA«, ameriški film: »Fant s trobento«. Brez tednika. Kino »SLOGA«:	ameriški film:
»Njeno maščevanje«. Tednik. — Predstave v vseh treh kinematografih ob . 16. 18.15 ln 20.30. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. Kino »TIVOLI«:	ameriški film:
»Fant s trobento«. Tednik Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje.
Kino »BEŽIGRAD«: ameriški barvni film: »Iz tisoč in ene noči«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje. Kino »TRIGLAV«: angleški film: »Browningova verzija«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20.
Kino »SISKA«:	ameriški film:
»Njeno maščevanje«. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
Letni kino »DOM LJUDSKE MILICE«:	angleški film:	Brow-
ningova verzija«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 18.30 dalje.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
Poročila ob 5.15. 6.00. 1240, 15.00, 1940 ln 22.00. — 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob 540 do 5.25 Objava dnevnega sporeda. 5.50—6.00 Jutranja telovadba. 640 do 6.30 Kam bomo šil jutri na Izlete? 6.30—6.40 Pregled tiska ln radijski koledar. 12.00 Operne arije pojo slavni tenorji. 1240 Za-bavna glasba — vmes objave. 13.00 Zdravstveni nasveti. 13.10 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom. 1340 Vedra orkestralna glas-ba. 14.00 Poje komorni zbor mariborske radijske postaje pod vodstvoma Ferda Pirca (prenos lz Maribora). 14.20 Filmska glasba. 15.10 Zabavna glasba — vmes obiave. 15.30 Iz znanih baletov. 16.00 Aškerčeve balade (literarno glasbena oddaja — ponovitev). 16.40 Lahka orkestralna glasba. 17.00 Ce želite biti kritik. 18.00 Urednikova beležnica ln pionirska pošta ter glasbe za pionirje. 18.30 Igra vaški kvintet, pojete Rezika Koritnik ln Sonja Hočevar (prenos v Zagreb). 19.00 Okno v svet: Izkušnje Irana z velikim! silami. 19 10 Naši amaterski zbori pojo. 19.40 Zabavna glasba — vmes objave. 20.00 Radijske beležke. 20.15 45 veselih minut. 21 00 Spored domače zabavne glasbe vmes igra na harmoniko Rudolf Pillch. 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan. 22.20 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. 22.40—23.40 Plesna glasba za konec tedna.
Oddaja Radia Jugoslavija za Inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00 do 2310 v nemškem jeziku. 2340 do 23.25 v poljskem jeziku.
OBVESTILA
MESTNA LJUDSKA
knjižnica;
sedaj na Kongresnem trgu št. 7, se bo v dneh od vključno 15. junija do 1. Julija 1952 preselila v nove prostore/ v Gosposki ulici št. 1 ter zaradi tega v navedenem času ne bo poslovala. Prosimo obisko-
valce te knjižnice, da v zadnjem času izposojene knjige pridrže doma ln jih vrnejo knjižnici šele po L juliju 1952 v novih prostorih v oddelku za vračanje knjig. — Uprava Mestne ljudske knjižnioe.
UMRLI
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je umrl po mučni bolezni dragi očka JOŽE LEBAR REnCOF. Pogreb bo v soboto popoidne. — Žalujoči: žena z otroki: Jože, Janko, Angelca Vida ln ostalo sorodstvo.
—	Potoška vas, Zagorje. 3850-a Nenadoma nam je umrla naša
ljubljena žena, mama in majka AMALIJA ŽGAJNAR roj. KANTE, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Bila je najboljša žena la mati vzor požrtvovalnosti. Odlikovana je bila za svoje zasluge z redom za hrabrost ln zasluge za narod. — Pogreb naše nepozabne majke bo v nedeljo 15. junija iz Marijine mrliške vežice ob 15.30.
—	Matej Žgajnar, šolski upravitelj v pokoju, mož s hčerko Vido in vnuki Zdenko, Miranom in Majdo.
Nenadoma nas je zapustila naša dobra sestra, teta in svakinja ANČKA KOŽUH. Pogreb bo v nedeljo 15. t. m ob 15 z Zal. — Žalujoči: poročene sestre Ločniškar, Lapajne. Dolenc. Bub in sestre Kožuh.	3877-fi
Uprava in upravni odbor in sindikalna podružnica Gradis, gradi-lišče Medvode, sporoča, da je nenadoma umrla njena delavka tov. MARIJA GOVEKAR. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. 3846-a
MALI OGLASI
KUHARICA z večletno prakso išče mesto v gostinskem obratu ali slično. Naslov v podružnici SP Maribor.	7793-1
PRODAMO državnim podjetjem, ustanovam ln tudi privatnikom dobro ohranjen stabilni vrtalni stroj na transmisijo za prejem spirals do 40 mm. Mehanična delavnica KLO Ravne na Koroškem.	7854-4
SADJ ARSKA delovna zadruga »Osojnik«. Ptuj, proda mlatilnico z elevatorjem znamke »Zmaj«, kapaciteta 1500 na uro, šrotar znamke »Vreg mawor« in sedemtonsko prikolico	7863-4
POLTOVORNI AVTO »Tatra« prodamo. Cena 150.000 din. Mehanična delavnica Krim, Ljubljana, Stari trg 11.	• 7902-4
AVTO štirisedežni. prodam. Struž-nik,' Rožna dolina, Cesta XV, štev. 9.	7882-4
1200 kg JEKLA v palicah za izdelavo orodja, zelo ugodno prodam. Poizve se: Pinterič. Ljubljana, Podjunska 21.	7865-4
RDEČO JOPICO, izgubljeno v Kodeljevem parku — vrniti za nagrado: Cesar Devinska 11. 7933-10 SVETLIN _MARJAN. Vodnikova štev. 17, preklicujem krst moje hčerkice Zorice, ki je bila krščena brez moje vednosti. 7916-J1 DVA NOVA PLAŠČA (traktorska) dimenzije 12x24 in isto zračnice, proda Uprava Okrajnega posestva Metlika.	7862-4
NOVO KUHINJO prodam. Vižmar-je štev. 38, pod klancem. 7719-4 NAJDITELJA ključavnice 10 kolo (rdeča), izgubljene 12. junija zvečer verjetno na trgu. naprošam, da jo vrne za nagrado v oglasnem oddelku.	7989-10
AVTOMATSKE TEHTNICE »Berkel« z nosilnostjo 1 kg. kupi za svoje poslovalnice Trgovsko podjetje »Prehrana«, Ljubljana. Titova 15.	7898-5
ZAMENJAM sobo v I. nadstropju s posebnim vhodom — za sobo in .kuhinjo kjerkoli. Medvedova cesta 20. Šiška.	7853-9
OVCO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	• 7857-4
VULKANIZACIJA. Ljubljana, Zaloška cesta štev. 20 popravlja av-toplašče vseh dimenzij, kolesne plašče in razne gumijaste predmete.	7308-2
se prepozno...
da kupite srečke Državne loterije FLRJ za 31. kolo. 18. junija je že prvo žrebanje. Jutri, v nedeljo so poslovalnice srečk odprte ves dan
IzletniUiS
Ob sobotah se poslužujte voženj z avtobusom iz Ljubljane v Bohinj z odhodom iz Ljubljane ob 15.00 ln povratkom iz Bohinja v nedeljo ob 20.00. Vozna cena znaša v eno smer din 350.—, povratna karta din 480.—
SAP. LJUBLJANA
Znižali smo cene vsem našim izdelkom:
NAVADNA ZIDNA OPEKA DIN 5.—. VOTLAK 211 DIN 10.—, VOTLAK 4/1 DIN 20.—, »EMONA-STROPNIKI DIN 25.—, BOBROVEC DIN 12.—. STRESNA-ZAREZNA OPEKA DIN 16.—, SLEMENI AK DIN 25.—
Po želji prevažamo opeko tndi z našimi prevoznimi sredstvi.	Priporočamo se za obilen odjem.
OPEKARNA BOBOVE PRI KRANJU
Telefon številka 584,
bančna zveza NB Kranj-okolica št rač. 624040108-0
UPRAVA
««
Ljubljanskega dnevnika"
išče zastopnike za Ust v naslednjih krajih z njihovo okoUco: Domžale, Kamnik, Litija, Brežice, Vrhnika, Postojna, Škofja Loka,. Radovljica, Ribnica in Kočevje. — Resni interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na omenjeni naslov. — Zaslužek priložnosten, več po dogovoru.
Velika tombola v Mengšu
.v nedeljo dne 15. t. m. ob 13. ari
LEPI DOBITKI: spalnica, 104)00 kom. zidakov, velika in mala klavirska harmonika, peč-kamin, govedo: prešič, plašč Ltd. ter nad 400 manjših dobitkov
Tombola se vrši ob vsakem vremenul Po tomboli zabava s plesom 1 Železniška zveza lz Ljubljane z mešanim vlakom ob 10.50
Mladinske delovne brigade grade progo in cesto od Konjiča do Jablanice
NA GRADBIŠČIH MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD
Ze od prvih dni marca sodelujejo na gradnji ceste in železnice Konjic—Jablanica tudi mladinske delovne brigade. Pri Konjicu je bilo treba napraviti za železnico nov most preko Neretve. Od Konjica do Ostrožca je treba na' severnih pobočjih Prenja zgraditi novo progo poleg ceste, ki pa tukaj ne bo zavila v predor kakor železnica, temveč bo tekla še naprej ob
■M
\v
0.4M&
kih, majhen del celo v gabru. Najtežja dela so v bližini pregrade na odcepih ceste proti Prozoru in Jablanici, kjer je treba vsekati sedem metrov široko cesto v zelo trd gaber. -Zaradi tega prihaja na gradi-lišče vedno nova mehanizacija. Kamioni-kompresorji se ustavljajo kar na stari cesti, odtod' potegnejo kabel do delovnega mesta, ki je nekaj desetin metrov v pobočju nad cesto in že zapojo pneumatična kladiva. Pri vrtanju pa so v glavnem zaposleni strokovni delavci. Ker sta proga in cesta grajeni skoraj ves čas v ravnomernem pobočju, skoraj n vzdolžnega prevoza. Treba pa bo posekati drevje na pobočjih, ki jih bo zalilo jezero..
da je kosilo ali večerja prav tako resno opravilo. Zahtevamo, da si vsa brigada umiva roke pred jedjo. Ne čudite' se temu, da vam to posebej pravira, toda mi tukaj smatramo, da'moramo opraviti mnogo več, kakor pa samo tistih 300 metj-ov- useka, na katerem trenutno delamo.«
Obiskali smo tudi nadaljevalni analfabetski tečaj. Ob tej priliki nam je Mehmed pravil, da mnogi od teh vlaka še niso videli, vse, dokler niso prišli sem, pravil nam je tudi, kako so se nekateri bali telefona in koliko težav imajo s tistimi .prebrisanimi glavicami, ki hočejo sedaj kar naenkrat nadomestita vse zamujeno. Mehanizacija ni nikjer varna pred njimi in,čeprav je
/ČftRACritV
__________STAEA P0.OÖA
------------ÜOVA	CESTA
' ' 1	-UOVA PßOSA 1
obali bodočega jezera in bo speljana preko velike pregrade pod ustjem Rame v Neretvo. Tukaj se cesta cepi v dva kraka. En krak vodi proti Prozoru, ki so ga med vojno ustaši popolnoma uničili, drugi proti Jablanici in morju.
Cesto in železnico je treba zgraditi čimprej, da ne bosta zavlačevali zajezitve Neretve in zbiranje novega velikega jezera.
Most pri Konjicu preko Neretve je že gotov. Skoraj popolnoma je že izgotovljen del proge in ceste od Konjica proti Ostrožcu. Tukaj so brigade ’ istočasno zgradile nasipe za cesto in železnico, ki gresta na tem odseku ves čas vzporedno. Vse od Konjica pa do pregrade so ob stari cesti postavljena nova naselja. Sedaj so na gradbišču v glavnem brigade kmečke mladine. Tovariš Zijo, komandant štaba, nair. je povedal, da pridejo junija na gradbišče srednješolske brigade iz Bosne in Hercegovine. Julija pa bodo sodelovale tudi delovne brigade sarajevske, beograjske in ljubljanske univerze ter srednješolci iz Slovenije. V prihodnjih treh mesecih bo poleg velikega števila stalnih delavcev vsak mesec pomagalo po pet tisoč mladincev graditi pot skozi dolino .Neretve. Tako bo ta, poleg akcij v Zenic: in na vlasinskih hidro-centralah, največja mladinska delovna akcija letos.
Zanimalo nas je, kako brigade delajo in kako brigadirji živijo. Vprašali smo Ferida Rže-hika, zagorelega, temnookega brigadirja, doma izpod Treska-vice planine. Malo je okleval, potem pa je kar naravnost povedal, da ima rad brigadno življenje in da je bil že večkrat v brigadi. Zatrdil nam je, da je tukaj bolje urejeno kakor druga leta in da zelo skrbijo za brigadirje. Pozneje smo se o tem prepričali tudi sami. Obiskali smo namreč več taborišč.
Delo na gradnji je resno in trdo. Ponekod je treba odgrniti le pol metra zemlje in že si na golem, živem, zdravem kamnu. Velika večina del je v apnencu, deloma v škriljavcih, peščenja-
Nasipane predele bo marsikje treba obložiti v velikih dolžinah s kamnom, ker bo treba vznožje nasipov zavarovati pred nihanjem jezera, ki bo doseglo višino skoraj 40 m.
Brigade delajo po sedem ur v dveh izmenah. Prihodnji mesec bodo začele delati tudi v tretji — večerni izmeni. Zaradi velike mehanizacije, ki je na gradbišču, poslušajo vse brigade obvezna predavanja o tehnični zaščiti dela.
SKOZI TABORIŠČA
V dolini Neretve so v preteklih .letih in mesecih nastala mnoga nova naselja, ki jih prej ni bilo na nobeni zemljepisni karti in ki bodo spet izginila, ko bodo vode zalil,- dolino. Med vsemi taborišči, ki so tukaj nastal*, sta najlepši v Papraskem in v Zelem polju. Taborišče v Papraskem so sedaj začeli razširjati, ker bodo tja prišle ljubljanske študentske delbvne brigade. Prav zato smo si to taborišče in življenje v njem bolj podrobno ogledali.
Vstopili smo v lepe, nove barake, v katerih je močno dišalo po sveže umitem podu. Lepo postlane postelje — vse z rjuhami — so dajale vtis reda in discipline. Povedali -so nam, da je Mehmed zelo strog, a obenem zelo dober komandant. Okrog taborišča smo videli urejene gredice, vse pometeno in čisto. Nismo srečali povsod takega reda. Prosili smo, da Mehmeda pokličejo. Prišel je živih oči, nasmejan in zagorel. Kratek, prisrčen pozdrav in že smo bili v živahnem razgovoru.
»Tovariš komandant, odkod so tvoji brigadirji in kako živite?« sem ga vprašal.
»Doma smo iz krajev okrog Foče in Goraždža — torej iz vzhodne Bosne«, je začel Mehmed. »Kako živimo, vprašate? Barake ste že videli, kajne? Glejte, tam je naša obednica. Prenehali smo s prakso prejšnjih let. Za kuhinjo skrbi gradbeno podjetje. Strežejo stalni natakarji. Z lepo pogrnjenimi mizam' hočemo pri tovariših vzbuditi občutek, še posebno ako sami doma nimajo takih razmer,
to včasih zelo nevarno, hočejo vsako stvar otipati, jo prijeti in se prepričati o tem, kar vidijo. In zdi se mi, da smo kar prav napravili, ko smo db tej priliki vprašali, zakaj imajo Mehmeda radi. Poleg mnogih odgovorov je bil najbolj zanimiv ta, da jim Mehmed pove mnogo novega iz sveta, ki o njem oni niso prej ničesar čuli. Brigadir Alija mi je rekel, da so v njegovi brigadi imeli predavanje o Jablaniški centrali in kako zelo čudno se mu vse to zdi. Videl sem zadovoljstvo na njegovem obrazu, ko' sem mu povedal, da ga niso nalagali. Potem se je zaupljivo sklonil k meni in me tiho prosil, da pomagam njemu in Jusufu, njegovemu prijatelju, da postaneta minerja. Noče se, več vrniti v svojo domačo vas. Tukaj je mnogo lepše, toliko novega je tukaj. Tam pa je vedno enako, kakor da bi se ustavil čas.
Zapustili smo barako — nekako tiho je bilo med nami. Vsak se je ukvarjal z vtisi, ki jih je dobil. Pristopil je Mehmed, me prijel pod roko in mi smejoč rekel: »Ej. to še ni vse! Ob večerih pripovedujemo po barakah brigadirjem o daljnem svetu in zgodovini, o vsemirju in čudežih tehnike, kako se zdravijo najhujše bolezni, o veleumih človeštva in današnjih dogodkih v svetu. Ko smo to vpeljali, so si brigadirji rajši umili roke pred jedjo, v barakah je bil lepši red in prti so bolj čisti. Vidiš, sedaj bi rad dobil kakšne stvari, da bi jim pokazal poizkuse iz fizike in tehnike. Nekaj zanimivih filmov so že videli. Ne moreš si predstavljati, koliko vprašanj sledi vsakemu predavanju, vsakemu filmu. Vse hočejo vedeti, več kakor zmorejo glave.
To je drugi del naše velike naloge v Jablanici. Izpolnjujoč normo s 110% smo pretekli teden postali udarni. Nismo okrepili le delo na useku, ampak prav delo v taborišču smatramo za naše veliko in odgovorno nalogo. Sam si videl ta ožarjena in radovedna lica, ki ne morejo in niti ne želijo skriti sreče ob stiku z velikim življenjem tam zunaj — v svetu!
Razveselil se je Mehmed, ko je čul, da pridejo študenti v Pa-prasko. A takoj se je spomnil, da ga ne bo več tam. »Pa' če ne bo več nas, bodo drugi. Pripra-
vite se, da boste pomagali drugim,« je dejal in smo se razšli, on na delo, mi pa proti domu.
NAZAJ — PROTI DOMU
”K!o smo od Konjica zavili med gore proti Bradini in Ivan-planini, so se v dolini Neretve oglašale mine. Nova ofenziva je zajela te kraje, nekrvava, a nič manj srdita in neizprosna kakor ona, vsem znana četrta. Obakrat je šlo za življenje. Tudi tukaj gre za življenje, gre za človeka vredno življenje.
Vse do Save so nas spremljala gradbišča, zdaj na desni, zdaj na levi. Pesem brigad v Podlugo-vih, na progi proti Varešu, v Zenici pri gradnji koksarne in tovornega kolodvora, v Doboju na velikem železniškem križišču, potem most na Savi pri Samcu, spominske plošče, ki govore o gradnjah in uspehih naše mladine.
Noč nas je dohitela v slavonski ravnini. Enolično so udarjala kofesa ob tir. Pravi čas za , premišljanje. Ko bi bilo dano vsakomur, da bi videl, kaj ustvarjamo. Boj proti silam narave, prot’ zaostalosti gospodarstva in ljudstva. Ni več feredž. Le tu in tam se stara ženica obrne stran, ko jo srečah, da se potem toliko bolj radovedna ozre za teboj. V stoletni mir bosenskih gora prodira nov duh. Kjer so peli partizanski topovi, pojo danes mine in odmevajo pesmi delovnih brigad. Koliko tega se je izpremenilo v komaj desetih letih! Kdor ne verjame v naše »čudeže«, naj gre in pogleda sam.	,	B. B.
Nad 2000 inozemskih študentov bo prebilo počitnice v Jnposlaviii
Beograd, 12. junija. Okrog 2000 mladincev študentov iz Francije, Vel. Britanije, Belgije, Zahodne Nemčije, ZDA in skandinavskih držav je najavilo, da nameravajo preživeti letošnje počitnice v Jugoslaviji in prirediti krožna potovanja. Mednarodna mladinska letovišča in turistična potovanja inozemskih mladincev po Jugoslaviji organizira jugoslovanski urad za izmenjavo in potovanja inozemskih študentov-mladincev. Svoj odmor bodo preživeli na Jadranskem morju in v Sloveniji. Nekatere skupine bodo obiskale tudi druge turistične kraje v naši državi. Prav tako kot doslej se bodo inozemski mla^ dinei tudi letos udeležili delovnih akcij jugoslovanske mladine. Čeprav se jih je prijavilo mnogo več, bo prišlo v mladinske delovne brigade le okrog 100 inozemskih mladincev, ker letos v Jugoslaviji ni velikih mladinskih delovnih akcij.
Lep nastop v Polju
Telesno-vz-go j no društvo »Partizan« v Polju je imelo preteklo nedeljo svoj letni nastop, za katerega je bilo veliko zanimanje, saj se je kljub slabemu vremenu zbralo nad tisoč ljudi, ki so s svojo navzočnostjo dali članom društva veliko moralno podporo. Telovadci kljub dežju niso klonili, temveč so izvedli nastop brezhibno. Prireditev je nazorno pokazala, kaj zmore društvo s požrtvovalnim delom. Uspehe tega dela si opazil pri vseh 260 nastopajočih telovadcih, predvsem pa pri mladinkah na dvovišinski bradlji. Tu se je videla res vzorna vrsta. Zasluga za vzoren nastop gre predvsem vodnikom, ki so tako skrbno pripravili svoje oddelke. Na splošno pa moramo pohvaliti upravno in tehnično vodstvo društva, ki je vsestransko skrbelo za čim boljšo izvedbo prireditve.
Nastop je dal mnogim nove volje in veselja do telovadbe in se bodo vključili v članstvo telesno-vzgojnega društva »Partizan« v Polju.
Najboljši slovenski mladinci (na sliki) se bodo danes ob 16 na letnem telovadišču v Tivoliju v Ljubljani pomerili z izbrano telovadno vrsto iz Avstrije. Za ta dvoboj so se naši telovadci sistematično pripravljali, zaradi česar lahko pričakujemo kvalitetno prireditev. Organizatorji so poskrbeli, da bo občinstvo čim. bolje spremljalo potek t ekmovanja in da bo sproti obveščano o uspehih posameznih tekmovalcev.
Avstriici nastopijo tudi v Trbovljah
Novo ustanovljeno telovadno društvo Partizan v Trbovljah je marljivo na delu. Popravlja in urejuje letno telovadišče, ki bo s podporo ljudske oblasti ploskovno povečano na dvojni nekdanji obseg. Sokolski dom. ki ga je okupator prezidal, spremenil v pisarne, zazidal nekdanjo lepo telovadnico in s tem onemogočil vsako telovadbo, je zdaj tudi dejansko prešel v last Partizana. Nakazana je denarna pomoč za predelavo in vzpostavitev v prvotno stanje. Pridne roke članstva Partizana in mladine rudar-sko-industrijske šole so porok, da bo stavba z nastopom jesenskega vremena povrnjena svojemu prvotnemu namenu.
Letno telovadišče Je oživelo. Mladina od pionirjev, srednješolcev in učencev industrijskih šol poživlja nekdaj mrtvo telovadišče. Ni daleč dan, ko bodo Trboveljčani od mladine do odraslega delavca zopet našli na j lepši oddih in razvedrilo v telovadnici, ko bo delavska telovadba zopet dosegla tisto stopnjo, ki jo je nekdaj že imela v Trbovljah. Spremenilo se bo samo to. da bo telovadba postala res delavska in množična. Trbovlje pa bodo dokazale. da še živi stara borbenost v delavskih vrstah, da je delavec nosilec vse napredne človečanske kulture.
Sklep Zveze za telesno vzgojo v Sloveniji, naj se vrši drug dan
mednarodnega tekmovanja Avstrija - Slovenija prav v Trbovljah. je gotovo posledica gori navedenih dejstev. Prireditev bo v nedeljo 15. t. m. ob 19. uri na letnem telovadišču Partizana. V primeru neugodnega vremena pa ob isti uri v dvorani Kulturnega doma v Trbovljah. Tekmovalne vrste Avstrije in Slovenije prispejo v Trbovlje z vlakom ob 15. uri.
Trboveljčani bodo gotovo napolnili telovadišče do zadnjega prostora. Saj s tem ne bodo samo prišli do izredno redkega užitka, temveč bodo s polnoštevilno udeležbo podprli delovanje Partizana in dokazali, da je v Trbovljah še vedno živ borbeni partizanski in proletarski duh, ki je navdušen za vse. kaT je lepo in ki nam je priboril našo lepo svobodno socialistično domovino.	-č.
V Framu grade telovadni dom
Telesnovzgojno društvo Partizan v Framu pri Mariboru je dobilo 2 milijona dinarjev za gradnjo telovadnega doma, ki ga hočejo zgraditi do novembra, tako da bo lahko služil svojemu namenu. D'om bo med najlepšimi telovadnimi domovi v Sloveniji. Poleg velike dvorane oziroma telovadnice v pritličju bo še manjša v prvem nadstropju, kjer bodo
tudi pisarne ter stanovanja hišnika in upravnika doma. Pred domom bodo uredili manjše telovadišče in igrišča za odbojko/košarko. tenis in rokomet. Dom bo v bližini 30-metrske smučarske skakalnice, ki so jo že minulo zimo uporabljali mladi framski športniki.
Tekme letal škili m od elarjev
Jutri ob 9 bo na ljubljanskem letališču republiško prvenstvo letečih modelov kategorije Diesel-modelov in modelov na krožni let. Modele bodo poganjali Diesel motorčki do 2.5 ccm. Motorčki naših modelarjev so domače konstrukcije in izdelave. Proizvaja jih Aeroklub »Žarko Majcen« v Mariboru. Startali bodo tudi modeli z reakcijskimi motorji domače izdelave.
Sodelujejo ekipe iz vse Slovenije. Nastopil bo tudi svetovni rekorder Wakefield - gumenjakov Ljubljančan Jože Prhavc.
300 kolesarfev v borbi za pr?aka
Poročali smo že, da bo Jutri državno prvenstvo v kolesarjenju, za katerega vlada med našimi športniki veliko zanimanje. Okoli 300 članov, mladincev in članic iz vseh krajev države se bo jutri spustilo v težko borbo za naslov
Danes trojni derby ljubljanskih košarkarjev
V zadnjem kolu pomladanskega dela zvezne lige v košarki se bo-^ sta pomerila slovenska predstavnika ASK in 2elezničar. Dvoboj je velikega pomena za plasma obeh nasprotnikov. Začetek tekme bo 20.30 na igrišču pod Cekinovim gradom. V prvi predtekmi ob 18 bodo igrali pionirji ASK in Železničarja, ob 19 pa prijateljska tekma med mladinci obeh klubov.
državnega prvaka. Največ tekmovalcev bo iz Hrvatske, in sicer okoli 100, iz Slovenije 75. iz Srbije 44, iz Trsta in Kopra 24, iz Makedonije 18, iz Orne gore 12, iz Bosne in Hercegovine 10.
Imena Ročič. Petrovič, brata Je-šiča. Viđali. Grajzer, Perne, Po-redski. Cok, .Rinaldi, Lulik, Sironl, Osrečki in drugi dajejo slutiti, da bodo medsebojne borbe ostre, pri čemer pa je težko reči. kdo Je favorit.
Start in cilj za vse tekmovalce bosta pred domom Ilirije v Zg. šiški. Začetek tekmovanja bo ob 9, posamezne skupine dirkačev pa bodo prihajale na cilj od 11 do 15. športno občinstvo opozarjamo, da je ob cilju tribuna za približno 1500 gledalcev, ki bodo po zvočnikih sproti obveščeni o poteku tekmovanja.
Otvoritev novega otroškega igrišča
V enem najlepših delov Ljubljane na bivšem nunskem vrtu ob Šubičevi ulici bodo odprli v nedeljo, 15. junija ob 9. uri novo otroško igrišče »Cicibanov gaj«. Zamisel je stara že dve leti, njeno uresničitev pa so omogočila potrebna finančna sredstva, ki jih je dal na razpolago MLO in pridne roke prostovoljcev — članov množičnih organizacij terenov Cankarjevo, Ajdovščina in Gradišče. V kratkih treh tednih so izvršili vsa potrebna dela, planirali teren, uredili poti, posejali travo, postavili gugalnice, dve gozdni hišici,- vodnjak in akvarij, v katerem ne bo manjkalo eksotičnih ribic. Z otvoritvijo bo povezana prisrčna slovesnost. Pionirski koračnici, ki jo bo zaigrala godba LM, in nagovoru predsednika MLO Jake Avšiča, ki bo izročil ključe igrišča zastopniku »Društva prijateljev otrok«, bo sledil pester spored, pri katerem bodo sodelovali v večini točk sami • cicibani in pionirji. Med drugimi bo nastopil pevski zbor mlajših pionirjev,
nastopili bodo cicibani ln pionir ji baletne šole in sedem mladih harmonikašev. K pestrosti sporeda bosta prispevala tudi tov. Milica Bartenjev in Ježek s pripovedovanj «n prhvljic. Po sporedu bo na novem igrišču rajanje cicibanov in pionirjev,
nič manj privlačno od samega sporeda. Šotori, gozdni hišici, pisani balončki, streljanje z loki in zračnimi puškami, stojnica z dobrotami za lačne želodčke, vse to bo za naše najmlajše vir veselja in prijetnega razvedrila. .
Lokomotiva v Domžalah
Marljivi domžalski nogometaši so povabili za nedeljo 15. t. m. v goste rezervno moštvo Lokomotive iz Zagreba.
Nastop zagrebških nogometašev v Domžalah bo praznik za velik del Gorenjske. Ljubitelji nogometa bodo že v soboto zvečer pozdravili v svoji sredi mladino, ki bo v bližnjem času zamenjala igralce ligaškega moštva. Prebivalci Domžal in bližnje okolice bodo na koncertu v dvorani kina v soboto zvečer izrazili zadovoljstvo, da so med njimi bratje iz Zagreba. Iz grl pevcev kamniških društev Enotnost in Planika bo zadonela lepa slovenska pesem v pozdrav hrvatskim športnikom.
V	nedeljo popoldne se bodo domžalski nogometaši pomerili s svoji mnasprotnikom. Tekma se bo začela ob 16, pred njo pa bo prvenstveno srečanje pionirskih moštev Odreda in Domžal. Ker so zveze z okoliškimi kraji dobre, vabijo prireditelji vse prijatelje športa k obisku
Jutri Korotan : Odred
Na stadionu Odreda se bosta Jutri popoldne pomerila rtovi in prejšnji prvak Slovenije v nogometu Korotan iz Kranja in Odred. Tekma se začne ob 17, ob 15.15 pa se bosta v prvenstveni tekmi borila Železničar II. (Lj.) : Odred
...in Železničar (Nova Gorica) : Krim
V prvenstveni nogometni tekmi LNP bosta pomerila svoje moči Železničar iz Nove Gorice in Krim iz Ljubljane. Pričetek bo ob 10 30. — V predtekmi ob 8.30 nastopita mladinski moštvi Gumarja iz Kranja in Krima iz Ljubljane.
V	nedeljo turnir odbojkarjev
Na igrišču pod Cekinovim gradom v Ljubljani bo v 'nedeljo pokalni turnir za prvenstvo Slovenije v odbojki. Nastopajo moštva Branika, Železničarja, Krima in Mežice. Igrali bodo vsak z vsakim. Začetek tekmovanja bo ob 8 zjutraj.
Turnir bo obenem izbirno tekmovanje za sestavo slovenske reprezentance ,ki se bo v kratkem pomerila z izbranim moštvom Srbije.
*
Atletska zve<za Slovenije obvešča vse atletske sodnike, da bo jutri -na stadionu Železničarja v Šiški mladinsko prvenstvo Slovenije s pričetkom ob 9.30 in se nadaljuje popoldne ob 15. uri. Sodniki vabljeni.
ŠAH
Peta partija dvoboja med Re-shewskim in Gligoričem se je končala z zmago Američana. Reshew-sky vodi zdaj 3 in pol : 1 in pol.
Joti Stok • Korotan:
25
V REVIRJIH JE ZAŽARELO
SLANDROVCI IN REVIRSKI | PARTIZANI V NAPADU
Tretji bataljon Udarne brigade »Slavka Šlandra« je imel nalogo, porušiti rudniško vzpenjačo na hrastni-škem nasipu, zavzeti bunkarje in mobilizirati.
S tovarišem Platinam, namestnikom komandanta brigade, ki je prišel 1. junija k Lorbarju, sva se dogovorila, da bodo sodelovale v napadu tudi naše čete.
Janezova četa je dobila nalogo, da v Kisovcu napade verkšuce, Malijeva četa je bila poslana v napad na verkšuce na Agnezu, pet borcev pa smo poslali Slandrovcem za vodiče. Stajer-čeva četa je bila določena za napad na betonske bunkarje. To je bila najtežja naloga.
Ponoči je prišel bataljon iz Mrzlice na Kal.
Proti večeru drugega junija je prva četa Slandrovega bataljona krenila proti vzpenjači, druga četa je bila razporejena v zasede, del tretje čete pa je z Vojtehom odšel na mobilizacijo. Stajerčeva četa je odšla napadat bunkarje na zasip.
Toda spet nam je ponagajala smola. Neka stara ženica je v gozdu Jeleniča
nabirala trhljad, in ko je zapazila Slandrovo četo, je meni nič tebi nič zagrabila butaro in odhitela na zasip k svoji hišici.
Pod lipo zraven hiše je takrat skupina verkšucov igrala na karte. Ženska jim je povedala, kaj je videla v gozdu. Verkšuci so takoj stekli v svoje bunkerje, kjer so se pripravili na borbo, medtem pa je komandir že telefoniral Nemcem v Hrastnik.
Stajerčeva in Slandrova četa sta začeli, ne da bi vedeli za izdajstvo, obkoljevati bunkerje. In brž ko so verkšuci začutili partizane, so začeli divje streljati. Tudi četa, ki se je bližala vzpenjači, je trčila na sovražnika. Prav tako so se tudi iz smeri Trbovelj, kjer je napadala Malijeva četa, zaslišali mitraljezi. Pa tudi za hribi, v zagorski kotlini je zaregljalo.
Bojna nevihta je preplavila Revir-}6 • • • •
Hrastniška četa je zajela v svoj ob. roč dna betonirana bunkerja in ju začela napadati. Toda s puškami se ni dalo nič opraviti proti trdima orjakoma. Treba se je bilo približati bunkerju in ga zasuti z bombami. Seveda smo morali prej priti ‘do njih.
Nemci so so. srdito branili. Skozi
majhne odprtine so iz bunkarjev kosili vse naokrog, da je bila vsa okolica preprežena z ognjenimi črtami. Zavedali so se, da jim bo odklenkalo, če nas puste blizu. S strelivom niso varčevali.
To je bila huda borba, ko smo morali partizani zavzeli železobetonsko utrdbo tako rekoč z. golimi rokami. Morali smo tudi varčevati s strelivom, medtem ko ga je imel sovražnik na kupe. Zavihali smo rokave...
Za bombaški napad na bunker sem izbral pet najboljših borcev. To so bili komandir Stajerc, obveščevalec Zdenko in Džoni ter borca Dolenc in Bogo. Plezajoč po trebuhu sem se z njimi prikradel do bunkerja, ki je bil pravo ognjeno gnezdo. Najprej smo pozvali verkšuce, naj se podajo. Ko so ha naš poziv odgovorili s streljanjem, kakor jim je bil po telefonu ukazal njihov , komandant v Hrastniku, smo jim skozi lino -nametali bomb.
Ko smo že ‘mislili, da so mrtvi, je prifrčala iz bunkerja bomba, ki se je raztreščila poleg nas in ranila koman-' dirja Štajerca v foko. Vendar Stajerc ni zapustil položaja, dokler nismo dodobra zadušili upora.
Po zavzetju prvega smo se lotili drugega bunkerja. Samo nekaj metrov smo bili oddaljeni od njega, ko nas je presenetilo močno streljanje za hrbtom. Sprva «no mislili, da gre za pojnoto aijarifcvoqy. TM* strujala j*
skupina nemških vojakov, ki se je mimo zased prikradla za naš hrbet in hotela rešiti utrdbe ter vzpenjačo.
Ni nam kazalo drugega, kakor obrniti se in zagnati se proti Nemcem. To ni bilo lahko, kajti pognati smo se morali čez čistino po zasipu, ki je bil pod sovražnim ognjem. Kljub-.temu
Smodiš Dominik - Mali, bot komandir Trboveljske Sete, maja 1. 1944. — Ravne nad Hrastnikom.
smo brez žrtev podrli dya zelenca ostale pa pognali v dolino.
Stajerčeva četa je nato nadaljevala napad na bunker, ki se je prav tako žilavo upiral. Toda nastalo je vprašanje, s čim uničiti železobetonsko utrdbo, ko nam je zmanjkalo bomb. Se bi napadali, toda jutranja zarja nas je opozorila, da moramo zapustiti bojišče in se vrniti na Kal.
ystrgn je vod Sla^đrcve S&-.
te zrušil bunker in uničil nekaj zagrenjenih Švabov. Pri tem je imel enega laže ranjenega.
Tudi četa, ki se je napotila k vzpenjači, ni imela lahke naloge, kajti tam so jo že čakali Švabi. Slandrovci. so borbo sprejeli in kljub nemškemu odporu so uničili vzpenjačo in druge naprave. Slandrovci so izgubili enega borca — Jako Kirna. Sovražnik pa je izgubil sedem vojakov, prav toliko pa je imel ranjenih.
Malijeva četa je dobro izvršila svojo nalogo, ko je na Agnezu napadla verkšuce in jih po kratki borbi pregnala v Trbovlje. Plen iz postojanke je bil obilen. Pa tudi v skladišče so pokukali drzni fantje ter prinesli v gozd večje količine eksploziva in tudi železniške ključe, ki smo jih' dali mi-nercem. Tudi mobilizacija je bila uspešna.
Četa komandirja Janeza je v drzni akciji napadla' verkšuce v Kisovcu, zavzela bunker, in stražarnico, ki so jo branili trije verkšuci. Borba je trajala le eno5 uro.. Po borbi se je na plečih Janezovega borca lesketala zaplenjena brzostrelka. Ta borec se je najbolj izkazal. Z mobiliziranci se je četa čez Jablano vrnila na Cebinovo k Barliču.
Čeprav smo bili izdani in so nas Švabi čakali:v zasedah, smo izvršili naloge in Nemcem .pognali še več strašil X feSgti.
NAPAD NA POSTOJANKO PRI SV. KATARINI
Dva dni. je Viktorjev bataljon počival na Veliki Reki. Medtem pa so se že pripravljali na novo akcijo. Sklenili so papasti postojanko pri Sv. Katarini, v kateri je bilo petintrideset žarrdarjev. Brigadni obveščevalec je dobil nalogo, da preskrbi potrebne podatke. V tem sta mu priskočila na pox, moč tovariša Pevec Konrad-Zdenko in Kovačič Mirko. Načrt za napad je bil hitro izdelan.
V nedeljo, 4. junija, se je začelo. Ena četa Slandrovega bataljona je bila poslana v zasedo k Sintarju in na bližnje griče. Druga četa in vod tretje čete sta obkolila Sv. Katarino tako, da so borci zavzeli vse obrambne položaje, kakor je bil nedavno predlagal komandir Fric, ki je sedaj ležal ranjen v trboveljski bolnišnici.
Malijeva četa in preostali vod Slan-drovega bataljona sta bila določena za direkten napad na postojanko. Tovariši so imeli v načrtu, da bi se nekaj borcev v temi priplazilo do sovražne postojanke in bi skušalo vdreti vanjo. Ostali borci bi jih ščitili z ognjem.
Vse je šlo v redu, dokler jih ni nem. ski stražar opazil in začel streljati. Toda ostrostrelec iz Malijeve čete je zadel stražarja s prvim strelom v glavo. Tako je bila nemška postojanka že opozorjena nanje.