167. številka^
Trst, v sredo 24. julija 1901.
Tečaj XXVI
..Zdlnoat ..
iz i k enrat a« j ah. razun išdRij »p pr raif o?. 4. tiri it^c: siaiar
ca eeio leto........24 kron
za pol !eta.........1? ,
za 'etrt leta ........
ca en n.enec ........ 3 kron:
~-479Čaino e piajerad naprej. Na .«&-"jrM Tir .'ti.-ip -e uDft** i> '-eira.	_
P > tot«akarnah v Trstu se prodajajo po-
»Artetne številke po *» siotiuk '3 nvč.); * Trm t ji na po S *totink (4 nvč. |
Telefon Str. STO.
Ogi&at
se račufiaio po vratah v ueiitu. Z a večkratno naročilo n primernim popiiHtoin Poslana, osmrtnice in javne zahvale do. mačl otrlasi itd. «e računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo lirednlfltTu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopiai ne ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglane sprejema npravniStvo. Naročnino in oblast je plačevati loco Trst.
LredulStvo in tiskarna »e nahajala v
atici Carinita šiv. 12. I"prnvnifit*o» In • rrejemanje Inseratuv v ulici Molin piccoto šiv. 3, II. na.i^ir.
Izdajatelj in odgovorni uradnik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Italija pa Rusija.
Crispi, ki je vso svojo politi ko sezidal na megalomaniji, je nekako izrekel misel, <la stalno oboroževanje naj»osle<l razruši Evropo na korist Ameriki, in da l>i bil on pripravljen, okoristiti se »predlogom k temu. da bi ee prekratili novi stroški za armado in mornarico, no, žal, njegova dolžnost je bila držati Italijo v položenju, da se bo mogla braniti v slučaju naskoka, a napada se je bilo bati se strani Francije, katera bi bila torej morala dati izgled razoroženja.
Kdor fHtzna kovarni (zvijačni) značaj italijanske politike in še bolj lisičji značaj samega Crispija, ta ume vso laž podobnih zagotovljeni. in celo v takem momentu, ko se je prašanje o obnovljenju trozveze — tega glavnega i z t o e n i k a (vira) n e v a r-n o s t i j in neredov v Evropi v poslednjih dveh desetletjih — presojeval v tajni kabinetov, ne čakaje celo niti obroka dovršenja pogajanj.
Da ovržemo presoje vanje Crispijevo, je najbolje pogledati na proračun Italije. Odkar je Italija pristopila v zvezo Nemčije in Avstrije ter s to zvezo vstvarila trozvezo, je v 10 letih te trozveze Italija jn>večala izdatke za 55o milijonov lir ali za 47 odstotkov; no, skupni izdatki se niso povečali ; nasprotno, vsi izdatki, razun vojnih, so se relativno zmanjšali, in celo absolutno so se jmvečali le za 65 milijonov lir. Vojni izdatki so znašali pred trozvezo petino budžeta, leta 1881' pa že tretjin o. Med tem so v Franciji, z nje ogromnimi stroški za vojsko, torej za armado in za mornarico, pobirali le 24 odstotkov -kupnega budžeta stroškov. In ti ne-razruerni stroški v Italiji za vojsko so narastli v isti dobi, ko je uboštvo v vseh delih Italije prevladalo do krajnosti, in ko Rusija odločno čisto nič ni grozila Italiji in ni jej nasprotovala niti v ekonomiškem pogledu.
Kaka je v Italiji dalje? Pomorski raz-ltojniki niso še izginili : v isti Italiji se kažejo danes pirati na borzi in niso čisto nič boljši od starih grabežni kov. Nezadovoljnih ljudij je na desetero milijonov. Ali pa morda niso nezadavoljni delavci v rudnikih Sicilije, ribiči in lovci koralov, emigranti, ki prodajajo svoje žulje v Ameriki, naposled malodane vsi kmetje, ki žive povsod v u boš t v u, ko vse leto ne vidijo mesa, razun slučajno, kedar jim je obolela živina ?! In tu p a ta m n e p o -znajo niti soli!
Pri takih nagledih in na taki moralni stopinji pač ni pričakovati, da bi Italija za Rusijo pri korenini spremenila svojo politiko, čeravno je Italija, glede na Rusijo, doižna biti samo hvaležna. Rusija je pozabila, da jo je Italija razžalila v Krimski vojni, o'oče mne nje v Rusiji je z najivnim oduševljenjem pozdravilo oslobojenje Italije, in Rusija je 1. 1859. zabranila — Prusiji, da bi le-ta pomagala Avstriji proti Italiji. S tem je Rusija olajšala delo Napoleonu III. za ustvarjenje zjedinjene Italije. Načelna zastopnica legitimnega principa, je Rusija prav kmalu, in zlasti 1862. leta priznala novo kraljestvo in že 1. 1863 ž njim sklenila trgovinski dogovor. S tem je Rusija sama porušila svoje principe in uničila cel<5 stare zveze z napolitanskimi Burboni, kateri niso Rusiji storili nič slabega, pač pa le dobro. Saj je znano, da za časa krimske vojne v vsej Evropi se je držal nevtralnosti samo napolitan-ski kralj. Kar je najvažnejše — Rusija je dovolila porušiti sistem evropskega ravnovesja ; kajti razume se, da, če je bilo Rusiji težavno, izhajati dotlej b štirimi velikimi državami, jej je bilo še težavnejše soglašati še s peto. Ruska diplomacija in tudi francoska niste bili pomislili, da zjedinjena Italija naglo in neizbežno povleče za seboj zjedi njeno Nemčijo, to je, da ustvari ob ruskih mejah silno vojaško monarhijo v zameno za dotedanja slabo nemško zvezo, katere polovica členov se je umikala pred Rusijo.
(Zvršetek tega članka prihodnjič.)
it razvitja zastave jevsKep flnštva „Kolo" flne 21. julija 1901.
(Dalje.) Banket.
Mej tem ee je vreme odločno obrnilo na bolje. V naše največe zadoščenje seveda. Kako ne, ko smo bili skoro gotovi, da bomo mogli, neovirani od vremena, slaviti svoj toli željno pričakovani narodni praznik!
Gostje so se zopet razkropili po mestu, spremljani od domačinov, ki so kar tekmovali, kako bi šli gostom na roko. Najpripro-stejši človek ni vedel, kaj bi in kako bi, da bi tudi on storil svojo.
Banket se je vršil na malem a prijaz nem vrtu restavracije »Corsia Stadion«. Začetek banketa je bil določen na 1. uro po-poludne. Primerno prostoru na vrtu je bil
banket določen za 120 kuvertov. Ker pa se je zglasilo že toliko število odl»čnjakov in zastopnikov drugih društev, so se morali »Kolaši« in mnogi drugi domačini umakniti v notranje zaprte prostore.
Prvi se je dvignil predsednik »Kola«, g. M i 1 o s K a m u š č i č. da nastopno pozdravi udeležnike na banketu :
Mili bratje in sestre! Čast mi je, da vas pozdravim v imenu Kolaše v. Prišli ste od mnogih stranij naše mile domovine, da se združite z nami, da skupno praznujemo znamenit narodni praznik — razvitje naše društvene zastave. Bodite mi vsi najiskrenejše pozdravljeni!
Tukaj v Trstu smo z velikim veseljem pričakovali vaš prihod, ali mučilo nas je zel<5 tudi tesnosrčje, ker vam ne moremo ponuditi onega razkošja, kakor bi radi, ne moremo izkazati onega gostoljubja, kakor je v Slovanih običajno. Tem prisrčnejši pa so naši občutki do vas in tem iskreneje vas vseh bratski pozdravljamo.
Čast mi je predstaviti vam pred vsem kumico naše zastave, gospo Josipino Kranjčevo (Burno pozdravljena.), ki je bila tako dobra, da je prevzela kumovanje. Mi ne smemo nikoli pogrešati ženstva na veselicah naših in na narodnem delu, ker ono je vzgo-jevatelj našega naroda, ono povzdiga vse naše delovanje na vzvišenejše stališče ! Radi tega napijam vsemu narodnemu ženstvu, posebno pa kumici naše zastave, gospe Kranjčevi !
Udeležniki so priredili ovacijo gospe kumici, a K«lašice so poklonile predsedniku krasen šopek cvetlic, na čemer se je isti zahvalil:
Rad sprejemam to krasno darilo, tem rajše, ker prihaja isto iz ženske roke. V Trstu dosegli smo na narodnem polju jako važnih vspehov, a za te vspehe zahvaliti se moramo dejstvu, da delujemo tukaj za blaginjo naroda složno možki in ženske; zato napijam vrlim Kolašicam, ki so širiteljice narodne
misli med ženskimi slo'i.
*
G. dr. Henrik Tuma napija kakor zastopnik »Glasbenega in pevskega društva« v Gorici. Napija iz srca tem bolj, ker Gori-čani in Tržačani živimo ob istih okolnostih, ker imamo proti sebi isto pleme, močno po stoletni zgodovini svoji, po svojem bogatstvu, po svoji veliki in mogočni literaturi. Vse i je proti nam, vse je združeno proti našemu
rodu, ki pa vendar vstaja......
I (Frenetično odobravanje.)
Ta u ti s, da rod naš v Trstu vstaja, smo dobili — je nadaljeval govornik — danes,
PO I) LIS T E K	2
Zalagarjev Johan.
Izvirna slika.
Spisal Drejc ■ Krasa.
Pa burke, burke, kako ti je uganjal in pravljice pravil; mlado in staro se ti je pravcato smejalo, kakor bi bilo najeto za to. Jo-hanu pa je to dobro dčlo, in ponoseu je bil na to, kar se je dalo sklepati iz njegovih be-sedij, ki jih je rabil često : Vi se smejate, Ker nič ne znate ; Ko bi kaj znali, Bi se ne smejali.
In ako si ga vprašal: »Stric Johan ! kdo Vam je pa povedal vse to ?« odgovoril ti je :
E, vidiš, dragec moj, to ni kar tako lahko:
... I kaj češ nam.
Ki smo rojeni tako uro in dan.
Na velik |»etek o jx>lnoči,
Ko se veliko čudega zgodi«.
Nekedaj s*^e Zalagsrjevemu Johanu bolje godilo, nego dandanes. Porojen pod nizko,
slamnato streho, služil si je od mladih n«-g — koj ko ee je spoznal v hlačah, — v Trstu svoj vsakdanji kruh. Pa priden je bil in jM)božen, kar je redka stvar pri ta kej mladini v velikih mestih, in Bog mu je delil svoj blagoslov. Postal je vojak iu v Italiji se je bojeval krepko za domovino. Po prestani vojaščini je nadaljeval svojo obrt in in si s časom na lastno dlan nastavil proda-jalnico s sirom in z drugimi malimi potrebščinami ; oženil se je z dobro, petično nevesto nekje v L . . . ., ki mu je čez leto in dan povila malo hčerko. Bi! je srečen in zado-' voljen.
Ali sreča je opoteča, ima polzek rep, in ne udrži je vsaki, komur se je ponudila. — Bog je hotel Johana izkušati, kakor nekedaj pobožnega Joba.
Umrla mu je žena, umrl mu za njo otrok; a tega ni bilo še dovolj. Kedar je prišla nesreča, ne prihaja sama, marveč privaja s seboj še več drugih hudobnih duhov, da tem prej uniči zaželjeno žrtev. Šlo je torej dalje.
Tatje so mu udrli v štacuno, okrali ga do dobra, in o tatovih ni bilo sledi. To je
bil hud udarec; v jednem letu je bil ob ženo, otroka in večino premoženja.
Žalost, neutešna žalost se ga je polotila; brez uma, kakor stekel pes, je taval okolo; po noči se mu je jelo blesti, govoril je čudne reči, v snu je otepal z rokama, kakor bi ' hotel koga objeti. Včasih se je stresel in za i h tel zadušeno.
To duševno razburjenje je tudi na telesu puščalo svoje slabe sledi. Lice, popred j rudeče, je sedaj bledelo, oči so se mu divje svetile, kakor mački v temi.
Dekla, Marina, stara, na pol slepa devica, je uvidela to izpremembo na gospodarju in rada bi ga bila opozorila, in skromno, kakor bi se dalo, svetovala mu, naj pokliče zdravnika k sebi. Večkrat je poslušal njen svet, ali danes je imela stara Marina bore malo upanja, in še to postajalo je jaloveje od ure do ure.
»Pusti me pri miru ! Kaj tebi za-me — utegnil bi zarežati nad njo, mislila si je, — »raje glej, da pobrskaš po kuhinji z metlo«.
Te besede so se jej zdele tako gotove, kakor bi jih bila že slišala in zategadelj je vso stvar prepustila usodi.
čim smo dospeli v Trst. Na sprejemu smo dobili utis, da Trst ni več italijansko mesto, da se marveč danes tu smejo razlegati tudi naši živio-klici. Uverili smo se, da ste čvrsti in da se tržaški Slovenci tudi brahijalne sile več ne boje. Naš narod ni več zapuščen. Nimamo sicer zgodovine, izpolnjene po sjajni prošlosti, ali imamo vendar zgodovino, še kratko sicer, ali krepko, ki smo si jo ustvarili sami! Imamo svojo zgodovino! (Viharno ploskanje.)
Pod utisom, ki smo ga prejeli danes na vsprejemu, in z željo, da bi si naši ljudje sami dalje ustvarjali bodočnost, pozdravljam društvo »Kolo« v prvi vrsti, pozdravljam to društvo, ki predstavlja moč, ki prodira in ki pridobiva simpatije. Petje je moč, je velesila v kulturnem življenju vsaeega naroda. Napijam torej vrlim tržaškim bojevnikom na kulturnem polju. — (Ploskanje in živio-klici.)
G. M. K a m u š č i č : Pevska društva so važen činitelj v razvoju našega naroda in osobito na tržaškem ozemlju. Tudi društvu »Kolo« odkazana je važna uloga v narodnem življenju našega mesta, ali ono je samo en del; drugi in istotako važni del tvori pa naše bratsko »Slovansko pevsko društvo v Trstu« (Ploskanje.), ki še bolje nastopa in povzdiguje svoj glas v našo krasno narodno pesem, ki odmeva od vasi do vasi in od Trsta na okolico. Skupno in složno delovanje je cilj naših stremljenj. In že sedaj vidimo, kako sta kmet, delavec in gospod združena v narodnih pevskih društvih, katera so se tako razmnožila in okrepila, da lahko rečemo: ves Trst in vsa okolica sta oklopljena s nerazrušljivimi narodnimi trdnjavami — našimi pevskimi društvi. Zato napijam vsem narodnim društvom, sosebno pa bratskemu »Slovenskemu pevskemu društvu«, ki se skupno z našim društvom na vročih tržaških tleh bori za naše narodne svetinje. (Obče nazdravijanje in živio-klici.)
Po tej predsednikovi napitnici zapelo je pevsko drnštvo »Kolo« venček hrvatskih narodnih pesmi »Spomin na Zagreb«.
Kumica zastave, gospa Kranjčeva: Slavna družba, častita gospoda !
Slavno pevsko društvo »Kolo« mi je naklonilo prečastno nalogo, da sem danes kumica njegovi zastavi. Čuta in sreče, ki me navdajata danes na tej izredni časti, verujte mi, častiti gostje, ne morem izraziti. Zato se najlepše zahvaljujem slav. društvu »Kolo«, da je baš mojo malenkost izvolilo kakor kumico svoji zastavi.
Minilo je par mesecev. Po široki tržaški ulici sta neke nedelje popoludnfe počasi korakala debelušasta moža. Bila sta v prijaznem razgovoru ; kar na mah se je jeden od njiju ustavil in nekako radovedno pogledal tovariša svojega v obraz.
—	Ali si čital ? Ni mogoče ! —
—	Kaj neki ? je vprašal drugi.
—	Nisi slišal ! Saj vsakdo že ve, da je Ivan jj.%, nekdanji trgovec, znorel!
—	Znorel ?! Ni mogoče! Ni tega še osem dni, kar sem ga videl še zdravega, pa dejal mijeceki, da se poloti zopet resnega dela.
—	Včerajšnje N . . . . pišejo izrecno,
da so videli ljudje nekega gospoda v.....
(tržaška okolica), ki je lovil po travi kobilice in jih jede!; cel6 dolgo kačo belouško je ujel in se pripravljal, da jo poje. Ljudje, vidć, da se je utegnilo ubozemu mo/u zmešati, sporočili so koj na zdravniško postajo v Trst, odkoder je koj prihitela pomoč. Može so odvedli v bolnišnico, in zdravniki so konstato-vali, da so se ubogemu moža zmešali možgani, in ta nesrečnež imenuje se Ivan
(Pride še.)
Mej pevskimi društvi v Trstu in okolici zavzema tudi pevsko društvo »Kolo« važno me«to. Kajti ono nastop« povsod in ol>
vsaki priliki kakor stražnik naseda naroda. Ravno {»evsko društvo »Kolo« je v Trstu velikega narodnega pomena, če f>omislimo, koliko deklet se tu vzgaja v narodnem duhu, ki l>i sieer bile le mlačne Slovenke ali bi cel<5 niti ne jk»znale našega milega jezika in bi 6e lahko ceUS }>oitalijančile.
Zato moramo danes vsi gledati s ponosom na to društvo, in {»odpirati je moramo vsaki jhi svoji moči.
Ono znamenje, ki je razvije danes to društvo, one prekrasne barve tega znamenja na^ morajo vzpodbujati vseh na ne utrudljivo narodno delo. Vsakdo naj dela po svoje kakor more: vi možki na en način, me ženske na drugi način, vsi le v korist naroda ! (Kurno onobravanje !)
Radovati se morate danes, vi gosjmdje |>evei in \e gospiee pevke, ko se zberete |>od svojo krasno zastavo, ki vas bo še lw>lj navduševala in vas spajala še s trdneje* vezjo. Radujemo se danes vsi, vsi skupaj ! In v tem radostnem trenutku kličem:
Siava pevskemu društvu »Kolo«! (Frenetični vskliki. Ovaoija kumiei.)
Prof. Mate M a n d i <5 : Predragi bratje in rojaki! G os {»od predsednik bratskega društva »Kolo« se je izvolil spominjati »Slovanskega j»evskega društva« kakor prvega sotrndnika »Kolu« na kulturnem delu na--em. Da, mi •slavimo danes kulturno slavje, zato pa to slavje ni le praznik »Kola«, :im-|rak vsega tržaškega Slovanstva. Procvit, vsj;»eh na kulturnem jx>iju — to je od nas vseh. V normalnih odnosajih bi bilo to naše današnje slavje zgolj le kulturnega značaja. Tako je po v sod i, kjer žive slobodni narodi.
Pri nas pa so abnormalni odoošaji, a |m>-sledi^a temu je, da imajo lake slavnosti poleg kulturnega tudi narodno {»olitičen pomen. Šolsko vprašanje je gotovo, in bi ne smelo biti d rti -zega. nngo kulturno vprašanje. Tn vendar je pri nas, ob naših abnormalnih razmerah, že otvorenje vsaeega razreda na ljudski šoli tudi narisino političnega {»omena. Ni pa uaša krivda, da današnje slavje ni le kulturno.
Osobito milo mi je, da se morem kakor predsednik »Slovanskega j>evskega društva« zahvaliti na prijaznem (»ozdravu predsednika »Kola«. Saj sem sodeloval na ustanovljenju ol>eh društev. OI»ema sem j>omagal po svoji moči. Priš'o je pozneje (kakor se često dogaja v življenju) do nekih nesporazumljenj med obema društvoma. Ali ta nesporazum-ljenja so izgladili čas in dobri ljudje. Danes vlada med nami jedinstvo (Viharno odobravanje in ploskanje.) danes se obe društvi vzajemno epopolnjajeti v svojem delovanju v prohpeh in napredek našega naroda. Napijam torej bratskemu društvu »Kolo«, rnu časti-tam na današnjem dnevu časti ter mu želim obilo vspehov za bodočnost. (Klici : Slava Mand <*u ! Živelo »Slovansko pevsko društvo«!)
Visokošolec gospod Keja izpregovoril je v imenu akademičnega društva »Slovenije« sledeče :
Vsakogar veseli, ko vitli zbranih toliko zast pni kov narodnih društev, da proslavijo vesel praznik tržaških Slovencev. V imenu svojih visoko^ »Iskih kolegov izreči moram na tem mestu, da so Tržačani vedno vzbujali naše najveČe simpatije radi njih odločnega in neustrašenega nastopanja za narodno stvar. V Tržačani h vidimo mi ferment, ki poraja in vzgaja narodne sile, katerim se ne morejo ustavljati j»eklenske nakane krutih sovražnikov. Tržačani so nam vselej uzor narodnjakov, oni nam kažejo, kako je treba postopati in boriti se za narodnost. Upravičeno je pi-sa.a »Edinost« o priliki zadnjih državnozbor-skih volitev, da je okolica tržaška radi svo-1 jega narodnega navdušenja »zlata okolica«. Društvo »Kolo« nam je dokaz, da Sloven-! stvo le[»o procvita tudi v mestu samem ter da ono lahko upa, da reši svojo narodnost. Dokler je videti tako navdušenje imamo lahko 1 opravičene nade na boljšo bo:!očnost. In ti zastava, ki danes v prvič zaplapolaš, pokaži svetu, da Trst in okolica je bila, je in bo slovanska.
Društvo »Kolo« je zapelo na to mešan zbor »Po zimi iz šole«.
Gospod Ferdo P e r t o t, j»evovodja društva »Kolo« je menil, da mu je, kakor pe-vovodju društva, ki ima danes svoje slavje, v sveto dolžnost, da se v imenu j»evovodij Trsta in okolice s|»omui moža, ki ima neizmernih zaslug za razvoj petja v naših krajih, ki je veteran meti pe v o vodji v Trstu in oko-
lici. To je pevovodja »Slovanskega pevskega društva«, gospod Srečko Bartel. (Prisrčna ovaeija, ki je sledila tej napitniei, je potrdila vnovič, kar je itak znano notoricno : vse prisrčne simpatije, ki jih naš Srečko uživa povsod i in pri vseh.)
Urednik g. Makso Cotič: Slavna družba! Dovolite mi, da tudi v imenu tržaškega slovenskega novinstva dam izraza radosti na današnjem dnevu. Povsodi pravijo, da je novinstvo jeden najvažnejih činitelje v v i življenju naroda. So9ebno pa še v onih na-j rodili, ki se imajo še le boriti za zagotovlje-nje svoje ekzistence. Takov narod smo ravno mi Slovenci. Novinstvo je bojevno sredstvo,
pevskih društev splošno in še posebej društva »Kolo« : jedne njegove vrline pa ni še nihče omenil. Pesem nam vselej vzbuja nove narodne moči, nove bojevnike. Pevsko društvo »Kolo« zbralo je ljudi iz nizkih stanov, izurilo jih je petju ter jih družabno vzgojilo. Najvažnejše med vsem pa je to, da so se mnogi mlačneži v okrilju pevskega društva narodno vzdramili ter se razvili v krepke in odločne narodne bojevnike. To svoje idejalno in požrtvovalno narodnjaštvo pokazali so posebno o priliki zadnjih državnozb<jrskih volitev, ko so Kolaši v najhujši zimi in burji po cele noči bili zunaj na planem, da so delovali za dober izid naše stvari. Radi tega
katerega ne b. mogli pogrešati; brez novin- j napijam pevskemu društvu »Kolo« kakor od-stva si sploh ni možno misliti vspeŠuega : ločnemu narodnemu društvu, političnega in narodnega boja! Novinstvo I Na to je stoloravnatelj g. M. Kamuščič poučuje, ono kaže pot, ono vzbuja, vnema, »»ključi! banket in pozval goste, naj mu slede užiga. Ali, kdor sodeljuje v javnem življenju, i na slavnostni prostor, kdor sodeluje v vihri boja, ve, da je tudi trenotkov, položenj in okolnosti, ko pisana be-eda sama ne zad >šča. Takrat mora prihajati na pomoč govorjena beseda. A zopet doživljamo slučajev, ko ne {»omagati ni pi - J
Politični pregled.
V TRSTU, dne 24 julija 1901
»Zlati most«. »Naša Sloga« je tega sana ni govorjena beseda... Tn če se sporni- j menenjaj da je vlada vzidala večini dežel-
njamo takih slučajev, nam more še ^ nega zbora iscr8kega »zUt mostiček« za častno stopiti pred oči vsa pomembnost današnjega J|0vrnitcv v deželni zbor. Znano je namreč iz sLvja, moramo spoznati, kaka moč je = j povsem zanesljivega vira, da je deželnozbor-naša pesem! (Frenetično vskli kanje). Kjer ska ve-jna zahtevala ol vla<1e, naj ona ne zmoreta pisana in govorjena beseda, P* 1 p r e d ! G ž i deželnemu zboru na-z m ag uj e pevana beseda. (Ponovno vskli- 5 r t z a k Q n a za premeščenje d e-kanje in pritrjevanje). Da, gospoda, ravno n«želnegazboraindeželnih u r a-našem tržaškem ozemlju smo doživeli mnogo a q y ^ p<)re5a y katerQ (]rugQ me3to igtr_ taeih izgledov. Novine so bde obnemogle, I sko a Qni (poslanci vet5ine) da do ob goto_
politiki so obupavali, a pesem, ustanovljeno j»evsko društvo je tajalo led, je tajalo otrp-
vih p o g o j i h pripravljeni razpravljati o tem zakonu in ga vsprejeti. Kaki so ti po-
nela srea. — ie zmagalo ! (Frenetično od<»- ..	i .	.	, .	i
' J	v	goji ? lo je sedaj vprašanje, na katero ou-
bravanje). Lahko bi vam imenoval krajev, katere smo smatrali za zgubljene pozicije, a
govarja »Naša Sloga« bistveno tako-le: Mi ne verujemo, da se je večina preplašila raz-
danes so zopet naši po skoro izključni za-	puš5enja dežehiega zbora, saj deže]ni zbor
slugi pevskih društev. S polao pravico vi-	ifcak umira ja bj torej vefina ni5 MJBgubila
dimo to rej v naši pesmi važnega čin.telja v	p() raz(>uš5enjlu Saj ostane ista itak sama na našem narodnem razvoju, a v pevc.li vidimo : ^^ upravj Deželno.zborska večina bi se
mi novinarji najizdatneje sobojevnike svoje na	mogla pre8trašiti volitev ,e v tem 8iu6aju?
težkem delu probujanja in povzdiganja ™-	akobijejdalirazumetiz cd-
roda. Da torej izvršim čin dolžnosti, da dam	[ 0 g j lne{?a ra e g t a, d a l,i j ej n a v o-izraza čutu iskrene hvaležnosti, kličem v|litvak utegnilinekolikonateg-
imenu nov nstva: slava naš. pesm., slava	n ; t i u z d e in da ne bo mogla delati po
apostolom — našim pevcem, vsem slavnim	^	voijj> kakor Je delala do sedaj na
pevskim društvom ! (Ploskanje in živioklici).	^ deželnozhorakib ia državnozborskih vo-
G. Srečko Bartel izraža svojo	litvah. Kdo ve, da-li je bilo tudi o tem
iskreno zahvalo na tem, da so se gospodje	dogovorov med vlado in de že In o-
pevovodje na dan današnjega slavja spomnili	z b o rs k o večino?!
tudi njegove »skromne« osebe. Odklanjati	^ 7|at; moat} po katerem se večina
mora sicer hvalo, ker je nezaslužena {Klici:	povrne v deželni zbor, je vsakako zakon za
Oho! Oho!), ali to je res, da je on nekak	preineščenje deželnega zbora in dež. uradov,
veteran petja. Kai je govornik pravil na to —	a]i bojjmo ^ — pravi Ipuljski list — da
kako je postal pevovodja veteran --je segalo	|,odo glamf stebri tega IH0Stll krvava
vsem do srca. Pokojni nepozabni Hajdrih je	pie£a istrskih HrratOV i U Slovencev!! ! ležal na smrtni postelji pri svoji sestri v Ljub- j»ati He je da v|ada za premeščenje de-
ljaui. Prijatelj mu Srečko Bartel je hitel tja,	£einega zbora odškodi večino s političnimi
da bi ga videl še enkrat. Prvo vprašanje	prjv;|egiji na škodo naše stranke, na škodo
umirajočega, izgovorjeno pojemajočim, slabim	veg;ne prebivalstva!! To utegnejo biti tisti
glasom, je bilo: »Kako je s petjem v Trstu,	,jzve8tai pogoji«, katere zahteva večina od
kaj delajo pevci ?« In ko ga je gospod Bar-	vjade>
tel potolažil, da za sedaj poučuje on in da	Ako vzameš, čitatelj, v roko »Edinost«
bo nadaljeval, dokler ae nastopi kdo drugi, je	od mjnole sobote ter prečitaš tam politično
nekaj zasvetilo v licu umirajočega Hajdriha,	vest ,})eželnj zbor istrjki«, uveriš se, da se
kije ponovil prošnjo do prijatelja Bartela, naj	jzvajanja ,Xaše Sloge« po zmislu popolnoma
skrbi, da petje v Trstu ne propade ! Priro-	pakrjvajo z našimi izvajanji. Tudi mi Mno
jena mi ljubezen do slovanske pesmi, še bolj	rek|j taru> da b()mo bržkone mi Slovani mo-
pa — je vskliknil g. Srečko Bartel — mila	rajj plačevati troške povrnitve italijanske ve-
prošnja umirajočega je provzročila, da sera	5ine v dež zbor^ gaj to se zga(li tem laglje, ker
postat veteran petja v Trstu ! Hvala Vam. to-	8iavtia slovenska delegacija na Dunaju — ima
variši, še enkrat na tem. da ste se me spom -	drUgjb važnejih poslov.
nili! (Ploskanje in živio-klici).	Deželni zbori. V včerajšnji seji de-
G. Š t u r m, starejši, predsednik pev-;želnega zbora štajerskega razvila seje
skega društva »Ljubljana«, je v imenu istega	dolga debata o pokritju proračuna za leto
izpregovoril sledečo napitnico:	1901. Ko seje odklonil tozadevni predlog
Sprejmite prisrčen pozdrav od rojakov	konservativnega poslanca Wagnerja, zapustili
iz bele Ljubljane! Današnji praznik ni samo	so vsi konservativni poslanci dvorano, vsled
praznik pev. društva »Kolo«, temveč praznik	česar je zbornica postala nesklepčna in ni
vsega slovenskega trž. ozemlja in vsega Slo- I	mogla glasovati o predlogu posl. Stiirgkha, ki
venstva. Ako je eden pra}w>r več, je tudi no- ;	se je tikal istega predmeta.
vi h vojščakov. Vsaka narodna slavnost je nov	Solnograški dež. zbor je vsprejel v
dokaz našega delovanja, vsaka otvoritev nove	včerajšnji seji več zakonskih načrtov o spre-
šole, vsako razvitje nove zastave je znamenje	raembah volilnega reda. napredka. Vi Kolaši ste napravili nov važen korak najprej zastavi, kateri ste prisegli zvestobo danes, ostanite zvesti ! Kdor ni še pod njo, naj vstopi v njeno varstvo ! Mi pa Vam obljubljamo, da Vam bomo vselej na roko in Vam bomo pomagali, kadar nas boste potrebovali.
Napijam najprej gospej kumici, potem gospodu predsedniku in vsem Kolašem in želim, da bi se današnja slavnost izvršila v čast vsem Slovencem ! (Ploskanje in klici : Slava Ljubljani !)
V imenu »Tržaškega Sokola* je govoril g. dr. Ferdo Čeme: Predgovorniki so pov-darjali v svojih govorih mnogo vrlin in zaslug
pa ni niti misliti, da bi se pomadjarili. Med njimi bi takoj vsplamtela »Romania irre-denta«, ako bi Madjari le količkaj poskusili z madjarizicajo.
Madjarske sanje o veliki madjarski državi s 30 milijoni madjar kili prebivalcev ostanejo vedno le — sanje. Madjari bi za-mogli doseči marsikaj, ako ne bi postopali tako brezobzirno.
Začetkom so bili odnošaji najpovolneji za Madjare in oni so lepo brez vsakega truda pobrali zrel sad, vse jim je šlo na roko, a oni niso znali izkoristiti teh ugodnih prilik:, oni so si pripisovali veliko večo važnost, nego so jo res imeli.
Razven tega ima ogrski jezik to čudno lastnost, da se ne more nikjer udomačiti ; kakor hitro si stopil z madjurskega ozemlja, j takoj ti je izginila vsaka sled o madjarskem jeziku. Dopisnik »Schles. Zeitung« trdi, da v resnici ne pozna nobenega drugega jezika, ki bi bil tako izključno lokalnega značaja, kakor je madjarski. Kljubu tisočletnemu bivanju Madjarov v Evropi je njihov jezik med sosednjimi narodi popolnoma nepoznan, kar je vsakakor zel6 čuden pojav. Češki jezik je n. pr. mnogo bolj razširjen v sosednjih deželah, nego madjarski.
Nadaljevaje svoj članek, omenja pisec Romune in njih kulturo, potem Slovane v obče ter zaključuje, da Madjari ne morejo izvesti pomadjarjenja Ogrske tudi iz tega vzroka, ker se njih kultura niti od daleč ne da primerjati z mnogo višo kulturo vseh ne-madjarskih narodov na Ogrskem in ker izven ogrskih mej nimajo Madjari nikake zasloni be.
Vojna konvencija med Avstro-ogersko in Rumunijo. »Magvar Orszag« zatrjuje, da ve iz popolnoma gotovega vira, da se je med našo državo in Rusijo skleuila vojna konvencija proti Rusiji. Vsled te konvencije se jo Romunija, za slučaj vojne z Rusijo, zavezala postaviti 250.000 mož pod avstrijsko vrhovno poveljništvo. »Magvar Orszag« pravi, da je ta vest popolnoma resnična in da je vsa vladna zanikanja ne bo lo mogla demeutirati. Konvencija da se ima objaviti, kadar se bosta srbski in bolgarski vladar nahajala v Petrogradu, da postavita temelj zvezi vseh treh slovanskih držav na Balkanu.
Kralj Aleksander proti liberalcem. Voliloi v Nišu so poslali kralju Aleksandru telegrafičen pozdrav. Kralj pa je ukazal, naj se volilcem odgovori, da on ne vs p rej me tega pozdrava, ker so isti voliloi političnega menenja, ki je njegovemu prepričanju naravnost nasprotno. Kralj je opozoril ljudstvo, da ukaže prestaviti tamošnji polk, ako bi bil zopet izvoljen načelnik liberalne stranke, Ava-kumovic.
O upih madjarizacije. »Schles. Ztg.« prijavlja članek, v katerem neki »temeljiti poznavalec ogerskih razmer« razklada svoje misli o madjarizaciji, ter pravi, da Madjari nikoli ne dosežejo svojega smotra, t. j. pomadjarjenja vse države ogerske. Mnogo taktičnih pogrešk, posebno pa precenjevanje lastne moči, je povzročilo, da je videti sedaj mnogo manj upanja za pomadjarjenje, nego se je kazalo pred desetimi. Slovaki, pravi pisec, ne poznajo skoraj nič madjarščine in med Hrvati (katere prišteva pisec tudi med ogerske narodnosti) raste vedno bolj sovra-žtvo do Madjarov ! Tudi med ogerskimi Nemci probuja se narodna zavest, o Romunih
Tržaške vesti.
Zasraiuovalcoin tržaških Slovcuccv !
Vsemu slovenskemu svetu je že znano, kakšne krivice morajo trpeti katoliški tržaški Slovenci. Kdor p«»gleda v tržaško zgodovino, vidi, da je segala moč slovenskega okoličana preko sedaujega korza, piazza graude, pod sam kaštel sv. J u sta — še celo v takozva-nem starem mestu so imele mnoge okoli-čanske družine svoje hiše. Vse drugo pa : Korzo, piazza Grande, stari sv. Anton, novi sv. Anton, sv. Jakob — vse, vse so bile slovenske njive in slovenska zemlja. Zato je bilo po tržaških c žrtvah povsod slovensko bogosluženje in povsod v Trstu in v okolici se nahajajo ostanki glagol i ce.
Taka je stara pravica tržaških Slovencev !
Sedanja cerkvena oblast je pa začela vse ubijati. Mi ne krivimo našega škofa, ker znamo, da so ga uklenili v verige. Na teh verigah so pa kovali tudi c. kr. moderni latinsko-neraški škofje in mnogi slovenski svečeniki, profesorji bogoslovja in doktorji sv. pisma.
Zato smo prišli v Trstu tako daleč, da se Slovencem več ne dovoljujejo niti cerkvene bratovščine, cerkvene zastave, da : niti slovenske cerkvene duhovne vaje! Slovenci prosijo na škof. ordinarijatu, a škof. ordinarijat si nemore pomagati. Proti Slovencem so nastopili namestništvo, policija, magistrat. Na čelu temu gibanju pa stoji italijansko-latinska duhovščina.
Kakšna je dolžnost slovenske duhovščine na Kranjskem? Kaj bi morala storiti katoliška stranka za svoje brate mučenike v Trstu ?
Ali g<»rjč narn ! Mi nimamo bratov mej katoliško inteligencijo na Kranjskem! Oni zasra mujejo sv. Cirila in Metodija, zato ni ljul>ezni v njih do ubogih trpinov obmejnih Soveneev ! Nemci in Latinci so jim vzor!
Zaio se je dogodilo, da je »Primorski i:=t< v borbi proti nam jn»dpiral nase »Ami-kovce« in jih imenoval svoje vrle soboritelje, zato so gospodje okoli »Slovenca« odločni nasprotniki »Edinosti« in vsejja slovenskega javnega življenja v Trstu.
Iz tega je uinljiv opetovani napad »Slovencev« na prireditelje lej»e slovenske slavij«.-ti, razvitja zastave društva »Kolo«. »Slovenec« hudobno podtika, da so slovenski možje krivi, da ni bila zastava cerkveno
Rossettijeva glavna zasluga, da je propagiral italijansko narodno idejo, kakor bi fanatični nacijonalci radi dokazali.
Slovenski zastopniki v uiest u eni svetu,
ki so (to se mneje) tudi povabljeni na jutranjo »slavnost« izročitve spomenika Rossettijevega mestni občini, se ne udeleže te slavnosti. Oni bi se baš te slavnoati iz srca radi udeležili, ker je spomenik postavljen tnožu, ki je bil — jHjšterijak skozi in skozi in velik dobrotnik mesta. Ali ker se je ravno spomin tega poštenjaka tako drzno zlorabljal v nepoštene namene, ta slavnost ni siavoost, ki bi častila spomin moža, ampak je — komedija. Komedij pa se naši ne udeležijo!!
Prazen izgovor. Laške novine do da-
ntr -lovi jen a, in tak«* zakriva onega ^lav- nes še niso našle l*esede, da bi jo spregovo-nega -ovražoika— v (Vorlff, ki je pomagal rile o slavju »Kola«. In to pomenja nekaj,
še celtf Jtirizzi do zmage.
ako pomislimo, kako strupeni so vsikdar, ka-
Žal -tno je, da je katoliška stranka na dar imajo le videz kakega vzroka za zabav-Kranj-xem v cerkvenih stvareh popolnoma Ijanje ! Od več strani pa nam poročajo, kako
veselega. Žal, da Vam moramo danes sporočiti nekaj sila žalostnega.
V nedeljo dne 21. t. m. ho imeli vaški fantje svoj navadni ples, tisto nesrečno »šagro«. Naši vrli narodni mladeniči, ki so ob enem pevci pevskega društva »Hajdrih«, so in corpore odšli na slavnost blagoslovlje-nja zastave pevskega društva »Kolo« v Trst. Čast in hvala jim!
Ali žalostna, krvava ironija ! Dočim so naši fantje v Trstu slobodno in veselim srcem korakali po ulicah, so bili na Prošeku od priredeljev plesa, ki so — to je naša tolažba —. skoro izključno cikorijaši, napadeni z noži in kamenjem. Dva Hajdrihovca sta bila težko ranjena z nožem, tretji pa s kamenjem. To se je pripetilo o polunoči. Mislite pa, da je bilo to dovolj tem cikorijašem ?! Naslednjega dne jim je zopet vzrastel greben, da so postali v
obcevalnim jezikom, — torej blizo toliko kakor civilistov, da-si ni tam nobenega domačega polka. Seveda, v vojašnicah so najbrže pisali tako, kakor je kdo izpovedal. Magistratov! organi pa so zapisovali nekako tako, kakor so, recimo, njihovi tovariši v Trstn ! ! (No, ker že govorimo o ljudskem štetju, bi radi vprašali, kaj neki v Trstu mre varijo in tlačijo, da nočejo s številkami na dan ?! Mar še niso dovolj korigirali sreče? Ali pa ne da bi se bil dogodil čudež, da so se za« čeli — sramovati! ! Vsakako bi nam pa vstregli ako nam povedo enkrat, koliko nas — niso našteli. Ured.)
— In vendar se je u Če! Slovenščine namreč. Ljutomerski občinski svet je namreč sklenil, da je na ondotni šulfereinski šoli uvesti slovenščino kakor učni predmet.
Na višji realki v Mariboru je 204 Nem-
strah vsej vasi. Kar divjali so. Kako ne bi, ! cev in od teh jih je 75 — torej skoraj po« saj jih je ščitil — capovilla! In zakaj bi jih lovica — obiskovalo slovenski pouk.
prestopila v nemško-latinski tabor. Pa tudi da Italijani rned selmj, v zasebnih pogovorih De, saj so jedli in pili v njegovi gostilni!	— Nemško gospodarstvo. Slavni
nar. »dno je začela zapuščati slovensko stvar, j komentujejo nedeljske dogodke ter da pri- j Capovilla, prihitevši z žandarji, je silil vedno, mestni očetje v Gradcu so proračunih" mestne M Tržačani <r<>t« vo nismo »brezverski libe- znavajo, da vodstvo tržaških Slovencev jako naj bi zaprli — nedolžne: ali naše priprosto izdatke za tekoče leto na 19,261.355 K, ralci«. To dokazuje naše delovanje, na kate- vspešno nastopa in da se mu vse lepo posreča. 1 pošteno ljudstvo je reagiralo tako krepko, pokritja pa le 10,226.007 K. Deficitek znaša ~em -Kleltijejo mnogi in ugledni slovenski Ali to da ni toliko njegova zasluga, ampak za- <}a so žandarji morali zapreti resnične raz- torej snažnih 9,035.348 K. svečeniki.
Teiu«-ij našega delovanja je slovenski !
Zakaj ni bilo k nam nobenega Trstu gibljejo slol>odno, kakor hočejo, Itali- razgrajači in napadalci, ki so grozili z noži,
jani pa da so omejeni in vezani na vse mogli celih 12 ur dihati slobodni zrak ? Se strani.
slujra vlade, ki da Skrvenc. vse dovoljuje, Itali- grajače, označene jim od ljudstva. Tu bi bilo-janom pa vse prepoveduje ! Slovenci da se v morda dovoljeno vprašanje, kako da so taki
zastopnika katoliške stranke, ki
hoče biti t u d i slovenska?!
Ali li'K*-ete znati vzroke? Povejo vam
veda. Orožniki so navezani na lokalne* poli-
Brzojavna poročita.
Nori stolni dekan v Puljn.
DUNAJ 24. (B) »Wr. Ztg.« objavlja:
am	In kaj nam je vlada dovolila minolo ne cijo. Ta pa je poosebljena v capovilli. Morda Njeg. Vel. cesar je koralja ;n upravitelja
jih Italijani, ki ;-'» priredili v Kopru burno deljo? Da smo smeli pozdraviti svoje goste na «Jobi mož tem povodom od gotove strani še mestne župnije katedralnega kapitlja v Pulju,
demonstracijo na čast — Misije ! !
železnici, in da smo smeli slaviti svoje slavje kako nagrado.
Zato Slovenec« — ako hočeš biti pra- — meti zidovi! Vse drugo, kar smo želeli,
V dalje komentiranje tega dogodka se
.J. Gutha, imenoval stolnim dekanom istotam.
Huda ura v Budimpešti.
vieen — ne napadaj tržaških Slovencev, am- nam je prepovedala. Niti skromnih znakov	nočemo spuščati, ker je stvar že prijavljena	BUDIMPEŠTA 24. (B) V ćeraj popo-
pak ono nemško latinsko glavo v Gorici! niso »mela nositi društva! Ali je mogla do-	sodišču ; le toliko naj povdarimo, da divjanje	lndne se je nad Budimpešto utrgal oblak m
Tako pridemo v Trstu do svojih slovenskih voliti, manje, ako ni izjavila poprej, da smo	jZVestnih prodancev naših postaja huje od dne	je hudo vreme napravilo veliko škode. .300
bratovščin, slovenskih propovedij, slovenskih tržaški Slovenci izven prava, izven zakona in	J0 Jue. Ta sodrga je postala že prava ne-	podzemskih stanovanj je poplavljenih. Ga-
molitvic _ takrat nam ne bo kratila cer- da nismo državljani, ampak le helotje ? ! Ita-	varnost za mirno življenje v naši gornji	silci so delali ves popoludne z ;>0 sesal-
kvena oblast tudi blagoslovljenja navadnih lijaui pa prirejajo demonstracije po javnih	okolici. Gg. zastopnike prosimo, kakor se	kami.
društvenih zastav!	ulicah in proti a v s t r i j s k i m častnikom,	J50ga prosi naj z vso resnostjo povzdignejo
Spomenik Ko-"»ettiju. Kakor se je a v zapore so baš nedavno romali oni, ki so	8VOj gjafl proti takim škandaloznim razmeram.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 24. (B.) »Daily Ne\vs« beleži govorico, da se v Londonu vrše pogajanja v dosego miru v južni Afriki.
LONDON 24. Listu »Times« brzojav-ljajo iz Kriigersdorpa, dne 22. t. m. : Polkovnik A len b v poroča, da je pred nekoliko
-}>!• -no pričakovalo, tako se tudi zgodi. Od	— reagirali proti temu! Vlada je prepustila	Okoličan.
kritje R -ettjeveira spomenika se izvrši brez	Italijanom absolutno gospodstvo v javnem,	Izkazi TOlllcev v pridobil i Usko ko-
najmanjse slavnosti jutri zjutraj. Rekli	političnem in socijalnem življenju; ni ga še	misijo gledč posamičnih štirih davčnih
smo odkritje, a prav za prev ne bo to nikako	tako odijoznejega konflikta, ki so ga signori	družb so razpoloženi 14 dni, t. j. od 25.
odkritje, kakor se sod6 običajno taka odkritja,	izzvali, dane bi vlada slednjič paktirala žnjimi	jnlija do 7. avgusta t. 1. na podpisani c. k.
J	*	J	, ,	11	, v .... ...	.. „ -tAl 1« dnevi šlo nad 1000 Burov mimo kroendraaba
temveč l>o samo is.ročitw spomenika v oskrl**	m se — udala.	davčni administraciji v sobi st. 141, da	^	^	^ ^ ^ rJ )oye_
tržaški občni. Odbor za postavljenje sporne-	T<> 80 notorična dejstva, in po teh dej-	j i 1» lahko pregleda vsaki volilec kakor tudi l>™ Krugers orpu. un uje 1 uri pnpo -
nika izr-»či istega tržaškemu županu morda z	stvih morete soditi vi, kaka laž je to, ako	dotične obrtne zadruge v uradnih urah od , du.'ejo,
dvema tremi besedami! In to bo vse. To vest	govore, da smo mi slobodni, a oni zatirani.	9 ure zjutraj do 2. pop prinašajo laski listi še-le danes
medtem, ko	^ Pa on' danes ne morejo j»onašati z
se izročitev spomenika že izvrši jutri !!	"»»so. kakor se moremo mi, temu vzrok tiči To ]H»/.no obveščenje zgodilo se je gotovo	v dejstvu, da jih je ista zapustila, namenoma. Odbor za jk,stavljenja spomenika	koje videla, kako p re varjena opravičuj,- v neki brošuri opustitev slavnost-	j e b i 1 a p o o 1 i g a r h i j i, k o je v i-nega razkritja na prav neroden način in pravi,	dela izgled za izgledom grde koda se slavnost ne more vršiti, ker novi	r upe i je ! Tu je v? rok, da se oni ne mo-
direjo, da se voditelji Burov še enkrat pripravljajo na napredovanje proti jugu.
LONDON 24. (B.) Glasom brzojavke lorda Kitchenerja iz Pretorije so Buri dne Kuhacevich	^* t' m' zJutraj naPadli iz Kapsta.lta priha-
Najden dežnik.C Po ' slavnosti »Kola« M™ vlak z živili in orodjem, oplenili istega
C. kr. davčna administracija v Trstu, dne 20. julija 1901.
minole nedelje je bil na slavnostnem prostoru
in zažgali. Na angležki strani so bili 3 možje
., . v .. r-r ,	.	1	• 1 ubiti in 18 ranjenih. General Greneli poroča,
najden dežnik. Kdor ga je pozabil, naj pride	J	j . .
, .. ,	da ie bil polkovnik Crabbe s -i00 možni dne
]*onj v nase uredništvo!	J	1
Dražbe premičnin.
V četrtek, dne 25.
21. t. m. zjutraj napaden od Kruitzingerja ;
monumentalni obod v javni vrt za spomeni-	rejo ponašati s »Javnostmi ! Ta vzrok uprav	---- ^........_ . ---------,------- ..	.
kom še ni dovršen. Ker je postavljenje tega	kriči iz zgodovine spomenika Rossettiju, ki	julija ob uri 1>redpoludne *e l>odo vsled Kon->1 AoSlezev »bezali in ra > ,e se je
spomenika več ali manj le zasebna stvar Ita-	se jutri završi s — tragikomedijo.	naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ci-	Pot€ra' ko Je bo-> craJal ves <ian'
iijanov samih, nočemo se danes sami spuščati	* e nam torej govore o uedolnohotnosti	vjlne stvari vršile sledeče dražl>e premičnin:
v presojanje tega čina ter podajemo tukaj	vlade do njih, je to pač najprazneji izgovor,	v uiiei p<>rnj ŠL j jn trg (jei|a Legna štev.
p snete k iz tlanašnje številke laškega dnevnika 1,1110	kedaj !	6, glasovir in pohištvo; v ulici della Tesa
»Trie-^te«, ki govori o tej stvari približno	Za izirled. Pišejo nam: Minolo nedeljo	št. 646, hišna oprava; v ulici Industria št.
sledeče:	pod večerje bilo, ko so se trije mladeniči	2, konj; v ulici Montorsino štev. 67, hišna
Jutri zjutraj prisostvovali bomo jedno- bližali slavnostnemu prostoru »Kola

oprava ; v ulici Rossetti št. 15. A, glasovir,
LONDON 24. (B) V spodnji zbornici je izjavil državni sekretar za vojno, Brodrick, da letos ne bo velikih jesensk h vaj, ker je mnogo vojaštva v južni Afriki.
xkxxkkkkkxkkkxkk
stavni izročitvi spomenika, ki se izvrši brez	Razgovarjali so se, kaj jim je storiti: ali omara in svetiljke ; v ulici Media štev. 29,
- • '' "ržk,"'e ~ ""v" ^ M šli ns s,i,v""st-ne? K<,e"iwih je kouji in v u,iei M"liD sraD,le itev-8' 8
hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 24.9. ob 2. uri popolud-v*
ki jo ravnokar postavili okoli s|>omenika.	kel : »G lejte, kako žalostno je za
Niti to ni gotovo, da z Rossettijevega kipa	nas, da ne znamo m a t e r i n e g a j e-
ob tej priliki spuste zaveso, ki ga pokriva,	zika! Naši stariši so Slovenci,
Iz od borovega prozajičnega sporočila je skle-	a mi ne znamo govoriti slo v en- 22.5 C°. — Tlakom«r ob 7. uri zjutraj 758.7.
pati, da bi se slavnostno razkritje vršilo, ako	s k o — k e r s e n i s o p o b r i g a 1 i, da — Danes plima ob 5.48 predp. in ob 4.1
bi bil že zgrajen novi monumentalni 11 hod v	b i n a s b i I i n a u č i l i ! !«
lju«i-iv vrt, ki je za s|»omesikom. Torej bi	Drugi mladenič je rekel nato: »Pojdimo; popoludne.
prav za prav ne slavili R(»ssettija, temveč	na vrt, toda — govoriti mf ramo tihoma, j
novi uhod !	drugače nas gotovo — iztirajo ven!!«
mu 01» o.-tri preop. in oseka ob 10.19 predpoludne in ob 11.35
MIZARSKA ZADRUGA ¥ GORICI	2
z omejenim jamstvom	^^
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slov. zalop poliištva	g
iz odlikovanih in svetovnoznanih to-	Jg varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a	*
Katera se nahaja	^^
Tužni mladeniči
Ako pa je bilo odboru res toliko ležeče na tem uh<»du, ča*a je imel več nego dovolj, da bi ga bil dal pravočasno napraviti. Meščanstvo, ki je taivo nestrpno pričakovalo od- iztiravali ljudi, ki govore jezik naših sosedo v!
kritje, bilo je torej vlečeno za nos.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda ff
so res šli na slavnostni Greti je nabrala na novi maši g. Jakoba V Trstu, Via Pi&zza vecchia	J{
Jg	(Rosario) št. 1.	ff
(na des*»i strani cerkve sv. Petra).	^
prostor, kjer bo se prepričali, da mi Slovenci Ukmarja na Opčinah dražestna gospica Gina nismo divjaki, ki bi brez posebnega razloga Ferluga 27 Iv 40 st.
I a slučaj naj si zap šejo na dno srca vsi oni, VSSti \z Kr3.njSkO«
n a
S tem novim žaljenjem čutstev vsakega stariši, ki grešijo proti svojim otrokom	+ g r a j u 0 društvo »lipa
dobrega Tržačana prenapolnjena je mera zlo- ! |»roti svojemu narodu s tem, da se svojo ne- gi	priredi koncert in ples" dne 28. ju rahljanja od strani stranke, ki gotovo ne sledi marnostjo oropajo svoje otroke materi-1
negajezika, narodu našemu pa kradejo
Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^ S	lz prve roke.	^
kxkxhx***k***xxx
posnemanja vrednim vzgledom vzvišenega pa-trijotizma D. Rossettija.
Opuščenje te slavnosti pa ima tudi svojo dobro stran, ker se vsaj spomin imena Dominika Rossetija ne l>o profan i ral z izvesi-nimi govori. R o s s e t t i j e bil vedno u d a n svojemu — avstrijskemu vladarju, a bi mu hotela vladajoča stranka ! podtikat: i zvest na stremljenja — (irredenti-zem ! Op. Ur.)
Vsaki takov |M>skus pa je brezusj>ešen — Dominik Rosseti je bil predvsem tržaški meščan, ki je skrbel za blagor in korist svo jih someščanov in ker je vedel, tla bo Trst le v Avstriji ^rospeval, bil je vedno globoko udan svojim habsburškim vladarjem. Ni pa
lija t. 1. na senčnatem vrtu gosp. Ignacija
Bizjaka s prijaznim sodelovanjem prvaške
.. . . ,	.......	, godbe. Med koncertom in plesom se bo vr-
Prvi naj bo materini jezik, ki ga morat®	.	.
šila šaljiva loterija. Začetek točno ob 4. uri
iAlfiksanilGr Levi Minzii
Sf
TRSTU
st
sinove
govoriti vsaki otrok, došel iz slovenskih sta-rišev, potem še le naj se uče druzih jezikov, kakor delajo to vsi narodi na vsem svetu !
Koliko je slučajev, da otroci preklinjajo svoje stariše, ker se stariši niso potrudili, da bi svojo kri naučili materinega jezika ! Slučaj z zgoraj omenjenimi mladeniči naj Vam bo v svarilo, da odslej ne bo grešil nikdo več in da boste vsi vršili svojo dolžnost!
Žalostno! s Prošeka nam pišejo ; Gospod urednik! Srečne bi se šteli mi vaščani, ko bi Vam mogli sporočati vsikdar le kaj
popoludne. Vstopnina h koneertu 40 vinarjev, k vsakem plesu 20 vinarjev.
Vesti iz Štajerske.
— Ljudsko štetje v Gradcu. V Gradcu živi najmanje 15.000 Slovencev. Povsod i jih najdeš. Delavcev je vsaj tretjina Slovencev, v vsakem uradu je kakov Slovenec in tudi po bolnišnicah. Našteli pa so jih samo — 800 ! Ali ni to pravcata kraja duš ? ! Najlepša pa je ta, da so v Gradcu po vojašnicah našteli 688 mož s slovenskim
<i &
Prva hi največja tovarna pohištva vseh vrst.
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-MOM—
I
i g
i
i &
&
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrsuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence. (g
ILOSTEOVA5J CENIK ZiSTOSI iN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.	^g}

Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Moreili št. 30. V DELAVNICA
za BozlacBvanje in dekoracije
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
Važno oznanile !
Podpisan' smatra »i t doJžuoHt javiti. <1« VINA iz VISA, KASTKLOV pri SPLITU, ISTI:K in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi saiogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrol« zaveda za kemično analizovanje, ovlasčenega od c. kr. ■v»trij8kega ministerstva. Zato se stavlia na vse ir. boteljke konirolna in garancijska znamka št. 137. To duločiK) je izdalo visoko c. kr. notranje niini-»wr*tvo radi preprostega kvarjanja vina, ki stavlja i 5«-s.j«n nevarnost ijudntvo.
K' dor rii torej vkupi vino v moji zslogi. j« frt-.v, da se v njem ne nahaja, drugih snovij, nego •ju ■ vino čisto in naravno, da sme z mirno vestj* &■ i bolnikom in konvatescentom, ker analizacijski r* -J stavlja pod svoje varetvo samo ona vina. ki i.ta m imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora)« mii najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novd,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino ir Vism... „ 34 „ Vino Opollo .... . 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.	_
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišč«^
Razsežno jamsto

■ * • m
\	». .'v-_ r * -----
—-—* * .
-j \->.
Ludovik Sorovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlaeli) Koroško
priporoma
m oje Dajl ' • I j r e ;n zanesljive puike vseh zistemo in kalibrov. Zninifniie in ojstrostrelne polke z iibre, risanice, lovske kratke puike in dvo cevke za rele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnej^e pu-karsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali p:i povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse. udelavam cevi v stare pu^ke. nova kopita, pre-delavam pu-ke za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejsem delu o « o o o o zmerne cene. o o o o © o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
,.Durator.u !
Podplati so zastonj, ako v-akdo
tedne maže svoje podpbte. kateri trajajo 5 krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Durator" se prodaja v mi-rcdilnicah, špecerijskih prodajalnicah. trgovinah z usnjeni in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chapip v Trstu, ulica Rossetti št. 12.
Skladišče vina
sodih in buteljkah. Fine oaštne In dezertne vina na de' elo in dr< bno franko na dom po najugodnej -ih i11 konkurenčnih cenah.
i K a 1 i s tv d i p 1 o m o-
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna
naj se zahteva povsod ie:
in posebne redilne vrednos* za toraj
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
K" Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
zeleno varstveno znamko »nuna« 1'J malil ali 6 velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
ončka 3 kron f>0 stot franko, razpošilja proti predplačilu:
■d A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" on
t Pregradi. Rorotee Slatina (Rohitseh-Sauerbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in l>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbach. H Na drobno se vdobiva povsod.
2 1


J. Pserlofer-jeve odvajalne krodjice
o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr; zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserkofer-jeve krogljice ali Pserbofer-jeve kri čistilne krogljice znane, Stane Škatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škarjicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vposiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki j. gld. 35 kr., IO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
-jeva lekarna
J. Pserhofer
Dunaj I., Singerstrasse štev. 5. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake skatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z radečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
Operater kurjih očes,
van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion ."i. I. ki je odprt od g predp. do 6. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakoršnih bolečin. Cena za operacijo v ainhulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častili gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila v>ake vrste in v-e potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakt-mu naiočilu in po modi.
Pekarna in sladčičarna
MATEJ PERITZ
TRST. — Giulia št. 14 — TRST.
Priporočil svoj krat na član zveži kruh,; vsakovrstne najfinejše sladeice, nadalje fina vina v buteljkah 111 moko v velikem
zibom. Postrežba hitra in točna na dom.
Balzam zoper ozeblino
J. Pserbofer-Jev. 1 lonček 40 kr., a poštnine prosto pošiljatvijo G.") kr
J. Pserhofer-j ev sok iz ozkega trpotca
J. Pserhofer-je v balzam
7oner o-olso 1 ptfklenita 40
a poštnine prosto
pošiljatvijo 6"! kr.
Stoli - o vi Kola - preparati
izvrstno krepOilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., litra 1 gld. t>0 kr.,	^
J. Pserhofer-jeva gren ka želodčna tinktura
J. Pserhofer-jev balzam
7Anpr rnilP	1 steklenica
zopei lane, 50 kr. T a n n o c h i n i n - p o m a d a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof, Steudei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
i imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih časnikih ogla-farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda
Razeu tu šene tu- in inozemske
ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poiiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
^jjC če se preje vpošlje denar (najholjie s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljat vali proti povzetju.
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
OPĆINA
zz= Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. =
Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled.
W Izvrstna kuhinja	[j Plzensko in Kulmbaško pivo.
<lobro perskrbljena vsaki eas. || Specijaliteta: Kraški terai . KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGLJIŠČE. — BILUARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
--| Telefon št v. 657. | -----E-
Oli nelEljaii tu rraMili t lepem vremenu ?ome zveze od restavracije „Central Pilsen" na OuCino.
Vaj zmernejše cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„JCova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Torrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji.	O Kegljišče. O 'O
Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. (i i o vami i št. 4». — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla* velik izbor pletenin in lesenega blaga. I^esene pipe iz najboljšega tisovega lesa /. gobo ul tucli brez gobe.
Ivan Serpulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tmli po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
A* zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Xie ta teden
bode še na prodaj ;">(«) centov živega apna, po 4o kr. kvintal v vasi Briščeki pri Opeinah.
Restaurant SILBEREGG
Via Ghega št. 9 A.
B najugodnejša gostilna sa
PLZEHSKO PIVO SILBEREGS
po 24 nove. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje o<l 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tmli najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Ti-st.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio •">.
■»i Kožihar in izdelovalec kaj
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 8S2.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
S M. U. Dr. Ant. Zahorsky >
^ priporoča svojo pomoč na porodih, abortih	^
^ in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- J
rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok,	r
J neredna lega maternice itil., kakor sploh	J
™	v vseh slučajih bolezni.	£
M	S
2 Ordinuje ulica Carintia Stv. S. od T
I	9-11 i n ocl 2-4.	|
Podpisana priporoča svojo novo u s t a n o v 1 j e n o postavno koncesijoni-rano
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na Lip-skem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst.
Priporoča se udana
Josipina. Jančic.
Rianione Aflriatica di Sicorla v Trsta
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resem društva dne 31. decemtir 1892.:
Glavnica društva..... gld. 4.000.000 —
Premijna reserva zavarovanja na življenje .......	n
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju................n
' Premijua rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju .....	„
Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti preini-
njan u kurzov, bilanca (A) .	„
Resen-a zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . * Občna reserva dobičkov . .
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši;.
OOOOOOOOOMXHXX>
13,326.34698
1,632.248*22
49.46507 500.000*—
333.822*42
>43.3 31*8
500.000• —