dBasOO® ooSaoirag^ Qm smsfe te wa3a JJ&E ®§ ®3SGKBQ(Mi?[BXiaiBto W51S a®®©?®® (§edS DRAGE UČENKE, DRAGI UČENCI Čas hitro mineva, šolsko leto se bliža koncu, zato je pred vami spet naše glasilo. V njem ste se predstavili z literarnimi in likovnimi izdelki ter s športnimi utrinki. Znova ste pokazali, da ste ustvarjalni, inovativni in vedoželjni. Pri tem vas spodbujajo in usmerjajo tudi učitelji. Zato se vsem, ki ste sodelovali pri oblikovanju šolskega glasila, zahvaljujem. Ob bližajočem se koncu šolskega leta želim vsem učencem in sodelavcem prijetne počitnice. Ravnatelj: mag. Drago Skurjeni, prof. POMLAD ZELENI OTOK, SIVI OTOK, Metka Fridl, 6 let, flomaster, akvarel, Vrtec Destrnik Pomlad je tedaj, ko ptički žvrgolijo, ko rože že cvetijo. Pomlad je tedaj, ko poje se pesem vesela, ko sonce te greje in se veselo smeje. Sabina Horvat, 7. a PRI MUCI COPATARICI, Niko Kovačec, 4 leta, oglje, tuš, Vrtec Destrnik BILA SEM MLADA POLICISTKA V ponedeljek, 8. septembra 2008, smo imeli prvo uro sestanek oddelčne skupnosti. V naš razred sta prišli učiteljica Mira in naša razredničarka. Učiteljica Mira nam je prišla povedat, da gre en učenec z učiteljico Jasmino na policijsko postajo v Ptuj. Prestrašila sem se. Učiteljica Mira je vprašala moje sošolce, če se strinjajo, da gre predsednik oddelčne skupnosti. Vprašala je, kdo je to. Prestrašeno sem dvignila roko in rekla, da sem jaz. Učiteljica Jasmina je dejala, da se bova odpravili kar takoj, vrnili pa se bova okoli enajstih. Ko sva z učiteljico stopili iz razreda, sem jo vprašala, kaj sem naredila, da grem na policijo. Razložila mi je, da gre za nagrado, ker sem predsednica. Zelo sem si oddahnila. V avlo sem se šla obut in obleč in z učiteljico sva se odpravili proti Ptuju. V avtu sva se pogovarjali, dokler nisva prišli do policijske postaje. Tam naju je sprejel policist Srečko Herak. Najprej nama je pokazal svojo pisarno in nama ponudil pijačo, nato smo šli v sobo za zaslišanja. Policista Srečka sem vprašala, kar meje zanimalo. Pogovarjali smo se o kriminalu, tatvinah ... Pokazal nama je gumijevko in lisice ter nama jih nataknil na roko. Potem je prišel še en policist in nama pokazal novejše lisice ter opremo - ščitnike, čelado, pas, neprebojni jopič, kombinezon in še veliko drugega. Sprehajali smo se po postaji, ogledali sva si tudi prostor, v katerem policisti trenirajo. Policist mi je povedal, da mora enajstletni otrok, če koga ubije, v zapor, vendar to ne velja za našo državo. Ogledat smo si šli tudi garaže, najdene predmete in sobe, v katerih imajo priprte mladoletnike, ki so vinjeni. V teh sobah so tudi kamere. Ti mladoletniki imajo poseben prostor, kjer se lahko sprehajajo, kadijo ..., hrano dobijo hrano iz restavracije. Mislim, da je zelo okusna. Šla sem si ogledat še policijski motor, na katerem sem se tudi fotografirala. Ogledala sem si tudi policijsko vozilo, ki je varno. Vanj me je policist Srečko Herak tudi zaprl. Bilo je zelo temno. Tako sva si z učiteljico ogledali vse. Preden sva odšli, sem dobila kapo in majico z napisom OTROK POLICAJ, dve kresnički, sok, dva odsevna trakova ter veliko kartic o prometu, varnosti, krožnem prometu ...Zahvalili sva se za zanimive in poučne ure ter odšli. Po prihodu v šolo sem se vrnila v razred in nadaljevala s poukom. Sošolci so me spraševal, ali sem kaj streljala in še veliko vsega. Na policijski postaji mi je bilo zelo všeč in upam, da bom nekoč policistka. Anja Fladung, 6. a ŠOLE RES NE MARAM V "7 ) 7 < - > /_> ,A; "“"V' / ^ "V / // V pil ŠOPEK, Teja Lovrec, 4 leta, trga n ka, Vrtec Destrnik Šole res ne maram, dosti raje imam pomlad. Ker spomladi sonce sije in srce hitreje bije. Zakaj v šolski klopi bi sedel, če zunaj dosti lepih deklet se sprehaja. Zakaj bi v šolski klopi ždel, če doma za računalnikom lahko bi sedel. Zakaj v šoli enke dobival bi, če doma sem lahko brez skrbi. Domen Druzovič, 7. b KLOVN, Melani Cafuta, 1. a, lepljenka, NASTOP V GLEDALIŠČU 21. decembra 2008 sem imela baletni nastop v gledališču. Tako je vsako leto, le da smo imeli tokrat nekaj novega. Zjutraj, približno ob desetih, sem se odpeljala na generalko. Tam sem si lase spletla v figo, si oblekla baletni dres in obula baletne copate ter jih trdno zavezala, vendar ne premočno. Odpravila sem se na oder in zaplesala s sošolkami. Ples smo morale večkrat ponoviti, ker prvič še nismo bile najboljše. Po nekaj vajah smo že blestele, nato smo se odpeljale domov. Čez nekaj časa so me starši pripeljali v gledališče. Marala sem priti petinštirideset minut prej, da sem se lahko pripravila. Oblekla sem se, si popravila pričesko in si še enkrat za vsak primer zavezala copatke. Nato sem se postavila v vrsto, kjer so me malo napudrali in našminkali z rdečo šminko, ter odšla po stopnicah navzgor. Na vrsti je bil naš razred. Zaplesale smo, tako kot smo vadile. Priklonile smo se občinstvu in kitaristom, ki so nas spremljali, ter odšle z odra. Odplesale smo še vlogo vojakov pri Hrestaču in odšle domov. Bila sem zadovoljna, vesela in utrujena. Privoščila sem si še jagodni sladoled s čokoladnim prelivom. Ta dan je bil zelo lep. Mislim, da bo meni in vsem, ki so me prišli gledat, ostal v lepem spominu. Želim vam veliko plesa in glasbe. Neja Hrastar, 5. a 3 HRUŠKE IN JEŽ, Ana Vidovič, 3 leta, MOJCA POKRAJCULJA Nika Majcen, 5 let, tiskanje dlani, tempera, Vrtec Destrnik flomaster, tuš, Vrtec Destrnik ZBIRAMO PAPIR Učiteljica je povedala učencem, da bodo zbirali stari papir. Učenci so ga prinašali od doma. Med prinašanjem jim je nagajal veter, zato je fantek sedel na kup papirja, Učiteljica jih je pohvalila, za nagrado pa so dobili veliko denarja za izlet. Kristjan Murko, 2. a VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE, Sara Horvat, 2. a, flomaster, barvni svinčniki SCARVTHINGS There's a spider on my head, and a ghost is in my bed, there's a thunder in the dark, in the bathroom there's a shark. A ghost is on the stairs and scary rats in pairs. In the garden ten black cats, a UFO and two bats. Ana Vertič, 6. t PESEM O MAMICI Moja mama je še mlada, saj ji Sanja je ime. V službo rada hodi, doma pa kuhati želi. Ko jo razjezimo, v avto sede in se odpelje. Na bovlingu se sprosti, potem pa si spet domov zaželi. Hana Horvat, 3. a SARINA VRBA, Nejc Štumberger, 5 let, tempera, Vrtec Trnovska vas V GOZDU, Miha Gregorec, 1. a, flomaster, barvni svinčniki, akvarel '• ZELENI OTOK Julija Nedelko, 5 let, flomaster, barvni svinčniki, VrtecTrnovska vas VRNITEV V PRETEKLOST (Intervju) Pogovarjala sem se s svojo mamo Dušanko Ziško. Stara je 34 let, je poročena in ima 13-letno hčerko Lariso. Na delo se vozi v Maribor v nekdanji Tam, sedaj Cimos. Zanimalo me je, ali so bili otroci tudi nekoč tako razigrani in ali so tudi oni kdaj ušpičili kakšno neumnost. Zato sem ji zastavila nekaj vprašanj o njeni mladosti. Povprašala sem jo o njeni prvi ljubezni, prvem fantu in o tem,ali je tudi ona kdaj kaj ušpičila v šoli. Povedala mi je kar nekaj stvari, za katere prej nisem vedela. No, pa si poglejmo, kakšna vprašanja sem ji zastavila in kako je odgovorila. 1. Kdaj si rojena? 4. 9.1974. 2. Kdaj si se prvič zaljubila? V 7. razredu OŠ, to je bila tista šolska ljubezen. 3. Katera učiteljica ti je bila v OŠ naj ljubša in zakaj? Gospa Marija Golob, ker si je znala narediti red. 4. Ste kateri učiteljici v OŠ kdaj nagajali in kaj ste storili? Seveda. Gospo Marto Pislak smo s sošolci streljali s fračo in jaz sem jo zadela. Zaradi te neumnosti sem dobila tudi ukor razrednika. 5. Kam si šla v srednjo šolo in v katero? Na Ptuj, v srednjo kmetijsko šolo. 6. Pri tvojem prvem letu starosti je oslepela mama. Ker si bila še premajhna, da bi ji pomagala, je nekdo moral skrbeti zanjo in ji pomagati. Kdo ji je pomagal in skrbel zanjo ter kako seje znašla pri vsakdanjih opravilih? Zanjo je skrbela babica. Pri vsakdanjih opravilih pa seje glede na situacijo precej dobro znašla. 7. Kako se mama znajde danes in kaj vse počne? Znajde se odlično, saj kuha, peče, pospravlja, obiskuje sosede itd. 8. Si bila v OŠ na katerem področju zelo dobra? Na športnem področju sem bila zmeraj med najboljšimi. Dobra pa sem bila tudi v matematiki. 9. Kje si spoznala svojega moža in kako? Na sezonskem delu na Dunaju. 10. Kateri je najbolj nori trenutek, ki se ga spomniš iz časa mladosti? Moj osemnajsti rojstni dan. 11. Katera je največja neumnost, ki si jo kdaj koli storila? Razen tiste, da sem v šoli streljala učiteljico, zagotovo ta, ko sem peljala očeta v mesto. Zmenila sva se, da se ob šestih zvečer dobiva na tržnici, da greva skupaj domov. Ko sem prišla domov, me je mama vprašala, kje je oče. Šele takrat sem ugotovila, da sem ga pozabila v mestu. Na srečo seje dedek znašel in se domov pripeljal s taksijem. Zagotovo je bila to ena največjih neumnosti. 12. Imaš morda še kakšen cilj, ki si ga zelo želiš uresničiti? V prihodnosti zaslužiti več denarja. 13. Kdaj si imela prvega fanta in kako dolgo sta bila skupaj? Pri osemnajstih, skupaj sva bila osemnajst mesecev. 14.0 čem si vedno sanjala kot otrok in ali so se te sanje uresničile? Sanjala sem, da bom postala policistka. Žal se mi te sanje niso uresničile. 15. Kateri je bil najlepši trenutek v tvojem življenju? Ko se nama je rodila hčerka. 16. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, kam bi ga zavrtela in zakaj? V srednjo šolo, da bi dosegla boljšo izobrazbo. 17. Kaj v življenju najbolj obžaluješ? Razen tega, da se nisem dovolj izobraževala, ničesar. Larisa Ziško, 8. a SIVI OTOK, Laura Murko, 6 let, SIVI OTOK, Julija Nedelko, 5 let, flomaster, kolaž, Vrtec Trnovska vas flomaster, barvni svinčniki, oljni pastel, Vrtec Trnovska vas PRESENEČENJE ZA MAMICO IN BABICO Na mizo sem nastavila šopek rož in izdelke iz šole. Obe sta bili presenečeni in veseli. Mamica je darilo pospravila na polico, babica pa na nočno omarico. V zahvalo sem dobila poljubček od obeh. Bilo nam je lepo. Teja Žugman, 2. a OD RAČUNALNIKA V NARAVO, Klara Benko, 2 a, flomaster, akvarel, kolaž BRALNI NAHRBTNIK Ob zaključku projekta BRALNI NAHRBTNIK so učenci 2. razreda PŠ Trnovska vas s pomočjo staršev izdelali hišice za MIŠKA TIPA. Učenci 2. t z razredničarko MOJA PERESNICA Moja peresnica je pravokotne oblike. Na njej je narisana ladja, piše pa creasure island. V njej je trinajst barvic, dva svinčnika, dve nalivni peresi in flomastri. Imam tudi šilček in radirko. Peresnica ima tri zadrge. Zelo mi je všeč. Rok Markež, 3. a TULIPANI, Maruša Benko, 1. t, suhi pastel ______* m..... KONJI, Teja Žugman, 2. a, svinčnik MOJE MUCE Moji muci je ime Maca in je sive barve. Imam tudi pisano muco, ime ji je Capika. Moj muc je Macin mladič. Imam še mucka Pikija, Miki pa mi je že poginil. Nataša Ozvatič, 2. a LINKIN PARK Zuerst vverde ich euch etvvas uber die Band und danach noch etvvas uber die Bandmit-glieder erzahlen. Linkin Park ist eine im Jahr 1996 in Los Angeles, Kalifornien in den USA, gegrundete Band, die zumeist dem Crossover oder Nu Metal zugeordnet wird. Hohe Chartplatzie-rungen unter anderem in den USA und Deutschland, massives Airplay, verschiedene gevvonnene Musikpreise und anhaltende Unterstutzung durch Massenmedien und Fans sind die Grunde dafur, dass Linkin Park heute als eine der bekanntesten und be-stverkauften Rockbands gelten. Ihre Alben sind: Collision Course, Hybrid Theory, Live lnTexas, Meteora, MinutesTo Midnight und viele LP Underground Alben. Und jetzt etvvas uber die Bandmitglieder. Das sind: Chester Bennington, Mike Shinoda, Brad Delson, Rob Bourdon, David Phoenix Farell und Joseph Hahn. Chester Bennington wurde am 20. Marž 1976 in Phoenix (Arizona) geboren. Sein vollstandiger Name lautet Chester Charles Bennington, von seinen Bandkollegen wird er auch als„Chazy Chaz" bezeichnet. Mike Shinoda wurde am 11. Februar 1977 in Agoura (Kalifornien) geboren. Sein vollstandiger Name ist Michael Kenji Shinoda, seine Spitznamen„Spike Minoda",„Shinnizle" und„The Glue" haben sich seine Bandkollegen ausgedacht. Shinodas Mutter ist Amerikanerin russischer Abstammung, sein Vater ist Japaner. Brad Delson wurde am 1. Dezember 1977 in Agoura (Kalifornien) geboren. Sein vollstandiger Name lautet Bradford Phillip Delson, er wird oft„Big Bad Brad" oder kurz„BBB" gerufen. Unter diesem Pseudonym schreibt er auch Autogramme. Rob Bourdon wurde am 20. Januar 1979 in Calabasas (Kalifornien) unter seinem vollen Namen Robert Gregory Bourdon geboren, sein Spitzname lautet „Bourdie". David Michael Farrell vvurde am 8. Februar 1977 in Plymouth (Massachusetts) geboren. Im Alter von fiinf Jahren zog er nach Mission Viejo in Kalifornien. wo er spater auf die anderen Bandmitglieder traf. Sehr haufig wird Farrells Spitzname„Phoenix" benutzt. Joseph Hahn vvurde am 15. Marž 1977 in Glendale (Kalifornien) geboren, seine Eltern stammen aus Korea. Meist wird er nur„Joe" genannt, in seiner Funktion als Produzent tritt er als„Mr. Hahn", auf dem Album „Reanimation" auch als„Chairman Hahn" in Erscheinung. Das vvar etvvas uber Linkin Park. Ich hoffe es hat euch gefallen und das ihr jetzt mehr uber diese super Band vvisst. Manuela Kovačec, 9. a KURENT, Lucija Jančič, 1. t, kolaž, akvarel SPOMINI Ko zaprem oči, v moje misli se prikradeš ti. Ob tebi vse se spremeni, moje življenje spet smisel dobi. Ne maram te več! Vse spomine želim vreči preč! Uspelo mi bo, pa čeprav bo jokalo nebo. Lažem! Lažem sama sebi, moje misli so še vedno pri tebi. Ko vidim, kako z drugo poljubljaš se, joče moje srce. Dragi moj, lepo se imej. Vedi, da te bom vedno ljubila in nikoli dokončno pozabila. Mateja Korent, 7. a MOJA SOBA Moja soba čista je, dokler ne razmečem je. Takrat mama se jezi, da skoraj ponori. Zdaj sobo sem pospravil, zdaj sveti se zelo, ampak pospravljati pa je bilo težko. Tomaž Kozel, 7. b GOZD V JESENI, Aljaž Fras, 1. t, tempera KMETIJA, Tomaž Arnuš, 3. a, flomaster, barvni svinčniki ČAJ PROTIŠOLIN Nekega jutra se Marku ni in ni ljubilo iti v šolo, zato si je s seboj nesel prašek protišolin. Ko je v glavnem odmoru učiteljica pila čaj, je Marko vanj stresel prašek. Nato je učiteljica vstala in rekla: »Otroci, danes ne bomo imeli pouka.« Odšla je domov. To se je ponavljalo vsak dan. Laura Zorko, 4. a KMETIJA, Timotej Fladung, 3. a, flomaster, JESENSKI GOZD, Larisa Ungar, 5. a, akvarel barvni svinčniki SIJOČE KRALJESTVO KLOVN, Matjaž Kolednik, 2. t, barvni flomastri, svinčnik Sijoče kraljestvo najlepše je mesto, v njem živijo prebivalci, ki so smeti se jim nabrale in vse mesto zapacale. Z avtomobili so mesto zaprašili, kraljeve noge iz lonca niso več dobili, zato se niso nič več veselili. Niso vedeli, kako bi se smeti znebili, zato sojih v gozd znosili. Takoj sojih nazaj dobili, ponovno z njimi morje zastrupili. Morje smeti ni potrebovalo, zato nazaj jih je poslalo. Smeti v rakete so znosili in v vesolje jih spustili. Tudi vesolje jih nazaj je dalo, saj jih ni potrebovalo. Ugotovili so, da se jih nikoli ne bodo znebili, zato so manj posode porabili. Kralj odrezal sije prst, da iz lonca nogo je dobil. Vsi veseli so bili, ker porabo smeti so zmanjšali. Veliko zabavo so priredili in se do konca življenja veselili. Blaž Potrč, 5. t Dominik Krajnc, 5. t NA GRADBIŠČU, Nuša Drevenšek, 3. a, flomaster, kolaž VARUJMO OKOLJE, Barbara Gabrovec, 5. a, kolaž, barvni svinčniki Bilo je kraljestvo najlepše na svetu. Hiše iz kristala grajene, ceste iz marmorja izklesane, grad z zlatom posut. Prebivalci le enkrat iz posode so jedli, nato sojo zavrgli. Imeli so čudne tovorne živali, najhitrejše so bile, vsaka po svoje svetila seje: modro, rdeče ali zeleno. Živali dirjale so tako, da kraljestvo prašno je bilo. Nabralo mnogo seje smeti, množile so se kot gobe po dežju, kraljestvu živce žrle so. I MOJ DOM, Dijana Potrč, 4. a, oglje DELFINI, Anja Colnarič, 4. t, barvni svinčniki Ko se kralj po parku je sprehajal, nerodno stopil v lonec je, noga se mu zagozdila je. Kralj živčen je bil, ker noge iz lonca ni dobil. David Bračič, 5. t Nekoč je kraljestvo živelo, ki je polno vsega imelo. Živeli so lepo in zelo srečno. Sijali so se diamanti, toda potrebovali bi dve kanti. CVET, Laura Zorko, 4. a, tempera ZIMSKO VESELJE, Vanessa Fladung, 2. t, akvarel SIVA ČAPLJA, Nadja Gradišnik, 4. t, lavirana risba Njihov kralj je stopil v lonec, a še ni napočil konec. Dvajset posod na dan so porabili, zato so skoraj celo mesto ubili. Pa kralj hitro se domisli in nagovori vse žene, naj rešitev povedo. Prva meni, da bi v gozd odvrgli vse smeti, živali nočejo jih imeti, zato jih prinesejo nazaj. Druga bi vse vrgla v morje, tretja pa vse poslala bi v vesolje. Končno pride rešitev prava, ki domisli seje modra starka. Zelo je pametneje svetovala, saj smeti ne bi odvrgla, tako je rešila bitja vsa. Nina Milošič, 5.t Valentina Muršec, 5. t Bilo je kraljestvo na tem svetu, sijoče kakor zvezda na nebu. Kraljestvo onesnaženo je postalo. SIVA ČAPLJA, Maja Druzovič, 4. t, lavirana risba POMLAD, Tadej Požegar, 3. t, akvarel, tempera Lonci umazani so bili, ubogi kralj nogo noter dobi. Dekleta se trudijo, da princa zasnubijo. PINGVINI, Tadej Požega r, 3. t, barvni svinčniki VZOREC, David Majcen, 5. t, kolaž Živali v gozdu odpadkov ne potrebujejo, zato v kraljestvo jih vrnejo. Tudi ribe se ustrašijo, saj morje preveč je umazano. Vesoljčki jim nagajajo, saj tudi oni radi rajajo. Beračica premagala je vse, in kraljestvo spet veselo je. Beračica in princ se nista poročila, žalostno sta se poslovila. Nina Brumen, 5. t Lidija Korent, 5. t Bilje grad bleščeč in lep, v njem živela sta kralj in princ. Imeli so sijoče in hitre živali. TIHOŽITJE, Venesa Kuhar, 5. t, tempera Nino PavaIec, 6. t, in njegova žirafa, ki je v vlogi koša, oblikovana pa je iz odpadnih plastenk ter kartonske škatle OB KRESU, Blaž Potrč, 5. t, tempera, kolaž, akvarel POLJE, Mario Polanec, 7. a, barvni linorez Jedli so iz dvajsetih posod, vsako vsak dan so vrgli v kot. Tako nabrali so se kupi smeti, da jih pospraviti ni bilo več moči. Pa pride prva gospodična, da pospravila bi te nesrečne smeti, zato odvrgla jih je v gozd. Že cel mesec so bili ljudje brez skrbi, nato vrnile so se vse, in povzročale jim spet skrbi. Ko četrta gospodična prihiti, jih reši vseh skrbi, saj jim razloži, da smeti se moč znebiti ni. Tudi kralja je rešila, ko mu prste z lonca je dobila. Žan Šteflič, 5. t Leon Rola, 5. t Nekoč je sijoče kraljestvo živelo, kije nekaj lepega imelo. Včasih je bilo vse čisto, sedaj umazano je tisto. Onesnažili so si okolje, zato ne bo nikoli bolje. Kralj razglasil je vabilo, za takšno gospodično fino, ki najde rešitev edino. Za odpadke in smeti hitro prva se oglasi: Gozd, to prava bo rešitev, od tam ni možna več vrnitev. A glej, iz gozda vse se vrne, tudi tam jih nihče noče. Pa pride druga starka že, brž predlaga, vrzimo jih v morje. To naplavi jih nazaj, da bo v kraljestvu večji raj. Še zadnja h kralju prihiti: Vrzimo v vesolje vse smeti. Tako bili so kar tri dni brez odpadkov in smeti. Vesolje ni jih potrebovalo, zato podobno kot gozd seje odzvalo. m m PROMET NEKOČ, Aljaž Muršec, 5. a, barvni svinčniki PREPROGA, Nina Milošič, 5. t, svinčnik, oljni pastel VESOLJE, Jan Bubnjar, 7. a, barvni linorez »Tega delfina nisem ujel, ampak sem ga oblikoval iz odpadne embalaže,« pravi mladi »ribič« Boštjan Rola, 6. t Učenci 7. b pri oblikovanju reliefov iz gline Kraljestvo grozno že skrbi, ko modra starka nasvet podeli. Celi svet je prehodila, veliko izkušenj pridobila. Ni rešitve, pravi ona, le za to naj poskrbijo, da še več jih ne dobijo. Tako živeli so do konca dni, brez odpadkov in smeti. Venesa Kuhar, 5.t Sara Golob, 5. t WHY »Why's he crying?« asked Daisy. »Why's he unhappy?« said Jenny. »Why's he sad?« thought Loona. He's looking for his love, He's looking for a rose, The rose vvants his love. »Why's he crying?« asked Daisy. »Why's he unhappy?« said Jenny. »Why's he sad?« thought Loona. He can't find his love. He can't find the rose. The rose vvants his love. Aleksandra Kramberger, 7. a Če še niste videli zelenega konja, ga vidite zdaj - skupaj z mlado kiparko AnoVertič, 6. t Učenke 7. a pri slikanju z oljnimi pasteli PRESENETILA SEM STARŠE (Doživljajski spis) Presenetiti starše je nekaj lepega. Doma sem pospravila svojo sobo in posesala stanovanje. Med lanskimi poletnimi počitnicami sem bila večkrat sama doma. Enkrat sem se spomnila, da bi presenetila starše. Najprej sem si pospravila pisalno mizo. Nato sem šla pospravit posteljo, potem pa sem očistila še tla. V roke sem vzela sesalnik in najprej posesala svojo sobo, nato hodnik, spalnico, kopalnico in dnevno sobo. Čez nekaj ur so domov prišli starši. Ko so vstopili v stanovanje, so bili zelo navdušeni. Mami in ati sta me pohvalila, da sem pridna. Odločila sem se, da bom to večkrat storila. Pred kratkim sem spet vse pospravila in posesala. Sandra Lovrec, 5. a PES IN MAČKA Naša mačko je poškodoval pes s tačko. Ona se je razjezila in takoj pobegnila. Tisti Bačko me je zadel s svojo tačko. Povabil jo je na sir, da bi imela mir. Ona se mu je zahvalila, da bi se spoprijateljila. Jan Cafuta, 6. a IZZA OKNA, Jasmina Štebih, 9. a, barvni linorez KUKANJE SKOZI OKNO, Vid Murko, 9. a, barvni linorez 1 POGOVOR Z UČITELJICO MARIJO Koliko let ste že na šoli? Na šoli sem že 34 let. Zakaj ste se odločili, da boste učiteljica? Zato, ker sem v drugem razredu imela učiteljico, ki je bila do vseh enaka in sem ji želela biti podobna. Kakšne učence ste imeli najraje? Učence, ki so radovedni, delovni, prijateljski in upoštevajo navodila. Kako se počutite v svojem poklicu? Ta poklic mi lepša življenje. Kdaj se v šoli žalostni? Ko opazim, da učenci ne prihajajo radi k pouku. Nuša Drevenšek in Tjaša Vrbovšek, 3. a AT, Katja Kramberger, 7. b, barvni linorez POT NA VZHOD, Eva Majcen, 7. b, barvni linorez TRUEFRIEND Marko was a small boy. He was good-looking and popular. But he had a school-mate Tomaž, who was rude and nobody liked him. One day Marko got into big trouble. He broke a vvindovv in the hali. He didn't teli any-body and he ran away. But Tomaž saw him. Next day the teacher asked: »Who broke the window?« Marko didn't say anything. Then Tomaž stood up. »I broke the vvindovv, Miss,« he said. »Why did you do that?« »It vvas an accident, Miss.« Marko vvas surprised. Why did he lie, he thought. He felt guilty, so he said:»No, Miss. I did that.«Teacher didn't understand. »Who did that?« she asked again. »I did, Miss,« said Marko. »Tomaž vvanted to protect me.« That day Tomaž and Marko became best friends. Aleksandra Kramberger, 7. a KRAJINA, Rok Brunčič, 7. b, barvni linorez MOJA ŽOGA Moja žoga bo zadela nekoga. Moja žoga je odletela, ravno zdaj bo gol zadela. Moja žoga bo tudi moje srce zadela. Moja žoga bo priletela in sodnika zadela. Takrat piščalka bo zapela in sreča bo odhitela, ko v gol bo priletela ter konec zapela. Liljana Roškar, 7. b ŠOK, Florijan Fras, 9. a, barvni linorez CŠOD RADENCI OB KOLPI (Februar 2009) V ponedeljek, 9. februarja, smo se zjutraj učenci in učenke sedmih razredov OŠ De-strnik-Trnovska vas z učiteljicama Katjo Gajzer ter Barbaro Drumlič odpravili v šolo v naravi v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi. Vožnja je bila zelo zanimiva, saj smo prepevali ob spremljavi Damjanine kitare, se pogovarjali in šalili. Med potjo smo se še večkrat ustavili. Na eni izmed postojank smo si ogledali tudi medvede in okrog dvanajstih prispeli na cilj. Najprej smo se porazdelili po sobah, v katerih smo preživeli 5 dni. Nato smo se zbrali v jedilnici, kjer smo najprej kosili, nato pa smo spoznali naše tamkajšnje učitelje in se dogovorili o poteku dela v naslednjih dneh. Potem smo razpakirali in že so sledile prve učne ure. Sprehodili smo se do tako imenovane Velike stene. Ko smo se vrnili, je sledila večerja in po njej večerna animacija. 7. a je spoznal kačo Nevvtona in pajka Saharo, učenci 7. b pa so imeli turnir v namiznem tenisu. Ob 22.00 smo morali ugasniti luči in zaspati, kar ni bila lahka naloga, saj smo bili prevzeti od prvih vtisov in so imeli učitelji nemalo težav z nami. Naslednje dni smo zjutraj vstajali ob 7.15. Zbujali so nas tamkajšnji učitelji. Potem smo se uredili in pospravili ter se odpravili na jutranjo telovadbo, ob 7.45 pa na zajtrk. Sledil je prvi del dejavnosti (v torek smo spoznavali zavetišča in rastline v gozdu, v sredo živali v gozdu ter športno plezanje, v četrtek pa smo imeli pohod do jame Kobiljače). Okoli enih smo vsak dan kosili, nato smo imeli uro prostega časa. Popoldne je sledil drugi del dejavnosti (v torek smo spoznali črnega močerila, vrvi in vozle, v sredo smo opazovali glive ter se ukvarjali z lokostrelstvom, v četrtek pa smo govorili o varovanju okolja in orientaciji v naravi). Ob 18.30 je sledila večerja po njej pa prosti čas in priprava na večerno animacijo (v torek smo imeli gledališko igro, v sredo sta se ponedeljkovi skupini zamenjali, v četrtek pa so se predstavile vse sobe s svojo točko, sledil je srčkov ples, ki je trajal nekoliko dlje kot smo ponavadi smeli ostati pokonci). In okrog 22.00 je sledil spanec. Petek je bil malce drugačen od ostalih dni. Zjutraj smo vstali že ob sedmih, čeprav je bil prejšnji večer naporen. Pripravili smo že nekaj prtljage in odšli na zajtrk. Nato smo dokončno pospravili prtljago in jo odnesli v avlo. Potem smo se razdelili v skupine, s katerimi smo tekmovali v orientacijskem teku. Drugi razred seje medtem spoznal z življenjem v reki Kolpi. Po kosilu seje od nas poslovil g. Miro Košir, vodja CŠOD, in nam razdelil priznanja (npr. za najbolj urejeno sobo, najboljšo točko na srčkovem plesu, najboljša igralca namiznega tenisa itd.). Sledila je dolga vožnja domov. Čeprav je bil za nas teden naporen in je hitro minil, se ga bomo spominjali z velikim veseljem. Še posebej nekaterih anekdot. Aleksandra Kramberger in Damjana Žampa, 7. a in 7. b Učenci 6. t smo izvedli EKO projekt košev za celo Samostojno tiskanje barvnih grafik učenk 7. b šolo, celo vrtcu Trnovska vas smo podarili enega Zentrum der schulischen und auBerschulischen Aktivitaten Radenci bei Kolpa (Februar 2009) Am Montag, den 9.2. 2009 morgens, fuhren wir die Schuler und Schulerinnen aus der si-ebten Klassen der Grundschule Destrnik - Trnovska vas mit den Lehrerinnen Katja Gajzer und Barbara Drumlič, nach Radenci bei Kolpa. Die Fahrt war sehr interessant, vveil wir viel sangen und Damjana begleitete uns auf der Gitarre. VVahrend der Reise hielten vvir ein paar Mal auf den Rastplatzen an. Auf einem Rastplatz beobachteten vvir die Baren. Ungefahr um zvvolf Uhr kamen vvir ans Ziel. Zuerst gingen vvir in die Zimmer, in denen vvir fur 5 Tage ubernachtet haben. Dann versammelten vvir uns in dem Essraum, vvo vvir zuerst zu Mittag aBen, dann haben vvir und unsere Lehrerinnen erfahren, was vvir in den kommenden Tagen alles machen vverden. Dann hatten vvir schon die ersten Unterrichtsstunden in der Natur. Wir gingen auf die so genannte "Velika stena". Nach der Ruckkehr, a(3en vvir zu Abend und es folgte die Abendun-terhaltung. Die 7.a Klasse verbrachte die nachsten zvvei Stunden mit der Schlange namens Nevvton und Spinne namens Sahara, die Schuler und Schulerinnen der Klasse 7.b hatten das Tischtennis-Turnier. Um 22.00 sollten vvir schlafen gehen, vvas keine leichte Aufgabe vvar, vveil vvir von den ersten Eindrucken total ubervvaltigt vvaren, und die Lehrer hatten einige Probleme mit uns. Am nachsten Tag standen vvir um 7.15 auf, so vviejeden Morgen. Wir hatten die Morgen-gymnastik und danach folgte das Fruhstuck um 7.45. Dann folgte der 1 .Teil der Aktivitaten (am Dienstag lernten vvir das Leben der Pflanzen im Wald kennen, am Mittvvoch das Leben derTiere im Wald und das Sportklettem, am Donnerstag vvanderten vvir zu der Hohle Ko-biljača). Um 13:15 folgte jeden Tag das Mittagessen und vvir hatten danach eine Stunde Zeit fur uns. Am Nachmittag folgte der 2.Teil der Aktivitaten (Am Dienstag, lernten vvir den schvvarzen Grottenolm, Seile und Knoten, am Mittvvoch beobachteten vvir die Pilze und befassten uns mit dem BogenschieGen, am Donnerstag lernten vvir viel uber den Umvvelt-schutz und Liber die Orientierung in der Natur). Um 18.30 folgte immer das Abendessen, danach vvieder eine Stunde frei und die Abendunterhaltung (am Dienstag prasentierten vvir verschiedene Schauspiele, am Mittvvoch hatten die Klassen ihre Montagsaktivitaten gevvechselt, am Donnerstag prasentierten sich alle Zimmer mit ihren Nummern und danach folgte derTanz). Um 22.00 Uhr folgte der Schlaf. Freitag vvar ein bisschen anders vvie die anderen Tage. Wir standen schon um 7:05 auf. Wir packten und gingen danach zum Fruhstuck. Nach dem Fruhstuck brachten vvir das Gepack in die Aula. Dann folgten der Orientierungslauf und das Leben in dem Fluss Kolpa. Nach dem Mittagessen verabschiedete sich Flerr Miro Košir, der Leitende des Heims Radenci von uns. Er verteilte uns noch die verschiedenen Anerkennungen (zum Beispiel fur das bestgeordnete Zimmer, den bestenTischtennisspieler, usw.). Und nach der langen Reise endeten vvir am Freitag vvieder zu Flause. Obvvohl unsere Woche auch sehr anstrengend vvar, ist sie schnell vergangen und vvir vverden uns an die VVoche mit groRer Freude erinnern, insbesondere an einige Anekdoten. Damjana Žampa, 7. b Učenci 8. razredov smo ustvarjali tudi po hodnikih in stopniščih šole PRIPOVEDUJEM VNUKOM Draga vnuka, pred približno 70 leti sem bila stara 12 let. Svet je bil takrat že kar napreden, vsaka hiša je že imela televizijo, nekateri tudi računalnike. Tudi jaz sem bila med tistimi, ki smo jih imeli. Veliko časa sem preživela ob njem. No, seveda sem se tudi učila, ampak tedaj smo bili mladi skoraj zasvojeni s tehniko oz. compi, kot smo jim rekli. Med počitnicami smo otroci zganjali norčije, se s sošolci dobivali na travnikih in igrali nogomet, veliko časa pa smo lenarili pred računalniki. S starši smo hodili tudi na morje. Tekla so leta in prišla sem do srednje šole. Redno sem se učila in jo zato tudi uspešno končala. Začel meje zanimati kakšen dober poklic, zato sem se vpisala na fakulteto, jo tudi končala in si poiskala dobro službo. Pri 25-tih sem spoznala vajinega dedka. Čez dve leti sva se poročila in ko sem bila stara 28 let, sem povila vajino mami. V šoli je bila uspešna in pridna učenka, kar meje seveda zelo veselilo. Ko je bila stara 18 let, je njen oče umrl v prometni nesreči. Njegova smrt naju je obe pretresla, a sva morali nadaljevati z življenjem. Končala je osnovno in srednjo šolo ter fakulteto, v svojem poklicu je zelo uspešna. Njen uspeh je bil moja največja želja. Nato meje razveselila še z rojstvom vnukov. Vse življenje sem živela v tej hiši, hiši svojih staršev, po moji smrti jo bo dobila vajina mami. Vesela sem, da se ni odselila, da je z vajinim očkom in vama ostala tu. V življenju je veliko dosegla, kar je bila in še vedno je zame velika sreča. Moj ponos pa sta in vedno bosta vidva. Upam, da bosta tudi vidva o svoji mladosti nekoč tako pripovedovala svojim vnukom. Patricija Hameršak, 7. b Str. 'fl/m/m. 'Kiti. Icdtn jv 3.A /uuvunl.^L-. iierr 5 ti. tnuMn Ttjmjr W M 'T-tVt- ft '3wV7Tl /frU prebiidiU sms l.o^ PRIPOVEDUJEM SVOJIM VNUKOM Dragi moji vnuki, ker ne morem govoriti z vami, bi vam rada predala to pismo, da boste vedeli, kako seje moja mladost razlikovala od vaše. Saj sploh ne morem verjeti, da seje svet tako spremenil. Moja mladost je bila zelo težka, z veliko vzponi in padci. Ko sem imela pet let, so me mati peljali s seboj na njivo. Nisem vedela, kako bi se lotila dela. Opazovala sem mamo, kako dela. Sčasoma sem se tudi jaz naučila. Ker smo imeli veliko kmetijo, smo morali z brati in s sestrami pred poukom vedno oditi v hlev. Mama je čez nekaj let oslepela. Ker sem bila najmlajša, sem morala kuhati, prati in opravljati vsa opravila, ki jih je prej opravljala ona. Vsak dan sem na glavi nosila hrano na njivo in če sem bila prepozna, so me oče še kregali. Ko sem malo zrasla, sem izstopila iz šole in ostala na domačiji. Spoznala sem fanta in se z njim poročila. Bila sva srečna, imela sva pet otrok. Nekega dne, takrat sem imela 32 let, so potrkali na vrata. Dobila sem sporočilo, daje moj mož umrl pri delu.Takrat se mi je svet sesul. Najbolj hudo mi je bilo za najmlajšo hčer, ki sploh ni imela priložnosti, da bi ga spoznala. Kmalu za njim so umrli še moji starši.To sem dolgo prebolevala. Minevala so leta in sčasoma sem prebolela. Nekega dne so odkrili, da imam raka, in mi povedali, da je malo možnosti za ozdravitev. Bila je temna noč, k meni je pristopila pojava, ki je nisem prepoznala, in mi dejala, da bo z mano še vse dobro. Čez nekaj časa sem pri zdravniku izvedela, da raka ni več. Ozdravela sem in moja vera se mi je obrestovala. Od takrat naprej sem bila srečna, vse dokler nisem oglušela. A še vedno verujem in vem, da se mi bo sluh nekega dne povrnil. Za vas pa upam, da boste srečni in zadovoljni z vsem tem, kar imate. Vaša babi. Larisa Pukšič, 7. b Eko kiparski projekt Vesolje, učenci 9. b sestavljajo Učenci 9. b kaširajo sestavljene konstrukcijo planeta iz odpadnih stiropornih plošč konstrukcije s časopisnim papirjem EKO BRALNA ZNAČKA Učenci 2. razreda na PŠ Trnovska vas smo se tudi v letošnjem šolskem letu odločili za EKO bralno značko. Prebrali smo krasno slikanico IGRAJ SE Z MANO. O prebrani vsebini smo se pogovarjali in poustvarjali. Izdelali smo plakat SONCE PRIJATELJSTVA. Po končanem delu smo se postavili okrog našega sonca in zapeli pesmico Ml SE IMAMO RADI. Na to melodijo smo zapeli še dve naši kitici (BEREMO NAJRAJŠI in VSI SMO EKO FRAJERJI). Zapisala razredničarka Majda Drumlič POGOVOR Z MAMICO Mamica, kaj si po poklicu? Po poklicu sem prodajalka. Zakaj si se odločila za ta poklic? Ker meje poklic prodajalke veselil že od otroštva. Že kot majhna punčka sem se rada igrala trgovino. Kam si hodila v poklicno šolo? Hodila sem v srednješolski center Ptuj. Ali si bila na kakšnem tekmovanju? Bila sem v Celju, dosegla sem 1. mesto v prodaji. Ali delaš sedaj v svojem poklicu? Delno tudi, ker k delu na kmetiji spada tudi prodaja. Rada delam z ljudmi. Nika Matjašič, 3. a V likovni snovalnici eni še razmišljajo, ko Kdo pravi, da cicibani nismo tiskarji? drugi že ustvarjajo V snovalnici že. OSTALA SEM BREZ DOMA (Domišljijski spis) Po hudem neurju sem ostala brez doma. Čisto vse je uničeno: okna, vrata, žaluzije, fasada in streha. Vsi smo žalostni, a nič ne pomaga. Bilo meje strah. Zaradi toče nisem spala, skrila sem se pod odejo in končno zaspala. Drugi dan sem videla, da ležita na tleh tudi dve jablani, na njiju pa še polno zrelih in sočnih rdečih jabolk. Podvizala sem se in jih šla pobrat, ker jih bo mamica potrebovala za jabolčni zavitek. Malo sem pomagala, za celo družino je bilo dovolj. Po osmih mesecih je bilo vse popravljeno, nihče ne, ve zakaj je bila toča. Jaz pa vem, zakaj je tako: mi uničujemo naravo, narava pa nas. Zdaj pa živimo srečno do konca svojih dni. Anja Ivančič, 5. a dfinaf Nato zaposlovanja nepremičnine LABIRINT, Blaž Mlasko, 9. a, konstruktivistična pesem NEO, Aleksander Majcen, 9. a, konstruktivistična pesem PROTIKREGINSKI PRAŠEK (Domišljijski spis) Spet je pust deževen dan. Sestra mi je nagajala, ati in mami sta se kregala.Tudi sam sem bil slabe volje. Za nič mi ni bilo. Želel sem se umakniti od vsega čudnega dogajanja. Šel sem raziskovati klet v naši hiši. V nekem starem zaboju sem našel zaprašeno stekleničko. Ko sem obrisal prah, sem na njej zagledal napis »protikregin«. Želel sem jo pokazati atiju. Ko sem tekel po stopnicah, sem se spotaknil in padel. Steklenička je poletela po zraku in se ob udarcu v tla razbila. Tekočina se je razlila po stopnicah, naenkrat pa je izhlapela. A glej, čudež: starši so se nehali kregati, sestrica je bila nasmejana. Zunaj je posijalo sonce. Bil sem vesel, da se nihče nikoli več ni prepiral. Žan Markež, 4. a V OPB se navajamo na samostojno delo in Učenci OPB pri kosilu v jedilnici reševanje domačih nalog DRUŽINA, Adrijana Koser, 9. a, konstruktivistična pesem KROKODIL Živel je krokodil, kije prav poseben bil. Krokodil bi se kar skril, ker se ni umil. Vidi zajca, preseneti ga njegova črtasta srajca. Nato vidi miši, ki mu rečejo: »V uho se piši.« Vidi perilo in se spomni na milo. Tomas Brumen, 5. a AKROSTI AKROSTIH, Žan Krajnc, 8. a, kolaž, svinčnik PRAŠEK PROTIVOJNIN Bil je oblačen dan. Oblaki so bili bolj temnih barv, ko se je začela vojna. Vsi očetje so morali oditi v vojno, otroci pa so odšli v šolo. Bili so v skrbeh za svoje očete. Naslednjega jutra so se spomnili, da bi skuhali protivojno juho. Učiteljica seje s predlogom strinjala. Vsak učenec je moral prinesti nekaj hrane. Celo mame so se jim pridružile in jim priskočile na pomoč. Vso hrano so dali v velik lonec. Dodali so vodo in počakali, da zavre. Nato so še dodali prašek protivojnin. Čez nekaj časa se je iz lonca začelo kaditi. Kadilo seje do mesta, kjer je bila vojna, in vsi vojaki so se pomirili in si podali roke. Sklenili so, da ne bo več vojn. Otroci in mame so bili veseli, ker so se očetje vrnili živi in zdravi. Matic Krepek, 4. a Učenci OPB med športnim razvedrilom v telovadnici ŠPORTNI UTRINKI SONČNI GRIČ Zbrala in uredila: Lilijana Pisar Koordinator: Drago Skurjeni Besedila v tujem jeziku: Katja Gajzer, Martina Zelenik in Andreja Rojs Jezikovni pregled: Bojana Kolenko Likovna oprema: Janko Marinič Tehnična podpora: Jernej Feguš Naklada: 500 izvodov Tisk: Založba Rokus Klett d. o. o. L IC r samo 32 EUR če boš revijo prejemal na dom D NATIONAL GEOGRAPHIC SLOVENIJA Vsak nov naročnik postane tudi član KLUBA NG JUNIOR in prejme osebno člansko & kartico ter brošuro s seznamom ugodnosti. Naročila in informacije: tel. 080 1922 I www.junior.si narodla@rokus-klett.si I pri šolskem poverjeniku