^TVand NO. 189 AH6IUCAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 4, 1965 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI Ksnčno na pravi poli! Združene države so začele natančnejše nadzirati uporabo svoje pomoči v tujih državah. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je vedel že davno pred dnevom, ko; je prišel v Belo hišo, kako potratno zapravljajo tuje države ameriške podpore, ker se ne bojijo nobene a-nreriške kontrole. Kontrole res ni bilo nobene, ker se naši diplomat j e niso hoteli boriti proti zlorabi načela o nevmešavanju v zadeve tuje države. Ravno to načelo je omogočalo podpiranim, da so protestirali proti vsakemu poskusu, da bi naša dežela presodila, ali se naše podpora res rabijo tako, kot je bilo dogovorjeno. Zato je dal našim diplomatom nalog, da kontrole ne smejo zanemarjati, vendar pa v taki o-kliki, da tuje države ne bodo Prizadete. To ni dosti pomagalo. ^edaj je napravil predsednik Johnson še korak naprej. Naročil je kontroliranje tudi takrat, kadar tujim vladam to ni všeč. Jako se je zgodilo, da so saigon-£ki uradniki v neki vietnamski Provinci na debelo kradli in raz-sipali ameriško podporo. Ko so jim naši uradniki hoteli stopiti rra prste, so začeli ogrožati njihovo življenje. Mera je postala zvrhana in naše poslaništvo v ^aigonu je kratkomalo ustavilo nove podpore omenjeni provin-c'i, saigonski vladi pa reklo, da^ ho to tudi držalo, dokler ne bo v Provinci več reda. Za nameček lahko dodamo: listi saigonski uradniki, ki so 2lorabljali ameriške podpore, imajo močno zaslombo v ’rekem saigonskem ministru. To-^ej prava politična korupcija. Za take postopke pa res ni tre-a dajati podpor tudi saigonski Wadi ne! Novi grobovi ‘-‘čtiat skuša rešiti ostan-ke zakona o občinski samoupravi Washington, d.c. — Demokratski senator Bible iz Ne-Wde, ki načeluje senatnemu boru za mestne zadeve naše ^’estolice, je sklenil, da bo po-UsB najti pot, kako bi se dalo ,e haj rešiti v korist washing-°nski občinski samoupravi, ki j1 o je predstavniški dom na po-0 reakcij onarnega kongresna Smitha pokopal. 2 *hle upa, da bi se besedilo ^nanega Siskovega zakona, ki ^ 0 zavlačuje samoupravo v da C^° ^ak° spremeniti, ■Vo 1 hil postopek za samoupra-16 mogoč že prihodnje leto. Bib-ra ^ Zaoel akcijo gotovo v spono UmU S Predsednikom Johnso-Zal-11' ^ov° besedilo Siskovega 2o °^a hi seveda moralo priti kje^ .Pred predstavniški dom, Ppjf k’ §a nasprotniki samo-p0vaVe . gotovo poskusili zopet ki 20Puati- rsoejo zagovorni- a ona v predstavniškem do-V^.kako bi se ognili tej ne- slopSak da slovenska pro-^hnjstična emigracija še ži- vi, krepko živi, deluje, napreduje, v javnosti nastopa, je prisotna v raznih mednarodnih forumih, ima močan tisk, ki širi resnico o preteklih in sedanjih dogodkih doma. Zato poskušajo na vse načine, da bi to emigracijo razbili, uničili, spravili v medsebojne spore in borbe. V ta namen se poslužujejo najrazličnejših sredstev. Eno izmed teh je zopet — krščanski socializem. Zopet naj krščanski socialisti opravijo, česar komunisti ne morejo. Krščanski socialisti naj razdvojijo slovenske kulturne delavce v zamejstvu, naj zlasti u-ničijo ugled in delovanje izrazito protikomunistične Slovenske kulturne akcije, Svobodne Slovenije, Mladike, Katoliškega glasa in dr. Krščanski socialisti napadajo in blatijo vodilne delavce slovenske protikomunistične emigracije, branijo Osvobodilno fronto in partizanstvo, pojejo slavospeve “krščanskemu socialistu” Kocbeku, ki je v vsem času komunistične revolucije sedel v izvršnem odboru O. F. in je torej soodgovoren za moritve tisočev Slovencev in Slovenk in zlasti pri pokolju 12,000 vrnjenih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev in njihovih družin. Kje pa se javljajo krščanski socialisti v zamejstvu? Svoje zatočišče imajo v tržaškem “Novem listu,” ki je pravi trojanski konj za primorske Slovence. Ta list že 13 let spretno ruši idejno in organizacijsko edinost primorskih Slovencev, hvali in priporoča sovjetsko in jugoslovansko komunistično “stvarnost,” žolčno napada in smeši slovensko protikomunistično e-migracijo, napada in smeši pa tudi sploh vso zapadno kulturno in politično delo. Posebno pa se je “Novi list” razgalil ob aferi pri Sv. Križu pri Trstu. Njegov kulturni urednik Franc Jeza, znani krščanski socialist in bivši partizan, se je pri tej aferi odkrito postavil na partizansko stran in trdi, da so bili partizanski ideali pravi in kdor žali te ideale, ta zaslepljeno vztraja na zgrešeni medvojni politiki. — Drugi list, kamor ležejo krščanski socialisti svoja jajca, je “Slovenska svoboda” v Monako-vem. Pred seboj imamo prvo številko. V več člankih je skrit, v nekaterih pa očiten strup, ki naj razje telo slovenskih protikomunističnih emigrantov. Ta list očita vodnikom teh emigrantov oportunizem, hinavščino, strah, idejno senilnost. V posebnem članku pa dviguje “krščanskega socialista” Kocbeka do neba in trdi, da je Edvard Kocbek eden najodličnejših če ne najodličnejši predstavnik sodobne slovenske literature. Rekli smo in ponavljamo, da je Kocbek soodgovoren za komunistične brutalnosti in Slovenskem. Njegov krščanski socializem je bil samo navidezen, samo trojanski konj; v resnici je bil pravi marksist-leninist. Samo nekaj dokazov: V svojih partizanskih spominih, ki nosijo naslov “Tovarišija,” pravi: “...vedno bolj spoznavam ali bolje rečeno doživljam marksistično razpoloženje...” (str. 37), “Nastaja nova doba, ki ji bo podlaga socializem” (str. 101), “Spoznavam komunistično zgodovinsko zakonitost” (str. 245), “Partizanstvo so slovenske duhovne vaje” {str. I. Dva valova povojne emigracije Povojna emigracija je komaj 20 let zdoma, pa se že čuti velika razlika med prvim valom, ki je zapustil domovino v prvem povojnem desetletju in drugim, ki je prišel za njim. Prvi val je poznal življenje v predvojni Jugoslaviji, je skusil vse grozote okupacije in tragedijo državljanske vojne, ve kolikor toliko tudi o življenju v komunistični Jugoslaviji. Si torej lahko ustvarja primerjave in sodbe, si lahko ustvari tudi svojo sodbo o komunizmu, kakršnega pozna iz lastne skušnje. Čisto drugačen je pa tisti — ne ravno velik — roj emigracije, ki je zapustil rodno grudo po prvem v drugem desetletju po zadnji vojni. Ta val je premlad, da bi poznal življenje v medvojni Jugoslaviji, je tudi premlad, da bi mogel oceniti vse, kar se je v starem kraju godilo med vojno. Ta rod ni 282), “Krščanski socialisti nočemo biti le podrejeni učenci revolucionarji druge in tretje kategorije... Hočemo biti polnokrvni aktivisti... (str. 431). Tistim, ki iščejo krivcev naše tragedije in pokoljev naših ljudi vsepovsod, samo tam ne, kjer so v resnici, t. j. pri komunistih in pri Angležih, naj citiramo še en stavek, iz katerega je razviden ves Kocbekov cinizem in njegova odgovornost za pokolje na Slovenskem. Na str. 41 “Tovarišije” pripoveduje, da je imel dolg razgovor s Kidričem in da sta skupno ugotovila, da je potrebno duhovnike, ki začenjajo ogrožati naše (t. j. partizansko) delo, justificirati po treznem premisleku vseh okoliščin. In to je bil “krščanski” socialist. Takega človeka imenuje “Slovenska svoboda” za najodličnejšega slovenskega predstavnika.' — Našteli bi lahko še razna druga mesta v “Slovenski svobodi,” ki kažejo, da imajo tam besedo “krščanski socialisti” — komunistični trojanski konji. Pri listu pa sodeluje tudi nekaj poštenih ljudi v dobri veri in ti vršijo vlogo “koristnih budal.” Tako vlogo vršijo tudi nekateri prodajalci tega lista. Da bi bil list za nepoučeno javnost bolj privlačen, se zavzema za idejo slovenske države. To naj bi bile limanice za lovljenje kalinov. In kaj naj rečemo o reviji “Most” in njegovem glavnem u-redniku Levu Deteli? Zakaj je, Detela začel izdajati v Trstu novo kulturno revijo “Most,” ko tam že izhaja revija Mladika? Kako je mogel kot glavni urednik objaviti v tretji številki popolnoma marksistično usmerjen članek Aleša Lokarja? Čerriu napada — Slovensko kulturno akcijo? Čemu napada slovenske katoliške politike in jim — podobno kot Jeza — očita zgrešeno medvojno politiko? Ali je bila in je morda borba zoper komunizem zgrešena politika? Zakaj je zapisal v nekem javno objavljenem pismu naslednje: “Kdaj bomo smeli s svojo lastno revijo spregovoriti v Sloveniji tudi krščanski socialisti?” Ali je treba vzeti ta stavek kot prošnjo za sodelovanje? — Kakor smo že pred vojno in med njo trgali krinke z obrazov komunistov in njihovih sopotnikov, tako hočemo — v prepričanju da je to naša dolžnost — tudi danes opozarjati slovensko javnost na skrite volkove, ki hodijo okoli v ovčjih kožuhih. , , ^ Rudolf Smersu _ I. A.: Prebuditi se bo treba užival normalne vzgoje in izobrazbe — seveda brez lastne krivde, — zato pa je prišel pod vpliv komunistične diktature, ki se mu ni mogel ogniti, saj mu je podlegel celo starejši rod. Življenjski pogoji, ki so po vojni bistveno spremenili duhovni obraz in materialno podobo naše bivše domovine, so pa tudi vplivali na pogled povojne mladine na svet, torej tudi na dimgi val. Miselnost prvega vala mu je postala tuja, je ni več razumel. Vsako besedo, vsak pojav pojmuje po svoje, drugače od prvega vala. Nastala sta torej dva svetova, ki se še ne moreta znajti v medsebojnih odnosih. Zato pa oba trdita, da imata prav. Prvi val sumi, da je drugi val vse preveč “okužen” od komunizma, drugi val pa trdi, da je prvi obtičal s svojimi idejami tam, kjer je bil v trenutku, ko je zapuščal domače kraje; je torej zaostal za časom in zgubil stik s sodobno stvarnostjo. Odskočni deski za poglede na komunizem se torej razlikujeta in zaenkrat ne dajeta možnosti za skupne nastope proti komunizmu. To je gotovo škoda in zahteva odgovor, kdo ima prav. Zdi se nam, da bi moral biti prvi val strožji v oceni lastnega stališča in pokazati več razumevanja za stališče drugega vala. Ne bi prav nič škodovalo, ako bi si prvi val postavil vprašanje, ali ni prišel čas za revizijo marsikaterega med njegovimi pogledi na komunizem. Že pripravljenost na debato o reviziji bi ga približala drugemu valu. Naj se dotaknemo samo par točk, ki spadajo v tako debato. II. O pridobitvah narodnoosvobodilnih bojev Vsaka vojna in vsaka revolucija pustita za seboj posledice, ki jih more zanikati samo slepec. V Sloveniji je take posledice rodila tudi zadnja in z njo vred državljanska vojna. Pretežno dobre za zmagovalce, pretežno slabe za premagance. Kar smatrajo zmagovalci za dobro, smatrajo premaganci za slabo in narobe. Velja tudi pravilo, da vsakdo skuša videti samo dobre posledice, ne pa slabih. Končno dobijo posledice še dvojna imena, zmagovalci jih imenujejo drugače kot premaganci. Seveda se tudi ocene posledic razlikujejo kot noč in dan. Tudi slovenski komunisti so našli za posledice svoje ime: “pridobitve narodno - osvobodilnih bojev.” Njihovi nasprotniki pa nimajo o posledicah soglasne sodbe. Prvi Val emigracije sploh odreka posledicam vsak značaj “pridobitev,” jih smatra za katastrofo slovenskega naroda. Čim preje izginejo, tem bolje za Slovence. t Drugi val pa ne gre tako daleč. Prizna posledice kot stvarnost, ki se ne da izbrisati, naj bo dobra ali slaba. Bojuje se pa za pravico, da lahko te “pridobitve” svobodno ocenjuje tudi na domačih tleh, ako bi mu bila dana možnost in prilika. Hoče imeti pravico, da lahko pridobitve obsodi, da komunistom očita, da so jih zmaličili in da je prišel čas, da se sedanji nosilci komunističnega režima umaknejo in napravijo prostor novim silam, ki bi iz pridobitev res ustvarile nekaj dobrega, Med stališčem prvega in drugega vala je torej globoka razlika. Značilno pa je, da stališče drugega vala ni osamljeno na domačih tleh. Z njim se strinja celo večina puntarjev v mladih komunističnih vrstah. Ti so večkrat celo drznejši v zahtevnosti od drugega vala. Uradni slovenski titovci so na primer očitali Perspektivcem, da jih hočejo izriniti z oblasti in jo sami prevzeti. To se pravi: komunizem naj kar ostane, toda Perspektiv-ci bi iz njega napravili nekaj boljšega in ga prekvasili z novimi idejami. Ni čudno, da so take ideje najbolj razburile novi razred in Tita samega, česar ne taji. Kako je reagiral uradni komunizem na ta pojav med mladimi komunističnimi puntarji? Začel je popuščati! Dovolil je in dovoljuje kritiko o pridobitvah, ampak ne o vseh. Nekaj pridobitev je še 'zmeraj ostalo nedotakljivih. “Komunist” od 22. januarja jih na strani 10 navaja takole: “Za jugoslovanske narode ni več bistvenih nejasnosti o sledečih vprašanjih: ali odpira več življenjskih možnosti epigonsko podrejanje tujim državam ali pa nacionalna neodvisnost in intenzivno sodelovanje z vsemi naprednimi in socialističnimi silami na svetu; ali smo dosegli hitrejši gospodarski in družbeni razvoj v okviru kapitalistične ali socialistične lastnine in družbene ureditve; ali je vsak posamezni med jugoslovanskimi narodi in ali so vsi skupaj močnejši in varnejši v svetu, če jih povezuje nacionalna ravnoprav-nost, ali če jih razbijajo antagonizmi centralizma in separatizma; ali dajejo večje razvojne možnosti jugoslovanskim narodom večstrankarski sistem, meščanske in klerikalne stranke, kakršne so obstojale v stari Jugoslaviji, ali sistem socialistične demokracije; ali daje večje razvojne možnosti naravna enotnost kmetov, delavcev in izobražencev ali njih politična neenotnost?” Ako drugi val prizna obstoj “pridobitev” ali posledic, kakor hočete, potem se vsekakor nahaja v boljši družbi kakor prvi val. Prvi val ima doma vedno manj ljudi, ki bi se strinjali z njim v njegovi sodbi o “pridobitvah,” drugi pa več. Kdo je torej — politično gledano, na boljšem? Kdor torej smeši drugi val, češ da priznava obstoj “pridobitev,” odnosno posledic državljanske vojne, si pa pridržuje pravico do kritike, samo dokazuje, da je pravilen očitek drugega vala, da je prvi zaostal za časom, se odmaknil od stvarnosti in ne čuti več, kakšni vetrovi vlečejo po Sloveniji in Jugoslaviji- III. Poglavje o socializmih 1) Ko je pred dobrimi 40 leti začel Hitler šariti s svojim nacionalnim socializmom, so nemški strokovnjaki našteli nad 300 različnih pojmov o socializmu. Skoraj 99% teh socializmov spada danes v zgodovino, s tem pa še ni rečeno, da se ne bodo pojavljali novi. Povojne socializme lahko delimo grobo v dve skupini: v socializme, kot se razvijajo v svobodnem svetu, in socializme za železno zaveso, ki spadajo v komunizem, pri čemur komunisti vendarle trdijo, da so oni tudi začasni socialisti, ker doba za pravi komunizem še ni prišla vkljub njihovim diktaturam. Obe skupini se ločita v odnosih do svobode in demokracije. Socialisti so za svobodo na vseh področjih, na političnem pa povrhu še za demokracijo, zato pravimo, da so za svobodno demokracijo. Socialisti v komunističnem taboru odnosno komunisti pa pravijo, da so za ljudsko demokracijo, to je tako, kjer lahko pride njihova vodilna vloga (to je diktatura) do polne veljave. So torej dejansko proti svobodi in demokraciji, ker so za diktaturo. Ta razlika onemogoča vsako intimnejše sodelovanje med socialisti in komunisti, akoravno v mnogih točkah njihovega gospodarskega in socialnega programa ni prevelikih razlik. Socialisti in komunisti se torej ločijo v prvi vrsti v pogledih na politiko, veliko manj na ostalih področjih. Prav tako važno od razlike med socialisti in komunisti je dejstvo, da je po zadnji svetovni vojni socializem ostal politična moda. Vsakdo, ki noče veljati za konservativca ali reakcionarja, hoče biti do neke meje socialistično nadahnjen, čeprav se morda samemu še izogiba. Po tej poti smo dobili v raznih na levo usmerjenih strujah vse polno novih socialističnih pojmov, navadno zelo meglenih. Na drugi strani pa tudi nasprotniki socializma vidijo socializem v vsem, kar jim ne gre v račun. Ameriški konservativci vidijo na primer v vsaki socialistični zakonodaji začetek in nevarnost “socializma.” Torej zmeda pri vseh in povsod. 2) Še večja zmeda vlada v tem pogledu za železno zaveso, na primer v Jugoslaviji. Tam so komunisti vzeli v zakup socializem. Kadar je treba, so komunisti, kadar se pokaže drugačna potreba, so socialisti. Zadnjič so poslali v Italijo kar dve delegaciji: prvo komunistično k italijanskim komunistom, drugo “socialistično” k Nennijevim socialistom. Treba je bilo samo spremeniti par besedi v naslovih delegacij, pa je bila stvar v redu. Beseda socializem je v Jugoslaviji v časteh ne samo pri komunistih, ampak tudi pri njihovi opoziciji, kar jo je na tihem. Opozicija se nahaja v čudnem položaju. Komunizma ne mara, ker ga skuša na lastni koži, kapitalizma tudi ne mara, ker sploh ne ve, kakšna je njegova današnja podoba. Ga presoja po vzorcih iz preteklih stoletij, kot jih slikajo komunisti. Kaj ji preostaja drugega, kot da se je začepila za besedo socializem. Ker nima pravice do lastne organizacije, nima priložnosti, da bi svoj socializem predebati-rala in pojem razčistila. Zato ima vsak nasprotnik titovstva svoj pojem o socializmu, navadno zelo primitiven. Želi si na tihem tak socializem, ki bi v njem bilo treba čim manj trdo delati in čim več na lahko zaslužiti. Take vrste zmešan socializem cvete tudi v glavah drugega vala emigracije. Ko pridejo na svobodo, se čudijo, da morejo v njej ljudje tako veliko delati, da se morajo toliko truditi za svoj napredek. Čudijo se, da v svobodi ni takih delovnih pogojev kot v Jugoslaviji. To jih zapelje, da vidijo na tujem vse polno temnih strani, ki jih v Jugoslaviji ni, odnosno ni bilo; postanejo razočarani. Le počasi spoznavajo resnico, kot jo vidi svobodni svet. Čim več je v njih volje za uspehe ob trdem delu, tem preje spregledajo, toda vera, da bo Jugoslavija po zatonu komunizma vendarle prišla do svojega “boljšega socializma,” s tem v njih ne ugasne. Ravno vera in upanje v nek nov “socializem,” ki naj bi sledil komunizmu, je političen pojav, ki bi moral z njim računati prvi val emigracije. Ne roji samo v glavah drugega vala emigracije, je doma tudi med tiho opozicijo v Jugoslaviji. Treba je računati z njim. Beseda sama naj ne straši, akoravno se je marsikdo v vrstah prvega vala emigracije boji. Mislimo, da je strah precej pretiran. Beseda ni konj, še posebno v politiki ni. Treba jo je zmeraj razumeti v luči dejanskih razmer in ne samo v luči zgodovine. Časi se pač spreminjajo in politika se mora z njimi, ako noče utoniti v lastni zastareli načelnosti. 3) Tu sem spada beseda o krščanskem socializmu. Krščanski socializem ni izvirna slovenska ideja. Je bil na prelomu stoletja presajen iz tujih krščansko-socialnih gibanj. V boju proti socializmu in po prva svetovni vojni s komunizmom je zmeraj manj mislil na pridevnik “krščanski” in zmeraj bolj na samostalnik “socializem.” Ko se je po prvi svetovni vojni vmešal v politiko, se ga je lotila kljubovalnost in žeja po originalnosti. Boj s komunizmom je prelevil v tekmo z njim. V tekmi je hitro podlegel in padel pod komunističen vpliv. Vse skupaj se je končalo s potopom v komuni stično Osvobodilno fronto. Komunisti so puščali in puščajo ostankom krščanskega socializma samo še toliko akcijske svobode, kolikor jo ostanki rabijo za agitacijo okoli ogla za jugoslovanski komunizem. O idejni osnovi svojega gibanja ne govorijo več. Doma ubogajo komuniste, zunaj, v svobodi, pa branijo svojo politiko v prikritih besedah. So v vrstah prvega vala emigracije želje po obnovi boja s temi ostanki na način, ki smo nanj navajeni še izpred časov zadnje vojne. Mislimo, da tak boj ne bo rodil pričakovanih sadov. Pobijati te ostanke s sklicevanjem na papeške enciklike ne bo rodilo pravega uspeha. Ako bi se bili krščanski socialisti bolj držali idej, naukov in duha o-krožnice Leona XII “Rerum no-varum,” bi poznejšim papežem ne bi bilo treba pisati novih okrožnic o tem problemu. Spor z ostanki’ krščanskega socializma je treba presojati le s političnega stališča, saj obravnavajo v svojih izjavah samo politične probleme. Odgovorijo naj na vprašanja: kako to, da vse ostale vrste socialistov zagovarjajo svobodo na vseh področjih, na političnem pa še demokracijo, dočim slovenski krščanski socialisti molčijo? Kako to, da vidijo v titoizmu samo svetle strani, temnih pa ne omenjajo niti toliko kot puntarji v komunističnih vrstah? Kako to, da niti besedice ne zinejo v prilog zahtevi, da naj Tito dovoli OBLAST IZ LJUDSTVA IN DRUGO organiziranje opozicije na vseh področjih, tudi na političnem?? Molčati bodo morali in njihov lastni molk jih bo ubil. Priznati se pa mora krščanskim socialistom, da imajo dober političen nos. Vedo, kaj mislijo ljudje v Jugoslaviji o socializmu in kako jih mnogo mec njimi upa, da bodo v svojevrstnem socializmu, ki ga še ne poznajo, našli svojo srečo proti koncu komunizma. Vedo, da mnogi celo upajo, da se bo počasi sam komunizem prelevil v socializem. Počemu torej ne špekulirati na besedo socializem? 4) Pa še na kratko o “katoliškem protikomunizmu.” Tudi ta ideja je našla zagovornike v našem emigrantskem tisku. Je pa s političnega stališča zgrešena, ker deli protikomuniste v kategorije boljše in slabše vrste, saj trdi, da boljšega protikomunizma od katoliškega ni. Kolikor se tiče boja katoličanov proti komunističnemu napadalnemu brezboštvu, ima ta ideja prav, ne pa na ostalih frontah proti komunizmu. Kako naj bo katoliška Cerkev proti komunizmu na vsakem področju, ko ima v svojih redovih tako idealno obliko komunizma, da bi si komunisti obliznili vseh deset prstov,'če bi kaj podobnega mogli sami doseči? Čim preje bo- ta ideja pozabljena, tem boljše zanjo in za vse protikomuniste. IV. Kje je ostala svoboda? 1) Povojna emigracija vseh vrst se strinja samo v eni točki: pregnati je treba komunistično diktaturo, kjerkoli se pojavi. Namen je lep, cilj vreden vse pohvale, toda vsebina boja proti komunizmu je pogfešno-postavljena. Vsaka aktivnost v človeškem življenju se bori za nekaj ali proti nečemu. Tista, ki se bori za nekaj, je pozitivna, tista, ki se bori proti nečemu, je negativna. Pozitivna je močnejša kat negativna. Negativna je namreč v svojem delu in cilju navezana na nekaj, kar leži zunaj njenega območja. Cilj, ki ga zasleduje, lahko propade sam od sebe, lahko ga pa zmane tudi pritisk nepričakovanih nasprotnih sil. V obeh slučajih je z dosego negativnega cilja končana tudi negativna aktivnost. Da to razložimo na boju proti komunizmu. Boj proti komunizmu je negativen v tem smislu, da gleda samo, kako bi komunizem uničil. Temu cilju podreja vse svoje sile in vso svojo taktiko. Zgodi se pa lahko, da postane očitno, da komunizem ne bo propadel tako hitro kot njegovi nasprotniki želijo. V tem slučaju negativen značaj antikomunizma pride hitro do izraza. Antikomunistično gibanje se pretvarja iz živahnega udejstvovanja v ponavljanje gesel, želja in upov, ki jim čas spere s površine vso stvarnost in privlačnost. Ostane le golo načelo boja. Takih načel se pa ljudje hitro naveličajo, če ne vidijo v njih stalnega pritoka novih življinj-skih sil in idej. Boj proti komunizmu postane šablona, ki se ponavlja od dneva do dneva, od manifestacije do manifestacije, od sklepov do sklepov, ki jih nihče ne izvršuje. Boj začne hirati, dreveneti, se spremeni v političen obred, ki ga prenašaš samo zaradi ljubega miru. Kdor bi pa kritiziral tako stanje, bi se zameril na levo in desno. Čisto drugo sliko pa daje boj za svobodo. To je boj za nekaj pozitivnega. Kdor je za ta in tak boj, je ob enem tudi za boj proti vsem sovražnikom svobode, ki jih je bilo v zgodovini človeškega rodu zmeraj na pretek. V naši dobi je najhujši sovražnik svobode gotovo komunizem, toda ni edini. Imamo žali-bog tudi dosti diktatorjev druge vrste, ki še celo opravičujejo svoje režime z bojem proti komunizmu, ki ga na svoj način tudi skušajo preganjati. Boj med svobodo in komuniz- mom traja že peto desetletje. Spopadi med obema nasprotnikoma se vršijo neprenehoma na vseh področjih; v neprestanih spopadih zmaga enkrat prvi enkrat drugi in narobe. Tega boja pa ne vidi v vsej svoji obsežnosti, kdor misli samo na njegovo politično plat. Spopadov med svobodo in diktaturo je navadno še najmanj na političnem polju. Na njem namreč diktatura naj hujše zatira vsako organizirano opozicijo in celo preganja posameznike kot namišljene in morebitne politične nasprotnike. Zato je pa takih spopadov veliko več na drugih področjih človeškega udejstvovanja, največkrat na verskem in kulturnem področju. Taki spopadi se vršijo velikokrat na tihem, treba je pazljivosti, da jih ne spregledaš. Niso razvpiti, zato lahko podcenjuješ njihov pomen. To je velika škoda. Vsaka zmaga svobode v takih spopadih pomeni namreč rahljanje diktature. Dolžnost vsakega protikomunista, ki ne oznanja samo z besedami boja proti komunistom, je v teh spopadih velika, težka in zahtevna. Protikomunist mora namreč pomagati po svojih močeh ob vsaki priliki, oh vsakem spopadu, silam svobode, naj se spopad vrši na kateremkoli področju. Ne sme pri tem šele ogledovati, kakšne so te sile, odkod so prišle, kakšen je njihov miselni krog, kot pravimo. V boju proti komunizmu so vredne vsake podpore, saj se bofijovs.protikomunisti vred proti komunistični' diktaturi. -"H j , 2) Boj med svobodo in komunizmom v Jugoslaviji se je začel že 1. 1918 in končal svojo prvo dobo 1. 1945 z zmago komunizma. Prvih pet povojnih let je bila svoboda popolnoma na tleh, še za cerkvenimi vrati ni bila varna, tako hud je bil pritisk komunistov, tako hudo so bili preplašeni vsi, ki se niso strinjali z njim. V 1. 1948-1952 so pa komunisti sami odprli vrata za svobodo, sicer majhna, bolj podobna luknjici, pa vendarle je nekaj svobode smuknilo v stari kraj. Takrat so se namreč titovci v boju proti Stalinu začepili za misel, da je treba Jugoslavijo preosno-vati v “svobodno asociacijo svobodnih proizvajalcev.” Seveda so bili prepričani, kot so še danes, da bo njihova stranka dosti močna, da bo svobodne asociacije in svobodne proizvajalce lahko duhovno obvladala, kakor hitro bo socialistična zavest pre-kvasila jugoslovanske narode. V duhu novega tolmačenja komunizma so najpreje dali nekaj svobode delovnim ljudem v delavskih svetih, pozneje pa ostalim asociacijam v duhu gesla “samoupravljanja.” Načrt jim je spodletel; delovni ljudje se niso dali prevzgojiti in prepojiti s socialistično zavestjo, partija sama ima pa premalo pristašev, ki bi s svojo osebnostjo lahko igrali vodilno vlogo v novi jugoslovanski družbi. Napake, ki so jih napravili titovci' v 1. 1948-1952 so se jim začele kmalu bridko maščevati. Že Djilas jih je opozoril, kaj jih čaka. Po Djilasovem vzgledu so se začeli oglašati drugi uporniki v komunističnih vrstah, ki so se že po svoji miselnosti morali postaviti na stran duhovne svobode. Spopadov med režimom in uporniki je bilo zmeraj več, poplavili so stranko samo tako hudo, da titovsko časopisje samo že piše o “malodušju v strankinih vrstah.” Ni to čudno; ljudje jih bojkotirajo, mladi komunistični uporniki pa razkrajajo duhovno podobo komunističnega režima Zmeraj več je pa takih spopadov, ki v njih delno zmaguje svoboda, podlega pa komunizem. Seveda to ne pomeni njegovega konca. Se samo spreminja iz totalne diktature v navadno policijsko, kot jih zgodovina že dosti pozna. Prvi val emigracije tega boja med jugoslovanskim komunizmom in njegovimi domačimi (Pripombe k članku dr. Jožeta Velikonje v Zborniku 1965, str. 204-206.) Spretni pisci razprav se pri obravnavanju predmeta, ki naj se prikaže in utemelji v smislu njihovega stališča in gledanja, poslužujejo dokaznega materiala, ki se povprečnemu bralcu zdi ne samo logičen, marveč doka-zilen, ker je porabljen po spretni predpripravi, — veljavni za splošno, generalno aplikacijo, do-čim so morda zelo važni elementi, ki govore proti, omenjeni samo mimogrede. Tako se avtorju ne more očitati, da ne upošteva vseh osnovnih komponent, način pa, kako te komponente uporablja, ostane večini bralcev nezanimiv ter ga utegnejo celo popolnoma prezreti. Končni vtis je prepričanje, da je avtorjevo gledanje pravilno, ker je resnično. Dr. Jožetu Velikonji priznam, da je zelo spreten v prikazovanju svojih idej o komunizmu in da je njegovo razglabljanje in razčlenjevanje gospodarskih in političnih elementov, kakor se manifestirajo v komunističnem sistemu, kar prepričljivo za tistega, ki jim ne gre prav do dna. Kdor pa jim gre do dna, se mu odkrije, da pisec ni prišel do čiste resnice, temveč je ostal nekako na pol pota, kjer se lahko obrneš sem ali tja. Poglejmo: 1) Glede vprašanja o izvoru oblasti pravi: “Po komunističnem gledanju, pa tudi po gledanju velikega dela nekomunistov, izhaja oblast iz ljudstva.” “Ima jo, kdor si jo od ljudstva pridobi.” Vse to je res in drži! Samo dostaviti je treba, da oblast ne pride in ne more priti od ljudstva, kadar si jo kdo pridobi brez svobodno izražene volje ljudstva tako, da to ljudstvo z nasiljem ustrahuje. Bo kdo dejal: bila je tačas vojna in revo- * v nasprotniki ne dojema. Je preveč negativno usmerjen, se bori samo proti komunizmu, ne pa za svobodo. Ako bi se boril za svobodo, bi pozdravljal vsak poraz komunistične diktature na kateremkoli področju in temu primerno tudi podpiral nasprotnike komunizma na vseh področjih, ne samo na političnem. Ako bi dojel smisel boja za svobodo, ne bi šli mimo njega neopaženi vsi pojavi na kulturnem, socialnem, gospodarskem polju itd. Videl bi v njih, kako si svoboda utira pot skozi špranje, ki jih čas seka v komunistično diktaturo. Tako opazovanje bi ga pripravilo na misel, da je treba boj proti komunizmu, da se sodobno izrazimo, modernizirati, kajti v 20 letih je že močno zastarel. Kaj takega je pa mogoče samo takrat, kadar se protikomunisti postavijo na stališče, da se je treba boriti za svobodo na prvem mestu in šele potem proti komunizmu kot sovražniku svobode. Priznati moramo, da drugi val emigracije to razume bolje kot prvi. V. Zakaj te misli ravno sedaj? Mnogim bodo te misli nepotrebne, mnogim prepozne, mnogim prezgodne, mnogim pa pregrešne. Zdijo se nam pa potrebne, ker čaka emigracijo nov problem. Gospodarska stiska je postala v Jugoslaviji tako velika, da bo rodila “gospodarsko emigracijo” na veliko. Ta emigracija bo šla po svetu s trebuhom za kruhom, obenem pa bo nehote vzela s seboj vse poglede, kar jih je na-orala v Jugoslaviji na komunistično stvarnost. Ti pogledi se sodo razlikovali od pogledov e-migracije iz prvih 20 povojnih let. S to emigracijo bo treba iskati stikov, ne pa jo obsojati. Ako bo prva povojna emigracija zašla na drugo pot, bo škodovala vsem in vsemu, predvsem pa sami sebi. lucija. Dobro! Danes ni ne prvega ne drugega, pa vendar komunistična oblast ni od ljudstva. Kajti ljudstvo že dvajset let nima možnosti, da si svojo oblast svobodno izbere. Zakaj komunisti ne pristanejo na res svobodne volitve? Vsi vemo zakaj. Dobro se zavedajo, da bi se jasno pokazalo, da njihova oblast ni nikoli bila in ni danes iz ljudstva. Upor legitimni oblasti, po katerem so — v avtorjevem smislu •— Ameriške države severa in juga nastale, je bil organiziran s pristankom in sodelovanjem ogromne večine ljudstva, sicer bi se sploh ne bil posrečil. Tak upor izhaja iz volje ljudstva in je zatorej legitimen. Komunistični upor pa, zgrajen na zlorabi vojne in sovražne okupacije ter nasilnem ustrahovanju večine ljudstva, v nobenem primeru ne more imeti take sankcije in zato po načelu izvora oblasti iz ljudstva ni legitimen. Primerjava z osvobodilnim uporom ameriških ljudstev je netočna. 2) Glede lastnine piše Velikonja, da se komunistom zdi “svojevoljno uporabljanje te (zasebne) lastnine krivično, če pri tem niso sodeležni drugi ljudje.” Na drugem mestu pa izpoveduje svoje gledanje, po katerem “o-sebna lastnina mora biti v moderni družbi omejena, kajti neomejenost se prehitro sprevrže v socialno krivičnost...” Saj komunizmu ne gre za brzdanje svojevoljnega uporabljanja lastnine, niti ne za omejitev osebne lastnine. Če bi bilo tako, bi bil komunistični nauk o lastnini v soglasju z naukom vseh papeških socialnih okrožnic od Rerum Novarum do Mater et Magistra. Gre mu za celotno odpravo zasebne lastnine, pa avtor tega nikjer ne pribije. “Končni idealni komunistični red” predvideva popolno socializacijo, ki je protinaravna in v nasprotju s krščanskim naukom. Ostati pri tem vprašanju na pol poti je zavajanje povprečnega bralca in je torej tak način obravnave treba odkloniti, ker pomeni neresnično oceno komunističnega sistema. 3) Vprašanje svobode v komunizmu je za avtorja “bolj zapleteno,” kot sam pravi. In nadaljuje, da je v komunističnem svetu svoboda omejena na u-stvarjanje in krepljenje socialističnega reda; “karkoli temu redu nasprotuje, ne more uživati svobode.” Komunistična svoboda je celo po pisčevem priznanju bore neznatna. Toda takoj to opraviči, češ, “tudi marsikatere nekomunistične države o-mejujejo svobodo tistim, ki delajo proti interesom režima ali za zrušitev obstoječega sistema.” Trditev je treba postaviti v pravo perspektivo, ki bo pokazala sliko, nesposobno za primerjavo. Najprej je treba vprašati, katere nekomunistične države ima pisec v mislih. Če misli na razne nekomunistične diktature po svetu, potem seveda izganja hudiča z belcebubom. Komunističnega zatiranja svobode ne moreš o-pravičevati s tem, da ga primerjaš z deželami, kjer nekomunistična diktatura tudi zatira svobodo, češ, saj komunisti niso edini, ki to prakticirajo; gre torej le zato, ‘koliko ljudi je pri tem prizadetih.’ Tako enostavna ta stvar vendar ni. Vsak svobodoljuben človek mora primerjati svobodo pod komunizmom s svobodo v demokratičnih državah, kjer ima ljudstvo polno možnost izbire državne oblasti. V takih državah je delovanje proti interesom režima kot takega nekaj vsakdanjega: vsaka opozicija stremi za zrušenjem režima in prevzemom oblasti. Zdrava politična tekma je bistvena za pristno demokracijo in zelo donosna za blagostanje naroda. Kjer stremljenja v svobodi za zrušenje režima ni, je politično ozračje nezdravo in blizu diktaturi ali pa je diktatura že v sedlu. Svobodoljubne države se zavarujejo samo pred nasilnim preobratom, ko se obstoječi sistem ruši s terorjem in prelivanjem krvi. Vsako drugačno rušenje režima pa ni samo možno marveč naravnost svojsko v sleherni svobodoljubni in demokratični deželi. Avtorjevo opravičilo komunističnega režima s tem, da ga primerja “z marsikaterimi nekomunističnimi državami,” ki tudi; omejujejo svobodo, torej ne drži. 4) Trditev, “da se večini ljudi v socialističnih (t. j. komunističnih) deželah v svetu danes godi boljše, kot se jim je pred nastopom komunizma,” je treba imenovati s pravim imenom, ki se mu pravi zofizem, t. j. dokaz, ki vedoma zavaja. Po dvajsetih letih neslutenega svetovnega tehniškega, gospodarskega in socialnega napredka, kakor v zgodovini nima primere, in ki je življenjsko raven v svobodnih državah dvignil bolj kakor v katerikoli dobi človeške zgodovine, v taki dobi govoriti, da se ljudem v komunističnih državah godi bolje kot pred vojno, je neresna zadeva. Kajti tu ni objektivnega merila, kakšen bi bil napredek in koliko bolje bi se ljudem godilo sedaj v “socialističnih” deželah, če bi jih ne bil nasilno podjarmil komunizem. Nesporno jasna je resnica, da je v svobodnem delu Evrope blagostanje večjega dela prebivalstva znatno višje, kot v “socialističnem” taboru, da ne govorim o Združenih državah A-merike, s katerimi ga pisec primerja. Pri razmišljanju o “blagostanju” v naši domovini, ki nam je prvenstveno v mislih, pa ne smemo pozabiti ogromne politične pomoči, ki jo je režim bil deležen od Amerike v dobi, ko mu je šlo za obstanek — ob času krize po izključitvi partije iz Kominforma. Še manj je dovoljeno pri obravnavanju “blagostanja” v domovini prezreti ogromno gospodarsko podpiranje Jugoslavije od strani Amerike, ki dosega in presega dve milijardi dolarjev. Brez te velikanske pomoči bi večina ljudi v domovini uživala bore pičlo blagostanje in brez ameriške pšenice bi še danes stradala ... Toda celo za tako borno blagostanje, doseženo prvenstveno z ameriškimi dolarji, mora ljudstvo v domovini plačevati visoko ceno: odreka se mu svoboda, ki je osnovna in bistvena vrednota v življenju slehernega človeka in slehernega naroda. Omejevanje svobode prizna, resnici na ljubo povedano, tudi avtor sam, vendar zopet mimogrede, nekako v oklepaju. 5) Dr. Velikonja ob koncu svoje razprave pove, da je bil njegov odnos in njegovo gledanje komunizma že doma drugačno, kot ljudi v “Ljubljanski pokrajini,” ker je vojno in revolucijo doživljal na Primorskem. Iz te ugotovitve veje avtorjevo prizadevanje, da bi svoje sedanje ocenjevanje komunizma utemeljil z lastnim doživljanjem komunizma v domovini. Vendar bi človek pričakoval, da ne bo baziral svojega splošnega sklepa o komunizmu na lokalno zadržanje partizanov na Primorskem. Tam je bilo, kakor pravi, komunistično delo intimno prepleteno z narodnostnim preporodom, kar je povsem razumljivo, ker je tamkaj več kot 20 let italijanski fašizem kruto nacionalno zatiral Slovence. Partizanske akcije so ob podpori duhovščine in narodne inteligence tamkaj lahko imele značaj resničnega osvobodilnega gibanja za priključitev Primorske (takrat dela Italije) k ostali Sloveniji, in ne za pridobitev oblasti. Tako pa ni bilo v matični Sloveniji, ki je padla pod dvojno okupa- cijo. Odpor proti okupatorju je bil v ljudskih množicah in v njegovih političnih in drugih organizacijah nesporen in splošen, volja po priboritvi zgubljene svobode živa tudi tedaj, ko je partizanstvo vede in hote izrabilo idejo osvobodilne borbe v borbo — za pridobitev oblasti ter uvedlo naj hujši teror za dosego tega namena. To so zgodovinska dejstva, ki jih komunisti sami ne zanikajo in jih potrjuje tudi avtor, ko pravi, da so se komunisti med vojno toliko naprezali, da so prikazali svoje gledanje na “izgradnjo ljudske oblasti.” Imeli so torej pred očmi prevzem te oblasti. Ni pravilno zgodovinska dejstva majhnega dela Slovenije (Primorske), ki je bil dolgo odcepljen od matične dežele in je nacionalno veliko trpel, razširiti ir. posplošiti, ter nato napraviti ta-le zaključek: “... moje gledanje na komunizem in komuniste bi bilo drugačno tudi takrat... če bi že takrat znal ceniti osebno žrtvovanje in idealizem nasprotnikov ter bi videl na njih kaj več, kot le zločinske namere — za pridobitev oblasti.” Ne da bi se izključil idealizem in požrtvovalnost nekaterih posameznih partizanov, se mora kot dokazno dejstvo pribiti: OF kot politično in vojaško gibanje je imelo namen pridobiti oblast in se je v ta namen posluževalo zločina. Kdor to zanika je v opreki z resnico. Dr. Ludovik Puš -------o------- KONGRES KRŠČANSKO-DEMOKRAT. MLAMi Od 10. do 18. junija je bil v Berlinu kongres krščansko-de-mokratske mladinske zveze. Na kongresu je bila tudi slovenska delegacija, ki so jo sestavljali naši visokošolci in mladi delavci iz Nemčije in Francije. Med glavnimi govorniki je bil prvi predsednik krščanske demokracije v Berlinu Franz An-rehm. Zavzemal se je za skupnost evropskih narodov in držav. V skupnosti naj bi prevladovala krščansko-demokratična načela in načini medsebojnega sodelovanja. V istem duhu je v svojem referatu poudarjal M. Colin, predsednik kluba krščanskih demokratov v francoskem parlamentu: “Vsi veliki Evropci, ki so delali uspešno za resnično pomirjenje, pobotanje in za sodelovanje naših narodov, so bili krščanski demokrati: Adenauer, De Gasperi in Schuman,” je vzkliknil med silnim odobravanjem vseh delegatov. Tudi poslanec Josef Herman Dufhues je govoril o nujnosti vedno konkretnejše povezanosti evropskih narodov in držav. Posebej je utemeljeval to nujnost kot predpogoj zmage v boju s komunizmom, ki še vedno grozi vsemu človeštvu. “Krščansko-demokratična ideja” — je govornik naglasil — “je edina po-itična sila, ki bo do konca vztrajala in se uspešno upirala komunizmu. Socijalizem in liberalizem dandanes nista več sredstvi, ki bi jih mogli postaviti proti komunizmu.” Za južno-ameriške krščanske demokrate sta govorila predsednik južno-ameriške zveze dr. Rafael Caldera in čileanski am-oasador v Washingtonu, D. C., Radomir Tomič, ki je poleg predsednika Frei-a eden najvažnejših krščansko-demokratskih politikov v Čilu. V dramatičnem apelu je pozival mlade srščanske demokrate naj se o-svobode predsodkov preteklosti in naj iščejo samo čisto, preprosto resnico krščanstva in samo po njej naj razumevajo sedanje naloge in iščejo rešitve v modernih okolnostih in razmerah. “Če ne boste pridno delali za resnično krščansko družbo, bo že Vas rod doživel Apokalipso,” je zaklical strmeči mladini. Kongres se je bavil tudi z dnevnimi vprašanji visokošolske mladine in mladih delavcev. Francoski krščanski de-demokrat! in sedanje volitve predsed. republike Za sedanje predsedniške volitve je predsedstvo francoskih krščanskih demokratov objavilo sledeče vodilne sklepe: Vsi Francozi, ki ne marajo niti osebnega režima niti komunistične diktature, se naj zbero in sestavijo moderno demokratično silo za obrambo osebnih svoboščin in demokratičnih pravic v družbi. Pred dvemi leti so krščanski demokrati predlagali demokratski center vseh strank, ki jim je resnično za miren napredek v svobodi. Ta pobuda je rodila dobre sadove v poslanski zbornici, v pokrajinskih skupščinah in pri občinskih volitvah. Ta smer naj se uveljavi in naj napreduje, dokler ne bomo v Franciji u-stvarili novo veliko demokratično združenje — stranko, ki bo varovala načelo odločanja po večini in bo imela voljo izvajati reforme, ki jih zahteva razvoj v napredku. Taka zveza demokratov naj bi ne bila kartel starih strank, ampak naj bi nastala preko vseh starih oblik kot modema skupnost demokratov s skupnim osnovnim programom. Komunisti naj bi bili izključeni, prav tako vsi drugi totalitarci. V zunanji politiki se je stranka izjavila odločno za Združeno Evropo: “Samo Združena Evropa bo mogla biti enakovreden partner Ameriškim Združenim Državam in prevzeti pravičen delež odgovornosti v svetovnih zadevah. Samo Združena Evropa bo mogla brez nevarnosti igrati odločilno vlogo v delikatnih sporih med vzhodom in za-padom.” Kakor se iz teh sklepov vidi, so se krščanski demokrati, ki so odločilno pripomogli De Gaul-le-u na oblast in ga doslej vztrajno podpirali, že začeli pripravljati za slučaj, da general ne bo več voditelj Francije. Da ne bi nastala praznina ali nevarnost komunističnega prevrata, hočejo zbrati močno demokratično združenje sredinskih strank s skupnim programom za bodoče upravljanje države. ' o...... Seja svetovnega odbora krščanskih demokratov Kakor znano so krščansko-de-mokratske stranke med seboj povezane v svetovni zvezi krščanskih demokratov. Odbor te zveze, v kateri je včlanjena tudi Slovenska krščanska demokracija, je imel sejo v dneh 18.-19. in 20. junija v Monakovem v Nemčiji. Predsedoval je predsednik Krščansko-Demokratske Zveze za Južno Ameriko Dr. Rafael Caldera. O nalogah krščanske demokracije v razmerah modernega sveta sta poročala belgijski senator M. R. Houben in mo-nakovski univerzitetni profesor A. H. Maier. Sklenili so, da bo peti svetovni kongres krščanske demokracije v mesecu marcu v Limi, Peru. Pod geslom: Razvoj in solidarnost bo kongres razpravljal o stanju v srednji Evropi, v Afriki in Aziji. Na dnevnem redu bodo tudi ideološka vprašanja krščanske demokracije in skupne akcije krščanskih demokratskih strank v posameznih delih sveta. Svetovni odbor je ponovil načelo solidarnosti med narodi in načelo samoodločbe, ki mora veljati za vse narode, da bodo kot samostojne naravne družbe s svobodno združenimi silami naravnavali mednarodno življenje v miru in stalnem sodelovanju na vseh področjih. Posebej je odbor poudaril potrebo sodelovanja med industrijskimi in naprednimi narodi in tistimi, ki so šele v razvoju. Le stalna taka skupnost more jamčiti socijalno pravičnost v novih, hitro se menjajočih razmerah, notranji iu zunanji mir in svobodo vseh. Hirschevi - J. M.: V volovih graščinskega jezera ^ekaj minut pozneje se je Rjavila mlada ženska postava Pri vrtnih vratih in stopila proti jetniku. Ko jo je svetnik za-S edal, si je moral na tihem Mznati, da je res tako mikav-na> kakor jo je bil opisal sluga. Vi bi radi govorili z menoj, S°sPodiena?” jo je blagohotno vPrašal. Oprostite, gospod svetnik, da ^as v tako zgodnih urah motim ...» kom imam čast govoriti in cim vam morem postreči?” je vPrašal Lokan in ošinil s po-8 edom ozki, bledi mladenkin az> ki je spričo svetnikovega P°gleda globoko zardel. Moje ime je Slavka Jugova.” vetnikovo čelo se je zguban-^ °) nehote je stopil korak na-^ in dejal hladneje. “Vi ste v cerka rajnkega oklešniškega 2uPana Juga?” ^ sestra nesrečnega mlade-fc" Mirka Juga, ki ga dolžijo ^udega zločina na vaši varo-. ki. Razumem, da vam moje ne zveni prijetno.” n vaša krivda, da ste nje-°va sestra,” je odvrnil svetnik ^ sPet mileje. “Če ste, kakor lskm, prišli zato, da boste zanj °sredovali, moram odkloniti ^cgovor z vami. Ničesar ne mo-111 storiti za vas, a tudi ne bi °H če bi bilo to v moji moči.” Ne govorite tako neusmilje-v’ Sa je prosila in v njenih so se zalesketale solze, ri l’ s^e nasproti vsem tako . rk tudi meni ne smete od-6ci pomoči.” Vsaka reč ima svoje meje v°sP°dična,” je odvrnil svetnik, ^eadar njegov glas ni bil pre-ec trd. Navdali ste me z upanjem, mi je siUga povedal, da me c^e Sprejetj na vr(;U” je na-0f Kvala. Slavka in pogledala ^r°g po vrtu. “Vse, kar vidim ^ °koli, se mi zdi prav tako kakor doma pri ma- 2 v^ko to?” je vprašal svetnik Cudeno. . “Tudi moja mati se mnogo a 2 vrtnicami.’ ( ako?” je menii svetnik, oj naaem vrtu cvetijo vrtnice 'j^S'Mnje pomladi do jeseni. P° sobah imamo polno “A °V 2 razn™ cvetjem.” hic”’^- ^ma^e mnogo vrst vrt-K Poizvedoval svetnik, “^akšnih dvesto jih je.” Piim'?»Znate tuc^ ravna^ z ^ Nekoliko.” bat mora';e moje vrtnice j^bčneje ogledati!” je vzklik-rakSV^nik in je hotel ubrati ko-ZC!ae .Pr°ti skupini vrtnic, toda •je a e obstal, zakaj naenkrat se po^0^. da bi z Jugovo gos-biač^u0 ne sme'- biti tako do-pQ ^°, pojdite z menoj.” kl0p.Vec*M je deklico proti vrtni z°' R Pred kamnito mi- bitli 1 61 ^ ■ie’ naj sede’ in se Vede^ani Vsedel poleg nje, rado-“R boče od njega, ker gi^ torej želite?” je vprašal Nil fV^a začela govoriti. kov a enka je še nekaj trenut-‘‘0° ^Mbala, nato pa rekla: slab0 °^. Svetaik vi gotovo zelo baj ^ biislite o mojem bratu.” raga se io po vsem tem, kar . Pbsli: godilo?” vi gospodična kako pa bjejp ^udi že prej mislili o he bip13^0' Mer in varuh bi so bp \?^dar doPustili, da bi Loka Tera m moj brat vzela.” V fn-u je postalo neprijetno. je odtrgal vejico z raztrgal na drobne Za2del \bada deklica se mu jt se mia izhedn0 bistra. “Zdite zat0 ^2e'\° razumna mladenka, 1 ne smete prezreti razlik med obema, ki ne dopuščajo, da bi se Vera in vaš brat poročila. Vaš brat za mojo bogato varovanko ne more biti primeren ženin. Moj rajnki prijatelj Ogorelec. Verin oče, bi nikdar ne pristal na takšno poroko, zato moram tudi jaz kot njegov zastopnik tako ravnati.” “Oprostite, taka neziranja pač več ne spadajo v današnji čas. Moj brat res ni bogat, toda je izobražen in bo kot zdravnik pač gotovo na isti družabni stopnji kakor so Ogorelčevi.” Svetnik je spoznal, da ga je deklica ugnala v kozji rog. Osramočen si je priznal, da ga je do takega staroverskega na-ziranja privedel le Košutnik. “Prav, prav,” je menil, “saj res ni razlike med njima, toda obnašanje vašega vbrata ni bilo takšno, kakršno bi bilo želeti. Vi veste najbrže, kaj je bilo krivo, da sva jaz in Verin svak Košutnik posegla vmes in napravila konec razmerju med Vero in vašim bratom.” “Vem, vendar pa bi še rada govorila o tem z vami,” je odvrnila Slavka preprosto, vendar z veliko odločnostjo. “Moj brat zatrjuje, da je postal žrtev grde spletke.” “Upam, da te spletke ne prepisujete meni,” je menil svetnik. “Ne, ne,” je zagotovila Slavka z veliko vnemo, “tudi vas so preslepili.” “Kako?” je hotel vprašati svetnik, toda nekaka bojazen, ki si je ni mogel razložiti, ga je zadržala, da ni izgovoril te besede. Namesto tega je rekel: “To ni mogoče, Vera, ki gotovo ni bila podkupljena priča, je v tistih pismih prepoznala pisavo vašega brata.” “Ljubosumnost je zmerom podkupljena priča,” je odvrnila Slavka in je bila videti tako čudovito mikavna, ko so bila njena devetnajstletna ustna izgovorila ta moder izrek. “Tako je,” je smehljaje dejal svetnik, “toda jaz sem prejemnico tistih pisem sam videl in iz njenih ust izvedel vse podrobnosti, katerih ponovitev mi prihranite, prosim.” “Dotična ženska mi mora sama vse povedati,” je mirno odgovorila Slavka. “Kako pa hočete to doseči?” “Namenjena sem potovati v Zagreb in poiskati tisto žensko. Žal le, da ne vem, kako se piše in kje stanuje. Tistih pisem ni več, na katerih je bil.njen naslov, ker jih je Vera sežgala. Vi ste edini človek, ki mi lahko pove njen naslov, zato sem prišla k vam!” “Tudi vaš brat bi vam mogel to povedati,” je pripomnil svetnik, toda že je obžaloval te besede, zakaj vsa bleda in s tresočimi ustnicami je vzkliknila deklica: “Ne pozna tiste ženske, to mi je prisegel pri spominu na mrtvega očeta! Imenujte mi njeno ime!” Stala je pred njim s proseče vzdihnjenimi rokami, toda z mračnim pogledom, polnim očitkov. “Kaj pa boste storili, če vam povem njeno ime?” “Sleparstvo bom razkrinkala in tisto žensko pregovorila do priznanja, da je bila le orodje sramotnega sleparstva.” Svetnik je zmajal z glavo. “Vi ste tisti, ki ste zaslepljeni, ! ubogo dete.” “Ne, ne!” “No, pa recimo, da je tako, kakor vi pravite. Kaj pa bi vam koristilo, če bi dotična ženska tudi vse priznala?” (Dalje prihodnjič' Skupne slovesnosti katoličanov m pravoslavnih Množe se poročila, da v Jugoslaviji delo za zedinjenje kristjanov, posebno katoličanov in pravoslavnih, lepo napreduje. Pobuda sv. očeta Janeza XXIII., ki jo z vnemo izvaja sedaj papež Pavel VI., ima v Jugoslaviji navdušene zagovornike in oznanjevalce. Prišlo je že do zunanjih skupnih slovesnosti, ki so vsaj lepi cvetovi, če že ne sadovi, tega gibanja. Ljubljanska bogoslovna fakulteta in semenišče sta letos od 6. do 8. marca posvetili študijske dneve sv. Tomažu Akvinske-mu. Povabljeni so bili tudi pravoslavni bogoslovci iz Belgrada in prišlo jih je sedem. Spremljala sta jih. bogoslovna profesorja dr. Čedomir Draškovič in dr. Dimitrije Dimitrijevič. Skupina je obiskala tudi božjo pot Matere Božje na Trsatu, tamkajšnji frančiškanski samostan in župno cerkev v Postojni. Na Trsatu so pravoslavnim gostom na čast frančiškanski semenišč-niki odpeli dve pravoslavni cerkveni kompoziciji, v Postojni pa je bila ob priliki tega obiska prvič sv. maša v slovenščini. Podobni slučaji pospeševanja vzajemnosti se gode tudi na Hrvatskem. Dne 19. marca lanskega leta je pravoslavni duhovnik Jovan Nikolič pridigal med katoliško mašo v katoliški cerkvi v Štrigovi pri Varaždinu, letos 11. februarja pa v župni cerkvi sv. Nikolaja v Čakovcu. Kapucin, o. Andjelko Kos iz samostana v Osijeku, je letos prisostvoval cerkvenim slovesnostim v čast sv. Save v pravoslavnem samostanu Krušedolu. Bil je gost predstojnika samostana o. Štefana Cakiča. Vneti oznanjevalci in zagovorniki vzajemnosti kristjanov so zlasti mnogi mladi duhovniki, ki upajo, da bo zbližanje kristjanov imelo ugodne, dobre posledice na vse življenje. I predsednik in je bil na njegovo ije kot sredstvo za dosego svo-j I mesto soglasno izvoljen Mariano * jih pravic, je Združeno gibanje' Rumor, politični tajnik Italijan- ‘ za svobodo v Clevelandu proti ske krščanske demokracije. Ge- izjavi Wagnerja protestiralo in neralni tajnik zveze je Jean ^ zahtevalo od župana, da sprejme Seitlinger, član francoskega par-^ ta njegove zastopnike. Ta jih je lamenta. Letos, morda že v ok- napotil k direktorju mestne var-tobru, se bo direktorij zveze zo-1 nosti McCormicku in k načelni-pet sestal, da sprejme nova pra-Jku policije Wagner ju. Vztrajali vila zveze in izvoli novo vod- so na svoji zahtevi in poslali pi-stvo po teh pravilih. Kongres kete pred županovo stanovanje, zveze pa naj bi bil v novembru ’ druge pa v mestno hišo, kjer so letos in sicer nekje v Italiji. j se usedli na tla in ostali tam, Med pripravami za novo or- dokler jih ni policija odstranila ganizacijo evropske krščanske s Mio. demokracije so v diskusiji tudi; R. S. Locher je poudaril, da vprašanja, ki živo zadevajo tudi ne misli uvajati mestnega do-slovenske krščanske demokrate, hodninskega davka “potom skle-Gre za to ali naj bo skupna zve- pa mestnega sveta“, “ker je za za celo Evropo, ali naj ostane ljudstvo odločilo” proti njemu, posebna zveza za srednje evrop- Branil je odločno tudi svoje sta-ske države, ki so sedaj pod ko- lišče v pogledu ohranitve prista-munističnimi vladami in morejo nišča pod mestno upravo, med delati samo v emigraciji. Slo- tem ko bi ga nekateri radi izro-venski krščanski demokrati so čili v upravo okraju. doslej člani obeh teh zvez in so 1 _______n_______ se postavili na stališče, da jim! je članstvo v skupni evropski | zvezi važnejše kot v posebni j srednje-evropski zvezi, ki zasto-1 pa le emigrante. Posebna sred-( new YORK, N.Y. __________ Včeraj nje-evropska zveza je nastala po popoldne je predsednik Johnson vojni kot potrebno orodje za de_ j slovesno podpisal pod znanim lo osvooojenja srednje-evrop- spomenikom svobode v njujor-skih narodov od komunističnih pristanišču novi zakon o diktatur. V novih razmerah je vseljevanju. Novi zakon sicer ne videti kot da bo to delo mogla vsega! kar je napisano na opravljati uspešneje celotna ev- kipu Svobode! je vendarle do-ropska zveza, če bo pač^ hotela sj-j boijgj od sedanjega. Omejuje in mogla priznati in obdržati za- ietno vseljevanje na 120,000 o-stopstva emigrantskih skupin seb iz Kanade in Latinske Ame-poleg zapadno-evropskih krščan- rike in na 170 000 oseb iz ostale_ sko-demokratskih strank. ga sveta. Družinski člani (nedo- letni otroci, starši, mož ali žena) pa ne bodo šteti v kvoto. Zato mislijo v federalnem uradu za imigracijo, da bo vsako leto prišlo k nam na stalno bivanje 340,000 - 350,000 imigrantov, in ne samo 290,000. Predvidena je pa gornja meja za vseljevanje iz posameznih držav, ne sme presegati 20,000 oseb na leto. Te omejitve bodo dale povod Zakon o vseljevanju podpisan Novo vodstvo krščan-sko-demokratske zveze za zapadno Evropo 'Na zadnji seji direktorija zveze krščanskih demokratov za-padne Evrope v Bruxellesu v Belgiji je dal ostavko na mesto predsednika zveze Theo Lefev-re, bivši belgijski ministrski Župan FMpfo S, Looker: PSihše me m ko prisilil! CLEVELAND, O. — Mestni župan R. S. Locher je pretekli petek dejal City Club Forumu v zvezi z zahtevo “Združenega gibanja za svobodo” v mesecu juniju, da naj bi sprejel njihove zastopnike: Nihče me ne bo prisilil! Locher je ponovno kan- za bojevanje, kdo bo lahko pri-didat za župana in vse kaže, da šel v našo deželo, kajti kandida-bodo volitve precej ostre. Pre-1 tov bo gotovo vsako leto nad tekli petek sta začela svojo vo-; 350,000. Vseljevanje ni torej po-livno kampanjo tudi oba “neod-: talo lažje, zbrisane so samo kri-visna” demokrata Carl B. Sto- vice, ki so izvirale iz prejšnjih kes in R. McAllister. Ko je načelnik mestne policije Wagner pričal pred odborom državne zakonodaje v Columbu- kvot. To pa seveda ne bo omogočilo vselitev vsakomur, kdor bi se rad priselil. Kako se bo vseljevanje teh- su proti odpravi smrtne kazni,; nično odvijalo, to bo moral urad češ da bi to med drugim služilo'za imigracijo šele določiti in ob-dejavnosti črnskih nacionalistič-; javiti. Sedanje napovedi bi bile mh skupin, ki zagovarjajo naši-’samo ugibanja. SVOJEVRSTNA DRUŽBA — Denison Parsons, 4-letna hčerkica, se je spravila za pisalni stroj, med tem ko sta se domača psa postavila na očetovo povelje vsak na eno siran deklice kot zanesljiva pomočnika. ■ V generalni debati ZN govoril tudi albanski delegat ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Za albansko delegacijo se v krogih ZN menijo malo. Kar pa govori, pa vendar ni brez pomena. Albanska delegacija je namreč postala prava trobenta za rdečo Kitajsko. Albanski delegatje ne rečejo niti besedice, ki ne bi bila že naprej odobrena po kitajskih komunistih. Zato odseva iz albanskih izjav tudi cilj kitajske politike. Albanski delegat je skrbno pazil, da se mu nič ne zareče. Tisti redki diplomatje ZN, ki so ga poslušali, so po morali ugotoviti, da albanska izjava ni vsebovala nobene nove trditve. Najbrže si je rdeča Kitajska prihranila vse važne izjave za slovesno zborovanje ob 16. obletnici kitajske revolucije. -------------o——— Kambodžanec se jezil v Združenih narodih ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zastopnik Kambodže Sambath je v svojem govoru pred glavno skupščino ostro obsojal njihovo nesposobnost in izjavil, da se Kambodža ne bo udeleževala dela v nobenem izmed glavnih odborov skupščine, da pa bo v tej le še ostala. Hudo se je zagnal tudi v Združene države in njihov vojaški nastop proti komunistični agresiji v Vietnamu. Kambodžanec je pozival k sprejemu rdeče Kitajske v Združene narode in trdil, da ti njo bolj potrebujejo kot ona nje. -----o------- Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! MALI OGLAŠr V najem Oddamo spodaj 4 lepe sobe, kopalnico, plinski furnez, prostor za parkanje na 7023 St. Clair Ave. Kličite 361-2309. (4,6,8 oktR V najem Lepe 4 sobe se oddajo, vse na novo dekorirane, gorka voda, zamrežen porč, na Ida Ave. Kličite EX 1-1791. —(189) V najem 5 aob in kopalnico oddamo Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. E1S 1-5214. (x) V najem 5 sob in kopalnica, spodaj, $60.00 na 1086 E. 74 St. Kličite 131-2246 ali UT 1-5208. (189) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) INjafeFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212 V najem V najem oddamo 4 lepe sobe in kopalnico spodaj na 1233 E. 58 St. —(30, 4,6,8,11 okt) V najem Oddamo 3 sobe s kopalnico, zgoraj, podstrešje, klet, porč spredaj, garaža, odraslim, moškemu ali ženski. Na 1261 E. 50 St. 431-4842. —(193) Hiša naprodaj Prodam hišo s pohištvom. Oddaljena je 2 milji od New Smyrna Beach, Fla., kjer živi največ Slovencev. Prostori-predsoba, obednica, moderna kuhinja, 2 spalnici, floridska soba, kopalnica, utility room, car port. Vsi prostori hlajeni (air conditioned - heat pump). Vrt 72 x 140 s sadnim drevjem in grmičevjem. Prodajam radi smrti moža in slabega zdravja. Podrobna pojasnila pri: Mrs. Marj7 Horvatin, 617 Ellison j Ave., New Smyrna Beach, Fla. | Združene države zanikajo poseg CIA v Indonezijo WASHINGTON, D.C. — Tiskovni tajnik Državnega oddelka Mcdoskey je pretekli petek zavrnil vse trditve o tem, da bi bila CIA (Osrednja obveščevalna služba) Združenih držav pripravljala prevrat v Indoneziji, kot brez vsake osnove. Kot znano so vodniki upora zatrjevali, da so se poslužili sile, da prehitijo in preprečijo upor proti predsedniku Sukarnu, ki ga je pripravljala ameriška CIA. -------o---- Za obletnico niso streljali HONG KONG. — Rdeča Kitajska je 1. oktobra praznovala 16-letnico “osvoboditve”. Za to priložnost je vlada v Peipingu objavila, da ne bodo njene sile obstreljevale otočje Quemoy, ki je komaj par milj od obale, pa še vedno pod oblastjo Čangkaj-ška. Rdeči ga obstreljujejo že skozi leta vsak drugi dan s topovi. -----o----- Ruski komunisti bedo imeli prihodnje leto svoj kongres MOSKVA, Rus. — Agencija Tass poroča, da bodo ruski komunisti imeli svoj 23. kongres prihodnjo spomlad. Začel se bo 29. marca. Da ne bodo politiki in diplomatje mogli preveč ugibati in špekulirati, je v Tassovi novici tudi povedano, da bo u-vodni govor imel tovariš Brež-njev, gospodarsko poročilo pa tovariš Kosygin. To se pravi z drugimi besedami: do takrat ne bo nobene spremembe v sedanjem vodstvu ruskih komunistov. Moški dobijo delo P0MAGJUTE.M! TOVARNIŠKI STROJNIK IN NADZORNIK Zahteva se nekaj skušnje REZALEC BRUSAČ skušen delati z malimi noži in brusi na veliko brzino. Prva ali druga izmena. Dobri delovni pogoji. Visoka plača na uro in stranske ugodnosti. THE H & i MFG. GO. 20080 St. Clair Ave. (189) Ženske dobijo delo Delo dobi Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. (x> IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 3. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000 blizu Lorain Ave. (191) Help Wanted — Female PACKERS AND ASSEMBLERS Jobs open on production line. Day shift, hours 7 a.m. to 3:30 p.m. Apply fourth floor reception office. 7 a.m. to 10 a.m. Ask for Mr. Szabo. KROMEX div. of ATAP Co. 880 E. 72 St. just north of St. Clair Ave. (189) E _________________ ' .. r AMERIŠKA DOMOVINA, “Pa da si taka! Čuješ... kaj ti je za skozi Boga vendar naredil?” “Prav nič,” je rekla ona zaničljivo. Mož je stopal po temni sobi gori in doli. — Cul je, kako sope žena glasno. Ali se joče? “Mojca!” “Pusti me!” “No, glej jo!” je dejal Schin-nagel in jo poizkusil objeti. Lepa je, še ko se jezi, čudno lepa. Ona pa se mu izmika. — “Tak poglej, Mojca! Pokažem ti nekaj!” “2e vem kaj, sem že videla,” je zavpila, popadla Veldern-dorffov tolar s palcem in kazalcem, ga držala daleč od sebe, kakor da se ji graja, in že je zletel denar skozi okno. “Tako, lepo,” je dejal mož jezno. “Ga imamo toliko, da ga lahko zametujemo.” Še ponoči je iskal v zelniku za novcem, našel pa ni nič. XII Jesen je prišla v Podonavje. Čudovito lepo zelena je še dežela. Donava teče mimo, silno velika in ponosna kakor kača iz dežele Varjagov; zeleno sije kakor smaragd in okoli nje ni nič rjavega, nič ožganega, vse zeleno, trate in gozdovi; komaj tu pa tam se zalesketa nekaj zlatega, dih jesenske zarje. Lepa je dežela, pa so ljudje žalostni in povešajo glave. To zelenje v septembru je žaostna barva. Posledica je strašnih nalivov v začetku avgusta, ki so pničili kruli ijbogih prebivalcev prav tako kakor desetino škofovskemu kapitlju. 8. avgusta je CHICAGO, ILL APARTMENTS FOR RENT 7 RM. APT. on 3rd floor. 4 bdrms. 2 fireplaces, 1% baths. Near schools churches, and good transp. $150 a month. (933 W. Agatite. 4400 N.) Phone ED 4-8628 (189) MALE HELP MOLD MAKER Experienced • Excellent wages • Overtime • Ideal conditions • Phone 545-7115 or 323-9567. (190) BEAL ESTATE FOR SALE BERWYN — BY OWNER 2 bdrm. brk. bung. Liv. rm. & sep. din. rm. Cer. bath and small sitting rm. on 1st. fir. Rec. rm. with bar, powder rm. & shower. 2 bdrm. in fin. pnld. bsmt. Near schls. shopg. & transp. PI 9-4088. (190) začelo. Ni zastonj obrnil obličja proti zalesju sveti Krist, ko se je za vnebohod preselil z oltarjev pod cerkveno streho. Prišlo je od Ostranka in od Nove cerkve. Strašen, črnorjav oblak z belimi robovi se je sprostil od tam, opoludne je postalo temno kakor o polnoči. “Jezus, Marija in Jožef!” so vpili ljudje, prižgali luči v hišah pred podobami in molili v grozi in trepetu: “Beseda je meso postala in med nami prebivala,” ko jim je divji vihar odnašal skoraj strehe in je bila toča skozi okenski oljnati papir v sobe kakor granate v pemski vojski. Ko je nevihta prešla in ko je zopet posijalo sonce, je bila vsa dežela kakor bojišče. Pšenični klasi, ki so še zjutraj tako lepo kvišku moleli, so bili strti; po vrtovih je plavalo stolčeno sadje po mlakah in drobni ptički, ki so ga tako radi zobali, so plavali zraven. Pa kakšni so bili šele vinogradi! Na sto in sto grozdov je ležalo v tajajočem se ledu pod osmukanimi trtami, kakor da so trte same jokale potoke zelenih solza zbog viničarske nesreče. Nato so pač prišli še lepi dnevi. Oves je pognal in ječmen. Ko pa je bilo treba žeti, so se spet odprle nebeške zapornice, oves je utonil in ječmen je zdivjal, Žalostna je bila žetev. Obnesla se je samo detelja ... “Zakaj le smo bili na Čelu za veliko noč?” je vprašal Schinnagel s temnim pogledom svojo ženo, ko je koračil iz skednja v zelnik. V skednju je gledal, kako so mu posli polnili tisto peščico siromašnega žita v vreče, ki mu ga je bilo poslati na grad v Starem Pechlarnu. Kaj ostane pa nam? — Marija je pobirala v zelniku z Veroniko češplje. To da so češplje? Trde so ko kamen, ali se bodo neki omehčale? Tisto malo, kar je lepih, so pa črvive. “Le zakaj romamo pa molimo pri procesijah?” je vprašal mož znova. “Odpraviti bi bilo treba oboje! Saj vidiš, kaj smo si primolili. Odpraviti!” Tako govoreč je korakal po vrtu gori in doli in obstal nato poleg svoje žene. “Žita ni, vina ni, sadja ni, vse je proč.” Kra, kra, kra, so se oglasile vrane, ki so letale nad vrtom; ena, ki je bila hripava, je rekla: krek. Žena je žalostno pogledala na češplje v košku, ki jih je odnesla Veroni, si popravila zmedene lase in rekla z nežnim glasom: “Tega ne smeš govoriti, Leks! Ozimina, ki smo jo želi v juliju, je bila vendar lepa, detelja tudi in burgundec prav tako.” “Saj! Živina bo imela kaj žreti,” je dejal posmehljivo mož, “ljudje pa bodo od lakote mrli. — Boš kmalu videla! Se bo kar koj začelo tudi pri živini. Te tu,” je pokazal na kokoši, ki so se leno prestopale v bujnem plevelu, ki je pognal za deževja, “se že skrivajo po kotih. Boš le videla, da dobe še piko.” “Ne, govori vendar tako,” je rekla žena žalostno. Izvlekla je kos žemlje iz žepa in vabila kokoši: “Putka, putka!” Za- stonj ! “Vidiš,” je rekel mož. “Toliko pomaga procesija. Bog nas je zapustil.” “— Ker si ga ti prvi zapustil, se dal zavesti lutrovcu,” je vpilo ženi v srcu. “Leks, molitev je že dobra, je vedno dobra,” je rekla počasi; “pa morajo biti tudi druga dela po tem, taka, da so všeč našemu Gospodu. Glej, Leks!” — Iskala je njegovih oči. On pa je gledal na tla in grebel z nogo po pesku. “Leks,” je rekla in se mu z roko rahlo doteknila ramena, “zadnjo nedeljo nisi bil pri maši! — Kako naj tako imamo kaj sreče!” “Pšenico je davno prej pobilo. — Sem imel važnih opravkov v Marbachu, nisem mogel iti.” Vzdignil je črnega petelina, ki je bil leno sedel poleg njegove noge, odprl kričeči živali kljun in potrdil z nekako bridkim zadoščenjem. “Seveda jo ima.” Žena pa je govorila nemoteno dalje: “V Marbachu da si bil, tako? Mislila sem, da si bil kje drugje.” Ogiblje se, da ne bi rekla imena, ki ji je na jeziku; ve namreč, da se bd začel znova prepir in prerekanje, če ga pove. “Bil sem v Marbachu,” je zavpil jezno mož. “Sem tržil pri Levitu.” “Tako! V nedeljo! Meni pa je Gajšic še tisti dan povedal, da si bil v Mollenburgu in sicer zato,” je nadaljevala neizprosno, ker jo je razjezila njegova potuhnjenost, “ker ni bilo tvojega Velderndorffa doma, marveč je bil pri Poymundskih. Vse vem.” Mož se seveda sramuje; pa tega ne sme žena opaziti, zato se napravi divjega: “Kaj pa, če berače in potepuhe izprašuješ: Kje je moj mož? Seveda!” Udaril je z nogo ob tla. “Bil sem, bil v Mollenburgu in da boš vedela, zaradi tebe sem moral tja.” “Zaradi mene?” “Zaradi tebe! Prositi gospoda Velderndorffa za odpuščanje, ki. si ga prejšnji dan razžalila.” Zdajci se je žena zasmejala, pa ne svetlo kakor navadno, marveč suhotno kakor stari OKTOBER 9.—Proslava 45-Ietnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Reeher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi otroško igro “Bavbavčki” v avditoriju. Nastopijo otroci iz Toronta. Začetek ob treh popoldne. IG.—Dvor Baraga Kat. borštnarjev'' št. 1317 priredi letni maškeradni ples v svetovidski farni dvorani. 17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja z mašo ob 10. zj. in zajtrkom po sv. maši v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Praznovanje 40-letnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete. 24. — Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida priredi 3.00. 30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” 30. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani. 31. —Pevsko društvo Pianina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue Jesenski koncert. 13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Ave. ljudje. “Zato ker sem ga razžalila, moraš divjati v Mollen-burg in se mu tam klanjati ■— hahaha!” “Le zasmehuj me!” se je ja-dil mož. “Meni pa ni za smeh, jokal bi se spričo tega, kakršna si postala.” 19. - 20. - 21. — Letni farni puranski festival pri sv. Vidu. 21—Dramatsko društvo LILIJA poda veselo igro “U b o g i samci” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. 28. — Klub upokojencev v New- burgu priredi večerjo s plesom v SND na E. 80 St. Igral bo Hojer trio. Začetek ob 5. popoldne. 28. — Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo. DECEMBER 5. —Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. JANUAR 1966 30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 6. —Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne. 20. —Klub slov. upokojencev % Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave. MAREC 12. — Klub slov. upokojencev v SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja. 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. JUNIJ 11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji. 26. —15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa. “Tudi jaz bi se jokala, kakršen si postal,” je iztisnila. “Pa sem že vse preveč jokala, da zdaj ne morem več. Zato pa zdaj povem potepencu resnico ^ obraz, kolikrat le morem, in se ne krotim, ne! Da sem ga uža-lila! ... RUDY KRISTAVN1K COMPANY 1 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. NAJHITREJŠE LETALO — YF-12A, lovsko letalo ameriških letalskih sil, doseže preko'2,000 milj na uro in je po izjavi Letalskih sil ZDA najhitrejše letalo na svetu. Za vsakovrsina tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE lil . i % TEŽKA KATEGORIJA — Bela medveda v živalskem vrtu v Brookfliedu, lil., preskušata svoje moči. TANKOVSKA KOLONA — Kolona novih švicarskih tankov P-61 na vežhanju vzbuja pozornost rado~ vednih turistov in seveda tudi domačinov. OKTOBER [psbiijv# na 3 liji sr 65 161111113] 14 1111M 127128 'Ml $ L5L16 [22123, #136 KOLEDAR društvenih prireditev