PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski o- —š j-i r> V — O O C či r-i V i -• 2 C 'g : : i Ì ie) ASn™tprr^rovin' Cena 600 lir - Leto XLI. št. 140 (12.172) Trst, nedelja, 30. junija 19 s e r2> -a rn r ‘5 ~ 9. £ n 2 i—: :— •C !> *-S* rr: N-‘. 3> * "7* a > - O' O Ci ro —K 8 Predčasni konec predsedniškega mandata pospešil politična dogajanja Sandro Pertini je odstopil Cossiga zapriseže v sredo Živio Pertini BOJAN BREZIGAR Sandro Pertini je včeraj zadnjikrat kot predsednik republike prestopil prag palače na Kvirinalu. Kot je že pred časom napovedal, ni hotel v predsedniški palači počakati svojega naslednika. Izognil se je protokolarni obveznosti uradne predaje poslov. S Cossigo se je sestal že v ponedeljek pri večerji in tam sta se dogovorila vse potrebno. Tako je odšel. Tiho, kot je tiho prišel pred sedmimi leti. Vendar pa njegovo sedemletno predsednikovanje ni bilo tiho. Nasprotno, bilo je zelo živahno. Najživahnejše v vsem povojnem času. Sicer pa velja tu začetna ugotovitev, da Italija s predsedniki republike ni imela veliko sreče. Einaudi je bil ugleden gospod, a daleč od ljudstva, Gronchijevo življenje je bilo predmet nič kaj prijetnih govoric. Segni je zbolel, prav ko so se nad njim kopičili oblaki zaradi De Lorenzovega poskusa državnega udara. Saragat je bil nepredvidljiv. Leone se je utapljal v raznih čenčah o škandalčkih in o drugem. In končno Pertini, človek ki je bil izobražen in preprost, dostojanstven in priljuden obenem. Človek, ki je že na dan svoje zaprisege vzbudil globok vtis v parlamentu, ko se je spomnil na Alda Mora in dejal: »Če bi ne bil umorjen, bi vam on danes govoril namesto mene.« To je Sandro Pertini. Velik preprost človek, načelen do skrajnosti, človek, ki je v zaporu zavrnil pomilostitev, za katero je prosila mati, ker bi to užalilo njegovo politično zavest. Vse od mladih let je šel ravno svojo pot. Pretrpel je zapore in kon-finacije. Vse žrtvoval za odporništvo (podedoval je tri hišice v Liguriji, a dve je prodal, da je lahko kupil radijski oddajnik za odporniško gibanje), bil med najaktivnejšimi proti-fašisti, sodeloval pri osvoboditvi Rima in pri osvoboditvi Milana. Po vojni pa je obstal v tišini, zvest idejam antifašizma in socializma, a nikoli v prvi vrsti, ko je šlo za politične boje. Nikoli, razen enkrat, ko se je bilo treba zoperstaviti Tambronijevemu poskusu, da privede zopet desnico na oblast. Tedaj je zopet govoril množici in uspel. Predsednik poslanske zbornice je postal bolj po naključju. Bil je socialist od leta 1914, a ni imel vidnejših vlog v stranki. Pravzaprav ni- koli ni prebolel povojnega razcepa stranke in ločitve od Saragata, s katerim sta toliko let preživela v skupnem protifašističnem boju, vendar pa je on ostal zvest svoji stranki. Tudi predsednik republike je postal bolj po naključju. Bil je kompromisna rešitev med številnimi pogorelimi demokristjanskimi kandidati, predvsem Fanfanijem, in pa La Malfo in Giolittijem, republikanskim in socialističnim kandidatom. Prejel je 832 glasov, največ, kar jih je prejel kak predsednik republike. »Škoda le, da je star,« so tedaj govorili. Pertini je s svojo žilavostjo in s svojo življenjskostjo pokazal, kako so se motili. Palačo na Kvirinalu je spremenil v resnični simbol republike. Sprejemal je na tisoče mladih in NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — »Odstopam kot predsednik republike, da bo novi predsednik lahko čimprej v polnosti prevzel svoje odgovornosti. Zapuščam Kvirinal v prepričanju, da sem opravil svojo dolžnost v izključno korist italijanskega ljudstva, ki sem ga vedno neskončno ljubil.« S temi besedami je včeraj Sandro Pertini uradno sporočil svoj predčasni odstop (mandat bi mu potekel 8. julija) se--natu, poslanski zbornici in vladi. Pisma je podpisal ob 11.30, pred. tem pa se je na krajši slovesnosti ganjen poslovil od svojih sodelavcev in uslužbencev v predsedniški palači. Po ustavi bo postal dosmrtni senator in je že sklenil, da bo novo nalogo opravljal kot član socialistične senatne skupine. Takoj po prejemu pisma s Pertinijevo demisijo je predsednica poslanske zbornice Jottijeva sklicala obe veji parlamenta za zaprisego Francesca Cossige na skupno zasedanje, ki bo v sredo ob 17. uri. Pertinijev odstop je na krajši seji vzela na znanje tudi vlada. Od včeraj opravlja začasno funkcijo predsednika republike Francesco Cossiga, a to kot predsednik senata, ki je po ustavi tudi namestnik državnega poglavarja. Vest o Pertinijevem odstopu je zvedel na letališču v Algheru na Sardiniji in mu takoj naslovil pozdravno pismo; v katerem mu je poudaril hvaležnost italijanskega ljudstva in mednarodni ugled, ki si ju je Perthu zasluženo pridobil. V ponedeljek so predvidena prva u-radna srečanja načelnikov senatnih skupin za izvohtev novega predsednika senata, takoj po umestitvi Cossige pa bo vlada odstopila. Novembra srečanje Reagan - Gorbačov NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan in sovjetski voditelj Gorbačov se načelno strinjata, da se sestaneta pred koncem leta. To je izjavil glasnik Bele hiše Robert Sims, ki pa je takoj pristavil, da niso še dosegli sporazuma ne o kraju in ne o času srečanja. Sims je tudi izključil, da bi se lahko Reagan in Gorbačov sestala v Ženevi, kjer potekajo razorožitvena pogajanja med obema supersi-lama. Bela hiša je morala poseči, ker je dnevnik Washington Post objavil vest, da se bosta Reagan in Gorbačov sestala novembra v Ženevi; informacijo naj bi Washington Post dobil iz nepojasnjenih diplomatskih virov. Dnevnik je tudi navedel, da bo srečanje odvisno od poteka ženevskih pogajanj. In prav tu prihaja do precejšnjih težav, da je srečanje »na vrhu« za marsikaterega edini izhod iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja. Obojestransko obtoževanje, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh ne koristi nikomur. V Bejrutu odložili osvoboditev talcev BEJRUT — Talci z ugrabljenega letala TWA so še vedno v Bejrutu in jih niso osvobodili, kot je bilo napovedano. Zadnji trenutek so včeraj dopoldne odložili njihov odhod v Damask, ko so bili že vsi zbrani, da jih odpelje kolona mednarodnega Rdečega križa. Kaj je botrovalo temu nenadnemu preokretu, potem ko so razne tiskovne a-gencije že poročale o odhodu talcev, ni še povsem jasno. Razlogi, ki jih je navedel vodja Amala in pravosodni minister Beri izpadejo namreč kot poskus prikrivanja neuspeha. Beri je namreč navedel nove pogoje za osvoboditev, in sicer, da Sirija zajamči osvoboditev v Izraelu zaprtih Libanoncev in da se ne bodo Američani maščevali zaradi ugrabitve. Kronika zadnjih ur pa zgovorno dokazuje, da je prišlo do nepredvidenega zapleta. Predsinočnjim je Beri organiziral za talce, ki so bili v rokah Amala, pravo poslovilno večerjo. Odsotna pa je bila skupina štirih talcev, pripadnikov ame- riške vojske, ki jih imajo v rokah skrajneži božje stranke, prav tako nj bilo šestih ameriških državljanov, ki so jih v zadnjem obdobju ugrabili v Bejrutu. In prav tu baje tiči vzrok vsega zapleta. Beri-ju ni kot kaže še uspelo prepričati hezbolahe, da mu izročijo preostale talce. Prav zato skuša sedaj z dodatnimi zahtevami pridobiti na času in prepričati šiitske skrajneže, da je na njihovi strani, da mu lahko mirne vesti izročijo talce. Razočaranje v Ameriki je bilo včeraj povsem razumljivo. Vse televizijske mreže so z velikim poudarkom napovedale osvoboditev talcev, da je bil preklic prava mrzla prha. Kljub temu pa še vsi upajo, da bi bili lahko danes priča pozitivnemu razpletu. V Damasku že čaka ameriško vojaško letalo, ki naj bi talce odpeljalo v domovino. Washington upa predvsem, da bo Sirija sedaj še bolj odločno posredovala. Zaradi V. Britanije, Grčije in Danske Evropski vrh le delno uspel MILAN — Državni poglavarji in predsedniki vlad EGS so se sinoči ob odločilni zaslombi šefov dvanajstih diplomacij sporazumeh glede sklicanja medvladne konference, ki naj pripravi pogodbo o evropski zvezi, to se pravi o vsebinsko novi obliki političnega in gospodarskega sodelovanja med zahodnoevropskimi državami. Udeleženci konference bodo sadove dela za preosnovo ustanovne rimske pogodbe (1957) predložih državnikom dvanajsterice (torej sami sebi) ob naslednjem »evropskem vrhu«, ki bo decembra v Luksemburgu kot prejemniku štafetne palice E GS za drugi letošnji semester. Vpričo težavnosti, s katero je sporazum bil sklenjen, je marsikdo evforično spregovoril o čudežu, saj si Rim po splahnitvi začetnega optimizma tega ni pričakoval. Od čudeža do uspeha milanskega vrha je korak kratek, a v resnici je rezultat posveta nekako polovičen: če so se za sklicanje medvladne konference izrekli Francija, Zvezna republika Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Irska in seveda Italija, so pa Vel. Britanija, Grčija in Danska pomolile prst navzdol in tako uspeh vrha zasenčile, čeprav so s tem o-svetlile (kot naglašajo Craxijevi prijatelji) razmejitveno stezo, ki vroče zagovornice evropstva ločuje od članic EGS, ki na evropstvo gledajo mlačno. Res pa je tudi, da sta Craxi in Andreotti »disidentke« obvarovala pred premočjo večinskega preglasovanja: na medvladni konferenci naj bi namreč izrecno upoštevali člen 236 rimske pogodbe, po katerem bo sklep o njeni reviziji mogoče sprejeti le soglasno. Sam Craxi je z doseženim zelo zadovoljen, tembolj še, ker je predsednik evropske komisije Delors po končanem zasedanju izrecno pohvalil šestmesečno delo Italije. Italijanski premier je na tiskovni konferenci po izteku posveta v gradu dinastije Sforza rekel, da je Italija ta čas ve- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prvo srečanje partizanskih pomorščakov v zamejstvu Buči, buči, morje Adrijansko... SESLJAN — Med številnimi proslavami 40. obletnice osvoboditve, ki so se zvrstile v naših krajih, ima PJav gotovo pomembno mesto včerajšnje srečanje bivših partizanskih pomorščakov, ki sta ga, v prostorih Avtonomne letoviščarske ustanove v Se-sljanu, organizirala dva _ slovenska pomorska jadralna kluba Čupa iz Se-sljana in Sirena iz Barkovelj, ki sta se želela tako sama oddolžiti tej pomembni obletnici ter dati priložnost nekdanjim pomorščakom s Tržaškega in Goriškega, da se ponovno srečajo, svojim članom pa sta hotele prikazati vsaj delček naše zgodovine, ki je povezana z morjem in to slavno obdobje vzporediti tudi s sedanjim delovanjem obeh društev, ki tako u-spešno nadaljujeta pomorsko tradicijo teh krajev. Na prireditvi, ki se je je udeležilo okrog 80 bivših partizanskih pomorščakov — med gosti pa so bili jugoslovanski generalni konzul Mirošič in konzul Nikolič, predsednik in tajnik SKGZ Race in Udovič, ustanovitelj prve pomorske akademije v Piranu dr. Franc Škerlj, predsednik skupščine občine Koper Janko Kosmi-na, odbornik občine Devin - Nabrežina Bojan Brezigar, predsednik Potapljaške zveze Slovenije Viljem Klemenc, tajnik pokrajinskega odbora VZP1 - ANP1 Dušan Košuta in drugi — sta v imenu obeh pomorskih jadralnih klubov spregovorila predsednika Gorazd Vesel in Edi Filipčič, ki sta med drugim podala pregled delovanja obeh klubov in istočasno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pogled na zbrane partizanske pomorščake in goste, ko je govoril predsednik Skupščine slovenskih partizanskih pomorščakov Miro Kocjan Zalivska vojna BAGDAD, TEHERAN — Vsak čas bi lahko Bagdad obnovil napade na civilne objekte v Iranu, saj se je izteklo premirje, ki ga je Irak enostransko razglasil pred dvema tednoma. Na fronti pa so se v tem obdobju nadaljevali spopadi, le da so iranski generalštabi končno spoznali, da so množične ofenzive obsojene na propad in se sedaj omejujejo na bliskovite akcije in sabotaže. Medtem pa se v Teheranu in v drugih iranskih mestih pripravljajo na morebitno obnovitev bombardiranj. V teh dneh premirja so mrzlično gradili zaklonišča, kar pa ima le psihološki učinek, ker zaklonišča ne zadostujejo za vse, med drugim pa so napadi tako bliskoviti, da prebivalstvo ne bi imelo časa, da se zateče na varno. Vsekakor pa opazovalci navajajo, da bi se morala pozabljena zalivska vojna ponovno razvneti, saj Iran ne varčuje z diplomatskimi napori, da bi odpravil osamelost in nezaupanje. • ŽIVIO PERTINI Iz bojazni pred novimi terorističnimi pobudami V Ameriki in v svetu zaostrili varnostne ukrepe na letališčih NADALJEVANJE S 1. STRANI vsem govoril o miru, o prijateljstvu kot o bistvenih vrednotah italijanske družbe. Pripravljen je bil pomagati vsakomur. Obiskal je bolne, tolažil je vdove. V dramatičnih letih divjanja terorizma je bil pravzaprav Sandro Pertini skupni imenovalec vseh, ki so še iskali zaupanje v oblasti, zaupanje v državo. In to ne samo na strogo predsedniški ravni, tudi kot navijač nogometne reprezentance in tudi kot popotnik po tujini je predstavljal vse ljudstvo in ne samo državo kot nekaj abstraktnega. Njegovo sedemletno predsednikovanje označuje tudi novost v italijanski pobtiki, ko je Pertini poveril mandat za sestavo vlade prvič tudi politikom, ki niso izhajali iz vrst Krščanske demokracije. Najprej La Malli, ki žal ni uspel, nato dvakrat Spadoliniju in končno Craxiju. Kot predsednik pa tudi ni skoparil s kritikami, kadar so se mu zdele potrebne. Obsojal je vse škandale in do zadnjega se je upiral kakršnemukoli vrednotenju ljudi, ki so bili na seznamu framazonske lože P2. Bil je politično zelo spreten, čeprav tega navzven ni kazal. Prepotoval je pol sveta. Bil deležen tudi kritik, vendar pa je povsod predvsem vzbujal simpatijo, simpatijo do starega predsednika, ki pa predstavlja sorazmerno mlado republiko in vanjo tudi vneto verjame. S to simpatijo so ga sprejemali povsod. Z manj protokola, ki ga je sovražil, a z večjo priljudnostjo in dva dogodka mi bosta ostala v spominu. V tržiški ladjedelnici, ko je proti določilom protokola spregovoril pred tisoči delavcev z besedami »Tovariši delavci« in pa v Titogradu, ko ga je ljudstvo pričakalo na ulicah s transparenti brez uradnih napisov, ampak z enostavnim geslom »Živio Pertini!«. In danes, ko zapušča Kvirinal, na katerem pa ostaja pečat delavnega, poštenega in protifašističnega predsednika, mu tudi mi z velikim spoštovanjem, a brez protokola kUčemo: »Živio Pertini!«. BOJAN BREZIGAR • Evropski vrh NADALJEVANJE S 1. STRANI Liko prispevala k »izgradnji Evrope«. Na zasedanju so bili sprejeti še sklepi glede izoblikovanja »Evrope državljanov« (zaenkrat samo načelno), osvojitve »evropske tehnologije« kot odgovora ZDA in Japonski (pristojni ministri bodo načrt Eureka proučili sredi julija v Parizu, kamor bodo povabili tudi nekatere države izven EGS), izpopolnitve »enotnega evropskega tržišča« do leta 1992 (s popolno liberalizacijo blagovnega pretoka in uresničitvijo svobodnega finančnega tržišča), razmaha Evropskega denarnega sistema in ovrednotenja vloge evropske denarne enote ECU (bolj teoretično kot stvarno) in gmotne pomoči lačnim v Afriki (ki naj bi jim mimo že načrtovanih pošiljk dobavili dodatnih 500.000 ton žita). Z milanskega vrha je izzvenel tudi poziv Japonski, naj svoje tržišče bolj odpre evropskim izdelkom, poleg tega se je vrh EGS zavzel za tvorno proučitev predloga Gorbačova o sodelovanju EGS - SEV in za okrepitev sodelovanja s srednjeameriškimi državami. Med vrhunskim posvetom EGS se je sredi Milana odvila na pobudo POTOVALNI URAD »Aurora« vabi na naslednja potovanja in izlete: 20. in 21. julija: CELJE in ROGAŠKA SLATINA Cena 76.000 lir Od 8. do 21. avgusta: križarjenje po VOLGI in DONU s 3-dnevnim bivanjem v MOSKVI Cena 1.310.000 lir Od 8. do 18. avgusta: CARIGRAD ter 1-tedensko bivanje ob EGEJSKEM MORJU Cena 660.000 lir Od 14. do 21. avgusta: KIJEV - LENINGRAD - MOSKVA Cena 895.000 lir Od 15. do 18. avgusta: BLED - ZAGREB . PLITVIČKA JEZERA Cena 215.000 lir 15. avgusta: enodnevni izlet na BRIONE Cena 59.000 lir 15. avgusta: enodnevni gastronomski izlet v TOLMIN - Cena 30.000 lir Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« - Ul. Milano 20, Trst. Evropskega federalističnega gibanja impozantna manifestacija v podkrepitev zamisli o »združeni Evropi« (dg) • Buči, buči, morje NADALJEVANJE S 1. STRANI izrazila zahvalo partizanskim borcem, ki so s svojim hrabrim bojem pripomogli, sta dejala, da se danes lahko razvija in ohranja naša pomorska tradicija. V imenu skupščine slovenskih partizanskih pomorščakov je podal izčrpen pregled o pomenu, ki so ga imeli slovenski pomorščaki v narodnoosvobodilnem boju predsednik Miro Kocjan. V spomin Tia to srečanje mu je podpredsednik čupe, pomorski kapitan Bruno Lisjak - Volpi poklonil spominsko darilo, moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela pa je začel in zaključil lepo prireditev s tremi, na tematiko o morju ubranimi pesmimi. NEW YORK — Na vseh ameriških letališčih so v zadnjih dneh maksimalno zaostrili varnostne ukrepe, saj se oblasti bojijo, da bodo različne teroristične skupine poskušale izvesti nove spektakularne akcije. Strokovnjaki za protiteroristični boj sicer trdijo, da niso zadnja teroristična dejanja med seboj povezana, vendar pa je velika verjetnost, da bodo tudi druge teroristične skupine poskušale izpeljati posamezne akcije. V ZDA pa se vsi zavedajo, da ne morejo trajati izredni varnostni u-krepi v nedogled. To je jasno tudi drugim državam, ki so po ameriškem zgledu prav tako poostrile nadzorstvo. Ob tem pa izvedenci pripominjajo, da je stoodstotna varnost gola uto- pija. Sodobna tehnologija lahko odkrije dobršen del peklenskih strojev s klasičnimi eksplozivi (trotil), povsem nemočna pa je pri plastičnih razstrelivih, kjer lahko le dresirani psi rešujejo položaj. V primeru tra gedije indijskega »jumba« se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je bilo plastično razstrelivo skrito v prenosnem radijskem sprejemniku. Japonci so namreč dokazali, da je na tokijskem letališču Narota eksplodiral prav tak »radijski peklenski stroj«. Nekoliko boljši so izgledi za preprečevanje zračnega gusarstva. Tu bi morale vse države tesno sodelovati med seboj, ugrabitelje bi morali dosledno kazensko preganjati in jim ne dajati potuhe. Vsekakor pa so popol- noma nesprejemljive zahteve, da bi bili na potniških letalih oboroženi stražarji. Včeraj je to možnost zavrgla Zvezna republika Nemčija, federacija civilnih pilotov prav tako nasprotuje takemu ukrepu, saj je stražarjeva pištola prav tako nevarna kot ugrabiteljeva. Pozornost je torej treba usmeriti na letališča in jih opremiti z najsodobnejšimi varnostnimi napravami. Federacija ameriških civilnih pilotov ob tem navaja, da so pred leti začeli v ZDA razvijati in projektirati nove naprave, a so vse to opustih zaradi pomanjkanja denarja. Ob tem je treba še navesti, da so varnostni ukrepi po svetu precej različni. ZDA pa so že sestavile črno listo »nezanesljivih letališč«. Tragikomedija nad Zagrebom ISTANBUL — Si bodo po večletni zločinski praksi preusmerjanja potniških letal kot sredstva za politično izsiljevanje ta nevarni špas zdaj privoščili tudi zakotni nepridipravi? Vse kaže, dà. Turški enaindvajsetletni gostinski delavec Jusuj Orer je med štiriletnim službovanjem v Frankfurtu prišel nič kolikokrat navzkriž s pravico, ker se je prerad pretepal. Naenkrat je nemškim policajem pošla potrpežljivost in so ga lepo spravili na boeing 727 ankarske državne letalske družbe z opominom, naj se nikar več ne pojavi v ZRN, sicer mu bo trda predla. No, razboritež tega ni prebavil pa je 11.000 metrov nad Zagrebom prijel za protipožarni aparat, stopil do pilota. ga s peno za gašenje zubljev fino prekril in zahteval, naj pristane nekje v Avstriji, od koder bi skrivoma spet odkorakal proti Zahodni Nemčiji. Tragikomični poskus preusmeritve je v nekaj trenutkih šel po vodi: pilot, njegov pomočnik in navigator (ki je prenapeteža treščil po glavi s topim delom sekirice) so Ju-sufa onesposobili in po pristanku v Ankari izročili policiji. Zdaj si nasilnički srbež blaži v zaporniški celici. V letalu med njegovim »podvigom« ni bilo hujšega preplaha, le tri potnice so zaradi šoka omedlele. K sreči Ju-suf ni uporabil pravega orožja. Aretirali bivšega župana AVELLINO — Interpol je predsinočnjim v Ženevi aretiral bivšega župana iz občine Quindici pri Avellinu Raffaela Pasqualeja Oraziana, proti kateremu so izdali kar osem zapornih nalogov. Bivši župan je bil povezan s Cutolovo kamoro in ga obtožujejo številnih kaznivih dejanj od atentata na sedanjega avellinskega državnega pravdnika Gagliardija do poskusov umora in izsiljevanj. Prvi zaporni nalog so proti njemu izdali junija 1983, ko so varnostne sile sprožile širokopotezno akcijo proti pripadnikom Cutolove kamore. Župan iz Quindici-ja pa ni počakal na varnostne sile in je raje zbežal. Župansko funkcijo so mu odvzeli z odlokom predsednika republike. Po vsem sodeč se je Graziano ves ta čas skrival po Irpiniji, šele pred dvema mesecema se je izselil v Švico, ko mu je bilo jasno, da ima preiskovalce na sledi. Kraji v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu, kjer si lahko nabavite Primorski dnevnik: LJUBLJANA: vsi večji kioski ob nedeljah: kiosk na avtobusni postaji kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk na Zaloški cesti kiosk na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično) BOHINJSKA BISTRICA: Turistično društvo - tudi ob nedeljah BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah kiosk Delo - Perat-Mašera - tudi ob nedeljah BOVEC: kiosk TTL kavarna na trgu (samo ob nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah) KOBARID: kiosk TTL gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje bife Soča (samo ob nedeljah) NOVA GORICA: vsi kioski ob nedeljah - avtobusna postaja ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec SEŽANA: Supermarket »Kras« (tudi ob nedeljah) bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah) KRIŽ PRI SEŽANI: Šonc Milena DUTOVLJE: KOMEN: GORJANSKO: LOKEV: DIVAČA: KOZINA: ŠKOFIJE: ANKARAN: KOPER: IZOLA: PIRAN: kiosk Delo - Drnovšček PORTOROŽ: Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje LUCIJA: MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL SAVUDRIJA: NOVIGRAD: BRANIK: Market Primorje UMAG: KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje VRSAR: ŠEMPAS: Market Primorje % POREČ: OZELJAN: Market Primorje ROVINJ: AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič-Zonta PULJ: kiosk TTL (tudi ob nedeljah) MALI LOŠINJ: POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk VELIKI LOŠINJ: kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah) OPATIJA: ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. REKA: kiosk TTL na Cankarjevi ul. KRK: kiosk TTL na avtobusni postaji RAB: SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33 PAG: Market Kras Market Preskrba Market Kras Market Preskrba (tudi ob nedeljah) kiosk Delo na avtobusni postaji blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah) kiosk Barolin (tudi ob nedeljah) kiosk Delo posl. št. 16 vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji ob nedeljah: kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik - Cankarjev drevored, 17 (samo ob nedeljah) knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah) kiosk Primorski tisk kiosk TTL št. 16 (tudi ob nedeljah) kamping kamping Solaris, Puntano, Plava laguna, Zelena laguna Medulin in Premantura Krk in Baška Pag in Novaljd Bogata turistična ponudba v vseh avstrijskih deželah Avstrijci znajo zelo dobro izkoriščati v turistične namene naravne lepote svoje zemlje od Alp do Panonske nižine, tako da so lahko lani kar 62 odstotkov zunanjetrgovinskega deficita pokrili z deviznim iztržkom od turizma. Povečali so za 3,2 odstotka v primerjavi z letom prej število turistov, ki so prišli v njih državo (20.500.000 turistov) pa čeprav se je za malenkostni en odstotek zmanjšalo število nočitev, ki jih je kljub temu bilo 114.600.000. V lanskem letu so imeli, turistom na voljo, kar 1.204.723 postelj, tako v hotelih kot v zasebnih hišah na podeželju in ob glavnih prometnicah. Avstrija je lani od turizma tujcev iztržila nad 100 milijard šilingov, kar v lirah pomeni 9.054 milijard. To je na tiskovni konferenci, ki je bila v petek zvečer v hotelu pod Nabrežino, povedal generalni ravnatelj avstrijskega turističnega urada za Italijo Michael Oberegger. Povedal je še, da so lani v Avstriji zabeležili preko pol milijona italijanskih turistov, kar je bilo za 24,5 odstotka več kot leto prej, da je bilo nočitev italijanskih turistov 1.245.719, in da so Italijani na osmem mestu kar se nočitev tiče. Povedal pa je še, da ima Avstrija sedem milijonv in pol prebivalcev in da smo lanj v Italiji zabeležili enako število nočitev avstrijskih turistov. Razumljivo torej, da avstrijski turistični delavci propagirajo svojo deželo italijanskim turistom, da bi nekako nadoknadili ta deficit, če ga tako lahko imenujemo. Na tiskovni konferenci so zastopniki vseh avstrijskih dežel in dunajskega glavnega mesta predstavili vsak svojo zares bogato turistično ponudbo. Prisoten je bil tudi dr. Helmut Heidinger, minister v štajerski deželni vladi. Kaj bi lahko povedali o avstrijskem turizmu česar že ne vemo? Tirolci so predstavili predvsem zimske naprave, saj je njih dežela znana po vzorno urejenih smučiščih. Prebivalcev je tu 550.000, turističnih ležišč imajo kar 350.000. Prednjači seveda Kitzbuhel, kjer so s smučanjem pričeli že leta 1892. Nekatera smučišča so odprta poleti. Med najbolj sončnimi kraji v Avstriji sodi mesto Lienz v vzhodnem Tirolu, do katerega imajo Goričani posebno spoštovanje, saj od tod izvirajo Goriški grofje. Štajerska je najbolj zelena dežela Avstrije, v tem letu tudi znana po večjih glasbenih prireditvah v Gradcu. V Spodnji Avstriji, to je deželi okrog Dunaja, je veliko možnosti za podeželske izlete. Dežela je primerna za tiste, ki žele videti vinorodno pokrajino, saj tu pridelajo 60 odstotkov avstrijskih vin. V Klosterneu-burgu bo do 3. novembra odprta velika razstava o cesarju Leopoldu IH. Mladini in družinam posvečajo veliko pozornost v Voralbergu, avstrijski deželi ob Bodenskem jezeru, na meji s Švico. Salzburg seveda pritegne piozomost ljubiteljev Mozarta in glasbenih prireditev v poletnem času. Te so tako znane, da si moraš že leto prej zagotoviti vstopnice. Letos bodo tu praznovali tudi 50-letnico odprtja gorske ceste čez Gross-glockner. Seveda so na tiskovni konferenci ponudili tudi turistične pakete sončne Koroške ter drugih avstrijskih dežel. Dunaj p« je vedno Dunaj. V dveh poletnih mesecih bo kar 300 koncertov. Muzeji, galerije, gledališča, razstave, p>a še obilo zabave. Letos pa še izredno zanimive razstave dunajske umetnosti ob začetku stoletja, torej o dunajski secesiji v umetnosti, arhitekturi, literaturi, kulturi nasploh. Avstrija je torej zares turistična dežela, ki zna svoje lepiote koristno izkoristiti in jih tudi ponujati. MARKO WALTRITSCli V torek zasedanje deželnega sveta V torek, 2. julija, se bo ponovno sestal deželni svet, ki ima na dnevnem redu dva pomembna zakonska o-snutka. Prvi se nanaša na spremembe dveletni bilanci (1985-87) in k predračunski bilanci za tekoče leto, drugi pa zadeva najem posojila v višini 40 milijard lir za finansiranje dokončanja popotresne obnove. Pri del zasedanja bo kot navadno posvečen svetovalskim vprašanjem in terpelacijam, v naslednjih dneh pa bo deželni svet razpravljal še o številnih drugih zakonskih dokumentih po posameznih komisijah. Prihodnjo soboto v Škofji Loki trideseti izseljeniški piknik 6. julija bo v starodavni Škofji Loki že 30. izseljeniški piknik kot sproščeno srečanje v tujini in domovini živečih slovenskih rojakov, ki ga pripravlja Slovenska izseljenska matica. Prvotno so piknik organizirah v različnih krajih Slovenije, zadnjih 18 let pa je Škofja Loka že tradicionalno zborno mesto naših rojakov in njihovih svojcev ter prijateljev. Dopoldanski del letošnjega jubilejnega izseljeniškega piknika bo potekal na Mestnem trgu v stari Loki, kjer bo tudi semenj izvirne domače obrti in predstavitev domačih kulinaričnih specialitet. V popoldanskem delu pa bodo na Grajskem vrtu nastopile folklorne skupine, izseljeniška in zdomska društva, domači narodnozabavni ansambli, pokazali pa bodo tudi etnografske običaje. Večer dolgo v noč bo namenjen sproščeni zabavi ob prijetni glasbi in plesu. Slovenska izseljenska matica je pripravila zanimiv načrt za poletne in jesenske mesece. Tako bodo v sodelovanju z univerzo Edvarda Kardelja iz Ljubljane od 15. julija do 9. avgusta v Kranju pripravih 4. poletno šolo slovenskega jezika; medtem ko bodo od 10. septembra do 5. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavili likovne stvaritve slikarjev slovenskega rodu iz vsega sveta. Naj ob navedenem še omenimo, da je Slovenska izseljenska matica letos izdala tudi dve publikaciji: »Zbornik avstralskih Slovencev ’85«, ki predstavlja literarno dejavnost članov u-metniško - literarnega krožka v Syd-neyu ter prevod znanstvenega dela »Westfalski Slovenci« dr. Erica Wer-nerja, ki je doslej najbolj celovito prikazal slovenski izseljeniški živelj v Porurju. (J. O.) Odobren deželni načrt za poklicno izobraževanje Kar 23 milijard lir je deželna uprava namenila za finansiranje načrta za poklicno izobraževanje v Furlaniji - Julijski krajini oziroma za 548 tečajev, ki jih bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo kar 11 tisoč tečajnikov, od tega 7 tisoč mladih v pričakovanju prve zaposlitve in 4 tisoč odraslih. Tokrat bo še posebna pozornost pri poklicnem izobraževanju namenjena področju informatike, posebne pobude pa so predvidene za tečajnike, ki so kakorkoli telesno prizadeti. Prispev- kov bodo deležni tudi tečaji v slovenskem jeziku, za katere skrbi Slovenski zavod za poklicno izobraževanje, medtem ko večino preostalih tečajev prireja deželni zavod IRFOP. V tržaški pokrajini je predvidenih 143 tečajev za skupno 2.638 tečajnikov, porazdeljenih po naslednjih sektorjih: elektro - elektronski, gradbeni, lesni, informatika, podjetniška administracija, hotelsko - prehrambeni sektor, oblačilni, trgovinski, grafično - reklamni, umetno - obrtni, transportni, kmetijski itd. Obisk pri tržaških in goriških otrocih, ki letujejo v Puntiseli Le napišite, da nam je lepo, da plavamo, da plešemo... Naši otroci že uživajo počitnice — eni v Škofji Loki, kjer jih je letos rekordno veliko — drugi v prekrasnem letoviškem kraju Puntiželi pri Pulju, kjer ima svoj sedež Jugoslovanski otroški rekreacijski center, in kjer letuje v tem času okrog 1000 otrok iz raznih krajev Jugoslavije, tokrat z njimi tudi 55 otrok z Goriškega, Tržaškega ter dva iz Beneške Slovenije, skupno s šestimi vzgojitelji, oziroma spremljevalci. Te otroke sva v petek z Nerino Švab, odgovorno pri Odboru za doraščajočo mladino pri SKGZ, tudi obiskah. Nisva bili napovedani, ker so bile telefonske zveze pokvarjene, zato naju tudi niso pričakovali. Našli sva jih zato že pri morju, na sončenju in kopanju. Izkoristih sva čas do kosila, da sva si ogledah kraj, novozgrajene stavbe in vse športne in rekreacijske objekte, s katerimi ta center razpolaga in ki prav gotovo prispeva, da se mladi med letovanjem ne utegnejo dolgočasiti. Letos je prvič, da je Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ, ki je pokrovitelj, priredil, v organizaciji Dijaškega doma iz Gorice letovanje v Pun-tiželi, ki je le približno 4 km oddaljena od Pulja. Pretekla leta so otroci letovah v Savudriji. Najin prvi vtis je bil ta, da je kraj zelo lep, morje čisto, prostori, s katerimi razpolagajo otroci sveth, dovolj veliki in povsem v bližini plaže, jedilnica v istem poslopju, v bližini pa imajo otroci še bife, kjer lahko kupijo sladoled, razne pijače, sendviče, sladko itd. Spoznah sva tudi vodstvo tega, zelo velikega centra, predvsem vodjo pedagoško — zdravstvene službe tov. Vjekoslava Šajna, ki nama je bil takoj na uslugo s podatki o življenju in delovanju tega mladinskega letovišča, ki začenja sprejemati goste že spomladi in nadaljuje z delom do jeseni. »Zelo smo veseli obiska slovenskih otrok iz zamejstva,« nam je med drugim de- jal. »Lepo so se vključih v življenje v našem centru in upamo, da se tu pri nas dobro počutijo.« Da je res tako, sva se lahko tudi sami prepričah, ko sva se pod lepimi borovci sestah z našimi otroci ter vzgojitelji: vodjo kolonije, pedagogom Dijaškega doma v Gorici Stenom Vilarjem, pa še z Manuelo, Emanuelo (obe iz goriškega dijaškega doma) Eni (uslužbenko dijaškega doma, sicer Beneško Slovenko, doma iz Viškorše, ki ima v koloniji tudi dva svoja otroka) in še z Damar in Milošem (slednji skrbi za športno dejavnost in uči otroke plavanja). »No, kar sami povejte, kako se imate, kako preživljate te počitnice in kako vam je tu všeč,« je dejal otrokom vodja Sten. Nič niso bih sramežljivi. Posebno prijetno je na čudoviti plaži ah zadržani. Kar hitro so bih okrog naju in nama sproščeno povedali svoje mnenje. V glavnem so nam vsi povedah, da jim je tu bolj všeč, kot pretekla leta v Savudriji, da je življenje tu bolj pestro, da imajo vsak večer kakšno prireditev, da je poskrbljeno tudi za glasbo in seveda tudi za ples in da nimajo časa, da bi se dolgočasih. Seveda je bilo tudi nekaj tihih pripomb, da si želijo srečanja s starši, da jim je malo dlog čas po mami, a že takoj zatem je stekel pogovor o obisku Pulja, ki so ga opravili že prvi dan po prihodu v Puntiželo pa o izletu, ki so ga imeli včeraj s posebno manjšo ladjo do Rovinja in o izletu, ki ga bodo opravili še jutri na Brione. »Tako zastavljeno letovanje, ko se z otroci ukvarjamo tako rekoč ves dan, ni za nas vzgojitelje lahko, vendar smo zadovoljni, ker lahko nudimo otrokom mnogo več, kot samo možnost kopanja v morju. Naša prva skrb je seveda njihovo zdravje in dobro počutje, toda želimo si tudi ter se trudimo, da bi se tu dobro počutili. Z vodstvom centra dobro sodelujemo in prav gotovo bi se med otroci stkale še tesnejše vezi, če bi naši razumeh srbohrvaščino. No, večji udeleženci naše skupine, so že premagali tudi te težave in se kar zelo dobro počutilo.« V Puntiželo so otroci prispeli z vlakom 22. junija, prav tako z vlakom se bodo vrnili na svoje domove v sredo 3. julija. Prihod je predviden za 16. uro, ko se bosta tisti z Goriškega odpeljali z avtobusom proti domu, ostale otroke s Tržaškega pa bodo na postaji pričakah starši. Lahko torej poveva staršem, da je v Puntiželi vse zdravo in v redu. Tisti, ki bodo danes sami tam na obisku, se bodo lahko o tem tudi prepričali. Vsem žehmo seveda še srečen povratek domov in prijetno nadaljevanje preostalih počitnic. N. L. CENTRO HOBBY LEGNO (ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL) • ladijski podi • razni furnirji • iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823-553 (Industr. cona pri Itacementiju) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 0 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 BERITE »Novi Matajur« MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 38. »Kar ima, vse razda ljudem. In otroci od tam orek,« pri tem je pomignila na najbližje hiše onstran velikega jarka, »prihajajo često k nama spraševat, ìli Petra še ni doma. Nisem še videla človeka, ki bi ?a otroci tako radi imeli.« Tujec je kimal pa rekel: »Kogar imajo otroci ~adi, ne more biti slab človek. Otroška duša najprej »pozna in najbolj pravično sodi.« »To bo menda res,« je pritrdila Ana. »Poznala »em človeka, ki so se ga vsi otroci bali; in kaj ja Dilo iz njega? Morivec je postal.« »Vendar pa vselej,« je menil tujec, »ne moremo 5oditi po tem. So ljudje, ki se jih otroci boje, ke majo na oko grd obraz. A v njih je le lepa duša. Dtrok ne more hitro presoditi človekove duše, ce je -lovek nekoliko samoten in molčeč.« Bil je prijeten človek, ki se je znal pogovoriti. Mihče ga ni več vprašal, ali je prišel prosit, ah ce poj-ie hitro dalje, ali pa misli le nekoliko posedeti. Ozr se je po vseh, neopazno- in mirno, kakor bi j ih hotel presoditi, naposled pa se je zagledal v Katico. »Kaj ti ne vidiš?« Katica je vedela da jo je ogo-mril prijazen človek; ves čas ga je poslušala, zdaj se e zdrznila. »Ne vidim.« »Ne vidi, sirota,« je pritrdila mamica in položila dekletu roko na glavo, »že dolga leta ne vidi«. Tujec je še vedno gledal dekle. »Ko se je rodila,« je rekla zdaj Marta in pogledala tujca, »je še videla, potem pa so ji oči popolnoma opešale.« »Pa je niste peljali k zdravnikom?« »Oh, kaj ne!« je rekel Ivan. »Pri najrazličnejših zdravnikih sem bil z njo. Vse so poskusili, pa ni nič pomagalo. Zdaj je nikamor več ne peljem; predrago je pa tudi, ker mi je vsak rekel, da ne bo več videla.« Tako se je pozanimal za vse in z vsakim je spregovoril. In tako je dočakal poldan, ko je Marta pospravila mizo in pripravila za obed. Ker se je hotel nekam odpraviti, s0 ga pridržali. »Zdaj,« je rekla Ana, »ostani rajši, da boš kaj toplega pojedel. Pa potem, če že misliš iti.« Vendar so ga le s težavo pridržali pri obedu. »Hvala vam, da sem se ogrel,« je rekel. »Za hrano si bom že sam poskrbel. Naposled imam še nekaj dinarjev, da si lahko kaj kupim, če je sila.« Ne, berač na noben način ni bil, to so sprevideli po vsem njegovem vedenju. Zlasti so to opazili popoldne, ko bi se moral odpraviti. ' Tedaj je rekel Koš-trci, ki ga je imel za gospodarja: »Rad. bi vas poprosil, če bi smel pri vas spati kako noč, dokler bom tu ostal.« To se jim je zdelo sumljivo. Ker je videl, da mu ne zaupajo, se je nasmehnil rekoč: »Vidim, da se me bojite; pa bodite brez skrbi. Saj ne kradem, pošten človek sem, ki si z delom služim kruh. Zdaj me je pot zanesla tod mimo, tu imam opravke in bi se rad pri vas ustavil.« »Za to noč,« je rekel naposled Koštrca, «lahko ostaneš. .Sicer pa sam vidiš, da smo revni ljudje; dve sobi imamo, v eni sva midva, v drugi Korenovi. Da bi spal na senu, ne gre, ker je že mrzlo. Za to noč, ne boš hodil drugam, pač lahko ostaneš, se bomo že kako stisnili. Ana ti bo postlala na klopi pri peči.« »Hvala vam,« je odvrnil vdano. »Nisem vam kanil biti v napotje; in naposled bi se vam oddolžil, kakor bi pač mogel.« Vendar je za zdaj tako ostalo. Povabili so ga še k večerji, ko so jedli dobre krvavice. Ni se preveč branil, čeprav ni pokazal nikake lakote. Dasi so bili nezaupljivi do njega, so ga vendar poslušali, ko je govoril o svojem potovanju po svetu, o svojih službah in drugih dogodivščinah. O tem je pripovedoval tudi potem, ko je bilo večerje že konec in so vsi posedeli po klopeh. Soba je bila prijetno topla in nikomur se ni ljubilo nikamor. Spet je privlekel iz žepa cigarete in jih ponudil Koštrci in Ivanu, ki se nista mogla upirati, da ne bi bila vzela, ko se je za vse vsaj s tem oddolžil. »A kaj si bil v življenju?« ga je vprašal Koštrca in hotel vsaj malo prenikniti v njegovo skrivnost. »Če bi me vprašali,« se je nasmehnil, pri čemer je pokazal zdrave zobe, »kaj sem bil še pred enim mesecem, bi vam lahko povedal: bil sem delavec, v mestu smo zidali veliko hišo. Zdaj hiša že stoji in ne potrebujejo več delavcev. Včeraj v Časnikarskem krožku deželni kongres združenja ARCI Kultura kot dejavnik miru in sožitja Včeraj se je v časnikarskem krožku začel deželni kongres združenja ARCI pod geslom: ARCI je civilizacija. Civilizacija, mir, sožitje, sodelovanje med različnimi etničnimi m jezikovnimi skupnostmi so bile besede, ki so prevladovale v vseh posegih. Deželni kongres ima za cilj, kot je povedal v svojem posegu deželni tajnik ARCI Maurizio Villani, javno predstaviti združenje, njegove ideje in načrte za prihodnost. Do začetka leta 1986 namerava ARCI ustvariti novo sliko združenja samega, tako da bi lahko tudi v F-JK ustvarili močno in organizirano združenje, ki bi bilo okrepljeno številčno in pa tudi kvalitativno. Dežela F-JK danes ne spada več med manj razvite predele Italije. Nič več bližina meje ne predstavlja ovine, temveč nasprotno, prav ta »najbolj odprta meja v Evropi« predstavlja s svojimi perspektivami v gospodarski in kulturni izmenjavi, veliko prednost in priložnost za vse v deželi, da dajo svoj prispevek k sodelovanju med narodi. Vendar je treba ugotoviti, da danes še vedno obstajajo birokratske ovire, ki zavirajo sožitje med različnimi narodnostnimi skupnostmi, ki živijo v F-JK. In prav na tem področju, je poudaril Villani, čaka ARCI še velika naloga. Važno nalogo pa ima ARCI tudi na področju miru. Zato bo kongres predlagal vsem krožkom in javnim ustanovam, da na svojih področjih usta novijo brezatomska področja in si prizadevajo za ustanovitev takih področij tudi v vseh pobratenih občinah v različnih državah. Nadalje si bo združenje prizadevalo, da bo svojim članom zagotovilo tudi prostore za nemoteno udejstvovanje, pri čemer računajo tudi na pomoč iz Slovenije, Hrvaške in Koroške. Še posebej pa si bo združenje prizadevalo za razširitev sodelovanja s kulturnimi in športnimi organizacijami Slovencev v Italiji, z Unijo Italijanov za Istro in Reko ter z vsemi sorodnimi organizacijami v Sloveniji, Hrvaški in Koroški. Po Villaniju je predstavil dejansko stanje kulturnih organizacij v F-JK predstavnik Inštituta za mednarodno sociologijo iz Gorice dr. Catarinussi. Na podlagi opravljene raziskave je podal podrobno sliko o številu, aktivnostih in vseh problemih, s katerimi se danes srečujejo kulturne sredine v naši deželi. Prof. Darko Bratina je nato spre- govoril o novih možnostih, ki jih ima kulturno delovanje, ki naj bi preseglo deželne okvire in se vključilo v okvir evropskega kulturnega prostora. Pri tem se je najprej treba znebiti vseh predsodkov, ki so v obdobju po vojni bremenili tu živeče narodnostne skupnosti in odkriti vse prednosti, ki jih nudijo manjšinske kulture in druge izkušnje. Pri tem ima ARCI pomembno nalogo, je poudaril Bratina, da pomaga pri razvoju vseh teh kultur, ki se lahko s svojo različnostjo ovrednotijo tudi v evropskem prostoru. Pri tem se je treba poslužiti vseh poti, ne samo tradicionalnih, da se bo lahko ta deželni »kulturni stroj« razvijal v skladu z napredkom na vseh ostalih področjih. Bratina se je zavzel za še tesnejše sodelovanje z Jugoslavijo in še posebej Slovenijo, ki lahko deželni kulturi veliko nudi. O važni vlogi ARCI pri ustvarjanju nove slike miru, ki naj bi prevladala nad današnjim pojmom o miru, kot čase brez vojne, je nato spregovorila komunistična deželna svetovalka Augusta De Piero Barbina, Popoldne se je nato začela raz prava, ki se bo nadaljevala še danes, ko bodo tudi izvolili nove vodstvene organe ARCI. Na petkovi občinski seji v Dolini Sprejet sporazum o prijateljstvu med občinama Sežana in Dolina V petek se je na redni seji sestal dolinski občinski svet. Dnevni red je bil precej obsežen in je zajemal poročilo župana o raznih občinskih zadevah, med katerimi naj posebej omenimo preureditev avtobusnih prevozov v občini, s katero bo podjetje ACT začelo že 8. julija. S preureditvijo prometa naj bi izboljšali avtobusno povezavo vseh vasi z mestom. V nadaljevanju je občinski svet sprejel tudi vrsto nujnih sklepov, ki so bili vsi sprejeti soglasno, razen sklepa o proračunu za leto 1985, kjer so se vzdržali trije svetovalci Krščanske demokracije. Soglasno je bjl sprejet tudi obračun za finančno leto 1984. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bilo tudi sprejetje sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med občinama Dolina in Sežana. Namen sporazuma je v tem, da obe’ občini skupno podpirata vse aktivnosti, ki naj bi prispevale k izboljšanju dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Obe občini si bosta prizadevali za ohranitev miru, prijateljstva in napredka v svetu in na ta način tudi prispevali k pristnim in u-stvarjalnim stikom organizacij in občanov iz obeh občin. Ta sporazum so v Dolini sprejeli soglasno, podpisali pa ga b,odo predvidoma v avgustu. V nadaljevanju seje so volili občinske svetovalce v razne komisije. Tako so bili v občinsko volilno komisijo kot efektivni člani izvoljeni Silvana Mondo, Franco Crevatin, Federico Bevilacqua in Alojz Tul, kot nadomestni pa Aldo Bandi, Claudio Kofol, Roberto Raffaelle in Sergij Mahnič. Občinsko gradbeno komisijo sestavljajo Robert Starec, Roberto Drosina, Rossana Pettirosso, Boris Gombač in Mitja Race, predstavnika v občinski komisiji za trgovinstvo bosta Franco Crevatin in Boris Gombač, v upravnem svetu ustanove EZTT bo Dolino predstavljal Edvin Švab, v komisiji za ljudska stanovanja bosta Franco Crevatin in Sergij Mahnič, v skupščini konzorcija 4. prometnega bazena Claudio Kofol, Silvano Klabjan in Roberto Raffaelle, v skupščini ACT Marino Pečenik, Federico Bevilacqua in Marta Bogateč in v komisiji za izdelavo seznamov ljudskih sodnikov Franco Crevatin in Roberto Raffaelle. Na naslednjo sejo pa so prenesli izvolitev treh predstavnikov v Kraško gorsko skupnost. Občinski svet je poslal tudi pismi dosedanjemu predsedniku Pertiniju in novemu predsedniku Cossigi. Taborniki RMV na zletu v Mariboru Včeraj se je v Mariboru začel 9. zlet slovenskih tabornikov, ki bo trajal do 7. julija. Zleta se, poleg tabornikov iz vseh krajev Slovenije (kot gostje pa mu prisostvujejo tudi delegacije tabornikov iz ostalih jugoslovanskih republik) udeležujejo tudi taborniki Rodu Modrega vala s Tržaškega in Goriškega. Okrog 80 tabornikov se je včeraj zgodaj zjutraj odpeljalo s posebnim vlakom, namenjenim samo tabornikom, iz Divače proti Mariboru, kjer bodo ostali do nedelje, ko se bodo ponovno vrnili na svoje domove. Odhod s postaje v Divači je bil vesel in prijeten, saj so se taborniki iz zamejstva srečali s taborniki, ki so se pripeljali s Koprskega, skupno s katerimi bodo preživljali ta teden v Mariboru, oziroma v njegovi bližnji okolici. Letošnjega zleta, ki je posvečen 40. obletnici osvoboditve, se udeležuje okrog 1500 članov taborniških organizacij iz vse Slovenije. To bo torej priložnost, da se taborniki ponovno srečajo, utrdijo medsebojne prijateljske vezi, da pa skupno izvedejo tudi program zleta, ki bo obsegal, med drugim, tudi športne prireditve, kot na primer republiški mnogoboj. Učni uspehi tečajev s kvalifikacijo na zavodu za poklicno izobraževanje Tečaj za tajnice v podjetju I. letnik Corrado Rossi, Cristina Favaretto, Damiana Furlan, Rosanna Gabrovec, Emanuela Grdina, Martina Culli, Natasda Milič, Cristina Velikonja, Patricija Zahar, Elisabetta Zivic, ena dijakinja se ni javila k izpitu, 2 dijakinji sta bili odklonjeni. Tečaj za tajnice v podjetju II. letnik (zaključni izpit) Alessandra Argiolas, Romilda Daneu, Dolores Ferluga, Roberta Ferluga, Alenka Kralj, Fabjana Kralj, Miriam Pancrazi, Laura Pisani, Gabriella Prodan, Maria Stopper, Tamara Škabar, ena dijakinja se ni javila k izpitu, dve dijakinji sta bili odklonjeni. Tečaj za mizarje I. letnik Claudio Bartol, Radovan Doljak, Mitja Kante, Ivan Pertot, Stojan Šuc, Andrea Terzoni, dva dijaka sta bila odklonjena. Tečaj za mizarje II. letnik (zaključni izpit) Ervin Doljak, Andrej Gregorič, Edvin Gruden, Saša Luksa, Janko Ja-blanšček, Andrej Pertot, Igor Unussich, Aleksander Zeriali, dva dijaka sta bila odklonjena. Predsinočnjim v trebenskem Prosvetnem domu Noč glasbe, pesmi in plesa »Pojoča je noč« v Trebčah je bila dobra noč s solidno glasbo. Razveseljiva noč, ker so se zbrali mladi glasbeniki in avtorji, sestavili fantazijo pesmi in glasbe in jo strnili v celoto, ki je v marsikaterem trenutku zaživela sveže in originalno. Igor Malalan, Marko Feri, Ivo Tul, Boris Devetak, Samo Ferluga, Miran Košuta in Paolo Vescovi prihajajo iz različnih glasbenih izkušenj (od klasične glasbe do rocka). Obvladajo svoje instrumente in nosijo v sebi veliko muzikalnosti. Avtorja večine tekstov sta Boris Devetak in Miran Košuta. Po pisanju besedil in glasbe sta si v marsičem različna, vendar lahko najdeta mesto na skupnem nastopu. Devetak, predvsem v pesmi »Naši prasci«, drsi v trd rock z močnimi pankovskimi primesmi. Košuta je v tekstih in glasbi izbrano mehak in se najraje giblje v svetu neke nove romantike. Ostali izvajalci so se dobro ujeli v dva osnovna tokova, to je v trdi rock in mehko šansonarsko petje. Tako je prvi nastop potekal usklajeno, glasbeno dobro pripravljen in izdelan, z besedili, ki niso bila slaba; pa tudi originalnih elementov ni manjkalo. Zaporedje posameznih pesmi je bilo povečini posrečeno, tako da je koncert valoval med mehkimi in tršimi soundi, ki so zdaj udarili s hitrimi ritmi, zdaj zaplavali v sanjavo nočno atmosfero. Seveda so bile v skupini opazne nekatere šibkejše klice prvih korakov. Če bo skupina nadaljevala, bo morala globlje v dušo rocka. Posamezni izvajalci se bodo morali bolj »odpreti« in odločno sprostiti ves naboj, ki ga imajo v sebi. Prodiskutirati morajo besedila in posamezne glasbene izkušnje strniti v skupno voljo. To vse, če nameravajo nadaljevati in biti skupaj, kar bi bilo dobro in osvežujoče za naš glasbeni prostor. Zunanja podoba večera, skratka, špektakel je bila v resnici na ljubo šibkejša. Plesalke Joanne Dugina, Klavdija Marušič in Kristina Pahor so imele verjetno premalo časa za vaje, tako da so bile včasih v zadregi pri iskanju neke ustrezajoče plesne govorice. Plesnemu elementu bi torej bilo potrebno dati več poudarka in ga bolj organsko vklopiti v celoto, kar je seveda povsem mogoče. Kljub skromnim efektom luči (razpoložljiva sredstva so pač skromna) bi morali verjetno izvajalci vnesti v koncert več elementov, ki bi popestrili večer (govorjenje, dovtipi, odločno pritegniti občinstvo k sodelovanju itd.). Opazke seveda ne želijo biti nasveti ampak le droben prispevek k razmišljanju o tem, kaj bi se dalo narediti. Strnjena ocena »Pojoče noči« pa je vsekakor pozitivna in upati je, da bo petkov nastop vzpodbuden za izvajalce in seveda tudi za številno občinstvo, (am) Prijeten zaključni nastop dekliškega zbora »Devin« in »Fantov izpod Grmade« Konec tedna bo pri Banih prijetna domača sagra Tradicionalni zaključni koncert, ki ga ob koncu sezone že vrsto let skupno prirejata moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade« in dekliški zbor »Devin«, je v petek privabil lepo število domačih ljubiteljev zborovskega petja. Za člane moškega zbora, ki ravno te dni praznuje 19. obletnico svojega javnega nastopanja, je to bil že petnajsti koncertni nastop v letošnji sezoni, ženska vokalna skupina pa se je tokrat predstavila sedamnajstič. Za oba zbora je vsekakor značilna pestrost njihovega delovanja; že podatek, da je v letošnji sezoni k obema zboroma pristopilo kakih deset novih pevcev in pevk, nam zelo jasno ponazori stanje na glasbeno - vokalnem področju v Devinu in okoliških vaseh. Letni delovni načrt, ki so si ga pevci začrtali ob začetku sezone, sta zbora uresničila. O tem smo se najbolje prepričali ravno na pertkovem koncertnem večeru. Glede nastopa bi najprej povedali, da je bil spored razdeljen v dva dela. V prvem delu programa je nastopil dekliški zbor, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča zapel sedem skladb; repertoar je obsegal motiva dveh tržaških skladateljev, Mozartov Ave Veruni, nekaj pesmi avtorjev iz matične domovine in motiv Radomira Petroviča. Med prvim in drugim delom sporeda so nastopili trije gojenci devinsko - nabrežinske podružnice Glasbene matice, sledil pa je koncert moškega zbora »Fantje izpod Grmade«. V primerjavi z dekliškim zborom, je moška glasbena skupina — vodi jo Ivo Kralj — izvajala manj raznolik koncertni program. Izbrala si je namreč koroško ljudsko motiviko, ki je bila toliko bolj občutena. Pet od sedmih izvedenih motivov (med temi tudi venček) so bile priredbe koroških ljudskih pesmi. Koncertni spored, ki ga je povezoval Marko Tavčar, sd je z izvedbo »Zdravice«, zaključil z mešanim nastopom obeh zborov. V. • Center za posebno vzgojo iz Trsta bo 4. julija organiziral v Domu mladih v ■Ul. Inchiostri 4 (Valmaura) koncert »Concerto estate 1985«. Koncerta, ki bo trajal od 19.30 do 23. ure, se bodo udeležile skupine različnih glasbenih zvrsti od fusion, rock, rocka-billy do bluesa. Mogoče je vendar res, da je pri nas šager in podobnih prireditev vse preveč. V poletnem času se ti ob koncu tedna ponudi običajna prilož nost, da obiščeš praznike v okoliških vaseh, kjer se zavrtiš ob zvokih domačih skupin, krepko si omočiš suho grlo z vinom in privoščiš običajne jedi. Prideš na šagro tudi zato, da se srečaš s prijatelji in znanci, nemalokrat pa tudi zato, ker ne veš kam. Žalostno je dejstvo, da šagre pripravljajo brez vsakega višjega cilja, da se vrstijo iz tedna v teden in da so si slične; to izraža po eni strani premalo zavzetosti s strani prirediteljev, da bi vnesli kaj novega, zahtevnejšega, kar navsezadnje predpostavlja kanček tveganja. Tudi vaški praznik, ki se bo čez teden dni odvijal pri Banih bi navidez lahko označili na isti način. V dvodnevnem veselem razpoloženju ba do prireditelji poskrbeli za domačo kapljico in prigrizek, glasbo in seveda za udobje obiskovalcev, in še in še bi lahko naštevali zagotovila za večer prijetnega vzdušja in zabave. In vendar pomeni vsakoletni praznik samim prirediteljem, vaščanom in vsem, ki {»znajo razmere odmaknjene vasice, ne samo običajno šagro. Ozadje namreč ne skriva samo globoke želje in napora vseh vaščanov, da bi sagra res uspela. Še več; za skupino ljudi {»stane ta trenutek, trenutek zagnanosti, složnosti in utrjevanja medsebojnih vezi. Je dokaz. da sodobna apatičnost nas ni še popolnoma uklenila, da je človek še vedno pripravljen sodelovati in spoznati, da tak način dela nudi zadoščenje sebi in širši skupnosti. Ta praznik pomeni željo, da se iz take dejavnosti razvijejo druge, plodnejše in zahtevnejše, da se v skromnosti razkrije vsa vzajemnost malih ljudi, ki nenehno stremijo za tem, da bi se iz malega nekega dne rodilo veliko. V taki različnosti in v tem duhu, v domačnosti in v čaru starega trga in hiš ter stoletnih kostanjev, ki krasijo prostor, bodo Bani sprejeli v svoje naročje, upajmo, številne obiskovalce, ki jih z vaščani druži ista želja. Antonino Cuffaro na prazniku Unità Danes ob 20.00 bo prazniku Unità na nabrežju prisostvoval Antonino Cuffaro, član glavnega odbora KPI, ob 21. uri se bo večer nadaljeval z glasbo ansambla Est Nord Est. Praznik se zaključi jutri z debato »Soočanje s tržaškim in genovskim pristaniščem«, ob 21. uri bo koncert godbe »Giuseppe Verdi«. • šentjakobski rajonski svet se bo sestal 2. julija ob 19.30 na sedežu v Ul. Caprin 18/1. Med drugim bo govor o občinskih otroških vrtcih. Seje se bo udeležil tudi občinski odbornik za šolstvo Vattovani. Dekliški pevski zbor Devin med zaključnim nastopom Kraška mlekarna je za svoj razvoj potrebna večjega razumevanja in pomoči Sir »tabor« si je krepko utrl pot na tržaškem in goriškem tržišču. Ljudje znajo ceniti pristen domač proizvod, ki ga je na tržišču vedno težje dobiti, zato so tudi perspektive za še boljši plasma mlečnih proizvodov prav gotovo zelo ugodne. Tega se v Kraški mlekarni na Colu zavedajo, toda v sedanji fazi se zavedajo tudi številnih težav in ovir, ki zaenkrat še preprečujejo, da bi mlekarna zaživela s polno paro. Proizvodni stroški namreč še vedno presegajo iztržek; ker je dnevna proizvodnja samo 25 stotov, medtem ko bi morala doseči 40 stotov. Nerešen problem je tudi neposredna prodaja na drobno, kar je seveda vezano na primerne prostore in dovoljenje za prodajo tudi drugih domačih in uvoženih proizvodov. Vse to je po drugi strani vezano na vprašanje cene mleka pri proizvajalcu, saj vemo, da živinorejci (tudi člani zadruge) prodajajo svoj proizvod na drobno po 950 lir liter, medtem ko je mlekarna prisiljena odkupovati njihovo mleko po 545 lir. če se ob vsem tem ozremo tudi na splošen položaj kmetijstva, in živinoreje posebej, v naših krajih, kjer nam še vedno niso dane vse tiste možnosti razvoja, ki jih že dolgo upravičeno terjamo, Danes si lahko še zadnji dan ogledate letošnji 37. mednarodni tržaški vzorčni velesejem, največ jo tovrstno prireditev v našem mestu, katere začetek sodi v daljno leto 1948. čeprav veliko tega, kar ponuja, sodi v tipično tržaško tradicijo, saj je sejem poleg gospodarskega dogodka mednarodnih razsežnosti tudi prijetna poživitev mesta v toplih poletnih večerih, ne moremo mimo dejstva, da se je' njegov obseg in pomen postopoma, a vztrajno večal in da je prav letošnja izvedba zabeležila nekatere rekordne številke. V paviljonih pod Montebellom je letos razstavilo svoje eksponate kar 36 držav, 19 pa jih je bilo uradno navzočih z gospodarskimi in političnimi zastopstvi. Posameznih razstavljavcev je bilo 358, zastopali pa so okrog 1200 proizvodnih organizacij. Kot vsako leto na sejmu razstavljajo tudi nekateri člani naše narodnostne skupnosti, v prvi vrsti obrtniki. Letos sta navzoči umetni obrtnici Silva Bogateč in Gabrijela Ozbič, Karlo Rolič z izbiro talnih in zidnih oblog, podjetje Janoušek na prehrambenem in kozmetišnem sektorju, podjetje Butkovič iz Sovodenj, ki tradicionalno razstavlja sončne panele in naprave za ogrevanje, ter še nekateri drugi. Jutri bo velesejem za občinstvo od prt od 11. do 24. ure, ko bo do pri- Sobota črn dan za motocikliste Včeraj se je v mestu in okolici pripetilo več prometnih nesreč, v katere so bila vpletena motorna kolesa. Do najhujše je prišlo ponoči o-krog 3. ure v križišču med Ul. Ve-nezian in Cadorna. Povzročila naj bi jo 54-letna Maria Capitelli, ki je vozila po Ulici Gadoma in ni dala prednosti motornemu kolesu, ki ga je po Ulici Venezian upravljal 18-letni Pierpaolo D’Agnolo iz Ul. Zo-rutti 17, za katerim je sedela 19-letna Valentina Bisiach. D’Agnolo se je trčenju skušal izogniti tako, da je zavozil na desno, pri tem pa je sunkovito udaril ob rob pločnika, od koder je motor odbilo na asfalt. Pri padcu se je voznik hudo udaril v čelo, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Bisia-chova se je le lažje poškodovala in bo ozdravela v petih dneh. Mesec dni zdravljenja so zdravniki napovedali včeraj popoldne 37-letnemu Fabiu Zuccoliju iz Ul. sv. Frapčiška 12, ki si je zlomil tri prste desne roke, ko je z motociklom vozil po Miramarskem drevoredu, in mu je 22-letni Giacomo Movia s fiatom 126 nenadoma presekal pot, tako da je Zuccoli trčil v avtomobil in nato končal na asfaltu. Za 55-letnega Marcella Rovino iz Ul. Ananian 17 se je vožnja z vespo končala na cesti za Mačkolje, kjer le na nekem ovinku zavozil v grapo. V bolnišnici so ob sprejemu domnevali, da si je prebil lobanjo in zlomil levo ramo. Kljub hudim poškodbam Pa kaže, da njegovo življenje ne visi na nitki, saj so zdravniki menili, da bo okreval v treh mesecih. ugotovimo, da obstaja precejšen razkorak med zahtevo domačega tržišča po valorizaciji pristnega domačega pridelka in konkretnimi posegi, da bi kmetijskemu proizvajalcu, zasebniku ali zadružniku, res omogočili boljšo proizvodno dejavnost. Pritegniti pozornost širše javnosti in vseh tistih dejavnikov, Id bi v tem pogledu res lahko dali konkretno pomoč v eni ali drugi obliki, je glavna skrb ravnateljstva in upravnega odbora Zadruge Kraška mlekarna. Tako se je upravni odbor mlekarne prejšnji petek sestal s predstavniki slovenskih bančnih zavodov, ta četrtek pa s predstavniki Kraške gorske skupnosti, da bi jim prikazal današnjo stvarnost sirarne, probleme, s katerimi se na svoji razvojni poti sooča in predvsem z načrti in cilji, ki si jih je zastavila. Na srečanju z bančnimi zavodi so bili prisotni predsednik Pavel Milič, odbornik Vladimir Vremec in ravnatelj Drago Gantar za opensko hranilnico in posojilnico ter predsednik Gvido Zidarič in odbornik Danilo Lupine za nabrežinsko hranilnico, medtem ko se predstavniki TKB niso mogli udeležiti srečanja zaradi drugih neodložljivih obveznosti. Predstavnd- hodnjega leta dokončno zaprl svoja vrata. Dnevnik II Piccolo danes izšel Tržaški itabjanski dnevnik n Piccolo niti včeraj ni izšel zaradi enostranske odločitve odgovornega urednika Marcolina, češ da je izdaja nepopolna. Tiskarski delavci tržaškega dnevnika so namreč že nekaj dni v stanju sindikalne pripravljenosti, saj je njihov spor z vodstvom podjetja, kot pravijo v posebnem sporočilu za javnost, dosegel raven izredne napetosti. Kljub temu so tiskarji v petek zagotovili reden izid časopisa, izostale pa bi dodatne strani. Prav zato izražajo ogorčenje mlad odločitvijo odgovornega urednika in še naprej zagotavljajo svojo pripravljenost za nemoteno izhajanje dnevnika v standardnem obsegu. Včeraj popoldne so se razhajanja nekoliko izgladila, tako da je danes Piccolo spet v prodaji. • V kopališču Ausonia so predsinoč-njim izvolili tržaško miss za leto 1985. Najlepša med Tržačankami naj bi bila 19 letna prodajalka Daniela Damato, ki se bo 14. avgusta udeležila v Gradežu tekmovanja za najlepše dekle v Furlaniji - Julijski krajini. Po daljši bolezni je v noči od petka na soboto v bolnišnici na Trsteniku umrla Breda Kraigher, vdova po u-umrlem kulturnem uredniku našega dnevnika in upravniku Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, prof. Radu Rauberju. Pokojnica je izhajala iz številne in ugledne postojnske družine Kraigherjevih, iz katere so izšli mnogi vidnj slovenski kulturni, znanstveni in družbenopolitični delavci. Po o-snovni šoli v rodni Postojni je opravila srednjo računovodsko šolo v Me-ranu, leta 1932 pa se je z družino umaknila fašističnemu nasilju v Ljubljano. Leta 1933 se je zaposlila kot notarska uradnica pri stricu Tonetu Kraigherju v Šoštanju in tam delovala tudi kot sokolska vaditeljica. Ob nemški okupaciji so jo že 20. aprila 1941 aretirali in odpeljali v taborišče v Rajhenburg, danes Brestovico, od tam pa so jo junija istega leta deportirali v Srbijo v Vmjačko Banjo, kjer je z drugimi deportiranimi Slovenci začela sodelovati z o-svobodilnim gibanjem, v katero se je s prvimi odgovornimi dejavnostmi vključila konec leta 1941 v Beogradu. Ko se je julija 1943 lahko vrnila v Ljubljano, je bila povezana z dr. Neubauerjem in prof, Antonom Ocvirkom v kulturni sekciji kot terenska blagajničarka in skrbela za podpore družinam zaprtih ali interniranih slovenskih kulturnikov. V povezavi z drugimi ljubljanskimi aktivisti je bila vključena v mestni odbor OF, legalno pa je bila zaposlena pri upravi železnic. Tik pred koncem vojne je ki Kraške mlekarne so v podrobnostih orisali položaj obrata na Colu ter navedli glavne že omenjene probleme tako finančnega kot prostorskega značaja. Med kratkoročnimi cilji je vsekakor primarnen prostor, kjer bi uredili prodajo na drobno ne le že obstoječih proizvodov mlekarne (sira,, skute in masla) temveč tudi drugih proizvodov, ki jih ponuja tržišče in, kar je najpomembnejše, drugih domačih pridelkov kraških kmetovalcev. Predstavniki bančnih zavodov so s svoje strani zagotovili, da bodo skušali v mejah svojih zmožnosti nuditi, kot doslej, vso pomoč. Tudi četrtkovo srečanje s predstavništvom KGS, ki mu je načeloval predsednik Miloš Budin, je odprlo vrsto perečih vprašanj mlekarne, zlasti vprašanje ureditve vseh naprav za pasteriziranje mleka. Mlekarna je od KGS že dobila izdaten prispevek, s katerim je krila 90 odst. stroškov za ureditev linije. Manjka samo še pakimi stroj, ki stane 150 milijonov lir ter priključek k liniji, za kar bodo morali odšteti 30 milijonov lir. KGS se je s tem v zvezi obvezala, da bo zadevo proučila ter jo skušala rešiti z dodatnim prispevkom. Harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice s Proseka -Kontovela je v petek zvečer z odlično izvedenim programom dobesedno navdušO številno občinstvo, ki je napolnilo kontovelsko dvorano. Ansambel se je namreč ob zaključku sezone predstavo s celovečernim koncertom, ki je bO obenem prvi v delovanju ansambla, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti na pobudo sedanje pevovodkinje Loredane Kočevar. To je tudi v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal Bruno Rupel, ki je povezoval celoten spored, tako da so poslušalci lahko spoznali avtorje kot tudi vsebino posameznih skladb. Celoten spored, ki ga je ansambel začel z madžarskim plesom čardašem, je skupno obsegal 10 skladb; od modemih, umetnih do narodnih. Vsaka skladba je dobesedno pritegnila poslušalce, posebno pa sta vžgali občinstvo ples četrtega dejanja »Lesghinka« ruskega skladatelja Ha-čaturjana, ker je bila melodija zelo ostrega značaja, ki veže koreografsko tradicijo ter scenska glasba avstrijskega komponista Franza von Suppeja »Poet in kmet« zaradi melodičnega tempa. S to skladbo se je tudi končal prvi del programa. Med odmorom pa je za prijetno razpoloženje v dvorani poskrbel Vasilij Micheli. ki je s smiselnimi vprašanji in seveda odgovori zabaval občinstvo. sodelovala v organizacijskem odboru za pripravo sprejema partizanskih o-svoboditeljev v Ljubljani. Po_ osvoboditvi je delovala še nekaj časa v mestnem kvartnem odboru OF, leta 1946 pa prišla v Trst in bila nekaj časa tajnica takratnega predsednika OF Branka Babiča, sicer pa je bila aktivna v raznih organizacijah, v prvih povojnih letih predvsem kot soorganizatorka velikih prvomajskih telovadnih nastopov. Leta 1949 se je poročila z našim dobrim stanovskim kolegom in prijateljem, profesorjem in kulturnim delavcem Radom Rauberjem in čeprav je občasno še delala kot uradnica v uredništvu Primorskega dnevnika, je svojo prvo in glavno skrb posvetila družini. Radova smrt leta 1969 jo je hudo prizadela, toda v sebi je ob hčerkah našla moč za življenje. V zadnjih dveh letih jo je zdravje začelo zapuščati do izčrpa-nJa in predvčerajšnjim se je sklenila življenjska pot te dobre, tihe in plemenite žene in matere. Hčerkam ter drugim svojcem naše globoko sožalje. j. k. šolske vesti Vpisovanje za šolsko leto 1985-86 na davnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre »žiga Zois« v brstu poteka vsak dan od 9. do 12. ur® do vključno 6. julija. Državni poklicni zavod J. Stefan javlja, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1985-86 do 6. julija v tajništvu sole od 9. do 12. ure. Festival v Miljah vabi mlade in stare Osmj mednarodni festival Gledališča mladih se danes v Miljah nadaljuje z nadvse bogatim programom. Zjutraj ob 11.30 bo v dvorani Dante okrogla miza, na kateri bodo univerzitetni docenti razpravljali o vprašanju, kako poučevati zgodovino gledališča. Od gledaliških predstav naj omenimo »n castello di Perseveranza« znane skupine »Teatro Gioco Vita« iz Piacenze (ob 21.30 na prostoru Roma), predstavo klovnov skupine Donati - Olesen - Keijser (ob 23. uri na prostoru De Amicis) in ob 24. uri nastop znanega belgijskega mojstra Jeanpica, ki vzbuja fantazijo gledalcev le z magično »silo« svojih rok. Predano novo vozilo za SOGIT Včeraj so na Trgu Unità proslavili predajo 16. kombija službi pomoči reda sv. Ivana v Italiji (SOGIT), katerega nakup so omogočili meščani — darovalci božičnih prispevkov. Vozilo je blagoslovil msgr. Regaz-zoni, trak pa je simbolično prerezal tržaški župan. SOGIT skrbi za prevoz handikapiranih, ostarelih in invalidov v šole, na delovna mesta in v bolnišnice, omogoča udeleževanje teh državljanov pri volitvah in drugih državljanskih dolžnostih ter skrbi tudi za njihovo rekreacijo. Drugi del sporeda so harmonikarji začeli z Wuethnerjevim tangom, nakar so prijetni akordi znane Mar-chettijeve skladbe Fascination popeljale še do temperamentnega plesa Spomini iz Španije ter kot zadnjo smo poslušali še moderno skladbo Renata Buia Intermezzo in blu, katero je moral ansambel na splošno željo ponoviti. Ob koncu so za prijeten večer čestitali ansamblu predsednik pevskega zbora »Vasilij Mirk« Josip Čuk in predsednik kulturnega društva Prosek - Kontovel Marjan Versa, ki je dejal, da so taki večeri res v ponos ansamblu in zato si vsi takih večerov še želijo. To seveda je bila tudi osrednja misel vseh poslušalcev, ki so zadovoljni in navdušeni zapuščali dvorano. Nedvomno se je tokrat ansambel res dobro odrezal in pokazal, da dve prvi mesti na državnem tekmovanju, ki ju je dosegel leta 1983 in leta 1985 v Turinu niso le naključje. Za prijeten večer gre zasluga vsem požrtvovalnim članom ansambla, pa tudi pevovodji Loredani Kočevar, ki vodi har monikarje že deset let in nosi morda še največ zaslug za uspešno delo tega mladega vendar perspektivnega ansambla. B.R. Venec v spomin umorjenih v Rižarni V sredo, 3. julija bo ob 11. uri de-^ legacija Vsedržavnega združenja par tizanov Italije, Vsedržavnega združenja deportirancev v nacifašistič-na taborišča in Vsedržavnega združenja političnih preganjancev položila v Rižarni venec v spomin antifašistov in partizanov, ki so bili tu kruto umorjeni konec junija leta 1944. 30. 6. 1980 30. 6. 1985 Ob peti obletnici smrti naše drage žene, mame in none Marije Berdon roj. Hrvatič se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Ricmanje, 30. junija 1985 Celodnevna osnovna šola M. Samsa od Domja in I. Trinko - Zamejski iz Ricmanj izrekata iskreno sožalje Ivi-jani Štrajn ob težki izgubi drage mame. Tiho je odšla naša ljuba Breda Kraigher vd. Rauber Pogreb bo jutri, L julija, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: hčerke Jasna, Nataša in Mojca, sestra Marja, svakinja Ivanka in drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, Zagreb, 30. 6. 1985 Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Jasni Rauber kolektiv Primorskega dnevnika ter uprava in uslužbenci ZTT. Ob izgubi drage Brede Rauber izreka svojcem iskreno sožalje KD »Ivan Cankar«. Ob smrti drage Brede Rauber izrekata Tatjana in Jože Koren iskreno sožalje Nataši, Jasni in Mojci ter drugim svojcem. Ob težki izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Jasni in Nataši družine Šušteršič, Furiarne, Plesničar, Abram in Kufersin. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona Francka Križmančič vd. Kocijan Pogreb drage pokojnice bo jutri, 1. julija, ob, 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev in na domače {»kopališče. Žalujoči: hčerka Nada z družino Pertot, sin Franc, vnukinja Suzana in vsi sorodniki Bazovica, 30. junija 1985 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega Stanislava Caharijo Posebna zahvala g. župniku, cerkvenemu zboru, moškemu zboru I. Gruden, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. Žena Valerija, sin Vladimir in hči Vera z družinama, sestri Olga in Dora ter drugo sorodstvo Nabrežina, Tržič, 30. junija 1985 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Danila Petarosa Posebna zahvala naj gre domačemu pevskemu zboru, vaški sekciji VZPI - ANPI, bivšim partizanom, ki so nosili krsto, vaščanom iz Boršta in Zabrežca ter vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Boršt, 30. junija 1985 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega očeta Feličeja Krašovca Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru Slavec, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, Id so počastili njegov spomin. SVOJCI Ricmanje, 30. junija 1985 DANES ZADNJI DAN TRŽAŠKEGA VELESEJMA Harmonikarji s Proseka in Kontovela navdušili številno domače občinstvo Umrla je Breda Kraigher-Rauber Zadruga »Kriški breg« šd Vesna KD Vesna ŠD Mladina prirejajo danes, 30.6., v Križu 18. PRAZNIK VINA IN RIB DANES: ob 10. uri odlprtje kioskov Zvečer ples z ansamblom »DOMAČI FANTJE« iz Divače V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval še jutri * TPPZ »P. TOMAŽIČ« VZPI - ANPI, TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR IN MLADINSKA SKUPINA P. TOMAŽIČ vabijo na SREČANJE ZA MIR MED NARODI ki bo v Bazovici 5., 6. in 7. julija 1985 Petek, 5. julija — ob 16. uri odprtje kioskov, ob 21. uri predavanje umetniškega filma; sobota, 6. julija — ob 16.30 odprtje kioskov, ob 18.30 nastop TPPZ P. Tomažič RIG, ob 19.45 folklorni večer AKUD OSLOBODIOCI BEOGRADA, ob 21. uri prosta zabava z ansamblom AKORDI; nedelja, 7. julija OSREDNJA PRIREDITEV — ob 16.30 odprtje kioskov, ob 18. uri koncert pihalnega orkestra iz Postojne, ob 18.45 slavnostni govori; tov. Federico Vincenti - predsednik VZPI-ANPI Furlanije - Julijske krajine, tov. JOŽE UTENKAR - delegat v zveznem zboru SFR Jugoslavije, ob 19.30 TPPZ P. TOMAŽIČ bo izvajal RECITAL 21. marec, ob 21. uri prosta zabava z ansamblom AKORDI. Vabljeni borci, antifašisti in prijatelji. Dramski prikaz v petih slikah po izvirnem tekstu prof. Ivana Artača. Režija: Adrijan Rustja ob sodelovanju posebne igralske skupine. Izvirna glasba: Dina Slama - Pahor. Balet deklet in fantov: pod vodstvom prof. Krasulje Simoniti -Suhadolčeve. Ljudstvo: poje skupina pevcev zbora PD Mačkolje. Kostumi in Scena: Andrej Pisani. Nastopajo: slovenski tržaški skavti in skavtinje. Slavnostni govornik: prof. Jožko Šavli iz Gorice. Vabi ACM iz Trsta gledališča ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita O ellesse fjj SUPERGA ^^kmerican M ^ujpiaiian lOOl <7 TENNIS T&er gterm M marino yachting &l**tt*> ROSSKSNOL O meeting tđBnuniK N]W pri OLINPIC sp« ONCLER □OIMNAV TRST - Ul. del Bosco 10/A - Telefon 773902 Pogovor z novim predsednikom TO ZSŠDI Gorica Aldom Ruplom Zelja po usklajeni rasti vseh V nadaljevanju naših pogovorov s predsedniki Teritorialnih odborovZdru-ženja slovenskih športnih društev v Italiji objavljamo danes intervju s predsednikom TO Gorica prof. Aldom Ruplom. Kakšna je vaša ocena o trenutnem stanju na področju telesne kulture na Goriškem? Če upodobimo stanje z običajno krivuljo na grafikonu, potem opazimo, da sili črta še vedno navzgor. Nimamo nobene »špice«, ki bi osredotočila pozornost celotnega gibanja samo nase. To dejstvo ni samo slučajno. Želja obstaja, da bi usklajeno rasile vse panoge in vsa društva, tudi tista, ki so sedaj v težavah ali delujejo v »sivih conah«. V tej sezoni je bilo doseženih nekaj tehničnih uspehov, kar pa nas utrjuje v optimizmu je izboljšanje v namiznem tenisu, dokončna utrditev dejavnosti na desnem bregu Soče, samoiniciativnost na področju ljubiteljskega nogometa, številna srečanja izven prvenstev, nekaj prireditev in še kaj. S težavami skušamo prebuditi kolesarstvo, lokostrelstvo vztraja v skromnih dimenzijah, a z zadovoljivimi uspehi, o kotalkanju se dosti ne piše, a uspehi na pokrajinski in deželni ravni so zadovoljivi, gimnastika se je organizacijsko utrdila, isto ravno košarka, za odbojko pa se ve, da je vodilna panoga. Kakšne so perspektive v posameznih panogah? Menim, da ima odbojka še možnost izboljšanja, ne sme pa ustanavljati več novih moštev, ker ne bo zdržala s kadri in sredstvi. Glede gimnastike smo na tem, da izdelamo dveletni načrt. Nekaj se kuha tudi v tekmovalnem nogometu, ni pa še jasno, ah bodo nogometni delavci izobhkovah nove rešitve. V šolski tekmovalni dejav- nosti bomo morah preusmeriti prijave in napor, ker je prišlo v pravilniku do menjav, ki se nas tičejo. Zimske dejavnosti nimajo večjih možnosti od sedanjih. V planinstvu bi morala prodreti pobuda, s katero bi popeljali srednješolce v planine. V rekreacijskih turnirjih pa bomo vložih nekaj več strokovnosti v sojenju in organizacijskih postavkah posameznih pobud. Vemo, da na Goriškem deluje več društev, ki niso članice ZSŠDI. Kakšni so odnosi odbora s temi športnimi organizacijami? Društvi sta v bistvu dve. Njihova dejavnost je izrazita in tudi navzven opazna znotraj naše narodnostne skupnosti in tudi zunaj nje. Odbor Združenja se ne premika v smeri včla-njenja teh društev, ker očitno sami o-cenjujeta, da niso okoliščine še zrele za tak korak in ker ne išče ZSŠDI nobene hegemonije na področju telesne kulture. Gre za nekaj drugega: gre za to, da se ne ignoriramo, da se obveščamo o večjih pobudah, da se dogovorimo za nastope v raznih športnih zvezah. V zadnjem dveletju je bilo nekaj primerov taljenja odnosov, bile pa so tudi zamrznitve. Nerazumljivo je recimo, da dobiva italijanski dnevnik poročila in slike, naš sistem informiranja pa ne zve ničesar niti po zaključeni pobudi. Na drugi strani je navadno dogovarjanje dovolho, da so se stvari premaknile na področju osnovne šole, kjer je živahnost pobud dosti večja kot v preteklosti. Kot sem javno povedal na občnem zboru Združenja, sedaj ponavljam, da je TO ZSŠDI vedno odprt za dogovor ah trogovor in ne bo aktivno vedel v tej smeri. Pričakuje pomoč s strani tistih športnih krogov s Tržaškega, ki so blizu goriškim društvom. Kakšen je program TO ZSŠDI za Goriško v novi mandatni dobi? Združenje bo v prvem obdobju naslednjega mandata utrjevalo lastne vrste, društva, dejavnosti. V drugem delu pa bo usmerilo svoje moči v večjo manifestativnost. Kje je po vašem še največ pomanjkljivosti? Primanjkujejo sredstva (nič novega), primanjkujejo strokovnjaki (tudi nič novega z razhko, da obstajajo, a zaradi prvega razloga ne moremo izrabiti njihovega znanja), primanjkujejo še pokriti prostori (na Krasu, v Brdih), kar se mene in sodelavcev tiče primanjkuje tudi časa, ker delovanje v manjšinski narodnostni skupnosti ne dovoljuje, da bi lahko vrtičkah samo v eni dejavnosti. Še eno pomanjkljivost moramo omeniti: premajhen občutek pri društvih, organizacijah in posameznikih za shranjevanje listin, poročil, slik in ostalnega arhivskega materiala. Škodo bomo občutili čez dvajset let. (Ur.) Ob pelkovem sprejemu po velikem podvigu Friulexporta Neprecenljiva podpora »Drugo mesto v Italiji je sad trdega in kakovostnega dela igralk, trenerjev in strokovnega vodstva. To je uspeh, ki je v ponos ne samo našemu društvu, temveč vsej naši skupnosti,« je med drugim dejal predsednik Friulexporta Rustja na petkovem sprejemu v restavraciji Su-ban, na katerem so bili poleg igralk, trenerjev in vodstva naše združene ekipe tudi predstavniki društev, ki so dala na razpolago svoje igralke. Prisotni so bili seveda tudi številni gosti, med katerimi naj omenimo konzula SFRJ Nikoliča, predsednika ZSŠDI Oda Kalana, podpredsednika odbojkarske deželne zveze Jacolina itd. Petkov sprejem ni bil le priložnost za več. kot zasluženo priznanje igralkam in trenerjema Korenu in Kalcu ter vodstvu ob vehkem podvigu, bila je to predvsem ponovna potrditev, kolikšnega pomena je danes v naši telesni kulturi ob združevanju moči tudi podružabljenje, ah bolje gospodarska pomoč našim ekipam in ustanovam. To ugotovitev so podčrtali vsi govorniki na tem sprejemu, na katerem so seveda nagradih igralke, trenerje in vse, ki so prispevali k velikemu uspehu naše združene mladinske ekipe. Predsednika ZSŠDI Kalan in ŠZ Bor pa sta poklonila predsedniku Friulexporta Ru-stji. plaketo. (Na sliki: posnetek s petkovega sprejema). POPRAVEK Sanja je po priimku Ferlan V včerajšnjem naslovu članka o pokrajinskem delu Mladinskih iger v namiznem tenisu se je vrinila neljuba napaka. Nova pokrajinska prvakinja je Sanja Ferlan (kot je razvidno tudi iz vsebine), ne pa Ferlat, kot je pomotoma zapisano. Sanji se opravičujemo, hkrati pa ji iskreno čestitamo za lep uspeh, ki ga je dosegla. V petek zvečer je bil občni zbor športnega društva Sovodnje Nujnost združevanja in učinkovitega kadrovanja memorial del bello Danes v Križu finalne tekme v Križu se bo danes zaključil turnir v malem nogometu za memorial Del Bello. Ob 17.30 se bosta v finalu za 3. in 4. mesto spoprijeh Pub in restavracija Tenda rossa, ob 18.45 pa v velikem finalu Godba Vesna in restavracija Bella riva. Pred nagrajevanjem ob 20. uri bo tekma v ženskem nogometu. Turnir doživlja zelo dober uspeh, saj se vsak večer zbeire ob kriškem nogometnem igrišču zelo veliko število gledalcev. Petkovi finalni tekmi sta bih na zelo dobri tehnični ravni, posebno prva, v kateri je Bella riva šele po dveh serijah U-metrovk premagala žilavo Tendo rosso, potem ko se je regularni čas končal 1:1. Zelo dobro sta v vrstah Tende rosse igrala nekdanja igralca Vesne veterana Nereo Germani in Perisutti, ter vratar Dario Košuta, medtem ko je odločilno 11-me-trovko za Bella rivo zadel steber Zarje Gabrielh, ki je med boljšimi igralci turnirja. V drugi polfinalni tekmi je Godba Vesna proti vsakemu pričakovanju premagala Pub 3:1 z goh Sandorja Tenceja in Livija Caharije. Ekipa Godbe, ki jo vodita Jurij Žerjal in Andrej Kostnapfel, je igrala zelo borbeno in požrtvovalno. Tudi v petek se je zelo dobro izkazal Valter Pipan, ki je tul prava gonilna sila svoje ekipe. V telovadnici v Sovodnjah je bil v petek zvečer redni občni zbor tamkajšnjega športnega društva, ki je potrdil pomembnost tega društva pri razvoju telesne kulture na Goriškem ter obenem razkril nekaj težav, ki presegajo ozke društvene meje in se vključujejo v širši pogled telesnokul-tumih dejavnosti. Uvodoma je o teh vprašanjih spregovoril predsednik društva Davorin Pehcon, ki je ocenil pravkar sklenjeno sezono kot dobro, kljub vsem težavam. To velja v prvi vrsti za odbojko, ki je z napredovanjem v C-2 ligo dosegla pomemben dosežek, to velja tudi delno za nogomet in otroško telovadbo, čeprav je treba pri teh dveh panogah še marsikaj urediti. Ob tej priložnosti se je predsednik zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev, predvsem sponzorju Centralspedu ter nogometnemu trenerju Gianniju Marsonu, ki je postal prava duša te dejavnosti na Sovodenjskem. Predsednik Pehcon ni pri svojem izvajanju pozabil na sodelovanje z drugimi vaškimi organizacijami pri ohranjevanju naše narodnostne identitete ter naglasi) posebno potrebo po učinkoviti tehnični in organizacijski kadrovski politiki. Poglavje zase. pa predstavljajo finančne težave, ki iz leta v leto vedno bolj pestijo in krčijo dejavnost sovodenjskega društva, ki se v naslednji sezoni pripravlja na svojo 30. obletnico delovanja. Gianna Marson je v tajniškem poročilu razkrila delo društva ter načela zelo pomembno poglavje v zgodovini slovenskega nogometa na Goriškem: potrebo po združitvi moči. Sicer se je o tem kasneje razvila kakovostna razprava, v katero so pose-gh številni prisotni, predvsem igralci ekip iz Sovodenj, Doberdoba in Štan-dreža, ki so podprli predlog o združeni e lupi in to, če je mogoče, že v letošnji sezoni. Po nekaterih formalnostih, ki jih je opravil predsednik občnega zbora Marjan Tomšič, je prisotne pozdravil predsednik TO ZSŠDI prof. Aldo Rupel, ki je glede združevanja v nogometu podčrtal pripravljenost te organizacije, da priskoči na pomoč. Hvalne besede je izrazil glede odbojkarske sezone in naglasil željo, da bi lahko prav ženska odbojka postala vodilna panoga na Goriškem. Kar zadeva otroške telovadbe pa je podčrtal, da se določeni neuspehi kažejo tudi zaradi mentalitete samih ljudi, ki ce nijo predvsem tiste panoge, kjer pride na površje rezultat. Svoje izvajanje je Rupel obogatil z dejstvom, da je letos uspela rekreacijska sezona v sovodenjski telovadnici ter pripravlje- grafsko širših akcij. Kot cilj za naslednjo sezono pa je predsednik ZSŠDI predlagal pripravo kolesarske prireditve jeseni ter premestitev spomenika združenja pred telovadnico. Občni zbor v Sovodnjah so pozdravih tudi drugi predstavniki. Franko Brajnik za ŠD Juventina iz Štandre-ža, Genko Ferfolja za ŠZ Mladost iz Doberdoba, Marjan Čemic za ŠZ Soča, Vilko Fajt KD Sovodnje, Darin Devetak za sovodenjsko občinsko u-pravo, Robert Juren za KD Skala iz Gabrij, Ivan Petejan za KŠD Vipava s Peči. Po razpravi, ki je bila osredotočena okoli vprašanja združevanja v nogometu, so iz volih novi odbor, v katerem so Marjan Tomšič, Marino Lovi-sutti, Davorin Pehcon, Gianna Marson, Zlatko Vižintin, Drago Tomšič, Marjan Devetak, Lucijan Fajt, Aldo Vižintin, Rafael Ferfolja, Ciril Juren, Rajko Petejan, Aleksander Šuligoj, Miro Kuzmin, Jožko Krašček, Pierino Krašček, Marko Rojec, Ivo Rojec, Marjan Cijan, Dari Butkovič, Ana Tomšič, Igor Petejan, Marija Vouk, Fabjan Cevdek, Jožko Prinčič, Silvan Florenin, Egon Petejan, Branko Ambrožič in Damjan Fajt. Nadzorni odbor pa sestavljajo Miroslav Hmeljak, Jožef Peric in Sergij Ferfolja. RUDI PAVŠIČ Ekipna lestvica, ki so jo sestavili po koncu vseh tekmovanj, je podelila zmago PD Škamperle, in to z veliko prednostjo. Športniki od Sv. Ivana so imeli še vedno najboljše pogoje za vadbo in tudi ne aj organizacijskega znanja. Taborniki so bili drugi, na tretjem mestu pa se je pojavilo PD Cankar, v znatni meri po zaslugi zelo dobre atletske ekipe. Prosečani in Kontovelci so nastopali z združeno ekipo, ki se glede na kakovost ni mogla kosati z najboljšimi, prijavili pa so se z naj večjim številom tekmovalcev in v posebni razpredelnici osvojili prvo mesto. Med tretjim športnim dnevom so se na stadionu pojavili tudi nekateri trenerji italijanskih klubov, ki so v svoja društva vabili in tudi privabili nekatere športnike, predvsem atlete. Na prvem občnem zboru Bora, ki je bil 24. novembra 1960, je bila med drugim izražena potreba, da se ohrani človeški potencial, ki je izhajal iz domačega delovanja. V letu 1961 je že zelo uspešno delovala namiznoteniška sekcija Bora, prva, ki je bila uradno registrirana v vsedržavno športno zvezo. Pri Boru in tudi pri drugih društvih so na podlagi organizacijskih izkušenj športnih dni delali bolje in z večjim uspehom. Sicer se je leto začelo in nadaljevalo slabo. V Trstu so zelo razgrajali fašisti. Napadli so gradbišče Kulturnega doma, Tržaško knjigarno in Gimnazijo, šlo je še vedno za posledice poskusa desničarskih sil, ki so poleti leta 1960 skušale s silo priti na oblast. Tedaj je v številnih italijanskih mestih policija ubila več oseb med demonstracijami, na katerih so večinoma zahtevali razpust stranke MSI. Kot rezultat protiakcij so štirje openski mladinci februarja končali v Koroneju. V Trstu je bilo nemirno tudi na sindikalnem področju. Konec februarja so oddelki zloglasnih policijskih enot »celere« grobo napadli delavce ladjedelnice Sv. Marka. Silno razburljivo pa je bilo tudi po svetu. V Afriki je CIA pravkar fizično odstranila kongovskega narodnega voditelja Lumumbo, sredi aprila pa organizirala izkrcanje plačancev na revolucionarni Kubi. Samo nekaj dni prej je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V domačem športnem življenju se je od društev začel razvijati šentjakobski Cankar, pri Boru so priredili notranji turnir odbojke, aktivni pa so bili tudi v Barkovljah in v novem Dijaškem domu. Med letom sta bili dve dijaški srečanji med Trstom in Gorico. V okolici Trsta so bile posebno aktivne namiznoteniške skupine iz Nabrežine in Križa. Tekmovalni načrt raznih sekcij in polsekcij Bo- ra je izšel že v samem začetku leta. Vsega marljivi odbor ni utegnil uresničiti, med letom pa se je na »1. maju« le odvijal zelo kakovosten mednarodni namiznoteniški turnir z udeležbo kasnejšega jugoslovanskega reprezentanta Vecka, v ženski odbojki pa so nastopile igralke Bora, Ljubljane in italijanskega državnega prvaka Casa della Lampada iz Trsta. Vse delovanje Bora in drugih društev ali občasnih skUpin je bilo že trdno usmerjeno v izvedbo domačih tekmovanj. Start sprinterjev na »1. maju« (3. športni dan 1960) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglas' iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI primorski A dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJZTT Clan Italijanske in tiska Trst Irllifi zv82e 2asop‘8nih I 1 založnikov FIEG 30. junija 1985 Primer Bočen Stališče večnarodnih sindikatov BOČEN — »Italijanski, nemški in ladinski delavci morajo postati protagonisti v avtonomističnem procesu in morajo zahtevati več socialne politike, več demokracije in več pravice organiziranih delavcev do govora«, je zapisano v sklepnem dokumentu delegatov treh vsedržavnih sindikalnih federacij, ki imajo na Južnem Tirolskem dvojezično ime: CGIL-AGB, CISL-SGB, UIL-SKG. Na posvetu so se tri sindikalne federacije pogovorile o posledicah upravnih volitev 12. junija, kjer je v vseh večjih južnotirolskih krajih zabeležila uspeh desničarska MSI. V sklepnem dokumentu poudarjajo, da je večnarodni sindikat nenadomestljiv branik mirnega sožitja v bocenski pokrajini in da bodo od desetih ur, id jih statut priznava delavcem za razpravo o njihovih vprašanjih — vsaj dve posvetili preučevanju južnotirolske avtonomije. Nesoglasja med članicami OPEČ DUNAJ — Sestanek petrolejskih ministrov 13 držav članic OPEČ, ki ho v petek, 5. julija, v avstrijskem glavnem mestu, mnogi označujejo kot zadnjo priložnost za ureditev hudo zrahljanih odnosov med njimi, sicer naj bi poslalo vprašljivo celo samo preživetje te mednarodne organizacije. V središču pogovorov bo še vedno vprašanje, kakšno strategijo naj zavzamejo države proizvajalke petroleja ob nenehnem padanju povpraševanja po njem na svetovnih tržiščih. Že večkrat so se ministri OPEČ v preteklosti dogovorili o proizvodnih deležih, ki naj bi veljali za vsako izmed 13 držav članic, vendar jih mnoge, še zlasti Nigerija, niso spoštovale. Da bi cena petroleja zaradi prevelike ponudbe ne padla prenizko, je Saudska Arabija enostransko zmanjšala svojo proizvodnjo od dogovorjenih 4,3 milijona sodčkov na dan na 2,8 milijona. Prvič po dolgih letih pa se je zdaj znašla v jinančnih težavah in je že napovedala, da bo tudi sama povečala proizvodnjo, če se druge članice ne bodo ravnale po dogovorih. Družba Daimler - Benz se pripravlja na lOO-letnico rojstva avtomobila BONN — Stuttgartska družb,a Daimler - Benz se pripravlja na slovesno proslavitev 100-letnice rojstva avtomobila v prihodnjem letu, in sicer 29. januarja. Na ta dan leta 1886 je namreč Karl Benz prijavil v cesarskem patentnem uradu v Berlinu svoje vozilo. Istega leta je neodvisno od njega Gottlieb Dailmler zgradil svoj avtomobil. V Stuttgartu so prepričani, da bodo proslavili ne samo rojstvo prvega nemškega avtomobila, ampak prvega avtomobila nasploh. Resnici na ljubo so Francozi proslavili 100-let-nico avtomobila že lani, vendar imajo Nemci svoje argumente. Karl Benz (1844-1929) je 1878. leta zgradil dvotaktni plinski motor, leta 1885 pa štiritaktnega z notranjim zgorevanjem in električnim vžigom. Ta drugi motor je patentiral že omenjenega 29. januarja 1886, 3. julija istega leta pa ga je javno preizkusil v Mannheimu. Vozilo se je premikalo na treh kolesih, motor pa je s 400 vrtljaji na minuto razvijal 0,9 konjske moči. Najvišja hitrost vozila je bila 15 km na uro. Ne da bi sploh vedel za Benza, je Gottlieb Daimler (1834-1900), ki se je kot direktor Deutzove tovarne (1872 -1882) že proslavil z izumom plinskega motorja s 100 konji moči, napravil motor z notranjim zgorevanjem 1883. leta, in to v svoji tovarni. Njegov motor je bil boljši, lažji in manjši od Benzovega. S 700 vrtljaji na minuto je razvijal 1,5 konjske moči in poganjal svojevrstne »kočije« na štirih kolesih z najvišjo hitrostjo 16 km na uro. Daimler je svoje vozilo prvič javno preizkusil na cesti od Cannstatta do Stuttgarta istega leta kot Benz. Vendar Nemcem ni veliko do tega, kdo od njiju je bil prvi. Zanje je važno predvsem, da ni bil to — Francoz. Eduard Deiamare - Dehouteville je vsekakor že 1884 patentiral svoj motor za poganjanje vozil, vendar je > svojim avtomobilom naletel na težave in v določenem trenutku je prenehal s poskusi. Zato Nemci menijo, da morata veljati Benz in Daimler za prava očeta avtomobila. Po njihovem tako mislijo »vsi resni zgodovinarji avtomobilizma«. Gotovo je, da obstaja nesporna dokumentacija o Benzovem in Daimlerovem izumu. Obstajata redni prijavi na patentnem uradu, oba sta javno preizkusila svoji vozili, prav tako pa sta oba veliko doprinesla k poznejšemu razvoju avtomobila. V vsakem primeru je nesporno, da sta Benz in Daimler postavila temelje avtomobilski industriji. Svoji tovarni sta odprla leta 1883, najprej za ekspe rimentiranje, kmalu zatem pa za proizvodnjo. Benzova je 1889. leta postala delničarska družba, leta 1929- pa se je spojila z Daimlerovo. Do konca lanskega lota je prišlo iz Daimler -Benzovih delavnic skupno 12.295.242 »mercedesov«, od katerih je bilo o-krog 8,5 milijona potniških in 3,8 milijona drugih vozil. Druge firme so proizvedle v tem času več, veliko več, vendar bolje ni nobena. »Mercedesi« veljajo za najboljše serijske avtomobile. To so tudi danes, še zlasti po močni uveljavitvi na ameriškem tržišču. SANTIAGO DEL CILE — Aretirali so sedem svojcev treh ubitih komunističnih voditeljev, ko so le-ti prišli na poveljstvo karabinjerjev in jim izročili pismo, v katerem obtožujejo policijo, da je bila vpletena v zadevo, in zahtevajo ugotovitev krivcev. Družinski člani, ki so jih spremljali manifestanti, so potem razobesili transparent, v katerem so zahtevali od Pinocheta, naj pojasni umor. Sicer pa je tudi sam državni poglavar izjavil, da »si vlada ne želi drugega, kot da čimprej razčisti zadevo«. tlarriet Beecher Simvo Koča strica Toma TOM, MORA% SE OPLOcm ! UMRL --- *--------------- KAK- POBE6- gos, ČE TE BODO mZ-ODAU KAKŠNEMU ZLOBNEŽU, MORAŠ NITI. NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA PETROJLCHIJtUCA ADRIATICA F. MALE Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva SERVIZIO TOTALCOMFORT TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 POPUSTI OD 10 DO 50% TUDI PRI ZIMSKIH ARTIKLIH trgovina pelletterie V G TCJ 3 II I TRST - TRG SV. JAKOBA 6 TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV Madotto KRIŽ pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340 tnifiotiv TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel. 794669 ŠIROKA IZBIRA POLETNIH OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI