LETO XIV., ŠTEV. 21*
SLOVENSKI
Izdaja CaMjpi<»no'Xalozn»4k.i p- dlKljc '»/.DL .ÍNas» lisk« , Direktor: Rodi Jan hab« Odgovorni urednik; Sergej Volo jak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva elica 5, telefon 23-522 do 23o26 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljuDljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račon Narodne banke 60t-»T«-l'* ' Mesečna naročnina 200 din
Cena lO cGfl
Odmevi na govor maršala
Beograd, 14. sept. (Tanjug) Vsi tuji časopisi in agencije so posvetili veliko pozornost govoru predsednika republike maršala Tita v Splitu. Agencije so objavile obširno besede maršala Tita, poudarjajoč zlasti, da Jugoslavija na italijansko zasedbo cone A ne bi gledala drugače kot na dejanje napadalnosti in da bi v tem primeru storila svoje ukrepe. Agencije naglašajo tudi tisti del izjave maršala Tita, v katerem opozarja na nenasitni italijanski pohlep in na premike italijanskih čet na jugoslovanski meji. Omenjajo tudi stališče Jugoslavije glede odnosov do ZSSR in vzhodnoevropskih držav.
Tudi tuji časopisi so priobčili številna poročila o govoru maršala. čeprav brez večjih komentarjev.
Vplivna newyorška časopisa »New York Times« in »New York Herald Tribune« sta objavila na prvih straneh dopise iz Rima in Splita. V poročilu iz Split3 omenja »New York Herald Tribune« tisti del maršalovega govora, v katerem opominja zahod, naj ne podpira itali-
Predsednik republike maršal Tito v Zagrebu Zagreb, 14. sept. Dredsednik republike Tito je prispel nocoj iz Splita čez Vrhovine v Zagreb. V spremstvu člana zveznega izvršnega sveta Ivana Krajačiča je med potjo obiskal Plitvička jezera, «lapo-- in okolico.
Na zagrebški železniški . staji je predsednika republike sprejel predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, državljani in potniki na peronu pa so ga prisrčno pozdravljali.
Privolitev britanske vlade za novega jugoslovanskega veleposlanika
Beograd, 14. sept. (Tanjug). Burmanska vlada je dala privoljenje za novega jugoslovanskega veleposlanika v Rangu. nu Krsto Bulajiča. Dosedanji veleposlanik Dobrivoje Vidič je imenovan za veleposlanika FLRJ v Sovjetski zvezi. Novi jugoslovanski veleposlanik v Burmj Krsto Bulajič je bil do sedaj načelnik oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve.
Tita v tnfem tiska
V Vel. Britaniji, ZDA in Franciji so listi posvetili največjo pozornost izjavam glede tržaškega vprašanja, listi Grčije pa poudarku mrašala Tita o pomenu balkanskega sporazuma
janskih zahtev. V dopisu iz Rima piše časopis, da v kratkem lahko pričakujemo obnovitev stikov med zahodnimi silami, Italijo in Jugoslavijo, kar naj pokaže, če so možnosti za kompromis.
V posebnem uvodniku izraža ta list mnenje, da je »rešitev na podlagi delitve, kakor kaže, najpametnejši način, da se najde izhod iz kočljivega in zelo nevarnega položaja glede Trsta«.
Francoski časopisi so predvsem omenjali izjavo, da bo Jugoslavija italijansko zasedbo cone A imela za agresivno dejanje. — »Aurore« navaja maršalove besed, da se bo Jugoslavija izogibala vsakega izzivalnega dejanja in da dela samo za dosego miru v Trstu in na vsem svetu. Tudi »Figaro« in »Combat« prinašata izvlečke važnejših izjav maršala Tita.
Vsi londonski časopisi so priobčili večinoma na prvih straneh in na najbolj vidnih mestih poročila o včerajšnjem govoru maršala Tita v Splitu, Davišmji »Times« objavlja članek svojega diplomatskega urednika, v kälterem pravi med drugim, da je splahnelo upanje, da se bo vznemirjenost zaradi Trsta polegla, ker je bilo vprašanje Trsta ponovno načeto v govoru maršala Tita in govoru italijanskega ministrskega predsednika Pella. Ko piše o vsebini govorov v Splitu in Rimu, piše diplomatski urednik »Timesa«, da je postalo precej jasno, da sta v tem trenutku obe strani bolj kot kdaj koli oddaljeni od sporazuma.
»Manchester Guardian« je priobčil poročilo svojega diplomatskega urednika o govorih maršala Tita in italijanskega premierja Pella, v katerem pravi, da se ne more reči, da bi bila oba govora približala tržaški problem rešitvi. Ko govori dalje o izjavi italijanskega ministrskega predsednika, da Italija ne more več trpeti, da se to vprašanje zavlačuje, meni diplomatski urednik lista, da ta Izjava ni popolnoma jasna, s čim prav-
Zahodnonemški časopisi so prav tako posvetili mnogo prostora tržaškemu problemu. — »Frankfurter Allgemeine Zeitung« omenja besede maršala Tita, da bo Jugoslavija gledala na vsak korak Italije, ki bi vodil k priključitvi cone A Italiji, kot na agresivno dejanje in da bo storila ustrezne korake. Neodvisni »Die Welt« piše, da se
je tržaška kriza ponovno zaostrila.
Vsi današnji atenski časopisi na vidnih mestih priobčujejo izvlečke iz govora maršala Tita. Poudarjajoč v naslovih tisti dej govora, v katerem omenja bal kanski sporazum. Vsi listi sko raj v celoti objavljajo besede maršala Tita, namenjene Grčij; in Turčiji, v katerih pravi, da sta ti državi sklenili pogodbo s socialistično Jugoslavijo, ki bo držala besedo in svoje obveznosti, in da balkanski sporazum ni ma napadalnih namenov ter da ga nihče ne more razbiti.
Pellinovo poji demokracije
.	,	zaprav grozi Pella, da pa je že
Privoljenje Z3 jugoslovan- dovolj jasno, kako si jo bo razlagala tako in tako razdražena italijanska javnost. »Obstaja samo najmanjša verjetnost,« piše diplomatski urednik lista, »da bi Italija utegnila poskušati s silo rešiti tržaški problem. Ne bi mogli reči, da je državniško, če njen predsednik molče napoveduje tako možnost«.
Obširnejša poročila o govoru predsednika Tita pripašajo tudi drugi britanski časopisi.»
skega predstavnika v Budimpešti in Sofiji Beograd, 14. sept. (Tanjug). Kakor se je zvedelo iz obveščenih virov, bo vlada te dni zahtevala privoljenje za jugoslovanskega poslanika v Budimpešti in veleposlanika v Sofiji. Kakor smo že poročali, sta bolgarska in madžarska vlada že prosili za privoljenje za zastopnike svojih diplomatskih misij v Beogradu, kav jima je bilo pred kratkim odobreno.
III. kongres geografov Jugoslavije
Sarajevo, 14. sept. Danes se je začel v Sarajevu tretji kongres geografov Jugoslavije, na katerem sodeluje nad 200 delegatov iz vse države. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopnik izvršnega sveta LR Bosne in Hercegovine Ivo Jertič, sekretar sveta za prosveto, znanost in kulturo te republike Mitar Pepič, zastopniki ljudskega odbora, Znanstvenega društva, sarajevske univerze, sarajevske vojne oblasti in množičnih organizacij.
Slovencem odvzeta zemlja brez odškodnine
Trst, 14. sept. (Tanjug). Zvedelo se je, da lastniki zemljišča, na katerem je bilo zgrajeno italijansko ribiško naselje Sv. Marko na slovenski obali cone A STO, do zdaj niso dobili izplačane niti ene lire za zemljo. Naselja so zgradili lani v okviru rimskih načrtov o raznarodovanju slovenske obale. Bivši lastnik tega zemljišča Franc Mervič je pred tremi leti prodal 3.500 m5 zemlje za to naselje in bi moral dobiti okrog 1,300.000 lir.
V včerajšnjem rimskem go» voru, ki naj bi bil odgovor maršalu Titu, ni predsednik italijanske vlade Pella v bistvu povedal nič novega. Njegov govor je bil podoben vrsti govorov, ki jih je pred njim imel De Gasperi. Osnova pa je bilo zopet sklicevanje na članstvo Italije v Atlantskem paktu in na anačela tripartitne deklaracije«, ki naj bi bila realizirana s plebiscitom na vsem STO.
Pella je ponovno povedal, da Italija sodeluje v Atlantskem paktu ne samo zaradi utrditve učinkovite obrambe, temveč tudi zato, ker predstavlja solidno osnovo za iskanje rešitve mnogih »problemov«, predvsem pa tržaškega, o katerem je dejal:	»Problem
STO je za Italijo osnoven in v okviru naših zaveznikov mora najti rešitev, И Je v skladu s pričakovanjem narodne duše.«
Ko se je nato zopet sklicevat na tripartitno deklaracijo, ki da Je za Italijo še vedno veljavna in neovrgljiv dokument, je Pella izrazil formalni predlog italijanske vlade za plebiscit na STO. S formulacijo tega predloga pa je potrdil to, kar so izjavili predstavniki demokratičnih Tržačanov, namreč naj bi bil plebiscit le druga oblika Izvedbe tristranske deklaracije, ko je dejal: »Načela in priznanje tripartitne deklaracije predstavljajo osnovo za zahtevo., da se ugodi demokratičnim težnjam ljudstva. Formula plebiscita je hkrati pridružitev željam zainteresiranega prebivalstva in praktična izvedba tripartitne deklaracije, ki bi v svobodnem odgovoru prebivalcev ozemlja našla potrdilo pravilnosti svojih postavk in svojih načel. Po našem mnenju bi plebiscit predstavljal sprejemljivo formulo tripartitne deklaracije, hkrati pa tudi uporabo onih načel, ki niso samo osnova mednarodnega prava in morale, temveč so tudi v svečanih dokumentih atlantske deklaracije in ustanovne listine OZN, id jo je podpisala Jugoslavija«.
Fašistično preganjanje in zatiranje Slovencev v Trstu, plenjenje njihove imovine kot osnove obstoja ter več deletlet-no umetno napeljevanje Italijanov, ki se nadaljnje še danes pod upravo ZVU, naj bi torej predstavljalo osnovo za navidezno »demokratično« rešitev tržaškega vprašanja.
FAP poleg TAM na zagrebškem
velesejmu
Pravzaprav niti ni tako dolgo tega, ko so se na zagrebškem velesejmu prvič pojavili kamioni znamke TAM. MacsL kdo se je takrat vprašal, kakšni kamion; so le to, vendar je bila rešitev uganke zelo preprosta — Tovarna avtomobilov Maribor.
Letos so obiskovalci velesejma pred enako uganko: tu so se pojavili kamioni z oznako FAP. Maribor je znano industrijsko mesto in pri rešitvi prve uganke se nihče n; čudil, toda kdo pozna pravzaprav Priboj na Limu v daljnem Sandžaku, v pokrajini med Srbijo in Crnp goro! Saj ga je še na zemljevidih težko opaziti. Letos bo ime tega mesta postalo znano, kajti v tem mestu zidajo velikansko tovarno
aviöjnobüov.
Prvi težki kamionj znamke FAP (okrajšava za »Fabrika avtomobila Priboj«) so razstavljeni na letošnjem velesejmu in poleg njih avtobusi. Res je, ta vozila so sestavljena iz uvoženih delov, vendar ne bo trajalo dolgo in ta tovarna bo sama izdelovala vse dele, od motorja do zadnjega vijaka.
Čudno in vendar resnično! Sami te tovarne ša skoraj ne poznamo, pa jo že poznajo v tujini: Turčija je že naročila 500 kamionov, pr-išlo pa je tudi že prvo naročilo iz Norveške.
Začetek gradnje pribojske tovarne sega tri leta nazaj. Mnoge hale so že zgrajene, hitro pa raste iz tal tudi delavsko naselje. V začetku letošnjega leta so se odločili za vrste vozil, ki jih bo tovarna izdelovala. Erlöst
Pella prav dobro ve, kakšno je naše stališče do tristranske deklaracije in plebiscita, Id je istovetno s stališčem pravih in ne priseljenih Tržačanov, prav tako tudi ve, zakaj je naše stališče tako, kljub temu pa trdi, da beograjska vlada ne more in ne sme prevzeti težke odgovornosti, da bi odklonila ta predlog.
Jugoslavija Je ta predlog že odklonila, vsaj v taki obliki, kakor ga je postavil Pella. Maršal Tito Je v nedeljo v Splitu ponovno obrazložil naše stališče ln razloge. Ti razlogi so znani tudi drugod po svetu. Tudi komisija Socialistične internacionale, ki je bila ustanovljena na zahtevo italijanskih soc. demokratov, ki so boteli pripraviti teren za formalni predlog italijanske vlade, se je prepričala, da bi v sedanjem položaju plebiscit na STO ne mogel predstavljati demokratične in pravične rešitve tega vprašanja.
Tako kakor predlog za plebiscit, Je tudi ves ostali Pellín govor poln hinavskega zavijanja in prilizovanja na levo ,in desno. Uvodoma se Je celo skliceval na neke italijanske zasluge za nastanek Jugoslavije po prvi svetovni vojni ob podpisu rimskega pakta 10. aprila 1918, »v dobi, ko je imela naša dežela nepozabno srečo, da pokaže naklonjenost do srbskega naroda«. Na te zasluge ln na rimski pakt pa se je skliceval le zato, da bi lahko takoj nato trdil, da je že ta pakt vseboval načela, ki podeljujejo izpolnitev »teženj za združitev tržaških bratov z materjo domovino«.
Pellin govor potrjuje, da se z novo vlado v Italiji ni ničesar spremenilo. Italija slej ko prej vztraja pri svojih imperialističnih težnjah in pri svoji izsiljevalnj politiki ter ne kaže niti najmanjše želje ln volje, da bi prišlo do pravične in miroljubne rešitve tržaškega vprašanja. Medtem ko Je Jugoslavija postavila že vrsto predlogov, Id bi lahko predstavljali
Pogled na del množice, ki se je v
lovaafe
osnovo za sporazum, se Italija trdovratno drži predloga, za katerega je Jugoslavija že davno izjavila, da ne more predstavljati niti osnove za sporazum, kajti predlog o plebiscitu je po sami Pellini izjavi istoveten s predlogom o izvedbi tristranske deklaracije.
Seja britanske vlade
London, 14. sept. (Tanjug). Kakor se je zvedelo iz obveščenih krogov, je predsednik via. de Churchill sklical sejo vlade za sredo dopoldne. Na seji bodo razpravljali o sestavi politične konference o Koreji in o sporu med Britanijo in Egiptom glede Sueškega prekopa.
nedeljo zbrala na novonrej« nem grobišču rabskih žrtev
Ц—	' Ш "J ' V
Na tisoč* žena In mater je objokovalo svoje može tu otroke, ki so umrli mučen iške smrti v taborišču smrti, ki ga je na Rabu ustanovil fašistični okupator, da bi iztrebil slovenski živelj in se polastil naše zemlje
V sedanjem plebiscit san demokracije
Demokratični Tržačani odklanjajo predlog predsednika italijanske vlade Velie za plebiscit na STO, ker v sedanjem položaju ne more priti do izraza svobodna volja Tržačanov — Izjave dr. Dekleve in Gianpiccolija
Trst, 14. sept. Predlog za plebiscit na vsem področj’u STO, ki ga je včeraj izrazil italijanski ministrski predsednik Pella, ko je govoril v Rimu, je nekaj vidnejših tržaških antianaksionističnih osebnosti označilo kot popolnoma nesprejemljivo možnost za reševanje tržaškega vprašanja.
»Pella bi želel plebiscit« — je sinoči izjavil dopisniku Tanjuga podpredsednik tržaške OF dr. Jože Dekleva — »zato, ker bi za Italijo glasovali desettisoči tistih, ki so prišli v te kraje kot eksponenti fašističnega režima v tistem časn, ko so morali pod fašizmom tisoči Slovencev zapustiti svoje domove in poiskani zatočišče v Jugoslaviji. Nemogoče je« — je nadaljeval dr. Dekleva — »da bi v plebiscitu pod sedanjimi okolnostmi prišla do izraza volja Tržačanov
zato, ker io Tržačani danes pod pritiskom rimskih eksponentov in zato, ker je tudi vse tržaško gospodarstvo pod dominacijo Rima. Italijani so tu z raznimi povojnimi sporazumi dobili v svoje roke ključne položaje, ki naj bi jib izkoristili za pritisk na svobodno voljo ljudstva.«
Po mnenju, ki ga je izrazil podpredsednik tržaške OF, bi plebiscit samo sankcioniral sedanje stanje in bi pomenil najnavadnejše izigravanje demokracije, pod katere masko bi ga izvedli. »Osvobodilna fronta odklanja plebiscit< — je dejal dr. Jože Dekleva — »in je bo borila proti njemu ter proti vsaki podobni ideji vse do tedaj, dokler ne bodo popravljene vse številne krivice in vsa škoda, ki jih je temu narodu povzročil fašizem.♦
Generalni sekretar tržaške fron-
Pomoč Jugoslavije zaostalim deželam
je na dvomesečni vožnji po Jugoslaviji pokazalo, kaj zmorejo. Po tem preizkusu je posebna komisija v podrobnosti analizirala vsako vozilo, ugotavljala njegovo odpornost in prilagodljivost na naših cestah. Zmagala je tovarna Saucer jz Avstrije. Zanjo je glasovalo 18 članov komisije, proti samo eden. Odločili so se kupiti licenco. Odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta je za odkup licence že določil znesek 1,200.000 dolarjev.
Tako je majhno, doslej neznano mestece v dolini bučnega Lima na najboljši poti, da postane središče naše avtomobilske industrije; na poti, na kateri se bo z rastočim gospodarskim pomenom pridružil mnogim drugim novim mestom, ki jih je zgradila nova Jugoslavija. Po cestah Evrope pa bodo pet, šest- In sedemtonski
Ü W -
kamioni
Beograd, 14. septembra. Nedavno je zvezni izvršni svet dostavil upravi tehnične pomoči OZN podroben program pomoči, ki jo je pripravljena nuditi Jugoslavija drugim zaostalim deželam. Predvsem bo Jugoslavija sprejela prihodnje leto nad 160 inženirjev, tehnikov in delavcev iz zaostalih dežel, ki »e bodo strokovno usposabljali v naših tovarnah in podjetjih. Ves ta program bo vključen v splošni program pomoči zaostalim deželam v okviru OZN.
To je prvič, da nudi Jugoslavija svojo pomoč drugim zaostalim deželam. Doslej je Jugoslavija sama iskala tuje strokovnjake ¡n specialiste ter pošiljala svoje strokovnjake v svrho specializacije v industrijsko razvitejše države. Ta sklep jugoslovanske vlade, da omogoči strokovno usposabljanje in specializacijo delavcem in strokovnjakom iz drugih držav, je dokaz volje in želje Jugoslavije, da čim več prispeva k poglabljanju mednarodnega sodelovanja v okviru OZN in vzajemne pomoči pri pospeševanju gospodarskega razvoja zaostalih dežel. K upravi ja	g ia
Prihodnje leto bo sprejela Jugoslavija nad IGO inženirjev, tehnikov in delavcev iz zaostalih dežel, ki se bodo strokovno usposabljali v naših tovarnah in podjetjih
tehnično pomoč OŽIN so sprejeli to odločitev Jugoslavije s tem večjim zadovoljstvom, ker kaže, da Jugoslavija v zadnjih letih gospodarsko zelo napreduje, tako da sedaj lahko že sama nudi pomoč drugim državam. Seveda bo jugoslovanskemu gospodarstvu tudi še nadalje potrebna tehnična in druga pomoč OZN in posameznih industrijsko razvitejših držav, vendar pa z gospodarskim napredkom Jugoslavije hkrati tudi narašča možnost nuditi drugim še bolj zaostalim deželam iz leta v leto izdatnejšo pomi.
V krogih OZN podčrtavajo tudi vsestransko podporo pri sestavi splošnega programa gospodarske in tehnične pomoči OZN. Pri sestavi programa jugoslovanske tehnične pomoči se je pokazala vsestranska pripravljenost jugoslovanskih gospodarskih podjetij nuditi pri tem kar največjo podporo. Ko je vlada v začetku letošnjega leta Izvedla anketo, se je prijavilo nad 100 podjetij, ki *o pri-
pravUepa sprejeti delavce & presj,
položaju bi bil no izigravanje
te neodvisnosti, občinski svetnik Gianpiccoli je izjavil v zvezi z govorom Pelle, da odklanjajo indi-pendetisti vsako misel za plebiscit na STO. »Plebiscit ni mogoč in mi ga ne maramo« — je delaj Gianpiccoli — »ker bi v sedanjem položaju dal STO Italiji.« Gianpiccoli je pripomnil, da je Pella govoril o plebiscitu, ki bi izbiral samo med Italijo in Jugoslavijo, ni pa niti omenil tretje možnosti, t. j. osnovanje STO — neodvisnega Trsta. Toda, kot je poudaril, indipendentisti ne bi sprejeli plebiscita niti v primeru, če bi zajci tudi to tretjo možnost.
Fašistični kongres v Trstu
Trst, 14. septembra. (Od našega dopisnika). V Trstu se je zvedelo, da je bil 12. septembra napovedani kongres tržaške federacije fašističnega italijanskega socialnega gibanja — MSI. Za novega sekretarja so izvolili bivšega fašističnega vi-cefederala in SS-oficirja odvetnika Gefter Vondricha. Na kongresu je novi sekretar v svojem vojnohujskaškem govoru izjavil, »da bodo kmalu osvobojeni ne samo trpeči bratje v Istri in Reki, temveč tudi v vsej Dalmaciji do Boke Kotorske«. Napovedani delegat iz Rima Romualdi se kongresa ni udeležil.
Kongres fašistov v Trstu je bil kljub zatrdilom angloame-riške vojaške uprave, da v teh dneh niso dovolile nobenih prireditev in da so prepovedale tudi fašistični kongres. Medtem ko je bil kljub tem zatrdilom fašistični kongres, pa je anglo-ameriška vojaška uprava prepovedala skromno komemoracijo v čast bazoviškim žrtvam. To dokazuje, da angloameriška vojaška uprava na tihem tolerira italijansko agresivnost proti Jugoslaviji, kajti fašistični kongres v Trstu je bil v času, ko so na meji Jugoslavije in Tržaškega ozemlja še vedno koncentrirane italijanske čete in ko italijanski vojaki odkrito govorijo, da bodo zasedli kot prvo cono A in Trst.
Obisk Ernesta Dawiesa v Jugoslaviji
Beograd, 14. sept. Jugopress je izvedel, da bo prišel 26. t. m. na zasebni obisk v Jugoslavijo g. Ernest Davies, britanski narodni poslanec in bivši podsekretar zunanjega ministrstva v zadnji laburistični vladi. G. Davies bo ostal v Jugoslaviji 8 dni. Obiskal bo zagrebški velesejem ter se zanimal za vprašanja trgo- ' vinske izmenjave med Veliko Sri tani j o io Jugoslavijo.
strokovnjake iz drugih zaostalih dežel, da se pri njih izpopolnjujejo.
Da bi omogočila tujim delavcem. in strokovnjakom izpopolnjevanje in specializacijo pri nas, je naša vlada razpisala tudi večje število štipendij. Največ, in sicer 23, je določenih za kmetijstvo. Ti štipendisti se bodo izpopolnjevali na naših vzornih državnih posestvih. Tudi za nekovinsko industrijo, gozdarstvo in lesno industrijo, za kemično in tekstilno industrijo ter za razne druge industrijske panoge je določenih večje število štipendij.
Brvi delavci iz drugih držav bodo prišli v smislu tega programa v Jugoslavijo že konec januarja ali v začetku februarja 1954. Povprečno bodo ostali v naših podjetjih po 4 mesece. Kandidate za to specializacijo in izpopolnjevanje v Jugoslaviji bo določila OZN. Verjetno bodo prišli k nam delavci in strokovnjaki iz azijskih držav. (Jugo-
Kmetom
zaščitna
hitreje kakovostna sredstva
F državi naprtijo škodljivci za 4.4 milijard ШЛе na leto — Strokovno osebje tojjfrrn in trgovin naj nadzoruje uCjAikovanje zaščitnih sredstev neposredno na kmetijskih posestvih
Dru£i tretji dan konference za y&mzacijo kmetijstva v LjubJ^ini so zastopniki agronomskih fakultet, kemičnih to-v/rn itd. skoraj ves dan Živah Ao razpravljali o zaščiti rastlin. Najprej je poročal o uporabi zaščitnih sredstev ;ni. Masten, strokovnjak kmetijskega kontrolnega zavoda v Ljubljani »Pred leti smo veliko gre žili,« je dejal, »ko smo dovolili, da »o se razna uvožena kako vestna zaščitna sredstva pokva lila na dvoriščih, kjer so z nji-«u neusmiljeno gospodarili faaraa. sneg in led. Večja kakoi materialna j« bila moralna škoda, ker so naši sadjarji pričeli dvomili v to, da bi bilo možno a
kemičnimi sredstV! uničiti ameriškega kaparja. Nevarna razširitev koloradskega hrošča, ki je it okužil vse okraje v LRS ln okoli 2 Ookrajev v LH Hrvatski, je kmete prepričal, da bo treba krorrvpirišča odslej redno škropiti. To so spoznali zlasti v zadnjem času, ko so na lastne oči videli razliko v rasti med poškropljenimi ш nepoškropljenimi krompiriiči.«
Inž. Masten je nadalje poudaril, da bo treba v prvi vrsti temeljito izboljšati preskrbo z zaščitnimi sredstvi. Glede na to določa tudi 10-letni kmetijski načrt, da bo morala dati država tistim trgovinam, ki prodajajo takšna sredstva, brezobrestne
kredite, s katerimi bodo lahko nabavile določene količini sred stva kot rezervo Tàkó bodo imeli knietje ta sredstvi vedno pri roki Zadružne organizacije ali posebna združenja proizva jaicev pa naj bi dajala kredite za nakup zaščitnih sredstev tudi kmetovalcem (poljedelcem vinogradnikom itd.). Dostikrat se namreč zgodi, da kmetje prav tedaj, ko zaščitna sredstva najbolj rabijo, nimajo denarja. Dejal je, da bomo morali v bodoče trgovine, ki prodajajo taka sred stva, suino nadzorovsti in da jati potrošnikom strokovna navodila. To pa v glavnem zaradi tega, ds preprečimo nadaljnje saatrupljevanje živine- in ljudi z arzenskimi preparati, ki so zelo strupeni. Zato naj organi službe ta zaščito rastlin izdaje jo odslej kmetom posebna dovoljenja za nakup teh sredstev. Prav tako naj trgovina in kemična industrija sredstva pravilno pakirajo, se pravi, da je treba na paketih točno. označiti, kakšen je stntp, katera znanstvena ustanovi je sredstvo preizkusila in izdala dovoljenje sa uporabo v kmetijstvu Strupena saščitna sredstva naj pro dajaÿo samo tista podjetja ln zadruge, ki imajo na razpolago zadosti strokovnih moči, med tem ko lahko prodajajo ostala sredstva tudi druge trgovine.
Potem ko je orisal delovanje vsakega preparata, je dejal, da bomo po 10-letnem kmetijikem načrtu porabili v državi veliko zaščitnih sredstev. Vrednost le-teh bo znašala skupaj 29 in pol milijard dinarjev. Za 37 milijard »00 milijonov dinarjev sredstev bomo proizvedli doma, za 1 milijardo 600 milijonov dinarjev pa jih bomo uvozili. To ni kdo ve kako velika vsota, če pomislimo, da nam je ameriški kapar doslej prizadejal 35 milijard. slivina uš okoli 60 milijard. medtem ko napravi vsako leto jabolčni črv 2 ш pol milijardi škode itd. Skupna škoda znaša torej preko 166 milijard dinarjev Letne izgube glede na vrednost brutto proizvodnje v kmetijstvu pa znašajo nič manj kakor 45 milijard dinarjev, kar pomeni, da so večje od vrednosti zaščitnih sredstev, ki jih bomo porabili v bodočih 10 letih.
Nato j« poročal o nalogah tovarn in trgovin, ki prodajajo zaščitna sredstva Ferdinand Trene, uslužbenec Kmetijskega magacina v Ljubljani.
V petek popoldne ln v soboto dopoldne so navzoči v živahni razpravi naglasili potrebo po iz boljšanju preskrbe z zaščitnimi sredstvi, ki se morajo obenem tudi poceniti. Po razpravi, v kateri so sodelovali skoraj vsi navzoči, so določili dve komisiji, ki naj izdelata predloge za sklepe.
—ač—
Strojna tovarna „Miha Marinim“ na zagrebškem velesejmu
Novi stroji sa naie rudnike
Novi egiptovski poslanik v Beograda g. Husein Masu« poJodćU venec na grob Neznanega junaka na Avali
Z* na spomladanskem velesejmu v Zagrebu so vzbujali veliko poz-most razstavljena izdelki Strojne tovarn« eMiha Marin» kot is Trbovelj. Na letošnjem mednarodnem velesejmu bo tovarna razstavila še več novih Izdelkov, Med razstavljenimi proizvodi je predvsem važno omeniti avtomatični izvozni stroj, ki se uporablja za prevoz ljudi in premoga predvsem v rudnikih. Novo pri tej napravi j« to, da je voznik potreben samo toliko, da spravj stroj v pogon, do cilja pa pride nato avtomatično, ne da bi ga bilo treba uravnavati. Konstruktor tega stroja je Ing. Rudi Babič, ki mu je pomagal brigadir Alojzij Kovač. Prvi izvozni stroji so na-
Edinstven primer reda, požrtvo valnosti in zavestne discipline
V nedeljski številki našega lista }e izšlo kratko uradno sporočilo o redu in varnosti prometa oi> proslavi priključitve Slovenskega Primorja ter primorskih in prekomorskih brigad na Okroglici, ki pa se po našem mnenju dotika tako pomembnega in obenem tudi tako veličastnega vprašanja, da prav gotovo ne bo odveč, če se pri tei stvari pomudimo nekoliko več in si jo nekoliko podrobneje ogledamo.
Gre namreč za to, da vzdrževanje reda ter varnost prometa pri tako ogromnem številu udeležencev, kakor jih je bilo na Okroglici, nikakor ni tako preprosta stvar, kakor se to zdi na prvi pogled ki kakor si to marsikak neinformiran opazovalec v resnici tudi predstavlja. Kaj vse je bilo storjenega za vzdrževanje reda in za varnost prometa na tej proslavi in kaj dejansko pomeni to, kar navaja sekretariat za notranje zadeve LRS v skopem in redkobesednem besedilu svojega poročila, nam vsaj do neke mere povedo šele naslednji podatki in podrobnosti, k: pa prav gotovo še vedno nakazujejo le pritožno s!iko_ tistega, kar je dejansko b.lo in kar se je za večino udeležencev dogaja'o več ali manj neopaženo nekje na robu veličastne proslave:
Vsa ogromna množica udeležencev proslave, po podrobni cenitvi Bad 40C.000 ljudi, je bila pripeljana in odpeljana na Okroglico in z Okrogirce, v kolikor ni pršia in odšla peš ali s konjsko vprego, in v Kolikor ni potovala na Primorsko že nekaj dni pred proslavo — * 61 posebnimi vlaki, 3200 motornimi vozili in 30.000 dvokolesi.
Samo motorna vozila, med katerimi je bilo 155 avtobusov in le manjše število osebnih avtomobilov in motociklov, vse ostalo pa kamioni in je velik del izmed njih vozil tudi po večkrat v obe smeri, *o prepeljala dò 180.000 ljudi, povprečno pa je vsako izmed njih prevozilo do 200 km.
Tako ogromen avtomobilski promet, ki je za naše razmere nekaj edinstvenega, je seveda predstavljal resen problem in j« zahteval poleg zavesti in discipliniranosti šoferjev in potnikov še niz varnostnih ukrepov. In kakšen je b i nspeh?
Po letnih statistikah se dogode ▼ Sloveniji ob normalnem prometu dnevno, t. j. skupaj vzeto ob delavnikih in ob nedebah po tri^ne-«reče večinoma hujšega značaja. Dne 4. t. m., t. j. dan pred začetkom povečanega avtomobilskega
prometa v zvezi i proslavo n«
Okroglic: so bile v Sloveniji 4 prometne nesreče in pri tem 1 smrten primer. Dne 8. t. m., t j. dva dni po proslavi na Okroglici pa je bilo v Sloveniji celo 6 prometnih nesreč, pri čemer je bila ena oseh« ubira, 2 pa težko poškodovani. Sele, če to primerjamo z obem» nezgodama v dneb 5. in 6. t. m., ko se je v Šempasu nek otrok zaletel v motocikel in si nalomil nogo, na Vrhniki pa s: je nekdo nalomil ključnico, ko je po lastni neprevidnost: skočil s kamiona in м pri tem zaletel v drug kamion, tedaj vidimo, da je bilo prav v dneh proslave ob tako povečanem prometu manj nesreč kakor običaino, pri čemer je treba omeniti, da «o s ozili šoferji z večjo previdnostjo in z zavestjo kakor običajno, na drugi strani pa je to rezultat organizacij prometa.
Varnostni ukrepi, ki jih je pod-vze! sekretar at za notranje zadeve LRS, so bili v glavnem naslednji:
Vsem večjim vozilom so bile zabran vne ceste z večjimi klanci, oziroma so po teh cestah lahko vozili samo tisti šoferji, ki redno vozijo na ten progah. Vsi tovorni kamioni so bili po tehničnih komisijah pregledani in so morali biti zlasti njihovi prostor: za ljudi tako opremljeni, da so bile nezgode izključene. Šoferji, ki so bili opozorjen: že po časopisju na previdnost iu na posebne predpise, so smeli voziti le tista vozüa, za katera so imeli dokumente o usposobljenosti. Vožnja s prikolicami j« bila prepovedana, po okrajih pa So organizirali kar cele kolone kamionov, ki so vozili skupaj. Vs« ceste so bile pregledane po rro-kovnjakih notranje uprave iu uprave cest, ozki deli so bili razširjeni, cestni kamni na novo prepleskani, vsepovsod so bile napisne deske kot smerokazi, na vseh križiščih in nevarnih mestih p« »o nili n* gosto razmeščeni prometni miličniki, ki so vodnike opozarjali na nevarnost. Cestarji po vsej Sloveniji so bili na svojih mesrih, motorizirana prometna milica pa je v teh dneh prevozila na stotisoče kilometrov in kontrolirala promet Ob klancih so bil: pripravljen »Unimogi« za slučaj, če kako vozilo ne bi moglo speljati klanca, na vseh kočljivih mestih pa to bili pripravljeni tudi žerjavi z« primer, če bi kako vozilo »drkni-!o s ceste. V vseh večji krajih »o bile dežurne prometne komàsb'e, ▼ bolnišnicah je bila pojačana zdravniška služba, vendar ves ta sfarsi
ni prišel ▼ poštev, ker ni bilo
nesreč.
Avtoservisna podjetja so mela na vseh glavnih cestah svoje delavnice. Na razpolago so bde premične avtoservisne delavnice, ki jih je bilo mogoče priklicati s tele-‘.onom. Na samem prireditvenem prostoru so bila parkirna mesta pusebej za razne vrste vozil ia med njimi k »reči tudi rezervno parkirno mesto, ki je bilo prav tako kakor ostala zasedeno do zadniega kotička. Vsa parkirna mesta so bila organizirana tako, da je vsako vozilo lahko krenilo kadar koli je hotelo.
Poseben problem je bila ozka ia suma ter vijugasta gozdna obvozna cesta Vrhnika—Logatec. Tu so bdi prometni miličniki na vsakem ovinku, s pomočjo telefonskih aparatov pa jc bil omogočen istočasno tudi promet v nasprotno smer in sicer tudi v času najhujšega prometa. Posebno pozornost to organi ljudske milice posvetili tudi šoferjem, da ne bi bil kdo izmed njih pijan. Toda kljub tako ogromnemu števdu šoferjev, so morali miličniki simo dvema ali trema za nekaj ur preprečiti vožnjo.
Poseben problem je bila okolnost, da teče železnica nekaj kilometrov tik ob meji, in da je bila nevarnost, da bi posamezni udeleženci r posebnih vlakih, ki so vozili na tej progi, reagirali na izzivanja italijanskih obmejnih organov ali jih celo sami izzivali. Vsega tega pa ni bilo kljub temu, da je tudi po tej progi vozil vlak za vlakom in da so bili udeleženci proslave, k: so se vozili po tej progi, celo priče, kako je italijanska vojska in policija pri kolodvoru v Gorici razganjala množico gori-ških Slovencev, ki »o prišli do meje gledat promet na železnici in pozdravljat udeležence proslave.
Vsi vlaki, razen velenjskega, ki je imel okvaro na lokomotivi, so pnSli na novo postajo Okroglico točno po voznem redu ali z brezpomembnimi zamudami, pri vsem ogromnem železniškem prometu pa ni bilo niči najmanjše železniške nesreče.
Proslava na Okrogli« pomeni po vsem tem tudi s stališča reda in mire ter varnosti prometa edinstven primer, za kar gre zasluga v prvi vrsti zavesti in dostojanstvu množic, prav tako pa tudi brezpri-merni požrtvovalnosti desettisočem miličnikov, šoferjev, železničarjev in cestarjev ter brezhibm organizaciji, ki si jo je zamislil in jo tudi izvedel sekretariat za notranje za-
Uk
Priprave za gradnfo prekopa Donava-Tisa-Donava
menjanj rudnikom Bor, Ivanec
in Kanižarica.
Kot pomembna novost bo na velesejmu razstavljen »udarni drobilec« — podoben je nemškemu drobilcu »Prahlmiihle«. Ta stroj je sposoben za drobljenje kamenin vseh vrst trdnosti od premoga do bazalta. Njegova zmogljivost je 20 do 25 ton na uro. Ta udarnj mlin so preizku» šali na ljubljanskem gradbenem institutu in so rezultati odlični. Konstruktor je ing. Zupan. Sroj se bo lahko uporabljal v gradbeni indusriji, v rudarstvu, gradbeništvu in kemični industriji.
Tretja novost, ki Je zelo potrebna našj Industriji in ki se bo prav gotovo hitro uveljavil« pa je mehanični nakladalec. Medtem ko so inozemski proizvodi te vrste prevelikj ln pretežki ter za naše razmere neuporabni, je ta stroj zelo lahek, razmeroma majhen ter uporaDen zlasji za jame, kjer je pritisk zelo mocan (Velenje). Ta mehanični nakladalec je bil razstav, ljen že na spomladanskem velesejmu v Zagreou kot protot.p, zdaj pa je že preizkušen. Temu stroju streže samo en človek in ima zmogljivost 50 ton na uro. Njegov konstruktor je Osredkar Valentin.
Poleg navedenih strojev in izdelkov do tovarna »Miha Marinko« na velesejmu razstavila ša več drugih izdelkov,, tako na primer grabljasti transporter, vibracijsko sito, prenosne ia prevozne gumijaste trakove. Zanimivo je na primer, da ima tovarna naročenih nad 13 tisoč metrov takih trakov.
Strojna tovarna »Miha Marinko« ima proizvodnjo organizirano na poseben način, in sicer tako, da t svojim visoko kvalificiranim osebjem rešuje proble. matiko vsakega rudnika posebej ln se zaradi tega vedno vač rudnikov tudi na njo obrača zaradi nabave investicijske .opreme. Njeni izdelki so kvalitetni in cenejši kot inozemski in nam tovarna na ta načn s svojo proizvodnjo štedi tudi deviz«.
Kadar Je «uša. Je kmetijski
pridelek v Vojvodini precej nižji, kakor bi bil v normalnih po. gojih. Leta 1946 so n. pr. pridelali 'tam zaradi suše 5 milijo, nov 500.000 stotov manj koruze in pšenice, vsa škoda na rast. Itastvu pa je znašala okrog 3 milijarde dinarjev. Lani je bila ta škoda še večja.
Razen tega se pojavlja pri nas še neko drugo vprašanje, namreč pomanjkanje obaelo-vaL ne zemlje Leta 1920 je imela naša država 12 milijonov prebi, valcev, leta 1930 14 milijonov, leta 1953 okrog 17 milijonov, leta 1970 pa bo imela verjetno okrog 21 milijonov prebivalcev. Tudi glede na to bi morali začeti čim prej graditi prekope, s katerimi bi lahko uspešno reše. vali to zelo važno vprašanje.
Najpomembnejša je nedvomno gradnja prekopov v Vojvodini, ker nam bodo najprej dalj ob. delovalno zemljo. Največja med njimi je gradnja prekopa Dona. va—Tisa— Donava, ki bo do. končno rešil vsa vprašanja vod. nega gospodarstva na tem velL kem in plodnem področju. Magistrala prekopa, ki poteka od Bezdana do Palanke, bo dolga 260 km. posamezne veje preko, pa pa 550 km; te bodo v glav. nem šle po koritih raznih rek v Bački in Banatu Na dnu bo glavni prekop širok 40 m, zgoraj pa tudi do 100 m. Globina se bo gibala od najmanj 3.5 m do naj. več 7 m, tako da bo prekop ved. no ploven. Po končanih delih bo prekop zbiral in odvajal vo. do s površin, ki merijo nad 1,500.000 ha Hkrati bo prekop zniževal nivo podzemne vode. ki je ponekod previsok. Seveda bo v sušnih mesecih možno tud; namakanje.
Po dolgi razpravi so se stro. kovnjaki končno zedenili za n*, črt tož. Nikole Mirkova Po tem načrtu naj se gradi prekop sam. Se preden bo namreč prekop dograjen, bodo dohodki že po. ктШ in celo presegli investici, je. Ta načrt samoizgradnj# Je
izoelin za. prvih 17 let, t. j. od
leta 1953 do 1970. V prvih Seat letih naj bi investirali okrog B milijard din. toda presežki, ki bi jih dobili z namakanjem, bi že v tem času znašali 8 milijard din. Po istem računu za na. slednja leta pridemo do prese, netljive ugotovitve, da bo že v prvem času prekop dal več, kakor bo stala njegova izgradnja.
Dela so se letos že začela Do.
gradili so črpa too postajo prt
Bezdanu, ki bo napajala z vode že obstoječa prekopa Bezdan—; Bečej in Mali Stapar—Novi sad. V Bezdanu gladijo sedaj še eno, dvakrat večjo ČTpalno postajo. Pri Monasteri v Bački in Pot. pomji v Banatu pa opravljajo razna zemeljska dela in gradijo sistem namakalnih mrež za prvih 2000 ha To površino bodo namakali že letos
NAD 17.000 OBISKOVALCEV NA RADIJSKI RAZSTAVI V LJUBLJANI
Izid včerajšnjega žrebanja dobitkov
Prvo mednarodno radio raz-stavo v Ljubljani, ki se je končala 8. L m., ai je ogledalo 17.188 oblikovalcev. Včeraj je bilo v razstavnih prostorih v domu Par -ana na Taboru žrebanje dobitkov. Izžrebane so bile naslednje številke:	04403
(črni tisk) radijski sprejemnik Phillips; G5766 (лгш tisk) radij-riti sprejemnik Chelon; 02709 ra-dijaki sprejemnik Savica, 00528 r -tjjski sprejemnik Lorenz, 02440 (vse tri rjavi tisk) radijski sprejemnik Bistra; 07343 magnetni stabilizator, 05588 sestavni deli za radijski sprejemnik, 06384 telefonski aparat, 04425 (vse štiri črni tisk) telefonski aparat; 04230 telefonski aparat. 01596 (oba zelen; tisk) telefonski aparat; 03279 (rjavi tisk) telefonski aparat:	02181
Flotacija rudnika Šuplja stena že obratuje
Včeraj je pri Plevlju v Crnl gori začela obratovati nova flotacija rudnika svinca in cinka Šuplja stena. Ta flotacija bo lahko predelala dnevno okoli 250 ton rude in je za rudnik Šuplja stena, čigar zaloge svinčene in cinkove rude cenijo na okoli pol milijarde ton, velika pridobitev. Nova flotacija bo omogočila znatno povečanje narodnega dohodka Crni gori.
električni brivski aparat, 001M briv&kj aparat, 08048 brivski aparat, 01718 kompletni dinamo za kolo 05Ш dinamo, 0704 dinamo, 02920 dinamo, 06956 tv«« številke črni tisk) dinamo; tri celoletne radijske naročnin« so zadele številke 00966, 01ПЈ (rjavi tisk); 08995 (črni tisk); štirj polletne radijske naročnine so zadele številke 0266t. 03658 (rjavi tisk) in 03872 (zo-leni tisk) ter 04390 (črni tisk).
Sporazum o sodelovanju naših podjetij na sejmu v Gradcu
Na Dunaju so končani razgo-vori med avstrijskimi trgovinskim. predstavnik; in predstav» niki trgovinskih zbornic Sloves nije ter Hrvatske o sodelovanju na letošnjem jesenskem sejmu v Gradcu. Na teh razgovorih je bil dosežen sporazum o sejmskih kontingentih, ki bodo znašali 5.4 milijone šilingov tako za avstrijska kakor tudi za naša podjetja. Hrvatska in slovenska podjetja bodo na osnovi tega sporazuma izvažala v Avstrijo sadje, sadn« sokove, vino, čreva, zdravilna zelišča, obrtniške izdelke, Av» strija pa bo izvažala v zameno kmetijske, mlinske in druga stroje ter rezervne dele, kemikalije in druge izdelke.
Prodaja enodružinskih in dvodružinskih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja
Dosi«] so teilt predpisi zveznih
gospodarskih organov t. 1. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega Ljudskega premoženja ln sicer v »Uradnem listu FLRJ« št. 17 1 dne 22 .aprila 1953 in Uredba o dopolnitvi te nred.be. v »Uradnem listu FLRJ« St. 31 z dne 21. avgusta 1953. ki so izdani pred. vsem z namenom, da se delavcem in uslužbencem omogoči ustvaritev lastnega doma na ta način, da kupijo od ljudskih odborov mest, mestnih občin s posebnimi pravicami in občin eno do dvostanovanjske hše in jih previa, mejo v svojo osebno last. Pripadajoče zemljišče ostane še naprej splošno ljudsko premoženje; pri. stojni ljudski odbor ga dodeli s posebno odločbo kupcu ln njegovim pravnim naslednikom v brezplačni užitek za nedoločen čas.
Podrobnejše pogoje določi vsak ljudski odbor za svoje področje, v okviru omenjenih uredb.
Prodaja hiš je namenjena dvoje vrste kupcem. Prva uredba določa način prodaje državljanom, ki niso aktivno sodelovali v narodno osvobodilnem boju, dopolnilo uredbe pa velja:
1. za osebe, ki «o sodelovale v NOV, bodisi v sestavu narodno
osvobodilne vojske ali pa z organiziranim aktivnim delom, začenši od IMI, 1MZ ali 1943;
t. za družinske člane borcev, padlih v NOV, №. J. mati, oč«, mož. tena, otroci, če nimajo svo. jih lastnih dohodkov te službenega razmerja, posestva, obrti itd.);
3.	za vojaške vojne Invalide iz NOB ln te prejšnjih vojn;
4.	za izseljence-povratnlke, bi se se vrnil iz tujine v FLRJ po leta 1945, (ta niso mišljen« osebe, Id jih Je okupator Izselil v Srbijo ia Nemčijo).
L
Kupei Iz prve skupin« lahke postanejo lastniki hiš določenih za prodajo, če kot najboljši ponudniki sklenejo z ljudskim odborom kupno-prodaioo pogodbo, (hiše se bodo namreč načeloma prodajale na javni dražbi). Glede načina plačila odloča «am ljudski odbor. Kupna cena je lahko plačljiva vsa naenkrat v gotovini, ali en deš takoj v gotovini, ostanek pa v mesečnih obrokih. Ce Je prodaja
dogovorjena s pogodbo deloma na obročno odplačevanje, je ljudski odbor upnik za ostanek prodajne cene. Banka ne daje v takih pri. merib nobenih kreditov za na. kup hiš, lahko pa ljudski odbor poveri banki zbiranje mesečnih odplačil na račun dolga, kar Je treba določiti že v pogodbi oz. kreditni listini. To kreditno listi, no Izroči ljudski odbor banki skupaj s pooblastilom za izterjavo mesečnih obrokov od kupca. Ugo. taljanje plačilne sposobnosti kup. cev Je prspuščeevo ljudskemu odboru, kar stori ob prevzemu ponudb«.
П.
Borcem In ostalim upravičen, cem navedenim v tretjem odstavku, te prodajajo hiše prav tako PO pogojih, ki jih določi ljudski odbor «>a podlagi uredbe in do. polnila. Razlika med prvim načl. nom prodaje je v tem. da Je omogočeno takim kupcem najetje dolgoročnega kredita pri banki.
Kupec mora, takoj po sklenitvi kupno.prodajne pogodbe s ljudskim odborom, plačati v banki najmanj 15'/» kupne cene v gotovini, za ostanek, t. J. največ za 85V» kupne cene, pa lahko zaprosi v Narodni banki dolgoročno poso, jilo, v mejah svoje kreditne sposobnosti. Kreditna sposobnost vpliva namreč na višino kredita, ki ga lahko dobi posameznik. Z Vi mesčnega zaslužka, plače, lnva. lidnine ali posebne podpore — brea otroških doklad, mora biti poravnana '/• polletne anukete. Primer: Nekdo Ima 12.00C din mesečne plače; po zakonitih določi, lih ae mn sme odtegniti mesečno največ Vi t. J. 4,000 din. On lahko kupi samo tako hišo, ki ne bo dražja kot 1,100.000 din. da bo zmožen plačila. 15V» od tega t. J. 100.000 din mora položiti takoj is svojih sredstev v gotovini, za razliko t. J. 940.000 din pa bo naješ kredit za dobo najdalj 2t let, po 2*/» obrestni meri letno, polletna anuiteta bo znašala približno 24.000 din.
Glede višine obrestne mere Je določeno tako, da Je ta odvisna od plačila v gotovini. Kupec, ki plača v gotovini 15 do 30*/« kupne cene. dobi kredit po 2*/i obrestih, kdor plača takoj v gotovini nad 30% bo lahko najel kredit proti IV. letnim obrestim. Nerednim plačnikom zaračuna banka tudi zamudne obresti v enaki višini, kot znašajo obresti za najeto posojilo.
Kdor je opravičen za najetje kredita, predloži Narodni banki prošnjo in priloži tele listine:
L overovljen prepis pogodbe o nakupu-prodaji hiše (v 2 izvodih).
2.	overovljen prepis odločb« ljudskega odbora o odstopu hiš« najboljšemu ponudniku (v dveh
izvodih),
3.	overovljen prepis odločbe ljudskega odbo-ra o odstopu zemljišča. (stavbišča. na katerem je sezidana hiša, z dvoriščem in vrtom), v brezplačen užitek za ne. določen čas (v dveh izvodih).
4.	potrdilo podjetja, urada. usta. aove itd. o višini mesečnih prejemkov (zaslužka, plače, invalidnine, socialne podpore — vse brea otroških doklad) in poročilo o morebitnih že obstoječih bremenih na zaslužek,
5.	potrdilo ljudskega odbora ah Zveze borcev o sodelovanju T NOB itd., v smislu čl. 1 uredbe, oz. kot bo to še določil Gl. odbor zveze borcev.
Obenem s predložitvijo prošnje ln prilog vplača kupec na bančni blagajni najmanj 15*/» kupne cene, oziroma znesek določen v pogodbi. ki je lahko višji, nikakor pa ne more biti nižji. Dokler ni irvr» šeno vplačilo, s« prošnja ne vzame v postopek.
Ko bo prejel kupec od banke sklep o odobrenem posojilu ln kreditno listino, bo moral či«n_ prej urediti na sodišču vs« po. trebao v zvezi s prenosom Ust. ninske pravice kupljene hiše na svoje ime. Vpis brezplačnega uživanja zemljišča v zemljiški knjigi in vknjižba zastavne pravice na kupljeno hišo v bančno korist na prvem mestu, mora biti izvršena istočasno. Tam podpiše -tudi kreditno listino, ki Jo sodišč« potrdi, overi in vrne.
Kupec — prosilec kredita Je dolžan v določenem roku vrniti banki podpisano in overovljeno kre. ditno listino, sklep o vknjižb; za» stavne pravice, izpisek Iz zemljiške knjige — dopolnjen z vknjižbo za najeto posojilo, in rešitev delodajalca, oz. izplačilne blagajne, da je zabeležena administra, tivna prepoved na prejemnike, (na plačo, zaslužek itd.), v korist Narodne banke, ki mu je odobrila kredit, šele nato banka likvidira posojilo.
Kupe; so oproščeni plačila vseh davkov in taks v zvezi z nakupom stanovanjskih hiš. Oproščeni so tudi plačila sodnih taks. k; so predpisane za vknjižbo lastninske in zastavne pravice.
Podrobnejša navodila glede eia. Jetja kreditov so na razpolago interesentom pri podružnicah in centrali Narodne baetke, predvsem pa seveda pri Ljudskih odborih, ki so že seznanjeni s načinom kreditiranja.	A.
t
t
;
i
i
i
i
*
I
i
▼ èaio, ko um naši sahodnl meji spet izzivalno rožljajo s orožjem ln obujajo razne Imperialistične apetite, mora vsak zaveden Slovenec prebrati knjigo
IVA PIRKOVIČA:
„Po sledovih rmske volkulje“
Priznani publicist, M je med drugo svetovno vojno deloval v Italiji In temeljito spoznal cilje ii) metode rimskih imperialistov, nam živahno in vseskozi zanimivo pripoveduje o nenasitnem pohlepa rimske volkulje, ki je sicer ostarela, »gubila zobe in menjala dlako, svoje narave pa ni «premettila.
Òvanajtt poglavij t« knjige «e bere napeto kot naj-boljJt roman! — To je knjìQa, ki mora biti v vsaki javni knjižnici in v sleherni domači fcnjižnt omari.'
Dobite jo v lepi kartonirani izdaji v vseh knjigarna^ pa tudi v podružnicah »Slovenskega poročevalca« za 260 dinarjev Lahko pa jo naročite tudi na naslov: »NAS TISK«, založniški Oddelek, Ljubljana, Tomšičeva 5. pošt predal 29.
М«1)јд1|рЈ uajdjgqlÿ«, Melik »trohi« tovarn« »Miha Marinko« j	.»■.».—, —-,.„—„.-....—...
Pred izrednim zasedanjem francoskega parlamenta
ОШ
public
avitrijskiH
cisto*
Velika stavke niso bile *aman
Dane bo biro francoskega parlamenta odločil, kdaj se bo začelo izredno zasedanje parlamenta, ki ga je zahtevalo 210 poslancev. Na izrednem zasedanju bodo razpravljali o velikem mezdnem gibanju, ki je bilo v Franciji prejšnji mesec, in rudi o položaju v Maroku. Večje število francoskih poslancev je zahtevalo izredno zasedanje parlamenta ie med stavkami, parlament pa n: bil sklican, ker niso vsi poslanci zahtevali izrednega zasedanja s pismi, kakor to določa ustava. Da bo zdaj po stavkah točka dnevnega reda izrednega parlamentarnega zasedanja hilanca velikega mezdnega gibanja, je zelo razumljivo, kajti Skoda, ki jo ima Francija od tega mezdnega gibanja, znaša 50 do 60 milijard frankov.
Iz velikega mezdnega boja so napravili svojo bilanco tudi delavci, strokovne delavske organizacije ter levičarske politične stranke. Neposredni uspeh mezdnega *boja za delavce je sicer majhen. Manjše doklade so dobili poštni uslužbenci, obljubljena pa je tudi revirja minimalnih mezd. Poleg tega a se vendar vidi, da so tudi nearer! člani vlade prišli do spoznanja, da se mora socialna klima v državi spremeniti in da je treba posvetiti večjo pozornost eksistenčnim zahtevam delavcev in nameščencev. Vlada se bolj kot prej zavzema za znižanje cen in je z energičnimi uredbami že pocenila meso. sladkor, olje, testenine, milo in čokolado za 5 do 10 odstotkov. Različno od prej se vlada ne zadovoljuje več, da bi industrijoi in trgovci sami zniževali cene, temveč odločno zahteva, da se morajo posamezne življenjske potrebščine znižati v določeni meri, ki je za vse obvezna.
V stavkah meseca avgusta so bili združeni 4 milijoni delavcev in nameščencev in je bilo to največje in najmočnejše mezdno gibanje v zadnjih 17 letih. Stavke so se močno razlikovale od vseh prejšnjih tudi zato, ker niso imele namena političnih demonstiacij in ker so se delavci in nameščenci naj-
različnejših strok bojevali za zboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, ko je vlada objavila razne svoje gospodarske načrte. Ti Bačrti in te reforme so se delavcem in nameščencem po dolgoletnih izkušnjah upravičeno zdele sumljive. V Franciji je bilo v zadnji dobi n. pr. že mnogo davčnih reform, ki pa so imele vse tak učinek, da so postali bogatini še bogatejši, reveži pa še revnejši, kajti tudi do-
*1
Osnutki nekaterih naredb za. sanacijo gospodarstva so bili že spremenjeni in je zelo verjetno, da bodo zdaj o njih razpravljali tudi na izrednem zasedanju parlamenta. To zasedanje bo uspešno, če je dozorelo spoznanje, da se brez delavcev ne da niti vladati, kaj šele gospodariti, in da ni mogoče popravljati gospodarskih napak, ki jih občuti vsa država in ves narod, brez neposrednega sodelovanja z delavskim razredom in njegovimi strokovnimi organizacijami.
— «*•
Dunaj, 14. sept (Tanjug). Dane* je odpotovala v Beograd skupina znanih avstrijskih m.
daliatičnih publicistov, ki bodo ostali v Jugoslaviji na povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva nekaj dni. V skupini so dr. Alfred Migsch, član predsedstva socialistične stranke Asvstrije, ga. Mariane Pollak, glavna urednica socialističnega časopisa za ženske »Die Frau«, dr. Benedikt Kautsky, publicist in upravnik strokovne šole v Gradcu ter Johann Hannak, politični urednik »Arbeiter Zeitung*.
Obsodba uredništva „Kleine Zeitung“
Gradec, 14. sept. (Tanjug), -ri Kakor je znano, je »Kleine Zeitung« julija meseca priobčila več izmišljenih podatkov, žaljivih za partizansko gibanje na Koroškem. Z naslovom »Krvava meja Koroške« je priobčila več člankov, ki žalijo partizansko gi. banje na Koroškem, posamezne bivše partizane, med njimi tudi Janeza Vuteja, k; je tožil list zaradi razzai jenja časti.
Na podlagi sodbe in dejstev, ki so prišla Da dan med sodno obravnavo, je moralo uredništvo
Zadoščenje obre kovancem in vsem, ki šelijo dobre odnošaje med Jugoslavijo in A vstrijo
Položaj nemške socialne demokracije po volitvah
l
Predsednik francoske vlad«
1. Lau lei
bre reforme, ki so jih napovedali
nekateri državniki, so se potem v parlamentu in senatu izmaličile.
Takrat, ko so se stavke začele, je bilo objavljenih že 19 naredb za sanacijo gospodarstva. Med njimi so bile nekatere, ki bi jih bili tudi delavci pozdravljali, če bi imeli le nekaj jamstva, da bodo ostale bistveno nespremenjene. Napovedana je bila n. pr. naredba, da bo moralo vsako podjetje, ki ima nad 10 delovnih moči, prispevati vsako leto po 1 odstotek od izplačanih mezd in plač v sklad za graditev delavskih in nameščen-sltih stanovanj. V osnutku te naredbe je bilo rečeno, da podjetja pri tem ne bodo smela podražiti svojih izdelkov, ni pa bilo rečeno, da bodo moraie ostati nespremenjene tudi mezde in plače. Delavci in nameščenci so se zato upravičeno bali. da bodo prikrajšani prt svojem zaslužku.
Bonn, 14. sept. (Tanjug). Sinoči Ie predsednik pokrajinske vlade Baden-Würte'mberg dr. Reinhold Maier napovedal, da bo podal ostavko, brž ko se bodo stranke v tej pokrajini sporazumele glede sestave nove vlade. Odločitev dr. Maierja, ki je znan kot vodja liberalnega krila svobodne demokratske stranke, je posledica spremembe političnega razmerja po Adenauerjev; zmagi na volitvah za novi Bundestag. Maier je izjavil, da bi spremenil svoj sklep le, če bi se krščansko demokratska unija odrekla svou jim kulturno političnim zahtevam, k; se nanašajo v glavnem na uvedbo obveznega verskega pouka v šolah in na obvezni cerkveni zakon.
V političnih krogih sodijo, da je socialno-demokratsko gibanje izgubilo bitko na volitvah predvsem zaradi svojega neodločnega in neofenzivnega političnega in ideološkega stališča, ker se je naslanjalo izključno na industrijsko delavstvo in ker ni izkoristilo zase dejstva, da je oslabitev vpliva informbirojcev njegova, ne pa Adenauerjeva zasluga.
Na včerajšnjem sestanku je
vodstvo sodatine demokratske stranke sklenilo prenesti težišče svojega političnega dela iz parlamenta v organizacije na terenu in nadaljevati borbo za demokracijo. Nekateri voditelji stranke pa so mnenja, da bi morala stranka kreniti na desno, se čimbolj približati srednjim slojem in iti v tem pogledu te dlje kot britanska laburistična stranka. Govore tudi o tem, da bi bilo treba Iz. ven socialno demokratske stranko ustanoviti novo kmečko
stranko, U p« bi i ajo sodelovala.
Končno stališče glede vsega tega pa bo zavzela socialnode. mokratika stranka šele na sestanku plenuma predsedstva. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo morala zahodna socialno-demokratska stranka temeljito spremeniti svojo politično taktiko in strategijo, če se hoče izogniti posledicam, kot so zadele nemško socialno demokracijo v dobi od 1918 do 1930.
»Kleine Zeitung« preklicati svoje članke in se javno opravičiti Janezu Vuteju zaradi klevet. V nemškem in slovenskem jeziku je moral list objaviti izjavo, da »informacije, na podlagi katerih je bilo napisanih več člankov, ne ustrezajo resnicis. Slovenski prevod te izjave je moral list objaviti tudi v »Slovenskem vestniku*, glasilu Demokratične fronte Slovencev na Koroškem.
Proti uredništvu »Kleine Zeitung« so bile vložene zaradi neresničnega pisanja še tri podobne tožbe, v katerih tožitelj; zahtevajo sodni progon za ta prona-cistični časopis, ki uživa podporo škofijskega ordinariata v Celovcu in čigar odgovorni urednik je Franc Genser, eden izmed bivših voditeljev Göbbelsovega fašističnega ministrstva za propagando.
Slovensko prebivalstvo na Ko* roškem je sprejelo obsodbo uredništva »Kleine Zeitung« kot zadoščenje za Vuteja in kot obsodbo šovinistične gonje, kj jo podpira ta list, da bi oviral dobre sosedne odnose med Jugoslavijo in Avstrijo.
Vohunstva obtoženi poijski duhovniki
Varšava, 14. sept. Kakor poroča uradna poljska agencija, se je začela pred varšavskim vojaškim sodiščem obravnava proti skupini poljskih duhovnikov, ki so obtoženi vohunstva proti državi. Obtoženi so škof Kačmarek iz Kielca, duhovnik Danilovič, kaplan Kačmarek, duhovnik Vidlak in op atinja Nikla ws ki.
Indijsko mnenje o osmem zasedanja Generalne skupščine OKI
Indijski list o razgovoru svojega dopisnika z maršalom Titom
Razpadanje kominformovske stranke na Finskem
Stranko *opuščajo tudi njeni usta-
novitelji
Iz kominformovske enotne socialistične stranke na Finskem je izstopil njen podpredsednik dr. Miitonen z večjo skupino svojih somišljenikov. Vsi so se vrnili v so-
Zasedanje mednarodne organizacije dela za azijsko področje
Tokio, 14. sept. (Reuter). — Azijska regionalna konferenca mednarodne organizacije dela, ki se je danes začela v Tokiju, bo pretresala japonsko zahtevo za sprejem Kitajske v to organizacijo- »Nesmiselno bi bilo«, je izjavil predsednik japonske zveze sindikatov Tataro Fudži-ta, »govoriti o vprašanjih dela v Aziji, ne da bi bili pri tem udeleženi zastopniki 500 milijonov Kitajcev.« Predlog japonskega delegata bodo predložili generalni skupščini mednarodne organizacije dela.
V Koreji pogrešanih 7000 ameriških vojakov
Washington, 14. sept. (UP). Ameriško ministrstvo za obrambo bo, ko bo končana zamenjava ujetnikov iz korejske vojne, storila korake, da bo zvedelo za usodo okrog 7.000 ameriških vojakov in častnikov, ki so sedaj na seznamu »pogrešanih«. Večina teh so najbrže mrtvi, tako da bo število Američanov, padlih v korejski vojni, verjetno preseglo 80.000. Računajo pa, da bosta pretekli nemara tudi dve leti, poeden bodo zvedeli za usodo vseh izginulih pripadnikov ameriških oboroženih sil.
cialno demokratsko stranko, iz katere so izšli. Iz kominfor-movške stranke sta že prej izstopila tudi bivši minister Pekkala in član osrednjega odbora Helo, ki pa se socialno demokratski stranki še nista priključila.
Vsi ti izstopi so zaključek že več let trajajočega čiščenja v finskem delavskem gibanju. 2e od leta 1948 izstopajo iz kominformovske stranke njeni najvažnejši člani in tudi njeni ustanovitelji. Med prvimi sta izstopila tudi ustanovitelja stranke Wiik in Ke-to, bivša predstavnika finskih socialistov v predvojni socialistični internacionali, ki pa sta že umrla. Na ta način je kominformovske stranka zgubila svojo politično veljavo ter postala pravzaprav stranka voditeljev brez množic.
Finska enotna socialistična stranka je bila ustanovljena leta 1946 in njeni ustanovitelji so bili ljudje, ki niso bili zadovoljni z medvojno politiko socialne demokracije in ki so upali, da se bodo med Finsko in ZSSR uredili dobri odnosi. Ze po enem letu obstoja stranke se je to upanje zelo zmanjšalo in ko je po letu 1948 postala popolnoma očitna sovjetska ofenzivnost v Evropi, se je razpadanje satelitske stranke zelo pospešilo. Kominformovci so imeli v finskem parlamentu od 200 še vedno 43 poslancev, njihov vpliv na zunanjo in notranjo politiko pa se je naglo zmanjšal. Socialno demokratska stranka je kmalu postala najmočnejša stranka v državi ter ima zdaj v parlamntu 53 predstavnikov in najmočnejši vpliv na strokovne organizacije.
Na Finskem bodo prihodnji mesec občinske volitve, ki bodo precej zanesljivo merilo moči vseh političnih strank ter zaradi tega tudi mednarodnega pomena.
NEV DELHI, 14. septembra.
(Tanjug). Indijski Ust »Hindustan Standard« opisuje razgovor svojega posebnega dopisnika z maršalom Titom. List posveča posebno pozornost izjavam maršala Tita o
Mednarodno društvo za odpravljanje suženjstva
London, u. «opt. V poročna. U n namerama Dndtv« sa odpravljanje suženjstva poslati generalnemu sekretariatu OZN. Je ¡»raže. na želja, naj bi se konvencija Združenih narodov o odpravljanju suženjstva dopolnila s podatki, ki jih Je v zadnjem času zbralo Društvo za odpravljanje suženjstva iz arabskih držav, 1* Indije ln tudi iz Južne Amerike, medtem ko Je zaman iskalo podatke v državah sovjetskega bloka.
Po uboju tuniškega nacionalista
ZADNJI TELEtiBAHI
prve izdate 'ini и
Rim, 14. sept, (r) V ¡taljian-skih krogih so danes zatrjevali, da utegne v kratkem priti do sklicanja posebne konference glede Trsta. To smatrajo za tem bolj potrebno, ker je Beograd odklonil italijanski predlog glede izvedbe plebiscita na vsem področju STO.
Berlin, 14. sept, (r) V državni trgovinski centrali Vzhodne Nemčije v Leipzigu je P"-'išlo danes do odpora celotnega kolektiva, ko so hoteli odpustiti 4 nameščence, ker so sodelovali pr; demonstracijah 17. junija. Kakor piše »Volkszei-tung«, so štirje funkcionarji, ki so prišli, da bi izvršili takojšen odpust teh nameščencev, naleteli na strnjen odpor vsega kolektiva in so morali zapustiti podjetje.
Bonn, 14. sept. (r) V tukajšnjih vladnih krogih so z veliko rezerviranostjo sprejeli geredlog nizozemskega socialista
Vanatasa, naj b; se Posarje internacionaliziralo. V Bonnu poudarjajo, da je vsak tak predlog preuranjen in le ovira neposredna pogajanja med Zahodno Nemčijo in Francijo. V ostalem pa opozarjajo na to, da se bo vprašanje Posarja dokončno rešilo z mirovno pogodbo.
Bonn, 14. sept. (r) Jutri se bodo začela trgovinska pogajanja med Zahodno Nemčijo in Španijo. Sedanji trgovinski sporazum poteče 30. septembra.
Washington, 14. sept. Veleposlanik v Saigonu g. Donald Heath je obvestil ameriško zunanje ministrstvo, da Vietnam, skj ministrski predsednik Nguyen Van Tam ne bo mogel, kakor je bilo dogovorjeno, 21. septembra obiskati predsednika Eisenhowerja v Washingto-nu, ker je zadržan zaradi fran. çosko-vietnamskih pogajanj.
Tunis, 14. sept. (UP). Policija je bila danes v pripravnem stanju, ko so pokopavali ubitega tuniškega nacionalista Sa-kerja. Računajo, da je uboj delo francoskih kolonistov. Blizu Sakerjevega trupla so našli namreč listek z besedami »To je v opomin«, napisan v francoščini.
Tuniško nacionalistično gibanje Neodestur je objavilo da-
Britanski zastopnik o predlogu Ču £□ Laja
London, 14. sept. (Tanjug). Zastopnik britanskega ministr-stva za zunanje zadeve je izjavil danes, da britansko ministrstvo za zunanje zadeve pazljivo proučuje predlog Cu En Laja, da bi Indija, Pakistan, Indonezija in Burma sodelovali na politični konferenci o Koreji. Pripomnil je, da se bo britanska vlada o tem pogovorila z vladami drugih držav, katerih sile so se borile na Koreji na strani Združenih narodov. Indijski časopis; še vedno izražajo zaskrbljenost zaradi odpora Amerike proti udeležbi Indije. Predsednik ¡ndijske vlade Nehru je pred kratkim izjavil, da se bo Indija udeležila politične konference o Koreji, če bosta obe shrani to zahtevali.
Žrtve prometnih nesreč v Franciji
Pariz, 14. septembra (AFP). Francoski nacionalni statistični inštitut daje tudi podatke o prometnih nesrečah. Po zadnji njegovi objavi je bilo lani v Franciji 65.486 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 4009 ljudi ali 11 ljudi na dan. Vseh žrtev lanskih prometnih nesreč je bilo 85.699 ljudi.
Bagdad, 14. sept. Ministrski predsednik Jamil Almidia je danes predložil ostavko svoje vlade kralju. Pogajanja za sestavo nove vlade so v teku. Zaenkrat še ni znanò ime novega predsednika vlade, v dobro informiranih krogih pa menijo, da bo nova vlada lahko sestavljena do četrtka.
nes sporočilo, da razkriva uboj Sakerja »premišljen namen uničiti življenjsko moč Tunisa z vsemi sredstvi«. — Urad francoskega generalnega rezidenta v Tunisu ni dal k umoru nobenega pojasnila.
V Parizu so sprejeli vest o
uboju uglednega prvaka tuniških nacionalistov z velikim razburjenjem. Kcogl, ki so blizu vladi, sodijo, da je bil ta uboj napravljen z namenom, da bi se ustvarilo glede na napovedan prihod novega franco, skega generalnega rezidenta v Tunis še bolj napeto ozračje, opozicijski krogi pa menijo, da so v atentat vmešani prsti tistih, po katerih nalogu je bil ubit tuniški sindikain; vodja Ferat Hashed.
odnosih med narodi, o pomoči zaostalim državam in o kolonialnem vprašanju. Dopisnik, ki je nedavno obiskal tudi Bolgarijo, je ugotovil neresničnost bolgarskih trditev, da je Makedonija v Jugoslaviji na podrejenem mestu, prav tako pa je tudi spoznal, da bolgarski narod ne sovraži jugoslovanskih narodov. Dopisnik je navedel naslednje besede maršala Tita:
»Jugoslavija ne teli dominacije na Balkanu, temveč sodelovanje. Dominacija še nikdar ni dolgo trajala in še nikdar ni koristila narodu, ki je hotel biti nad drugimi. Politika Jugoslavije bo vedno ispala možnosti za sodelovanje s sosedi.«
»Hindustan Standard« tudi naglaša, da zahteva maršal Tito pomoč zaostalim narodom ter da je bila Jugoslavija vedno za samoupravo narodov in proti kolonializmu.
Ko govori o osebnosti maršala Tita, poudarja dopisnik indijskega lista, da je že pri prvem kratkem srečanju z maršalom Titom občudoval njegovo veliko razumevanje vseh problemov ter da je bil potem med razgovorom pod globokim vtisom njegove kristalne iskrenosti brez vsake diplomatske konvencionalnosti.
Philadelphia, 13. sept. (UP). Ameriško letalsko poveljstvo je preizkusilo do sedaj »ajvečji transportni helikopter oa svetu, ki lahko sprejme .40 vojakov s popolno opremo. Ta petnajstotonski helikopter ima 3 motorja in predstavnik tvrdke, ki «a je izdelala, je izjavil, da bi se moglo to novo transportno sredstvo dobro uporabiti tudi v civilnem prometu, ker bi labko prevzemalo namesto vojakov s popolno opremo po 40 do 70 potnikov.
New Delhi. 14. sept. (IIS). — Današnji »Indian Express« piše o osmem zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se bo začelo jutri, da bo kritično za Združene narode in za svetovni mir. Po mnenju časopisa, je že sedmo zasedanje Generalne skupščine povzročilo dovolj škode s tem, da je omejilo sestavo politične konference o Koreji samo na udeležence v korejski vojni Ce so ZDA poleg tega za tako združitev Koreje, Id bi pomenila razširitev Simg Maa Rijevega režima tudi na Severno Korejo, bo to vzbudilo, piše »Indian Express«, odpor ne samo Severne Koreje in Kitajske, temveč tud) mnogih drugih držaiv.
Današnji »New York Herald Tribune« pa piše, ko razlaga kitajski predlog o razširitvi sestave politične konference o Koreji, da Združeni narodi ne Dodo hoteli vnovič obravnavati vprašanja, o katerem so sprejele že določen sklop. Caaopis pa ni prepričan, da Kitajska ne bo poslala na politično konferenco svojega zastopnika, ker nočejo sprejeti njenega predloga, češ
Kako je z umikom kuomintanških čet iz Burme
New Delhi, 14. sept. (Tanjug). Kakor se je zvedelo iz Rangu-na, bo burmanska vlada zahtevala od OZN, da se kuomin-tanška Kitajska razglasi za nar padalca In da se proti njej uve-dezo potrebne sankcije če sedanja pogajanja za umilk ku-omintanških čet iz Burme ne bodo rodila uspeha. Odbor štirih držav, ki že štiri mesece proučuje to vprašanje, do zdaj ni dosegel niti delnega umika kuomjntamških enot iz Burme. Nasprotno, te čete so začele z novimi operacijami in plenitvami, prihajajo pa celo vesti o umorih v severnih delih Burme.
V političnih krogih ▼ Delhija prevladuje vtis, da ne bo mogoč umik kuomintanških čet iz Burme, dokler bo Amerika podpirala vlado na Formozi in doktler ne bo odločneje podprla zahteve burmanskega naroda.
da je v tem trenutku Interes pd tudi želja Kitajske, da bi v mednarodnem javnem mnenju napravila ugoden vtis.
Pred važnimi spremembami v Egiptu
Kairo, 14. sept. (AFP). V Kairu se bo jutri začel kongres gibanja za nacionalno osvoboditev. Na kongresu bodo govorili predsednik republike general Mohamed Nagib, generalni sekretar gibanja in podpredsednik
General Nagli»
vlade podpolkovnik Abdel Na-
sher ter drugi.
V krogih, ki so blizu egiptovski vladi, izjavljajo, da bodo sklepi kongresa »začetek novega obdobja revolucije«. General Nagib baje ne bo več predsednik vlade, pač pa samo šef države. Predsednik vlade bo postal podpolkovnik N as her. Vendar pa za sedaj še n; bilo objavljeno ničesar določnega, kar bi potrjevalo napovedane spre-membe.
Zagotovilo Kambodže
Saigon, 14. sept. (AFP). Ameriški senator Knowland, ki biva v Saigonu, bo odpotoval danes skupno z ameriškim veleposlanikom Heathom v prestolnico Kambodže Pnom Pen. Knowland se je odločil odpotovati v Pnom Pen, ker mu je minister za notranje zadeve Kambodže poslal sporočilo, v katerem zagotavlja, da je Kambodža pripravljena sodelovati v »protikomunistični« borbi na Daljnem vzhodu.
Kdo je navdibovaleč zločina v Št. Rupertu?
V	zahodnonemškem službenem listu Je bilo objavljeno dovoljenje za uvoz mehkega livarskega svinca iz Jugoslavije v vredhd. sti 1 milijona mark.
V	Združenih državah Amerike cenijo letošnjo potrošnjo avtomobilskih gum na 10 milijonov kosov,
To vprašanje si zastavlja danes ne le vsa slovenska in jugoslovanska javnost, temveč tudi vsi napredni in demokratični krogi v Avstriji, ki so v zadnjih mesecih z veliko zaskrbljenostjo spremljali besno protislovensko gonjo nacistično-šovinističnega komplota.
Nesporno je, da pripadajo tako pobudniki, kakor izvršilcl razstrelitve spomenika padlih koroških partizanskih borcev na pokopališču v St. Rupertu oni skupini nacionalističnih in šovinističnih elementov, ki ni mogla vsa leta po drugi svetovni vojni preboleti poraza, ko so napredne sile v svetu za vedno zrušile Hitlerjev rajh.
Koroški Slovenci m napredni Avstrijci so budno sledili delovanju povojnih terorističnih organizacij na ozemlju Slovenske Koroške, tako Imenovanih »Wurfkomand«, v katerih so se združili v ogrožanju svobode in demokracije koroški nacionalisti in klerikalci z bivšimi SA, SS- in HJ-tovci in registriranimi nacisti. Ze po prvi svetovni vojni so se ti elementi zbirali v tako imenovanem »Heimat-bundu«, ki ga je vodij znani vojni - zločinec Mader-Kaibitsch, po drugi svetovni vojni pa nekaj časa v »Zvezi domovini zvestih južnih Korošcev« (BHS) — sedaj pa v odboru za obmejno ozemlje glavnega okrajnega vod. stvá »Volkspartei« (Grenzlandausschuss der ÖVP, Haupt-beziriksleitung) Velikovec in v okviru aovonacLslične Zveze gej
odvisnih (VDU). V zadnjem času pa je ta združba nacionalističnih elementov začela še prav posebno dvigati glavo. Očividno so ti elementi smatrali sedanji čas za primeren, da preidejo od groženj in šovinističnega hujskanja po tisku k dej; .skemu terorju.
V začetku julija letos se je prej omenjeni odbor za obmejno ozemlje zbral na delovno konferenco v Škocjanu v Podjuni, ki jo je vodil predsednik odbora Tschebull in katere so se udeležili vsi krajevni zaupniki ter vodilne osebnosti med drugim dr. Hans Steinadler, ki je referirai o potrebi raznih učinkovitejših akcij proti Slovencem na Koroškem. Njegova izvajanja so bila podobna onim, ki jih je iznesel vojni zločinec Maier-Kaibitsch v svojem predavanju pred funkcionarji Na-zionalsocialistične stranke v Celovcu 10. julija 1942, ko je obrazložil načrt dokončnega uničenja slovenskega življa na Koroškem.
Na tem delovnem sestanku je bil sprejet načrt za bodoče radikalnejše akcije proti koroškim Slovencem. Sestanka so se udeležili poleg številnih krajevnih zaupnikov odbora za obmejno ozemlje še deželni svetnik dr. Alojz Karisch, deželni poslanec dr. Wolfgang Maierhofer, ini. Valentin Maierhofer. Hermann Metnitz in Josef Glant-schnig ter sekretarja deželnega vodstva stranke ÖVP, podpolkovnik Vogl-Boekh in Richard
Dopis s Koroške
Schmied. V zaključni besedi je dr. Karisch pozval navzoče k še večji strnitvi njihovih vrst in da z dejanji preidejo v napad...!
Tesno povezano s tem: nacionalističnimi krogi je škofijstvo v Celovcu, ki se vključuje v vse protislovenske akcije šovinistov in poleg tega načrtno germanizira slovenske župnije. Skofij-stvo je bilo prvo, ki je začelo s ščuvanjem proti partizanskemu spomeniku na pokopališču v St. Rupertu. Celovški ordina-Fijait je sporočili pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika padlim partizanom v St. Rupertu, da dovoli postavitev spomenika na pokopališču samo ob pogoju, da se opusti v napisu na spomeniku izraz »fašizem«, ki po mnenju ordinarijata »kot politični izraz na blagoslovljenem cerkvenem prostoru ni dovoljen«. leto škofijstvo pa Je svojčas dovolilo na pokopališčih na Koroškem brez pridržka celo politični znak »kljukastega križa« ln »SS«, niso pa bili dovoljeni popolnoma nepolitični izrazi, če so bili napisani v slovenskem Jeziku. Škofijstvo tudj po odkritju spomenika ni mirovalo: 22. aprila 1948 je poslalo okrajnemu glavarstvu v Velikovcu dopis, v katerem je zahtevalo odstranitev partizanskega spomenika s pokopališča ali pa izbris besede »fašizem«. Glavarstvo je ugodilo nezaslišani zahtevi ško-fijstva in odločilo, da mora Zveza bivših partizanov Slo-
venske Koroške po paragrafu 16 koroškega gradbenega zakona do 1. avgusta 1948 odstraniti s spomenika besede »v borbi proti fašizmu«.
Proti tej nezaslišani zahtevi sta Zveza bivših partizanov in Zveza slovenskih izseljencev in političnih internirancev in obsojencev poslali ordinarijatu protestno pismo, v katerem sta obsodili to ravnanje in ugotovili, da je poizkus skrunjenja partizanskega groba v St. Rupertu mogoče primerjati samo z zločinskim početjem nacistov, k; so metali spomenike z grobov koroških Slovencev, ter nar silno z shranjevali slovenske napise na pokopališčih in jih odstranjevali v cerkvah. Ne bomo danes naštevali številnih dokazov nestrpnega sovraštva celovškega škofijetva do koroških Slovencev in njihovih padlih borcev, ugotavljamo pa naslednje:
Fašizem je istoveten • preganjanjem, ropanjem, požiganjem, izseljevanjem, zapiranjem in zverinskim ubijanjem. Čelov-; ško škofijstvo ni obsodilo fašizma, temveč je po svojem generalnem vikarju dr. Kadrastt vzdrževalo tesne zveze z naci-fašdstičnim režimom ;n se pokorilo ukazom »Gestapa«. Po vojni pa se je javno postavilo na stran nacionalistične klike in šovinističnega hujskanja protf koroškim Slovencem. Z njegovim stališčem glede partizanskega spomenika v St. Rupertu je dalo največjo moralno oporo in po. udo atent- .jem na sp »j menik v St. Rupertu. tj. .
Razpravljanje o novih gospodarskih uredbah
Nameravana reorganizacija bančnega sistema ne vsebuje bistvenih izpremei
Razveseljive, a zelo vznemirljive številke
Nekaj opomb k življenjskim problemom mariborskega gledališča^ y avditorij
dimih odnosih in da. lahko kratko- vi osnutkov novih uredb jasno ročne kredite najamejo samo pri ■ tudi že delovnim kolektivom v
_ Po prehodu gospodarskih podjetij v upravo neposrednih proizva-jricev in po sprostitvi družbeno gospodarskih odnosov na podlagi delovanja objektivnih zakonitosti, torej na podlagi resničnega gospodarskega avtomatizma, se je samo po sebi postavilo vprašanje, kakšne naj bi bile organizacijske oblike celotnega sistema kreditiranja in posebej bančnega sistema.
Kakor hitro nam je postalo jasno, da denarja ne moremo ločiti od blaga, ker je denar vse dotlej, dokler obstoja relativno pomanjkanje blaga, samo neke posebne vrste blago, je bilo tudi jasno, da mora denar nujno sdediti istim pogojem na tržišču, ki veljajo za ostale vrste blaga, aH kratko, prepovedano; uvedba enotnega blagovnega tržišča zahteva tudi enotno denarno tržišče za vso državo; kakršenkoli teritorialni denarni monopol je nemogoč.
Zato je razumljivo, da smo tudi v tezah za reorganizacijo bančnega sistema v ljudski republiki Sloveniji že od vsega začetka zastopali stališče, da je treba delovanje ekonomskih zakonitosti razširiti na vsa področja, kjer še prevladujejo čisto administrativne oblike upravljanja, torej tudi na bančni sistem; zastopali smo stališče, da bi bilo treba odpraviti sedanji bančni monopolizem in preiti na sistem poslovnih, medsebojno konkurenčnih bank. Pri takem sistemu bi imela gospodarska podjetja pravico, da v nasprotju s sedanjo prakso svobodno izbirajo bančne zveze. Pravilno razdelitev družbenih sredstev zagotavlja edinole dovoljevanje kreditov na podlagi ponudbe in povpraševanja in pa prosto formirani tržni obrestni meri.
Po teh osnovnih načelih so bile ▼ diskusiji v grobih obrisih postavljene organizacijske oblike novega večbančnega sistema z emisijsko banko na čelu, dočim naj bi se sedanje podružnice Narodne banke spremenile v samostojne poslovne banke oziroma od Narodne barake popolnoma ločene gospodarske organizacije. Dočim bi bila emisijska banka regulator gospodarstva, ki bi usmerjala kreditno politiko, ne bi pa imela neposrednega poslovnega stika z gospodarskimi organizacijami, bi na drugi strani bile poslovne banke samostojna podjetja, ki bi poelovala po načelih rentabilnosti in se vzdrževala s svojimi dohodki, kakor vsako drugo gospodarsko podjetje. Te banke bi bile v neposrednih poslovnih stikih z gospodarskimi organizacijami. Z vsemi sredstvi, ki bi jih poslovne banjte zbrale, bi samostojno razpolagale in ob skrbi za likvidnost skrbele za kreditiranje gospodarstva po lastnem preudarku in na lastni riziko, za katerega kritje bi morali biti formirani ustrezni rezervni skladi.
Ce premotrimo to grobo naka-
grobo . bančne
zano ureditev novega bančnega sistema in primerjamo na drugi strani načela, ki so vsebovana v osnutku uredbe o bankafa, ki je sedaj v diskusiji, moramo ugotoviti, da
Pismo uredništvu
SLOVENŠČINA IN GOSTILNA »ŠESTICA«
Pred dobrima dvema mesecema sem se ustavil v »Šestici* v Ljubljani in si izbral kosilo po jedilnem listu. Na veliko presenečenje sem opazil, da pripravljajo v tem lokalu nekatere jedi ne na tržaški način, pač pa »a la Trieste*. Popravil sem čudno oznako v jedilnem listu in opozoril še natakarico. Kaže, da je bilo brez uspeha. Včeraj sem na jedilnem listu »Šestice* spet zasledil neko pečeno meso »a la Trieste*.
Čudim se, da pri »Šestici* tako slabo obvladajo slovenščino, da ne znajo tega povedati po slovensko. Dunajskemu zrezku pravijo dunajski zrezek in ne »Wienerschnitzel*, ko pa gre za Trst — za naš Trst, takrat pa tega ne znajo povedati slovensko.
]. Kosec
? NUJNO
POTREBUJEMO
pocinkano železno žico
6m/m,
bakreno vrv 35 m/m2, bakreno vrv 25 m/m2, bakreno žico 10 m/m2 Podjetja, tovarne in druge obrate prosimo, kolikor bi omenjeni material lahko odstopili, naj sporočijo na naš naslov: JAVNA RAZSVETLJAVA - Povšetova ulica 12
:
i
••• 4- ••• •
nas »reorganizacija« bančnega sistema, kakor j* predvidena v osnutku uredbe, v ničemer ne more zadovoljiti.
Predvsem gre za načelno vprašanje, ali naj nova uredba samo na novo uzakoni današnje stanje bančnega sistema, ali naj novi zvezni predpis pokaže jasno perspektivo sprostitve ekonomskih zakonov in odpravi administrativno poseganje v gospodarstvo na tako važnem področju, kot je področje bank. Na to vprašanje lahko mirno odgovorimo, da predvidena reorganizacija bančnega sistema ne prinaša ničesar, ali v bistvu le malo novega, ker ne vsebuje prav nobenih vsebinskih sprememb glede na sedanji monopolistični enobančm sistem.
Res je sicer, da uvodna določila uredbe predvidevajo dvobančni sistem t. j. Narodno barako in komunalne banke in je celo predvideno ustanavljanje »drugih« bank, iz nadaijnih določil uredbe pa je jasno razvidno, da okrajne komunalne banke ne bodo samostojne poslovne banke; že zato ne, ker bi bile pri zbiranju prostih denarnih sredstev in dajanju kreditov vezane le na svoje ozko poslovno področje (okraja, ali kvečjemu 2 do 3 okrajev), dočim si je Narodna banka, poleg poslov, ki sicer spadajo v emisijsko banko, že nadalje pridržala pravico, da neposredno zbira prosta denarna sredstva, da opravlja kreditne posle m da je v neposrednih stikih z gospodarskimi organizacijami; da organizira enotni plačilni promet (obračunsko središče za vse banke!) oziroma da predpisuje komunalnim bankam enotno bančno tehniko za posle plačilnega prometa in povrhu še predpisuje za provizije in stroške enotno bančno tarifo za vso državo. Komunalne banke bi bile pod neposredno kontrolo Narodne banke in sploh ne bi imele značaja samostojnih gospodarskih podjetij, ker ne bi imele pravice do celotne razlike med abnvnhni in pasivnimi obrestmi.
Višek togosti pa je gotove določilo v uredbi o kratkoročnem kreditiranju, da komunalne banke ne morejo biti ▼ medsedbojraih kre-
Narodni banki.
Monopolizem Narodne banke prihaja v uredbi v še večji meri do izraza v poglavjih, v katerih so obravnavane hranilnice, ki pod takimi pogoji, ki jih predvideva uredba, sploh ne bi bile sposobne za življenje, čeprav bi moralo biti vsakemu gospodarstveniku jasno, da je prav s pomočjo hranilnic mogoče razširiti ozki krog eno-baučnega monopolizma, da ne govorimo posebej o pomenu zadružnih hranilnic in posojilnic, ki so v uredbi sploh mačehovsko obravnavane.
Mislimo, da je danes po proučit-
podjetjih, da predlagani bančni sistem ne bo v interesu tržnega gospodarstva in torej tudi ne v interesu gospodarskih organizacij, niti ne bo ustrezal sedanji razvojni stopnji celotnega našega gospodarstva.
Zato j« nujno potrebno, da ponovno proučimo vprašanje večbančnega sistema po načelih, ki smo jih obravnavali v uvodu, da pridemo oimpreje do takega bančnega sistema, ki ne bo samo v celoti ustrezal naši današnji stvarnosti, marveč bo dajal tudi poroštvo za brezhibno funkcioniranje v bližnji bodočnosti.	B. M.
jps-v*
m m

Jesenski motto s Iga prt Ljubljani
Nd moj namen razpravljati o umetniški ravni in zmogljivosti naše ustanove, to so in bodo storili drugi, ki so za to bolj poklicani. Dobro se zavedam, da je marsikatera kritik» upravičena, čeprav se v mnogočem bistveno razlikuje od nadvse laskavih sodb, ki so jih ob svojih slučajnih obiskih izražali dokaj razgledani inozemski gostje. Vedno strožji kriteriji, ki se postavljajo so gotovo zelo važno, a vendar ne edino jamstvo za umetniško rast.
Tokrat bi rad opozoril na nekaj problemov ki jih naši presojevalci ne bi smeli puščati vnemar, saj je z njimi povezan obstoj te naše najpomembnejše ustanove v industrijskem centru (enem največjih v naši državi!) in še celo na severni meji saj je tisočletna soseščina in politična ter ekonomska nadvlada naroda z veliko kulturno
Občinski praznik
v P^dečah
V nedeljo 13. t m. so v Radečah praznovali občinski praznik v spomin na vrnitev 1500 izseljencev, ki so se 8. septembra 1945 vrnili iz pregnanstva. 2e ves teden so bile kulturne prireditve, sinoči pa je bila uprizoritev »Miklove Zale«, ki ji je prisostvovalo nad 600 gostov iz Zasavja. V nedeljo zjutraj je bila budnica radeške godbe, ob 8. pa slavnostna seja MLO Radeče, katere so se udeležili tudi ljudski poslanec Viktor Kovač, predsednik okrajnega ljudskega odbora Martin Gosak ter predsedniki mestnih ljudskih odborov, Trbovlja, Zagorja in Hrastnika. Na seji je bil pre-čitan odlok o proglasitvi občinskega praznika. Za tem se je razvil slavnostni sprevod do spomenika padlim borcem, kjer se je zbralo nad 3000 ljudi Tu sta govorila predsednik občine Ferči Miler in ljudski poslanec Viktor Kovač. Na zborovanju so sprejeli tudi resolucijo, v kateri odločno obsojajo italijansko iredentistično gonjo in izzivalno početje avstrijskih nacistov.
S. S.
tradicijo pustila prav v Mariboru vse pregloboke sledove. Tudj tu v polni meri veljajo besede ki jih je zapisal France Bevk, ko je govoril o kulturnem življenju v Slovenskem Primorju: »Moramo se zavedati, da le izpod visokih vrhov kulture izvirajo čisti studenci narodne in politične zavesti, ki je najzanesljivejši branik naših meja in naše svobode.«
Prav pretekla turistična sezona pa je pokazala, da je v marsikaterem Mariborčanu pretirano spoštovanje vsega tujega še vedno močnejše od narodne samozavesti in ponosa. Vloga in odgovornost mariborskega gledališča se tu skoraj ne more precenjevati.
Pri tem je seveda izredno važno, v koliko je mariborsko gledališče res množično. In prav ' glede tega ima mariborski kolektiv eno najuspešnejših sezon za seboj...
277 predstav (napram 247 v pretekli sezoni), ki si jih je ogledalo 141.615 obiskovalcev (napram 108.956 v sezoni 1951/52) in 6,208.887 din inkasa (napram 3,173.889); vse to so gotovo številke ki nas morajo razveseliti, posebno če upoštevamo, da tvori velik del teh obiskovalcev prav mladina (pe* izmed osmih abonmajev med njimi dva abonmaja delavske mladine ki postaja naša najzvestejša publika).
Tudi če te številke primerjamo z drugimi gledališči, se nam ni treba prav nič sramovati. Na zahodu računajo z obiskom, ki v enem letu r.e presega števila prebivalcev dotičnega mesta. Pri nas smo to število z Dr.amo in Opero skoraj dvakrat presegli. V hiši, v kateri delamo, se da težko več doseči. Ce namreč odštejemo predstave, ki smo jih imeli na prostem dobimo 266 predstav s 109.636 obiskovalci, kar da 312 obiskovalcev na predstavo (Drama 420, Opera 404), torej preko 90% prodanih sedežev. Pri tem ne smemo pozabiti. da večina gledališč v svetu nima več kakor 65% in da je 85% že kar težko dosegljiv ideal. Poleg vsega tega je treba vpo-števati, da je v mariborskem gledališču kakih 5% sedežev, ki jih je težko prodati, ker so obr-
IZ SLAVNIH DNI XV. BELOKRANJSKE BRIGADE
Kdor ljubi slovensko knjigo, je naročnik »Prešernove družbe*
XV. Slovenska narodno-o»vo.
bodilraa brigada je bila ob svoji ustanovitvi leta 1943 sestavljena skoraj izključne iz samih Belokranjcev. Zato te je tudi dolgo časa imenovala XV. Belokranjska brigada. V neštevil-nih borbah pa so se njene vrste razredčile; zato se je sestav brigade izpremeoil, posebno s prihodom novih borcev is Primorske.
»Belokranjska brigada«, čeprav manj znana kot ostale brigade XV. divizije, je vendar častno prispevala svoj delež za izgon okupatorja ter osvoboditev naše lepe slovenske zemlje. Zato naj bodo naslednje vratiče posvečene predvsem onim borcem, ki so dali svoje življenje za boljšo bodočnost slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov, pa tudi vsem preživelim borcem in borkam ter zavednim slovenskim ljudem, ki so kakorkoli pomagali borcem te brigade.
Bilo je 18. aprila 1945. Tretji bataljon XV. brigade je bil na položaju vzhodno od Starega loga pri Kočevju, kjer so se borci kljub temu, da ni bilo dve uri hoda naokoli nobene hiše, počutili kar domače. Za njimi se je razprostiral nepregleden Kočevski rog. Hrano so nam prinašali na položaj vrli partizanski mulovodci od dve uri oddaljene hiše, katero so fašisti zažgali v roški ofenzivi leta 1942 in kjer je bilo dovolj pitne vode za kuhanje. Dan je bil oblačen in kazalo je, da bo vsak čas deževalo. Postavili smo zasilne strehe iz lubja in vej, da smo imeli lahko vea j glave pod streho. Straže so na svojih mestih, patrulje prihajajo in odhajajo. Na oni strani Žužemberka se od časa do časa zasliši kratek rafal, pa to nam je takrat bilo nekaj tabo vsakdanjega, da se nam je že kar zdelo dolgočasno, če ni na drugi strani hriba regljala strojnica. Postajalo je vedno hladneje; zato smo zakurili majhne ognje, da se ne bi videl dim nad gostim drevjem. Grejemo si premrle prste in ugibamo, koliko časa bomo še na tem mestu in kam jo bomo mahnili, morda že čez nekaj ur.
»Fantje, ali veste, da pridejo k nam borci iz Prekomorskih brigad« se je oglasil voAiik Slane, dom* iz Rosalnic pri Metliki.
»Beži, beži«, ga zavrne vodnik Pavlič, doma iz Primorske.
»I. kaj ne bom vedel« reče Slane, »saj sem bil lani tri dni brigadni obveščevalec« in vsi okoli sedeči se glasno zasmejejo-
»Vi se le smejte« povzame besedo zopet Slane, »no, p* naj
mi tisti, ki mi ne verjame, odstopi tisto, kar bodo oni s seboj prinesli in potem tovariško razdelili med nas. Veste« — to
je povedal posebno zaupno r3 »zvedel sem tudi, da imajo toliko tobaka, da ga kar na vozovih varijo s seboj«.
Seveda na to nihče ni pristal, zato so mu rajši kar verjeli.
Ko je videl, da so vsi obmolknili, je nadaljeval: »Včeraj, ko sem bil v patrulji, sem srečal tovariša Svaruna, ki je še sedaj obveščevalec, in ta mi je povedal, da so v Italiji formirane prekomorske brigade iz samih Slovencev. Te brigade so moderno oborožene, vsi borci imajo nove obleke, da se celo na položaj pripeljejo s kamioni, da imajo redno dnevno tri obroke hrane in še razne druge, za partizanske pojme, skoraj neverjetne stvari«.
»Oštja« se oglasi mulovodec Rakar, doma nekje v bližini Trsta. »Ti signori pa že ne bodo kaj prida, ko so tako udobno navajeni Njim se bo zdelo naše življenje vse preveč divje in vrag jih vedi, če jih ne bo ob prvem srečanju z Nemci in belimi polovica pobegnila«.
»Veste fantje« reče na to tov. Slobodnik, komisar naše čete — doma iz Radoviče pri Metliki, »jaz mislim, da pa le ne bo tako hudo. Saj so tudi oni prostovoljno stopili v partizanske vrste, da bi se borili proti okupatorju, pa naj bo to po gozdovih ali jpri borbah za naše vasi in naša meeta. Res je, da so morda vajeni bojevanja ob drugačnih pogojih, a koliko ljudi je med nami, ki pred vstopom v partizane nikoli niso videli vojaške puške, pa zato danes niso nič slabši od drugih.
Predvsem pa je odvisno od nas, kakšni bodo tovariši, katere pričakujemo. Oni se bodo v vsem ravnali po nas. Ce med nami ne bo discipline, bodo tudi oni postali nedisciplinirani, če mi do njih ne bomo tovariški, bodo oni postali ravno taki«.
Ogenj je začel pojemati: zato je komandir čete tov. Hvala, doma iz Stangarekih poljan pri Litiji, skočil nekaj korakov v stran in prinesel nekaj suhih vej, jih vrgel na žerjavico, da je veselo zaprasketalo. Hvala je bil kot komisar čete Slobodnik vzor partizanskega funkcionarja. Odkar sem ga poznal, nikoli nisem pri njem opazil surovega nastopa ali sovražnega pogleda. Za vsakega in ob vsakem času je znal najti lepo besedo in svoje ljudi; vedno je navajal na dobre stvari predvsem s svojim zgledom in ne z besedami. Vsi v četi so mu bili brezmejno vdani in ne spomnim se, da bi kdaj kdor koli našo četo zapustil prostovoljno. Hvala je bil v resnici vedno in povsod sleden komandir, bodisi v borbi ali na pohodih in počitku. Ce ne bi leta 1945 tragično končal svoje mlado življenje, bi bil danes sigurno
eden najagilnejših graditeljev
socializma.
Začelo se je zopet ugibanje. Valenčiča, politdelegata iz Ob-rova pri Podgradu, je zanimalo, če bo med novodošlimi kakšen dober pevec, »Šnajder j a«, tako smo imenovali bataljonskega administratorja, ki je obenem »vršil funkcijo« bataljonskega krojača, pa je skrbelo, če le ne bo zraven kakšen, ki bi imel smisel za verze, kajti ta bi mu delal resno konkurenco. »Šnajder« je namreč zlagal preproste priložnostne pesmice, v katerih je vedno koga iz čete »vzel na piko«. Mož je bil doma v bližini rodnega kraja pesnika Otona Zupančiča; zato se je čutil poklicanega, da izredne dogodke v četi izrazi v verzih, ki so bili tiste dni precej popularni.
Zlobec, doma iz Primorske, pa je bil ves čas tiho kot po navadi Ko ga je le komisar Slobodnik vprašal, kaj premišljuje, je dejal, da je žalosten, ker »novi« ne bodo pripeljali s seboj nobene mule in da bo tako on ša nadalje »imel čast« nositi težko »Bredo« na svojih ramah. Ta naloga — sicer častna, kajti vsaka četa ni imela težke »Brede« — je doletela Zlobca v zadnji borbi, ko smo izgubili mulo, ki je sodelovala še v abesinsko-italijanski vojski. Tone Rakar, doma v bližini Dekanov, pa je bil mnenja, da je vseeno, če kaj prinesejo s seboj ali ne; če pa pridejo in ne prinesejo vsaj ščepec tobaka, potem jih sploh ni treba v našo četo.
Ura je bila okoli enajstih dopoldne. Po stezi je od štaba brigade proti nam prihajal kurir. Takoj nam je bilo jasno: napad ali pohod.
Toda to pot smo se zmotili Za kurirjem je stopal mlad fant, za njim še eden, pa zopet eden in skoraj ni hotelo biti konca tej koloni Takrat se nam je šele posvetilo! Bili so borci iz V. Prekomorske brigade, dodeljeni v naš bataljon. Bilo jih je 25 in v našo tretjo četo, ki je ravno v tem času štela skupno z vsemi funkcionarji 12 oseb, je bilo dodeljenih 5 novih tovarišev. Pet novih borcev je za nas pomenilo zelo veliko in čutili smo se skoraj nepremagljive. čeprav jih pravzaprav še niti poznali nismo.
Nekaj naših prejšnjih ugibanj se je uresničilo. Bili so vsi oboroženi z modernim orožjem, imeli *o nove obleke ter vsak po dve . odeji. Tudi z drugim perilom so bili prav dobro založeni.
Prisedli so k našemu ognju in začel se je pogovor o njihovih dosedanjih borbah, o ustaših, o hrvaških domobrancih itd. Mi smo jim pripovedovali naše doživljaje, o borbah z Italiani, o nevernosti domačih izdajalcev /
in še mnogo drugih stvari, ki
so jih zanimale.
Ko smo se tako »kolektivno« predstavili, je med nami na mah izginilo tisto malo nezaupanja, s katerim so prisedli k nam. Med prasketanjem ognja so začeli nekateri obujati spomine na pretekle dni, na kapitulacijo stare Jugoslavije, na pohod fašistov in nacistov po naši domovini Seveda je bilo govora tudi o domačih, o navadah in običajih v posameznih krajih. Taki pogovori o domu in znancih so se po navadi končali s krajšim molkom. Ravno takrat je 'prišel mimo komisar Slobodnik in ko je opazil s svojim »vojaškim« očesom neraz-položenje na nekaterih obrazih — tega nikoli ni trpel — je ogovoril politdelegata Valenčiča:
»Edo, ali ste res vsi pozabili na himno naše čete«! Valenčič si ni dal dvakrat reči. Takoj je zapel nežno skoraj z ženskim glasom:
»V hostah teh smo doma partizani zdaj..,
Za njim je povzpel Šnajder ki je bil vedno pripravljen zamenjati kosilo za lepo partizansko pesem, seveda, če kosila sploh ni bilo in za njim so pritegnili še ostali. Tiha, lepa in v srce segajoča pesem se je Izgubljala med gostim drevjem. Od vej so kapale na trpinčeno slovensko zemljo debele deževne kaplje, pomešane z redkimi snežnimi kosmiči.
Postajalo je hladneje. Stari borci — tako smo nekaj časa imenovali nas, ki smo bili od preje v brigadi — so se ovili v ponošene plašče različnih uniform, od fašističnih pa do starih jugoslovanskih. Tisti ki niso imeli plaščev, so se pred mrazom zavarovali kar z odejami, ki tudi niso bile kdo ve kako tople in so bile bolj podobne gosti mreži kot pa volneni odeji. Nekateri pa sploh niso imeli ne plaščev in ne odej. Ko so to videli novodošli tovariši, so odstopih vsakemu po eno svojo odejo. Oči so se nam zaiskrile. Molče smo se jfim zahvaljevali s hvaležnimi pogledi. Ko pa je vodnik Miha iz Zatolmina razvezal svoj nahrbtnik in začel deliti prave pravcate cigarete, so se še merilcu težke »Brede«« Kralju, ki je bil prvi v naši četi odlikovan z partizansko zvezdo, pod košatimi brki raztegnila usta v prešeren nasmeh.
»Tobak je pa res najzdravil-nejša zel na tem svetu«, je pripomnil Orlando, Kraljev nečak, ko je krepko puhnil oblak dima iz smejočih se ust. Orlando je bil mlad, a pogumen fant, poleg tega pa zelo hraber. Kamor se je on postavil s svojo »Bredo«, tatu sovražnik ni nikoli prodrl. »Oboda je ree, da ni več med nami tov. Mime, pomočni-
ce komisarja čete. ki je padla pri napadu na St. Janž. Ta bi tako kadila, da bi še cel mesec dišalo v tej hosti po tobaku«, je še pristavil, ko je svečano spuščal prav počasi dim skozi lepe bele zobe.
Kmalu je bilo tobakovega dima kot pa onega od ognja. Zavladalo je veselo razpoloženje. Pogovori so oživeli in ljudje, o katerih smo še pred nekaj urami dvomili, če se bodo sploh mogli vživeti v naše razmere, so nam postali tako domači, tako znani in blizu, da jih kar nismo mogli več imenovati »ta novi«. To tovarištvo med nami pa se je utrdilo še bolj drugi dan, ko so nas nenadoma na. padli Nemci. Takrat so se tovariši iz Prekomorske brigade izkazali ne samo kot dobri tovariši pač pa tudi kot hrabri borci Od te borbe dalje pa do dne, ko smo se razšli po raznih edinicah smo bili vedno iskreni tovariši in kljub temu. da so nam bila človeška čustva radi neprestanih borb nekoliko otopela, nosili v svojih srcih nenehno dvoje čustev in to biti neizprosen na vsakem koraku do sovražnika, po drugi strani pa pripravljen vedno in povsod pomagati tovarišu.
S tem duhom prežeti so borci III. čete III. bataljona XV. brigade ravno tako kot borci ostalih partizanskih edinic začeli zmagoslavno pot do Suhe krajine na Kočevsko, kjer smo se združili z edinicami XVIII. divizije. XV. Brigada je nato sodelovala v borbah proti umikajočim se Nemcem v Grčaricah, pri Kočevju, pri Ribnici, pri Grosupljem in končno je dne в: maja 1945 zamenjala Gubčevo brigado, ki je bila takrat na položaju vzhodno od vasi Orle pri Ljubljani. Dne 9. maja 1945 j® XV. brigada med prvimi partizanskimi edinicami v zgodnih jutranjih urah vkorakala v Ljubljano čez Rudnik, ko so bile še nemške kolone na glavni postaji.
Opoldne se je brigada zbrala na dvorišču bivšega hotela »Miklič«. Zbrali so se pevci iz vse brigade in pesmi o svobodi kar ni bilo konca. Seveda nismo pozabili tudi zapeti himne naše čete.
Nemogoče je popisati občutke, katere smo doživeli tega dne, ko se človek po večletnem trpljenju, neprestanih borbah, po večmesečnem življenju v gozdovih kar naenkrat znajde v velikem mestu, ¡poleg tega pa še svoboden in z občutkom, da je vojne vendarle konec.
Vsi, kar nas je bilo skupaj v partizanskih edinicah, ki smo živeli skupno težko, a vendar lepo partizansko življenje, ne bomo mogli nikoli pozabiti tistega resnično iskrenega tovarištva, kd nas jo vedno družilo Ib bodrilo.	K. S
in na ode*
skoraj ne vidijo.
Posebno pa smemo primerjati uspeh našega letnega gledališča z uspehi velikih inozemskih festivalov. Avstrijski časopisi pišejo s ponosom o 20.000 obiskovalcih ki so prisostvovali »Viljemu Tellu« na Brezah (Friesach). Pri nas je sama »Miklova Zala« (brez »Carmen« in brez »Večera opernih arij«) privabila na devet predstav 29.915 ljudi!
Tudi v jugoslovanskem merilu je obisk, ki ga je doseglo mariborsko gledališče, izreden. Saj smo imeli 32 predstav in blizu 40.000 obiskovalcev več kakor na primer Skoplje, ki ima mnogo večji ansambel. Kljub naši mro. go manjši hiši smo imeli tudi povprečje na predstavah ugodnejše. .
Vse to so razveseljive številke, na katere je lahko mariborsko gledališče, posebno pa mariborska publika ponosna.
In vendar nas morajo te številke ki pričajo o velikem naporu mariborskega ansambla (nekateri njegovi člani so bili skoraj vsak drugi dan na odru!), napolniti s skrbjo. Ce namreč gledamo na perspektive za prihodnje leto, si moramo priznati, da se dado le s skrajnim naporom še stopnjevati, vsekakor pa je zelo dvomljivo, da bi se inkaso lahko dvignil na mnogo več kakor sedem milijonov. Dejstvo, da smo to zgornjo mejo pravzaprav že dosegli, pa je lahko katastrofalno za naše gledališče.
Mariborsko gledališče dol» sicer znatno dotacijo od Mestnega ljudskega odbora, vendar je to komaj polovica dotacij, kakor jih dobivajo druga gledališča ki niso v republiških centrih, a imajo tudi Opero. V Novem Sadu in celo v Reki je morala priskočiti na pomoč tudi republika s svojim proračunom, da je bilo tem gledališčem omogočeno normalno življenje. In vendar ima na primer novosadsko gledališče kljub večjemu ansamblu in večji hiši komaj polovico inkasa, kakršnega ima mariborsko gledališče. Da s temi gledališči v borbi za kvalitetnejše moči ne moremo tekmovati, je razumljivo samo po sebi, čeprav se mi zdi, da po svojem pomenu mariborsko gledališče ne zaostaja mnogo za reškim, s katerim ima kot več ali manj obmejno mesto mnogo skupnih točk. Se teže pa je, da ne moremo tekmovati niti z mnogo manjšimi gledališči, na primer s Celjem, ker kljub sorazmerno nizkemu inkasu, ki ga imamo, ne moremo izplačevati niti po zakonu dovoljenih 25 odstotkov Lastnih dohodkov za umetniške sklade. Ce se kak igralec ven-: darle odloči za mariborsko gledališče, to gotovo ni zaradi ugodnejših gmotnih razmer, ampak deloma zaradi težav pri preseljevanju deloma zato, ker je Maribor večji, pri nekaterih pa zaradi neke morda malce sentimentalne navezanosti na gledališče v katerem so želi morda svoje prve uspehe.
Vse te številke sem navedel samo zato, da pokažem na življenjski problem mariborskega gledališča, ki je že na meji svoje zmogljivosti Trudili smo se, da preuredimo kazinsko dvorano v komorno gledališče, a žal nismo mogli uspeti, in celo krediti, ki smo si jih že zagotovili, so nam ugasnili. S tem pa nam ni ugasnila samo možnost umetniškega udejstvovanja, ampak tudi znaten vir dohodkov, ki bi v precejšnji meri olajšal precej obupno stanje naših financ.
Zdi se mi, da bo treba misliti na radikalnejše reševanje ne le umetniških, ampak tudj materialnih vprašanj, ki so v zvezi z obstojem mariborskega gledališča.
Zal, to reševanje ni več v naši moči
Jaro Dolar
V Vevnic: so našli truplo ponesrečenega planinca
2e nekaj dni so pogrešali v naših gorah planinca iz Zagreba, ki je odšel pred dnevi iz planinske postojanke Tamarja y neznano smer.
Truplo so rešili iz stene Ita-lijanskj planinci in ugotovili po osebnih dokumentih, da je ponesrečenec Zagrebčan Vladimir Janušič, rojen 21. marca 1935 v Zagrebu. Ponesrečenca so prenesli v Belo peč — Laggo Fu-sini, kjer so ga tudi pokopali Ponovno opozarjamo planince in alpiniste, da je gibanje v neznanem planinskem skalnem svetu, zlasti *a mejnih grebenih zelo nevarno, iskanje samohodcev v takih predelih pa povzroča gorskim reševalcem mnogo težav.	U. 2.
Ako imaš srečko JUGOSLOVAN8KK LOTERIJE,
ki stane le 100 dinarjev, Í imaš tudi zavest, da si Ï prispeval za človeko- t Ijubne organizacije, ka- f terim se razdeli čisti dobiček.
Postani in ostani stalen igralec 1	J
st. ne / 18. septembra 1958 / Slovenski poročevalec / str. Б.
Ota Boj«
VIDIN KOLEKTIV
(Konec)
Točno Štirideseti dan kazni to nas t pozivom »con tutta ia roba« odvedli na dvorišče — prostor prod sprehajališči. Sprehajališče je bilo po vzoru samotnih celic, prav tako oddeljeno v majhne prostore, ločene tpod seboj z visokim ob-zidjea^ in posebnim vhodom. V naš* * veliko veselje smo se tudi aiaišle s tovarišicami iz sodnih zaporov. Nismo utegnile ugibati, aaj to pomenu Stale smo nasproti iz oči v oči, veselo smo se pozdravljale z njimi, katerih sredino smo si žele. Telesno bi bile res izčrpane, duševno pa vedre. Zanimale «o »e o vsem, kar smo Hm vedeie poročati iz domovine. Začeli to nas klicati po manjših skupinah. Doumele smo, da hočejo odstraniti »pohujšanje« iz Benetk in razbiti organizirano skupino s tem, da nas bodo razmetali na več med seboj oddaljenih zaporov v Perugio, Fossanbrone, Benevento. Firenze, Vicenzo, Campobasso, Ascoii-Piceno in Padovo. Dogovarjale smo se. da bomo v naši borb' vztrajale do konca in preskrbele za vodstvo novonastalih skupin. Pepca Kardelj, Marjanca Smelcer. Dana Javornik, Micka Javornik, Andreja Stebi in druge so bile določene za Peruggio. Z njimi in s tovarišicami, dodeljenimi za Vicenzo, Fossabrone in Padovo, se v času našega nadaljnjega bivanja v Italiji nismo več srečale. V Bene-vento so potovale mlajše 3 Žagarjeve, Ivanka Tekavec, Ljubica Skapinova. Ančka Hočevarjeva, Neda Škarica, Mika Popovič, v Campobasso pa Vida, Manca Gortnar, Mirna Češarek, Marija Curk, Marička Kušlan in ostale. V Ascoli-Piceno Dana in Nada 2agarjeva, Elda Pavletič, Vera Križman, Petriča Vukovič, Manja Hegler, ki smo jo klicale za teto. Te tri skupine smo potovale v skupnem transportu v Ancona Pot v vagonih, spremenjenih v samotne celice za težke zločine kamor so nas natrpali pio tri in tri, ie bila mučna, ker nam je priman iko-valo z.aka. Kasneje so karabinjerji le ugodili našim zahtevam in odprli vrata celic. V Ancono smo dospele prav med velikonočno procesno. Na dvorišču pred sodnimi zapori smo čakale na razpored, m mo pa so hodile gruče ljudi iz procesije. Zape’e smo pesem tržaških antifašistov »Piange la povera madre«- Ljudje so nam prisluhnili
Na dvodnevno bivanje v Anconi nas vežejo lepi spomini. V teh zaporih se niso toliko menili za nas kakor v Benetkah. Imele smo pri sebi vso svojo prtljago in tudi priložnost. da smo prepisale za ■vsako skupino material marksističnega tečaja. Izčrpne dispozicije so po spominu sestavile tov. Vida z Erno Musarjevo in Pepco Kardeljevo Še v Benetkah.
Tu smo se zbližale med seboj in vsestransko pripravile za nadaljnje preizkušnje na jugu. Prva je izstopila naša skupina v Ascohju.
Kaj se nam obeta v starem gradu na vrhu hriba, preurejenem v zapore? Takoj po prihodu smo imele smolo. Našli so svinčnike in drobne nožiče, ki smo jih imele v kruhu. Vendar ni bilo pričakovanih represalij. Novi »capo« je zavzel drugo taktiko. Večkrat nas je klical v pisarno in nam delu nauke. Prizadeval si je predstaviti sebe kot izobraženega človeka. Ker ie oznanil, da govori 10 jezikov in razume »ligua jugoslava«, smo ga krstile za poliglota. Da bi to dokazal, nam je iz naše prtljage izročil vse knjige, tudi rusko vadnico z žigom cenzure. Prvi konflikt je nastal čez nekaj dni in sicer zaradi rimskega pozdrava. Ko smo mu povedale, da ni dostojno ne za nas ne za njih, da bi kot antifa-iistke uporabljale fašistični pozdrav, je pobesnel. Položaj se je zaostril. Neke nedelje ali praznika v čašu, ko so bile druge kaznjenke pri maši, nas je odvedel čez dvorišče proti cerkvi, kar smo opazile, ko smo se znašle pred cerkvijo. K maši nismo šle. Nastal pa je v tistem času potres. Kriminal-
ke so nam povedale, da so ysi pričakovala, da bi se, ko bi se maše udeležile, tudi spreobrnile. Sedaj pa potres! S težavo smo prepričale Italijanke, da ga nismo me zakrivile. Izdal jih je sam sveti Arhimed, ki je po njihovem pripovedovanju kot tamkajšnji rojak ¡im-čil, da bo očuval svoj rojstni kraj pred potresom. To je le en primer zaostalosti v enem izmed mest centralne Italije. Poliglot je izjavil, »da naj nas vrag nosi v južno Italijo. kjer bomo poginile od gladu«. Tako smo po dvanajstih dneh bivanja v Ascolu nadaljevale potovanje. Proti jufcu je bilo vse več potnikov. Videle smo ruševine — blagoslove bombardirani. Nekai postaj pred Foggio smo se veselo iznenađene sestale z našimi tovarišicami iz Beneventa.
V	Foggi, večjem železniškem križišču, se je kar trlo potnikov, obloženih s prtljago;- očividno so bežali pred bombardiranjem. Komaj se je viak ustavil, smo zagledale na naših oknih kovčke, takoj nato potnike, ki so si hoteli zagotoviti sedeže. Brž pa, ko so slišali, da smo ujetnice, so v hipu s kovčki vred popadali z oken. Po dolgotrajni vožnji, po mnogih mučnih in smešnih prizorih smo obstali v Tranju. nekai postaj severno od Barija.
Zopet v kaznilnico. Ali se bodo vse beneške odvratnosti zopet ponovile. Tudi tu so hoteli zlomiti naš odpor, a jim ni uspelo. Hoteli so nas izolirati v temnicah, s ka-rim pa se ni strinjal zdravnik. Preoblekli so nas v robijaško uniformo. Zamenjali so nam imena s številkami. Kljub natančni preiskavi nam je uspelo vzeti s seboj Vidine dispozicije. Predelovale smo jih vsako jutro v času, ko so bile zapornice in vse osebje pri maši. Ker smo bile nepričakovano disciplinirane, — kakor je izjavila naša nadzorna redovnica —, so nas pustili skoraj v miru. Po obrazih in čudnih vprašanjih sodeč so nas Benečani »dobro« poplačali s svojimi karakteristikami. Kmalu smo si pridobile simpatije italijanskih jetrne. Več kot polovico jih je bilo obsojenih na dolge kazni zaradr krvne osvete, ostale pa zaradi tatvin, črne borze in abortusov. Te ženske so bile najpopolnejša slika strahotne zaostalosti in bede iuž-ne Italije Od njih smo dobile kose časopisov, ki so jih uporab ljale za krojenje, marsikdaj so na» opozorile na prihajajočo kontrolo. Tako nam je ena izmed njih nekega dne sporočila, da je dospela skupina Jugoslovank. Zvedele smo, da je v eni izmed »kamared« Vida s skupino iz Campobassa. Torej tudi tam so se odkrizali »nevarnih ribel, ki so krive vsega hudega na svetu«. Gez nekaj dni smo jih z nepopisnim veseljem zagledale v svoji sredi S prihodom tov. Vide je postal dnevni program bolj bogat in privlačen. Trudila se je, da je akrivizirala vse — vsako po njeni zmožnosti ¡n nagnjenjih. Zjutraj smo poslušale predavanje, čemur sta sledila razgovor in utrie-vanje. Dopoldne smo se bavile s samostojno nalogo: »Sestava dispozicije o obdelam snovi«. Kasneje so sledili pisani referati, končno pa govorni nastopi. To je bilo tudi najtežje. »Publika« je postala že kritična. Govorile smb o razvoju družbe, imperializmu, kmečkem vprašaniu, ženskem in delavskem vprašanju itd. Snov smo utrjevale ▼ manjših krožkih, ki so si med seboj pomagali.
V	namestnici »madre superiore« smo nepričakovano dobile svojo zasčitnico. »Suora Maddalena« je bila izjemno izobražena žena. Naša skupina je pritegnila nase njeno pozornost. Nekega dne je tudi ustregla naši želji in prinesla papir, svinčnike in naše knjige. Petje ie bilo prepovedano, ona pa nam ie to dovolila. Kot absolventki konzervatorija so ji bile naše pesmi pa tudi pevski zbor tako všeč, da je celo prosila, naj pojemo.
Naš dan je bil izpopolnjen z učenjem. Učile smo se raznih jezi-
kov, italijanščine, ruščine, angleščine. Poslušale smo predavanja iz
zgodovine, kozmologije, imele smo kratek tečaj prve pomoči. Za vse je skrbela partijska celica, ki jo je ustanovila tov. Vida.
Našo skupno zalogo brane smo delile — po ekonomu, kolikor je bilo mogoče pravično in ekonomično. Obstajala je posebna rezerva za težje čase m rezerva za obolele. Siedniim »mo pošiljale priboljške v ambulanto. Naše zd>«v-je je bilo več ali manj načeto V ambulanti je ležala že nad leto dni zarad, sklepnega revmatizma nepremično Slavica Hiača iz Hrvat-skega Primoria. Obe mlajši Žagarjevi, Nada m Danica sta ležali zaradi vnetja reberne mrene. Tovarišica Marička, Marica in Ida so prebolele v Campobassu legar. Vidno je slabela Dana in se pritoževala nad zbadanjem v hrbtu. Šele kasneje je zavezniški zdravnik ugotovil odprto pljučno tuberkulozo. Vidno je hujšala Marija Curk in se od slabosti opotekala. Pogosto nas je skrbelo zdravstveno stanje Marjance Šmelcer v Peruggi, ki je v ljubljanskih zaporih prebolela vnetje možganske mrene in se ji ie lepo polagoma vračal vid. Nenadoma je zbolela še Vida za di-zenterijo. Pustili so jo v svoji postelji in ji dovolili, da sta bili pri njej čez dan dve tovarišici. Bile smo zelo zaskrbljene, kairi na manie in voljo zdravnika se ni bilo mogoče zanesti. Bila je ie pre-izčrpana, bolezen pa ¡o ie docela oslabela. Njena trdna volja ii je pomagala, da je naposled zopet prišla med nas.
.Bombardiranje Angloameričanov ie postajalo vse pogostejše. Čeprav smo se zaradi ponočnega vstajanja ob napadu močno izčrpale, smo bile teh napadov vseeno vesele, ker so pričali, da se približuje ta naša osvoboditev in aktivno delo v našem gibanju. Pripravile smo načrt za beg. v kolikor ne bi bilo drugega izhoda. Teoretičen pouk ravnanja z orožiem nam je posredovala Marica Gortner, ker je v Ljubljani posečala ilegalni vojaški tečaj.
V	vročih poletnih nočeh smo zaslišale iz bližnje stavbe radijski aparat. Da bi bàie na tekočem o bližajočih se dogodkih, je Erna, ki je obvladala več jezikov, splezala po »ravbarskih lojtrcah« do rešetk Južnjakinje so v tej uri trdno spale. Čeprav je naš »sprejemnik« vlovil le važnejše stavke ali po par besed, smo sklepale na političen položaj.
Nekega dopoldneva so nekatere »zmed nas poklicali v pisarno. Zasliševali so jih ločeno. Nemalo smo st začudile, ko so nam pomolili izvod prepisanih predavanj. Rekle smo, da jt to zgodovina. Zahtevali so, naj iim prevedemo. Odgovorile smo jim, da ne moremo prevesti, ker ne znamo jezika. Hrvatice so se izgovorile, da je v »črnogorskem« Italijani so poslali zapiske v Rim. Tam so jih prevedli, nakar so jih vrnili kaznilnici. Te zapiske je imela skrite v klopčiču volne Danica Žagarjeva, ker pa je bila fizično do kraja izčrpana, je krivdo prevzela njena sestra Savica. Njo je prednica odpeljala v temnico. Pokazala ji je grozljiv prostor in dejala, da |ih je tu že veliko umrlo, vendar je ostalo le pri grožnjL
V	Italiji se je začela precejšnja demoralizacija V kaznilnici niso ženske več vezle litoriiskih znakov , . fašizem je propadel. Iz pisem, ki »mo jih sprejemale iz domovine, smo sklepale o domačih in zunanjih dogodkih. Spominjam se, da je Vida v svojih pismih vpraševala o položaju tako, da je Sovjetsko zvezo imenovala g. Jek-lič (Stalin), partijo g. Ilič (Lenin), partizane pa — našo družino. Vzdrževale smo zveze z našimi v Fossanbrone po Žagarjevi Pepci in Olgi, v Peruggi < Pepco Kardeljevo. Zadnje poletne mesece pa je izostala vsaka pošta. Občutno se ie poslabša! tudi edini obrok hrane. Organizirana gladovna stavka je po veliki zadregi direktorja ш
prednice takoj uspela. Vodstvo zapora je skrbelo, da se ne zameri bližajočim se Angio-amenčanom. Preplah med redovnicami je bil očiten. Suora Maddalena je prihajala k nam po informacije »kaj bo«.
Prišla ie kapitulacija Italije. Nemci so nad svojim izneverjenim zaveznikom besneli. V Tranju so požgal, nekaj stavb m javno ubili nekaj prebivaicev Nočm požar j« razburka! vso kaznilnico. K nam je prišla Suora Maddalena in se čudila, kako smo mirne. Skušala ie po tem majhnem primeru nemškega terorja dognati, kaj se dogaja v naši domovin- Naslednjega dne so v kaznilnice vdrli Nemci s puškami na strel. Oddahnile smo se, ker smo vedele, da iščejo bežeče italijanske vojake, prednica pa nam je povedala, da ¡e zamolčala našo narodnost in vzrok kaza ter po ovinkih prosila za »dobropis« pri Angležih. Nemci so odšli. Čakali smo zavezniško vojsko in našo osvoboditev Prosile smo za svojo prtliago. Pripravljale smo si civilne obleke, zvezle in pripele smo si ozek trak trobojnice s peterokrako zvezdo. Zavezniki so prišli Poleg nas so čakale na osvoboditev tudi Grkinje, ki so bile obsojene zaradi anglnfilstva. Minil je teden, dva, toda nič. Prišel je neki višji oficir is rešil le dve Grkinji; angleško in ameriško državljanko. Ena izmed teh ¡e poslala naše pismo antifašistom v Banju, naj obveze zavezniške oblasti o nas. Čez nekai dni so osvobodili še ostale Qk'.inje. Iz okna v ambulanti je ena naših odvrgla listek angleškemu oficirju. Stražar je o tem takoj obvestil upravo, k: ji je spričo našega položaja zopet zrasel greben. Sklepali so, da bomo komunistke (vse Jugoslovanke so smattali za komunistke) morale odslužiti svojo kazen. Končno ie le prišel višji angleški oficir. Izpraševal nas je, kako ravnajo z nami in se opravičil da tnorajo za nas poskrbeti prostor. To čakanie se nam je zdelo daljše kakor ves čas v zaporih. Dne lé. oktobra 1943 je prigrmel na dvorišče tovorni avtomobil.
Pot v svobodo! Solze zadoščenja so nam za trenutek najpolnile oči. pesem sreče iz «rc, napolnjenih z upom, da bomo skušale nadoknaditi domovini izgubljeni čas. V bližini so naši. Ne stotine! Tisoči! — Nove brigade!
Še istega dne se ie Vida dogovarjala s tovariši o organizaciji Partije, Fronte in vojaških enot v »Yugoslav camp« v Carbonari pri Bariju, kjer so vznikle prve prekomorske brigade.
Težave TVD Partizana v Kobaridu
TVL) Partizan iz Kobarida »• le lotil preureditve bivše vojašnice v telovadni dom Členi so po navo. dilih gnadberip^a odbora pripravi H načrte ki 11h Je odobril tud; gradben? odbor pri Zvezi za telesno vzgojo Slovenije. Le.ta Je obe. nero nakazala društvu 1.200.000 din denarne Doenoči Delo s« je najprej pričelo na strehi za adapta, cijo pa 1e bilo treba od okrajne gradbene inšpekcije izposlovati gradbeno dovoljenje, pii čem rt so se pojavile nepričakovane težave
Clan! gradbene inšpekcije v ToL. cninu so se naprej spotaknili ob načrte. če§ da niso tehnično dovršni. Za odbor našega društva so bili posebni :zdatkl za načrte nevzdržni, zaradi česar smo me. sli pripombe tnSpekc!1e sami društvu pa Je bila nato od g ra db rti e inšpekcije zagotovi J rtia takojšni a od ob rte v. Medtem pa 1« ranilo že 14 dni In odobritve še vedno ni Društvo Je dobilo hkrati tudi obvestilo o nakazilu denarne pomoči od zveze g^dbpna inspekcija pa zahteva, naj se t« znesek v celoti ođkaže Narodni banki т Tolminu, ker sicer gnadbrtio dovoljenje ne bo izdano.
AH ni dovoli zanesljivo plsmrno potrdilo Zvrte za telesno vzgojo o odobrenem kreditu in ali mora bitr res ms denar v 'cbVni.nu?
Ali ni finančna stran te giradnie stvar podjetja ki delo izvršuie. ne pa stvar gradbene inšpekcije, ki ima nalogo pregledati tehnično stran načrtov?
Gradnja se s tem samo še bolj zavlačuje, čepnav 1e društvo starilo vse da bi čknprei prišlo do tako potrebne telovadnice.
Janko Koren
EV LTV RM! RAZGLEU1
Ob Bihaiiijevi poti po Švici in Zahodni Nemčiji
Nedavno se Je v mil s potovanja po Svici in Zahodni Nemčiji nal muni književnik Oto Bìbaiji-Me. rln. avtor romana »Na svide«]je v oktobru«, ki (a tudi v Slovenji! prav dobro poznamo.
Njegovo potovanje je blio »elo plodno, saj je na tej poti imel ce. lo vrsto predavanj v ožjem krogu književnikov in umetnikov ter javnih delavcev v Svici in Zahodni Nemčiji. Govoril je po radiu in jc tisk v obeta deželah a simpatijami pisal o Bihaljiju. Nai književnik Je naletel v obeh de. ielab, posebno v Švici na stare mance in prijatelje, kajti njegova knjiga »O modemi nemški umetnosti«, ki je izšia že 1938. leta tu. d| v nemškem jeziku. Je le danes irvo v spominu naprednim umet. nikom, ki so že takrat V\ BthalJL. tn videlj objektivnega zagovorni, ka. ki je zna! pravilno oceniti takratni položaj v hitierjanskl Nemčiji in ni naprednih umetni, kov metal v Isti koš kot falistič. ne. (Modem German Art» 1938 V založb Peguln«), Poleg omeeijene knjige je v nemškem jeziku izšla tudi njegova knjiga o Španiji.
Bihaiji je predaval o dubu in problemih naše sodobne Jugoslo. vanske kulture, a njegova tovari, žica je zbrala odlomke iz njegovega romana — potopisa »Mala dežela med svetovi«, ki bo tudi kmalu izšla v nemškem prevodu v založbi »Evropa«« Zürich — Stuttgart — Wien.
X Zürichu. Schaihausenu, Ши.
lu, Bernu, Stuttgartu. Franfurtq na Majni, Düsseldorfu lu Вошш — vsepovsod so njegova predava, fija imela mnogo uspeha In po predavanjih se je razvila vedno prav živa diskusija. Diskutanti so bili najprominentnejši zastopniki nemških in švicarskh kulturnih krogov V Bernu. Laganu (Monte Ceneri) In Bonnu Je govoril po ra. diu ln s tem dal priliko širokim ljudskim krogom teh dežel, da iujejo o novi Jugoslaviji in našem kulturnem življenju.
Baselski dnevnik »National.Zel. tung« je v členku »O duhu in problemih sodobne Jugoslovanske kulture« zelo pozitivno ocenil Bi-haljijevo predavanje v Baselu. ki Je bilo prirejeno v okviru Švicar, skodugozlovanskega društva. V ZOrichu je njegovo predavanje organiziral dr. Zellweger, bivši poslanik v Beogradu, v Schafhau. senu Ernest IlH. predsednik ob. {ine Neuhausen, v Bernu Ervin Heimann. predsednik društva knji. ievnlkov v Bernu.
Tudi »Baseler Nachrichten« ao » dveh ilaDkih pohvalno govoril« e Blhaljijevih predavanjih, njihovi jasnosti m globini tn izrazile že. ljo. da bi tudi v bodoče želele ta. ko dobre vestnike jugoslovanekih kulturnih delavcev.
Ta široka ak^vnost tov. Blind.
tja sta njegovem potovanju po vid in Zahodni Nemčiji je brez dvoma vredna pohvale in bi naj
nažira ImJtn mim dfil&Va
cem, ki potujejo po svetu za zgled.
Jugoslavija Je menda ena izmed prvih držav na svetu, v pogledu prevodov iz tujih Jezikov. — a »o. razmeroma malo Je naša književ. nost prodrla v svet. Bihaiji je na tej poti dostojno zastopal našo
književnost In poleg svojih del Je poskušal plasirati tudi nekatera druga dela naše književnosti in na njegovo pobudo bo kmalu več naših književnih del prevedenih in založenih v nemškem jeziku v Svici ki Zahodni Nemčiji.
V. V.
s ftlmskeoa platna I
Japonski film „V gozdu“
Te <tal Je prvič prišel na platno naših kinematografih japonski
film. To Je nedv-mno nenavaden in pomemben dogodek, kajti v zadnjih tridesetih letih so zašli v Evropo komaj trije ali štirje Ja. potiski filmi, kar je silno malo, če pomislimo, da obstoji Japonska filmska Industrija te kakih petde. set let. Prve kratke filme, ki si. cer niso ime!| hdovekaj umetni, ške vrednosti niti tehnične popol. nosti. so Japonci izdelali- že leta 1902. Dve leti pozneje so v Tokiu zgradili prvi filmski atelje, ki bo prihodnje leto slavil petdesetletni, co svojega obstoje. Naslednje ie. to (IMS) so v Ktotu, starodavni japonski prestolnici, postavili drugi atelje. Se danes sta ta dva ateljeja središči, v katerih posna, mejo večino Japonskih filmov. V prvem filmskem središču, Tokiu, snemajo povečini filme z zgodo, vinsko, klasično ali legendarno vsebino, medtem ko v dragem središču, Kiotu, snemajo filme s sodobno tematiko.
Pred drugo svetovno vojno je imela Japonska močno razvito filmsko Industrijo, ki je dotlej po. snela že nad 2.500 celovečernih Til. mov. Vendar pa je bila kinetika, «ti» dežel« razmeroma šibkAi M
vsem Japonskem ]• bilo komaj kakih 1.700 kinematografskih dvo. ran, kar je za tako številen narod malo Po vojni je domača proiz. vodnja glede števila izdelanih filmov precej zaostala, zato pa je na japonsko filmsko tržišče krep. ko vdrla hollywoodska produk. cija.
Japonska filmska Industrija Je po drugi svetovni vojni ustvarila nekaj filmov, ki dostojno zastopajo bogato kulturno dediščino japonskega naroda Japonci imajo stare In dragoceni« kulturne tradì, clje. ki se uveljavljajo tako v H. teraturi. glasbi in slikarstvu kakor tudi v filmski umetnosti. Te tradicije omogočalo tudi japon, skemu filmu, da se osvobaia evropskih ta ameriških vplivov, ki posegajo vanj. ter da ustvarja svoj, lastni, nacionalni filmski »log.
Lahko rečemo, da je Evropa prvič resnično spoznala Japonski film Sele pred dvema letoma, leta USI. ko je na filmskem festivalu v Benetkah dobil japonski film »Rašomon« (V gozdu«), ki ga te dni gledamo tudi na našem film. skem platnu, prvo nagrado. Film sl. 1« kmalu osvojil evropsko oh.
SPORT
Otvoritev nove plezalne poti na Prisojniku
V letošnjem jubilejnem planinskem letu so imela razna planinska društva mnogo lepih prireditev, akademij, predstav, izletov, taborov in tečajev, obeuem pa so tud lodprla ali obnovila ter vsaj po ečaia številne planinske koče lu domove. Na uovo je bilo Qadelauib in zavarovanih tudi nekaj novih planinskih poti« našim gornikom in prijateljem gora pa sta bila odkrita dva spomenika - v Vra tih m Trenti. Skoraj vse prireditve v gorah je to leto motilo «labo vre me ter celo snežni meteži sredi po letja Nestalno vreme in nov sneg sta bila kriva tudi, da zadnjo nedeljo ni bila odprta nova plezalna pot na Prisojniku.
Zato so prireditelji otvoritev te nove planinske poti za plezalce preložili na nedeljo 20 t. ш P01 je speljana po grebenih m policah Prisojne gore skozi drugo Prisojuikovo okno proti Skrbmi ▼ Zadnjem Prisojniku m dalje preko Mlinarice, kjer ee pri spominski plošči pok Jožeta Pogačnika združi s potjo, ki vodi na Križne pode preko Razorja Zgrajena je bila po zamisli tov. Uroša Zupančiča, in nicer po najlepših predelih, odkoder so mogočni razgledi na vse gore okrog Špika in Škrlatice, prav tako pa tudi proti Triglavu m Trenti. Pot ao nadelali pridni In sposobni ljudje iz Trente in Loga pod Mangartom, ki so pri tem
tvojem nevarnem delu uporabili preko M>0 klinov in nad 1300 m jeklene vrvi. Pot je sedaj varaa in prehod na za vse planince, ki *c o« boje prepadnih globin.
V nedeljo, dne 20. L m. pridite k otvoritvi tudi Vil
Današnji spored
No kegljišču Gradisa v Mortali (Malenékova ul. 14) bo od 14 uro dalje mednarodni keigljašk' dvo-ob1 med zahodnonemšk m klubom MANNHEIM či^ar itfrelci so nemški državni prvaki. in ekipo ljubljanskega GRADISA Srečanje bo prav gotovo vredno o-g-^d®
Na igrišču pod Cekiuovim gradom ob ob 19-30 košarkarska prvenstvena tekma ч- fipain^m delu zvezne lige med zagrebško lokomotivo in domačim AS K.
Odmevi s jugoslovanske alpske vožnje
O П Jugoslovanski alpski vot.
nji. ki Jo 1e organizsale preteklo nedeljo Avto-m oto zvez« Slove, nije skupno z AMD Bledom in katere »e je udeležilo skupno 46 tekmovalcev na avtomobil h io motorjih med mirni največ 1no. zemce-r je v splošnem usoela mnogo bolj kakor orv« Proposi, che zanjo so bile irtos težj*. pred. vs-m os je bila povečana brz na tako d© so morali n or. avtomobili med Kranjsko goro lo Ble. dom — po raznih kategorijah — voziti s h trostjo od 55 do 65 km Proga te bil« speljana do najlep. šib predPlih Gorenjske in Pr mor. sk- in 1e nudil?» vozačem mnogo už tka.
Vrednoet letošnjih udeležencev kaže delstvo. da 1ih le kar sedem doseglo nalvečje možno število točk namreč 100 Od Jugoslovanov se Je uvrstil med prvih se. dem samo Janez Kenda z B'ede medtem ko Je Jugns^vam Vukovič na svojem Jaguarju dosegel nov hitrostni rekord na Ro ta reo s časom 13.1 4i dohil z*to lpoo da. rilo blejskega DTP Zai 1p ood Vršiče! uš°l r>od rt»4tn pozneie Da ga Je še eden ostalih tekmovalcev (Seibert) popolnoma Izloč i iz dirke Tudi drue* naš dobri vozač Malnerič le imel na poti karambol ie Ja izstoplil Ekipa 1e bHa
ŠPORT V
Tekme ozhodne •kupine o »looentki nogometni ligi bodo igrane o doeh eku pinati. - Po sklepu plenuma mariborske nogometne pod z veze bodo v vzhodni skupin ¡igrali jesensko prvenstvo v dveh skupinah, in sicer Železničar (M), Nafta, Mura, Aluminij, Drava in Branik II. v eni ter Rudar (Trbovlje), R n dar (Velenje), 2SD Celje. Proletarec (Zagorje) in Kovinar (Store) v drugi. Finale bodo igrali prvi trije iz prve in prva dva iz druge skupine. Tekmovanja se bodo začela 20 t m
Zadnje tekme жа dri aorto prvenstoo џ ivaterpolu so se končale takole: ▼ Dubrovniku:	Primorje	:	Jadran
7:3 (1:2), Mornar Jug 5:3 (2:1). Jug se je tudi proti tej tekmi pritožil, zaradi česar Mornar, ki je na papirju že prvak, ie ni bil proglašen • tem naslovom V Hercegnovem sta bi! lodigrani v «kupini B tekmi: Na-
riied Polet 4:3 (2:0), Mladost :
adran 7:2 (4:1).
Štirje plaoalni rekordi o Splitu. Na plavalnem mitingu v okviru pro-»lav VIII. korpusa so bili v Splitu doseženi štirje novi plavalni rekor-
razbita. Od Inozemcev so se oaj.
bolj uveljavili Felkeoheusen ne BMW Seibert na Citroenu, mnogo zanimanja pa Je bilo tudi za nastop Di liane Heimen na BMW. ki j» v svoji kategoriji zaraiia prvo mesto.
Med vožnjo Je bilo prtcej okvar tn nezgod vendar nobena ni bil« težja. Za dirko se je prijavilo tu. di precej vozačev iz Trsta, ki pa •o se vsi udeležili slavje na Okroglici m niso prišli na start.
Organ;zac;1a letošnjih tekem Je büa — lahko rečemo — dobre. Pripomnit) oa bi bilo treba da sanitetna službe ni poslovala ra. zen tega pa bi bilo treba misliti tudi na Dosebcip vre. ki bi 1ih bi. lo treba postaviti kakih 500 m pred oiljrtn zaradi urevnavanla časov med tekmovalci. Tudi izra. čunavamje končnih izidov bi moralo potekati hitri* te Мтпо tega pa se je tudi razdeljevanje prek. tičnlh daril 'izvedlo po kriteriju, ki ga leto« ni bilo mogoče ugoto. viri pri vseh.
Prireditev ie Imela svoj poseben uspeh tudi r turističnim pogledu bo pa še mnogo pridobila ko bo dograjena cesta na Pokljuko in dalje n« Bohinj, kjer bo odprla tulim vozečem in ob: skoval cm nove m orel epe kosa našega sred. n j ^gorskega sveta.	B. B.
KRATKEM
di. Tr inore rekorde je postavil Finci, in aioer na 1500 m prosto t 19:23,3, pn čemer je dosegel rekordne čase tudi na 800 m z 10:09,1 in ua 1000 m z 12:45,8. V štafeti 4 krat 100 m prosto so mladinci Jadrana dosegli nov rekordni čas 4:19.8.
Clanica Odreda Stamejčičev« je dosegla nav državni rekord za mladinke v skoku v daljino — z znamko 5.20 To Je bilo ne tekmovanju za mladinsko državno prvenstvo žrtisk v Varaždinu, kjer je nastopilo 65 tekmovalk i* U klubov. Med Slovenkami ae j« odlikovala tudi sprinterica Bajžljev« iz mariborskega Železničarje, ki je bila Drve v teku na 60 ni s časom 8.2 m v teku na 80 m z zaprekami a časom 12.6 Tudi v štafeti 4 X 100 m so članice Odreda s časom 55.0 pustil« sa seboj tekačice iz zagrebške Mladosti in Sente.
Rabotnički iz Skoplja se je pritoži] proti Izidu prvenst\ene tekme s Hajdukom, češ da doseženi gol v korist Hajduka ni bÜ cara. jen regularno! Pritožb« bo bržkone odklonjena.
Tekmovalci SK Enotnosti. Redni tremngi so vsak ponedeljek, erodo in petek na letnem telovadišču ob 16. uri Ob slabem vre-mrtiu bo kondicijski trening ob torkih in petkih v telovadnici klasične gimnazije (Tomanove ulica) s pričetkom ob 19 uri.
Atletika reprezentanca Nemčije ja v Carigradu porazila reprezentanco Turčije » 111:81 točkam.
SAH
Smislov sam v vodstvu
Curih, 14. septembra. Včeraj »e j« začel oadeljevati turnir kandida;>v v Curihu z IX. kolom, ki je dai« naslednje rezultate: Boleslavski ; Gli-gorič prekiojeno (v kočljivem položaju za Gligoriča), Szabo : Petrosjan 1Л, Euwe : Najdorf 1:0, St&Mberg i Tajmanov prekinjeno, Kotov : Bron-stem remi. Geller : Reshewsky re-
Im fe zadnjo igro igral >kot otrok< in pomagal Smitloou do vodstoa.
mi. Smislov : Keres 1:0, Averbah je bil prost. Tajmanov in Euwe sta končala partijo iz prejšnjega kola, v kateri je Euwe zmagal.
Stanje po IX. kolu: Smislov 6, Reschewsky 5 in pol (1), Euwe 5 in pol, Keres 5, Najdorf 4 in pol, Bole-slavski 4 (I), Bronstein 4 (1), Auerbach in Petrosjan 3 in pol, Szabo 3 in pol« Gligorič 3 (2), Tajmanov 3 (1), Geler 3, Stahlberg 2 in pol (2) in Kotov 1 in pol (2).
NATAKARICA SREDNJIH LET želi mesto za takoj ali pozneje. Lahko tudi v okolici Ljubljane. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Posteua«.
1572b-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku.	15718-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA za furnirana dela sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku.	15722-1
SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO. Maribor - okolica, Partizanska 12-1 razpisuje mesto upravnice, po poklicu medicinske »estre — za dečji dom v Gradišču v Slovenskih goricah. Prav tako razpisuje mesto upravnice Dečjega doma v Logu pri Bistrici Prošnjo je nasloviti na gornji naslov. Službo »e lahko nastopi takoj.	15710-1
DIREKCIJA POSTE, TELEGRAFA IN TELEFONA v Ljubljani sprejme takoj v službo perfektnega radiotelegrafista. Pogoji:	poznavanje
Í>ravilnika za mednarodno radiote-egrafsko službo in odslužen vojaški. rok Prošnio s izčrpnim življenjepisom je vložiti osebno na direkciji, Cigaletova ulica. 15709-1 DEKLE ZA POMOČ v gospodinjstvu v popoldanskih urah sprejmem. — Stane Pirnat. Titova 1-b. Ljubljana.	15481-1
UPLINJAC (VERGASER), nov, za motorno kolo 250, 350 do 500 cem prodam. Marksov trg 8-1, desno, Ljubljana.	15708-4
OPREMLJENO SORICO ODDAM stareiši ženski. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Šivilji«.	15624-9
UPRAVITELJSTVO VAJENSKE SOLE za razne stroke Nova Gorica potrebuje učitelja za strokovni pouk lesne stroke. Namestitev stalna ali honorarna. Na razpolago brezplačno samsko stanovanje. Sprejmemo tudi upokojenca. Interesenti naj predložijo do 20. »eptembra pismene prošnje s navedbo pogojev.	15712-1
ZAKONSKO SPALNICO, kombinirano 9 knjižno omaro prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oo-dclku.	15707-4
KLARINET »B« — moder««, kompleten, normalne uglasitve — 19 tipk prodam. Dolar Konrad, Trbonje — Vuzenica.	15711-4
ČEVLJARJI POZORI Zaradi bolezni poceni prodam čistilni stroj (aus-putzmaschino). Bevc, Ruška cesta štev. 4, Maribor.	15672-4
4 MIZARSKE POMOČNIKE, vajene furniranega deJa sprejmemo takoj. V poštev pridejo v prvi vrsti samski. Plača po tarifnem pravilniku za fina dela je precej ugodna. — Ponudbe poslati na Mizarsko podjetje Senožeče .okraj Sežana. 15682-k VEC KOVINOSTRUGARJEV sprejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana. Dolenjska 76.	15586-1
FURNIRANO SPALNICO ugodno prodam. Stegne 4 pri Celovški oe-sti 204.	15517-4
SOBO S KABINETOM V POLJU -zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. oddelek.	15648-9
ITALIJANSKO KOLO poceni prodam Prešernova 42 13-111. 15709-4
činstvo In Je imel velik uspeh tu. dl v Združenih državah Amerike.
Film »V gozdu« je bil posnet po noveli, Id jo je napisal japonski pisatelj " Akutam^r4 Riunosuka 1S92.1927), eden najbolj obetajočih modemih književnikov janonske: pravili so mu »japonski Hemingway«; leta 1927 pa je napravil samomor, ker po lastnih besedah ni mogel več reševati »moralnih pro. blemov. ki vznemirjajo sodobno človeštvo«.
Novela, po kateri Je posnet film
*V gozdu«, obravnava starodavno pripoved iz XII. stoletja o zločinu In o vprašanju, kdo je zanj odgovoren, oziroma, kje Je pravzaprav resnic«. Novela j« pred drugo svetovno vojno Izšla tudi v slovenščini, in sicer v reviji »Doma. či prijatelj«. V gozdu so našli umorjenega samuraja — plemiča. Oblast je zaprla razbojnika, ki je samuraja umoril. In je poskušala priti do objektivne resnic« o zločinu. Toda trije ljudje, ki so bili pri njem neposredno udeleženi, to je razbojnik, samurajeva žena in duh umorjenega samuraja, vsak po svoje prikažejo dogodek ob umoru. Drvar, ki je po naključju bil tedaj v gozdu in ki Je skrit videl dogodek, kakor j» potekel v resnici, pa snet. popolnoma drugače opiše zločta v gozdu.
Kje je resnica? Režiser Akira Kurosava. ki pripada mlajši ge. neracijl japonskih režiserjev. J« za film >V gozdu« napisal tudi scemarli. V njem Je poskušal prikazati predvsem relativnost človeške resnice, čeprav problema, ki ga zastavila v filmu, ne razre. ši, ampak prepusti gledalcu, da s sam ustvari svoje mnenje. V tej fabuli in v njeni filmski zasnovi pa je psihološka poglobi je. nost, ki ne zajema samo p roble, matffep japonskega človeka, mar»
več posega v bistvo zamotane človeške duševnosti sploh.
Film »V gozdu« Je vsekakor umetnina, ki v veliki meri ustre. za zakonom filmske umetnosti in filmske tehnike, čeprav nosi v sebi vse značilnosti japonske kulturne tradicije »n japonske odrske umetnosti. Ponekod imamo občutek velike počasnosti v odvijanju dejanja, drugod pa spet vtis nenavadne dinamike, kakršna je lastna gibčnosti japonskega človeka ~~	o»* nosebnosti. ki
so v skladu z Japonskim življenjskim načinom in gledanjem, ki se precej razlikuje od našega, evropskega. Tudi Je filmu v škodo, da je režiser na koncu pritaknil (najbrž na željo producenta) nekakšen idiličen zaključek z otrokom, kar razbija tisto nastroje. nje. katerega je v gledalcu oblikoval ves čas poprej. Tu »in tam nam Je način čustvovanja (na primer, ob izbruhih tn joku samurajeve žene) zelo tuj. V vsem filmu pa j« mnogo poezVle In dosti filozofske globine, ki dale eledal-cu vzpodbudo za razmišljanje « etičnih problemih človeka in človeškega življenja. Izvrstna je v filmu igra, saj nastopajo v njem nalboljši IgTalci Japonskega gledališča. ki ima že d,avno in bo» gato tradicijo. Cudp^ts J« rome-kod kamera, ki se odlikuje zlasti po nenavadno spretnih premikih (n. pr. ko spremlja drvarjev tek skozi gozd).
Filmska umetnost je tudi poklt. cana, da zbližuje narode. Film »V gozdu«, s katerim se nam je na naših tleh predstavila japonska filmska umetnost, nam pri* bližnje tako daljnega Japonskega človeka ter nam posreduje razumevanje njegovega življenjskega načina m njegovih posebnosti.
PRODAM OSEBNI AVTO »Chevrolet« Stylmaster 1950 in DKW Meister klase V 8. Markovič, Avtoservis, Maribor. Ulica Vita Krajgher-ja 17.	15673-4
»SAURER OM DIESEL. 7-tonski. naprodaj. Avto je v generalnem remontu in bo po dokončanem popravilu popolnoma obnovljen. Prodamo ga, ker podjetje ne more dobiti sredstev za dokončno popravilo. Avto se lahko ogleda v mehanični delavnici v Zireh. — Av-topromet - 2iri.	15440-4
NAPRODAJ ALI V ZAMENJAVO ZA GOSENIČAR »FIAT« je 3-ton-ski tovorni avto znamk« »Uhevro-let« v odličnem stanju. KDZ Dobrovo, Brda, okraj Gorica. Cena po dogovoru.	15 41-4
PRODAMO BECINSKI AGREGAT na izmenični tok 1.5 KWA 220 V, motor DKW 250 ccm (30 žarnic po 50 W) in bencinsk iagregat 750 W 1.2 V štiritaktni motor Naslov v ogl. odd	1571" 4
PISALNI STROJ »UNDERWOOD«, pisarniški, v brezhibnem stanju prodam. Ogled od 10. do 15. ure. Naslov t ogl. odd.	15716-4
LUCOVO PEC, malo, мто v prav dobrem stanju kupim. Ponudbe
E od »Luco va peč« v oglasni odde-;k.	15480-5
DOBRO OHRANJEN KRATEK KLAVIR kupimo. Ponudbe javiti na Upravo kavarne Tabor — Ljubljana.	15458-5
VEČSTANOVANJSKA HIŠA naprodaj. Poizve se pri Si vic Jože, poštni uradnik, Titova cesta 17, Ljubljana.	15720-7
VEČJE PODJETJE V LJUBLJANI 2ELI adaptirati dvore stanovanj v že zgrajeni stavbi ali dovršiti hišo za 2 stanovanji. Lahko sta stanovanji tudi krajevno ločeni. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Nujna stanovanja«.	15421-7
BEOGRAD - LJUBLJANA. Menjam komfortno dvosobno garsonjero v najstrožjem centru Beograda za manjše dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani. Beograd, Makedonska 2, Jager.	15704-9
ZA INOZEMSKO ŠTUDENTKO IŠČEMO opremljene sobo, zaželjeno » hrano. Takojšnje ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«. 15721-9 VISOKO NAGRADO in lepo sončno prazno sobo (4 krat 3,85 m) v vili ▼ Ljubljani za Bežigradom nudim v zamenjavo za enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Higienično stanovanje«.	15702-9
MORNARIŠKI OFICIR ISCE nameščeno ali prazno sobo. Za proti-n«lugo dam ne razpolago nameščeno sobo v letni sezoni ▼ Splitu. Ostalo po dogovora. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Protiusluga«. 15693-9 ZAMENJANO ZENSKO KOLO v petek 11 septembra pri trgovini »Ve-rovšek« prosim vrniti Staneričc 21, kier dobi svojega	15719-10
ZATEKEL SE JE NEMŠKI PTIČAR, star^ 4 mesece, sliši na itne Boj. Vrniti ga proti nagradi ▼ gostilno Pod Hpo« Borštnikov trg. 15700-10 NATDENA ZAPESTNA URA se dobi Orbi ni. Tška vas 63.	15710-1 f
ZAHVALE
Vsem, M ste spremili mojtga. die-eesa «noia, očete ln ta*ta n* Bjeeovl zadnji noti. mu mAîonïll cvetje ta nam 'zrezlll soia .le. se nejlskreneje zalivaljujemo ïïahtL cal Ljudmile. Milan. Bige. Ta tj«, na ta ostalo sorodstvo. 6355.Z
VPEME
Napove« ta torek «ne IS. sep. tembra 1933: Lepo vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah rahla megla. Temperatura poUočl od * do 10» C. podnevi od lt do MO C.
ST. 218 I 15. SEPTEMBRA 1953

/vt-	У.
VSA	<•

sft«ifcifcete4i ш^а.^ж W4 €■•
Posvetovanje predstavnikov	Fred ustanovitvijo
ZDA, Velike Britanije in Francije sekretariata balkanskega o konferenci štirih ter o korejskem in tržaškem vprašanju
Iz Moskve ni nobenega odgovora na zadnjo noto zahodnih sil — Po mnenju predstavnika britanskega zunanjega ministrstva je najboljša rešitev tržaškega vprašanja neposreden sporazum med Italijo
in Juyoslavijo
London, 14. sept. (r). Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je zavzel danes na tiskovni konferenci stališče k perečim mednarodnim problemom. Dotaknil se je predvsem konference štirih, korejskega in tržaškega vprašanja. Kar se tiče konference štirih zunanjih ministrov. je izjavil, da za enkrat ni še nobenega znaka, da bi dala Sovjetska zveza svoj pristanek. Od takrat, ko je bila izročena v Moskvi v tej zadevi zadnja nota treh zahodnih velesil, ni bilo niti kakšne uradne izjave, niti kakšnega komentarja v moskovskem radiu ali v sovjetskem tisku, iz katerega bi se dalo sklepati, kaj namerava storiti Kremelj.
Kar se tiče tržaškega vprašanja, je zastopnik britanskega zunanjega ministrstva napovedal posvetovanja med Anglijo, Francijo in ZDA glede predloga italijanskega ministrskega predsednika pelle, naj bi posebna konferenca, na kateri naj bi poleg Itaiije in Jugoslavije bile zastopane tudi Anglija, Francija im ZI>A, pripravila plebiscit, ki naj bi obsegal celotno področje STO. Poudaril je, da se je polo, žaj glede Trsta po zadnjih govorih maršala Tita in predsednika italijanske vlade Pelle bistveno spremenil in da morajo zato zapadne velesile vso stvar znova proučiti. Naglasil pa je, da bi tila najboljša rešitev neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je nato govoril o korejskem vprašanju in izjavil, da še bodo tudi o tem posvetovale Anglija, ZDA in vse
tiste države, ki ¡majo svoje čete na Koreji, tako da bodo lahko zavzele enotno stališče do predloga Severnokorejcev in Kitajcev, ki predlagajo, naj bi na politični konferenci o Koreji
sodelovale tudi Sovjetska zveza in še štiri nevtralne azijske države. Kakor pa je znano, so ZDA ta predlog že odklonile. Stališču ZDA se je pridružila tudi Francija, ki je označila ta predlog za nesprejemljiv.
London, 14. sept. (r). Radio Pjongjang je danes objavil, da Je severnokorejska vlada odklonila predlog za sklicanje politične konference glede Koreje, ki so ga stavili Združeni narodi.
sporazuma
Beograd, 14. sept. (r). Po n-formacijah Tanjuga bodo zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije v najkrajšem času imelj svoj sestanek, da se posvetujejo o organizaciji stalnega sekretariata balkanskega sporazuma, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Atenah. Tekst osnutka o ustanovitvi in delu tega sekretariata je bil izdelan v Beogradu in potem poslan grški in turški vladi, da dostavita svoje pripombe. Po vesteh iz Aten in Ankare sta obe vladi v glavnem sprejeli
Nesprejemljivi italijanski predlogi
Rim, 14. sept (r). Italijanska vlada je izročila danes jugoslovanskemu velepoelan ištvu v Rimu noto, v kateri predlaga v smislu nedeljskega govora predsednika italijanske vlade Pelle izvedbo plebiscita na vsem področju STO, ki naj bi odločil o nadaljnih pripadnostih tega ozemlja.
Beograd- 14. sept. (Tanjug). V krogih jugoslovanske vlade je bil hladno sprejet včerajšnji predlog predsednika italijanske
Indijski protest pri vladi Južnoafriške unije
New Delhi, 14. sept (UP). Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da je Indija protestirala pri južnoafriški vladi zaradi krivic, ki se godijo indijskim državljanom v Južnoafriški uniji. Omenil je, da na ta protest še ni nobenega odgo-vpra, ter dodal, da je bil protest vložen predvsem zaradi tega, ker južnoafriška vlada ne dovoli, da bi prišle v Južnoafriško unijo indijske žene, ki so poročene z južnoafriškimi državljani, in ker se je razširila vest, da so južnoafriške oblasti zbrale v Durbanu okoli 900 indijskih žena z otroki, da bi jih deportirale. Na vprašanje nekega novinarja je predsednik Nehru odgovoril, da indijska vlada ne bo na tak način rav-rala z južnoafriškimi državljani, ki so v Indiji.
vlade za plebiscit in za sklicanje konference predstavnikov ZDA. Velike Britanije, Francije, Jugoslavije in Italije. V uradnih jugoslovanskih krogih je predlog plebiscita zavrnjen kot nedemokratičen in popolnoma nesprejemljiv, kajti sloven-
sko prebivalstvo na tržaškem področju je že desetletja podvrženo sistematični in najbru-talnejš: denacionalizaciji, medtem ko se tam še danes naseljujejo italijanski elementi. Kar se tiče morebitnega sklicanja konference petih držav, je bilo uredniku Tanjuga rečeno samo to, da se ta predlog preučava. Glede note o italijanskem predlogu se je zvedelo samo to, da bo jugoslovanska vlada nanjo kmalu odgovorila.
Velika Mštanifa pristopi k evropski oliramkni skupnosti
London, 14. sept. (r). AP poroča, da je britanska vlada sklicala danes svoj pristop k evropski obrambni skupnosti. Pri glavnem stanu evropske obrambne skupnosti bo imena stalno misijo. Iz uradnib krogov se je izvedelo, da je vseh šest članic evropske obrambne skupnosti o tem sklepu britanske vlade že uradno obveščeno. Francija je že vse zadnje mesece odklanjala ratifikacijo obrambne pogodbe. če ne pristopi tudi Velika Britanija, ki se je doslej izjavila le za tehnično koordinacijo. Zato sodijo, da pomeni ta sklep Velike Britanije o pristopu k evropski obrambni skupnosti koncesijo Franciji.
Bivši perzijski minister Fatemi pribežal v Kairo
Teheran, 14. -espi. (r). Perzijski finančni minister je danes v svojem govora po radiu pozval vse prebivalstvo k odločni borbi zoper korupcijo in utajo davkov, da bi se iudj na ta način znižal primanjkljaj v državni blagajni. Napovedal je znatno znižanje neposrednih davkov, na drugi strani pa znižanje posrednih davkov, ki zadevajo najširše sloje prebivalstva.
Danes so aretirali brata biv-
Nad 350 milijonov ljudi živi pod kolonialnim režimom
New York, 14. sept- (r). Predsednik Azijske socialistične konference je naslovil na OZN poziv, naj se odločno zavzame za osvoboditev kolonialnih narodov v smislu statuta OZN. Nad 350 milijonov ljudi živi še vedno pod kolonialnim režimom. Ce bi še nadalje odrekali tem ljudem človečanske pravice, svobodo in neodvisnost, potem bi postalo laž vse, za kar se zavzema OZN.
šega zunanjega ministra Fate-mijs, ki ga iščejo že več tednov. Dolže ga, da je skrival svojega brata, o katerem še ni nobenega sledu.
Perzijske oblasti so izgnale dva sovjetska državljana, kj sta pod krinko, da nadzirata sovjetsko petrolejsko koncesijo, vodila politično propagando proti
Bundestag bo imel svojo sejo 6. oktobra Bonn, 14. sept. (r). Novoizvoljeni Bundestag je sklican na prvo sejo za 6. oktober. Na dnevnem redu je formalna otvoritev zasedanja novega parlamenta ter izvolitev njegovega predsednika in podpredsednika. Najresnejši kandidat za predsednika Bundestage je dosedanji predsednik dr. Ellers, član krščansko-demokratske unije. Izvolitev kancelarja bo šele na drugi seji Bundestaga. Po ustavnem zakonu preneha mandat kancelarja v vsakem primeru z dnem sestanka novega Bundestaga.
perzijski vladi. Sovjeti te petrolejske koncesije sploh ne izkoriščajo.
Teheran, 14. sept. (r). Sovjetska vlada je protestirala pri perzijski vladi zaradi aretacije bivšega vratarja sovjetskega poslaništva v Teheranu in izgona dveh sovjetskih državljanov.
Kairo, 14. sept. (r). Bivši perzijski zunanji minister Mo-sadikovi vladi Husein Fatemi je danes prispel v Kairo.
Ameriška tehnična pomoč Pakistanu
Washington, 14. sept. (UP). Pakistanski finančni minister Mohamed Ali in državni podsekretar v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve Walter Smith sta se posvetovala o razširitvi ameriške tehnične pomoči Pakistanu. Po sestanku je pakistanski minister izjavil, da so ZDA že mnogo storile za gospodarski napredek Pakistana in da sedaj tmeriški strokovnjaki delajo načrte velikih hi-droelektričnih objektov v Pakistanu.
Tokio, 14. sept. (r). Zavezniško vrhovno poveljstvo je obtožilo danes Severnokorejce in Kitajce, da kršijo premirje, ker skušajo zastraševati tiste severnokorejske in kitajske vojne ujetnike, ki se nočejo repatri-irati. Vrhovno poveljstvo je vložilo protest proti temu, da skušajo severnokorejski in kitajski opazovalci ugotoviti imena in naslove tistih 1800 vojnih ujetnikov, ki so bili izročeni v varstvo in nadzorstvo indijskim četam.
ŠAH
Ciirich. 14. sept. (Tanjug) Stahl-berg je predal obe svoji odloženi partiji z Gligorièem in Tajmeno-vta» brez nadaljevanja. Prav teko sta se sporazumela brez nadaljevanja za remi Boleelavskl im Gli-gorič. Partija Kotov : Bronstein se ni nadaljevala, ker je moral Kotov odigrati partijo z Rešew-skm iz osmega kola. Ta partija še ni končana. Reševškl je v boljši poziciji.
Stanje rvq tabeli po devetem kolu je naslednje:	Smislov 6. Re-
sti e-wsky 5 -n poj (i), Euwe 5 in pol. Reres 5. Najdorf. Boleslavski in GLigorič 4 in pol, Bronstein 4 (1. verjetno dobljena). Tajmanov 4. Auerbach in Petrosjan 3 in pol, Szabo 3 in pol. Geller 3. Stahlberg 2 in pol. Kotov 1 in pol (2).
V X kolu. ki se prične jutri, bodo igrali: Reshewsky : Smislov. Bronstein : Geller. Gligorič : Kotov. Tamjenov : Boleslavski. Najdorf : Stahlberg. Petrosjan : Euwe, Auerbach : Szabo. — Keres Ima prost dan.
jugoslovanski predlog in zdaj pričaikuje jugoslovanski državni sekretariat za zunanje zadeve, da bodo iz Aten in Ankare poslali svoje pripombe. Grška vlada je jugoslovanski državni sekretariat za zunanje zadeve že obvestila o vsebini svojih pripomb. Ko bodo prispele pripombe k osnutku od grške in turške vlade, bo takoj sklican sestanek zaradi ustanovitve stalnega sekretariata.
Stalni sekretariat ne bo skrbel samo za politično in kulturno, temveč tudi za vojaško sodelovanje in je minister za zunanje zadeve Grčije g- Ste-fanopulos nedavno izjavil, da je grška vlada zelo zadovoljna, ker se bo sekretariat balkanskega sporazuma posvečal tudj vojaškemu sodelovanju.
Veleposlanik FLRJ odpotoval v Moskvo Begrad, 14. sept. Novi izredni in pooblaščeni veleposlanik FLRJ v Moskvi Dobrivoje Vidič je odpotoval nocoj iz Beograda v Moskvo. Na beograjsko železniško postajo sta ga spremila načelnik protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaika in načelnik prvega oddelka državnega sekretariata za zunanje zadeve Arsa Milato-vič. Na postaji je bil navzoč sovjetski veleposlanik v Beogradu g, Val jekov.
Obnova Jonskih otokov
Atene, 14. sept. (Tanjug). Grški minister za koordinacijo Merkazinis je z drugimi člani vlade obiskal Jonske otoke, ki so bili poškodovani od potresov. Ko se je danes vrnil, je izjavil, da ima grška vlada v svojem načrtu zgraditev 2000 lesenih hiš, kar pa ne bo zadostovalo in bo moralo še precej prebivalcev stanovati še nekaj mesecev pod šotori. Načrte za obnovo oškodovanih mest in vasi so napravili posebni strokovnjaki, ki jih je določila vlada. Da bi bila pridobljena potrebna denarna sredstva, je grška vlada razpisala štiriletna posojila, s katerimi bo omogočen trgovcem in obrtnikom, da si nabavijo vsaj eno četrtino zalog in kapitala, ki so ga imeli pred potresom.
Atene, 14. sept. (r). Potresna postaja v Atenah je zabeležila danes spet močan potres v oddaljenosti 220 km zapadno od Aten. Središče potresa Je v Pa-trasu in Misolungi.
V nekaj vrstah
Budimpešta, 14. sept. (r) Kakor je objavil madžarski radio, je nedavno predsednik državne planske komisije ostro kritiziral izvajanje načrta za industrializacijo. Madžarska vlada je imela v zvezi s tem izredno sejo, na kateri so morali priznati, da se vlàdna politika, ki naj bi stremela za tem, da bi se zgraditev težke industrije izvajala počasneje, pospešila pa zgraditev industrije za široko potrošnjo, ne izvaja pravilno. Vsi ministri so dobili strog nalog, naj takoj odpravijo vse slabosti, krivci pa naj se strogo kaznujejo.
Oslo, 14. sept. Cr) Danes so trije mladi Poljaki prosili norveške oblasti za politično zatočšče. Gre za tri mlade Poljake, ki so se skrivaj vkrcali na polj siko tovorno ladjo. Ta ladja je že v soboto priplula v Oslo. vendar pa se jim je šele v pretekli noči posrečilo, da so se neopaženo izkrcali.
Praga, 14. sept. (r) Centralni komite češkoslovaške komunistične partije na svoji današnji seji izvolil podpredsednika vlade Antonina Novotnega za prvega sekretarja CK CSR.
KOLEDAR
Torek. 15. septembra:	Nokodem.
Svegoj
Sreda, 16. septembra: Ljudmila. Mila
.
IS.	IX. 1344. — Rojem pesnih Simon Gregorčič.
IS. IX. 1944. — Pokraj inata zbor odposlancev Slovenskega Primorje. na katerem so izvolili Po. krajinski narodno osvobodilni odbor za slovensko Primorje
Dežurni tajništva za notranje zadeve v Ljubljani tel štet 21-100 21-200, 21-600. 21.700. Dežurni za Drometne nesreče tel štev 20.663. •
Razstava »Sto barvnih reprodukcij svetovnih mojstrov« — UNESCO v Modemi galeriji je po. deljšana do 4 oktobra 1963 6357-d Trgovinska zbornica za glavno m^sto Ljubljana obvešča da bodo poslovalnice trgovskih podjetij od srede 16. septembra dalje mele obratovalni čas: dopoldne od 8 do 12 ure tn popoldne od 15. do 18. ure	6356-d
Tovarišu Francu Štancerju iz Šiške. Vodnikova cesta, prijatelji in znanci ob priliki poroke iskreno čestitajo in mu želijo vso srečo	6358_d
Carinarnica Jesenice razpisuje oferta Ino licitacijo za adaptacijo njene zgradbe na Jesenicah Predračunski znesek znaša 5,582.581 di. narjev Pismene ponudbe se spre. i*majo v	navedene Cari-
narnice do zaključno 29 septembra 1953 ob 10 url. Odpiranje po. nudb pa se vrši istega dne istotam >b 12 un Elabo^* *■’ '°ga рто. iekta in pogoii so na vpogled vsak dan med 8 in 12. uro v pisarni neveden* Carinarnice
6354-d
Novost! Toxol tablete in Toxit orešek uničujeta vse vrste mrčesa Prodajajo vse drogerije v Ljub. Hani	6 266 "n
Danes sveže morske ribe v ribarnici.	6361-d
Kremo »POUR VOUS« boste uspešno uporabljali za nego kože in po britju. Dobi se v vseh drogerijah in parfumerijah 6126-d Krompir je letos zaradi velike moče d osebno nagnjen k gnitju. Pameten gospodar ga bo zato zaščitil s Draškoro »KROSAN«. -d »KROSAN« Je edino zanesljivo sredstvo za prepreči ie gnitja krompirja. Dobi se v zadrugah semenarnah, drogerijah itd. -d Putnik v Ljubljani obvešča vse udeležence П. potovanja do Jadranu da je odhod iz Ljubljane 17	9	1953 ob 5.15 z vlakom na
Reko. Zbirališče ob 5 uri pred
informacijsko -*---* na žel ko-
odvoru v Ljubljani!
K VINO
; železom izvrstno okrepučuloče sredstvo Ze oslabele, onemogle, slabokrvne rekonvalescente itd dobite v lekairnah. Zahtevajte povsod le originalno stekleničko z zaščitnim znakom tovarne zdravil »LEK«.	38_n
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA
Srede. 17 septembre ob 20: V. Ocvirk. »Ko bi padli oživeli. Red SREDA Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek 18 septembra ob 20: V. Ocvirk. »Ko bi padli ož veli« Red ČETRTEK. Vstopnice so tu. dl v prodaji.
Sobota 29. septembra ob 20: M G Sauvajon. »Trinajst jih bo«. Premiera Izven
Nedelja. 21 septembra ob 20: M. G. Sauvajon. »Trinajst 1ib bo«. Izven. Repriza
RADIO
7.00—7 os Nasveti za kmetovalce. 11.00—11.30 Soiska ura za nižjo stopnjo — a) Zooet so odprta naše Sole vrata b) in da bomo v šoli vse. vse dobro znali, c) to s sošolci res prijatelji postali (ponov.): 11.30 do 12.00 Soiska ura za višjo stopnjo — a) Ob novem šolskem letu. b) Več ko znal boš. več veljal boš:
12.00	Obiščimo skladatelja M. Tom.
ca; 13.00 Rezervirano za govorno oddajo 13.16 Kratke orkestralne skladbe:	13.45 Glasbeni razgledi:
14.00	za prijeten oddih (lahka in zabavne glasba) vmes ob 14.30 do 14 40 Radijske reklame: 15.30 Športni tednik: 16.00 Popoldanski konc. slovenske simfonične glasbe — Slavko Osterc: Klasična uvertura. Demetrij Zebre: Concertino za klavir ln orkester Bogo Leskovic: S'enfonça v enem stavku; 17 10 Slovenske nerodne pesmi izvajajo zbori in solisti: 17 45 59 lekcija tečaja angltškega lezlka; 18 00 Zabavni zvoki: 18.30 Iz boiev naših narodov — Slavo Kobe: pred prazni, kom Kočevske; 1840 Samospeve poje Ljubica Jankovlč-Svillgoj. pri klavirju Pavel Slvic: 20.00 Okno v svet: 2010 Odlomki lz oper Rossinija in Donizeitije; 21.00 Literarno esejistična oddala: Ob 45-1 etnici rojstva Miška Kranjca; 21.30 Veliki zabavni orkestri igrajo: 22.15 Nočni komorni koncert — Joh. Sebastijan Bach: Partita v e-molu. Bela Bertok: Sonate za v olino solo.
ŠOLSTVO
Centralna ljudska univerza opozarja. da se v letošnjem letu otto, rijo tečaji stenografile, po Nova. kovem-Svetelovem sistemu In R. Rakuše ter začetniški in nadaljevalni tečaji strojepisja ta slov. jezika Vodje tečajev prof.: Cuik Ivan. Kralj Hilda. Mah kita Ruša
KINO UNION: amer barven: film »Kapitan Horatio« Brez tednika. Predstave ob 16. 18 in 20 KINO KOMUNA: švedski fitai »Gospodična Julije«. Tednik Pred-stave ob 16. 18 in 20 KINO SLOGA:	franc.-ltal. film
•Tri prepovedane zgodbe«. Brez tednika Predstave ob 16. 18 to 20. KINO SOCA: amer barvani film •Plavajoče gledališče« Tednik. Predstave ob 16.	18 in 20.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje.
L. KINO TIVOLI: ital. film »Norčije v Operi« Tednik Predstava ob 20 uri.
L KINO BE2IGRAD: amer. film »Sunsed Boulevard«. Tednik — Predstava ob 20. Prodaja vstop, nie v obeh leta.h kinematografih uro pred pričetkom KINO »SISKA«: amer film »Aretacija«. Tednik Predstavi ob 16 in 20.
KINO TRIGLAV:	amer. barvani
film «Veliki Caruso« Tednik, pceditavi ob 18 in 20 t luûiuOu. raemšsi liim »Ea dan življenja« in tednik ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE UNION: amér. barvani film »Onstran Missourija«. CELJE DOM in LETNI: angleški film »Maindy«
BLED:	amer. film »Napolni
čašo«
KAMNIK: mehiški film »Biser« KINO ŽALEC: angl. film »Pot k uspehu«.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Zena s trojnim življenjem« ob 16, 18 in 20.
KRANJ »PARTIZAN«« amer. film »Naš Wili je junak« ob 20.
Pecheiner Vlasta. Sterle Oiga. dr. Stupanova to šef stenografskega biroja Ljudske skupščine LRS tov. Megušar Milan.	6368.S
PREDAVANJA
Angleški genetik svetovnega slovesa. prof. dr. C. Darlington bo predaval v sredo. 16 .septembra ob 20. uri v zbornici univerze o temi: Dednost in okolje. Predavanje. kj bo v angleščini bo totala, čil univ. prof dr. Albin Seliškar. Na predavanje vabimo vse bioiol ge. agronome, sozdarje. zdravnl. ke. veterinarje in študente t-h strok. Vabijo: Slovenska akade^ mije znanosti te umetnosti. A s rol nomske m gozdarska fakulteta ter Biološke sekcije Prirodoslovnega društva.	6359-p
OBVESTILA
Po odloku JD2 št. 12858/53 je odobren 50*/« popust za udeležence prosieve XV. udarne brigade v Metliki, ki bo 20 septembra t 1-v Metliki Popust velja za 2. 'n 3 razred brzih in potniških vlekov z vseh postai FLRJ do Metlike in nazaj od 17. do 23. sept. t. I. vključno. Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo obrazec K-13, ki ga izpolnijo po navodilu žel. uprave, in na podlagi tega kupijo celo vozovnico do Metlike s potrjeno legitimacijo o udeležbi na proslavi bo vozovnica vejale za brezplačen povratek Ob povratku 1e treba dati legitimacijo na postaji Metlika žigosati.
UMRLI
Vsem koroškim rojakom, članom te prijatelj« m Slovenske Koroš. ke sporočamo žalostno vest. da je umri soustanovitelj in član naše. ga kluba tovariš dr. VALENTIN MÖRTL, narodni duhovnik na Vranskem. Pogreb bo v torek ob 10. uri na Vranskem. Zvestega borca za pravice koroških Slovencev ohranimo v trajnem spominu. Klub koroških Slovencev. 6350-o
Naznanjamo žalostno vest, da
Je nenadoma preminul naš Ijublje. ni brat. stric in svak KOSMULJ FRANC. Loški potok. Hrib 61. Po. greb bo v torek 15. t. m. iz hiše žalost:	2elujoče sestre:	Angela
KošmiriJ. Antonija Kregar, Ivanka Matkovič in ostalo sorodstvo.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubi mož. oče ALOJZ JANEŽIČ. Pogreb bo v torek 15. sept. ob 16 30 z Žal. Andrejeve mrliške vežice. Žalujoči:	žena
Alojzija, sn: Kori in Marjan ter ostalo sorodstvo.	6353_o
Naznanjamo žalostno vest, da po težkj bolezni umrl v 64. li starosti naš ljubljeni, dobri m oče, stric in svak JOSIP FIN gostilničar Pogreb dragega pok nika bo dne 16 sent, ob 16.30 hiše žalosti G o In iška c, 3 mestno pokopališče v Kranju 5 lujoča žena Stana, rojena Jezi šek. hčerke Staša te snova Jc in Boštjan.
Umri je dr. VALENTIN MÖRTL,
župnik na Vranskem Pogreb bo v torek 15. septembra ob 10. uri na Vranskem. Župnijski urad Vran. sko.	6348-0
ERICH MARIA REMARQUE
ZMAGE“'
»Pridi kmalu! Pridi kmalu! Jaz sem izgubljena brez tebe!«
»Kmalu pridem.«
»Da — da —.«
»Pozdravljena, Joan. Skoraj se vidiva.«
Postal je še trenutek v vroči, zatohli celici. Nato je opazil, da ni spustil slušalke iz roke. Odprl je vrata. Uradnik se je ozrl kvišku in se dobrodušno nasmehnil. »Konec?«
»Da —.«
Odšla sta ven k mizi. Ravie je popil svojo čašo. Ne smel bi klicati, je pomislil. Prej sem bil miren. Zdaj je vse narobe v meni. Moral bi bil vedeti, da pogovor po telefonu ne more roditi nič drugega. Ne zame in ne za Joan. Začutil je skušnjavo, da bi se vrnil in še enkrat poklical in ji povedal vse, kar je pravzaprav hotel povedati. Ji razložil, zakaj je ne more videti. Da ne mara, da bi ga videla takega, vsega posvaljkanega in kot jetnika. A prišel bo ven in bo spet vse kakor prej.
»Mislim, da morava odriniti,« je rekel uradnik.
»Da —.«
Ravie je pomignil natakarju. »Dajte mi dve mali steklenici konjaka, vse liste in tuçat zavitkov ,Caporal’. In račun.« Ozrl se je v uradnika. >V redu, kaj?«
»Človek je človek,« je rekel uradnik.
Natakar je prinesel steklenici in cigarete. »Odmašite steklenici,« je rekel Ravie, vtem ko je cífrete gkrj^g j^xazijgiil y.
svoje žepe. Steklenici je spet zamašil, da sta se brez odčepnika zlahka dali odmašiti, in jn vtaknil v notranje žepe svojega plašča.
»To ste dobro napravili,« je rekel uradnik.
»Vaja. Na žalost Tudi sam bi si kot dečko ne bil mislil, da se bom na stara leta še enkrat šel Indijance.«
Poljak in pisatelj sta bila navdušena za konjak. Inštalater ni pil žganja. Pil je pivo in povedal, koliko boljše je pivo v Berlinu. Ravie je ležal na prični in bral liste. Poljak ni bral; on ni razumel francoski. Kadil je in bil srečen. Ponoči je začel inštalater jokati. Ravie je bedel. Poslušal je pridušeno ihtenje in strmel v malo okno, za katerim se je svitalo bledo nebo. Ni mogel spati. Tudi kasneje ne, ko se je inštalater pomiril. Predobro je živel, je pomislil. Preveč že, da boli, če moraš pogrešati.
xvm.
Ravie je prihajal s kolodvora. Za seboj je imel trinajst ur vročega vlaka z ljudmi, ki so smrdeli po česnu, z lovci s psi, z ženskami s košaricami, s kurami in golobi v naročju. In poprej tri mesece na meji —.
V mraku se je nekaj svetlikalo. Ozrl se je kvišku. Svetlikalo se je, kakor bi bile zrcalne piramide postavljene okrog Ron H Pointa in bi metala druga drugi sivo, zadnjo majniško svetlobo
Ustavil se je in ostreje pogledal. Bile so zrcalne piramide Stale so, pošastno se ponavljajoč, vsevprek za gredami s tulpami »Kaj pa je to?« je vprašal vrtnarja, ki je grabil kraj njega gred. razkopane prsti.
»Ogledala,« je odgovoril vrtnar, ne da bi dvignil oči k n jem n
»To vidim. Zadnjič, ko sem bil tn, tega še ni bilo.«
»Bili dolgo odsotni?«
. .. ,
»Ah, tri mesece! To tu so naredili v zadnjih dveh tednih. Za angleškega kralja. Na obisk pride. Si bo lahko ogledoval svoj obraz v njih.«
»Grozota,« je rekel Ravie.
»Razume se,« je menil vrtnar, ne da bi bil začuden.
Ravie je krenil dalje. Trije meseci — tri leta — trije dnevi — kaj je čas? Nič in vse. Da cvetó zdaj kostanji — in takrat še listov niso imeli, da je Nemčija spet enkrat prelomila svoje pogodbe in zasedla vso Češkoslovaško, da se je emigrant Josef Blumenthal v navalu histeričnega krohota ustrelil v Ženevi pred palačo Zveze narodov, da njega nekje v prsih še zbada ostanek pljučnice, da je v Belfortu srečno prestal pod imenom Günther, in da je zdaj spet tukaj, ta večer, mehak kakor ženske prsi — vse to je bilo malone brez presenetljivosti. Človek vzame, kakor je jemal marsikaj, s fatalistično umirjenostjo, ki je edino orožje nemoči. Nebo je povsod isto in zmeraj isto, mimo vseh umorov in sovraštva in žrtev in ljubezni — drevje evetè nič hudega sluteč vsako leto,^slivnatomodri mrak se menjava ter prihaja in odhaja, ne brigajoč se za potne liste, izdajstvo, brezup in up. Dobro je, da je spet v Parizu. Dobro je, da hodi, da počasi stopa po tej cesti v srebrnosivi svetlobi, ne da bi kaj mislil; dobro je, da ima to uro, še- polno odloga, polno rahlega prelivanja, na meji, kjer se na obzorju mešata najbolj oddaljena tuga in najnežnejša vedno znova zbujena sreča, da človek kratkomalo še živi — to uro prvega prihoda, preden te spet zadenejo ccži in puščice — to redko občutje kreature, ta dih, ki daleč sega in od daleč prihaja, ta se neobčuteni pihljaj po cesti srca, mimo motnih plamenov dejstev, mimo križevih žebljev tega, kar jc bilo, in mimo bodičaste ograje tega, kar prihaja, cezura, molk v nihanju, trenutni odmor, najbolj razkrita in najbolj zaklenjena bitnost, utrip večnosti.^ tggij je agemini jjv ejšega na svetu —,
„SLAVOLOK
L_!i_______