Posamezna številka 6 vinarjev, SIBV. 35, ^ven Ljubljane S vin. y L'OÜ IfllL V flSlfi, 13. feMi! 1S!4. Lelo XLI!. £= Velja po poSH: s Za oelo leio naprej . . K 28 — za en moseo „ ta Nemči|o celoletno la ostalo Inozemstvo V L|obl|aol oa Za celo ie:< oaprei za en mese „ „ t oprav' oreirma meseCno ~ Sobota izdaja ia celo let .....„ ga Nemčijo oeloletno n za ostalo iiioadmsivo „ 2 20 n 28 - .. 35--dom : t 24 -„ 2-„ 1-70 12 - IkÄ" Oredn'ätvo je v Rop tar|evi ollol Stet 8 tU Rokopisi se ue vračajo, ontranfirana pisma «n ne ess bpreiemaio - Uredniškega f jtotoua Sten a = Ea iBtolpna peitlvrb.a (72 mm): za enkrat .... po 15 « za dvakrat .... „ 13 „ za tr.kral .... ,, 19 , za večkrat primeren popust. Pcrocna »10:11 « osmrtnice iti: enos olpna ne Itvrsta po 18 vin» —■—■ Poslano: r~—"1 enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemšl oe» dalje in prazoifee. ob S ari pop. Redna letna priloga i o sni rad. Onravt) štv.) |e v Kopitarjevi ollol št 6. — Račun p»,t:ie hraniliilup avstrijska št 24 /97. ogrske 28 511, bosn t ero št VÚ63 - UpravulSkega telelon» 4L W8. Današnja številka obsega 6 sirar.i r. (Šesta seja 12. febr. ob 4. uri por ' Predlogi in interpelacije. Posl. Fon je vložit nujni predlog ¿vede kozjereje na Tolminskem. — Posl. Kovač je vložil nujni predlog glede pitne vode na Krasu. — Posl. dr. Podgornik je nujno predlagal nakup nove dež. hiše. — Dalje je predlagal pesi. Roječ, naj se sklene nov zakon, po katerem bi bil na vseh ljudskih in meSčanskih šolah na Goriškem učni jezik slovenski ali italijanski. — Roječ je dalje predlagal tudi nov realčni zakon, po katerem naj bi bil na realki učni jezik le slovenski ozir. italijanski. — Roječ je vložil tudi predlog za ustanovitev deželne zavarovalnice zoper ogenj, točo in za življenje. — Posl. Roječ je dalje vložil predlog, naj se število članov finančnega odseka pomnoži na 9. — Izmed interpelacij je omeniti dve interpelaciji posl. Dominca proti policijskemu komisarju dr. Casapic-coli v Gorici. — Dr. Podgornik interpelira namestnika radi preložitve ceste Kobarid-Srpenica in mostu čez Suhi potok. — Mi-kuž interpelira radi ustanovitve okrajne bolniške blrgajne v Tolminu. — Posl. Roječ interpelira radi stavbe slovenske gimnazije v Gorici. — Posl. Fon interpelira radi izdajanja uradnega lista za Primer je v slovenskem jeziku. Poročila deželnega odbora. Razne zadeve se oddajo odsekom. Omenjamo le zanimivejše stvari. Fin. odseku se izroči predlog dež. odbora, da se znesek za podporo visokošolcev od 13>000 K zviša na 16.000 K. — Šolskemu odseku se je odkazal zak. načrt glede šolskega nadzorstvo. — Juridičnemu in finančnemu odseku se odkaže zakonski načrt, ki se tiče uvedbe davščine od vrednostnega prirastka nepremičnin. Poročila odsekov. Omenjamo med drugim poročilo pravnega odseka, ki predlaga spremembo § 14 cestno policijskega reda. Novi načrt določa, da se morajo vsa vozila na neerarskih cestah umikati na levo, prehitevali na desno. Vsa vozila se morajo umikati vozilom dvora, pogrebov, procesijam, voj, transportom, gasilcem itd. Dalje se predlrga na vlado resolucija, naj vlada ta zakon razglasi istodobno za erarske ceste in sosednje dežele (Koroško, Istro), ter naj se dogovori z Italijo za enak način vožnje. — Predlog odseka se sprejme. Nato se rešijo številne prošnje za podporo na ta način, da se odstopijo dež. odboru, ki bo podpore izplačal, kadar bodo sredstva na razpolago. Carinska pogodba z Italijo in poslancc Furlani. Poslanec Furlani utemeljuje svoj predlog, tičoč se carinske in trgovinske pogodbe z Italijo. Našteva že izza zadnjega kmečkega shoda v Gorici znana dejstva. Predlog ima namen pozvati vlado, naj pri prih. trg. pogajanjih brrni koristi domačega kmeta. Poslanec Furlani na koncu zahteva, da se ta njegov predleg pošlje takoj poljedelskemu ministrstvu na Dunaj. Dal se e pa pregovoriti, da je pustil svoj predlog v pcl-edelski odsek, ki bo to zadevo še študirrl in uredil, Tehničnemu odseku so izročili predlog pesi. Kovača glede uravnave hudournika Grajšček in Lokavšček. — Pravnemu odseku so izročili dr. Brgattov predlog glede omejevanja javnih plesov. Istemu odseku je šel dr. Brgattov predleg glede spremembe g§ 15 in 16 dež. vol. reda, naj imajo namreč vol. pravico v veleposestvo tudi cerkveni beneficiji in cerkve. Fonov nujni predlog glede kozjereje. Posl. Fon je glede kozjereje na Tol r!r<"" 3m stavil nrjni predleg in ga utemeljil. V utemeljevanju pravi: Ostre postave proti koz,'ere,'i je zrčel izvajati z vso krutostjo še le reki glavar, ki ga nočemo imenovati. Posledice so se pokazale: na Bovškem, v Dre.inici in drugod so svej črs redili na ticcče koz, do::es pa koze skero več ni, ovre je vedno rnrnj, Lj.'cctvo se izseljuje, ker doma nima več obetmk?. Pccledica je trdi telesno propadrnjs ljudi. Kcze so zatiičli z nameno n, češ do. br nijo gozdove. Toda gozdov ni uničila koze, ampak špekulanti v liberrlni debi. Sicrjr pa domača koza le mrlo škoduje. Škodljiva je pa tudi divja koza. Med obema ,e pa le ta razloček- Domača je v korist kmetu, divja gespedi v zabavo, Zrto je treba divjo braniti in domačo preganjali. Ta gospeda hoče zatreti tudi ovce. da ne bedo molile idiličnega miru divjim kozam. Divjih kcz bo kmalu toliko ko prej domrčih, Ljudstvo po hribih tarna in toži. Vlada se pczivlja, da ukrene vse Potrebno v varstvo domače koze v korist ljudstva. Nujnost predloga se sprejme in predlog izroči gospodarskemu odseku. Posl. Kovač utemeljuje nujni predleg radi pitne vode na Krasu. Ta predlog se izreči kmet. odseku, »Siidbabn« — deželna Dr. Podgornik je utemel eval svoj nujni predlog, ki natega dež. odboru, da o'o-speši nakup primerne stavbe za dež. hišo in se pooblasti dež. odbor, da kupčijo sklene do najvišjega zneska 350.000 K, Nato govornik ginljivo popisuje, kako je sedanja stavba deželne hiše za nič. Človek v nji niii življenja ni varen. Tako se je pred leti udri strop. Ena oseba je iz 2. nadstr. zletela v prvo nadstropje. Veliki funkcijo-nar dežele je bil tedaj v nevarnosti. K sreči se ni zgodilo nič. Pa za poslance ti prostori tudi niso dostojni. Sicer pa je tudi skrajna potreba. Mncgo uradov mora dežela imeti nastanjenih v zasebnih h'šch. Za stanarino plrčuje 13.000 K na leto. Dež. odber ima sedaj več ponudb za nakup. Naj se ne zamudi prilika, kupili sedrj. Pozneje bi lahko stalo še enkrat več. Najres-nejša je ponudba »Trgovsko obrtne zadruge«, ki ponuja v nakup hotel »Siidbahn«, ki je naravnost idealen. Predlog ce odstopi finančnemu odseku, ki naj poroča že clo prih. seje. Nato posl?nci prebero svoje interpelacije. Dormnco interpelira zaradi dr. Ca-sapiccola, ki Sokolom in Podp. društvu ni dovolil udeležiti se z zrsiavo pogreba pok. Urriča. Poslanec Roiec povdaria v svoji interpelaciji radi stavbe s'oveaske g'mna-zi'e, kako krasno ie opremljena nemška gimnazija, in kako slabo slovenska. Sebe slovenske gimnazije so podobne kletem. Že OJ let se ču:e tožba, da to pcrlop'e ni več primerno. In v teh prostorih morajo biti sloverski otroci. Na drrgi strani pa luksurijoznost nemške gimnazije vzbuja prepričanje, da smo Slovenci na red tretje vrste. To ne vzbrja patriotizma! Enakopravnost je nrjboljša patriotična šola! Posl. Fon interpelira še namestnika glede uradnega lista »Oseervatore«, ki je samo lašl i, S tem se žrli čut narodnosti in tudi je to za naše ljudi škodljivo. V tem listu so rrzpisi služb, del itd. List je sitno drrg — 44 kron na leto — in oglrsi silno drrgi. Kako naj si ga naroči slovenski podjetnik? Potrebsn je na vsek ne čin uradni list v slovenščini, K sklepu povdarja posl. Mikuž, da je »Ptacolc« zrdnjič o n:cgcvi interpeíaciii o tolerrnčni hiši orinprel pod naslovom ■ Furlanski (!) deželni zbor« porot ilo, da je on (Mikuž) zahtevrl tolerančno hišo v Tel i-nu. Vpraša g. glrvcrja, kaj misli na laka poročanja ukreniti. Glavar odgovori: Zelo obžaluje, da se je resnica počila od strani lista, ki bi moral poročati rernico. Ne moremo dovoliti, da se v javnost spravljajo poročila, ki so ravno nrsnrotna tem", '-rr re tu '"odi. fDo-bro! klici.) Konec seje. VOJAŠKE VESaI. • Rriclispcct < pereč?, da se v € Ji rji cruise nov t:r :rJ:ri zbar s se Ježem v Si?.« irJavu. Več tisoč rezervnih praporščakov je iirenovmih zv. rezervne poročnike. Ocr.rja rc avir.tii botrk'en s štirimi kom-f'r.i'-mi na Dunaju, v Krakovu, Gorici in Sarajevu. AVSTRIJA IN RUMUHIJA. V Rrmuriji se protiavstrijska gonja vednobolj rrzrirjc. Srmo krrli Karel jo 2e zrprečuje. Potovanje grefa Meran, b '!:o-vi sl ega de'elnega p edredrika. se tcl-na« či kot poskus t'ctvrrili med Avstrijo in Ru-munijo bclir'e razmer'e. »Zcit« meni, da to re ho imelo vspeha, ker bedo Rumuni postili vsled tega la še bel j predrzni. EVHARISTIČEN KONGRES V PRAGI. V samostanu Strahov je ob veliki tule-lsžbi 12. t. m. zboroval erharističen kongres, ki so se ga udeležili kardinal knezo-nad.škof praški baron ol. Skrbenski, kra-ljevograški, litmor'-ki in budjejiviški škof, veliko drugih cerkvenih dostojanstvenikov, redovnikov in svetnih duhovnikov. Tudi predsednik deželne uoravre komisije grof Schiinborn se je udeležil slovesne otvoritve, RUSKO SOVR \šTVO PROTI AVSTRIJI. Iz Peterburga se poroča, da so v tajni r«j< rusko-gcliškega društva razpravljali o sodni razpravi v Mrrmaros-Szigetu, kjer da so govorili o rrišji psihologiji Avstrijcev in izjavili, da če se dvigne ruski lev in udari s svojo mogočno taco, se bo mišjemu. rodu slrbo godilo. Shod je sklenil resolucijo, ki naproša vse slovanske brate, da naj bodo pozorni na razpravo v Mar-maros-Szigeiu, kjer so nesrečne obtožence mučili in da protestirajo proti mažarskim oblastem, ki kršro temeljna človeška in državljanska načela. GRŠKA POMMOŽU.TE VOJMO BRO-DOVJE. »Ncd Imera« poroča, da nabavlja Gr-ška mogočne vojne ladje, ki bodo zajam-čile Grški prvenstvo v Egejskem Morju, VENISELOS IN PASIČ V BUDIMFEŠTI iN V BELGRADU. Posl. Szr.cellrry, ki je spremljat Veni-sclosa po Budimpešti, je iz'avil, da mu je rekel gr3ki min. predsednik: Razmere med Rumuni'o, Grško in Srbijo so tako trdne, da mu je ljub vsak teh jezikov. Ko je hotel Szacellrry s Pasičem francosko govo-liti, je pa Pr.sič odgovoril, da boljše kot francosko nemško govori. Ko je Szacella-ry nato rekel, da bi bilo zato prav, da bi z monarhijo v boljšem razmerju živel, je pa Prsič .odgovoril: To je srmo cd Avslro-Ogrs''e odvisno. »Vilrg« pa poroča, da je Pfpič nekemu gosnodu v Budimpešti re-1rel, da re Bulgari še n!co vživeli v nov položaj. a le zato ne, ker sa jim zdi, da stoji za njimi neka velesila. Dne 11, t. m. sla do-šla Pasič in Ven;?elos v Pelgrad, Venise'o-sa je srbski kralj c'ne 12. t. n. zrslišel v slovesni avdijenci, opoldne mu je pa priredil dijer.eur Pasič. Ob 8. uri zvečer je bil Venlselrsu na č"st v kraljevi palači ga'a dine. Po dineju ie Venirelos odpotoval nazaj v Atene. Dejeneurja pri P.-siču so se peleg srbskih ministrov udeležili tudi rrski, grški, rumunski in črnogorski poslanik. FRANCOZI ZA POLJAKE V RUSIJI. »Slovvo polskie poroča iz Peterburga, da je francoska vlada posredovala pri ruski vladi, da m j uvede poljščino v mestni uprava na Ruskem Poljskem, ker je 7. oz'rom na mednarodno politiko želeti, da zadovolje Poljake na Ruskem Poljskem, da ne bodo prisiljeni gravitirali v Avstrijo ali pa v Nemčijo. Dnevna nov:.ce. -f Volilna reforma za krrnjski deželni zbor — razhita? Odsek za reformo dež, volinega reda je imel danes ob 11. uri sejo. Predsednik dr. Lampe vpraSa člane, če jc na podlagi informativnega razgovora zadnje seje pripravljen kak konkreten predleg. Dr. Ravnikar predloži v imenu naredno-nepredne stranke predleg za spremembo tistih določil, ki se bavijo z rnestno skupino in sicer v tem smislu, da r.e bi volile več krajevne občine, ampak samo »čista« mesta brez industrijalnih krajev. Dr. Pegrn izjavi, da je po tem predlogu vsd.o nadelino obravnavanje nemogoče. Poslanec Ribnikar čita nato članek za »Den« o namenih narodno-napredne stranke o splošni enaki volilni pravici in o proporcu, ter predlrga, naj ostane odsek v nermar.enci. Grof Borbo želi kompromisa. Dr. Šusleršič izjavi, da kot deželni glavar ne more Irneti, da bi se mandati neverifi-cironi vlekli skozi dve zasedanji in mora od deželnega zbora zahtevati, da se to vprašanje reši. Ker ne pride do sporazuma, stavi grof Barbo predlog, da se seja zaključi. Predsednik dr. Lampe sejo zaključi. Prihodnja seja ni napovedana. -(- Narodno-napredna stranka je danes po Ribnikarju in dr. Ravniharju nastopila na no.čin, ki izključuje sporazum v volilni reformi. Naravnost žaljivo za Slovensko Ljudsko Stranko je bilo, da se ni predlog narodno-napredne stranke ni popolnoma nič oziral na opravičene zahteve S. L. S. Liberalci hočejo svoje posestno stanje v mestih petrificirati, v gorenjskih mestih pa S. L. S. vzeti njeno faktično posest. Samo ob sebi je umljivo, da bo S. L. S. iz takega ravnanja liberalcev izvajala vse posledice. Posvet klubovih načelnikov. Ker je vseld nastopa Ribrikarja in dr. Ravnihar-ja v odseku za volilno reformo rešitev tc zadeve postala nemogoča, je deželni glavar dr. Šusteršič povabil na posvet načelnike klubov in deželnega predsednika. Posvet se vrši dones popoldne ob 5. uri v glavarjevi sobi, -f- Deželni umetniški svet je imel danes sejo pod predsedstvom kneza \Vin-dischgrätza. Sestavljal se je statut. -j- Lepi Slovenci. »Goriški list« poroča, da so sobotni ples »Lege« v Gorici poselili tudi nekateri Slovenci, dasi stoje ravno letos ti plesi v znamenju prav posebnega poudarjanja moči laškega življa po celem avstrijskem Primorju, od Trsta do Dubrovnika. Da more »zaveden« Slovenec pri taki stvari biti zraven in še plačati v svrho poitalijančevanja slovenske mladine, je škandal brez para, -j- Lega, »Lega Nationale« je oživila svojo podružnico v Sv, Lovreču pazenati-člrem, kjer biva razun par demoralizira-nih renegatov samo hrvatski narod. Letos Lahi v korist »Lege« pridno plešejo. V Pu-Iju jim je ples prinesel 9000 K čistega do-b'čka in celo v malem Korminu je znašal čisti dobiček od Leginega plesa 1500 K, v Lovrani 2200 K. — Desetletnica »Straže« na Dunaju. Dne 15. febr, ob četrt na 11. uro dopoldne slovenska služba božja s prooovedjo in sv, mašo v cerkvi sv, Antona, XV. okraj Pou-thongasse 16. Ob pol 6. uri zvečer slavnostna akademija v V. okraju Schlossgasse št. 5 (dohod v to ulico iz Margarethenplatz) v restavraciji Zur blauen Weintraube« s sledečim sporedom: 1. J. Aljaž: Slovan na dan, moški zbor. 2. Pozdrav gostov po društvenem predsedniku. 3. Narte Velikonja: Straži ob desetletnici, prolog, govori phil. Fr. Koblar. 4. Slavnostni govor, g. prof. Fr. Rebolj. 5. Zgodovina Straže, g. cand. med. vet. Iv. Žgur. 6. Petje, vodi g. dr. Kimovec: a) dr. Fr. Kimovec: Oj z Bogom ti planinski svet, moški zbor; b) dr, Fr. Kimovec: Izgubljeni cvet, 4—6 glasni mešani zbor; c) dr. Schwab: Barkarola, morški zbor; d) Nar.—Hubad: Prišla je miška, mešani zbor; e) Nar.—Hubad: Bratci veseli vsi, mešani zbor; f) Nar.—Pirnaf: Na Gorenjščem je [letno, mešani zbor; g) Nedved: Nazaj v planinski raj, 6—7 glasni mešani zbor. Po polurnem odmoru: Mati. Igra v 3 dejanjih, Po igri prosta zabava. \ stopnina k večerni prireditvi za nečlane K 1.60, člani so prosti. — Cerkvene vesti s Koroškega. Prestavljeni so gg. kaplani: Miha Kusterle is Guštanja v Žel ezno Kaplo, J. Feinig iz Železne Kflplc v Prevalje, Blaž Wölfl iz Pre- valj v Guštanj, Kamil Hinterberger iz Šmo-horja v Rangersdorf, J. Hodi iz Stenerber-ga v Šmohor, J. Leuchter iz Beljaka kot provizor v Svinec. Za kaplana v Beljak je nastavljen J. Wegmann. Župnijo Slovenji Šr-ihel sooskrbuje g. Ivan Mahrhofer, župnik v Pokrčah, župnijo Rebrco g. Valentin Weiss, župnik v Zitarivasi. G. župnik Tomaž Ulbing je imenovan za voditelja ab-stinentskega gibanja v slovenskem delu škofije. -f Lahi komandirajo. Rimska »Tribuna« je pred kratkim laško javnost zopet razburila, češ, da je njen dopisnik na Dunaju izvedel, da avstrijska vlada najbrže vsled pritiska protiitalijanskih faktorjev še dozdaj ni sprejela v tržaško, ozir. avstrijsko domovinsko zvezo onih regnikolov, ki se nahajajo v tržaški magistralni službi, kakor je bil to grof Stürgkh obljubil. Na to se je z Dunaja takoj pokorno odgovorilo, da se bode regnikolom avstrijsko državni-štvo na vsak način podelilo in da se je ta stvar le iz razlogov birokratičnega značaja nekoliko zavlekla. Gospodje Lahi, nikar se ne hudujte in nam nič ne zamerite, ker bomo vse tako storili, kakor zahtevate. — Občni zbor »Glavne posojilnice« v konkurzu v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 22. febr. 1914 dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani »Mestaega doma«. Vabijo se vsi zadružniki. Dnevni red: 1. Poročilo o splošnem položaju in o stanju poravnalne akcije med upniki in zadružniki. 2. Poročilo o ustanovitvi nove zadruge z omejenim jamstvom. 3. Popolnitev likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del na deleže vplačanega kapitala. Za slučaj, da bi bil na 10. uro sklican občni zbor nesklepčen, se določa drugi občni zbor z istim dnevnim redom na isti dan ob 11. uri dopoldne na istem prostoru, ki veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov in vplačani kapital. Ljubljana, dne 12. februarja 1914. Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice«, r. z. z ,n. z. v Ljubljani, — Nov župan v Šturijah. Iz Šturij poročajo: Županstvu se je odpovedal dosedanji župan Anton Poljšak, na njegovo mesto je bil izvoljen Franc Štibili, pristaš S. L. S. — P. Elpidij v Celovcu, Sloveč apostol abstinenčnega gibanja p. Elpidij pride v Celovec v četrtek, dne 19. svečana, ter bo imel tam več predavanj in pridig. Dne 19. svečana bo imel predavanje ob pol 11, j uri dop. v dvorani rokodelskih pomočnikov za duhovnike, zvečer ob 7. uri pridigo pri mestni fari. Dne 20. svečana dop. bo imel pridigo za otroke in popoldne predavanje za gimnazijce. Splošno pristopno predavanje bo imel najbrž v Musiksäle. — Izobr. društvo v Pliberku priredi na pustno nedeljo, dne 22. febr. popoldne po blagoslovu v »Narodnem domu« pustno veselico z igro »Tri sestre« in tombolo. — Politični shodi. Sv. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo 22. febr. bo pri g. Pe-klarju po občnem zboru izobr. društva, na katerem govori urednik Žebot, tudi političen shod. Govorit pride naš dež. in drž. poslanec Ivan Roškar. — Volitev župana v Loki pri Framu. Kmečka stranka je zmagala pri občinskih volitvah v Loki pri Framu. Za župana je izvoljen odločen naš pristaš g. Jožef Koren. — Kmetski poučni tečaj priredi dež. odbor dne 15. in 16. februarja v Sodražici v šoli, ozir. občinski pisarni. Predavali bodo: v nedeljo 15. t, m. ob 8, uri zjutraj g, dr, Jos. Podobnik o kmetijskih zadrugah in obč. posredovalnih uradih; ob pol 3. uri popoldne g. inženir Albert Vedernjak o gnojenju in pridelovanju krme. — V ponedeljek 16. febr. ob 9. uri dop. g. okr. živi-nozdravnik .loško Brtoncelj o prvi pomoči pri živini; ob 2. uri pop. strokovni učitelj g. Rudolf Zdolšek o sadjarstvu. Gospodarji in gospodinje, udeležite se tečaja v prav obilnem številu. Pošljite na tečaj tudi svoje odrasle sinove in hčere! — Smrtna kosa. Iz Toplic. Umrla je v torek, 10. t. m. gospa Marija Brodnik. Dosegla je visoko starost 80 let. Topliški gostje so se kaj radi ustavljali v njeni hiši, kamor jih je vabila predvsem njena ljube-znjivost in točna postrežba. Bila je vzgled-na mati in gospodinja, priljubljena in obžalovana od vseh. N. v m. p.! — Nesreče na Dolenjskem. Frančišku Kunstek. posestnikovemu sinu s Perovega sela pri Litiii je slamoreznica odrezala na desni roki tik dlani kazalec, sredinec in prstanec. — Na saneh se je vozil mizarski mojster Vinko Sitar iz Tržišča pri Mokronogu, se prevrnil ter si zlomil levo nogo v goleni. — Mihi Oštir iz Bušeče vasi pri Krškem sta se splašila naprežena vola; prišel je pod sani, si zlomil ključnico in si poškodoval desno nogo. — Jožetu Kmet, posestnikovemu sinu v Podgozdu pri Žužemberku je pri vrtenju kamenja odletela šibra od jek'enega svedra, na kar je nastalo močno krvavenje in podplutba v vratu. Peljali so ga v kandijsko bolnišnico, kier so mu operacijskim potom odstranili globoko v vratu tičečo šibro. Le malo je manjkalo, da mu šibra ni presekala ži'e »karotis« in bi bil hipoma izkrvavel. — K tiskarskem štrajku. Z Dunaja poročajo: Ker se v posameznih odsekih in v plenumu ni dosegel sporazum v vseh tarifnih točkah, bo po dovršenih pogajanjih o vseh spornih točkah razsodil sekčni načelnik Mataja, o čemer mu bo šel na roko predsednik nemškega tiskarskega tarifnega. Zaenkrat se pa nadaljujejo prizadevanja za sporazum v plenumu. — Pater Elpidij pride tudi v Beljak, kjer bo imel 17. t. m. zvečer javno predavanje v »Vergniigungssale«, 22. t. m. pa večerno pridigo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. — Iz Fulja. Posebna komisija pod vodstvom tržaškega namestništvenega svetnika Lasciaca je prišla semkaj revidirat občinsko upravo, odkar posluje vladni ge-rent baron Gorizzutti. — Mornariška uprava namerava zgraditi za mornarično arze-nalsko poveljstvo in druge, urade zgradbo, proračunano na dva in pol miljona kron. — Prireditve na Štajerskem. Čadram. društvo Sloga je priredilo preteklo nedeljo v prostorih g. Kriechbaum v Oplotnici dve slovenski igri; moški zbor je zapel par narodnih pesmi. Dne 22. febr. ob 4. uri se predstava na občno željo ponovi. — Sv. Jurij v Slov. goricah. Društvo Edinost priredi v nedeljo dne 15. febr. v prostorih g. Kranjca predstavo. Vspored: Kmet in fotograf; Kovačev študent. Petje, šaljiva pošta, srečolov itd. — Sv. Križ pri Mariboru. Dne 8. febr. je imelo Bralno društvo občni zbor in lepo predpustno predstavo. Domači g. župnik je imel poučen govor o žalostnih posledicah žganjepitja. — Ciril in Metodova glavna podružnica v Trstu še ni položila računa za preteklo leto. To novico je prinesel »Slovenski branik«, ki pravi, da bo končni račun najbrže pokazal, da je Trst nabral manj kot druga leta. »Dan« je pa povedal, da ni blagajna v redu. Razume se, da s tem odkritjem ni zadovoljna tržaška »Edinost«, ki se v torek kar roti, kako vzorno je delovanje Ciril in Metodove podružnice v Trstu. Nezaupljivih ljudi je povsod dovolj; zato je potrebno, da se pride z računi na dan, zlasti kadar se gre za tisočake, kot tu. Če je pa kdo kaj zakrivil, naj se prime! Priznati moramo, da je bila Ciril in Metodova podružnica preteklo leto ravno tako delavna kakor prejšnja leta. — Tržaški državni penzionisti se tudi potegujejo za službeno pragmutiko. Na svojem zborovanju so sklenili resolucijo, da ce naj bi dobrote taiste raztegnile tudi na njihovo razmerje do države. Poslali bo- vladi dcputacijo v tem smislu. — Žalosten konec delavskega tirana. V ladjedelnici pri Sv. Andreju pri Trstu je v četrtek dne 12. t. m. zjutraj ob pol 8. uri ustrelil tržaški delavec Zanier znanega inženirja Pichlerja, Inženir je bil doma z Dunaja in je preganjal delavce v omenjeni ladjedelnici neusmiljeno. Če je bil kdo za 14 dni bolan, se več ni smel vrniti, kajti bil je že izbrisan, četudi je morda prej do 40 let zvesto služboval. Pod,njim so seveda imeli trpeti tudi slovenski in hrvaški delavci. Tako je prišel tudi Zanier v četrtek zopet na delo, kjgr je žalibože izvedel, da zanj ni več mesta. Zahteval je, da ga peljejo k Pichlorju, kjer je sprožil brez pomisleka revolver. Pichler se je prevrnil in čez dve uri potem izdihnil. Slišimo, da se je na pokojnega že pred 1 in pol letom izvršil sličen atentat, toda takrat je smrti ušel. Od tistega časa je hodil v delavnico vedno spremljan. Tudi se je zaradi njega pred poldrugim letom za šest tednov vse delo v ladjedelnici ustavilo in ubogi delavci so stradali. — Osebna vest. Cesar je podelil c. kr. poštnemu svetniku g. dr. Franu Temmel pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu naslov in značaj c. kr. poštnega nadsvetnika. — Umrl je hrvaški književnik Ar-min Pavič, star 70 let. — Poroči se prihodnji teden župan v Framu g. Karol Černej z mladenko gospodično Miciko Bezjakovo. — Mura je v spodnjem delu (med Cmuuekom in Ljutomerom) po nekod popolnoma zamrznila, tako, da se po mnogih krajih, da brezskrbno prekoračiti. — Višji poštni svetnik pri tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu je postal poštni svetnik dr. Franc Temmel. — Iz sodne službe. Okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Idriji Jakob Antloga je premeščen iz Idrije v Logatec, — Organizacija armade. V Pardubicah nameravajo v najkrajšem času ustanoviti novo konjeniško poveljstvo št. 9, ki mu podrede 1. praško in 9. pardubiško kava-lerijsko brigado z jezdečo artiljerijsko divizijo št. 9. Novo divizijo bodo tvorili dra-gonski polki št. 1, 4, 11, 13 in 14. Tudi vojaške aviatike organizirajo in ustanove letalni bataljon s štirimi stotnijami. Vsaka stotnija bo razpolagala s 26 aeroplani. Da to izvedejo, nabavijo 26 novih aeropla-nov. — Kaznovana nespodobnost, Jožef Trevisan, zidar, jc lani prišel v cerkev v Oaušalj ter si sredi mrmrajočih vernikov prižgal cigareto. Vslod tega ga je rovinjsko scoišče obsodilo na 10 dni strogega zapora. — Ples »Lege« v Dubrovniku je prinesel 3700 K čistega dobička. — Divji kraj je okolica Poreča. Tam režejo dan na dan trte in kradejo živino na debelo. Pa tudi napadi so pogosti. Te dni je Matevž Prekalj iz Sv. Mihaela jezdil v Sv. Lovreč Pazenatički in bil v gozdu za hrbtom napaden. Neznanec je streljal nanj in zadel konja in jezdeca. Konj pa je vsled lega še hitreje stekel, tako da napadalec Prekalja ni mogel dohiteti, kakor je nameraval, da ga oropa. Prekalj je dobil 23 štiber v telo. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Rovih (Radomlje) bo uprizorilo dne 15. t. m. Govekar-Jur-čičevo narodno igro s petjem »Deseti brat« in si je nabavilo celo nove kulise. Vabimo! — Pri sankanju si je zlomil roko v Št. Janžu v Rožni Dolini učenec Feliks Po-lanšek. — Zgorela je v Svetnivesi na Koroškem štiriletna Marica Alič, hči neke dekle, ki ima veliko otrok. Marica je prišla preblizu vratic štedilnika, vnela se ji je obleka in predno so prišli revici ljudje na pomoč, ie umrla. — Skalovje se je udrlo in težko poškodovalo dninarja Jan. Pavšlerja iz Tri-buše, starega 51 let, ki je šel ravno v hipu nesreče preko hriba. Nesrečnika so prepeljali v goriško bolnišnico. — Donava zamrznjena. Med Panče-vom in Zemunom je Donava tako zelo zamrznjena, da se je pančevski meščan Dent-ky na sanjkah prineljal v Zemun. Oblasti na obeh straneh zelo pazijo, ker se po ledu prikradeio lahko špijoni. — Mati in hči v ognju. V nedeljo dne 8. t. m. zvečer se je v ulici Cologna št. 23 v Trstu izvršil pretresljiv dogodek. Dvajsetletni Josipini Cioppa se je prevrnila in razbila svetilka z petrolejem, ki je začel goreti in pri tem zažgal obleko omenjene. Nesrečnica je imela v naročju trimesečno hčerko, s katero je v divjem kriku objeta takoj s plamenom stekla iz stanovanja na hodnik, kjer se je zgrudila na tla. Sostanovalci iste hiše so ji iztrgali iz rok otroka in pogasili ogenj, a žalibože ste obe tako opečeni, da ju bo težko oteti smrti. — Tržaški regnikoli, zaradi katerih so bili izdani znani dekreti namestništva v Trstu, bodo v najkrajšem času dobili avstrijsko državljanstvo. Italijani sicer vedno kričijo, da bo sedaj, ko so razveljavljeni dekreti, zanje še ugodnejše, kar je pa nesmisel. Četudi se je iz usmiljenja zaenkrat obdržalo onih 40 regnikolov v mestni službi, seveda pod pogojem, da dobe kakor hitro mogoče avstrijsko državljanstvo, se zanaprej ne bo smel sprejeti nobeden tuj državljan več na taka mesta. — Parsifal v Trstu se še vedno predstavlja z velikim zanimanjem. — Abdul Hamid v Trstu. Neki egiptovski Abdul Hamid T. je v ponedeljek z svojim očetom in nekim drugim gospodom ložiral v hotelu Balkan. Nenadoma se mu je zmešala pamet, da je začel razbijati pohištvo, zrcala itd., in pri tem napravil za 1000 K škode. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Oblegana tatova. Malokje se je že izvršilo toliko tatvin kot ravno v Trstu in okolici. Zlasti v zadnjem času nikakor ne morejo priti pravim zlikovcem na sled. Večjo srečo je imela v tem oziru žendar-merija na Opčini. V torek zvečer prideta dva neznana Hrvata v gostilno na Opčini, kjer sta ostala do polnoči, na kar sta odšla baje proti Trstu. Ker sta se tujca navzočim orožnikom sumljiva zdela, so jih le ti zasledovali. In res, Hrvata se nista obrnila proti Trstu, ampak proti vili Gilda, katere lastnik je ing. Josip Giachetti. Tu sta splezala čez zid in vdrla noter, a nista našla nič denarja, ampak samo obleke za 600 K, kar jim seveda ni veliko pomagalo. Med tem časom je prišlo tudi drugih ljudi veliko, ki so z orožniki vred oblegali tatova in čakali, da se prikažeta. Tatova sta se zelo prestrašila, ko jih je zunaj pozdravilo lajanje psov, nakar sta zopet izginila. Ker pa so jima orožniki grozili, da bodo streljali nanje, sta se rajši podala prostovoljno, nakar so jih zvezali in pripeljali v Trst, kjer sta bila oddana zidovju ulice Ti-gor. — Svedrovci v Istri. Dne 9. t. m. so neznanci vdrli v hrvatsko posojilnico v Viž-njanu in odnesli iz blagajne 1000 K in nekaj papirjev. — Koroška podružnica Slov, planinskega društva ima svoj letni občni zbor v četrtek dne 19. svečana v mali dvorani hotela Trabesinger. — Imetnika graške potne pisarne Ivan in Zofija Schwarz obsojena. Bivši vratar na glavnem kolodvoru v Gradcu, ki je bil leta 1908 s 124 kronami mesečno vpoko-jen in njegova žena Zofija Schwarz sta se pečala z agentskimi izseljevalnimi posli in sta spravljala čez mejo take osebe, ki niso imele potnih listov. Graško deželno sodišče ie zato 12. f. m, prisodilo Iv. Schwarzu 4 mesečni, Zofiji Schwarz pa poldrug mesečni strog zapor. — Cesar za hrvatsko gledaiišče. Uradni list hrvatske vlade poroča, da je cesar na predlog ministrskega predsednika Ti-sze subvencijo 20.000 K, lu jo plača kraljevski dvor vsako leto hrvatskemu gledališču, zvišal na 40.000 K. — Ruski duhovnik umrl v Gorici. V soboto so pokopali v Gorici mladega ruskega duhovnika Viktorja Babiskega, ki je prišel pred tedni iskat zdravja v Gorico. Star je bil šele 27 let. — Nesreča na progi. Železniški uslužbenec Ivan Lubej iz Solkana je padel na železniški tir, kjer ga jc zadel železniški voz in mu stri desno nogo. Lubeja so operirali in mu odrezali nogo. — Vojaška in civilna smuška tekma v Bohinju, ki se bo vršila v nedeljo dne 15. t. m. v okrožju Črne prsti, bode velezani-miva. Včeraj se je pričela markacija nad 8—9 km dolge proge in sc konštatiralo, da so snežne razmere prav dobre, v višjih legah celo prašni sneg (Pulverschnee). Vsi tekmovalci se zbirajo v nedeljo zjutraj ob 7. uri pred hotelom »Triglav« in je skupni cdhod na start ob pol 8. uri zjutraj. Danes zjutraj se nam brzojavlja iz Bohinjske Bistrice: Tu sneži, sankališče izborno. — Vreme v Trstu. Medtem ko smo imeli že štiri tedne lepe pomladanske, po večini solčne dneve, je v sredo okoli četrte ure legla gosta megla, ki gotovo ne bo tako kmalu izginila. — Nov odvetniški red na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo: Vlada bo saboru predložila zakonsko predlogo o preosrvvi odvetniškega reda. Dosedanja triletna pripravljalna doba naj bi se zvišala na 7 let, stallum agendi pa naj bi ostal. Zadnje dni so zato ponovno zborovala pravniška društva in slušatelji prava na zagrebški univerzi ter sklenili resolucije, ki zahtevajo, da se odpravi numerus clausus in stallum agendi, kakor tudi, da se pripravljalna doba zviša samo na 5 let. Resolucije zlasti povdarjajo, da načelo stalluma nasprotuje dostojanstvu in svobodi odvetniškega stanu in se odvetniška mesta le prevečkrat izrabljajo za politične kupčije. LMoosKe novice. lj Za trg Tabor! V predvčerajšnji seji občinskega sveta je občinski svetnik S. L. S. Janko Nep. Jeglič izjavil: O trgu Tabor sc je v zadnjih dveh letih večkrat govorilo v tej zbornici. Izražala se je ob takih prilikah želja, naj se čim prej regulira primerno svojemu namenu. Namenjen pa je bil dotični prostor edino za park. V ta namen ga je občina pač dobila. Te misli so bili in so še danes vsi hišni posestniki, ki so kupili parcele v bližavi za ta park določenega prostora. Naravnost kruto bi bilo, če se z novimi stavbami zapre dosedanje hiše, katerih lastniki so zidali na tistem kraju le v trdni veri, da imajo svoja stanovanja neposredno poleg parka. — Splošen klic vsega šentpeter-skega prebivalstva je: park naj se uravna v sedanjem obsegu. — Tu ni strankarstva, ampak potreba ljudstva, zahteva, da dobimo Šentpoterčani primeren prostor za dnevni oddih odraslim in za igrišče otrokom. — Če je torej občina dobila prostor in — kakor se čuje — deloma zastonj, z obljubo, da napravi tam park, bi bilo pač malo čudno, da bi sedaj delala ž njim kupčijo in stein oškodovala za tako željen lep z zelenjem nasajen prostor ljudstvo v šentpeterskem okolišu. S 26 m širokim parkom bo ljudem malo ustreženo, zato predlagam, da ostane ves prostor za park, kakor je bilo prvotno določeno. Magistratna večina je seve, bila drugega mnenja. Upajmo, da mnenje ma-gistratne večine končno vendarle nt* obvelja. lj »Turški križ« v Ljudskem domu vprizori v nedeljo 15. febr. Izobr. društvo Udmat-Moste. Igra nam slika dogodek iz časov, ko so imeli pradedje naši braniti rodno grudo in najdražje svetinje naroda proti dvema sovražnikoma: proti razširje-vavcem lutrove krive vere in proti roparskim Turkom. Ljubezen do doma in zaupanje na pomoč od zgoraj je krenilo pra-dede v težkih, mnogo žrtev zahtevajočih bojih. — Igrokaz je poučen in zanimiv; podžiga že igravce same, pa tudi pri občinstvu ne more ¡zgrešiti lepih učinkov. — Predstava se prične ob 7. uri, konča pred 9. uro zvečer. lj »Veleizdejabka« afera v Ljubljani. Zagrebške »Male Novine« poročajo, da je Th eimerica dr. Oražna baje obtožila, da je, ko je bil kot zdravnik v Srbiji, Srbi4 obljubil pomoč slovenskega Sokola v s'ucaju vojske med Avstrijo in Srbijo. — Odvetnik dr. Kokalj je odložil zastopništvo gospodične Theimer. lj Poročil se jc gosood dipl. ogr. Al. Jamnik, adjunkt c. kr. kmetijske družbe Kranjske z gospodično Angelico Simon iz Vrhnike. Bilo srečno! I i Sr.lezijanec pri cesarju. V »Wiener Zeitung« dne 11. t. rn. beremo: Cesar je sprejel v avdijenci salezijanskega duhovnika Don Michelangela Rubino. — Don Ru- bino vodi tržaški salezijanski zavod in je lani bil s $alezij?nsko godbo na katoliškem kongresu v Ljubljani. Kakor se vidi, Se tudi cesar za blagotvorno delovanje salezi-jancev za mladino zanima. lj Šentpetersko okrožje »Orla« je priredilo preteklo nedeljo v Ljudskem domu predstavo »Oderuštvo in dobrota«, o kateri moramo reči, da je nad vse pričakovanje vspela. Igra sama je prevod iz nemščine, ki se odlikuje po lepi slovenščini; prirejeno za slov. oder jo lahko štejemo v vrsto najlepših ljudskih iger, odlikuje se vsled lepih dramatičnih prizorov, ki so tudi pri nedeljski vprizoritvi dobro učinkovali. Omenjamo naj le prizor ob nevihti, ali ob vrnitvi Štefana, ki sta naravnost očarala občinstvo. Pohvalo moramo izreči igralskemu osobju, v prvi vrsti pa režiserju g, Poženelu, katerega zasluga je, da so tudi prizori s komparzerijo dobro vspeli, kjer je treba v vprvi vrsti skupnega in živahnega igranja. Ugajale so posebno pevske točke, delo konservätorista g. Zdešarja, vsled pristnih narodnih motivov. Polnoštevilno občinstvo ni štedilo s pohvalo, kateri se tudi mi pridružujemo z željo, da vidimo še več takih iger na odru Ljudskega doma. lj Poročil se je danes g. Janko Pirnat, revident c. kr. južne žel. v Ljubljani z gospodično Pepco Rozmanovo iz Trnovega. lj častno svetinjo za 40-letno zvesto Službovanje je podelil kranjski dež, predsednik Mariji Sajovic, ki služi pri vpoko-jenem gosp. dvornem svetniku dr, Jožefu pl, Račiču že 40 let. lj Reduta mask avstrijskega morna-ričnega društva — krajevna skupina Ljubljana. Za to prireditev, ki se vrši dne 14. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« vlada veliko zanimanje in obeta postati ta večer vesela elitna veselica, Maskiranje ni obvezno, vendar so domino-kostumi in druge lepe maske dobro došle. Gospodje so naprošeni, da pridejo v fraku ali smokin- gu- Ij Podružnica Ljubljana I. društva drž. uslužbencev ima svoje redno občno zborovanje v nedeljo dne 15. svečana 1914 popoldne ob 3. uri v prostorih restavracije »Pri novem svetu« na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Ker so jako važne točke na dnevnem redu, pričakuje se, da se gg. člani tega zborovanja sigurno polnoštevilno udeleže. Vabljeni pa so tudi cenj. rodbine in prijatelji članov. lj Konec sveta se bliža? Ogromen komet ali repatica z več tisoč kilometrov dolgim repom drvi naravnost proti naši zemlji ter jo razprši v prah in sip. Vse kar živi in raste bo poginilo. Učenjaki zvezdoznanci trdijo, da bo zemlja v trenotku zgorela ali pa da hipoma zmrzne in se izpremeni v led. Mogoče je pa tudi, da se zemlja razleti na milijarde koscev, ko trči vanjo strašna repatica. Gotovo je, da bo v 8 dneh vsega sveta konec. Ljudi se je polastil seveda grozen strah in obup. Nekateri se hite pokoriti, prosijo odpučanja one, ki so jih žalili in jim krivico delali, — drugi se spuntajo in razgrajajo, — posli se upirajo gospodarjem, — skopuhi so postali radodarni, — čmerni si-tneži so se izpremenili v veseljaške krokarje in vsesplošna enakopravnost zavlada na svetu. Vse križem se pobrati in posestri. Na zemlji zavlada strašna zmešnjava, ki donaša vsaj nekaterim srečo in zadovoljnost. Črez osem dni pa se pokaže, da je ljudi prav grdo potegnil poreden žurnalist, zakaj osmi dan je bil 1. april. Zdaj se morajo popravljati zmešnjave in zabava gre dalje, dokler ne naznanijo časopisi nove repatice. Doživeli smo že večkrat tak strah in trepet, v nedeljo zvečer pa ga bomo gledali na odru deželnega gledališča, kjer se uprizori velezabavna predpustna burka, ki bo gotovo vzbujala najveselejše razpoloženje. »Velika repatica ali konec sveta« se je igrala na Dunaju, v Gradcu, v Berolinu in tudi drugje neštetokrat, ker je izredno ■ugajala. Zato se nadejamo, da bo tudi Ljubljančanom zelo všeč. lj Prijeti vlomilec. Ko se je v nedeljo trgovec s čevlji Milan Škerlj vračal domov, zapazil je pri vhodu v hišo med vra-tmi njegove prodajalne skritega moža, ki jc ravno poizkušal z vitrihom vlomili v prodajalno. Prijel ga je in izročil policiji. Vlomilec je že večkrat predkaznovani ključavničarski pomočnik Franc Ravnikar iz Suhora, občina Stara Loka. lj Od južne železnice. Umirovljen je revident Adolf Schnabl v Ljubljani (kurilnica). Asitent Alojzij Michitsch je iz Tržiča prestavljen v Ljubljano. lj Nezgoda. Ko je dne 10. t. m. 21Ietni ključarski pomočni Franc Nebec v Toen-nisovi tovarni prenašal iz monterske delavnice z drugimi delavci težak že'ezen drog, je pri privzdigovanju zadobil take notranje poškodbe, da je moral iskati pomoči v deželni bolnišnici, lj Siloviti oče. Predvčerajšnjem zvečer je na Tržaški cesti v hiši štev. 24 stanujoči brezposelni ključavničarski pomočnik Ka-rol Götz zaradi neke malenkosti v zaprtem stanovanju svojo 6lclnp hčerko ncusmiljc- tforo, no pretepava'. üek'ica ie klicala na pomoč. V hiši stanujoče stranke so prihitele zraven in poklicale tudi v bližini službujočega stražnika, kateri je rešil deklico iz mučnega položaja. Neusmil eni oče se bode moral zagovarjati pred sodnijo. lj Umrli so v Ljubljani: Florijan Pleveo, prosjak, 73 let. — Janez Lan-genwalter, kaj žar, -38 let. — Fran Ren-ko, rejenec, 5 dni. — Josip Antonin, delavec, hiraisc, Gl tet. - Frančiška t razni k, zasebnica, 64 let. — Helena Etölet Ž8na zidarske&a Pomočnika, Telefonska in iirzoluvna poročila. PATRIJOTIČNA MANIFESTACIJA OBČINSKEGA SVETA V PRAGI. Praga. Župan dr. Groš je sklical izredno sejo obč. sveta, v kateri naj se da novemu mostu pri Rudolfinumu ime »Most nadvojvode Frana Ferdinanda«. K seji je prišlo 55 obč. svetnikov, črno oblečenih. Vseh občinskih svetnikov je 89. Od opozicije je bil navzočen samo en član. Predlog županov je bil soglasno sprejet, nakar je župan to brzojavno sporočil nadvoivodu in mu zagotovil udanost Prage. Radikalni listi s tem niso zadovoljni. »Samostatnost« prinaša članek »Husova Praga« in pravi, da je pričakovala, da se most imenuje po Husu, PRINC WIED NA DUNAJU. Punaj. Princ Wied je danes zjutraj došel na Dunaj in se je v dvorni ekvipaži kot cesarjev gost odpeljal v »Hotel Imperial«. Opoldne je grof Ber-ch^id priredil princu na čast obed. Popolcinp sprejme princa cesar Zvečer bo princu na čast -ečerja na dvoru. Dunaj. Pri dohodu princa Wieda je princa na kolodvoru pozdravila tudi tukajšnja angleška kolonija s klici -Živio albanski kralj!« Cesar je princu Wiedu podelil veliki križ Štefanovega reda. Tukajšnja albanska kolonija izraža željo, naj se princ Wied ne proklamira za kneza, ampak za albanskega kralja, ker besede princ albanski jezik ne pozna in je tudi že Skander beg imel naslov »kralj«. Besedo »prince« (knez) je albanski jezik še-le pozneje dobil na posodo. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V LVOVU, Lvov. Demonstracije brezposelnih so se včeraj tu še nadaljevale. Na ve'ikem trgu so mora'i zapreti vse prodajalne. Zvečer so poklicali voiaštvo; kavalerijske patrulje jahajo po ulicah. Ponavljajo se veliki izgredi, katerih pa ne uprizarjajo brezposelni delavci, temveč vsakovrstni sumljivi e'ementi, ki pleni'o oo tfost'nah, trgovinah in zlasti žg?n'ariiah. Priie'i so 170 oseb, med njimi 70 t^kih, ki so bili že često kaznovani. Nekoliko stražnikov je ramenih, Deže'ni maršal ie ob'irhil, da dobi 300 do 400 delavcev te dni dela pri vodnih regulacijah. Z ozirom na cestne demonstracije je trgovska zbornica s'^enila prositi vlado, naj pospeši javne stavbe. ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE. Dunaj. Danes se fe vrši1 o konečno žrebanje 4. razredne 'oteri'e. Glavni dobitek v znesku 100.000 K je zadela srečka štev. 72.747. DobPek 50.000 K srečka št. 80.811. Dobitek 40.000 K štev. 3399. Po 10.000 K dobe številke: 20425, 72.980. Po 5000 K dobe št ex,: 12.842, 46.176, 65.850, 99,181. Po 2000 K dobe številke: 1040, 2535, 22.171, 32.434, 35.854, 59.781, 79.385. Po 1000 K dobe številke: 9461, 17.533, 18.742, 35.895, 61.390, 76.382, 81.291, 97.842. RAZNE GOVORICE GLEDE AVSTRIJE, VATIKANA IN SRBIJE. Rim. Laški listi pravijo, da sla bila te dni kardinala Vincenc Vanulelli in De Lai, nadalje nuncij na Dunaju Scapinelli in ms. Rannucci ter veliko drugih oseb v Vatikanu od Avstrije z visokimi redi odlikovani, baje zalo, ker je Vatikan avstriiski Protektorat nad katoliki v Albaniji in Srbiji zopet potrdil. Govori se tudi, da je kard. Merry del Val orivatne pogovore s srbskim delegatom fdede konkordata te dni kratkomalo pretrgal. Gotovega pa se ne ve nič in so to le kombinacije. GLAVNI NABORI ODGODENI, Dunaj. »Militärische Rundschau poroča, da so vsi glavni nabori odgodeni na nedoločen čas. NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI. Berolin. Na nekem banketu je včeraj državni kancelar imel srdit govor proti socialni demokraciji. Dejal je, da ž nji ni mogoče nikako paktiranje, ampak samo neizprosen boj, v katerem naj se združijo proti njej vsi resni elementi v državi. KONGRES BALKANSKIH DRŽAV. Peterburg. »Rječ« pravi, da bo v Atenah kmalu nov kongres balkanskih držav, katerega se udeleži tudi Črna BULGARSKE VOLITVE. , r! Sofija, Minister za notranje zadeve. je izdal naredbo, ki prepoveduje prirejati shode pod milim nebom brez oblastnega dovoljenja in nositi orožje. Opozicija je izdala manifest, ki poziva ljudstvo, naj se ne ozira na naredbe, ker vlada ni izvoljena od sobranja, ampak imenovana od kralja, torej ne-posiavna. MINISTRSKI PROCES. Sofija. Državno sodišče, ki bi bilo imelo soditi o obtožbi zoper stambulovske ministre, se je odgodilo na nedoločen čas. ALEANSKA DEPUTACIJA NA POTU. Bar. Albanska deputacija z Essad pašo ns čelu je došla iz Drača sem, ter se je odpeljala v Rini. Iz Rima se preko Dunaja odpelje v Berolin, da ondi princu W'-du ponudi albansko krono. KOKOVCEV GROF. ( Peterburg. (Uradno.) Za naslednika Kokovceva je imenovan Gorenikin. Car je Kokovceva povzdignil v grofovski stan. Peterburg. Vest, da nameravata odstopiti tudi vojni minister Suhomlircv in Sasonov ni resnična, REVOLUCIJA. London, V republiki Equadcr je izbruhnila revolucija. Uporniki groze bombardirali glavno luko. Predsednik republike je general Leonidas Plaza. MESTNO ZASTOPSTVO POSOJA DENAR. Bsrolin. Tukajšnje mestno zastopstvo jc določilo 300.000 mark za posojilo meščanom, ki so vsled gospodarske krize v bedi. O V PRAGI PBIJETEM MORILCU. Praga. Pri prvem zaslišavanju jc aretirani Leopold Socbcr glede umora dunajske prostitutka Mici Schmidt povedal: Dragocenosti, ki jili je ukradel pri umoru Sclimitovi, je po postv-ščku poslal v zastavljalnico in dobil 300 K. Sochor pa nima na vesii le len clveh umorov, temveč je kradel po hotelih različnih mest in ropal pri prostitutkah v Kolinu, Kutni bori, Časla-vi in drugod. Sochor je rojen leta 1890 na Dunaju. S 14 letom je šel po svetu. V Ljubljani je bil pri naboru, pa ga zaradi srčne napake niso potrdili. Potem je bil pa na nekem angleškem parniku natakar. Končno je prišel v Trst, od kjer je odpotoval v Prago. S Schmiclto-vo se je seznanil 28. julija 1913 na Dunaju. Na potu v hotel sta se že začela prepirati. Ko je odhajal iz hotela, ga je udarila Schmidtova v iice. To ga je tako raztogotilo, da je izgubil zavest in začel daviti Schmidtovo. Ko ji je pobral denar in vrednosti je odšel iz hotela. Danes so zasliševanje ob navzočnosti dunajskega policijskega nadko-misarja nadaljevali, Socher jc pa na-krat spremenil taktiko. Sedaj Socher skoro vsak odgovor odklanja. Gotovo je da je morilec natakarice Ane Muhr v Leopoldovem mestu na Češkem, ni pa še gotovo, da bi bil on res morilec dunajske prostitutke Mici Schmidt, dasi umor sam priznava. Morilec je skoro gotovo dezerter, ki svoje pravo ime prikriva. Praga. Dosedanja preiskava je dognala, da je aretirančevo pravo ime Jožef Loclinsky, da je star 23 let, rojen v Kutni gori, po poklicu krojaški pomočnik in da je meseca septembra 1. 1. elezertiral od polka štev. 36. Dognalo se je tudi že, da on ni morilec dunajske prostitutke Mici Smidt in da se je napačno obdolžil tuli i tega umora. Zahvala. Podpisani izreka prav prisrčno zahvalo veni, ki so v nedeljo H. svečanu v tako obilnem številu spremljali telesne ostanko blago in drago sestre Marije Mirni roj. Oseniak k večnemu počitku na pokopališče v Ljutomeru. Prav posebno pa so šo zahvalim veleč, ¡xix. 14 duhovnikom, visokorod-nemu g. okraj, glavarju pl. Houvard, blngorodnemu g. županu Thurn, vele-cpnjenemu učiteljstvu, si. veteranskemu druš vu, da jo ne.-lo telo svojo kunie; zahvala naj bo drugim društvom kakor tudi pevskemu zboru pod vodstvom g. Zacherl z i ginljivi žalostinki. Zalivulo izreki!m tudi društvu gospa. iz Radgone, predvsem društveni predsednici grofici Wurmhrand. Konečno še iskrena zahvala vsem, ki su mi pismenim potoni izrazili so-žaljo. Sv. Peter pri Radgoni. 450 M. Osenjak ¿upu k. i SANATORIUM • EMONA i 1 .BOLEZNI. I Ji LJUBLJANA • komenskega-ulica- 4 \ ¡¡I SEF-ZDRMNK:pRmraj-D^-FR.DERGANC r* sii'niniM'WfliF'i'ii ET; vsesan walloz i železtiafo .Kina-Tino Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državna mlliliovaivc in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slasl do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom In tnaio-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Babcra! okus. Večkrat odlikovano. Kad 3000 zdravniških sprtimi. -» c. in kr. dvorni doTtavltoQ TRST-Barkovije. Sprejme se takoj spodičnci stara nad 30 let, ki je vešča slovenskega in nemškega iezika v govoru, pisavi in knjigovodstvu ter spreten mesarski pomočnik ki zna dobro sekati in je vajen tudi kupčije. Naslov pove iz prijaznosti uprava .,Slovenca pod št. 458. (Znamka za odgovor!) Sprejme se takoj za boljše (Ho. Več pove Ivan Stupica, krojaški mojster, Dob pri Domžalah, J 465 se If S«Qlsl3iS7S5g protokolirane tvrdke IVAN TOMŠIČ v Ilirski Bistrici proda zaloga v celoti ofertnim potom najboljšemu ponudniku. Zaloga obstoji te železnine, vec sto vreč koruze in moke, i t 6 ¿ji® in galanterijskega blaga itd. ter ima skupno inventurno vrednost 21.514 K 50 vin. Pismene ponudbe z vadijem 1000 K poslati je najdalje do 25. svečana 1914 oskrbniku lconkurzne mase. Ponudniki vezani so na svojo ponudbo do 4. marca 1914: dotlej se iim bo naznanilo, da li se je sprejela njihova ponudba. Konkurzna masa nridrži si pravico zavrniti posamezne ponudbe brez navedbe vzrokov Kupec položiti ima celo kupnino v roki upravitelja konkurzne maso takoj ko se mu naznani da se je njega ponudba sprejela, ter mora obenem s nolo-zitvijo kupnine prevzeti in odstraniti vso zalogo. V slučaju nepovolin^alt nre- polagafo.0 ZaP VUUij 1000 K V Pdd mase in »e b0 z zalogo zopet ril čaha 1914VentUrni Z8pisnik in zaloSa sta v uradnih' urah na ogled do 25. sve- " Oskrbništvo konkurzne mase ne prevzame nobenejra iamstvn 7.n knkc,. vost ah množino zaloge po inventurnem zapisniku. ■ Dr. Alojzij Žnidamč, kr. notar v Ilirski Bistrici kot upravitelj konkurzne mase. Nizke cene! in Htfijit sikne, medno Use, perilo J. dr. ni 347 Zahtevajte vzorce! Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. i! 4 dni! «a- S fotografiCnim ratom na bojiSčn. -s Krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki. Posneto v vrstah bojujočih se armad. ===== Vioreo lavarovan. Eno uro trgfajoCe prEíisfaiüE 1.1 usaS« dan ob 3., 'i., 5., 6., 7., 8. in 9. \y. ,. :V - Nekaj glavnih prizorov: Infanterijskih krogelj streli v prsi. — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum krogljc. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bajo-nctni ubodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije__Rr- tderija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granate. Radi velikih nabavnih stroškov zvišane cene. Se dob/v 9 vseh lekarnah a K.n - Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,p o influencš. Kdo rictj jemlje Sirolin ? 1. Vsak, ki trpi na trajnem kašlju. Lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti. ,2. Osebe s kroničnim Uafarom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi,katerim Sirolin zna/no olehča naduho-H. Skrofuzni otroci,pri Katerih učinkuje5irolin z. ugodnim vspehom nasplošni počufek. i4aRocHt< 6asel "HT,,I„,| MiU.t I f j ,.« .MM,, Tagcioosu C. kr. ministrstvo za deželno hrambo. K dep. XII., št. 160 iz 1914. Dunaj, v januarju 1914. V® Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1911. dobavo nižje navedenih topničarskih potrebščin v naslednjem seznamku, potom jav-jiega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb. 1. Na ustne, brzojavne in telefonske ponudbe se ne more ozirati. 2. Pismene ponudbe morajo dospeti najkasneje do 19. februarja 1911, ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju I, Babenbergerstrasse 5, pritličje. Pri imenovanem ministrstvu (III. nadstrojc, uradna soba št. 128.) se bodo 'te ponudbe clnc 19. februarja 1911. ob 10. uri 15 minut dopoldne komisijonalno ocl-•prle. Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostovati ofertni raz-ipravi. 3. Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od ministrstva za deželno brambo le pismenim potom bržkone do 1. aprila 1911-.; vprašanja precl tem pismenim obvestilom so nedopustna in so ne ozira na nje. 4. Sklenjena pogodba sc ugotovi z izdajo pismenega obvestila k točki 3, s katerim sc ponudniku sporoča, da jc sprejeta njegova ponudba. Formalna pogodbena lista sc sestavi le na izrecno zahtevo ponudnika. 5. Ponudniku jc na prosto dano, staviti ponudbe tudi le na posamno vrsto (zaporedne številke) zaznamka in pri vsaki vrsti na manjše množine (kosa itd.) kol je razpisano. Ponudnik more tudi v ponudbi navesti, ali in katere vrste (zapored, štev.) more z ozirom na racijonalno vporabo surovin (n. pr. pri usnju) prevzeti v dobavo le skupno z drugimi vrstami. Ponudbe, ki se glase samo na kose (garniture i. t. d.) in ne izrecno tudi na množino (število kosov itd.), ki jih moro ponudnik dobaviti, oziroma hoče dobaviti, sploh ne morejo priti v poštev. Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico sprejeti ponudbo tudi le glede posamnih od več ponudenih vrst ali glede dela dobavne množine. 6. Ponudniki smejo sami določati cene; pri imenovanju ponudenih topničarskih potrebščin se jc strogo držati obče rabljenih oznamenil (imen) in navesti tudi treba brezpogojno številko dotične vrste. Prvo polovico dobavne množine vsake vrsle je dostaviti najkasneje do 15, junija 1914., drugo polovico pa najkasneje do konca julija 1314., pri deželnobraml bnem skladišču na Dunaju X. okraj Arsenalstrasse 5 (bližu deželnobrambne oroT žne zaloge); v tej zadevi sc jc treba vselej pravočasno sporazumeti z dcžclnobranu bnim skladiščnim zavodom. Ako se roki ne drže, sc odtegne za kazen 15% zaslužene vsote in zakasnel tiobavitelj pri prihodnjih dobavah nc pride več v poštev. Radi nujne dobave se more ozirati lc na zanesljive in izkušene dobavnike 7. Med letom 1914. more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večj M 5 futeral za baterij, krožna merila, 2 m paliee ! 99 j 100 1158 ?> brzd z otiračo 18 274 » M 5 kljuk za snemanje pokrova 98 n brzd brez podbradnika z deljenimi palčieami 19 56 n M 86 navorov i 101 397 n brzd za jahalno konje i i kos t 20 144 i> M 63 navorov j 102 92 a M 68 pasov za konjsko opravo 21 16 n M "A navorov, cevnatih 103 2456 » pasov dolgih 22 32 » 237 cm dolgih navorov j 104 904 pasov z zaponkami 23 128 n M o vrčev pločevinastih za olje i 105 28 a prtovnic prostih trebušnih 24 128 | n | 8 cm M 5 pokrovov za topn. žrela z jermenom iz nar. usnja | 106 1920 tt M 99 prtovnic za gornji del sedla 25 470 n M 75 verig za vlečenje I 107 2990 a M 68 prtovnic za spodnji del sedla 26 57 1 » 8 cm M 5 hladilcev za topniške tulce j 108 80 n M 68 prtovnic za sedla pri težkih vprežnih konjih 27 68 JJ 8 cm M 5 plaSčev za zapahe i 109 1824 tt M 6S povodcev za opremo 28 128 » zaskočnih nožev I 110 2784 5» M 68 povodcev zu hlev 29 176 garnitur 8 cm M 5 lesenih zamaškov garnituro 111 482 » vel. št. 1 podbradnikov j j 30 24 kosov — M 5 kompl. ročnih sesalk za glicerin kos j 112 1031 U vel. št. 2 podbradnikov 1 1 31 57 » M 5 lat za merilu, 1 113 820 ti vel. št. 3 podbradnikov 32 24 garnitur 8 cm M o ključev za lafete garnituro 114 480 tt verižic za hlevne povodce 33 272 kosov 116 m dolg. vrvic za. potezanie z zadrgo in k ara b in. kos i i ! 115 1816 parov blazin zasilnih za komate -- par ; 34 216 vrvic za obešanje merilnih plošč j 116 320 kosov škripcev, natikalnih, s pušico in cevko, ogl. kos 35 320 vrvic za obešanje tempir. ključev, prost. ! 117 320 1 n škripcev, natikalnih, s pušico in cevko, polokrogl. 36 72 M 5 ključev za \ijake i 118 32 » škripcev, natikalnih, s pušico in 2 cevkama odpor. 37 10 »> 8 cm M 5 ključev za vijake za zavor, cilindre 119 3648 - - - - - ----- osmičastlh zadrg 38 176 a M 99 ključev za vijake pri užigaleih 120 397 It M 92 oglavov za jahalne konje 39 57 M 5 izvijačev 121 1808 „ M 13 adj. komatov za prest. 40 462 » poteznih konopcev 122 48 ! 0 M 96 vajetov dvojn. križnih, z ročnikom 41 544 n M 5 S-kljuk I 123 928 rt ...........1 blazinic za gonijo prtovnico •12 32 » M 9 stojal za merila. 124 14 j t blazinic za gornjo prtovnico adapt. 43 1490 j —-----.] n motvozov za privezavanje 125 416 rt jermenov adjust. prsnih 15 35 n M 09 kompl. priprav za ojne tračnice S 126 862 it M 99 jermenov za privezovanje vrečic za oves 104 n M 5 dvodelnih otiralcev i 127 92 rt M 99 jermenov vratnih 17 176 it M 63 okovanih drogov 128 1163 garnitur M 99 jermenov za zavoje garnituro ! 48 16 :t M 97 okovanih ojes 129 920 kosov M 68 jermenov križnih vodilnih kos J 49 96 a M 5 okov. ojes za prednjo opremo 130 004 tt M 68 jermenov križnih za konje s sedlom 50 51 182 j *.t M 99 brez M 11 dritljev okov. ovitih za varstvo konj 131 920 a jermenov hrbtnih 136 i ti M 99 peres ovitih za varstvo konj 132 1894 tt M 99 jermenov za hlevna stremena 52 24 j garnitur M 5 zavojnine za orodje zadnjega voza garnituro 133 2398 rt M 99 jermenov za stremena 53 JjT 56 57 624 kosov M 5 pregrinjal za prednjo opremo topn. baterij kos 1 | 134 416 tt M 68 jermenov za obtok 44 j pregrinjal za provijant. vozove 135 416 tt jermenov za zadržavanje 16 | 8 cm M SA pregrinjal za municij. vozove 136 3688 n osmičastih obročkov 331 ! j> i 8 cm M 5 blazin za sedeže na prednji opremi 137 888 ?i obročkov za križna jermena z dvema pritr. jermen. ' 58 152 | JJ JI 5 ključev za prednjo opr. z verižico tn vijakom 138 416 tt obročkov za zadržavanje 59 164 it cokolj, desnih 139 554 tt M 99 sedel velikost št. I 60 61 1408 ti M 5 zavor s 4 pritrdiln. vijaki in maticami 140 545 n M 99 sedel velikost št. II 88 M M 3 zavor, kompl. železnih 142 143 36-48 a i M 68 zatikačev zadnjih 62 32 j it 1 M 99 zavor kompl. za zadnji del voza 3616 a M 68 zatikačev prednjih 64 488 it i 2-6 cm šir. 68 cm dolgih jermenov za pripenjanje 144 3160 a M 68 konopcev dolgih 65 330 n 2'6 cm Sir. 115 cm dolgih jermenov za pripenjanje 145 C24 tt M 68 konopcev adj. dolgih 66 864 » j JI 73 jermenov za privez, konj s klinom 146 6028 it M 68 konopcev za vprego 67 528 | garnitur M 5 jermen za porabo pri zadnjem delu voza garnituro j 1 147 124S tt M 68 konopcev adj. za vprego 68 540 » M 5 jermen za sprednjo opremo 148 210 j »5 adj. vrvi nosilii. za oje 69 164 kosov M 63 jermen za naslonilo 1111 j j kos i 149 —--1 1816 r> M 99 tornister za sedla 70 335 ! star. vrste obročkov za led 150 16 I n ......... ........——■ ■■ — J M 10 brzd, kompl. črnih, oiirač 71 72 i» obročkov za led za M 88 -,a tienske vozove 151 -:—j 936 j tt M 96 vajet zunanjih ročnih 72 40 j n motvozov za privezavanje vozn. plaht na obroče 152 904 n M 6S vajet notranjih ročnih 73 272 . „ konopcev za plahte 153 1131 a M 9:1 vajet za ojesa 75 klinov za jekl. otle osi vel. št. 11 e i pritrd. vijaki 154 429 a M 92 vajet za uzde, lahkih 76 368 M 5 žebljev za naslonilu 155 397 n M 70 sprednjih oprem za jahalnega konia 77 1 „ M 86 žfihljov z» naslonila 156 1018 vrcuc za oves 78 32 | M "A žebljev za naslonila pri topn. vok.u i ! 157 i 1500 ; a vrečic za ozobce 79 33 1 „ M V. žebljev zo nnslonlln pri ščitn, vozn 158 ■ 103? 1 n platnonih veder za vodo . cs i s iS i >J 151 16: SI i 192 1079 evllo liOSOV O z n a m e n i 1 o konopčastih spon zn na noge Cene na; se ponudijo aa 1 U ¿t \ O — H/1 1 23t ! .1 Število 64 kosov Oznamenilo zaponk za zadrževalni jermen Cene naj se ponu-dijo za kos 16£ 16-1 904 101<> n m M 99 spenjal M 84 voznih bičev - 2:f> ; ¡ 23P i 230 29920 105952 kg kosov n .SO mm debelo četverokot. jeklo za kovanje privija! ozobcev, ostrih za jahalne kenje* j * Ponu dijo na se tiid jekleni ozobci kg ■—.— - 16S 48 »» M 84 dolgih voznih bičev | 240 29920 ji privijal ozobcev, topih za iahalne konip j 100 kosov 161 167 1712 48 n ji velikih okovanih količkov za konje M 75 okovanih količkov, sprednjih 241 ! 242 105568 12 jj kg privija 1 ozobcev, topih za vprežne konje belega čina za vnripnia { 168 j 169 1549 920 ii ji obročkov za privezavanje konj vreč za 1-2 h! ovsa ! 243 244 12 12 kosov jj usnja lahkega črnega, gladkega usnja težkega črnega, gladkega kg kg I 170 448 m adj. vreč za l'2hl ovsa za jah. opravo 245 12 jj usnja lahkega črnega, kravjega in kos 171 2784 ji ključev za ozobco 247 480 jj 96 cm Sir. 80 cm dolgega domačega nlntnn 172 3047 jj 8 m dolgih vrvi za povezovanje krme i 248 176 m 95 cm šir. platna za blazine m 173 174 1099 2872 ii ji konjskih česal z ročnim jermenom torb za klajo 1 249 i pr n 72 160 jj 96 cm šir. impregn. olivno zelenega platna za jadra I 175 64 i » dolgih povodcev (long/) 251 56 - jj 12. sukanca za povezovanje 30. sukanca za šivanje klobčič 1 j 176 64 11 bičev za poduk j 252 8416 m 5 mm debelih navadnih vrvic m 177 108 11 M 10 kompl. brzd-otirač 253 208 kg finega konopnega prediva kg 178 184 j» vajet za privezovanje 1 254 160 klopčičev močnega surovega sukanca za sedlarje klopčifi j 179 i— 16 11 M 8 položnih mostov kompl. (model se šele določi) 255 288 kosov 118 cm dolgih smolnatih bakelj kos : 180 16 11 Škripcev za potezno vrv 257 61 kg goveje in telečje dlake j 181 128 i vini za rtriteljne | 258 16 11 8. stearinovih sveč za vozne svetilke ; 182 16 » 60 m dolgih. 20 mm debelih vrvi za vprego i 260 3-6 n navadn. kolofonije 184 16 » M S kompl. opazovalnih lestev I 261 7-2 ii lepa za mizarje 185 432 11 M S!) kladiv s sekiro 262 1192 n olja za topove kg 186 488 n M 77 krampov z ročnikom kos ! 263 108 ii rafin. ripsnega olja 187 944 ii M 77 lopat z ročnikom I 265 200 i* mazila za kolesa 188 250 •• lopatic | 267 272 v mazilnega mila prost, smole 189 56 •r 8 cm M 5 pločevinastih škatelj za nadom. gost. 269 224 n surovega vazelina 190 8 ii škatelj v.n opremilo čistilo 273 160 kosov 45 mm šil za motvoz, brez ročaja 191 104 H futeral za GO cm ročne žage, razrtelne | 273 160 ii 65 mm šil za motvoz, brez ročaja, ! 192 48 ii M 5 futeral za šofconie plahte 1 274 32 ii svedrov polžastih 4 mm z ročajem » 193a 32 ii denarnih kaset za baterije i 275 32 ii pil 15 cm trikotn. brez ročaja 194 192 ii zabojčkov za svinčenke I 276 32 n pil 20 cm ploskih z ročajem 195 32 * ii torbic za zemljevide 277 3720 ii M 13 ključev za komate 196 8 ii M 5 skrinjic za orodje 277a 1048 ii komatov I 197 96 ii 8 cm M 5 zabojev obtežilnih * * s polnil, vred i 278 56 » sekir za sekanje, z ročajem 198 ——— 8 ii zabojev okovanih za služb, spise i 279 16 ii M 99 podkovnih kladiv z ročajem j 199 68 ii M 5 zabojev za živila ¡ 280 16 n M 99 rezil za sekanje 1 200 64 j ii zabojev okov. celih za puškine patrone 281 32 ii ravnih jermenar. nožev brez ročaja j 201 18 | ii zabojev okov. celih za konj. zdravila 282 33 19 vpognjenih jermenar. nožev brez ročaja 202 57 ii 8 cm M 8 zabojev za potrebščine 283 160 ii 11 cm šivank za prišivanje 203 11 ii 8 cm M 8 zabojev za nadom. potrebščine 284 400 ii 63 mm šivank za jermenar.je 204 24 ii 8 cm M 5 zabojev za ključavn. orodje 285 400 91 69 mm šivank za jermenarje 205 16 ii zabojev za 60 kg maže 286 400 71 36 mm šivank za sedlarje 206 32 n 8 cm M 5 zabojev za mažo št. 1 287 400 11 40 mm šivank za sedlarje i 207 24 | 99 8 cm M 5 zabojev za mažo št. 2 289 80 r> M 99 strugal za podkovani e 208 32 n zabojev za signalne svetilke 290 8 99 60 cm razdelnih ročnih žag 209 112 91 M 5 zabojev za telefon 291 48 19 M 99 potezalnikov za. kline 210 288 11 8 cm M 5 zabojev za oskrbov. potrebščine 292 16 99 M 5 universal. ključev za vijake kos 211 40 garnitur 8 cm M 5 pušic in klinov za rez. vijake garnituro 1 293 64 91 19/23 mm navadnih ključev za vijake 212 246 kosov prožnih zapon za M 99 za oglavni jermen 294 40 99 M 99 kompl. nakovalnega orodja. 213 1360 n podkev velik. št. 1 za jahalne konje 295 8 91 kompl. sedlarskega orodja za baterije 214 2970 ii podkev velik. št. 2 za jahalne konje 296 8 11 M 5 kompl. ključavn. orodja za bateriie 215 2Ö30 ii podkev velik. št. 3 za jahalne konie kos 297 8 11 M 5 kompl. kovaškega orodja za baterije 216 6858 D podkev velik. št. 3 za vprežne konje 298 8 11 • kompl. kolarskega orodja za. baterije 217 9736 ii podkev velik. št. 4 za vprežne konje 299 16 99 M 99 klešč za odščipanje roga 218 10978 ii podkev velik. št. 5 za vprežne konje 300 16 ' 91 M 99 klešč za podkovani e 219 109936 ii žebljev podkovnikov št. 2 301 16 99 M 99 šestil za dviganje 220 222648 ii žebljev podkovnikov št. 3 300 kosov 303 144 11 odej iz bičja 221 109920 n žebljev podkovnikov št. 4 1 304 32 11 topničarskih znstav za signale s prevleko 222 16000 r> žebljev navadnih, krajnih 305 32 V pločevinastih steklenic, lakir. za 30 kg 223 16000 TI žebljev za sedlarje 100 kosov 306 192 91 pločevinastih steklenic za olje za ročne svetilke 224 16000 19 .30 mm dolgih nav. ključavnic, žebljov | 307 56 99 M 86 pločevinatih vrčev za olje 225 40 garnitur 8 cm M 5 rezervnih zakovnikov garnituro 308 80 91 plezalnih vrvi z obročki 226 96 I kosov obročkov vdevnih, črnih k osem za nosilne vrvi 309 576 j» M 8 ročnih svetilk 227 528 71 obročkov vdevnih, počrnjenih majhn. polokrogl. 310 544 99 ročnih svetilk za jezdece z jermenom in zanjko 228 352' | ii obročkov vdevnih, pocinjenih oglavnih 311 32 99 pločev. svetilk signalnih za topn. z oljn. lučjo 229 528 n zaponk pocinjen. št. 1 brez kolescev 313 288 11 nožnic pločevinatih zn smolene bnkljo 230 528 11 zaponk pocinjenih št. 2 brez kolescev : kos 316 400 19 robcev za signal, zastavice za jezdece 231 528 n zaponk pocinjenih št. 3 brez kolescev 317 1008 garnitur oprav za šotore garnituro 232 352 ti zaponk pocinjenih št. 2 s kolesci 318 2016 kosov M 5 šotornih drogov 233 352 » zaponk pocinjenih št. 3 s kolesci i 327 11 r> kompl. telefon, postaj, oprav za jezdece sskup le kos 234 352 ii zaponk pocinjenih št. 4 s kolesci i 328 22 91 kompl. telefon, postaj, oprav za nejezdece bloki ¡ 235 120 » znponk zr obtočni jermen 1 329 11 garnitur rezerv, telef. materijal za baterijo Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Ti^arne«. Odgovorni urednik: Jožef Uostinčur, državni poslanec.