Da naš narod ne pogine! Že davna zgodovina nas uči, da so nekdaj na naših tleh gospodovali mogočni narodi, ki pa jih dandanašnji pozna samo še zgodovina. Narodi sol izginili, za njimi je ostalo le ime, o nekaterih pa niti ime ne več. Za njimi smo to našo sedanjo rodno zemljo zasedli mi — Slovenci. Nismo sa pred svetom postavljali s svojo mogočnostjo, pafi pa smo, dasi majhni, v sredi mogočnih narodov obstali, kar je pravi čudež. Obstali pa smo zato, ker so naši predniki, dasi v trpljenju in bojih, ži« veli pošteno, ker so ljubili svoje domače ognjišče< ker se njihova mladina ni udajala strastem, marveč delu in dolžnosti do Boga in svojega rodu. Mogočni so bili Rimljani, ki so nekdaj tod vladali. Mogočni so postali, ko so živeli preprosto in pošteno življenje. Ko pa so prevzeli, jih1 jc hkrati prevzela strast, svoj mogočni tilnik so uklonili v jarem pohote ter so nato izginili, da so napravili prostor drugim mlajšim in svežim narodom. Rimski zgodovinar Tacit, ki je živel že r časih, ko je med Rimljani vladala bela kuga, j« svoje rojake svaril pred razuzdanostjo. Postavljat jim je vzglede v severnih narodih, ki so krepostnega življenja ter se ne udajajo pohoti. Rimljani se niso brigali za te vzglede ter so po svoje živeli tja v en dan. Prišel pa je dan, ko je krepostni barbarski severni narod razgnal gnilo rimsko dr* žavo ter na nienih razvalinah ustanovil novo dr* žavo, ki je postala nositeljica nove krščanske kul« ture. Čistost v narodnem življenju je namreč najsil« uejša pogonska sila narodovih dejanj in njegovega dviganja. »Če smo čisti, smo sposobni, da se dvignemo tja gori do zvezd!« pravi pesnik Dante. Tri reči so človeku ostale od vse krasote, ki jo j* človek užival v raju: zvezde na nebu, cvetice na! zemlji ter nedolžne otroške oči. Nič ni lepšega« kakor tn zadnje. Francoski pisec Rousseau, ki jal mnogo kriv, da se je svet (ako odvrnil od krščan« stva in njegovih moralnih naukov, je vendarle spoznal, kako lepa je čistost mladega človeka. Za« pisal je namreč: »Privedite pred me čistega mla« deniča 18 let, pa vam povem, da je tak mladeniS najlepši okras vsega sveta!« Veliki možje vseh narodov so se vsekdar za» vedali, kaj pomeni čistost za človeka in narodi Ko ce je pred kakimi 60 leti v Italiji mudil slo« veči nemški kipar Achtermann, ga je tedanji itali« janski kralj Viktor Emanue! p#osiI, naj bi mu na« redil kip boginje nečiste ljubezni Venere. Kipar, pa je kralju sporočil ta le odgovor: »Vsa Italija! nima toliko zlata, ki bi me premamilo, da bi šel in napravil kip boginje nečistosti.« Treba pa je velikega junaštva v sredini tega: spačenega sveta ohraniti čisto srce, zlasti ko r vsakem kinu, gledališču, izložbenem oknu. listtf in knjigi kar mrgoli vab, ki mladega človeka va« bijo v nečistost. So ljudje, ki se resno trudijo, da' bi vso mladino omadeževali. Tudi Slovenci imamo lake ljudi, ki bi radi pokvarili vso slovensko mladino. To načrtno dela komunizem, dasi dobroi ve, kako da se s tem izpodkopuje zdrave kore« nine narodove bodočnosti. Pa to njega malo briga, ker mu ni za narod, marveč le za službo satanu. Poleg pravih komunistov so na delu tudi njihovi pomagači, ki se že dolga desetletja javno rogajoi mladeniški čistosti, češ da je o nekaj nemožatega* Ti, ki so sami skvarjcni, tako govore ne iz svo« jega prepričanja, marveč zato, da bi s tem opra« vičili svoje zavoženo življenje. Ni jim mar narod, ne sreča družin, marveč hočejo imeti za svoje za« blode le izgovor, češ, saj je vsak enak. •Slovenska mladina pa naj ve, da je le v čl« stem življenju njena lepa bodočnost za ta in oni svet. Naj tudi ve, da je le na čisti mladini zgraf jena lepša bodočnost slovenskega naroda. Saj menda vsi hočemo, da slovenski narod živil Znamenje sredi slovenske vas i Vojni dogodki preteklega tedna 1'spešui boji v Italiji Nemško u.adno i>oročilo od 6. t. m. govori, da je v južni Italiji bilo zadnje dni slalto vreme, zaradi česar so bili živahnejši boji le po nekaterih odsekih. Zbitih je bilo b sovražnih oklepnikov, ki so tipali naprej ob jadranski obali. Nem-ko uradno poročilo od 7. t. m. naznanja. da so se v gorovju Mignana razvili hudi boji. SoNra/nc nadmočne čete so silno napadale, Nemci pa so izvajali hude protinapade. Nekatere višine so večkrat menjale gospodarja. Boji eo še v teku. Nemško uradno poročilo od 9. t. m. sporoča, da so včeraj na zahodnem in vzhodnem delu tega bojišča bili le manjši boji. Sovražni sunki so bili odbiti, vdori, ki so nastali prejšnje dni, so bili s protinapadi očiščeni. Za višino jugozahodno od V' niifra so boji še v teku. Letalsko delovanje je bilo na obeh straneh živahno. Tukaj je bilo zbitih 16 sovražnih letal, nad Sredozemljem pa b. Nemško uradno poročilo od 10. t. m. pravi, da «e jc soviažnik na obeh straneh ceste v Cassino polastil nekaterih gorskih hrbtov. Boji »o se menjavali na obeh straneh, nakar je nem:kn obrambna črta bila pomaknjena za ne Na ----------- . . več manj-h napadov, ki pa so si' ponesrečiti. Na tem bojišču je bilo zbitih 9 letal, 2 letali pa nad Sredozemskim morjem. Vsi sevjetski napadi odbiti. Ncm-ko uradno poročilo od 6. t. m. naglasa. da so sovjetske čete včeraj ves dan ua- kaj kilometrov nn/aj proti severozahodu. — i vzhodnem delu bojišča so Angleži izvedli padale pri Kerču, da pa ko njihovi napadi bili od nemškega topništva razbiti po večini že pred nemškimi postojankami ter je bilo pri tej priliki zbitih 23 sovražnih oklepnikov. — Južno od Kerču so rumunske čete napadale ter napredovale. lako je sovražno mostišče tukaj bilo spet zoženo. — V velikem Dnjeprovem kolenu je sovražnik v velikih snežnih meležih z nad-močuinii silami znova začel napadati. Pri Krivem rogu in Kremenčuku pa so vsi ti napadi bili v hudih bojih zavrnjeni. Na enem vdornem mestu, kjer boji še trajajo, jc bilo uničenih 80 sovjetskih oklepnikov. — I»ri ("erkasih so nemške čete ponovno odbile sovražne napade ter nekaj skupin odrezale ter uničile. Nemško uradno poročilo od 7. t. m. pripoveduje, dn sovjetske čete včeraj pri Kerču niso več tako silno napadale, pač pa rumiinski napad južno o,l Kerča dobro napreduje. — V Dnjeprovem kolenu je sovražnik svoje napade nadaljeval, bil pa je odbit. Jugozahodno od Dnjepro-petrov^ka je bila uničena večja sovražna skupina. Jugozahodno od Kremenčuka je nemška sila v hudih bojih prestregla sovražne pehotne in oklepne sile. — Pri ("'erkasih so Sovjeti le l«i|j slabotno napadali. Severnovzhodno od kraja Zitomir so nemške čete v napadu napredovale ter zavzele več novih krajev, ki so jih iztrgale sovražniku. — Povsod je letalstvo poselilo v l>oje ter dosezalo dobre uspehe. Nemško uradno poročilo od 9. dccembra razglaša, da so sovražni oddelki, ki so v varstvu goste megle napadali jugozahodno od Dnjcpropetrovska, bili odbiti, jugozahodno o.I Kremenčuka so nemške čete ves dan zapletene v hude boje z na6kakujočim sovraž- Primorci! — G oričani! GLEDE ČASOPISOV »Plovencc«, »Slovenski dom«. »Domoljube, »Bogoljub«, ki vam zopet lahko prihajajo v roke, vas najlepše prosimo, da nam sporočile. če jih prejemale oziroma, da nam sporočite, kdaj jih prejemale, ali jih ('(>-b:va'e v neredu oziroma prepozno. Pišite ni unravo »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 0, Ljubljana. SLOVENCEV KOLTDAR Zrn no vam je že od prejšnjih let, da lastnl-!vo »Slovenca«. »Slovenskega doma*., »Domoliuba« in »Bogoljuba« ter »Slovenčeve knjižnice'. »Svela« in »Obiska« izda vsako ielo najlepši slovenski koledar Slovencev koledar. Tudi letos bo izšel v posebno lepi opremi in z nenavadno bogato vsel. no. Bo gotovo to najlepša in najzanimivejša knjiga na našem knjižnem trgu. — Koledar je lukaka nagradna knjiga za redne zveste naročnike naših listov. Kaiti le ti ga dobivajo po i>o-ebno znižani ceni. Letos je za vse naročnike gori omenjenih listov in knjižnih zbirk ena koledarju 25 lir, za vse druge pa 40 lir. Toda. ker verno, da bi se mnogi izmed vas radevolje naročili na naše časopise, pa še niste imeli pril;ke. smo za vse Primorce na Tržaškem in Goriškem naredili posebno izjemo, da morejo vsi brez izjeme dobiti koledar po 30 lir, če ga naroče do 25. decembra t. I. Zato pišite dopisnico na upravo Slovenfevega koledarja, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. V Gorici pa ga lahko za to ceno do 25. decembra naročite v Katoliški knjigarni, po 25. decembru koledarja za to ceno ne bo mogoče več naročiti, pač pa, če bo še na razpolago, Ic po 40 lir. SLOVENCEV A KNJIŽNICA Tudi to že mnogi vpste, da izhaja v naši založbi Slovenčeva knjižnica, ki se je silno razširila med vsemi Slovenci. Vsak mesec Izidejo 3 knjige, na leto torej 36. Brošinine knjige so za naročnike le po 8 lir. Vsakdo ee lahko naroči na 36 kniig letno, nll pa le na 24 knjig letno. Naročniki na 36 knjig letno dobe na koncu 2 lepi nagradni knjigi, naročniki na 2-1 knjig letno pa 1 nagradno knjigo zastonj. — Tretji letnik Slovenčcve knjižnice je začel izhajati 1. oktobra t. U b la kljub temu Ima še vsakdo čas. da so na ves la letnik Slovenčeve knjižnice naroči. Naročnike na Slovenčevo knjižnico bomo sprejemali še do 15. januarja 1014. Pohitite. ustvarile si lepo domačo slovensko knjižnico in naročite zato Slovenčevo knjižnico na naslov upravo Slovenčeve knjižnice, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. SVET to je slovenska poljudnoznanstvena zbirka knjig. Izhaja mesečno po ena knjiga. — »Svet« je edina slovenska poljudnoznanstvena knjižnica, ki v lepi poljudni besedi razlaga različno znanstveno tvarino iz vseh področji človekovega udejstvovanja. Do sedaj so izšle že sledeče knjige: Denar, Ladje, Slovenske slarosvetnosti, Kako si pridobim priialeljev. S premogom in kovinami po svelu in zgodovini. V pripravi so po fe številne nove knjige iz zvezdoslovja, o odkrivanju Amerike ild. — Za naročnike so knjige le po 25 lir. vezane pa po 40 lir. V prosti prodaji «o občutno dražje. Na zbirko »Svet« se naročile pri upravi »Sveta«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. Primorci! Gnričani! Ne odlašajte, ampak pridno naročajte naše časonise io zbirke knjig, ki smo jih gori opisali! Slnvenfev koledar na jo tako dragocena knjiga, dn jo mora Imeti vsaka slovenska družina. Zato ne odlašajte niti dneva, pač pa ga še danes naročite! Pri tej priliki vam fe priporočamo, da naročite znameniti roman v slikah IVANH0E, ki ga je založilo uredništvo »Slovenca«. Knjigo krasi 205 krasnih podob. Roman naročajte v uredništvu »Slovenca« ali »Domoljuba'. Brofiran velja 35 lir, v poMntno vezan 45 lir. ■>• —'o platno na lepem papirju pa 80 lir. Ne bo vam ža!, čo kupile to lepo zgodovinsko povest. nikom. Pri tem je bilo uničenih mnogo sovražnih tankov. — Na bojišču med Zitomironi in Korostenom se je sovražnik sicer hudo bruni!, ko so gu nemške čelo napudale, vendar ni mogel preprečiti, ila nemške sile ne bi bilo močilo napredovale. — Na srednjem odseku vzhodnega bojišča med Pripjctoin in Bcre/ino ter jugozahodno od Kričeva je sovražnik zaman napadal. Nn nekaterih vdornih mestih so boji še v tekli, drugod pa je nemški napad bil tako uspešen, dn jr v nemških rokah ostalo mnogo ujetnikov. — Tudi pri Smolensku so Nemci izvedli svoje nap.-rtle, ki so dosegli svoje cilje. — Letalstvo je pri Nevelu bilo zelo delavno ter je uničevalo sovražile rele. Sovjeti so tega dno izgubili samo na tem bojišču letal. Nemško uradno poročilo od tO. t. m. naznanja, da so f i r i Kerču nemške čete v naskoku zavzrlp važen vrh. ki ga je držal sovražnik. Sovražni napadi pri Ilerzonu pn so spodleteli. — Jugozahodno od Kremenčuka so včeraj v hudem snežnem niete/u bili silni boji, v katerih so nemške čete preslrcgle vsp so\ružne sunke. Tudi pri Cerknsili je sovražnik znova silno napadal. — Pri ?itomiru in Korostenu je sovražnik sicer ojneil svoj odpor, vendar ni morrl ustaviti nemškega napredovanja, ki je dobro napredovalo. — Med Pripctom in Berezino ter ob Dnjepru je sovražnik sicer napadal, ni pa mogel vdreti v nemške postojanke, ker so njegove čete bile že poprej razbite. KRATKE Nad 120.000 dreves iidovskih nasadov je bilo v Palestini uničenih v preteklem poletju zaradi maščevanja Arabcev. 1,151.000 delovaih dni so Izgubili letos v Angliji zaradi etavk. V Romuniji se imeli tako dobro letino, da razen rac.ioniranja za čevlje in usnje, ni več nobenega racioniranja. V Roslil j« umrl Emeljan Jaroslavski, predsednik boliševiške zveze brezliožnikov. Pred 90 leti je stekel vlak na prvi nemški železnici Nilrnberg—Turih. Na sveti večer bo imel papež nagovor, ki ga bo prenašal radio. Cefki školie so te dni v pastirskem pismu ostro obsodili komunizem. Obvezno zbiranje perja In puha so uvedli v Nemčiji. Izdelovanje mastnega sira je prepovedala švicarska republika, 30% povtfck dosedanjih prejemkov so dosegli tržaški delavci. Kralj Viktor Elaniicl ie sklenil, da se ho odpovedal naslovu resaria Etiopije in kralja Albanije, je poročal radio Bnri. V zadnjem času so podriavili vse špansko zasebne železnice. Letos je minilo 50 let. odkar so stopile v življenje rajlajznovke na Bavarskem. 198 kmetijskih Sol je ustanovila nemška uprava za Ukrajince v Galiciji. Vso letošnjo bombažno setev je oblast zasegla na Bolgarskem. Italija je uradno zanikala, da bi bil pred kratkim usmrčen grol Ciano. Pri onotedenskem nanadu angloamrriških letalcev na Split je bilo 200 žrtev, večinoma samih kmetov. 40 milijonov šivali so ubili v preteklem letu zaradi krzna. Na Romunskem lahko kupiš nove čevlje samo nn nakaznico proli oddaji starih. Romunsko-holgarsko traovinsko zbornico eo lo dni ustanovili v bolgarski Sofiji. Nova stavka rudarjev je izbruhnila oni pone-deliek v angleškem premogovnem ozemlju v Lan-oashireu. V ponedeljek, fi. decembra, so začeli s predavanji na vseh oddelkih berlinskega vseučilišča. Nail 7000 žrtev jo zahteval doslej zadnji potres v Turčiji. Zaradi 13 tatvin jc bil v Gradcu obsojen na smrt slari tat 42 letni tesar Franc Hojs. Celo skladišče živil so odkrili v kletnih prodorih dimniške trgovke s tekstilnimi predmeti Terezije Hvpku (3 leta ječe in 20.000 mark globe). Goriškim in vsem obmejnim Slovencem r, Dragi slovenski rojaki! I/. »Domoljuba«, ki je bil od nekdaj vaš dobri znunec in prijatelj, lahko razvidite, kakšna nesreča je zadela naše slovenske kraje v tukajšnji Ljubljanski pokrajini. Dobesedno 6e jo uresničil Prešernov izrek »Slovenec že mori Slovenca — brata!« Mi tukaj dobro vemo, da o stvareh, ki se pri nas dogajajo, vi tam na oni strani nekaj veste, vsega pa ne. Znano nain je, da so pri vas ljudje, kakor so bili pri nas, ki vas enostransko obveščajo o dogodkih pri nas. Kdor pa je morebiti od te ali one strani vendarle pravilno poučen. ta je v smrtni nevarnosti za svoje življenje. Zgodi se mu lahko prav tako, kakor se je zgodilo rajnemu Antonu Rejcu iz Sebrelj, dr. Petriču iz Vipave, Jožetu Burgurju iz llraš in tisočim drugih. ki so morali svoje življenje dati, ker so vedeli in spoznavali — resnico! Vas tamkaj nekateri ljudje strnhujejo, pa tako. c! i tega vi niti reči ne smele. Govore vam, da bi bilo pri nas tukaj vše v najlepšem redu, ko bi ne bilo »bele garde«. Ali vi sploh veste, kaj je to — »bela garda«? To besedo so i/našli komunisti, in sicer so 'tako imenovali carske vojake, ki so se I. 1918 in 1919 borili zoper komuniste. Zdaj so to besedo vrgli tudi. na slovenske fante. Kaj je pri nas »bela garda«? To so bile zgolj oborožene vaške straže, ki so rodne vasi branile pred komunističnimi razbojniki, kateri m> vdirali v vas in plenili ter morili /e leta 1942. Te tolpe je ljubljanska fra-karija imenovala »osvobodilno vojsko«. Ta »vojska« pa je zmerom tnku nastopala, da je napadala le slovenske ncoborožeue ljudi. Kadar koli pa se je kaj takega zgodilo, je drugi dan prišla badoglievska vojska ter začela streljati tiste domače Slovence, ki so doma delali, ter požigi i In njihove domove, češ da so komunisti, ki so prejšnji večer tukaj plenili. Da bi ljudje obvarovali sebe in svoje domove komunističnih »lenilcev in badoglievskih požignlcev ter stre-j»:stično revolucno. To jiui jc glnvnu stvar. Zastavo v tem boju nosijo ljudje, ki so se v Moskvi pri Stalinu šolali za mednarodno komunistično revolucijo. Drugi so jim nekak privesek, ki se ga bodo takoj znebili, kakor hitro jih rdeči tolovaji ne bodo več potrebovali. Vam seveda pripovedujejo, češ da so zgolj »slovenska osvobodilna vojska«. Vi jim morebiti še verjamete, duši smo prepričani, da ne več vsi. Ko bi ti ljudje bili res Slovenci, ne bi bili že od vsega začetka morili zgolj slovenskih ljudi, najboljših ljudi, kar smo jih imeli. Vi, kateri vse to že veste, morate kajpada zdaj molčali, ker to tudi veste, kako nanto zadene krogla v tilnik tistega, ki kaj godrnja. Ah jo to osvoboditev? Le verjemite nam, ki že dve leti in |>ol morumo prenašati vse to strahotno gorje, da gre za goli, brezsrčni, kruti in protibožni komunizem, ki mu ni nobena stvar na svetil več sveta. To je pravi Antikrist, ki se zdaj oblači za rablja, zdaj za Savojca, zdaj za Rusa, je pa pripravljen obleči tudi mežnarjevo haljo in iti k maši vabit, če bo s tem mogel koga preslepiti. Nekaj let pred to vojsko je v Ljubljani izšla knjiga, ki o|>ozarja Slovence na nevarnost organiziranega komunizma. Na čelu te knjige je bila podoba: lolpa divjih obrazov strelja na bežeče slovenske ljudi, domovi gore, kri teče, da je vse rdeče. Zraven pa stoji nekdo, ki zučudcuo vam v obraz sprašuje: »Vi vidite vse rdeče, jaz pa nič ne vidim!« O, takih je nekaj še vedno tudi pri nas, ki še danes, ko je na en dan komunizem poklal več sto naših najboljših mož, med njimi celo vrsto aktivnih častnikov, ne morejo ali nočejo: videti rdeče revolucije. Kdor še danes ne uvidi, da je vse to, kan se imenuje OF, rdeče, ta je ali zločinec iu sokrivec ali pa popoln bebec. Slovenci ob mejah, ura bije iudi za vas, da spregledale tudi vsi tisti, ki še niste. Če boste spregledali, lioste morali tudi svoje storiti, dd se zajezi ta zločinski val, ki hoče vse rdeče na* praviti s krvjo našega naroda. Kdor pa tega ne mara, bo sokriv vsega zla< ki prihaja nad naš narod. Oni to imenujejo osvoboditev — je pa VI resnici samomor, kar počno. Vzemite v rokoi svojo zdravn pamet, ki jo je ljubi Bog Sloven* ccm dosti dal, ter odgovorite na vprašanje: Ali je res potrebno, da mora ravno naš slovenski narodič prelivati potoke krvi zato, da bi sto milijonski narodi slavili zmago rdeča revolucije? Če kdo pravi, da je to res potrebno, mit moramo mi s Prešernom odgovoriti: »Strašna slepota je človeka!« F. K, Komunisti na Goriškem razkrinkani »Domoljube, ki je že pred več ko četrt sloletja hodil v hiše zavednih goriških Slovencev, ki je tako rekoč imel svoj dom v tolminskih in cerklnnskih gorah, v goriških Urdih, v goriški okolici, sončni Vipavi ter na kršnem Krasu, je svojim rojakom ostal do dandanes zvest, dasi ni mogel obiskovati njihovih domov. Danes sicer »Domoljub« lahko prihaja tja čez nekdanjo mejo, vendar se najdejo ljudje, ki bi radi »Domoljubu« in drugim slovenskim listom prepovedali vhod v slovenske vasi in hiše. To delajo li »osvoboditelji« zato, da bi ljudstvu prikrili resnico, da bi ljudje ne zvedeli, kdo in kaj so ljudje, ki zdaj s kraljevskim orožjem v rokah »osvobajajo« zavedne goriške Slovence njihovega premoženja, njihovih domov in življenj. Začelo se je prav lako, kakor pred dvema letoma pri nas v Ljubljanski pokrajini. Zdaj nam od vseh strani (Soriške dežele, s Krasa in Priniorja prihajajo poročila, ki jih prinašamo v naslednjih vrstah, da bi slepci spregledali in mulci spregovorili resnico. Ce se lo ne bo zgodilo, bodo nazadnje kamni razdejanih slovenskih domov kričali v svet resnico, da je komunizem grobokop slovenskega naroda na tej in na oni strani, kjer koli že slovenski rod 1200 let prebiva. Naj slede poročila: Ljudem se odpirajo oči Preprosto ljudstvo je že od vsega začetka slutilo, da »osvoboditelji«, ki so spočetka kakor krotka jagneta prihajali v slovenske vasi, niso prave barve, vsaj take ne. kakršne so si goriški Slovenci želeli. No, pa so se našli med nekaterimi redkimi izobraženci gospodje, ki so ljudi mirili, češ da prihajati niso »čisto pravi«, da pa vendarle kaže z njimi držati, ker bodo goriške Slovence osvobodili. Zdaj, ko je ljudstvo videlo, da >rdeči prihajači« z orožjem badoglievske razpadle armade napadajo zgolj slovenske ljudi, je sprevidelo, kako prav so imeli tisti izobraženci, ki so ljudi pravočasno svarili in jim dopovedovali, da se za temi »osvoboditelji« skriva zgolj krvavi in tolovajski obraz mednarodnega komunizma. Trpljenje je pa goriške Slovence zmodrilo, kakor je izmodrilo druge. Moški iz goriške okolice, ki so bili pri komunistih v hribih, se v masah vračajo na svoje domove. Mnogi so se vrnili celo z orožjem in pravijo, da bodo z njim pobili vsa* kega komunista, ki bi jih hotel znova vabiti v hribe. Tla so za domobranstvo zelo ugodna, čeprav zlatordeča sredinska levica še vedno hujska proti domobranstvu. Iz vseh krajev goriške in Primorske so skoraj enaka poročila: umori, požigi in pa spreobračanje zapeljancev. Komunisti prelivajo slovensko kri na Cerkljanskem Naša poročila, ki so prišla nam v roke, do< kazujejo, da je doslej izmed vseh goriških krajev največ trpelo Cerkljansko, kjer je komunizem na-pravil največ gorja. Poročilo se glasi: Po dosedanjem pripovedovanju je Cerkno ia okolica še največ trpelo zaradi komunističnega nasilja. Pred mesecem so napravili komunističen miting in ob koncu ulovili dve Slovenki sestri Maskot, občinskega tajnika in nekega domačina Slovenca, pisarja na občini z njegovo ženo Istri-janko. Vsi so takoj prosili, naj jim pošljejo du« hovnlka, ker so vedeli, za kaj gre. Vendar so komunisti prošnjo odbili. Med strašnim jokom žrtev in komaj zadrževano jezo prebivalstva so uboga ljudi vlekli proti Lozniram, do nekega žlebu za spuščanje lesa. Po tem žlebu so jih vlekli in porivali navzgor ter nekje v gozdu poslrelill. V prvem komunističnem valu je v tej fari padlo 30 nedolžnih žrtev, kasneje pa 70, lako da je sedaj število okrog sto. Strahopetni morilci na Tolminskem Ti tolovaji, oblečeni v slovensko narodno obleko, so začeli strašiti ludi na. Tolminskem. Taka imenovane >terence« imajo po vseh vaseh in trgih. Ti so kajpak odgovorni tudi za vse zločine in umore, ker le ti rdečim rabljem sporočajo imena tistih, ki jih je treba čim prej pobili, kar oni imenujejo »likvidirati«. Tako so ti »terenci«, ki drugače sede lepo doma na toplem, tudi v Tolminu sestavili seznam tistih, ki jih je treba čim prej poslreliti. Ta seznani se imenuje »proskrib-cijska lisla«. No, naneslo pa je, da je den izmed tistih, ki so bili na tej listi, tisti papir v roko dobil. Tako je videl, kaj z njim ler z drugimi njegovimi znanci rdečkarji hameravajo. Mož se ni prav nič zmedel, marveč gladko dal poklicati, pred se vse tiste »terenske« junake iz Tolmina, ki so ga sklenili umoriti. Ko so bili zbrani, jim je pokazal papir ter dejal: »Veste, kaj vam na to povem? Mi vsi, kar nas je na tej listi, smo ž» na-ed-U ""jo opo. Slovenskim družinam I.eto 1911 so začne t soboto in stoji t znamenju brezmadežnega Srca Marijinega, ki jo jamstvo miru iu lepše, Bogu iu njegovim lapovcdim iveste baduiuosli. S prvim dnem novega lela začnimo novo vrsto peli h prvih sobot in 6 puboinim svetim obhajilom dajmo Marijinemu Srcu častno «»-došfenje. Ne nehajmo i tadosčevanjeui, ker ludi ialitve še niso prenehale. Slovenske druiine se med to novo la-dostilno pobožnostjo pripravile na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu ia jo ob primernem času i vso resuobo iu otroško vdanostjo izvršite. Dajte Srru božjemu iu Srcu Vaše matere lastno mesto v Vaših domovih In r Vaših dušah. Storile to, da bo tako v Vaših družinah in po družinah v vsem našem narodu miagalo brezmadežno Srce Marijino, potem bomo vredni njenega usmiljenja in bo mogla izpolnili svojo obljub«. »da bo tudi nam »sijala spel doba miru«. Božji blagoslov bodi po Mariji nad Vami vsemi. V Ljubljani, 6. decembra 1913. t Grcgorij it o ima n, ikol ljubljanski. roko, in sicer v treh izvodih: en izvod hranimo mi vsak zase, drugi izvod je spravljen na varnem v Gorici, tretji izvod pa še bolj nn varnem v Ljubljani. Torej oporoke ne bo mogoče uničiti. V oporoki pa smo navedli, kdo jc kriv naše nasilne smrti. Zdaj. gospodje, veste, kako in kaj je t nami. Zdaj ludi veste, da je v naši oporoki natanko povedano, da 6te naše smrti krivi vi, gospodje l< In »terenski« junaki so se tega strašno ustra-iili. Brž so začeli ugovarjati: »Veste kaj, to je pa nekrščanskol Kaj takega! Bolem bodo pa nas umorili?« »Seveda vas bodo, pa mi tega nismo krivi, ampak ste krivi sami, ker hočete nas umoriti. Vam se zdi kar v redu, Če vi nas pihnete. Zdi pa ae vam nckrJčansko, če bi zaradi naše smrti kdo vas prijel! Poglejte, takšni ste!« V Podmeliu so se skoraj vsi prisilni mobili-zlrnnci vrnili razočarani domov. Komunisti pn sedaj raztresajo VVilsonove letake z »aeroplanom«, a ta aeroplan je tako neroden, da pušča za seboj sled čevlja. Sole ni, ker ni nikogar, ki bi hotel zastonj učili. Komunistično usmerjeni učiteljici se pa za tu vrste žrlve nič kaj ne navdušujeta. Potom v goriških Brdih Nemška vojska je razbila komunistično brigado, ki se je klatila po Brdih. Prisilni mobilizirano se vračajo skrajno spremenjeni domov in trdijo, da Jih tudi s silo nihče več ue bo spravil v komunistično druščino. Zaradi pridige odveden novomašnik V Kojskem, v Drdih, so komunisti dne 21. novembra odpeljali novomašnika Franca Pelra, ki Je pridigal o krščanskem pojmovanju svobode. — Prebrskali so mu vso župnišče in ker so našli nekaj protikomunistlčnih knjig, so ga vlekli v Zn-potok in ga tam na dolgo in široko zasliševali. Ker pa imajo komunisti nalog, da zaenkrat duhovnikov na Goriškem še ne pobijajo, so po dolgem zasliševanju gospoda novomašnika izpustili. Zdaj vsaj vemo. kako nevarna je komunistom prava »krščanska svoboda-! Umori in nasilja na Vipavskem Kako so komunisti v Vipavi umorili znanega slovenskega narodnjaka dr. Petriča, je znano. — Kako plenijo po hišah slovenske liste, zlasti »Domoljub«, je tudi znano. Danes naj povemo nekaj podrobnosti, kako je mlado fante v St. Vidu na Vipavskem f«e5evalo slovenske krščanske starše. Poročilo totailc govori: V št. Vidu pri Vipavi je neki mlečnozobi fante razkladal moderno vzgojo: do 15. leta naj bo olrok domt, s 15 letom pa je to formiran človek, ki mora biti deležen popolne svobode, tudi glede vere in svetovnega nazora, razume se predvsem ludi glede politike. Ce bi slarši hoteli vplivali nanj, ima pra-vioc, da se jim upre, če bi pa izvajali nanj pritisk, ima ta formrani 15 letni človek pravico slarš? tudi ubiti ali vsaj naznanili terenskemu odboru, da to namesto njega opravi. Vipavski župan dr. Petrič umorjen Strašen zločin jo zopet zagrešila rileča garda. 28. novembra Je pod njenimi streli padel odvetnik dr. Emil Petrič. Pod sedanjo upravo je bil imenovan za župana v \ ipavi. Pokojnik je bil pri ljudstvu priljubljen ter je zlasti kot župan veliko pomagal ljudem. Lansko lelo je moral zaradi svojima prepričanja prebiti več časa v ječi. Ko je nastopil župansko mesto, so komunistični »rodoljubi«, ki bi najrajši videli, da bi povsod zavladala zmeda, zahtevali, naj odstopi, češ dn uradi ne smejo poslovali. Ker je Idi toliko pameten in neustrašen, da tega ni storil, so ga podrli s svinčen-ko. Pokojnik je bil star 44 let ter je ie dolgo odvetnikoval v Ajdovščini. Nadaljnja poročila z Vipavskega se glase: V Podragi so komunisti ubili 14 ljudi, med njimi tudi učitelja Lapajneta, ki je bil po rodu ldrijčan. Govori se pa, da je število žrtev naraslo ie na 20. V okolici Vipave še vedno st rasi komunistična brigada, ki je pu precej razbita. Zalo pa so terenci toliko bolj delavni. Pred kratkim sta dva prisilna mobiliziranea ušla in se vrnila v domačo vas. komunisti pa so namesto enega odpeljali njegovo sestro, ki se ni več vrnila. V Plačah pri Ajdovščini so komunisti zahrbtno pobili celo družino. Edini vzrok umora: poštena slovenska družina ni odobravala komunističnih zločinov. Tabor pri Rilienhergu. K nam so prišli domobranci iz Trsta in — čudo prečudno — nikogar niso ubili, nikogar niso odrli, nikomur ukradli živino in blago, čeprav so nam jih komunisti prej predstavljali le kot morilce in tatove. Ljudje so prijaznih in junaških slovenskih Iantov veseli in jim gredo v vsem na roko. Kraševci komunistom obračajo hrbet Sv. Krii pri Trslu. V prvi zmedi se je posrečilo komunistom z najrazličnejšimi lažmi spravili nekaj fanlov iz deklet v hribe. Sedaj pa se jih je že mnogo vrnilo, oslalo je v hribih točno devet parov: devet Iantov in devet deklet. Njih usoda je še vedno neznana. Ljudstvo pa je v celoti spoznalo, kaj prinaša komunizem in je zalo odločno proti komunistom. Vsi gi želijo re.la in miru. V kraj se počasi vrača pravo slovensko življenje. Ljudje se zelo zanimajo za slovensko šolo. Petje v cerkvi je po dolgih letili zopet slovensko in sedaj so začeli tudi z vajami za narodne pesmi. Knrle v Istri. Pri nns so ljudje sami prosili za orožje za boj proli komunistom. V Ledino so nalo prišii komunisti in vprašali za pot v Korte. Kortežani pa so brž prosili pomoči in komunistična nevarnost je bila odstranjena. NOVI GROBOVI V St. Vidu nad Ljubljano so pokopali Terezijo Kregar roj. Bitenc. — V Radovljici je umrl 77 letni posestnik in nekdanji župan Anion Mrak. — Na Planini pri Rakeku jc dolrpel trgovec in gostilničar Zvonko Kopitar. — V Gorici je odšel v večnost Josip Kerševani, znani trgov«; s kolesi. — V Ljubljani so umrli: sodni pripravnik Dušan Slepič, zvaničnik drž. železnic v p Rozman Ivan, trgovec-iuvelir Alojzij Fuchs, strokovna učiteljica Marija Vidic, redovnica M. Antonija Aljančič, drž. pravobranilec dr. Vidmar Jože. posestnik Iloslnik Adolf. |x>Slna uradnica Nada Bajec roj. Tomažič, nradnik Gospodarske zveze dr. iur. Ludvik Arko, BevSIČ Franc in Žitnik France ter ključavničarski mojster Avgust Marlinčič. — Naj počivajo v miru 1 Preostale tolaži Bogi Atenski vodovod je pravo tehnično čudo. Zgrajen js v poslednjem desetletju. Atene niso imele dobre pitne vode, okoli zgodovinskega Maratona pa je polno zdravih vrelcev. Zajezili so zato dve veliki dolini na maratonski ravnini' in naredili veliko umetno jezero, ki vsebuje 45 milijonov ton vode. Vodo dovajajo v mesto močne cevi. Umetno jezero zapira zid, ki je na dnu 74 metrov debel, proli vrlin pa 4.5 m širok, dolg je 285 m in visok 50 m. Po zidu je speljana avtomobilska pol, da lahko vozijo z ene obale na drugo. Ta zid in ostale naprave so delali pet let. Dela so končali pred sedmimi leti. d Kristusove besede: Bodile usmiljeni lil usmiljenje boste dosegiil je izbral prezident general Rupnik za geslo vse^a podviga za Zimsko pomoč. Z njim je povedal vse. d Veliki uspehi krščansko dobrodelnosti. V teVu letošnjega avgusta in septembra je školijsko karilalivno tajništvo v Liubljani izvedlo s pomočjo Vilicencijevili in Eliza belilih konferenc za vso Ljubljano splošno podporno akcijo, pri kateri so bili deležni podpore predvsem taki, ki drugod no prejemajo javnih podpor. Tem se je izplačalo v dveh mesecih 245.873 lir. Dijakom-beguncem za hrano, stanovanje in obleko se je posebej izplačalo 132.000 lir. Ce seštejemo vrednost vse podpore v denarju in v blagu, ki jo je podelila škofijska dobrodelna pisarna tekom dobrega leta, zne-o skupaj lepo vsoto 2,013.405 lir. Ce pa upoštevamo še posoiila, ki to jih prejeli razni begunci proli poroštvu škofijske dobrodelne pisarne in po njenem posredovanju, bi znesla celotna podpora 3.0fi».!K5 lir. K tej vsoti so prispevni! domači dobre'-'' • okrog <500 000 lir. vse drugo, to je olrrog 2 000000 lir pa je prejela škofijska dobrodelna pisarna od PrevzviSeneea in iz Vatikana. d Nnv kolih ia Breziansko Mariio. Te dni so prinesli v ljubljansko slolniro Brezjanski Materi nov kelih. dar kongregacije go-^pa pri co. jezuitih. Kolih je krasno domače delo in nosi napis: Mariji Devici — Slovencev kraljici. d Sprememba ur zatemnitve. Od dno O. decembra dalio jo čas zatemnitve od 17 do <5.30. d Pomilostitev ehsnionrev. Nedavno je bilo v Ljubljani iz zaporov Izpuščenih 3!>2 jetnikov. — Sedaj prihajajo domov po-anilč ali v manjših skupinah Iz Italije mnogi obsojenci, ki •o bilt sojeni od Italil.iniikcgn vo:nega sodišča v Ljuti-Ijani in ki so prestajali kazen po raznih Italijanskih kaznilnicah. Mnogi obsojenci pa so še nahajajo v Italiji. Zatrjujejo, da se li v najkrajšem času povrnejo na svoje domačo, domove. V sodni palači tik vratarja pri vhodu je sedaj pritrjen |x>-seben nabiralnik, v katerem se dovljejo prošnjo v zadevah pomilostitve obsojencev. Nad nabiralnikom jo pristnvlje.no kratko navodilo za postopanja s poinilostitvenimi prošnjami. Te prošnjo naj so vlagajo v omenjeni nabiralnik. Zadev nn pojasnila so dajejo strankam ob sredah in sobotah v času od 10. do 1. ure. To v sobi št. 133, desno v drugem nadstropju. Izven teh dni in ur nevablje-nih strank no sprejemajo. d 50 letnim svojena vojaškega službovanja io obhajal pred kratkim v Celovcu iivo,'i zdrrvnik glavnega stana dr. Ilans Riehter, generalnimi zdravnik v b;\M nvstroogrski armadi. Napisal je več medicinskih knjig za ljudstvo. h Državno sodišče tn sojeni« ministrov in državnih tajnikov =o dobili na Hrvatskem. Predsednik tega sodišča bo vsakokratni predsednik vrhovnega sodišča. Razprave bodo tajile. Bp z odobrenja Pogluvnika ne l>o mogočo umaknili obtožilo. d Semenski krompir. Nemški gvelovalec za prehrano in kmetijstvo pri Pokrajinski upravi dr. kultorer je izjavil, da bo na pomlad mogoče dobiti dobro semensko blago, toda samo proli zamenjavi, tako dn bo vsak prejemnik semenskega krompirja moral oddati isto količino lastnega krompirja za občo prehrano. d Dodelitev ližula in graha za božič. Vrhovni komisar za Jadransko Primorje dr. Rajner jo naklonil Ljubljančanom za letošnji božič 10 vagonov fižola in graha. d 25 le.l že deluie v ljubljanski Drami znani slovenski igralec Edvard Gregorin. d Ko se ie trudil priveslali do brega. 51 letni nadučilelj Jožef Grossi iz Porečja na Koroškem je sklical v Vrbi zborovanje političnih voditeljev in se je poe .,-1 tja s čolnom po jezeru. lKaj pu 1k> v tej hiši?« iu marsikateri je hotel vstopiti; toda farizeji, ki •o prišli mimo, so kazali zobe in rekli: >To so prolileti kristjani, ki se zbirajo, da molijo kri-tunegu hudodelca.« Hotnnrji so se prestrašili. Kristjani so bili »labega slovesa po judovskem svetu. Farizeji in rubini so «e trudili, du so lnijskali javno mnenje proti njim. Kak kristjan, ki je slišni malopridne besede, se je ustavil, da bi pojasni! mesijunstvo Odrešenikn. >Mi molimo Jezusa, obljubljenega Mesija, Iti jc trpe! neizrekljive bolečine za naše grehe ln pa je Bog obudil tretji dan od mrtvili!« so Vzklikali polni navdušenja in ljubezni. Te be-ede plemenitega ugovora so izzvale cnsiueli in nizanje. Ilebrejci se ni*o mogli po-Ivzpeti do velike skrisnosti odrešenja. V ozadju dvorane je visel potni prt. na ka-Kerein je iiila vtisnjena častitljiva podoba Re-lenika. la častitljiva podoba je napravila globok vtis na Pavlove tovariše. Sila jim razloži »jen čudoviti postanek in l.uka, ki je bil zdravnik, je kazal pinjen tovarišem rane, ki jili je odprla trnjeva krona na božanskem čelu. Pod potnim prtom je bila postavljena miza za opravljanje skrivnosti, s košaricami, kjer se je belil ■ickvnšrn velikonočni kruli; kajti za kristjane ki vsi dnevi Velika noč uli neprestano odrešenje, in kelihi, natočeni z vinom. Dvorana se je polnila z verniki, ki so se irznjemno pozdravljali s poljubom miru. Glej, Rtirje dijakoni, ki jih poznamo; Marija Markova mati, častitljiva starka v spremstvu dogorelo žene, v kateri ne bi nihče prepoznal služabnice Hode, ki ie bila pozabila odpreti pred fcostnnjstimi leti Petru ono znano noč, ko ga jo bil angel rešil iz ječe; stari Nikodem. upog-»ijen pod te/o let, iti Jož''f Arimatejee tudi s BiiežiKilielinii lasmi: stara Suzana in Ivana, vdo-Tn Herodovega dvornika, Kn«. ki je še! za Je-? 11 som in bil pričevalec njegovega vstajenja: (Pavlin in njegov brat Natanael s svojo »Inro uinterjo Marijo, sestro Pavlovo. Simeon, Rcše-nikov bratranec in Jakobov brat. ki je za njim (prevzel vodstvo jeruzalemske Cerkve, Abibon. Cniilalielov sin, liartimej, stari slenee iz Jerilie in še mnogo drugih, ki so videli Gospoda in so Jiili obdarjeni z milnsijo. pa so se spreobrnili fin/no, šele s potrpežljivim prizadevali jem apo-stolov, zlasti Jakoba: stari farizeji, saduceji, duhovniki, pismarji, pismouki in cestninarji. Oblečeni so bili kaj skromno. Ti dobri so v tnletu svetega navdušenja vse razdali re vc-icm: množi so se preživljali s skromnim, slabo plačanim delom svojih rok, druži od miloščine; Čudoviti reveži, ker so bili prostovoljni. Prihiteli so v velikem številu, ker je bil to binkoštni večer in da bi videli in slišali Pavla, o katerem so mnogi mislili, da se je obrnil od Mozesa in Postave; nevarnega človeka, ki je s svojo prenapetostjo prizadeval škodo Cerkvi' Željni so pa bili videti in prenekateri je bil ftSI 1,111 M," "I f................- v. , odločen, da gn bo strogo 0|Himnil, mu očitni «lo, ki gn je prizadejal in gn pogovoril, naj da mir spreobrnjencem iz obreze in naj konca svojo pogubno delavnost. Ako bo hotel govoriti, naj govori Judom in jih navduši, da ostanejo »vesti Možem in Postavi, brez česar ni resenjn. Pnvlovi tovariši so bili predmet ostre pre-ikušnje ml strani spreobrnjencev iz. obreze. I>i; • i so neobreznni, ki niso držali Postave, jedli svinjsko meso in se držali npostolovili idet. Ui-lo je že iznenadenje, ko so jih videli zbrane t>red polnim prtom s sklenjenimi rokami v po- liožni molitvi. Ljubili so torej Jezusa, še večje iznenadenje pa je bila vljudnost, ki so jo kazali njim Sila, Marko, Barnaba in Abibon. Nihče se ni čudil prvim trem; njihove slabosti za pogane so bile preveč znane; toda Abibon, sin tistega, ki so ga po pravici imenovali slavu Postave.. .1 Ko je bila obse/na dvorana polna vernikov, je vstopil Jakob v Pavlovem spremstvu. Nckuteri niso še nikdar videli apostola, zato jih je pogled nanj presenetil. Kako, Ta mali starček, suh, sama kost in koža, bolehen, z bolnimi očmi, z nadušljivim liropenjem; ta človek, z rokami utrjenimi od dela — to naj bi bil Pavel, strašni Pavel? Pa tudi kdor ga je poznal, je videl, da ee je zelo postaral: ni bil še šestdeset let star, vendar je bil izčrpan. Poznali so se njegovi napori, ogromno delo. dolga potovali ja in vse, kar je delal za razširjenje evangelija; vedeli so, da ni noben oposlol toliko delal knkor on, nobeden se toliko trudil; videli so obraz poln brazd, zoranih od mnogega mišljenju, od skrbi, od brige za vse od njega ustanovljene Cerkve, za vse krščanstvo, ki je bilo od njega odvisno in so čutili sočutje z ubogim bolnim starcem, ki je toliko delal; močno so zardevali, da so ga ovirali in ozračje je posta-jalo ugodno v njegovo korist. Jakob pripelje Pavla k mizi. ki je služila za oltar. Škofje, duhovniki in dijakoni so ju obkrožili. Preden je začel Jakob sveto daritev, je rekel- >.\aš preljubi soapostol, ki smo pa Peter, Janez, jaz in vsi, ki smo apostoli, izbrani od našega Gospoda Jeznso Kristusa, spoznali zu nam enakega in kateremu smo podali roke, ko smo si podelili nposlolat; mi apostoli iz obreze in on iz neobreze. vam bo spregovoril nekaj dobrih besed. Poslušajte pa. bratje, in zahvalite Gospoda, ki ji' storil zares velike reči, poslužujoč se tega ponižnega služabnika, ki ie ponesel njegovo ime do skrajnih mej zemlje.« Vsi napenjajo ušesa. Pavel spregovori lahko, mirno, kakor je bil navajen govoriti množici. »Bratje, vi vsi veste, da sem bil v svojih mladih letih drznega srea in da sem sklenil mnogo storiti proti imenu Jezusa Naznrečuna, kakor sem tudi storil v Jeruzalemu in ko sem imel pooblastilo od velikih duhovnov, sem dal mnogo svetih zapreti v ječe in izrazil svojo žel io. naj jih umore. In po vseli sinagogah sem večkrat, da bi bila kazen liuišn. prisilil preklinjali in ko srni vedno bolj divjal proti njim, sem jih preganjal tudi izven mesta. Ali ni postal morda Štefan ena mojih žrtev, tisti Štefan, ki so pn mnogi med nami videli, slišali in ljubili. bolj kot kdo drugi, vzrok mojega spreobrnjenju?« . Drzet in zgražanje je preletelo vse poslušalce. Da. on je bil sovražnik krščanskega imena. grabežljiv volk iz rodu Benjaminovega, napovedan po umirajočem Jakobu, ki je postal pozneje krotko jagnje. Pavel nadaljuje: , »Ko sem šel v Damask s pooblastilom in rlo-rolienjem velikih duhovnov, sem zagledal po-TKildne veliko luč z neba, ki jc bila bolj svetla od sonen, me je krog in krog obsevala in vse, ki so bili z menoj. Vsi smo popadali na tla in zaslišal srni plas. ki mi je po hebrejsko rekel: Savel. Savel, zakaj me preganjaš? lezko se je naslanjati nn os.' Tedaj odgovorim: Kdo si. Gospod?' Gospod mi reče: .Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Toda vstani in stoj, knjli zaradi tega sem se ti prikazal, da te napravim zn služabnika in pričevalca stvari, katere si videl in za katere se ti bom pnkn7.nl in te re-il tega ljudstva in poganov, med kolere te zdaj po-š Ijnm, da jim odpreš oči, da se spreobrnejo z teme k luči in iz. oblasti satana k Bogu in prejmejo odpuščanje grehov in dediščino med svetimi, s pomočjo vere, ki je v meni. Pa ni samo meni Gospod razodel, da me hoče za služabnika med pogani; razodel je tudi svojemu služabniku v Damasku po imenu Ana- nija, ki me je določil za izbrano orodje, da po« neseni njegovo ime med pogane, kralje in si« nove Izrulelove. »Vsi vi to veste, bratje. Ko sem bil krščen, sem odšel v Arabijo, da sem molil in sein tam ostal tri leta; potem sem prišel gor v Jeruzalem, da bi videl Petra. V Antijoliiji je bil isti Sveti Duh, ki je določil mene in Barnaba za oznanjevanje meil pogani; Peter, Janez in Jakob so odobrili moja poslanstvo, mi podali roke, me potrdili za služabnika neobrezanih in njim in meni in nam in Svetemu Duhu, ki je govoril po naših ustih, se je zdelo prav, naj ne nalagamo spreobrnjenj eem iz poganstva nobenega drugega bremena, razen tega, da se zdrže tega, kar je darovano malikom, mesa zadušenih živali in nečiistvo« vanja. Sam Jez.us me je hotel za apostola med ne« obrezanci. Kdo bi se drznil ustavljati volji na« šega Boga in Gospoda. Odločil je Sveti Duh in mi, da ne nalagamo krščenim bremena Postave; in kdo bi se drznil nalagati jim breme, ki ga mi sami, Judje jjo rodu, ne maramo nositi?« Apostol jim nato pripoveduje o velikih re« Čeh, ki jih je storil Jezus med pogani, ki se je poslu žil njegove službe; govori o svojih potovanjih, o množicah, katerim je oznanjal, o mnogih, ki so verovali, o cvetočem krščanstvu povsod, o zborih glasov, ki proslavljajo Kraljai Mesija, ki se dvigajo po vsem poganskem svetu, o veri spreobrnjencev, o njihovi ljubezni do Jezusa; o njihovih žrtvah zanj, o spoštovan iu< ki ga ima jo do svetega pisma, o dobrih delili, ki jih izvršujejo, o milodarih, ki so jih zbralil za mnterno Cerkev. Poslušali so ga zadivljeni« Prvikrat jim je govoril na ta način in začeli so razumevati, da je krščanstvo nekaj več kakor samo odrešenje Izraela. Njihov razgled se je razširil; videli so križ zmagovati na svetu in mnogi so čutili, da se jim je srce razlilo v brez« mejno veselje in veliko navdušenje. Vendatl ne vsi. Nekateri, zlasti izmed nekdanjih fari« zejev, so se zgražali in bali. da bodo izgubili prvenstveno stališče v Cerkvi, ki se je širalal med pogani. Že se težišče krščanstva nagiblje nn zahod. Peter, poglavar Cerkve, je utrdil 6voj sedež v Rimu; kristjani iz. poganstva so po številu mnogo prekašali spreobrnjence iz judovstva; grozilo je, da se bo Cerkev izobli« kovala jx> veliki večini iz poganskih členovj mesijansko kraljestvo postaja vesoljno kralje« stvo in Izrael nehava biti izvoljeno ljudstvo, božje ljudstvo, predmet njegove posebne lju« bežni. To jim napravijo veliko obžalovanje in.' Pavlovo pripovedovanje še jjovečava njihovo jezo. Zlo se je mnogo bolj raztegnilo, kakor sa si sami mislili; ne samo nekateri, marveč mno« gi, mnogi pogani so se spreobrnili; "^Cerkev na« rodov« je bila mnogo močnejša od Cerkve ia obreze. Pavel je imel srečno namigavanje za za« ključek. Odrešenik je poslnl svoje apostole oznanjat evangelij vsem narodom. Njegova zapoved so je uresničila: vsi so slišali veselo oznanilo. Je« zus je zagotovil apostole, da bodo dali priče« vanje zanj do krajev zemlje; in v kratkih pet« indvajsetih letih od božje zapovedi ga povsod slave. Prav pred petindvajsetimi leti je v tej dvorani prišel nail apostole Sveti Duh: in pri prvi Petrovi pridigi so bili navzoči ljudje iz. vseli krajev. Zakaj je Sveti Duh hotel, (la vsi ti narodi slišijo po svojih zastopnikih prvi Pe« t rov govor? Ne morda zato. da pokaže, da soi vsi poklicani v Jezusov hlev? Beseda ni segla! samo do njih, marveč tudi do Maccdonoev« Grkov, Ilircev in po prizadevanju Petra, nai« ljubšega Gospodovega apostola, ki pa je bolj ljubil kot drugi, tudi nekatera mesta v Italiji in celo Rim, kjer si je glavar Cerkve postavil svoj sedež, od koder nase Jezusovo čredo in vodi usodo krščanstvo. Vsi se morajo tedaj ve« selili in slaviti Gospoda Jezusa, ki je hotel raz« liti svojo slavo med narodi. Apostol je začel razpravljati o pritožbi, čei da ovira Mozcsovo Postavo. Nikoli je ni obsodit* res pa je. da je celo vzel botrstvo štirih judov« škili kristjanov, ki so napravili obljubo nazi« rejstva in se bo z njimi očistil v templju. Mrmranje začudenja in odobravanja so iz« vale njegove besede. Torej ni bilo res knr so je govorilo o Pavlu. On ni zametaval Postave* niti je zabranjevaL (Dalj8 prlhodnjlM J pgfjb" JCtnečki dostv j^šji jšffiSm Ini Kotlušek: Preskrba kmečkih posestev s pitno vodo (Dalje.) Če se najnižje stanje studenca krije s potrebno vodno množino, je podan dokaz, da je studenec dovolj močan /a nameravano vodno preskrlio. Ce se pa i/kaže. da je studenec sicer večji del leta močnejši, oh suši pa nima za nekaj tednov |K>trel>ne količine, še ni trelia obupati. I)a se krije primanjkljaj, se zgradi primerno velik rezervoar. Ako znaša n. pr. /a prej navedeni primer dnevni primanjkljaj 500 litrov za dolio enega meseca. Ix> potreben rezervoar z vsebino 500 *5o moral imeti rezervoar. M tem se pa povečajo tudi gradbeni stroški in pri določeni ideji sc De splača več graditi vodovoda. Vzporedno s preiskovanjem studenca glede jakosti je treba preiskati tudi njegovo kakovost v kemičnem, fizikalnem in bakteriološkem |xigledii. Te preizkušnje se morajo izvršiti pri raznih stanjih studenca. Za fizikalni in kemični pregled je potrebno okrog J litra vode. Steklen.ca mora bit dobro očiščena, najliolje prekuhana v vreli vodi. Za bakteriološko preiskavo mora biti steklenica za okrog 2 del sterilizirana. lake sterilizirane steklenice imajo v lekarnah ali pa jih da na razpolago higienski zavod. Vodil za preiskavo je treba vzeti pazljivo tik ob izviru in steklenico dobro zapečatiti. Nato iili je treba poslati higienskemu zavodu v Ljubljani, ki vodo preiskusi. Obenem s steklenicami je treba |K>slati |Miročilo, v katerem je popisana okolica studenca, navedena njeeova jukost, ter datum in ura, ko je bila steklenica nanolnjena. Pogostokrat je ocena vode v fizikalnem |kii.'Ioi1ii neprimerna, /lasti kraški studenci -o v deževnem |xiglcdn kalni. S primernim zajetjem studenca in čiščenjem preko peščenih filtrov sc ta pomanjkljivost odpravi. Če pu je ocena vode neprimerna v kemičnem alt bakteriološkem pogledu, je treba napraviti posebne čistilne naprave, ki so razmeroma drage in bo kinečki posestnik zanje težko imel potrebna sredstva. fe bo posestnik vestno upošteval vsa ta navodila. «i bo luliko ustvaril jasno sliko, ali naj gradi vodovod ali ne. Gradbeno dovoljenje izda okrajno elnvanstvo, kateremu je treba predložili načrt, ki ga more napraviti le za to |Miklicani strokovnjak. Ni namen te razprave tKidrobneje obravnavati gradnjo vodovodov, naj Ih> le v pomoč pri presoji, za kakšno vrsto vodne pre«krbc se bo podeželski posestnik odločil. Vodnjaki. Čo ni mogoče nnpraviti vodovoda, !>o skušal poso-tnik dobiti vodo v vodnjaku. Mora si pa biti na jasnem, da z vodnjakom ne doseže vedno uspeha. Talna voda se zbiru na nepropustni podlagi, ki jo tvorijo glinaste ali kompaktne skalnate plusti. Na tej |x)dla.gi se gibl je vodu v propustni plasti v smeri splošnega padca nepropustne plasti. Oni del propustne plasti, ki je napolnjen z vodo, se imenuje vodonosna plast. Gladina vodonosne plasti je odvisna od dotoka površinske vode in narašča ali pada, kakor je določen letni čas deževen ali stili. Zato mora biti izkopan vodnjak dovolj globoko v vodiinosno plast, sicer bo ostal ob večji suši |>rcz vode. Pri črpanju vode se bo gladina vode v vodnjaku zni/alu. Pri neprenelianem črpanju določene množine vode bo gladina tx>-lagotna padala ler končno zavzela neko stulno nižino, Ko črpanje preneha, se dvigne vodna gladina polagoma zopet na prvotno višino. S poglabljanjem 'e kapaciteta vodnjaka poveča in doseže višek ob nepropustni plasti. Poglabljanje v nepropustno plast pa ne bo izboljšalo vodnjaka. Lnliko sep ripeti, da sc prebije nepropustno p I s t 'n začne vodaj preluknjano železno rev zabijetno do talne vode. Z navadno ročno črpalko deluje tak vodnjak le do glo-j,i„(. s—b m. V ilovnatem terenu se rev rada /ainaši in jo je treba izpirati. Če pa to ne zaleže, jo je treba izvleči, očistiti in zopet zabiti. Dobro uporabni so abesinski vodnjaki le r lahnem peščenem terenu. V debelejšem materialu so pu težave z. zabijanjem. Nadaljnja oblika vodnjakov so vrtani, ki dosežejo lahko velike globine. V naših krajih se ta način še ni pogosto uporabljal, ker imajo le redke tvrdke opremo za vrtanje. Delo je razmeroma priprosto in tudi ne predrago. Najliolj razširjeni so pri nas zidani vodnjaki. Napravimo jih bodisi s podzidanjem uli na s pogrezanjem. Pod/idani vodnjak se pod-kopuje in podzidava v pasovih po 50—SO cm od zgoraj navzdol. Pogreznjeni vodnjak se pa iz-podkoptije in pogreza zaradi lastne teze, obenem se pa dozidava oIkkI vodnjaka na nosilnem vencu. Zlasti pri podzidavanju so delavci stalno v nevarnosti, da jih zasuje. Vsaka malomarnost povzroči luliko nedosledne posledice. Zato smo liiti pri gradnji vodnjakov zaposleno le strokovno izvežbano osebje, voditi pa morajo delo le oblastveno priznani vodnjuknrski strokovnjaki. Paziti je treba posebno, da vodnjak ni zidan v bližini gnojišč, greznic ali ponikovalnic. od katerih naj lx> oddaljen vsaj 10 m proti padcu podzemnega toka. (Ditls ortbodnJNS.) I NAŠI VELIKI MOŽJE I Blaž Kocen Blaž Kocen je eden izmed naših najznamenitejših zeinljepiscev. lloilil se je 1821 v llo-tiinju pri Ponikvi ob južni železnici. Gimnazijo je obiskoval v Celju med leti ISH do 1859, nato pa jc obiskoval dveletni licej v Gradcu. l»o želji svojih sfuršev je nuto vstopil v bogoslovje v C elovcu in |Kjstul IS45. luašnik. Zatem je kaplanoval pri Sv. Iliipertu nad Laškim, v Šoštanju in v Rogatcu. Ko pu je ob preosnovi srednjega šolstva dunajska vlada potreliovala večje število gimnazijskih profesorjev, je povabila tudi mlade duhovnike, naj sc posvetijo profesorskemu poklicu, kdor čuti veselje do tega stanu, lako se je tudi Kocen odzval temu povabilu in začel poučevati na gimnaziji v Celju leta 1850. Posebno so ga veselile prirodo-slovne vede, zato je I. 1*^2 odšel na Dunaj na tamkajšnje vseučilišče študirat nrirodopis, fiziko in računstvo, te naslednje leto je vse te skušnje za pravega profesorja opravil z odličnim uspehom. Zato je bil takoj sprejet v državno sIii/Ihi kot pravi profesor in kot tak služboval v Ljubljani, v Gorici in v Olomiicu. Povsod se je odlikoval kot izvrsten strokovnjak. Bil je tudi član izpitne komisije za ljudske in meščanske šole. Kmalu pa se je začel posebno zanimati zn zemljepisje in za izdelavo zemljepisnih kart uli atlantov. Da bi se temu delu Se z večjo vnemo mogel posvetiti, je I. 1870 vzel šolski dopust in sc p/eseliI na Dunaj, dn bi tudi od blizu mogel nadzorovati izdelovanje zemljepisnih kart. Bil pa jc bolelien, lotila se ga je za-vrutna liolczen — jetika in. ko se ji je ISTI pridružila še vročinska bolezen, je petdeset let star umrl nn Dunaju. Glavna Koeenova zasluga je bila ureditev zemljepisnega |Miuka na naših gimnazijah. Najprej jc poskrbel za dobre učne knjige na tem področju. Že v Ljubljani je začel pisati knjige te vrste, a kaj kmalu so njegova dela zaslovela |m> vsej Avstriji kol najboljša le vrste. Skoraj vsi njegovi zemljepisni učbeniki so v kasnejših letih doživeli po več izduj, nekateri kar po dvanajst! Podobne knjige je napisal ludi za naše ljudske šole. Tudi te so bile prevedene nn najrazličnejše jezike, ki so takrat vladali po ljudskih šolah v Avstriji, med njimi seveda ni manjkalo slovenske prireditve, kajti izvirnike je Kocen največ pisal v nemščini. Se pomembnejše delo kot pri učbenikih je opravil Kocen pri sestavljanju in izdelavi zemljepisnih kart za gimnazije in ljudske šole. Do njegovega časa so samo mehanično posnemali prejšnje zemljepisne karte. Kocen pa jc uvedel bolj znanstveno delo pri njihovem sestavljanju. In šc tole jc zelo važno: do njegovega časa so bile šole v Avstriji navezune zgolj na uvoz zemljepisnih kart iz. Nemčije, Zdaj pa je Kocen v zvezi s požrtvovalnimi založniki dosegel, d« se jo na Dunaju osnovala prva tiskarna, prvo [Kidjclje, ki se je samo lotilo izdelovanja teh kart. Na Dunaju so sedaj pod Koccnovim vodstvom začele izhajati zemljepisne karte, na« menjene najrazličnejšim šolam v Avstriji, in te karte so bile primernejše in boljše od prejšnjih uvoženih! Bile so namreč preglednejše, t imeni manj natrpane in ozirale so se predvsem na nv«trijske dežele, torej na domače zemlje« pisje. Zemljepisna karta za ljudske in meščanske šole je iz|>od Kocenovili rok prvič iz Ia 1^60, za gimnazije pu naslednjega leta 1W>1. Pozneje so ta gimnazijski zemljepisni atlant neprenehoma izpopolnjevali najrazličnejši strokovnjaki, tako da je do leta 1021. doživel — reci in prši — nič manj kot tri in štirideset izdaji Čeprav so to zemljepisne karte Koccnovo osnovo že davno zgubile, vendarle je še ztnerom n« njih blestelo Kocenovo ime, ime prvega izdelovalca in osnovalca! V Kocenovili zemljepisnih knrtnh se prviS v svetovni književnosti iz zeniljcpisja |iojavijo tudi slovenska imena, tudi imena in podobe slovenskih deželA in krajev, tako da nas j« mogel spoznati tudi znanstveni svet. Od I. 1875. sc v njegovih kartah prikazuje tudi slovensko ozemlje s podrobnim prikazom Kranjske, Istre, Goriškega in Dolenjskega. Korenov utliint jc bil prirejen ne samo v nemščini, marveč tudi v češčini, poljščini in italijanščini. Tudi velike šolske stenske zemljevide je napravil Kocen, iu sicer zahodno in vzhodno poluto vsega sveta, 1'vropo, Štajersko. Koroško, Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, češke dežele, Palestino uli Svelo deželo, pripravljal pa je tudi posebno veliko karto slovenskih dežel, pa jc zaradi prezgodnje smrti ni mogel dokončati. Tako po pravici štejemo Kocena za graditelja zemljepisnega jMiuk« nn naših in vseh avstrijskih gimnazijah, pa tudi za začetnika realnih gimnazij sploh! V spomin na tega velikega moža so Slovenci že 1898 odkrili spominsko ploščo na šolskem poslopju na Ponikvi« 1921 pa na njegovi rojstni hiši v Holunju, da so ga tako prišteli med naše velike može! Najlepše božično darilo ie: t* IVANHOE v-iovinski roman v slikah, katerih ie 205 - knjigi. 7. Malha je namreč govoril o kralju in njegovem razglasu; zvedel pa ga jc bog\edi kje — najbrž od potujočih trgovcev. Nenadno pa »e je kočarju nekaj posvetilo. Stekel je za že odhajajočim Malho. 8. Ko je prišla kmalu nalo Jena domov, jc našla aamo tpeče otroke in prevrnjen slol. Mislila je, da Je lei moi k sosedu na delo in da se ho vrnil lele na večer. A bajlnrja nI hotelo bili od nikoder; ne zvečer la ne vse dni potlej. Minila so leta... Kočarjev! otroci so odrasli ln »e razšli. Osivela mali je ostala sama z edinim sinom Benjaminom po imenu. Ta ji jc obljubljal, da jI bo ostal zvest do smrti. PRAVNI NASVETI Začasna ureditev plač. Oberster Kommisar fiir die Operationszone Adriatischer Kustenland je izdal odredbo v začasni ureditvi plač v zasebnem gospodarstvu. Po tej uredbi je prepovedana vsaka sprememba plač in mezd, določenih z državnimi, pokrajinskimi in kolektivnimi pogodbami, kakor tudi vjch ostalih delovnih pogojev nameščencev in delavcev. Do nove ureditve plačilnih in delovnih pogojev se smejo zvišati minimalne mezde in plače, z oblastveno odobrenimi določene z pogodbami, največ do 30% z veljavnostjo od 1. dec. 1943 dalje. Izplačilo mezd rodbinam v Nemčiji zaposlenih delavcev, S pristojnega mesta poročajo, da bo v kratkem mogoče izvršiti plačila predujmov na mezde dclavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. 2e v prihodnjih dneh se bodo v Ljubljani preko Hranilnice ljubljanske pokrajine izplačevali predujmi na pričakovane mezde in sicer v višini 1000 lir za rodbine, katerih možje delajo v Nemčiji in po 500 lir za rentnike, ki imajo terjatve nosproti nem-ikira zavodom za socialno zavarovanje. Izplačilo «e bo izvršilo onkn pripednikom rodbin, ki pred-lože bančna potrdila iz katerih »o razvidna prejšnja plačila in potrdilo sindikata o tem, da so delavci dejansko zaposleni v nemški državi. Rent-niki pa morajo predložiti rentni odlok in dokazilo o zadnjem izplačilu. Nova davščina v Ljubljani. V Ljubljani bodo z novim letom uvedli novo socielno davščino, ki jo bodo morali plačevati oni, ki imajo nad 20.000 lir letnih dohodkov. Ta davščina se bo odmerjala od državnih davkov in to v višini od 4% navzgor. Okrog sosedov Splitski škof proti letalskim napadom Splitski škof dr. Kvirin Klement Bonifnčič je poslal brzojavko kardinalu Svete stolice, v kateri zaradi najnovejšega bombardiranja Splita, pri katerem je bilo zadetih 7 cerkev, med njimi znamenita katedrala, 4 samostani, cerkcv vasi Snčurac in v ostalem zgolj stanovanjske hiše, opozarja na popolnoma ustraho-valcn značaj angloameriških napadov, ker daleč naokoli ni nikjer nobenih važnejših vojaških ciljev. s Novi hrvatski veliki župani. Zaradi imenovanja dosedanjega velikega župana dr. Heferja za ministra za narodno gospodarstvo je imenovan na njegovo meslo za velikega župana v Osijeku in za Raranio inž. Azančajič. Za velikega žujiana v Travniku je imenovan štabni vodja ustašev v Mo-starju Baiiič. za velikega župaua v Sarajevu pa dr. Kulenovič. s Komunistični porazi na Hrvatskem. Po poročilih. ki prihajajo v Zagreb, doživljajo jioeamez-ne komunistične edinire v Bosni neprestane poraze. Kljub velikim količinam orožja, ki so ga dobile po Badoljevem Izdajstvu od savojeev, danes ne predstavljajo več nobene vojaško organizirane skupine, ki hi mogla imeti tudi najmanjše izglede za kak uspeh. Nemške in hrvatske čete jih povsod neusmiljeno zasledujejo in po vrsti načrtno uničujejo. Mesto za mestom, kraj za krajem pada v nemške roke. Ljudstvo teh naselij pozdravlja nemške in hrvatske čete kot osvoboditelje Izpod komunistične tiranije in morije. V zadnjem času 60 komunisti doživeli posebno hude poraze pri Novn varoši in Prijepolju ler so na bojišču pustili 385 mrtvih ter 824 ujetnikov. Nemške čete so razen tega zaplenile tudi 4 tanke, 16 strojnic, težki metalec granat, veliko količino streliva in drugega orožin ler veliko presluhovalno skladišče. Med poraženimi in razkropljenimi komunističnimi tolpami je zaradi stalnega zasledovanja in načrtnega in gotovega uničevanja zavladala popolna zmeda in zbeganost. s Srhi nočejo biti komunisti. Ministrski predsednik general Nedič je znova ostro obračunaj s komunizmom. »Mi smo antikomunisli in antibolj-šoviki,« je deial, >in srbski narod si ne želi drugega, kot da bi oslal še nadalje srbski. Boljševizem pa nima nič skupnega s srbskim duhom in s srbsko civilizacijo. Srbski narod ljubi svojo sveto zemljo In jo bo branil do poslednjega moža ter se bo boril proli komunizmu, da hi ohranil svojo deželo, svojo rodbino in svojo vero.« »Smrkavca, molita!« Ti blagi, dobri gospod kanonik, Luka Jeran, ki si gladujočemu študentu — morda tudi kda) kakemu nevrednemu — potolažil prazni želodec stokrat, tisočkrat! — Včasih si se naredil celo hudega. Pa nisi bil. Zares ne. — Saj si bil dober kot maslen kruh. — Takrat si bil pa resnično hud, ko si srečal v bližini stolnice pred kakimi 60 leti dva lantalina prav tisti čas, ko je zvonilo poldne. — Oba pokritih glav; — kakopa — (Oba živita še danes, a glavi jima pokrivajo sedaj že čisto beli in tudi razredčeni lasje). — Čemu bi ne priznal, da sem bil eden izmed obeh prav jaz?!__To- rej... Radoveden je bil najbrž gospod kanonik, oče študentov, ki je izdajal zadnje solde za svojo — Jeranovo dijaško mizo, — radoveden pravim, ali nimava morda tičev pod klobukoma.___ Pa fe zagrmelo: »Smrkavca, molite!« Ne vem več dobro, kako in koliko naju je bilo sram takrat. — Vem pa, da bi me bilo danes ie bolj. — Toda ne gre sedaj za to. — Tisti dve besedi: prvo krepko po učinku, drugo nujno po potrebi, hočem poklicati v spomin sedanjost. — Dvomim, da bi bila današnji čas vzgoja dom« in v šoli na splošno kaj prida boljša od tedanje. Jaz vsaj- se ne morem domisliti, sem B že videl tako-le opoldne ob zvonenju angelo-vega češčenja, da bi 6e odkril, kaj šele pokrižal, taki-le »nadebudni« fantalin, ki v modemih časih še nosi pokrivalo. — Ej, koliko jih je, ki sploh ne vedo več, čemu pojo zjutraj, opoldne, in zvečer, zvonovi naših cerkvi. Kako neki? Koliko pa je Se naših domov, kjer starši uče otroke, da se mora tudi na ccsti ob času zvonenja dati čast Bogu! Koliko še takih, ki v družinah sploh še molijo? — Je-li potem čudno, da pride gosposki poba kakih 12 do 13 let z elegantno »mama« pokrit celo v cerkev, kot sem nekoč doživel v Celju. Seveda sem mu zbil kapo z glave, a »miIo6tiva« je — kakopak ogorčena na — me odvihrala s smrkavcem iz cerkve. Sličcn dogodek se mi je pripetil kasneje v ljubljanski stolnici — samo s to razliko, da je kulturna narodna dama kar v cerkvi nataknila pokrivalo pobu na polizano betico. — Pa se potem še čudimo, da 14 letni smrkavec stresa ob zadnjih večernih urah komunistične papirje po ljubljanskih ulicah! — A šola? — Moj Bog! Kar tudi najboljši učitelj verouka s težavo vcepi v mlade glave, mu pa podere učitelj, ki mu n:6ta dala dobre, kaj šele verske vzgoje niti dom niti iola, — in ki je no more dati cerkev, pa naj si še tako prizadeva. —• Na navedenih dveh primerih že lahko vidimo, kak?na »vzgoja« vlada po prenekaterih naših domovih. O šoli niti ne govorim. To naj store drugi, bolj poklicani. — Mlade frkoline in (rklje, ki sploh še prihajajo v ccrkev, a se obnašajo in pode tako kakor so se včasih purani in pure, ki jih ie gonil Bosanec s šibo in s psom kot čuvajem, bi bilo treba učiti manir. — Tako spremstvo bi bilo potrebno današnji mladini! — Jaz pa mislim, da imamo mi starejši, ki smo se učili v šoli življenja, dolžnost in pravico seči tudi v lase pobalinu, da se nauči dostojnosti, ako ne gre drugače, — 0, ko bi danes vstal blagi Luka Jeran! to bi grmelo iz njegovih ust: smrkovci, molite. F. K-n. s Koncerti za nemške vojake. Nedavno sla bila za ranjence in bolnike nemške vojske v Lo-vrani in Opatiji dva koncerta, na katerih so sodelovali nemški in italijanski godbeniki in pevci. Nanadljnji koncert za nemške ranjence bo v kratkem. Pripravili ga bodo člani ljubljanske oj>ere. s Pod orožje so jih pozvali. Na poziv zagrebškega vojnega okrožja so morali dne 10. novembra nastopiti običajni vojaški rok vsi potrjeni vi-sokošolci, ki jim je bila služba v kadrskem roku odgodena in prav tako vsi maturanti, ki doslej ša niso odslužili vojaškega roka. Poziv je namenjen vsem dijakom letnika 1925 in starejšim. — Na podlagi nove zakonske odredbe se med vojna lahko pozivajo v vojaško službo mladeniči, ki so končali srednjo ali nji enako šolo ne glede na njihovo starost. s Hrvatska dežela jo velika in bogata ter lahko prehrani ne le šest, temveč 16 ali pa celo več milijonov ljudi, je izjavil Poglavnik ob drugI obletnici ustaDivHve ustaško ženske orginizaciie. Križem sveta Razpust sovjetske Kominterne — prevara Španski časopis »Iiiformaciones« prinaša pojasnilo glede zaupne okrožnice znanega sovjetskega voditelja Diinitrova in piše med drugim, da vseliina te okrožnice odbiranja posled-nje dvome, ki hi še utegnili biti glede laži o razpustu kominterne. Dimitrov v tej okrožnici sam priznava, da jc razpust tretje inlernacionale ztrolj »strategičen manever« in da !>o organizacija pod imenom »likvidacijski odbor kominterne« svoj cilj svetovne revolucije še dalje zasledovala. Nemčija si je gotova končne zmage Bolgarski časopis »Slovo« poudarja, da se bodo živčna vojna, letalsko nasilje in anglosaksonska lažna propaganda razbili ob nrav-nostni obrambi nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Sovražni poskusi, doseči odločilne vojaške uspehe, so izpodleteli. Vseobča mobilizacija v Nemčiji l>0 v odločilnem trenutku učinkovala. Anglosaksonci in Sovjeti poskušajo doseči z letalskim nasiljem odločitev, ker se l»oj i jo daljše vojne in se čutijo za n jo preslabe, Nemčija in njeni zavezniki pa so nasprotno na vse pripravljeni in si bodo z neodjenljivo voljo Izvojevali končno zmago. Običajne gostobesedne izjave Nedavno so se voditelji Anglije, Amerike, P lisi je in Kitajske posvetovali v egiplskem Kairu, oziroma v perzijskem Teheranu in stavili zahteve, kakor da imajo zmazo /e v žepu. V tem pogledu piše japonski »Nippon Tintes« v uvodniku tudi tole: »Obe konferenci sta pokazali zgolj običajne gostobesedne i/jave, ki v nobenem primeru ne l>odo vplivale na izid vojne. Edinost milijarde vzhodnoazijskega prebivalstva in sila orožja jamčila, da ne bo sovražnik nikoli utegnil uresničiti svojih visoko-lelečih načrtov.« IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE Najcenejše, pa najprimernejša božično darilo za staro in mlado je in ostane naša »Družinska pratika« • podobo sv. Družine na načelni strani. Poleg zanimive, obče koristne in zabavne vsebine, Vam nudi dvajset lepih knjižnih nagrad. Segajte po njej, nc bo Vam žal! Dobite jo povsod! EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII Ali padejo mačke res vedno na noge Splošno je razširjeno mnenje, da se ujame mačka vedno na noge, pa naj pade še s take višine. To naziranje velja poolnoma le tedaj, če je žival povsem zdrava in če sama prostovoljno skoči. Ako mačka pade, če jo prisilimo k skoku ali jo celo vržemo ali pahnemo v globino, si sicer pomaga s svojimi zelo razvitimi ravnotežnimi organi, katerih sedež je v notranjih ušesih, zanesljivo pa vselej le ne pade na noge. Mnogo mačk se je že ubilo, ko 60 jih brezsrčni ljudje za zabavo vrgli iz višin. Ležč se lažje učiš? Doslej smo menili, da samo lenuhi pri učenju leže na hrbtu. Toda z znastvenega stališča imajo ljudje, ki pri učenju leže, vendarle prav. Neki irski profesor je namreč ugotovil s poskusi, da se glava, če ležimo, bolje oskrbuje s krvjo. Možgani tedaj bolje delujejo in so Iudi najbolj dojemljivi. Sneg sežigajo Po mestih je pozimi velika nadloga, da je Ircba sneg kidali in odvažali, kar mnogo slane. Zato so v lluunovcru na Nemškem pred leti iznašli napravo, s katero bodo poslej sneg sežigali. Ves sneg skidajo na kupe, gu zmečejo nato v poseben lijak, pod katerim kurijo, da se sneg staja. Tudi na 1'rancoskeni so pred nekaj leti poskusili sneg kar na ulici staliti, in sicer tako, da je po njem šel valjar, v katerem jc bilo zakurjeno. Sneg se je res takoj stalil in snežnica odtekala v kanale. Toda, kadar je bilo mraz, jc snežnica knr na cesti zmrznila in nastala je velika poledica. Zato se lo na Francoskem takrat ni obneslo, llnn-noverska iznajdba je v tem oziru mnogo boljša. Zato je mogoče, da bodo kmalu po vseh mestih sneg sežigali. Pet milijonov za prevod Nagrado, kakršne ni dobil še noben znanstvenik za prevod, sta ponudila francoska akademija znanosti in neka založba znanemu starinoslovcu stotniku Auvergneu. Prejel naj bi pet milijonov frankov za prevod nekega perziškega pisma, ki je star 2000 let. — Najnaporncjše jc bilo pri tem delu ločiti poedine liste papirusa, ki so postali s časom krhki in so se zlepili drug z drugim skoraj neločljivo. V nekoliko mesecih pa je učenjaku uspelo, da je napravil del rokopisa čitljiv in tiiuljiv, in misli, da bo vse delo dovršil v dveh letih. Drago zemljišče Na daljnih kokosovih otokih ima angleško kabelsko društvo svojo podružnico. Nahaja se na pustem koraljnem grebenu. Rodovitne zemlje nI dobiti. Osebje tega društva, ki živi na teh otokih, je moglo dobiti zelenjavo in hrano sploh le v konzervah. Večkrat so skušali naredili vsaj malo vrt za zelenjavo, pa je bilo vse zaman. Ljudje so vse bolj čutili potrebo po vitaminih. Ker so se ponesrečili vsi poskusi, dobiti vsaj malo rodovitne zemlje za vrt na skalnatih otokih, se je društvo odločilo, privažati rodvituo zemljo z 800 km oddaljenega otoka. Zemljo so res nnvozili in nameščenci so se kmalu razveselili dragega zelenega vrtačka. Zelenjava t morskega dna V Cardiganskcm zalivu na angleški zapadnl obali so uredili '•podmorsko farmo«, ki naj bi pridobivala dragoccne podvodne rastline in jih uvedla v ljudsko prebrano. Raziskave so pokazale, da je v tem zalivu 53 različnih vrst podvodnih rasllin, ki so vse užitne. Ker imajo dosti raznih soli in vitaminov, so cclo lečnejše in bolj zdrave nego kopne rastline. Poseben stroj, ki so ga sestavili nalašč za lo, kosi rastline na morskem dnu in jih dviga na površje. Doslej delajo do globine 40 metrov. Iz rasllin, ki so jih tako pridobili, so izdelali med drugim zelo osukno mezgo. Cela vrsta rastlin pa je enako uporabna tudi za sestavo zdravil in tvoriva za plinske maske. Mali oglasnik PriJtojbina za male oglate se platuje naprej. SADNO DREVJE marolire, kostanj, maronl, jabolka, lirnslte ter Tin drnpa plemena - v vseli oblikah, visoke, srednje in pritlične, ilobile pri Alojziju Pmlobnikar, dre-vesničnr, Dobrova pri Lj. SPREJMEM SLUŽKINJO 7.a notranja in zunanja deta, proli dobri plači. -Nastop takoj ali z novim Iclom. - Naslov v uprnvi »Domoljubu* pod St. s">32. (itajta ..Domoljuba-1 Opozorilo! Opozarjamo p. n. konzumente, da je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Sladac, Ljubljana-Moale, stavil v promet škatle z napisom »Pravt Franckov dodatek kavi« po 'A kg, katere pa 110 vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova in površina, na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih' je stavil v promet Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico. Proti Sedlarju Ivanu smo zaradi gornjega uvedli sodni postopek. FRANCK industrija KAVOVINA D. D. prej Binke Francka sinovi d. d. ZAGREB ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Križanka St. 28 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 Iti 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 »5 30 41 37 3U 39 40 42 43 Vodoravno: 1. hrvatsko moško ime, 6, združitev, 10. Izraelski kralj, II. kraj na Gorenj-skom, 12. velikan (tujka), 13. osinjak, 14. lahko« atletska vaja, 17. polotok v Jadranu, 20. dir, 22. geometrijski izraz, 25. žilo, 2(5. jetničar, 27. za« morsko pleme, 28. Izraelska čudežna jed, 29. državica v Aziji, 32. teniško orodje, 35. oselut iz Kociprovega Goričanca, 37. ribje jajce, 40. zagon (tujka), 41. vzor (tujka), 42. o|K>ra, 43. starorimski denar, egiptovski bog. Navpično: 1. znamka koles, 2. del glave, 3. drevo, 4. pristanišče na F'in«'kem, 5. slovenski pisatelj, 6. Stevnik, 7. cerkveni čas, 8. del glave, O.žensko ime, 15. pijača, IG. del telesa, 18. pokrajina med Donavo in Savo, 19. zdravilna rastlina, 20. puščava v Aziji, 21. reka v Sibiriji, 23. svetopisemska oseba. 24. sorodnik, 30. plug. 31. mestno zabavišče, 33. Verdijeva opera, 34. državna blagajna (tujka), 35. klej, 30. naslov Prešernova pesmi, 38. kesanje, 39. meslo v Severni Italiji. Rešitev križanke št. 97 Vodoravno: lt želod, 6. slap, 10. udav, fl. omelo, 12. pik, 13. imenik, 14. atioda, 15. Tomo, 17. nota, 19. čeber, 21. usad, 22. Ivana. 25. struja, 25. kip, 27. trot, 29. Anica, 31. ropot, 34. A rad, 35. osa, 36. jed, 37. Oka, 39. jarek. 40. Avar. Navpično: I. župan, 2. edinost, 3. lakota, 4. Ovid, 5. domačija, 6. smet, 7. lenoba, 8. ali* 9. pokora, 16. menica, 19. adut, 20. Eva, 2!< ustroj, 24. ropar, 25. Kirov, 26. padar, 28. rosa. 30. nada, 32. oje, 33. tek, 39. KA. VEVERIC .NE in vse drnse kože od divjačine kupuje slulno -trgovina Zdravič, Ljubljana. Stari trt; 30. KUPIM vsako množino majarono-vili pleve. Osenar Jane*, Tomšičeva 5 (pri klavnici). ŠIVALNI STROJ nov, predvojni material -prodom, ('ihasrk Marija, 1'rnovo, Kolezijska 19 -II. nadstropje. Hcrausgeber — Izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. — Scbriltleiter — Uiedniki France Kremžar. — Fur »Ljudska tiskarna« — Za »Lfudsko tiskarno« Jože Kramarič. •Domoljub« stane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. — Dopise tn spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate lo teklamacije pa uprava »Domolluba«. — Oglasi se zaračunalo po posebnem cenika. — Telefon uredništva io uprave štev. 40-04.