primorski dnevnik
le »M izhajati v Trato 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 6. do 17. septembra 1944 ae |e tiskal v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-41. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v bskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Ula zadnja Številka. Bil je edini «•kani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M.	dnevni!
!> *ri C?- ► O "O O »
Cena 500 lir - Leto XL št. 94 (11.817)
Trst, petek, 20. aprila 1984
Zaključek mednarodnega zasedanja o lakoti v svetu
REVEŽI NE JEDO TEORIJ
Občuten poseg nekdanjega tajnika OZN Waldheima - Italija bo najbrž kmalu imenovala posebnega komisarja, ki naj organizira italijansko pomoč lačnim
Končana konferenca o reformi plač
CHIANCIANO TERME — Največji italijanski delavski sindikat še ne more predložiti že povsem opredeljenega Predloga o reformi plač, ker obstajajo še nesoglasja med večinsko (komunistično) in socialistično komponento glede sprememb pri draginjski dokladi. O tem se bo nadaljevala notranja razprava, ki bo doživela ključ ni trenutek 20. maja na zasedanju vsedržavnega sveta CGIL. Tridnev-*}a konferenca o politiki glede pogajanj za obnavljanje delovnih pogodb je pa gotovo prispevala k ublažitvi notranjih trenj na osnovi strankarskih opredelitev.
Včeraj sta zasedanje sklenila komunistični generalni tajnik Lama in njegov socialistični namestnik Del Turco. Oba sta poudarjala skupne točke in pustila ob strani vprašanja, ki so še predmet nelahkega, toda možnega dogovarjanja. Oba sta tudi naglasila, “° se P° zapadlosti prvega vladnega
dekreta o draginjski dokladi in predložitvi popravljenega, ki skrajša nje no vnaprejšnje omejevanje na pol leta (kar ocenjujejo sirulikati za vsaj delen uspeh), odpira nova doba ponovnega vzpostavljanja enotnosti znotraj CGIL in z ostalima sindikatoma zveze, CISL in UIL.
V tem okviru je prvi smoter izognitev grožnji vlade, da bo po koncu leta enostransko zamrznila draginj-sko doklado, če prej nc pride do spo razuma med sindikati in med njimi in delodajalci o reformi plač. Večina CGIL sicer potrjuje, da je treba izgubljene točke vrniti, toda pri staja, vsaj načelno, na preobrazbo draginjske doklade v okviru reforme plač, ki naj da večje priznanje strokovnosti in storilnosti torej na različno vrednost točke za posamezne kategorije. Vse to seveda ob doslednem spoštovanju realne vrednosti plač, zlasti najnižjih.
BOJAN BREZIGAR
RIM — Že dolgo ni bilo geslo kakega zasedanja tako posrečeno, kot je geslo tridnevnega zasedanja o lakoti v svetu. »Reveži ne jedo teorij« je pisalo na sporedu ob imenih številnih Nobelovih nagrajencev, vrhov italijanske pplitike, ministrov držav tretjega sveta in predstavnikov mednarodnih organizacij, ki so v Rimu razpravljali o tem, kakšna naj bo pomoč tistim, ki umirajo zaradi lakote.
Dve tematiki sta bili v ospredju pozornosti: prva je blia izrazito mednarodna, o njej so govorili predstavniki mednarodnih organizacij in držav tretjega sveta in sicer kakšni naj bodo posegi, da bodo res učinkoviti. Druga tematika je bila izrazito italijanska : kako naj poseže Italija tudi glede na polemike, ki so prišle do izraza v zadnjih tednih po predstavitvi zakonskega osnutka, ki" so ga podpisali demokristjani, socialisti, socialdemokrati, liberalci in republikanci ter ki nosi v naslovu drugo pomembno geslo »Za ohranitev treh milijonov življenj«.
Prva tematika, mednarodna je bila za naše pojme morda nekoliko oddaljena. Včeraj jo je ob zaključku zasedanja nazorno sintetiziral bivši generalni sekretar OZN Kurt Waldheim, ko se je spomnil mednarodne konference o prehrani, na kateri so pred 10 leti prav tu v Rimu s svečano deklaracijo sklenili, da imajo vsi ljudje osnovno pravico do prehrane. »Odveč je, je dejal Waldheim, da bi danes tukaj poudaril, da smo na tisti konferenci sklenili, da čez 10 let ne bo ria svetu več otroka, ki bi moral lačen spat. Žal bodo milijoni otrok tudi drevi morali lačni spat. Seveda oni ne poznajo de-
klaracij, kajti sicer bi se upravičeno vprašali zakaj.« Tu je Waldheim analiziral nekatere vzroke, med katerimi je navedel tudi oboroževalno tekmo, ki požira velik del sredstev držav v razvoju. Poudaril pa je tudi, da ob takih odnosih v svetu, ko ni sporazumevanja o nobenemu vprašanju, konkreten boj proti nerazvitosti ni mogoč. Ob tem je naglasil, da so nujno potrebne skupne akcije na mednarodni ravni in tudi dodal, da bi zaradi ekonomskega prepletanja poslabšanje gospodarskega stanja v državah v razvoju negativno vplivalo tudi na razvite države.
Kako bo Italija reagirala na to stanje? O tem vprašanju je bilo mnogo govora, saj obstajata o tem v Italiji dve težnji : nadaljevati z dosedanjo prakso, to je koncentrirati vse posege za pomoč nerazvitim in dodeljevati pomoč preko posebnega urada zunanjega ministrstva, ali pa ločiti pomoč lačnim od ostalih podpor in pooblastiti posebnega komisarja, da se ukvarja s tem vprašanjem in da ima za to vsa pooblastila.
Verjetno bo rešitev nekje v sredini; vsekakor je tudi zunanji minister Andreotti, ki je govoril v sredo, sedaj pripravljen pristati na imenovanje posebnega komisarja, čeprav z nekoliko bolj omejenimi pooblastili. Predsednik vlade Craxi, ki je sklenil včerajšnje zasedanje je v glavnem obšel to vprašanje.
Če ob koncu povzamemo zaključke tega zasedanja, lahko rečemo, da je prišlo do velike razjasnitve stališč o italijanski pomoči in da bo verjetno prišlo v krat kem do imenovanja komisarja, ki naj bi takoj razpolagal s 3.000 milijardami za pomoč lačnim. To pa naj bi bila spodbuda tudi za druge države: medtem ko je Italija doslej capljala za njimi, se tokrat, če bodo te pobude res speljali, postavlja v prvo črto boja proti lakoti v svetu.
Pomlad v Trstu
Jutri bo Trst tudi uradno zaživel s cvetjem in nekaterimi kulturno turističnimi značilnostmi svojih gostov ~T mest z območja delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki bodo v dveh ted-nih skušala podati kar najlepšo podo 0 s.®ki. In kaj je lepšega in za oko prijetnejšega, kot je cvetje, ze tcnje, prisrčnost, ki jo prinašajo med nas- Opremila bodo površine, ki so v urbanem središču namenjene iz-, ključno pešcem: poleg cvetja in zelenja bodo namestila klopi, kioske in Poskrbela za razsvetljavo, zraven pa skušala ustvariti razpoloženje, ozrač-Ie< ki je nujna vsebina teh otokov sredi odtujajočega betona. Pri nas go nismo vajeni, v drugih mestih sosednjih območij pa je že utrjena tra-Oicija, tako kot je v navadi skrb za Podobo in čistočo mestnega okolja.
. Prireditev »Pomlad v Trstu — Cvet le Alpe Jadran« je torej priložnost, do se mesto pomladi in z večjo skrb-m. *n ■ ljubeznijo zazre samo vase. Hkrati pa s svojo mednarodno razsežnostjo daleč prehaja okvire cvetlič de razstave in omogoča delovni skupnosti Alpe - Jadran, da na prijeten ln nevsiljiv način približa načela o Prijateljstvu in sodelovanju prebival eem svojega prostora.
Špiljak opozoril na dosežene uspehe v zelo težkih pogojih gospodarjenja
BEOGRAD — Poročilo predsedstva SFRJ o notranji in zunanji politiki Jugoslavije je bila edina točka .dnevnega reda včerajšnje skupne seje o-beh zborov skupščine Jugoslavije. S tem se je končala skoraj dvomesečna razprava o poročilu predsedstva SF RJ o odborih in komisijah skupščine.
Predsednik predsedstva SFRJ Mi ka Špiljak je v uvodnem govoru med drugim dejal:
»Zaradi bremena gospodarskih problemov upravičeno veliko govorimo o slabosti in ekonomski politiki in o drugih težavah. Toda r'n 'ko pozabljamo uspehe, ki jih 'osegamo v zelo težkih pogojih gosr ..urjenja. V letošnje leto smo na primer stopili s pomembnimi rezultati, ki niso ostali neopazni, niti zunaj Jugoslavije. V ekonomsldh odnosih s tujino smo dosegli preobrat v primerjavi s prejšnjim letom. Gre predvsem za povečani izvoz in presežek plačilne bilance, ob rednem poravnavanju obveznosti do tujine. To smo dosegli brez padca
proizvodnje in celo dosegamo prva znamenja oživljanja industrijske proizvodnje. Dosegli smo tudi določene rezultate pri prilagajanju družbene porabe sedanjim možnostim gospodarstva, pa tudi napredek na drugih sektorjih gospodarstva. Ti rezultati so vsekakor spodbuda za nove uspehe, ki jih lahko dosežemo.
Toda ostanke stare prakse in obnašanja, ki se nadaljujejo tudi letos, je treba odločneje odpravljati, ker utegnejo resno ovirati izvajanje politike gospodarske stabilizacije, celo ogroziti tisto, kar smo lani z velikimi napori dosegli.
V nekaterih okoljih tudi danes dovoljujejo nerentabilno proizvodnjo in neracionalno vlaganje, slabo delo in slabo organizacijo. Vse to povzroča izgube v gospodarstvu in njihovo povečevanje, premalo upoštevajo, da gre to v breme tistega dela gospodarstva, ki dobro dela in zaradi tega tudi zaostaja.
Zato je nujna in takojšnja nalo-
ga prerazporeditve narodnega dohodka v korist proizvodnje, razbremenitev proizvodnje, ki ima številne fiskalne in druge obveznosti, reprogramiranje dela dolgov, povečanje lastnih obratnih sredstev in drugi u-krepi, ki bodo prispevali, da bo gospodarstvo manj odvisno ob bančnih posojil. Odločneje je treba manjše-vati tudi nepotrebne stroške v OZD in v vseh oblikah združevanja.
Pogoji finančne podpore, ki smo jih sprejeli s sporazumom z mednarodnim denarnim skladom, niso v nasprotju z našim sistemom, niti dolgoročnimi interesi našega gospodarstva, čeprav je dinamika uporabe nekaterih ekonomskih ukrepov hitrejša in ostrejša. To je tudi bistvo, zato nenehno obnavljajo razpravo o značaju pogojev, pod katerimi smo dosegli sporazum, nepotrebno odvrača pozornost od različnih problemov in nalog, ki so odvisni od nas in ne od mednarodnega denarnega sklada.«
Špiljak je govoril tudi o zunanji
politiki :
»V zadnjem času je prišlo do nekaterih znamenj streznitve, ki kažejo, da niso pokopana vsa upanja, da bodo dolgoletna prizadevanja večjega dela mednarodne skupnosti dala določene rezultate pri zaustavitvi oboroževalne tekme in začetku pogajanj. V takih mednarodnih razmeraih je politika neuvrščenosti, kljub zunanjim pritiskom in notranjim gibanjem realna alternativa v boju za mir, za enakopravne politične in ekonomske odnose med narodi in državami.
Vsak poskus, da bi zmanjšanje napetosti gladili samo na dogovarjanju velikih sil in blokov in na račun manjših in šibkejših držav, spremljajo nove težnje za prevlado v mednarodnih odnosih. Samo popolna enakopravnost, spoštovanje razlik in aktivno angažiranje vseh narodov in držav za univerzalno popuščanje in miroljubno sožitje, lahko zagotovijo mir in napredek na svetu«, je med drugim dejal Mika špiljak. (dd)
Predsednik Zanussija podal včeraj ostavko
RIM — Vodstvo velikega Furlanskega podjetja Zanussi je včeraj uradne potrdilo obstoj pogajanj o prodaji snopa delnic s švedsko družbo Electroiu:. in z nekaterimi drugimi italijanskimi ter tujimi družbami, obenem pa je spo točilo tudi odstop (»iz osebnih vzrokov«) predsednika podjetja Umberta Cuttice
Vodite'ji so tudi izjavili, da v zvezi s pogajanji še ni prišlo do nobene dokončne odločitve, če pa bo do nje prišlo, bo družba izdala o tem uradno sporočilo.
Vsa zadevščina je vsekakor sprožila velik nemir ne le v sindikalnih krogih, ampak tudi v političnih na vseh ravneh, od krajevne do državne. Meo drugimi je svojo globoko zaskrbljenost izrazil tudi bivši minister Loris Fo tuna, ki -je med drugim dejal, da »ne more ugotoviti kam vse to vodi.« Obve zal se je, da bo po velikonočnem premoru sklical vse poslance iz F-JK, ki na, bi skupno z ministrom za industrijo Altissimom sestavili politično oceno ter, dogajanja.
Minister Altissimo pa je po svoji strani že zahteval od vodstva Zanussiji s katerim se je srečal včeraj zjutraj, naj ga podrobno informira o vsej st v a in mu orhogoči s stvarnimi podatki sestaviti celovito oceno teh pogajanj. F. srečanju je Atissimo izjavil, da je do sklenitve dogovora še zelo daleč : bo treba pri celotni operaciji oblikovati še mnogo podrobnosti, s
Včeraj se je sestal tudi tovarniški svet podjetja Zanussi, ki je sklen danes zbrati delavce ria velikem zborovanju, po katerem bodo pripravili Pordenonu javno demonstracijo.
O dogajanju okrog podjetja Zanussi poročamo tudi na naši tretji strani
Tudi maja 2 točki manj
RIM — S prvim majem bodo delovni ljudje izgubili nadaljnji 2 točki draginjske doklade in ne eno, kot so zatrjevali v vladnih in delodajalskih krogih. Včeraj je namreč pristojna komisija pri državnem zavodu za statistiko ugotovila, da se je od februarja do konca marca pokazatelj dvignil od 116,91 na 120,24, torej za tri cele točke, z upoštevanjem decimalk (kot pra vilno tolmačijo lanski januarski sporazum sindikati in vlada, medtem ko so delodajalci nasprotnega mnenja) pa še za eno točko, torej za cele štiri.
Dokončna odločitev bo prišla konec aprila, ko bodo upoštevali tudi na ■aščanje cen v tem mesecu, toda brez nikakršnega učinka, saj je vlada vnaprej določila, s komaj ponovno sprejetim dekretom, da bodo delodajalci udi maja, junija in julija izplačali samo 2 točki namesto 4, enako kot februarja.
Patruljni čoln streljal na ribiče
PESCARA — Po vesteh agencije ANSA je sinoči ob 18.30 neki patruljni čoln jugoslovanske vojne mornarice 9 milj južno od otoka Sv. Andrije ri Visu s strojnico streljal na 64-tonski italijanski ribiški čoln Vannucia iz Termo lija, ki je ribaril v tamkajšnjih vodah. Pri tem naj bi bil huje ranjen cki član posadke, čoln sam pa se je začel potapljati. Ita'ijanske oblasti io poslale posadki Vannucie na pomoč helikopter, pristaniške obiasti v Pescari pa so o dogodku obvestile pristojna ministrstva v Rimu.
Za Sovjetsko zvezo nekateri elementi konvencije niso sprejemljivi
Iz Moskve takojšen negativen odgovor na Bushove predloge o kemijskem orožju
MOSKVA — Sovjetski komentatorji so dali cel kup pripomb na washingtonski predlog konvencije o prepovedi kemijskega orožja, ki ga je ameriški podpredsednik George Bush v sredo razgrnil v Ženevi, na zasedanju komiteja OZN za razorožitev. Za Sovjetsko zvezo namreč niso sprejemljivi le nekateri elementi predložene konvencije, marveč tudi njen celoten »duh«, saj naj bi bàia — tako kot baje vsi dosedanji predlogi Reaganove administracije — naravnana naravnost zoper »sovjetske varnostne interese«.
Zadnji sovjetski »njet« seveda ni tukaj nikogar posebej presenetil, zakaj sovjetski krogi so že takrat, ko je Ronald Reagan na tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, kaj nameravajo ZDA predložiti ženevskemu komiteju za razorožitev, zelo bučno reagirali, češ da pripravljajo v Washingtonu »nov udar po mirovnih prizadevanjih«.
Vse te obtožbe so sedaj ponovili in dodali, da predložena konvencija ni le usmerjena zoper morebitni dogovor o kontroli kemijskega orožja, marveč tudi proti zmanjšanju jedrskega orožja, saj naj bi poskušala obrniti pozornost svetovne
javnosti »z najpomembnejših oborožitvenih vprašanj«.
Tisto, kar pri tem sovjetske strokovnjake najbolj jezi, je ugotovitev, da ameriška administracija še naprej vztraja pri svoji »absurdni tezi«, da pot k »zmanjšanju orožja vodi čez njegovo intenzivno kopičenje«. Komentator agencije TASS ogorčeno opozarja, da so v Washingtonu to »formulo«, ki so jo najprej napovedali pri pogajanjih o omejitvi jedrskega orožja v Evropi, sedaj upo rabili tudi za dogovor o prepovedi kemijskega orožja, da pa to nikakor ne bo šlo, kajti ZDA naj bi že itak imele na zalogi več kemijskega orožja kot pa Sovjetska zveza.
Nič manjšega razburjenja ni povzročil tudi tisti del predložene konvencije, kjer se govori o kontroli morebitnega uničenja kemijskega orožja. Sovjetski strokovnjaki so poskočili, da v Washingtonu »postavljajo voz pred konja« in da se morajo pogajalci najprej sporazumeti, za koliko in kako se bo sploh omejila sedanja proizvodnja kemijskega orožja. Američani pa naj bi govorili le o kontroli, pri čemer naj bi si tudi izmislili pogoj, ki za Sovjetsko zvezo nikakor ne more
biti sprejemljiv. Mednarodna inšpekcija* naj bi namreč kontrolirala vsa državna podjetja, ki pro izvajajo vojne strupe in drugo kemijsko orožje.
Sovjetski strokovnjaki pri tem sicer odgovarja» jo, da nimajo nič proti sami kontroli, da pa bi v tem primeru bila Sovjetska zveza v neenakopravnem položaju, ker so vsa sovjetska podjetja državna, v Ameriki pa velik del vojaške opreme in tudi kemijskega orožja prihaja iz privatnih korporacij, ki bj se na ta način izmaknile nadzoru. Jeza sovjetskih krogov gre za to tako daleč, da washingtonski administraciji očitajo, da je namerno vnesla v projekt konvencije predlog, za katerega je bilo že vnaprej jasno, da ga bo Sovjetska zveza zavrnila.
Prav tako se že nekaj dni vrstijo tukaj tudi drugi očitki na račun Reaganove vlade, češ da v Washingtonu ne kažejo nobene prave želje, da bi se premaknil dialog med supersilama. V Beli hiši naj bi bili popolnoma gluhi za vse sovjetske predloge, sami pa naj bi ponujali le ultimativne zahteve, na katere v Moskvi ne morejo dati soglasja.
^	DANILO SLIVNIK
Uspešno delovanje dunajske Adria banke
DUNAJ — Adria Bank AG na Dunaju, mešana jugoslovansko - avstrijska banka je uspešno zaključila svoje poslovno leto. To je bilo ugotovljeno na redni letni skupščini, ki je bila 6. aprila letos. Na seji skupščine, ki so se je udeležili predstavniki ustanoviteljev »Adria banke« - Ljubljanske banke - Združene banke. Združene beograjske banke, Zagrebške banke, Creditanstalt Bankverein z Dunaja, avstrijske »Laenderbank AG« z Dunaja in dunajske »Zentralsparkasse« in »Komerzialbank«, so prišli do naslednjih zaključkov: Adria Bank je začela svojo dejavnost na Dunaju januarja 1981. leta z začetnim kapitalom 80 milijonov šilingov. Skupna bilančna vsota pa je 31. decembra 1983. leta znašala 3 milijarde 91 milijonov 943.000 šilingov.
Na področju deviznega in depozitnega poslovanja je banka ob podpori Narodne banke Jugoslavije z bankami - ustanoviteljicami kot tudi z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi bankami razširila depozitno poslovanje v obe smeri, ki se je v lanskem letu prelivalo v vsotah preko ene milijarde šilingov.
Protest zoper ZDA
Množica demonstrantov je včeraj manifestirala pred ameriškim veleposlaništvom v Bonnu zaradi miniranja nikaragovskih pristanišč. Demonstranti so simbolično »minirali« vhod v veleposlaništvo s številnimi posodami, na katerih so bili protiameriški napisi	(Telefoto AP)
Po torkovem streljanju v Londonu libijsko predstavništvo še obkoljeno
LONDON — Britanska policija še vedno straži libijsko diplomatsko predstavništvo (»ljudski urad«), pred katerim je bila pretekli torek s streli ubita med manifestacijo proti Gadafiju 25-letna policistka Yvonne Fletcher, drugih enajst oseb pa ranjenih. Kot je včeraj ponovil na tiskovni konferenci v Rimu libijski diplomatski predstavnik Ali Attia, libijska vlada zanika, da bi med manifestacijo kdo streljal skozi okno njenega predstavništva v Londonu. Po njenem so vsekakor prvi streljali britanski policijski agenti, ki so tudi umetno zrežirali celotno protigadafijsko manifestacijo. Zato libijske oblasti ne pristajajo na zahtevo britanske policije, da bi izvedla preiskavo v njihovem diplomatskem predstavništvu ter zaslišali osebe, ki se v njem nahajajo od preteklega torka.
To stališče je libijska vlada bila že zavzela v pismu, ki ga je naslovila na glavnega tajnika OZN Pereza de Cuellarja, kateremu pa je včeraj pisal tudi britanski
predstavnik pri OZN John Thompson. Thompson je zanikal libijsko verzijo dogodkov ter izrazil željo britanske vlade, da bi prišlo do hitre in mirne razrešitve.
Ministrsko predsednico Margaret Thatcher, ki se je včeraj mudila na uradnem obisku na Portugalskem, redno obveščajo o razvoju dogodkov, ki pa jim sicer sledi predvsem notranji minister Leon Brittan. Kljub pritisku javnega mnenja, je tokrat »železna dama« dokaj previdna. Gotovo je treba pri tem tudi upoštevati, da bi drugačno njeno zadržanje izzvalo »maščevanje« libijskih o-blasti nad britanskimi državljani v Libiji. Že v torek je libijska policija aretirala 4 britanske državljane.
Incident v Londonu je medtem naletel na velik odmev v svetovni javnosti. Včeraj ga je med drugim obsodil kanadski zunanji minister Allen Maceachen. Sovjetska tiskovna agencija TASS pa je v celoti podprla libijsko verzijo dogodkov.
Danes znan izid obračunavanj a v vrstah francoske levice
PARIZ — Kmalu bodo po razpravi in glasovanju znani rezultati glasovanja o zaupnici vladi, kot jo je zahteval sedanji socialistični premier Pierre Mauroy. Pri tem ne gre toliko za razmejitev med vladajočo levico in desno opozicijo, ampak za tako imenovano razčiščenje med socialisti in komunisti znotraj leve večine. Vse napovedi kažejo, da zgolj z vzdržanjem tu izhoda za komuniste ne bo. Mauroy terja jasno opredel ji tev za sedanje akcije vlade, ki niso lahke, zlasti v gospodarski in socialni politiki, Marchais pa je po svoji strani postavil tezo, da je KRF enakopraven člen te koalicije in da glas komunističnih poslancev m brezpogojen. Desnica se pri tem družinskem sporu v levici seveda smeje, zato so njeni predstavniki pred glasovanjem o zaupnici vladi tudi izjavili, da ne bodo mešali razračunavanja med socialisti in komunisti še s svojo dodatno interpelacijo v zvezi s šolsko reformo. Je pa vodja golistov Jacques Chirac vendar poudaril, da bo opozicija jasno glasovala proti vladi, tembolj ker baje v teh pogojih sploh ni več vredna zaupanja.
To glasovanje o zaupnici vladi je sicer reden postopek v predpisih parlamentarne prakse v Franciji in ga je Mauroy v smislu člena 49 v času svojega vladanja od leta 1981 izpeljal že trikrat, seveda vselej z udobno večino glasov. Socialisti imajo namreč v tej sestavi parlamenta 283 mest, komunisti 44, vsa desnica skupaj pa le 150.
Seveda pa to razmerje v parlamentu ne odraža
več stanja v deželi, kjer se je javno mnenje po zmagi združene levice leta 1981 zdaj že precej pomaknilo v desno oziroma vsaj v smeri nezadovoljnega centra. Obe stranki, socialistična in komunistična, ves čas poudarjata, da je bila samo skupna zveza temelj dosedanjega uspeha na volitvah in da je zato tudi nujna v prihodnje, zlasti za evropske in splošne volitve, toda vse več razlik je naredilo razpoke, ki so zdaj privedle do obračuna. Olja k sedanjim spornim točkam je končno še prilil najnovejši sklep vrhovnega državnega sveta, ki je po številnih razveljavitvah občinskih volitev zaradi »komunističnih prevar« zdaj razveljavil še občinske volitve v mestih Thionville v Loreni in Houilles, češ da sta dosedanja komunistična župana nadaljevala s propagando tudi že po zaključku uradne kampanje, kar je smatral Marchais za popolnoma pristransko odločitev državnega aparata proti komunistom.
Ob vsem tem je počila še ena tempirana bomba sovražne propagande, še pred rednim izidom ponovnega ponatisa Mitterrandove, leta 1965 prvič objavljene knjige — Nenehni državni udar — ki je v bistvu pamflet zoper absolutno in neustavno osebno vladavino generala De Gaulla, je neka piratska tiskarna pripravila novo inačico tega Mitterrandovega pamfleta zoper osebno oblast in ga začela razdeljevati na razne naslove s pripombo, češ da Mitterrand danes dela isto, kar je nekoč očital De Gaullu.
BOGDAN POGAČNIK
Visoko priznanje koroškemu pesniku
CELOVEC — Slovenski pesnik iz Podrožce, 1939. leta rojen v Selah, učitelj v Šentjakobu v Rožu, stalni sodelavec »Mladja« - Gustav Januš bo zadnji dobitnik visokega literarnega priznanja »Nagrade Petrarca« za leto 1984. Tako je včeraj odločila žirija te nagrade, ki jo je 1975. leta ustanovil zahodnonemški založnik Hubert Burda in sicer za deset let. Januš, čigar izbor pesmi je že pred časom prevedel v nemščino in izdal pri založbi Suhrkamp v Frankfurtu Peter Handke, »velja za enega najvidnejših lirikov slovenske manjšine v Avstrijk —- kot so danes zabeležili avstrijski dnevniki.
Nagrado bodo koroškemu liriku izročili junija na Mont Ventouxu v Provenci in znaša 25.000 mark. Doslej so prejeli nagrado »Petrarca« Rol/ Dieter Brinkmann, Sarah Kirsch in Ernst Meister, Herbert Achtern-busch, Alfred Kolleritsch, Zbigniew Herbert, Ludwig Hohl, Tomas Tran-stroemer, lise Eichinger in Gerhard Meier.
Ko je jeseni lanskega leta izšla zbirka »Pesmi« Gustava Januša v nemškem prevodu Petra Handkeja v frankfurtski založbi Suhrkamp in sta jo sočasno izdali v slovenskem jeziku v sodelovanju celovška Mohorjeva založba in mariborska Obzorja, je v spremno besedo k izdaji Peter Handke zapisal: »... Tretje razdobje, doslej poslednje in v tej zbirki najmočnejše dokumentirano, izpričuje rastočo osamitev govorca, ki postaja sočasno zastopnik svojega naroda, obsojenega na izginitev: pesnitve postajajo samogovori, dvogovori med zakrito govorico sanj in vse bolj siromašnimi vsakdanjimi izrazi, vendar pa kažejo v celoti vsakokratne vzpone jezika, ki z obliko skoraj samoumevno ponovno daje slovenski manjšini tolikokrat odrekano pravico. In tukaj dobi beseda .svetovna književnost' mogoče spet smisel.« (bg)
Džemajel predložil štiri točke za rešitev libanonskega zapleta
BEJRUT - Včeraj je prispel v Damask libanonski predsednik Amin Džemajel. Na pogovorih s sirskim predsednikom Hafezom Asadom je predložil štiri točke, ki naj bi bile osnova za rešitev libanonske krize.
Prva točka predvideva uveljavitev premirja v vsej deželi (prve ukrepe v tem smislu so pod vzeli že včeraj). Druga točka terja reorganizacijo armade pod nadzorstvom šestih najvažnejših libanonskih skupnosti (maroniti, šiiti, suniti, druži, grško-pravo-slavci in grško-katoliki). Po tretji točki bi ustanovili vlado nacionalne enotnosti, v kateri bd polovica ministrov zastopala kristjane, polovica pa mohamedance in druze. Četrta točka Džema jelovega načrta določa pobude za osvoboditev južnega dela države izpod izraelske okupacije.
V	Damasku so Džema jelov obisk označili kot »zadnjo priložnost Libanona za dosego miru in notranje enotnosti«. Vsekakor se trenutno nahajajo tam tudi predstavniki libanonske opozicije.
V	Bejrutu je včeraj vladal relativen mir. Nevtralne sile (francoski o-pazovalci, libanonska policija in pripadniki redne vojske) so zasedli določene točke na »nikogaršnji zemlji« vzdolž 20 km dolge meje med muslimani in kristjani, danes pa bodo postavili stalna stražarska mesta.
Vsekakor pa je vzdušje v Libanonu še vedno napeto, zlasti po objavi dokumenta o pokolu, ki naj bi ga kri-stjanske milice pred petimi meseci zagrešile nad več kot 200 druži in ki naj bi bil še strahotnejši od onega v Sabri in Šatili.
Velikonočne
butare
in
belokranjske
pisanice
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. sv. Frančiška 20
Gospodarsko sodelovanje
Bulc v Pordenonu
PORDENON — Želja po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med pokrajino Pordenon in Slovenijo je prišla do izraza na včerajšnjem sestanku, ki ga je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc v tem mestu v zahodni Furlaniji imel s predsednikom trgovinske zbornice Musello in predsednikom sejma Zulianijem.
Kakor izhaja iz poročila trgovinske zbornice, obstaja po besedah predsednika Bulca možnost sodelovanja na kovinskem in lesnem področju. Volja po takšnem stiku je potrebna tudi zato, da se premaga stagnacija na obeh straneh.
Pordenonski gospodarski dejavniki so z zanimanjem poslušali izvajanje predstavnika slovenskega gospodarstva, ki ima dolgoletne izkušnje kot svoje-časni član zvezne vlade in načelnik slovenske delegacije v zveznem parla-mei*tu, ko je v zvezi s stabilizacijskimi programi napovedal od 10- do 15-odslot-»o znižanje potrošnje, 9- do 12-odstotno znižanje osebnih dohodkov, kakor tudi odločno usmerjenost jugoslovanskega gospodarstva na izvoz in uvajanje tehničnih izboljšav v proizvodnem procesu.
Pogovori so bili vseskozi vsebinski in predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo. Na uradnem kosilu so si izmenjali darila, potem pa je predsednik Zuliani ljubljanskega gosta povabil jeseni na pordenonski vzorčni velesejem.
2 TREVISO — Včeraj okrog 5. ure zjutraj je skupina neznancev okradla vlak, ki je vozil iz Benetk proti Vidmu. Zlikovci so vlomili v poštni voz in odnesli denar in čeke za nekaj desetin milijonov lir.
Po napadu je skupina zbežala z dvema avtomobiloma. Enega je policija že aašla. Zdi se, da se je eden od tatov ranil med vlomom v poštni voz.
Zaskrbljenost dežele F-JK glede usode družbe Zanussi
TRST — Vest, da je Zanussi prodala večinsko glavnico družbi Elec-trolux, ali pa da bo to storila v kratkem, je po prvih reakcijah političnih sil z zaskrbljenostjo odjek-fiila tudi na včerajšnji seji deželnega sveto FJK. Pristojni odbornik za industrijo Francescutto je dejal, da J« vest verodostojna, čeprav še ni uradna; dal je razumeti, da se v tej smeri suče družina Zanussi, in Pristavil, da deželni upravi ni uspejo doslej vzpostaviti stika s predsedstvom družbe, zaslišala pa je njeno vodstvo.
Francescutto je še dejal, da je deželni odbor takoj navezal stik z osrednjo vlado in zaprosil ministra Za industrijo, naj skliče podpisnike sporazuma z dne H. oktobra lani. ■Deželna uprava je tudi povabila predsedstvo družbe na sestanek. Pri vsem tem je pristojni odbornik še dodal, da je dežela z zakonom konkretno prispevala za sanacijo družbe (nakazala ji je namreč 75 milijard lir, ki pa jih še ni izplačala, .ur ) in je sedaj dolžna ščititi oj Poseg. Rečeno z drugimi be-
sedami, to pomeni, da bo nakazilo sedaj zamrznila, kot jo sicer obvezujeta tudi dve resoluciji (ena večine, druga KPI in DP), ki sta bili sprejeti po razpravi, v katero so posegli predstavniki številnih, skupin.
Vprašanje so seveda obdelali z različnih zornih kotov, v vseh po segih pa je bila prisotna velika zaskrbljenost nad usodo pordenonske-ga obrata. Razprava se je končala, kot rečeno z odobritvijo dveh resolucij, ki obvezujeta odbor za iskanje poti za sanacijo obrata in za zamrznitev nakazanega prispevka.
Pred glasovanji je prišlo do političnega incidenta : resolucija strank večine je obvezovala odbor, naj nastopi »odločnejše«. S temi besedami se predsednik odbora Comelli ni strinjal in zahteval, naj se njegovo stališče zabeleži v zapisniku, čeprav je nato resolucijo podprl. Opazovalci menijo, da je bdi to odkrit napad deželnega tajnika KD Biasuttija na predsednika deželne vlade, saj naj bi bil prav Biasutti tisti, ki naj bi te besede vrinil v resolucijo.
Daljše letališče v Portorožu
.. MIL. I
i . 'vi

1


i PORTOROŽ — v teh dneh hitijo z deli na pristajalni stezi portoroškega Jtališča. Podaljšek pristajalne ceste bodo asfaltirali še ta teden, odprli pa Predvidoma 25. aprila. Pristajalna steza bo tako dolga 1.250 metrov, tttedtem ko je imela doslej le 850 metrov. V petek bo letališče Portorož organalo v Portorožu tudi posvetovanje o vlogi in perspektivi javnega zrač-°ga prometa na območju obalno-kraške regije in zahodne Istre.
Ljubljančan z jadrnico čez Atlantik
LJUBLJANA — Po dvomesečni odisejadi po Atlantiku se je Jure Šterk domov. Zdaj se lahko pohva da je kot tretji Jugoslovan sam preplul m antski ocean. Na pot se je odpravil 16. februarja iz Cadiza v Španiji. Po neh dneh plovbe po pravem orkanu, saj je veter dosegel moč celo 9 bofo-\°v, je priplul v Las Palmas na Kanarskih otokih. Od tod do Malih Antilov ,e Potem plul 29 dni.
Trgovski potnik iz Ljubljane, star 40 let, se je na plovbo odpravil s 6,6 metra dolgo in 2,4 metra široko ter 900 kilogramov težko jadrnico. Na njej oilo nobenega pomožnega motorja, ni imel radijskega oddajnika, bil je rez elektronskega avtomatičnega pilota in brez reševalnega čolna. Jure terk je drugi Slovenec, ki je preplul Atlantik sam. Pred njim se je to kot Premil Jugoslovanu posrečilo Radu Butiji iz Trbovelj, ki je Atlantik preplul v lr, metrskem čolnu.
Taborniki nosilci izročil NOB
KOPER — Na letni programski skupščini Združenja ZB občine Izola so sprejeii listino o prenašanju vrednot in izročil NOB na Odred jadranskih strare-k-1 v. Vrste borcev se redčijo in mladi bodo postopoma postali nosilci te
Pomembne naloge.
Na skupščini so poudarili, da je še naprej glavna naloga organizacije boj
'mesničevanje stabilizacijskih programov. Razširili bodo tudi sodelovanje borčevsko organizacijo VZPI - ANPI iz Manzana.	L. O.
Novo vlogo poljskim čuvajem
TRST — Predsednik deželne skupščine Vinicio Turello je včeraj sprejel m poslušal poljske čuvaje, ki so mu predlagali ustanovitev enotnega poiicij-skega korpusa za varstvo okolja pod deželno oblastjo. Takšna reorganizacija — so rekli čuvaji — je potrebna, če se hoče preprečiti nadaljnje rušenje naravnega ravnovesja.
Izmenjava informacij med F-JK in SRS
TRST — Predsednik republiškega komiteja za informacije v Sloveniji Marijan Šiftar in direktor tiskovne agencije Tanjug za Slovenijo Aleš Kardelj sta se na povabilo deželnega tiskovnega urada včeraj mudila v Trstu in se pogovarjala o možnostih večjega pretoka informacij med deželo FJK in republiko Slovenijo, kar naj bi prispevalo k objektivnejšemu informiranju občinstva. Slovenska gosta je sprejel šef deželnega tiskovnega urada Fulvio Sossi.
V uredništvu Primorskega dnevnika je ugledne predstavnike obveščanja pozdravil odgovorni urednik Bogo Samsa, ki je govoril o vlogi Primorskega dnevnika, o stabilizacijskih prizadevanjih in v tem okviru o prehajanju na uvajanje nove tehnologije tako v tiskamo kot v uredništvo.
Predsednik komiteja za informaci je Šiftar je svoje pogovore na deželnem tiskovnem uradu, RAI, ANSA in Piccolo uokviril v program sodelovanje med deželo oziroma republiko, kakor tudi v ustvarjanje informacijskih kanalov med italijansko skupnostjo v Jugoslaviji in slovensko v Italiji.
Potem ko je sporočil odločitev o gradnji prenosnika koprske TV na Krku za potrebe prebivalcev Kvarnerskega zaliva, je Marijan Šiftar, govoreč o vlogi Primorskega dnevnika, takole rekel:
»Časnik je pomemben dejavnik pri ohranjanju identitete naroda in predstavlja veliko bogastvo na tem prostoru. Njegova vloga pa se bo še-povečala po sprejetju globalnega zaščitnega zakona«.
Predstavnik informacijske službe Slovenije je nato seznanil redakcijo z rezultati pogovorov v drugih uredništvih in omenil njihov interes po neposrednem stiku med časnikarji ozi roma agencijskimi hišami, kar še zlasti velja za Primorski dnevnik.
Beseda je nadalje tekla o vzpostavljanju stikov med časnikarskimi poklicnimi združenji, podobno kot je dežela FJK takšne stike ustvarila s turističnimi časnikarji Reke, Istre in Gorskega kota. S tem v zvezi je bila naši skupnosti nakazana možnost štipendiranja kadrov na fakulteti za novinarstvo v Ljubljani.
»Prepričan sem, da tolmačim tudi mnenje dr. Fulvia Sossija, ko pravim, da gre za začetek nove in ustvarjal ne etape v odnosih med Slovenijo in FJK« je dejal Šiftar. »Sossi pa je k temu pristavil: »Odprle so se nam le-
pe možnosti za poglobitev stikov in reševanje vprašanj že v bližnji prihodnosti ko bo prišlo do novega bilateralnega srečanja.«
V mesecu maju se bodo sestali vsi
DRAGONJA — Krajani Dragonje si že dolga leta prizadevajo, da bi v svoj kraj dobili trgovino. Tu namreč živi sedemdeset družin, od najbližje trgovine (v Sečovljah) pa so oddaljeni sedem kilometrov. Nanosov TOZD Prehramba je skupaj z občinskim komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v kraju že poiskal primeren prostor, ki bi ga bilo mogoče preurediti v manjši market, vendar bi za to potrebovali vsaj 500 tisočakov kredita.
O tem kreditu bo najprej razpravljal izvršni odbor sklada skupnih rezerv. če iz tega vira ne bi bilo mogoče zagotoviti denarja, pa se bosta problema lotila še občinski izvršni svet in občinska skupščina. V vsakem primeru bi lahko v tej trgovini oblikovali tudi zaloge blaga (hrane), kot sestavni del občinskih blagovnih rezerv in bi s trgovino »ubili dve muhi na en mah«.
šefi tiskotmih uradov dežel, regij in republik delovne skupnosti Alpe Jadran in se pogovarjali o pretoku informacij na celotnem vzhodnoalpskem prostoru, (gv)
Druga skrb, ki pa jo imajo prebivalci Dragonje, je reka (z istim imenom, kot kraj), ki je minulo zimo kar dvakrat prestopila breg. Strokovnjaki so ugotovili, da je eden od vzrokov za poplave tudi agromelioracijski poseg, ob katerem so narobe speljali kanal za odvodnje-vanje. Premajhni sta tudi dve cevi, po katerih naj bi odtekala voda ob izdatnejših padavinah. . .
Glavni vzrok za poplavljanje pa je neurejena struga reke Dragonje. Zato so pri Hidru Koper že predlagali, da bi že v letu 1985 zgradili dve zbirališči vode, ki naj bi pre-stregali visoke vode, hkrati bi bili zbirališči sestavni del namakalnega sistema v sečoveljski dolini. Vprašanje pa je, če bodo za potrebne posege v piranski občini pravočasno (še pred prihodnjo zimo) lahko zbrali dovolj potrebnega denarja. Do tedaj bo Dragonja še neprej poplavljala.	BORIS ŠULIGOJ
Reka Dragonja poplavlja zaradi previsoke vode
Nezakonitost popisa
Kraška podtalnica hudo okužena
po narodnosti v Bocnu
BOČEN — Četrta sekcija državnega sveta je sprejela priziv štirih prebivalcev v Južnem Tirolu (med katerimi sta tudi po eden Slovenec in Srb), proti odločitvam zakona, da se prebivalci bocenske pokrajine pri popisu (zadnji je bil 1981. leta) izjavijo, kateri izmed treh jezikovnih skupin pripadajo, ali nemški ali italijanski ali ladinski.
Sprejem njihove zahteve o protizakonitosti izjavljanja o narodni pripadnosti je sporočil eden izmed zagovornikov, od v. Dragogna, ki brani tudi dva mladoletnika.
Poprej omenjena italijanska državljana slovenske in srbohrvaške jezikovne skupnosti, ki že delj časa živita v bocenski pokrajini, ne pripadata nobenemu izmed treh v tej pokrajini živečih narodnosti, katerih preštevanje predstavlja podlago za proporcionalno določanje delovnih mest.
GORICA — Jamarji društva »Carlo Seppenhoffer« so izdali javen proglas, naj se prepreči nadaljnje onesnaženje kraške podtalnice. Med svojim spustom v kraško jamo v bližini Polača (Redipuglia) so v njej našli velike količine živali, ki so jih vrgli v jamo skozi odprtino na površju. In te jame sedaj hudo zaudarja po mrhovini.
Speleologi raziskovalnega zavoda nadalje opozarjajo na nevarnost epidemij, ki jih lahko zakrivi takšen vir bolezni. Največja nevarnost preti prebivalcem Polača, Redipuglie in Poljana.
Deželni shod KPI o prevozništvu
TRŽIČ — Prihodnji petek, 27. aprila, ob 15. uri bo v Palazzettu Venetu deželni shod o mešanem prevozu, ki ga prireja deželni odbor KPI ob sodelovanju deželnega odbornika za prevoze, predstavnikov prevoznih konzorcijev, sindikatov prevoznih podjetij zasebnega in javnega značaja, železnice itd.
Zbbrovanje bo odprl deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, za njim pa bo Silvano Tarondo, odgovoren za prevoze v deželnem odboru, govoril o pomenu integrativnih prevozov za splošni gospodarski razvoj.
Deželni svetovalec Luigi Vidal bo predlagal zakonske posege v prid osebnih prevozov, medtem ko bodo strokovnjaki za druga prometna vprašanja govorili o neizkoriščenih možnostih železniškega prometa.
Sklepne besede bo povzel deželni odbornik za prevoze v Emilii-Romagni Cesare Baccarini.
Utrditi
bregove Tilmenta
PALMANOVA - Odbor občine Latisana je te dni izrazil svojo zaskrbljenost deželni upravi Furlani je-Julijske krajine, ki ni še ničesar ukrenila za odstranitev nevarnosti poplav Tilmenta. Že pred časom je posebna tehnična komisija deželnega sveta izdelala načrt za ureditev nasipov ob bregovih Tilmenta, ki pa ga deželni odbor ne namerava izvesti, vsaj v prvotni obliki ne.
MERCATONE TRIESTINO
Ob priliki velikonočnih praznikov nudimo veliko izbiro droge-rijskih izdelkov po znižanih cenah.
Za birmo, obhajilo, poroko in krst imamo na zalogi po zelo ugodnih cenah, predmete za bomboniere, ki jih sami pripravite ter vse vrste daril iz kristala in porcelana, albume itd.
Obiščite nas in prepričali se boste, da vaš denar pri nas več velja!
TRST - Ul. Brigata Casale 11 (v bližini plesišča Paradiso)
Resoluciji misovcev in listar jev proti navzočnosti tolmača
Na seji rajonskega sveta v Rojanu nov vik in krik zaradi slovenščine
Predsinočnja seja rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje bi se skoraj gotovo zavlekla čez polnoč, ko bi si svetovalka KPI Giraldi ne drznila spregovoriti v slovenščini: mi sovci in listar ji so zagnali vik in krik in na vrat na nos odšli iz dvorane, tako da je predsednik sosveta moral sejo zaradi nezadostnega števila članov prekiniti. Ura je bila nekaj čez enajst.
Dogodek kot tak ni presenetljiv, saj. odraža le doslednost žolčne protislovenske gonje, ki jo bolj ali manj skladno vodita MSI in velika večina LpT. Zaskrbljujoče pa je ono, kar se je zgodilo prej in zaradi česar so se me-lonarji, misovci ter bojevito razpoloženi pripadniki zloglasnega Fronte della gioventù z Grilzom na čelu odpravili domov vsi nasmejani. Kako bi tudi ne, ko pa je na glasovanju prodrla skupna zahteva MSI in Liste za Trst, da predsednik sosveta pri tržaškem županu in generalnem občinskem tajniku preveri, na kakšni zakonski podlagi smejo v rajonskih svetih biti slovenski tolmači. Predsednik, demokristjan Bettio, se je v tem smislu tudi obvezal.
Kako je lahko prišlo do tega? Nika kor ne po zaslugi misovcev in lista-rjev, temveč predvsem zaradi protislovnega ravnanja predsednika Bettia. Toda pojdimo po vrsti. Resolucije o vprašanju tolmača so bile tri: ena je bila tudi iz vrst demokristjanov, podpisal pa jo je samo Bettio. Misovska resolucija je naglašala nezakonitost prisotnosti slovenskega tolmača in sploh rabe slovenščine v sosvetu in obvezovala predsednika, da nastopi za odpravo takšnega »ilegalnega stanja«. Listarska resolucija je bila zelo podobna, zato si je misovski svetova lec Menia lepo prisvojil njen zadnji odstavek, ki obvezuje predsednika, da stopi, kot že rečeno, do župana. Resolucija KD je pa zagovarjala pravico do tolmača in rabe slovenščine v smislu ustavnih določil, obsojala rasistične izpade in poudarjala potrebo po sožitju, nazadnje pa predlagala sklicanje širšega posveta o problemih naše narodnostne skupnosti in sožitja v navzočnosti družbenopolitičnih in kulturnih sil.
Med razpravo o resolucijah smo čuli običajne laži in izkrivljanja dejstev.
melonarji so potegnili na dan razsodbo računskega dvora o rabi slovenščine v uradnih aktih slovenskih šol, misovcc Menia je zagrozil, da bo MSI sprožilo sodni postopek, ko bi v rajonskih svetih še bilo slišati slovensko besedo, itd. Predstavnici Slovenske skupnosti Slokarjeva in KPI Giraldi-jeva sta se odpovedali posegu v slo-veščdni, da bi omogočili zavrnitev resolucije MSI in odobritev resolucije KD, oziroma preprečili prekinitev seje, do kakršne je potem prišlo ob koncu: »Naš ogorčeni molk je najbolj zgovoren in omikan odgovor na lažnivo in nesramno resolucijo misovcev.« Toda demokristjan Bettio je svojo resolucijo nepričakovano umaknil in zgladil pot misovski. Slednjo pa bi se še vedno delo zavrniti, ko bi o njej glasovali celovito, kot je tudi bilo v namenih SSk, KPI in PSI, toda iz nerodnosti je prišlo do ločenega, dvakratnega glasovanja, tako da je prvi del resolucije bil odklonjen.
Bettio se je včeraj dopoldne svetovalki SSk Slokarjevi po telefonu opravičil rekoč, da je zagrešil hudo politično napako.
Dijakinja zavoda Zois Maja Sloka osvojila 3. mesto
Lep uspeh naše šole na finalnem tekmovanju za Cankarjevo nagrado
Slovenska šola v Italiji je zabeležila konec preteklega tedna še en izjemen uspeh. Na finalnem tekmovanju za Cankarjevo nagrado v Kopru je dijakinja II. B razreda trgovskega tehničnega zavoda »Zois« Maja Štoka dosegla odlično tretje mesto. Poleg nje sc je udeležilo prireditve še dvanajst dijakov in dijakinj naših nižjih in višjih srednjih šol, kar zgovorno priča o živosti naše šole.
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado že vrsto let prirejata Slavistično društvo Slovenije in Zavod SR Slovenije za šolstvo. Prireditev ima namen spodbujati dijaik|e k zanimanju za slovenski jezik in slovensko književnost.
Na finalno republiško tekmovanje v Kopru so se uvrstili najboljši udeleženci številnih izbirnih tekmovanj, ki so bila pretekle mesece v Sloveniji in tudi v Trstu. Razdeljeni so bili v tri težavnostne stopnje : v prvo stopnjo so bili vključeni dijaki nižjih srednjih šol, v drugo dijaki prvih dveh razredov višjih, v tretjo pa dijaki zadnjih treh razredov višjih srednjih šol. Dijaki prve stopnje so se morali pripraviti na pripovedništvo Cirila Kosmača, dijaki druge in tretje stopnje pa na pripovedništvo Ivana Preglja.
V republiškem finalu je tekmovalo skupno 119 dijakov, med katerimi je bilo, kot rečeno, 13 iz zamejstva. »Sodelovanje slovenskih dejakov iz Trsta je prešlo že v navado, kar priča o njihovi ljubezni do slovenskega jezika in želji ga vedno znova izpopolnjevati, bogatiti«, je med drugim pred pričetkom tekmovanja pozdravila naše dijake predsednica Slavističnega društva Koper Sonja Starc Mohorko. Dijaki so najprej pisali nalogo na predlagano temo, nato pa so morali prestati še »test« z odgovori na vprašanja, ki so jim bila postavljena.
Finalnega tekmovanja so se udeležili za prvo stopnjo Agatha Kuhar in Tanja Carli (obe nižja srednja šola Cankar), Ulisse Bravar (Erjavec), Neva Lupine in Ana Lokatos (obe Kosovel) in Alenka Rupel (Levstik) ; za drugo stopnjo Tatjana Komar in Maja Štoka (obe Zois); za tretjo pa Mitja Vecchiet, Roman Gruden in Mirjam Brajkovič (vsi Prešeren) ter Alenka Sancin in Romina Maver (Slomšek).
Maja Štoka je v tekmovanju druge stopnje osvojila odlično tretje mesto, kar je seveda lep uspeh ne samo za dijakinjo, temveč za vso našo zamejsko šolo.
Nasprotovanje gradnji pri ovinku Mase
Prebivalci Škorklje seznanili javnost s svojim problemom
Izvoljeni predstavniki rajonskega sveta za Škorkljo - Kolonjo so včeraj sklicali predstavnike tiska, da bi jih seznanili z odprtim vprašanjem, ki sd ga že dobro leto prizadevajo rešiti. Gre namreč za veliko stanovanjsko stavbo, ki jo Tržaška občina namerava zgraditi v bližini ovinka Masè pod novo univerzo in ki je že sam po sebi trn v peti tamkajšnjemu prebivalstvu zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja v mestnem prometu in ki jo potrjujejo številne smrtne žrtve prometnih nesreč.
Mastodontična devetnadstropna stanovanjska stavba sodi v okvir ljudskih gradenj na temelju zakona št. 94/82, ki predvideva zelo tesne in stroge časovne roke tako za gradbene načrte kot za izvedbo. Občinska uprava je tako rajonskemu svetu dala le deset dni časa, da izreče svoje stališče do načrta, ki pa je bilo takoj v začetku odločno negativno. Prebivalstvo Škorklje namreč zahteva preureditev omenjenega o-vinka, medtem ko za gradnjo stanovanjske stavbe predlaga drugo lokacijo na začetku Ul. Cotogno, s katero bi hkrati rešili problem treh izpraznjenih in propadajočih stanovanjskih stavb, ki predstavljajo nevarnost za mimoidoče in jih je Občina že pred časom sklenila porušiti. Na mestu pri ovinku Masè pa
naj bi raje zgradili socialni center, ki bi zavzel manj prostora in bi se s pa vil jonsko obliko lepše vključil v okolje.
Na negativno mnenje rajonskega sveta občinska uprava ni odgovorila vse do začetka letošnjega leta, ko je na izrecno pismeno zahtevo prebivalstva po popravilu ovinka Masè vendarle prišlo zagotovilo, da so naročili hov projekt ze ovinek, ki ga bodo uresničili, če bodo to dopuščala finančna sredstva. Zagotovilu je sledil obsežen sveženj načrtov za stanovanjsko stavbo, ki jih je Tržaška občina poslala, v nujno odobritev rajonskemu svetu in ki je, v začetku marca, še enkrat soglasno izrekel odklonilno mnenje. 30. marca je zato končno prišlo do srečanja rajonskih predstavnikov z zastopnikom Občine, ki ga je vodil podžupan Pacor in ki kljub dolgi razpravi ni odobril zaželenih rezultatov. Predsedniku rajonskega s ve ta, prof. Pietru Basi tako ni ostalo drugega, kot da je v začetku aprila znova pismeno opozoril župana, občinske odbornike in načelnike svetovalskih skupin v občinskem svetu na stališča prebivalstva in na nevarnost, da bi se položaj po nepotrebnem preveč zaostril, z včerajšnjo tiskovno konferenco pa so želeli z njim seznaniti tudi širše jav no mnenje.
S seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Občinska uprava bo najela skoraj dve milijardi in pol lir posojil
Devinsko - nabrežinski občinski svet je na zadnji seji sprejel več sklepov, s katerimi je odobril najetje posojil pri raznih bančnih zavodih za skoraj dve milijardi in pol lir. Služila bodo za razna javna dela, ki so sicer že predvidena v proračunskem dokumentu.
Pri kreditnem zavodu Banco di Sicilia bo občina najela 1.200.000 lir za ureditev omrežja javne razsvetljave; s to vsoto bo v celoti finansiran načrt o razsvetljavi,-ki je razdeljen na dva dela: dela prvega (Sesljan, okoliške vasi in planota) se bodo začela v kratkem ; drugi del načrta pa predvideva ureditev razsvetljave v Devi-
nu in Nabrežini. Pri istem zavodu je občina najela še 800 milijonov lir, s katerimi bo razširila in uredila občinska pokopališča.
S političnega vidika pa je gotovo važnejši sklep, s katerim je občina najela pri Tržaški hranilnici izredno zakladniško anticipacijo v višini 300 milijonov lir. Kot je podčrtal odbornik za finance Depangher, gre za prvi tak sklep občinske uprave; sprejeti ga je morala, ker se nahaja v hudih finančnih težavah, ker država izplačuje svoj finančni prispevek v nižjih (za približno 40 od sto) obrokih od predvidenih. V občinsko blagajno tako priteka skoraj za polovico
manj denarja kot lani. Pri tem je pristojni odbornik še dodal, da je bila občina prisiljena ubrati pot, o kateri ni mogoče predvideti kje in kako se bo končala. Na to posojilo bo morala občina plačevati visoke obresti, omogočilo pa bo kritje plač občinskih u-službencev do konca leta.
Uvodoma je župan Škerk seznanil skupščino, da bo občinska uprava tudi letos proslavila 25. april s polaganjem vencev na spomenike in manifestacijo, ob 10. uri, na glavnem na-breždnskem trgu. Odtočno je obsodil zadnjo mazaško akcijo fašističnih provokatorjev, ki so pomazali spomenik o kmečkih uporih v Devinu in nekatere prometne table. Pozval je oblasti, naj bodo budnejše in krivce kaznujejo. Župan je govoril tudi o pobudah in manifestacijah o lakoti v svetu in se navezal na ono, ki je bila v sredo v Miljah, na katero je bila povabljena tudi devinsko - nabrežin-ska občinska uprava; ker se zaradi seje m mogel nihče udeležiti, je občina pismeno podprla to pobudo.
Občinski svet je seznanil še o pobudah, ki jih bo sprejela občina ob velikem shodu alpincev v Trstu: izdala bo tiskovno sporočilo s pozivom prebivalstvu, naj jih dostojno sprejme in s tem izpriča voljo po sožitju.
Velikonočna poslanica škofa Bellomija
Kot vsako leto je škof Bellomi tudi za letošnjo Veliko noč naslovil na vse vernike in Tržačane poslanico, v kateri izraža veselje ob Kristusovem vstajenju. »Kristus je vstal za vse, da bi popravil naše krivice, ki načenjajo srce in kri, da bi osnoval življenje na ljubezni, solidarnosti in miru«, piše med drugim škof. Ob tej priložnosti izraža z voščili nadalje tudi željo, da bi velikonočno zaupanje in optimizem preplavila ljudi, hiše, naše sožitje in trud za bodočnost, da bi se vsakdo pogumno angažiral v službi življenja, da bi vsako življenje bito dostojanstveno in polno.
Svečano velikonočno mašo bo škof daroval v baziliki pri Sv. Justu, ko bo govoril in voščil vernikom, kot sporoča škofovski tiskovni urad, tudi v slovenščini.
Lep uspeh dramske skupine KD Tabor z delom Pekel je vendar pekel
»Moč usode« v Verdiju v poprečni uprizoritvi
»Minilo je 25 let od krstne uprizoritve tega mojega dela. V tem času se je v svetu seveda marsikaj spremenilo. Žal pa se niso spremenili zgodovinski pogoji, ki so botrovali nastanku družbe, kakršna izhaja iz igre Pekel je vendar pekel. Svet je še vedno prepričan, da se človekova sreča lahko ustvari samo s pomočjo materialnih dobrin. Niti huda gospodarska kriza, ki nas pesti, ni mogla strezniti ljudi.«
Tako je v gledališkem lističu ob premieri igre Pekel je vendar pekel, ki jo je v sredo zvečer uprizorila doma ča dramska skupina KD Tabor med drugim napisal njen avtor prof. Josip Tavčar in še pristavil, da bo zadovoljen, če bo vsebina igre razumljiva in aktualna tudi danes, ker bo to pomenilo, da je že pred tolikimi leti pravilno tolmačil izvor duhovne krize našega stoletja.
Imel je prav. Delo, ki nosi naslov farsa v dveh delih, je prav tako aktualno, kot pred 25 leti, danes morda še bolj, ker živimo v še bo’j zmehanizi ranem svetu, v svetu, v katerem veljaš toliko, kolikor imaš. Potem pa se v igri izkaže, da se začne za oba junaka Jurija Mačka in njegovo ženo, ko prideta v pekel, kjer jima prijazni zlodej Belizar nudi vse možne dobrine, resnično pravi pekel ,iz katerega ne moreta več nazaj in ki bo trajal v večnost. »Da bi lahko dobil vsaj majhno bolezen«, potoži glavni junak, pa
mu tudi to ni ustreženo, ker tudi bolezni v peklu več ni.
Mladi igralci so se s svojim režiserjem Dragom Gorupom resno lotili dela in ga tudi v redu izpeljali. Premierska trema je mogoče sam tempo igre upočasnila tako, da je prišlo do nekaterih premorov, režija je bila domisel na, scena je bila sicer skromna, a za tamkajšnje prilike funkcionalna, glasbeni in magnetofonski vložki morda prebledi. Na treh glavnih igralcih Lo-risu Tavčarju, Igorju Malalanu in
Giuliani Sosič je ležal levji delež teksta, ki so ga zelo dobro podali, prav tako lepo pa so se v igro vključili vsi ostali od Franka Korošca, A Ide Sosič, Tanje Smotlak, Mirte Čok, Andre Gu lič in Makri Milič.
Hvaležno občinstvo ni štedilo s priznanjem, ki ga je bil deležen tudi avtor igre prof. Josip Tavčar. Sinoči je bila ponovitev dela, s katerim bo dramska skupina prav gotovo še večkrat nastopila
N. L.
Gledališče Verdi sklepa svojo operno sezono v teh dneh z uprizarjanjem ponovitev Verdijeve opere »Moč usode«. Če lahko na splošno označimo se zono 1983/84 pozitivno tako v reper toarnem kot izvedbenem smislu, moramo tudi reči, da uprizoritev »Moči usode«, ni bila na ravni najboljših predstav. Res je sicer, da je moral namesto Orena vskočiti drugi dirigent in da je tik pred začetkom priprav zbolel tenorist Marighi, ki bi moral peti vlogo Don Alvara, toda ta dvojna zamenjava gotovo ne bi smela biti razlog za slabšo raven izvedbe.
Moč usode« velja za-Verdijevo najbolj zrelo, najbolj popolno opero tako po navdihu, kot po melodični inventivnosti, muzikalnem razpletu in in-štrumentalizaciji. Drama njenih junakov se razvija linearno, neizprosno, vklenjeni so v usodnost, proti kateri so brez moči. Verdi je z mojstrstvom zrelih let to nemočno stanje izrazil z dramatično napelo muziko pa vendarle tudi tekočo, skorajda samo po sebi umevno tudi v vokalni karakterizaciji oseb ter v orkestralnem partu, zlasti v uvodni simfoniji, v kateri je zapopadana vsa srž odrskega dogajanja.
V režiji Carla Maestrinija, kateri bi lahko očitali le določeno šablono na dokaj skromni sceni Antonia Ma-stromatteia, je bilo glasbeno vodstvo zaupano dirigentu Angelu Campori. V njegotrem vodenju orkestra, kakor tudi solistov iz zbora (tega je kot vedno vzorno uvežbal Andrea Giorgi), je
bilo občutiti nekaj površnosti v tolmačenju partiture, neko pretirano forsiranje na škodo dinamike in skladnosti, kar je prišlo še najbolj do izraza prav v uvodni simfoniji, kjer je poteg drugega tudi orkester večkrat zanihal, zlasti v trobilih.
Zasedba solističnih vlog je bila precej neizenačena, vsaj na premierski predstavi. Ob izvrstnem, glasovno polnem in svežem baritonistu Giorgia Zancanaru v vlogi Don Carla, ob več kot solidnem Bonaldu Giaottiju v vlogi patra gvardijana, bolj igralsko kot pevsko dobrem Domenicu Trimarchi-ju v vlogi patra Malilona in basistu Antoniu Zerbiniju v vlogi markiza Ca-latrave, je mladi tenorist Jesus Pinto ostal precej v senci, ne toliko zaradi glasu, ki se mu v srednjih višinah sicer lepo obarva, pač pa zaradi ce-lotnostne pojave, ki je ostala neizrazita. Podobna ocena velja za sopranistko Galino Savovo v vlogi Leonove, medtem ko je ustvarila pevsko in igralsko vseskozi lepo pojavo mezzosopranistka Maria Luisa Nave kot Ciganka Preziosilla. Nastopili so še Marisa Zotti, Nazzareno Macri, Mario Guggia in Gianni Vanzelli.
Baletni zbor s solistom Nicole Potter in Gi useppom Principini jem, je bil soliden, (jk)
• Župan Richetti je sprejel na vljudnostnem obisku generala Franca An-gionija, ki je vodil italijanski kontingent v Libanonu. Gostu je župan daroval kopijo pečata mesta Trst iz tretjega stoletja.
Zahteva LpT po županskem mestu zožila manevrski prostor pogajanj
Prvomajska manifestacija v Trstu letos ne bo enotna
Lista za Trst skuša na vsak način izsiliti župansko mesto; svojo kandidaturo je predvčerajšnjim kar sam postavil odvetnik Cecovini; na včerajšnjem srečanju med predstavniki sedmih strank (KD, PSI, SSk, PSDI, PLI. in LpT), za sestavo novih odborov na občini in pokrajini, ki je bilo na sedežu deželnega sveta, je delegacija liste ostalim strankam posredovala zahteve, ki jih je sprejelo strankino vodstvo: LpT zahteva zase župansko mesto, pet občinskih in tri pokrajinske odbornike, glede pod-predsedstva KZE pa se je treba pogajati ločeno.
Te zahteve liste so praktično odgovor na zaključke zadnjega srečanja, ko je delegacija KD zagotovila la stno razpoložljivost za proučitev možnosti izvolitve župana iz vrst laičnih in socialističnih sil, ki naj bi zamenjal Richettija.
Jasno je, da se ositele stranke niso mogle strinjati s takimi proti-predlogi, kar je prišlo očitno do izraza v krajši razpravi, v kateri so se predstavniki strank dotaknili še nekaterih drugih vprašanj, ki so povezana s sestavo novih odborov na občini in pokrajini. Stranke dosedanje koalicije so si vsekakor pridržale
možnost, da te predloge proučijo v sklopu strankinih organizmov na krajevni in deželni ravni.
Pokrajinski tajnik KD Coslovich je zato predlagal, naj bi se delegacije vseh sedmih strank ponovno srečale v petek, 4. maja na sedežu deželnega sveta. V kolikor pa bi na tem srečanju ne prišlo do kakršnegakoli sporazuma je bil Coslovich mnenja, da se mora razprava za sestavo novih odborov »preseliti« v občinski, oziro-
ma pokrajinski svet. Treba bi bilo sklicati obe skupščini, ki bi kot prvi točki dnevnega reda imeli izvolitev župana, oziroma predsednika pokrajine saj sta že na zadnji seji vzeli na znanje njuna odstopa.
Jasno je, da je tako zadržanje liste skrčilo že itak ozek manevrski prostor za nadaljnja pogajanja in malo je možnosti, da bi se položaj spremenil do prihodnjega srečanja, ki bo čez dva tedna.
Kako se bo tržaško sindikalno gibanje letos vključilo v proslave 25. aprila in še zlasti delavskega praznika 1. maja, potem ko je sindikalno enotnost tako hudo pretresel konflikt na vsedržavni ravni okrog znanega vladnega dekreta? Bo mogoče vsaj ob tej priložnosti spet vzpostaviti skupen jezik? Kot drugod po državi si ta vprašanja zastavljajo tudi na Tržaškem.
Odgovor žal ni spodbuden. Iz tiskovnega sporočila, ki ga je včeraj poslalo pokrajinsko tajništvo sindikalne organizacije CISL, je razvidno, da letos enotne prvomajske manifestacije v Trstu ne bo. V Trstu skupnega jezika očitno niso našli.
Kako se je vsa zadeva pravzaprav odvijala? Kot lahko razberemo iz tiskovnega komunikeja, je tržaško vodstvo CISL predlagalo organizacijama CGIL in UIL enotno manifestacijo, ki naj bi ne obsegala govorov, pač pa branje enotnega poziva v zvezi z zaposlovanjem, s pogajanji z IRI v Trstu in Gorici in z vprašanjem miru. Prav tako je CISL postavila pogoj, da bi med sprevodom ne prišlo do političnih stnimentalizacij. Ta predlog je sprejela samo CGIL, kar pomeni, da v Trstu ne bo enotnih manifestacij treh sindikalnih organizacij.
Tržaška UIL je skratka še enkrat pokazala svoje pravo lice.
Ker ni prišlo do enotnega tristranskega dogovora, je tržaška CISL sklenila, da se udeleži s tremi avtobusi vsedržavne prvomajske manifestacije CISL, ki bo v Veroni. V tiskovnem sporočilu je nadalje rečeno, da se bo CISL 25. aprila udeležila svečanosti ob 40. obletnici u-smrtitve antifašističnih talcev v Ul. Ghega, medtem ko bo 24. aprila, ob 11. uri ponesla venec v Rižarno.
Novi odhor Društvene gostilne Prosek
V torek, 17. aprila so se sestali na prvi redni seji novoizvoljeni odborniki Društvene gostilne Prosek, da si razdelijo posamezne funkcije.
Za predsednika je bil potrjen Ivan Ban, ostali odborniki pa so Andrej Nabergoj (podpredsednik), Stanko Prašelj (tajnik), Silvester Umek (blagajnik), Danilo Pertot (kletar), Vinko Uršič (gospodar), Edi Furlan (ekonom).
Predsednik nadzornega odbora .je Bruno Rupel, efektivna člana Just Fabjan in Ljubo Grilanc, suplenta pa Marjo Rustja in Ivan Sardoč.
B. R.
Repenska Kraška hiša v novo sezono
Repenska -Kraška hiša je začela novo sezono. Kakor po navadi, je prva prireditev letošnjega programa umetnostna razstava. Tokrat je bila tudi izbira posrečena, kajti v Kraški galeriji se tokrat predstavlja zamejska slikarka -naivka Mihaela Velikonja, tako da Kraška hiša, kot je posrečeno in tudi zelo točno zapisal v predstavitvi Milko Bambič, s to razstavo »podoživlja svojo lastno preteklost«, saj slikarka upodablja v številnih svojih delih prav življenje na kmetih, in to življenje, kakršnega danes že ne poznamo, ki pa nas nanj spominja tudi Kraška hiša.
Sinoči je ob številni udeležbi domačinov in gostov razstavo in novo sezono odprl predsednik zadruge Noš Kras Egon Kraus, ki je podčrtal pomen in razvoj Kraške hiše, ki je postala že simbol našega Krasa.
Kar se letošnjega programa tiče, je Kraus povedal, da pride na vrsto nekaj umetnostnih razstav, dva koncerta ter večja razstava folklornega značaja. Program sicer ne bo tako bogat kot druga leta, kljub temu pa bo Kraška hiša in z njo Kraška galerija vse do začetka novembra zasedena in gostoljubno zbirališče vseh, ki jim je Kras pri srcu. (Fre)
Trst, ki zadnje dni že diha z okrepljenimi in zlasti z olepšanimi »pljuči«, s katerimi mislimo na njegove zelenice, bo z jutrišnjim dnem za dva tedna postal »cvetlično središče« prostora Alpe Jadran. V do-
Deželni svet je včeraj odobril resolucijo proti lakoti v svetu
Včeraj so v deželnem svetu odobrili skupno resolucijo proti lakoti v svetu, ki so jo pod naslovom »Deželne pobude proti uničenju zaradi lakote« podpisali sledeči svetovalci: Longo (DC), Barbina (KPI), Carbone (PSI), Giuricin (LpT), Gonano (SPDI), Morelli (MSI-DN), Fragia-como (PRI), De Agostini (MF), Cavallo (DP), Saro (PSI), Puppini (MF) in Štoka (SSk).
Deželni svet je resolucijo sprejel soglasno, že pred leti pa se je zavzemal za ta pereči problem. Vsak ~n namreč umre od lakote pribli-zno 90 tisoč ljudi, od katerih je približno polovica otrok. Po podatkih r AO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in poljedelstvo) se letos vsaj trije milijoni ljudi borijo s smrtjo zaradi lakote in žeje v Afriki, Aziji ter Srednji in Južni Ameriki.
Iz razprave o resoluciji je jasno ^la zahteva, naj parlament čimprej odobri primeren zakon o tem problemu. Poleg tega pa se Dežela uradno pridružuje velikonočnemu pohodu v Rimu ter se obvezuje za objavljanje brošur, prirejanje informativnih razstav ter javnih zborovanj in seminarjev.
V razpravi, ki je sledila, je najprej spregovoril demoproletarski svetovalec Cavallo, ki je izjavil, da ,ie lakota v svetu sad neke točne politične izbire industrijskih držav. Svetovalka Furlanskega gibanja Puppini jeva se je zavzela za večjo osveščenost vseh o tem problemu, za njo pa so spregovorili misovec Morelli, republikanec Fragiacomo, listar Pellis in socialdemokratski odbornik Gonano.
Socialist Saro je izjavil, da deželni svet lahko le pozitivno vpliva na parlament, medtem ko je komu nistdčna svetovalka De Piero Barbina poudarila, da morajo ljudje najprej osvojiti novo zavest do teh problemov, o katerih do še pred kratkim sploh niso vedeli, da obstajajo. Nazadnje sta spregovorila še demo-krščanski svetovalec Paguro in deželni odbornik za šolstvo Barnaba. Le-ta je še dodal, da je dežela z ustanovitvijo Centra za znanstvene raziskave, Centra za biotehnologijo in genetsko inženirstvo. Centra za teoretsko fiziko v Miramaru in Zavoda združenega sveta na Jadranu, marsikaj storila za odpravo lakote v Tretjem svetu, vendar pa, da je to seveda le prvi korak v skupnih naporih za skupen cilj.
Na sedežu Skupnosti-družine na Opčinah
V okviru tečaja keramike odprli prvo razstavo umetniških izdelkov
Tečaj keramike, ki poteka v okviru Skupnosti - družine na Opčinah, je o-brodil prve sadove. Te dni so namreč v domu skupnosti v Bazoviški ulici 29 odprli prvo razstavo umetniških keramičnih izdelkov, sadov nekajmesečnega truda skupine handdkapira-nih tečajnikov. Dogodek je nedvomno vreden večje pozornosti širše javno sti, saj gre za zgovoren dokaz uspešnosti vključevanja mladih fizično ali umsko prizadetih v neki delovni proces. Kdor si je te dni ogledal razstavo, je lahko z velikim presemi če-
njem ugotovil, da razstavljeni keramični izdelki nimajo kaj zavidati proizvodom, ki jih najdemo na tržišču. Nekateri izdelki imajo vse značilnosti pravih umetniških del, kar dokazuje, da imajo nekateri tečajniki vse možnosti, da se razvijejo v prave mojstre keramične umetnosti. Sicer pa so tudi drugi, mlajši in bolj neokretni oblikovalci gline, pokazali veliko ustvarjalnega zagona in izoblikovali predmete, ki so vzbudili izredno zanimanje obiskovalcev razstave. To potrjuje dejstvo, da je bilo veliko iz-
delkov te dni že pokupljenih, kar je prav gotovo pomembna spodbuda za vse, ki jim je bilo doslej omogočeno, da se udeležijo tečajia keramike.
Poleg Skupnosti družine, ki se je za uresničitev tega tečaja dolgo za vzemala in tržaške pokrajine, ki je v okviru Načrta EGS finančno omogočila pobudo, gre seveda velika zasluga za uspeh tečaja mojstru prof. Calogero Cataldu, ki z velikim strokovnim znanjem in nič manjšo tenkočutnostjo vodi tečaj. Nad uspehom je sam zelo navdušen in istočasno presenečen. »Nisem pričakoval, da nam bo uspelo v tako kratkem roku postaviti na noge takšno razstavo,« nam je zaupal. »Tečajniki so prekosili same sebe.«
Poleg ugotovitve, da tečaj uspe-in potrjuje prepričanje marsiko-„ . da so tudi telesno in umsko prizadeti sposobni vključevanja v aktiven delovni proces, velja podčrtati dejstvo, da so mladi handikapi ranci našli v okviru Skupnosti - družine in v okviru tečaja samega takšno okolje, v katerem na nek način odkrivajo same sebe. Tudi v tem pogledu so našli v prof. Cataldu tenkočutnega mojstra. »Vesel sem, ko se temu ali onemu izoblikuje med rokami zanimiva podoba,« nam je dejal med ogledom razstave, »še bolj pa sem vesel, ko vidim na njihovih obrazih nasmešek. Ta nasmešek je zame največje zadoščenje.«
va
ga
Danes še zadnje priprave na cvetlično prireditev
Od jutri bo Trst cvetoče središče prostora med Alpami in Jadranom
poldanskih urah bodo namreč ob navzočnosti predstavnikov vseh mest, kj sodelujejo na prireditvi »Pomlad v Trstu — Cvetje Alpe - Jadran«, uradno odprli to svojevrstno manifestacijo cvetja, zelenja, kulture in turizma, zlasti pa zbliževanja in prijateljstva med prebivalci sosednjih dežel, regij in republik.
Že kratek sprehod po mestu nam ponuja njegovo prijetno spremenjeno podobo, cvetlična sled pa ga povezuje od parka v Miramarskem gradu, skozi mestno jedro in preko Gradu sv. Justa, vse do Tržaškega sejmišča. Mesta prostora Alpe - Jadran se predstavljajo v mestnem središču in pred sejmiščem, medtem ko bosta Grad sv. Justa in Miramarski park odeta v razkošne barve tulipanov oziroma mačeh in drugih čebulnic. Rimski amfiteater bo gostil azaleje velikanke, Spominski park na hribu sv. Justa bo odet v cvetoče travnike narcis in žafranov, medtem ko bo na sejmišču zacvetelo in ozelenelo pravo morje rastlin. Nekaj mestnih zelenic je ob tej priliki uredila Služba za javno zelenje pri Tržaški občini, mestno podobo pa zaokrožajo s cvetjem okrašene izložbe trgovin, s čemer se je tudi Združenje tržaških trgovcev vključilo v prireditev. Med številnimi razstavljala na Tržaškem velesejmu naj izdvojimo Vrtnar sko-cvetličarsko zadrugo s Proseka, v okviru katere se bodo domači vrtnarji dn cvetličarji predstavili z raznovrstno zelenjavo, ki jo pridelujejo okoli cvetličnih gredic, kakih dvajset tržaških osnovnih in srednjih šol z njihovimi vrtički in še vrtove značilnega rastlinja iz Neaplja, Palerma in Rima.
Od jutri pa vse do 6. maja se bodo zvrstile tudi številne spremne prireditve, na katere vabi okusen, tudi v slovenščini izdan koledar. Med njimi so baletne predstave, koncerti zborov in komornih ansamblov, slikarska, fotografska in filatelistična razstava, hkrati pa se bodo zvrstili posebni dnevi, posvečeni gostujočim mestom in neposredni informaciji o njih. Uspeh te lepe in koristne prireditve pa bo v veliki meri odvisen tudi od prebivalcev našega mesta, ki naj bi s kulturnim odnosom do na-
sadov izrekli najlepšo dobrodošlico gostujočim mestom, k čemur je v < svojem javnem pozivu izrecno povabil tudi župan Richetti.
Na sliki: pogled na zagrebško zelenico na Goldonijevem trgu.
(vb)
Trije ranjeni v nočnem trčenju
Kar tri ranjene je zahtevala prometna nesreča, ki se je pripetila predsinočnjem okrog 23. ure v križišču med Ul. Pauliana in Ul. Udine. Povzročil jo je baje 28-letni Vincen zo Pettavino, ki je s fiatom 127 vozil po Ul. Pauliana proti železniški postaji, na križišču pa ni dal prednosti 22-letnemu Robertu Coriani-ju iz Ul. Puccini 10, ki je vozil po Ul. Udine s suzukijem 400. V trčenju si je Cociani zlomil piščal in se ranil po telesu, tako da se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku dva meseca. Njegova sopotnica, 20-letna Cristina Majer iz Ul. Cister-none 33, si je tudi poškodovala kosti na nogi in tudi njo so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v 30 dneh. Tudi Pettavino ni odnesel cele kože: zaradi udarca v glavo se zdravi na nevrokirurškem oddelku, ozdravel pa bo v 10 dneh.
• Občni zbor tržaške KZE bo 30. a-prila ob 18.30 v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta.
POPRAVEK
Pri osmrtnici OLGE ZOCCHI por. RODELLA je pomotoma izostal stavek:
NE CVETJA, DARUJTE V DOBRODELNE NAMENE!
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Antonija Kresovič vd. Hrvatič
Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje.
Žalujoči otroci Nada, Pina, Pepi in Doriana z družinami ter drugo sorodstvo.
Boljunec, Ricmanje, 20. aprila 1984
Zelo lep koncert v gledališču Prešeren
Orkester Tartinija v Bol juncu
V nabito polnem občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu je v sredo zvečer gostoval simfonični orkester konservatorija Tartini iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta. Koncert je prizadevno organiziralo KD Fran Venturini od Domja in organizatorji si lahko štejejo v zado ščenje, da so tako uspešno zmogli organizacijo kvalitetnega in razgibanega kulturnega večera.
Dvorana je bila polna že pred napovedano uro in preden je spregovoril predsednik društva Venturini Boris Kocjan, so poslušalci zasedli še stojišča. *Za naše kulturno društvo je simfonični večer novost,« je dejal Kocjan, »vendar je glasba že od nekdaj združevala ljudi, združevala je narode. Prav tako se naše društvo trudi, da bi s pomočjo kulture in glasbe vzpostavilo in obdržalo dobre prijateljske odnose z italijanskim narodom. Nocojšnji koncert je še enkrat izraz naše trdne volje, da prispevamo k uresničitvi mirnega sožitja z večinskim narodom v naših krajih.«
Pozdrav občinstvu in mladim u-metnikom je prinesel tudi ravnatelj konservatorija Tartini Francesco Valdambrini. V imenu Društva za
pospeševanje glasbenih prireditev pri državnem konservatoriju Tartini pa je spregovoril Ravel Kodrič, ki je tudi na kratko orisal pomen in smiselno sestavo programa.
Ta je bil res bogat, obsegal pa je tudi praizvedbo skladbe Fantasia F. Antonuttija, ki obiskuje tretji letnik konservatorija v razredu prof. Franca Dominuttija, kar je dalo celotnemu koncertu še poseben slavnostni prizvok.
V prvem delu programa smo poslušali Hdndlov Koncert za pozavno in godalni orkester v f-molu z obetajočim solistom Sergiom Bonettijem iz razreda prof. Itala Desilia, Rossinijevo sonato št. 1 za godala v G-duru in Lutoslavskega Malo suito.
Na začetku drugega dela pa je orkester krstil Antonuttijevo Fantasio s solisti: Giuliano Križman (flavta, razred prof. Giorgia Marcossija), Giovannijem Principom in Claudiem Pribettijem (tolkala, razred prof. Li-diana Azzoparda).
Vseh osemdeset ali več članov orkestra pa se je poslovilo z Beethovnovo Simfonijo št. 1 v C-duru op. 21. Mlade izvajalce in dirigenta je občinstvo nagradilo z bučnim in toplim aplavzom, (ris)
Šentjakobski šolarji so nas obiskali
V sredo so šolarji od Sv. Jakoba obiskali tiskamo in uredništvo Primorskega dnevnika, živo jih je zanimal celotni postopek, kako nastaja časopis, kako se tiska, od k Id dobivajo časnikarji novice in podobno. Prisotne urednike pa je razveselilo, da vsi redno berejo vsak dan Primorski dnevnik, pa še, da jih posebej zanima podlistek, ki priča o našem boju za svobodo in seveda dnevna risanka, o kateri so se nekateri izrazili povoljno, nekateri pa bi raje imeli bolj preprosto risanko Miki - Miško
Zadnja pot Milana Zobca
V ponedeljek smo spremili k večnemu počitku vaščana Milana Zobca. Rodil se je v Borštu dne 4. 10. 1914. Že v o-troških letih mu ni bilo življenje prav rožnato, saj mu je oče padel v prvi svetovni vojni in ga nikoli ni poznal.
Kot mladenič se je izučil mizarskega poklica in delal pri raznih podjetjih v Trstu. Poročil se je z Marijo Petaros iz Gročane in rodila sta se jima dva sinova.
V času NOB je bil nekaj časa borec VIII. brigade »F. Levstik«. Po osvoboditvi se je vključil v domači pevski zbor Slovenec in za sodelovanje prejel jeseni leta 1968 zlato Gallusovo odličje. V zavednem duhu je vzgojil oba sinova Mirana in Borisa. Pokojni je, posebno po upokojitvi, sodeloval pri vseh naših organizacijah, poprijel je za vsako delo in to prav do zadnjega trenutka, ko ga je obšla slabost v prosvetni dvorani.
Bil je zelo priljubljen med vaščani in tudi med prijatelji iz okoliških vasi, saj se je njegovega pogreba udeležila velika množica ljudi. V slovo mu je zapel domači pevski zbor.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec izreka svojcem iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi celica KPI Boršt-Zabrežec.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Slovensko kulturno društvo Barkovlje
priredi v ponedeljek, 23. t.m., družinski izlet na Slavnik. Zbirališče na Pesku (meja - jug. stran) ob 10.30. V primeru slabega vremena izlet odpade. Za informacije tel. 040/43819. Vabljeni!
KD S. Škamperle, KD Union, Odbor za vrnitev in uporabo narodnega doma pri Sv. Ivanu vabijo vse domačine, da se udeležijo proslavitve dneva osvoboditve — 25. aprila, ob 10. uri s polaganjem venca na pročelje narodnega doma pri Sv. Ivanu.
SLOVENSKO •STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
BRENDAN BEHAN
TALEC
v torek, 24. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED J
v sredo, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED I
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V TRSTU
Ivan Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp« v četrtek, 26. t.m., ob 19. uri v Avditoriju v Portorožu.
VERDI
Jutri, 21. aprila, ob 17. uri četrta predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red S.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 20. aprila, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Okrogla dvorana
Danes, 20., in jutri, 21. aprila, ob JO. uri čarovniška otroška matineja; ob 20. uri: Nočni program - Iluzionistični večer..
Srednja dvorana
Danes, 20. aprila, ob 10. uri in 11.30: čriček in mravlje, baletna igra.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 20. aprila, ob 20. uri: S. O’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za abonma S - petek in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
Danes, 20. aprila, ob 19.30: T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«, gostovanje PDG v SNG Drama v Ljubljani.
kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Polyester«. John Waters (ZDA 1982).
Maxi video 18.30 — 21.00 »II pipistrello« Johann Strauss, opereta. Placido Domingo.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 — 22.15 »L’estate assassina«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Vediamoci chiaro«. Režija Luciano Salce. Johnny Do-relli, Eleonora Giorgi, Janet Agreen.
Nazionale 15.30 — 22.00 »Le grandi labbra nella bocca d’oro«.
Dvorana št. 2	15.20 — 22.10 »Silk-
vvood«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cenerentola 80«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 15.30 — 22.00 »Ostržek«. Walt Disney.
Capitol 16.30 »Lo squalo 3«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Gli avventurieri ai confini del mondo«. Tom Selleck, Bess Amstrong.
Moderno 18.00, 20.00, 22.00 »II giorno dopo (The day after)«.
Vittorio Veneto 16.15, 18.00, 20.00. 22.00 »La Traviata«. Režija F. Zeffirelli. Placido Domingo in Teresa Stratas.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Frate Ambrogio«. Marty Fcldman.
Radio 15.30 — 21.30 »Crociera erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »II principe della città«.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 Je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Umik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
V	galeriji Corsia Stadion bodo danes,
20.	aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do 10. maja.
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda v nedeljo, 22. aprila, med 11. in 13. uro in med 17. in 19. uro; v soboto, 21. t.m., med 17. in 19. uro.
Skupnost Družina Opčine vabi na ogled 1. razstave umetniških keramičnih izdelkov, ki so jih realizirali handikapirani Skupnosti. Razstava bo odprta še jutri,
21.	t.m., na sedežu v Bazoviški ul. 29 -Opčine vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu — Ulica Donizetti št. 3 — bodo do 12. maja razstavljali svoja dela sledeči slikarji: Koren - škerk, Kosič, Kozman in Žerjal. Razstava je odprta vsak dan od 18. ure do 19.30.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan EMILIJO VIDALI iz Trsta. Mnogo veselja in zdravja mu želita družini Peric in Gruden.
Danes ugasne 1. svečko KRISTINA BUSIN iz Rupe. Da bi bila vedno tako srečna in vesela ji želi družina Peric in obenem vošči veselo veliko noč.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 20. aprila BOŽIDAR
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 13.58 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.09.
Jutri, SOBOTA, 21. aprila SIMEON
Vreme včeraj : temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter 24 km na uro severovzhodnik, vlaga 19-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Paola Žica, Rossella Furlan.
UMRLI SO: 77-letni Marco Gallina, 75-letna Margherita Ciriani vd. Batti-stella, -6Metna Floriana Cressi por. d'A-cunzo, 62-letni Virgilio Radimiri, 64-letna Maria Cora Quenzatti por. Cisco, 80-letna Antonia Kresevich, 76-letni Vittorio Gottardis, . 50-letni Mario Cocolet, 73-letni Antonio Piano, 57-letna Irma Bartolich por. Sain.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Zavije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Zavije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet 23. t.m. v Kobarid in Bovec z odhodom ob 7.30 z Oberdanovega trga. Informacije na št. 040/732-858.
SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 23. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Orljak (1106 m). Zbirališče udeležencev ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodnijo) oz. ob 8.30 v Bazovici. Izlet vodi Ervin Gombač, pri katerem se lahko vsi telefonsko prijavijo na izlet (št. 754-742). Vsak naj pove, če ima prevozno sredstvo na razpolago ali če je brez prevoza.
prispevki
Namesto cvetja na grob Rudija Pahorja darujejo Stanko Milič (Zgonik 34)
15.000	lir za balinarski odsek ŠK Kras, Sandro Gruden (Gabrovec) 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras ter Josip Guštin z družino 25.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Rudija Pahorja daruje Josip Guštin z družino
25.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Rudija Pahorja daruje Stanko Budin z družino 100.000 lir za KD Rdeča zvezda in 100.000 lir za ŠK Kras.
Alberta Sedeučič daruje 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca darujejo družine Petaros (Boršt 32), Žerjal in Longo 50.000 lir za center za rakasta obolenja.
Ob prvi obletnici smrti drage Dore Križmančič daruje brat Ludvik 10.000 lir za KD J. Rapotec.
V	spomin na Ubalda Zega darujejo kolegi hčerke Silve 124.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzije Vodopivec daruje družina Milič (Zgonik 14) 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob pok. Rudija Pahorja daruje družina Milič (Zgonik 14) 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
V	spomin na tov. Ruggera Martini sa daruje Gigi Bogateč 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Lojzko Rebula daruje Štefanija Rebula - Peric (Praprot)
20.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Ob 25-letnici smrti ljubega brata Edo-ta Pegana daruje Draga 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Pine Marušič vd. Škerlj darujejo Stanko Čok in sestre 30.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na Angela Starca daruje Mara Puntar 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	spomin na Marčela Kralja darujejo podporni člani za TPPZ P. Tomažič: Bruno Kralj (Trebče 175) 20.000 lir, Pepi Križmančič (Padriče 39) 50.000 lir, Karlo Furlan (Prosek 44) 10.000 lir, Oskar Milič (Repnič 8) 5.000 lir, Viktor Škabar (Repen 84) 10.000 lir, Livio Malalan (Trebče 65) 10.000 lir, Claudio Crismani (Trst) 10.000 lir, Slavko Piacer (Trst) 30.000 lir, Milan Pangerc (Dolina 263) 10.000 lir, Cveto Slapnik (Pulje pri Domju 101) 3.000 lir, Josip Malalan (Bani 75) 10.000 lir, Bruno Kralj (Trebče 175) 10.000 lir, Rožina Mariani (Trst) 10.000 lir, Albin Škrk (Sesljan 57) 50.000 lir, Angel Košuta (Križ 333) 10.000 lir, Ivanka Košuta (Križ 2) 5.000 lir, Adrijan Cotič (Križ 103) 10.000 lir, Dario Starc (Kontovel 150) 10.000 lir, Angel Gerlanc (Kontovel 441) 10.000 lir, Stanislav Štoka (Kontovel 29) 5.000 lir, Alojz Markovič (Sesljan 57/M) 100.000 lir, Ivan Žagar (Bazovica 80) 5.000 lir, Aldo Gronik (Gro-pada 60) 5.000 lir, Aleksander Milkovič (Gropada 13) 10.000 lir, Ludvik Hrvat (Boršt 140) 20.000 lir, Albin Hrvatič (Boršt 137) 10.000 lir, Vilko Batič (Lo-njer) 20.000 lir in Fani Bajec (Trebče 93) 50.000 lir.
razna obvestila
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 17. uri v prvem sklicanju in v petek, 27. t.m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi.
TPPZ P. Tomažič v organizaciji urada za kulturne stike Italija - Sovjetska zveza, nadaljuje v Bazovici v prostorih TPPZ P. Tomažič od 10. do 12. ure vpis za turistično-koncertno turnejo v Moskvo in Leningrad, tel. 040/226-446. Podporni člani pohitite!
Slovenska kultumo-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija 1984 za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nad. tel. 744249, do 30. aprila vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 84644, z enakim umikom.
koncerti
šola Glasbene matice - Trst v petek, 27. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, »Koncert v spomin na Sergija Radoviča« - Pierpaolo Levi -klavirski recital. Na programu: Beethoven, Chopin, Liszt. Vabljeni!
mali oglasi
telefon 040	775275
OSMICO ima Frandolič - Slivno. Toči belo in črno vino.
PROTI IZPADANJU las, suhemu in mastnemu prhljaju, šamponi in zeliščne tekočine DERBE. Parfumerija »Kozmetika 90« - Opčine.
KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Boljunec 378, tel. 040/228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon ponovno deloval 2. maja.
ESTETIČNI SALON RUŽIČA naproša cenjeno stranko, ki je pomotoma vzela šop ključev na pisalni mizi, naj nemudoma telefonira na št. 040/228-313.
PRODAM Peugeot 103, letnik ’79. Tel. na št. 040/226-113 ali 228-547.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44 Ončinp Trst
PRODAM pó ugodni ceni Fiat 500 L. Tel. 040/228-637 od 19. do 20. ure.
IŠČEM delo kot izučena prodajalka v tekstilnih trgovinah. Tel. ob urah kosila 040/571-274.
OSMICO je odprl Severin Hovelja v Velikem Dolu št. 13 pri Komnu.
PRODAM Pando 30, letnik 1981, prevoženih 35.000 km. Tel. 040/229-211.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
PRODAM 40 stotov sena. Tel. na št. 040/227-250.
ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina Kamnolomi 78/D, tel. 040/291-191, je od-pJta vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah pa tudi od 16.30 do 19. ure: v Križu št. 204 (na Kržadi) ima odprto sprejemnico vsak dan od 9. do 12. ure, ob sobotah pa od 17. do
VOKALNO-INSTRUMENTALNA SKUPINA iz Brega sprejema nove člane do 16. leta starosti za trobila in pihala. Telefonirati na štev. 226-577 od 12. do 15. ure.
OSMICO je odprl Diko - Benedikt Žerjal, Boršt 74.
OSMICO je odprl Rihard Živec v Koluti rovici. Toči belo vino in teran.
MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ali 575-145.
Za vaše zlate želje draguljarna
cmalalan
Narodna ut. 28 Opčine
menjalnica
19. 4. 84
Ameriški dolar................. 1.630,—
Kanadski dolar................. 1.265,—
švicarski frank.................. 745.—
Danska krona..................... 166.—
Norveška krona................ 212.—■
Švedska krona................... 206.50
Holandski fiorini................ 546.—
Francoski frank.................. 199,—
Belgijski frank.................. 27.50
Funt šterling...................2.310,—
Irski šterling................. 1.870.—
Nemška marka.................. 616.—
Avstrijski šiling................. 87.—
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski Jen....................... 6.—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............... 1.450,—
Grška drahma ..................... 14.—
Debeli dinar..................... 11.25
Mali dinar....................... 11.75
BeB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRGT - Ut ICA F FILZI 1Q -	(52 B1-4dQ
Na festivalu v Salsomaggioreju
Neodločen rezultat med filmom in TV
V nedeljo pozno zvečer se je z nagrajevanjem, a brez pravih zmagovalcev zaključil 7. filmski festival v Salsomaggioreju. Tako nekako, kot Pn porokah, je tudi Salso doživel kri-zo sedmega leta, saj na splošno, bodisi y programu kot v organizaciji, ni bil najbolj navdušujoč, tako, da so že po prvih dnevih začele razsajati polemike med organizatorji, člani žirij, časnikarji in seveda maloštevilnimi gosti.
festival, ki so ga letos preimenovali v Film & TV zaradi velike paž-nle- ki so jo posvetili prav televizijskemu mediju, je imel prvič v svoji zgodovini na razpolago tudi 4 nagra-. ki so jih različne žirije podelile najboljšemu piscu, videoprogramu, video glasbi m videopismu (skovanka, ki je nastala v TV oddaji »Mister j antasy«). Ko smo že pri kroniki, lahko takoj tudi navedemo zmagovalne: Jean Marie Straub in Daniele nuiììet za film Klassenverhdltnisse (Medrazredni odnosi) po nedokončanem romanu Franca Casce, Silvano Agosti za videoprogram »D’amore si (Od ljubezni živim), Marco Meggioni za videoglasbo, Luik in še Marco Maggioni za videopismo. Poleg štirih omenjenih sekcij pa je bila v Salsu na sporedu tudi retrospektiva muzikalov. V programu naj bi bila tudi »Senzacija video-]oto-roma-na«, ki ga je režiral Michelangelo Antognoni z rock pevko Gianno Nannini. ^ Filma nismo videli, kolikor niso še dokončali njegove elektronske montaže. Kljub prisotnosti Antogno-nija na festivalu se je dober del mladih obiskovalcev, ki so napolnili Salso, vrnil domov krepko razočaran.
Razočarani, ali vsaj ne preveč navdušeni, so bili iudi ljubitelji filma, ?°j je bila ta sekcija nekoliko revna tn brez posebno navdušujočih svetovnih premier. S tem seveda nočem reči, da ni bilo dobrih filmov na sporedu, le da so se ti nekoliko izgubili v obširnem programu. Ravno tako so se nekoliko izgubili tudi veliki pravi renutki festivala, kot na primer pre-TZTu- Henrvja Alekana »Lekcija o f/i; ° z!- s.vetl°be v filmski fotogra-
fotnnrnli16,?	letih Podpisal
li	filmov kot so »Stanje stva-
Wendersa, »La cruite« (Po-n ' dbsefha Lozseya, da seveda ne bj^enimo slavnega »La Belle et la in i Potica in zver) Jeana Cocteau-Zi * ,ne,a elementa. Henry Alekan pravlja v teh dneh tudi izdajo svo-re /cnjtfle o filmski fotografiji v svetu atih vizualnih umetnosti, ki bo prav ov? Postala pravi temelj vsake filmske biblioteke.
-lega je bil član žirije za xniJ° Idmov tudi Michael Pomeli, Jijftni Anglež, ki že več kot 50 let oKtivno deluje v svetu filma kot igra-t ’ fčztser, pisatelj scenarijev in Jo-dn!'n- Njemu so se organizatorji od-zili s svetovno premiero rekonstruirane celotne verzije filma, ki ga je ufo/M m med drugo svetovno vojno 44 The Life and death of Colonel tmp« (življenje in smrt polkovnika lrnPa). O tem filmu in o drugih 7 hi°Vlh s^avnih produkcijah, ki bi čl levale same po sebi vsaj še en onek, je spregovoril na tiskovni
konferenci v dvorani Moresco bivšega Grand hotela v Salsu, kjer je tudi obujal spomine na dobrega prijatelja Alfreda Hitchcocka.
Posebno pažnjo so organizatorji posvetili osebi in delu Manoela de Oli-veire, ki je predstavil svojo zadnjo produkcijo »Nice, a propos de Jean Vigo« ter celovečerni film »Francisca«, ki je po mnenju mnogih eden izmed najlepših portugalskih filmov vseh časov.
Prisotni, čeprav v manjšem številu zaradi stavke milanskega letališča, so bili tudi' predstavniki francoske filmske revije «Cahiers du dnema«, katerim je bila posvečena posebna sekcija. Med filmi, ki smo si jih lahko ogledali v tem delu festivala, naj «menimo »Saits divers« Raimonda Debardona, ki je pretresljiv dokumentarec o pariški policiji in »A nos amours« Maurica Pialata o ljubezenskih avanturah francoske najstletni-ce. Ko smo že omenili dokumentarec, lahko spregovorimo 5 eksperimentu Jima McBriveja, člana žirije za film, ki je predstavil delo »My girlfriend’s Wedding« (Poroka mojega dekleta), avtobiografski srednjeme-tražni film o dekletu, ki ga je ljubil a se je poročilo z drugim, da bi lahko dobilo ameriško državljanstvo. Vedno v ZDA je postavljen tudi film Lianna Johna Saylesa o ljubezni med dvema ženskama. Pereč in morda ne lahek problem, ki pa je prikazan v primerni luči. Kljub temu, da ni bilo o njem veliko govora, ga lahko gotovo postavimo med »lepe filme letošnjega festivala«.
Med svetovnimi premierami so predstavili tudi letošnjo produkcijo Raula Ruiza, črnobeli film »Poimt de fuite« ter »Notti e nebbie« (Noči in megle) Marca Puglia Giordane po scenariju Karla Castelamete. Poseb no priznanje žirije pa sta odnesla filma »Ardiente pacientca« Antonia Skarmenteja o življenju Pabla Nerude in »Arredato« Ivana Zulueta, film o filmu posnet z videotehniko in na 16-mm traku.
Za zaključek pa še par besed o videosekciji, ki je pritegnila najmlajše obiskovalce festivala. Tudi tu smo imeli različne delovne grupe, ki so sledile programom videoglasbe, z no-vostimi D.J. Television. Za poletno obdobje, Soft videu, Video clipom, reklamam ameriških Neworkom, video-pismom, videodokumentarcem, televizijskim oddajam v tujih državah, spe-rimentalnim videom in dalje vsemogočim smerem elektronskega obliko-van/i televizijskega medija. K še ne popolnoma razkritim možnostim, elektronike v filmu pa lahko postavimo film »Koyaalisquatsi« Gotfreya Reg-gija z glasbo Phittppa Glassa. Naslov je v jeziku indijancev Hoppy in pomeni lahko bodisi »noro življenje« kot »smetnjak«, ima pa še cel kup drugih pomenov. Produkcija Francisa Coppole registrirana na Dolby stereo pod naslovom »Life out of Balance« je bil morda film, s katerim se je najbolj istovetil festival v Salsu, na meji med filmsko tradicijo (Movie in videom) a brez pravih smernic za bodočnost.
EVA FORNAZARIČ
novost na knjižni polici_
Charles Bukowski: Ženske
Državna založba Slovenije uvaja v o vensko prevodno literaturo z zbir-o Dotik nedvomno taka dela, ki bo-0 precej sporna. Gre za izrazito lju-ezensko literaturo, s poudarkom na
n!£Slialnostil gre za dela- ki jih bodo Kateri proglašali za pornografijo, ugi pa označevali kot zgleden pri-« dobre literature, ki ima svoje Posebno mesto. Vsekakor gre za de ’ kl Jih ne moremo prezreti, ki jih oramo brati, ne pa samo poslušati, Kaj drugi pripovedujejo o njih. le .u®a amer'škega pisatelja Char-sa Bukovvskega Ženske je prva med lnrni knjigami nove zbirke. Na njej ° torei najprej lomila kopja c -kov, bralcev, estetov in puritan-..ev’ Pii čeprav morda med prvimi irimj knjigami te zbirke ni najpo-t ?. nejša literarna stvaritev. Pisa-9 pripoveduje pod imenom Henry junaški (to je tudi njegov psevdo-» mv 0 svojih doživetjih z ženskami.
povemo, da se vsa pripoved uce okrog žensk, okrog njegovih sti-H?v z ženskami, okrog pijače, preču-•j1 noči, doživetij s prostitutkami, alimi ljudmi ameriškega dna, nataci ricami, pijanci, mamilarji, potem •no s tem povedali pravzaprav vso sebino romana. Zgodbe in zgodbice,
pravzaprav le zgolj doživetja, se vrste eno za drugim, eno je podobno drugemu, pa po svoje drugačno. Pred nami nastopa cela galerija žensk, ki jih talco ali drugače srečuje pisatelj in ima z njimi take ali drugačne seksualne, ljubezenske in prijateljske stike.
Poleg spornosti, zanimivosti teksta moramo omeniti pisateljevo iskrenost. O brutalnem razločevanju in obupu milijonov ljudi ameriških predmestij, o agoniji zapitih brezdomcev, prostitutk, natakaric z dna govori pisatelj odkrito in iskreno, kot lahko o tem govorijo tisti, ki so sami izkusili to življenje, poudarja avtor slovenskega uvoda in prevajalec Miha Avanzo. Pri pisatelju ne najdemo nobenega sprenevedanja, tabuje je že zdavnaj pokopal. Njegov jezile je neposreden, brez metafor in okraskov, vendar se za grobostjo in surovostjo skrivata nežnost in humor. Morda je nežnosti bolj malo, zato je več nasilnosti, več surovosti, več spolnosti, tako da bo marsikdo ta roman označil s pornografijo. Toda ne glede na to je romam tudi presenetljiva podoba ameriške družbe in njenega ženskega dela.
Sl. Ru.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . Raffaella? - vodi Raffaella Carrà
13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo. . . Raffaella
14.05	D mondo di Quark - znanstvena oddaja
15.00	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Cartoni magici
16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Domande su Gesù
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Italia sera - posebna oddaja
21.10 Rito della via Crucis
22.30	Dnevnik 1
22.40	Una giornata di Ivan Deniso-vich - film
00.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Da nes v parlamentu in
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai mangi - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street -TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - otroška oddaja
v teku oddaje nagradno tekmovanje in risanke
16.30	Rim: vaterpolo
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	II sistemone
18.30	Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	II Re dei Re - film
23.05	Dnevnik 2 - Nocoj 23.15 Posvečeno baletu
23.55 Srečanje s kinematografijo
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.00	Ostržek - TV nadaljevanka
15.00	Tenis
16.45	Bratje Karamazovi - TV nadaljevanka
18.00	Tenis
19.00	Dnevnik 3
19.35	Sulla carta sono tutti eroi
20.05	Šolska vzgoja
20.30 La passione di Gesù Cristo -koncert
21.25 Strade nella notte - film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV v šoli 17.15 Poročila
17.20 Rock portret: Sead Memič -Vajta
17.30 Modro poletje 18.25 Kras in krasoslovje - izobraževalna oddaja 19.05 Risanka
ca.zo zrno ao zrna 19.30 TV dnevnik I.
20.00	Včeraj in jutri: Brstenje 20.35 Ne prezrite
20.05 TV kviz
22.00	TV dnevnik H.
23.15 Vesele Windsorke - film
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini
17.00	TV poročila 17.05 TV šola
Mala Hexi - lutke Poslednji vir - dokumentarec iz serije Neskončno morje
Grum - hudičev čarovnik -risanka
18.00	Rumpolova vrnitev - TV film
18.50	Risanke
19.30	TV dnevnik - stičišče
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Aktualna tema
20.30	Preganjani - film
21.55 Turistični televizijski atlas 22.10 TV dnevnik - Vse danes 22.20 Visok pritisk - glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta
Zagreb
16.00	Videostrani 16.40 Poročila
17.45	Vrtoglavci - otroška serija 18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Reka
18.45	Aktualnosti
19.30	Clochemerle - film
21.00	Bodite z nami - zabavnoglasbena oddaja
21.45	TV dnevnik
22.00	Paleta - kulturni magazin
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30 Dober dan Italija - vodi Cercato
9.00	Una vita da vivere - TV man
10.00	La Madonna di Fatima aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
J' -'Jh Dplp! - glasbena igra lo Jr “'s * na£radno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagr tekmovanje
13.25	Sentieri
ìli® General Hospital - TV rem 1j.25 Una vita da vivere - TV man
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV
!o ™	’ glasbena oddaj;
9 W I Jefferson - TV film U.30 Zig Zag - nagradno tel vanje
20.25	Ciao Gente: Speciale Albi
22.50	TV film
23.50	šport
00.50 Addio Mr. Chips - film
RETEOUATTRO
8.30	Giatrus - risanka
9.00	Amore in soffitta - TV fi
9.30	Flò - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film lo o<J } giorni di Bryan - TV
12.30	Superamici - risanka
13.30	Maria Maria - novela
14.00	Magia - novela
14.50	Tutti insieme appassioi mente - film
17.00	Vincente e piazzato - špe rubrika
iota 9„accia 81 13 - športna rut
18.50	Marron Glacé - novela
19.30	M ama non m’ama - na dno tekmovanje
21.30	A piedi nudi nel parco Dynasty - TV nadaljevank
23.30	L immagine allo specchio
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Musica sulle nuvole - film
11.00	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bib Bum Barn
Il tulipano nero - risanka
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Agenzia Rockford - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška od daja
Lalabel - risanka Lady Oscar - risanka Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana
18.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.50 I Puffi - risanka 20.25 Quando chiamma uno sconosciuto - film
22.30	Bene bravi bis - variete 00.30 Processo a Oitrus City - film
TELEPADOVA
^ 12.00 Cara Cara - novela *13.00 Tigerman - risanka
13.30	Lupin HI. - risanka
14.00	Marna Linda - TV film
14.45 Gli emigranti - TV nadaljevanka
15.30	Peyton Place - TV film
17.00	Risanke
17.00	Sampey - risanka
18.00	Lamù - risanka
18.30	Tigerman - risanka
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono 20.20 La più bella avventura di Las-
sie - film
22.00	TV film
23.00	Hawaii squadra cinque zero
24.00	Dimmi la verità - film
TRIVENETA
12.40 Ispettore Bluey - TV film
13.30	Voghi - risanka
14.00	Scooby Doo - risanka
14.30	Govorimo o ribolovu
16.00	Kinematografski program
16.30	Sloane - TV film
17.30	Voghi - risanka
18.30	Medusa - TV film
19.00	Dokumentarna oddaja
19.30	Tutto motori - športna rubrika
20.30	Alle 7 del mattino il mondo è ancora in ordine - film
22.00	Q.P. Coupon
1.00	Horoskop 1.10 Film
3.00	Una coppia quasi normale
TELEFRIULI
13.00	A tutto sci - športna rubrika
13.30	Starzinger - risanka
14.00	Cara Cara - TV film
15.30	Caccia al tenente - film
17.30	TV film
18.00	Space Games
18.30	Starzinger - risanka
19.00	Cara Cara - TV film
20.30	Caric e briscule 22.15 Ciao Èva
23.30	F. S. Fitzgerald: L’ultima delle belle - film
RADIO TRST A
7-00. 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Be.ežka; 12.00 Niti življenja;
12.15	Glasbeni potpuri ; 13.20 Dogodki
in problemi; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne:	Roman	v nadaljevanjih:
Boris Pahor: »Nomadi brez oaze« -9. del; 14.30 Od ekrana do ekrana;
16.00	Trim za vsakokar; 16.30 Glasbene raznolikosti; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba: Boris Papan-dopulo: Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, oratorij za soliste in moški zbor; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Nabožna glasba.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis;
13.00	Danes na va’u Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Zanimivosti; 15.00 Danes z nami; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . . 17.33 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30. 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.00 štirje koraki;
9.15	Casba; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Pesem tedna; 10.05 Estetika; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes govorimo o... 14.30 Popoldanski program; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Igra skupina La vera Romagna; 15.00 Kultura in umetnosti;
18.00	Glasbeno-govomi program; 18.45 Glasba Franza Schuberta; 20.00 Zaključek programov.
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-go-vorni program; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Vse o rock glasbi; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master - Glasba dan za dnem; 14.30 Šolska vzgoja; 15.03 Homosapiens - tedenska oddaja o dolžnostih in pravicah; 16.00 Popoldanski program; 17.00 Nabožna oddaja; 19.42 Na naših tržiščih; 19.47 Glasbeni premor; 20.00 Radijska priredba; 20.30 Glasba; 21.00 Simfonična sezona; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 šolska vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.48 Radijska nadaljevanka ; 9.10 Saj je samo igra!; 10.30 Glasbeno-govomi program; 12.45 Discogame - kvizi; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Robert Schumann, človek in u-metnik romantike; 19.50 Kulturne aktualnosti; 19.57 Glasba; 21.00 Glasbeno-govomi program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 19.00 Poročila; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate. ..; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugosovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. ure -Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Na lovu. . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. .. Tri pesmi v izvedbi Partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Radovana Gobca; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Obvestila in zabavna g'asba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi. . .; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Poročila -Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno. Sanja Pilič: Jagode v sladkorju; 00.05 - 4.30 Nočni program
Nad 200 razstavljalcev na letošnjem mednarodnem goriškem sejmu Espomego
Odprli ga bodo 28. t. m., včeraj predstavitev
Nad 200 razstavljalcev iz petih držav bo prisotnih na letošnjem, 14. mednarodnem blagovnem sejmu Espo-mego, ki ga bodo odprli v soboto, 28. t.m., ob 11. uri. Sejem bo odprt do nedelje 6. maja.
V celoti zaseden razstavni prostor, velika prisotnost podjetij, zlasti iz območja Slovenije in Hrvatske, vrsta vzporednih manifestacij različnega značaja so menda dovolj zanesljivi pokazatelji, da narašča zanimanje za gordško sejemsko prireditev in da so se organizatorji tokrat zares potrudili, da bi premagali stagnacijo, ki jo je bilo občutiti v zadnjih letih. Tako ali drugače, sejem bodo odprli čez 7 dni, včeraj popoldne so ga predsta vili na posebnem srečanju z novinarji.
Predstavitev je bila prav na razstavišču v prisotnosti predstavnikov družbe GEGO, goriške Trgovinske zbornice in gospodarskih operaterjev.
Posebnost letošnje, 14. prireditve je množična prisotnost podjetij iz Slovenije in Hrvatske. Razstavljalcev je nekaj nad 60, kar predstavlja več kakor četrtino skupnega števila vseh prisotnih podjetij. Slovenska in hrvaška podjetja bodo prisotna predvsem z izdelki fine mehanike, oblačili in krzni ter izdelki umetne obrti. Poleg Jugoslavije bodo na sejmu uradno prisotne tudi Avstrija , Madžarska, Indija in Somalija.
Od vzporednih prireditev bo po pomenu in obsegu prav gotovo najpomembnejši simpozij o sodelovanju med manjšimi podjetji na obmejnem območju. Simpozij prirejata goriška
trgovinska zbornica in medobčinska gospodarska zbornica iz Nove Gorice in predstavlja nekakšno vsebinsko nadaljevanje že lani začetih pogovorov med gospodarskimi operaterji. Simpozij bo v petek, 4. maja, v konferenčni dvorani na razstavišču, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov gospodarskega življenja naše dežele in sosednje Slovenije. Simpoziji bodo še 2. maja o komunikacijah, 3. maja o leasingu ter 5. maja o povezanosti med kulturo in kuhinjo.
Tudi letos bodo na sejmu posamezni dnevi posvečeni razstavljalccm iz posameznih dežel. Za enkrat je potrjen datum samo za dan Jugoslavije (4. maja), medtem ko drugi, zlasti Avstrijci in Madžari datuma š< niso potrdili.
Prvič bo letos na razstavišču delovala tudi naša, slovenska kuhinja. Vodil jo bo zasebni gostinci .
Proti večanju obsega dopolnilne blagajne v Ansaldu
Na včerajšnji skupščini v tovarni Ansaldo v Tržiču so delavci zavrnili predlog ravnateljstva, da bi povečali število delavcev v dopolnilni blagajni od dosedanjih 109 na 140. Decembra sporazum namreč predvideva, da je možen poseg po dopolnilni blagajni za največ 120 delavcev.
Očitno uprava podjetja ne namerava
spoštovati sprejetih obveznosti, so u-gotovili na skupščini. Po vsej verjetnosti pa se ne izvaja niti področni načrt, ki je bil prav tako odobren. Posledica je v upadanju obsega naročil in v večanju števila delavcev v dopolnilni blagajni.
Delavci in sindikalni predstavniki so glede reševanja krize v podjetju izdelali zanimiv predlog. S skrajšanjem delovnega umika vseh zaposlenih naj bi omogočili vrnitev na delo tistim, ki so trenutno izključeni iz delovnega procesa.
Mestni avtobusi ob praznikih
Ob skorajšnjih praznikih bodo tudi mestni avtobusi vozili z nekoliko spremenjenim umikom. V nedeljo, na Veliko noč, bo veljal umik za praznične dni s tem, da bodo med 12.30 in 14.30 prekinjene vse vožnje zaradi opoldanskega počitka. Nekoliko spremenjen bo umik na progi št. 6 (Glavna pošta - Sv. Ana - pokopališče). Odhodi bodo ob sledečih urah: izpred pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 in 16.05, od pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25.
V ponedeljek, 23., in sredo, 25. aprila, bo veljal običajni praznični umik, medtem ko bodo na Praznik dela, 1. maja, vožnje mestnih avtobusov ves dan prekinjene. Isto velja tudi za avtobuse APT na medkrajevnih progah, ki v torek, 1. maja, ne bodo vozili.
Posvet o pripravi drugega zvezka Sovodenjskega zbornika
Prvemu zvezku Sovodenjskega zbornika, ki je izšel januarja letos, ob 75-letnici posojilnice v Sovodnjah, naj bi v prihodnje sledili še drugi zvezki. Naslednji naj bi izšel že proti koncu prihodnjega leta. In prav o tem je tekla beseda na četrtkovem srečanju med urednikom prvega zvezka, časnikarjem Markom Waltritschem in nekaterimi sodelavci ter predstavniki kulturnih društev.
Beseda je najprej tekla o izkušnjah in tudi težavah pri zbiranju gradiva in sestavljanju prvega zvezka, pa o tem, kako so ljudje publikacijo sprejeli, v nadaljevanju pa o 'vsebini naslednjega in kasnejših zbornikov.
Težiti je treba za tem, da bi zbornik bil kar se da zanimiv v smislu seganja na različna področja in da bodo v njem obravnavani tako ali drugače vsi kraji v sovodenjski občini. V tem smislu so bile že evidentirane nekatere tenfb, ki bi jih bilo vredno (in potrebno) obdelati. Poleg sestavkov s področja etnologije, oziroma jezikoslovja (ledinska imena) bi kazalo obdelati zgodovino KD So-vodnje, obdobje NOB (prihodnje leto bo namreč 40-letnica ctivoboditev), problem izseljevanja iz občine v ob dobju zadnjih 30 let itd. V naslednjih letih bi kazalo podrobneje obdelati tudi obdobje prve svetovne vojne — dogodke na fronti, begunstvo it. V nekaj letih bi tako sestavili zelo obširno in po vsebini bogato kroniko majhnega, a pomembnega kraja.
Večer diapozitivov
Novogoriški fotograf Janez Honn-bo danes zvečer gost goriškega fotografskega krožka. Na sedežu v Ul. S. Chiara bo ob 21. uri prikazal vrsto
diapozitivov, ki bodo aa vodilno temo imeli glasbo ansambla Pink Floyd.
Danes v Irzicu
spominska
slovesnost
V Tržiču, pred spomenikom pred ladjedelnico, bo danes ob 11.30 spominska slovesnost ob 25. aprilu. Na slovesnosti bo prisotna podpredsednica senatne zbornice Gilia Tedesco.
prireditve
SKD Hrast iz Doberdoba priredi 23. aprila tradicionalni praznik pomladi. Pripravljajo slikarsko razstavo, nastop folklorne skupine in 3'ikarski ex tempore za osnovnošolske otroke in vrtce.
N1t»°
’ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
v petek, 27. t.m., ob 20.30 — v dvorani PD Jezero v DOBERDOBU
v soboto, 28. t.m., ob 20.30 — v občinskem gledališču v KRMIMO
v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri — v telovadnici na LJESAH
Učenci šole Ivan Trinko obiskali naše uredništvo
Kako najbolj koristno uporabiti milijarde Goriškega sklada ?
Do konca prihodnjega leta bo v skladu še okrog 5 milijard
ga leta bo Goriški sklad imel na razpolago še okrog pet milijard lir. Po kakšnem kriteriju jih bodo razdelili? Prav o tem vprašanju je v zadnjem času v okviru razširjenega odbora trgovinske zborince precej živahna in mestoma tudi polemična razprava. Prav ob upoštevanju razmeroma omejenih finačndh sredstev, naj bi upoštevali predvsem finačno manj zahtevne natile, ki pa morajo biti sprejemljivi s splošnega ekonomskega vidika. Prav tako naj bi se izgonih posegom na tistih področjih, za •katera je mogoče dobiti finansiranje iz drugih skladov.
Žal v dosedanjem poslovanju Goriškega sklada, ki naj bi bil po zamisli zakonodajalca pospeševalec gospodarskega in družbenega razvoja, ni bilo zmeraj tako in so bili zato tudi učinki razmeroma omejeni.
Izgubljeno-najdeno
Na pristojnem uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini so lastnikom na razpolago sledeči najdeni predmeti: zložljiv dežnik, trije ženski dežniki, par očal za vid, eno moško, eno zložljivo in tri ženska kolesa, tri motorna kolesa, ogrodje motornega kolesa, tri denarne vsote, štiri denarnice z denarjem, radijski sprejemnik z re-gistratorjem, več snopov ključev.
Pogovor na gradbišču Sabotinske ceste
Novo cesto med Brdi in Novo Gorico bodo dogradili do 29. novembra letos
Pred kratkim je bil gost našega uredništva tretji razred nižje srednje šole »Ivan Trinko« iz Gorice. Učenci so si v spremstvu profesorjev in novinarjev ogledali prostore našega uredništva v Trstu, tiskarno, rotacijo in grafični oddelek ZTT. Pri tem so se seznanili z zgodovino Primorskega dnevnika in s tem, kako časopis nastaja; od dogodka, preko tiskanja, tja do distribucije
Na zadnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, ki upravlja tudi Goriški sklad, sta bila odobrena še dva finančna posega v skupnem znesku 270 milijonov lir. 70 milijonov lir za dokončanje del v klav niči v Gorici in 200 milijonov lir v korist trgovinske zbornice za promocijsko dejavnost. Čeprav se približujemo koncu prvega letošnjega polletja, so iz Goriškega sklada odobrili le za nekaj nad eno milijardo lir posegov, 840 milijonov na seji 3. aprila letos in dodatnih 270 milijonov na zadnji seji, v sredo zvečer.
B li žanje roka zapadlosti zakona o goriški prosti coni (konec leta 1985), po drugi strani pa vrsta prošenj, ki so jih predstavile razne ustanove — skupni znesek presega 14 milijard lir — narekujeta kar se da premišljeno ravnanje, kako in za katere pobude uporabiti denar. Do konca prihodaje-
od kraja nesreče se je polastil drugega fiata 500. Tudi druga brezplačna vožnja je bila kratkotrajna. V Ulici Trieste, še preden je uspel priti do doma, je nespretni voznik spet trčil in se pri tem precej hudo pobil. Ni znano, kako je potem nadaljeval pot domov. Menda so ga preiskovalci našli v postelji in njegovo čudno poškodbo na ušesu kaj kmalu povezah s krajo dveh avtomobilov in seveda nesrečama.
izleti
SPD Gorica obvešča, da je razpisan večdnevni avtobusni izlet v Salzburg in okolico 22., 23. in 24. junija-Prijave in pojasnila na društvu do 15. maja oziroma do oddaje razpoložljivih mest.
KD Sovodnje priredi 19. in 20. maja avtobusni izlet v Dalmacijo in. na Plitvice. Prijave in podrobna pojasnila pri odbornikih društva.
Društvo slovenskih upokojencev v
Gorici obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Branik v ponedeljek, 23. t.m., ob 14. uri s Travnika. Avtobus se bo ustavil pred Paulinovo gostilno v Drevoredu XX-septembra, na Bukovju (Števerjan), v Podgori, pred Espomegom, v Štandrežu in v Sovodnjah.
Gradbišče tako imenovane »Osimske ceste«, ki bo Novo Gorico prek italijanskega ozemlja na Sabotinu povezala z Goriškimi Brdi, ni sicer med večjimi, č a je morda najpomembnejše v Sloveniji. Pomembno je zato, ker bo cesta vzoren primer uresničevanja duha in določil Osimskih sporazumov, v sklopu prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Sicer pa bo cesta nekaj posebnega v Evropi, ker bo potekala na ozemljih dveh dežel in ker bo promet po njej prost oziroma ne bo podvržen klasičnemu nadzorstvu, kakršnega smo vajeni ob prehajanju meje.
Diplomirani inženir Drago Stankov-ski, ki na gradbišču zastopa investitorja, Skupnost za ceste Slovenije, poudarja tehnične značilnosti ceste in pravi, »da bo ta sicer kratka, toda za nimiva«. Vzpenjala se bo prek dveh serpentin na Sabotin, most čez Sočo, ki je del projekta »pa morda ne bo ta ko lep kot je sedanji kamniti železniški most za železnico, bo pa večji«. Drago Stankovski je vešč svojega po sla, saj je bil vodja nadzorstva pri gradnji vseh avtocest ah avtocestnih odsekov v Sloveniji. »Doma sem iz
Makedonije, toda že 25 let živim v Sloveniji«, pravi. Rad pojasni potek del. Cesto gradi 170 delavcev, ki so v službi pri gradbenem podjetju v Ajdovščini in pri ljubljanski delovni organizaciji »Slovenija ceste-tehnika« z delovno enoto v Piranu.
Ko pojasnjuje ostale podrobnosti o-meni, da so prvotni projekt delno spremenili. »Namesto prej predvidenega viadukta bomo na cesti zgradili podporni zid, s čimer smo preprečili nekakšen obliž na Sabotinu. Na trasi je bilo treba izkopati 50 tisoč kubičnim metrov kamenja, ki ga odlagamo v Sočo ah v deponijo. Sploh je gradbišče težavno, vendar delavci požrtvovalno premagujejo sprotne težave«. Po dosedanjih predračunih bodo stroški gradnje znašali okrog 50 milijard starih dinarjev. Dodajamo, da na italijanski strani stroške za zgraditev njihovega odseka Sabotinske ceste o-cenjujejo na približno 8 do 9 milijard lir.
Vodja nadzorstva Drago Stankovski pri svojem delu dobro sodeluje z italijanskimi kolegi-strokovnjaki. Poznajo ga tudi prebivalci vzdolž bodoče
ceste. Vsi z zanimanjem spremljajo potek gradnje, saj bo cesta izpolnila načrte o skrajšanju razdalje med Novo Gorico oziroma Solkanom in Brdi. Morda potem mejni prehod v vasi Pod-sabotin ne bo več potreben, saj bodo ljudje iz tamkajšnjih krajev lahko u-porabljali novo traso in bodo opustili smer čez Šentmaver in Gorico, na svojih poteh v Novo Gorico. Sicer pa je malo znano, da bodo po novi cesti lahko potovali vsi, tako tudi italijanski državljani. Edini pogoj za potovanje bo, kaže, ta, da se na cesti, ki bo imela izhodišče v Solkanu ne bodo smeli ustavljati vse do izstopa v Brdih.
Za inženirja S tankovskega je zdaj najvažnejše, da dela potekajo po programu, da izpeljujejo roke. »Sredstva za zgraditev ceste so zagotovljena, pri čemer je dala znaten prispevek tudi jugoslovanska vojska. S strani graditeljev zagotavljamo, da bo cesta zgrajena do predvidenega časa, to je do 29. novembra letos, ko bi jo slovesno odprli ob udeležbi najvišjih predstavnikov Jugoslavije in Italije«, je sklenil pogovor s sodelavcem našega časnika.
Čudna nesreča
neizkušenega
šoferja
V tržiški bolnišnici je na zdravljenju 22-letni Mauro Regohn iz Škocja na ob Soči. Fantu manjka pol uhlja, ki ga je menda izgubil v prometni nesreči in to v dokaj čudnih okoliščinah. In prav v tem postaja zgodba zani miva.
Regolina sumijo, da je v torek ukra del kar 2 avtomobila in zaradi nespretnosti — zdi se, da nima vozniškega dovoljenja — zagrešil kar dve prometni nesreči, od katerih se je prva zaključila le z gmotno škodo, druga pa z nekohko hujšimi posledicami, predvsem za neizkušenega šoferja.
Kaže, da se je fant prvega avtomobila polastil v Červinjanu, vendar je brezplačna vožnja trajala le do Bcglia-na. Tu je namreč s fiatom 500 trčil v parkiran avto. V drugo gre rado, si je najbrž mislil Regolin, ki je zdaj pod stražo v bolnišnici. Nekaj sto metrov
kino
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 17.30-22.00 »Due come noi«-VERDI 18.00—22.00 »Un anno vissuto pericolosamente«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Furyo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Lahka ženska«. SVOBODA 18.30 »Šok« ob 21.00 »Seks na motorju«
DESKLE 20.00 »Vojna Titanov«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI:
Ob 9.30 Oti lija Klansič vd. Di Luca, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
V izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča
Kocbekov Strah in pogum kot gledališka predstava
MARIJAN ZLOBEC
LJUBLJANA — Če za tekočo gle dališko sezono v Ljubljani lahko zapišemo, da ji dozdaj daje največjo odmevnost delo domačega avtorja Toneta Partljiča Moj ata socialistični kulak v Drami SNG (že nekaj mesecav so vse predstave razproda ne), ki s poudarjenimi komičnimi prvinami razmišlja o povojnem obdobju socialistične obnove, razdeljevanju zemlje, informbiroju, pa bo drugi del najbrž v znamenju dramatizacije znamenitih Kocbekovih novel vm*1 *** P°6um, ki jih je na odru bMG oziroma Cankarjevega doma (igrali bodo na dveh odrih) uprizo-ru° Slovensko mladinsko gledališče v režiji Janeza Pipana.
Dramatizacija Kocbekovih novel se zdi že spričo zgodovinske usode knji-Oe na Slovenskem ter njenega av torja, ki je ob izidu knjige doživel morda najhujse kritiške napade z vseh strani (razen od Borisa Pahorju v Primorskem dnevniku), problematična, velik izziv in preizkus. Kocbek hote ah nehote ni več »čist* avtor: spremlja ga kulturna in politična usoda. Najbrž ni slučaj, da knjiga iz leta 1951 še ni bila ponatisnjena, čeprav je ni mogoče do biti skoraj nikjer (izšla pa bo po nomo letos jeseni). Različni očitki avtorju so »prestrašili« naše za tožbe...
Zdi se, da je čas opravil svoje; avtorja ponovno ponudil v pretres starejši in v novo branje mlajši generaciji. Poudarek je na slednjem, Kajti^ dramatizacije se je lotila tako rekoč najmlajša generacija; povoj na, neobremenjena s totalnostjo re volucije in zlasti tistimi konflikti znotraj istega naroda, ki jih je Kocbek kot teme izostril v svojih štirih novelah: Temna stran mesca, O Oenj, Blažena krivda in Črna orhideja.
Dramatizacija novel je svobodna, v skladu s tisto gledališko poetiko ln. Prakso v Slovenskem mladinskem dcdahšču. ki si dovoljuje pri av ]u sposoditi le gradivo, snov, tc-L a ga po svoje preoblikuje v novo podobo, raziskavo in obnovo zgodovinskega položaja. No, teh stvari ne počne le SMG: spomni-tno se na »predelane« Cankarjeve Hlapce v Mestnem gledališču ljubljanskem ali Drami SNG pred leti z velikimi izjavami »za« in ‘■proti«.
Dramaturški pristop do Kocbekovih novel in njegovega celotnega opusa se zdi tvegano početje spričo dejstva, , , QTe v predstavi SMG za mon-"?■? 2 odlomki iz vseh štirih novel, dodanimi drugimi dokumentarnimi odlomki in gradivom, iz česar je tež-fco izluščiti Kocbekovo pristnost in novo podobo pod imenom Kocbeko nth novel. Tveganost morda niti ni toliko v avtorstvu, če pač že sprejmemo ponujeni koncept, gledališko Poetiko, kot v končnem rezultatu, Bledališki predstavi kot celoti.
Predstava Strah in pogum je v Posameznih prizorih pretresljiva, spričo do kraja izostrenih, na prag ztvljenja-in smrti postavljenih situa cJl in njihovih akterjev. V tem smi-slu ie močnejši prvi del, s prizori v. Podzemskem bunkerju v okupirani Ljubljani; z do roba ideološke aznosti izostrenim konfliktom med apianom Žgurjem in terencem To-etom, obsojenim na smrt; s pre-
tresljivo stisko partizanskega likvidatorja Damjana, ki mora ustreliti Štefana, ne da bi se smel in mogel prepričati o njegovi krivdi; s prizori iz začetka revolucije, iz hoste ter povojne zmagovite Ljubljane; z nastopi Petra (mišljen je Boris Kidrič); prizori tik predvojnega meščanskega življenja, a že bližajočo se slutnjo vesoljne katastrofe. Montaža gradiva po Kocbeku, če odmislimo vso svobodo (na primer dejstvo, da »Kidrič«, ki seveda kot tak ne nastopa, ki ga pa »prepoznamo«, izgovarja najbolj radikalne in »nizke« odlomke iz Janhubove kritike Stra ha 'in poguma iz Slovenskega poro čevalca), je v prvem delu predstave dramaturško močnejša, vsebinsko polnejša, bližja Kocbekovemu literarnemu, duhovnemu izročilu.
V drugem delu pa je, žal, preveč teatraličnega efektizma, stilne nedoslednosti, nelogičnosti: padca iz izostrenih diskurzov o bratomorni vojni, o temeljnih stiskah, ki zaznamujejo človeka, dokler bo živ, če bo revolucijo sploh preživel, v povsem novo in drugačno atmosfero in ob koncu v nov, naš čas, pri čemer nastopi mladi rod v funkciji birokratov in militantne (vojaške) oblasti. Prizor z razdeljevanjem bonbonov (tudi občinstvu), ki kajpada aludira na v scenariju predvideno (in nato zavrnjeno) potezo z letošnjega načrtovanega praznovanja dneva mladosti (»Tito« naj bi delil ljudem čokoladne bonbone), je ne le neokusna, ampak ruši celotno vzdušje Kocbekovega radikalizma. Podobno je s »koreografijo« Ravelovega Bolera, ki je preočitno »prevzeta« iz filma Eni in drugi, pa z dokaj neizdelano koreografijo, predvsem pa funkcijo »spopada« belega in črnega laboda iz Labodjega jezera P. I. Čajkovskega (že v prvem dejanju), z nenehno se ponavljajočo operno kuliso: posnete operne arije s sopranistko z »razglašenim« glasom, s »podtaknjeno« pesmijo Oj, Triglav moj dom, ki jc poje »nemški« oficir, vzet iz novele Črna orhideja, tik predno ga pokosijo Gregorjevi streli. Kocbek kajpada te pesmi, ki bi pokazala, da je bil padli oficir v nemški uniformi slovenski narodnjak, ne pa izdajalec, nima. In tako dalje.
Vsega tega je za moj okus preveč. V drugem delu sta dramaturg (Marko Slodnjak) in režiser zašla v past, v kateri se izkaže taka gledališka poetika kot vprašljiva:	v
odnosu do avtorja in njegove umetniške podobe. Niti dramaturg niti režiser nista s tem uspela narediti Kocbeka večjega, izrazitejšega, pač pa sta ga »okitila« s teatraličnimi dodatki, za katere bi intimno smel podvomiti, da bi jih bil avtor najbolj vesel. Tak se mi je zdel vsaj končni rezultat. Kocbekova miselna globina, izražal naj bi jo Radko Polič (kot »Kocbek«), se je s svojo umirjenostjo, reflektiranostjo, preveč umikala v ozadje, s tem pa je bila vsaj delno vprašljiva Kocbekova prisotnost v predstavi. Montažna razbremenitev neizpodbitnega avtor stva se je izkazala kot nedoraslost miselni globini avtorja Straha in poguma, njegovi tako razvidni etiki, razpetosti med individuumom in kolektivom, osebno svobodo in zavezanostjo zgodovini. Na te stvari je predstava začela v svojem toku »pozabljati« in je spričo tega ostala nejasna ter nedorečena.
PONUDBA OBČINSTVU ZA 600 MILIJARD LIR
OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1984-1993
(II. emisija)
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti
Koriščenje s 1. majem 1984 — Posticipirano izplačevanje obresti brez odtegljajev, 1. maja in 1. novembra 1984 - Amortizacija v 5 šestmesečnih obrokih s povračilom vsak 1. maj in 1. november 1991 in 1992 in 1. maj 1993 ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir - Svežnji po 1.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir.
OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI
Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov BOT in donosa vzorca »oproščenih vrednotnic«, z zajamčenimi minimalnimi obrestmi v višini 6% za šestmesečje.
Obresti za prvi kupon, ki zapade 1. novembra 1984, znašajo 7,35 %
POVIŠANJE KAPITALA
Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo, poleg nominalne kvote, še povišanje, ki odgovarja poprečju vseh razlik, ki so nastale v vsakem šestmesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, med šestmesečnimi obrestmi, določene po zgoraj navedenem postopku, in zajamčenimi minimalnimi obrestmi (6%). V primeru, da bi ena pozitivna ali negativna razlika presegla 2%, se bo upoštevala razlika v višini 2%. V primeru negativnega poprečja se bodo izplačila izvršila »alla pari«.
Razlika za šestmesečje 1. maj - 31. oktober 1984 je določena v višini 1,35 %
Emisijska cena	1.000 lir
Efektivni donos
Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg razlike 1,35% zaradi povečanja kapitala, letni donos odgovarja
DAVČNE OPROSTITVE
15,24%
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in'Statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA- - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO DI SARDEGNA CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI BANCA POPOLARE DI NOVARA BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO ISTITUTO BANCARIO ITALIANO BANCA CATTOLICA DEL VENETO BANCA PROVINCIALE LOMBARDA BANCO CARIANO BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO S. GEMMANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO CREDITO BERGAMASCO BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE BANCA DI LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA BANQUE INDOSUEZ-ITALIA - CITI BANK N.A. Naročila se bodo sprejemala od 20. do 27. aprila 1984 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izizršiti 30. aprila 1984.
TONE SVETINA
Med nebom
in peMom
----------121___________
Karlo je izbral Čelika s strojnico pa Vojka, brata r&neta, Slovana in nekaj drugih.
Ker so poznali razmere in so bili povezani z zaupniki iz mesta, so prišli sredi noči do mesarja neopaženi. Naokrog so se svetlikali žarometi postojank ln velikih kasarn. Mesar jim je takoj odprl hlev in Pomagal pri akciji. Tako so bile živali kmalu na povodcih in na poti v gozd, ki se je začenjal takoj za Paseljem. Nemoteno so hodili vso noč. Proti jutru so zagledali strehe hiš vasi nad taboriščem. Le dve kravi SoJ^gnali naprej, šest pa so jih ob potoku pod vasjo Pobili, kajti kmetje si niso upali vzeti živine v hrambo.
Četni kuhar in mesar Kriks, odrezav mož, ki je vso noč spal, je prišel z mesarico in torbo nožev. Po-b’i’al je žival za živaljo. Posla je bil vešč in je tudi težkega vola spravil na tla z enim samim udarcem, omagali so mu borci in kmetje iz okolice.
Ves dan so se potili, preden so živali odrli in razsekali meso na kose. Šele v mraku so ga raznesli po kmetijah in ga nasolili, da bi ga kasneje dali sušit v dim.
Tudi Bečan je prišel pogledat, kako poteka preskrbovalna akcija. Poiskal je sinova, da bi se z njima pogovoril.
»Veš, Karlo, po moje bi se morala vaša četa premakniti. Predolgo ste na enem mestu.«
»Po moje tudi,« je odgovoril Karlo. »Oče, jaz ne poveljujem! Komandir Greif se je na oni strani navadil držati taborišče, če je dovolj odmaknjeno in pripravno, dokler ni razkrito.«
»Kaj pa, če za vaše taborišče že vedo? Ves čas, kar ste tu, so vaški ovaduhi kot na trnih! Ni prav, da toliko tvegate!«
»Oče, ne skrbite, saj imamo dobre straže in tudi izvidnice na vseh koncih, kjer se pot izvije od reke v hribovje. Ne bojte se! Tu nas ne bodo presenetili!« je dejal Frane.
»Prav! Pa se le oglasita kakšno noč doma, preden se boste premaknili..; in še mati bi rada govorila s teboj, Karlo!«
Ob koncu zime je bil Karlo nekaj dni doma. Od ležanja v snegu, vetru in mrazu se mu je bil vnel živec v hrbtenici, da se je komaj pripognil. Mati ga
je zdravila z vročimi ječmenovimi obkladki. Bila je zelo dobra z njim. In ponosna je bila nanj. Bil je njen prvi otrok, deležen največ pozornosti in ljubezni. »Pazi se, Karlo, pazi se in bodi previden!« mu je govorila.
Iz doline mu je Marija prinesla vest, da bi ga Zala rada videla. Imelo ga je, da bi skočil do nje. Vendar je bil njegov čut odgovornosti močnejši od ljubezni. Na srečo je dobil od zaupnic prek Kristine obvestilo, da na tisto hišo vsako noč prežijo zasede.
Frane si je želel boja. Postal je žalosten in redkobeseden. Po kurirju iz Notranjske je zvedel, da so njegovo Kati zaprli Italijani, da jo mučijo, da se dobro drži in da ni ničesar izdala. Očital si je, zakaj je ni vzel s seboj. Če bi bila skupaj, bi pazil nanjo. Malo pred tem ji je pisal na dogovorjeni naslov, a je zaman čakal na odgovor.
Poveljstvo se je odločilo, da bodo s področja, kjer sta operirali obe četi, najprej izgnali italijanske koloniste, učitelje in učiteljice ter vse druge priseljence. Nekateri izmed teh so delali za policijo, drugi pa so bili tudi oboroženi. In vse vasi v hribovju bodo očistili ovaduhov, tistih domačinov, ki so svojo usodo povezali z Italijani. Menili so, da se ne morejo spustiti v boje, dokler teren ne bo »čist«, kajti sovražnikove vojske in policije je bilo v pokrajini veliko in se je bilo zelo težko neopazno premikati.
Kolesarska dirka po Španiji
Moser ohranil prvo mesto
NAMIZNI TENIS: EP V MOSKVI
Jugoslovan Mesaroš premagal Francoza Jacquesa Secretina
MOSKVA — Jugoslovan Mesaroš je včeraj v drugem kolu tekmovanja posameznikov evropskega namiznoteniškega prvenstva poskrbel za izreden podvig. Po petih setih ogorčenega boja je premagal slavnega Francoza Jacquesa Secretina s 3:2.
V nadaljnje kolo sta se uvrstila tudi Šurbek, ki je odpravil Šveda Persona, in Kalinič, ki je brez vsakršne težave premagal Italijana Giovanni ja Bisija s 3:0 (21:16, 21:16, 21:13).
NEKAJ REZULTATOV
1.	KOLO: Rozbenberg (SZ) - Lupu-lescu (Jug.) 3:0; Dvorak (SZ) - Jankovič 3:0; Mesaroš (Jug.) - Miiller (Švi.) 3:1.
2.	KOLO: Mesaroš (Jug.) - Secre-tin (Fr.) 3:2; Šurbek (Jug.) - Per-son (Šve.) 3:2; Kalinič (Jug.) -Bisi (It.) 3:0.
ALMERIA — Tudi po drugi etapi je Italijan Francesco Moser ohranil prvo mesto na kolesarski dirki po Španiji (»Vuelta«).
Včerajšnja etapa se je končala po skupinskem sprintu, v katerem je bil najhitrejši Belgijec Guido Van Calster. Zanimivo je, da se je kar na prvih sedem mest uvrstilo sedem Belgijcev. Osmi pa je bil Italijan Paimiro Masciarelli.
VRSTNI RED 2. ETAPE (MALAGA - ALMERIA)
1. Guido Van Calster (Belgija), ki je prevozil 199 km v 5.1816” s poprečno hitrostjo 37,515 km na uro; 2. De Vlaeminck (Bel.), 3. Van Bra-bant (Bel.), 4. Devos (Bel.), 5. Bec-cker, 6. Lieckens (Bel.), 7. Grossens (Bel.), 8. Masciarelli (It.) in vsa skupina kolesarjev z zmagovalčevim časom.
SKUPNA LESTVICA 1. Moser (It.) 13.4V44”; 2. Cabe-stany (Šp.) po 9”; 3. Blanco (Šp.)
po 11”; 4. Gorospe (Šp.) po 13”’; 5. Petito (It.) po 17".
•	ŠPANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO je bilo odločeno za zeleno mizo. Real Madrid in Barcelona bi morala igrati tretjo, odločilno tekmo za naslov španskega prvaka v Ma dridu, vendar se igralci Barcelone niso predstavili na igrišču. Zato je disciplinska komisija španske košarkarske zveze naslov dodelila Real Madridu,
•	PERONI - MARR 86:80 (48:33). V zaostali tekmi osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva je sinoči v Livornu domači Peroni premagal Marr iz Riminija.
•	VATERPOLO. Z zmago v drugem dnevu proti Grčiji z 10:5 je italijanska vaterpolska reprezentanca skupno z Avstralijo in Španijo na prvem mestu finalne skupine za kvalifikacije za OI.
Audijevi piloti zopet favoriti
Včeraj se je pričel tretji avtomobilski rally za SP (»Safari Rally«), na katerem so piloti na audijih zopet favoriti. Na sliki: Mikkola in Hertz na audiju pred startom v Nairobiju
Žico: »Igral bom proti Juventusu«
RIM — Udinesejev nogometaš Žico je včeraj dopotoval v Italijo po daljšem počitku v Braziliji. Ob svojem prihodu je izjavil, da se počuti dobro in da je povsem pripravljen igrati proti Juventusu.
Medtem pa se je včeraj poškodoval vezni igralec Udinese ja Marchetti, ki ne bo mogel igrati v Turinu.
•	NOGOMET. V Strasburgu je reprezentanca Francije premagala ZRN z 1:0. Pri Francozih je manjkal Pia tini, za Nemce pa je nastopil tudi Rumenigge, ki bo v naslednji sezoni nastopil za Inter.
•	NOGOMETNA REPREZENTANCA
ČSSR je v Moskvi v prijateljski tekmi premagala Sovjetsko zvezo z 1:0. Edini zadetek je iz enajstmetrovke dosegel Levy že v prvem polčasu.
•	NASPROTNIK ROME V POKALU
prvakov Dundee United je doživel hud poraz v zaostali tekmi z Aberdeenom, ki je zmagal S' 5:1
Jugoslovanski nogometni pokal
C. zvezda - Dinamo (Z)
Včeraj so izžrebali polfinalna para jugoslovanskega nogometnega pokala.
V Beogradu se bosta 25. 4. spoprijela domača Crvena zvezda in zagrebški Dinamo, 2. 5. pa bo v Splitu srečanje Hajduk - Metalac Sisak.
•	V FINALU ŠPANSKEGA NOGOMETNEGA pokala bosta igrala Atletico iz Bilbaa in Barcelona. V polfinalu je Atletico po enajstmetrovkah izločil Real Madrid, Barcelona pa prav tako po kazenskih strelih Las Palmas.
•	ZA AVTOMOBILSKI RALLY »Costa Smeralda« je prijavljenih 82 posadk, med njimi 30 iz tujine. Rally se bo začel 26. aprila in velja za italijansko in evropsko prvenstvo, kakor tudi za evropsko razvrstitev avtomobilskih znamk in voznikov.
danes igra za vas
Boris Žerjal
totocalcio
Avellino	- Roma	X	2
Catania	- Genoa	X
Fiorentina - Inter	1X2
Juventus - Udinese	1
Lazio -	Napoli	1	X
Milan -	Ascoli	1
Sampdoria - Pisa	1
Verona - Torino	1	X
Cagliari - Lecce	1
Campobasso - Como	X
Cavese - Palermo	X
Cesena - Triestina	1X2
Pistoiese - Atalanta	X	2
Boris Žerjal je dolgoletni odbornik ŠD Breg. Dolga leta je bil tajnik športnega društva, sedaj pa je odbornik v odbojkarski sekciji ŠD Breg. Kot aktiven športnik se je pred leti ukvarjal z moško odbojko pri Bregu, kasneje se je vključil kot spremljevalec nogometnih ekip matičnega društva, v letošnjem letu pa je bil spremljevalec prve ženske odbojkarske ekipe Brega.
Prejšnji teden je Klavdij Grbec pravilno napovedal deset rezultatov.
Pogovor z najboljšim strelcem A-2 lige
v
Dalipagic: »Se naprej bom igral pri Gedecu«
Po osmih letih bo videmsko košarkarsko moštvo Gedeca zopet igralo v najvišji A-l italijanski ligi. Velike zasluge za ta podvig nedvomno imajo vsi igralci in trener Toth, na dlani pa je, da je med najzaslužnejšimi za toliko pričakovano napredovanje jugoslovanski košarkar Dražen Dali-pagič.
Dalipagic ali »Praja« za prijatelje je bil daleč najboljši strelec moštva, najboljši strelec A-2 lige in tudi uspešnejši strelec od najboljšega v A-l ligi.
Lestvica najboljšj(h strelcev A-2 lige je namreč bila naslednja : 1. Dalipagič (Gedeco) 858 točk (28,6 točke povprečno na tekmo), 2. Zeno (Bartolini) 837; Ebeli.ng (Mangiaebe-vi) 820; 4. Douglas (Yoga) 784 ; 5. Howard (Bartolini) in Shelton (Debole) 767.
Najboljši strelci A-l lige: 1. Oscar Schmidt (Indesit) 837 točk (27,9 točke povprečno na tekmo); 2. Johnson (Febal) 744 ; 3. May (Bertoni) 634; 4. Branson (Simmenthal) 622 ; 5. Owens (Honky) 615.
Dalipagič pa se v tem prvenstvu ni izkazal le kot strelec. Igral je za moštvo, bil pravi »učitelj« za mlade videmske košarkarje. Skratka, za Gedeco je bil neprecenljive vrednosti, kot so to poudarili v samem Gedecovem taboru, pa tudi trener Toth se je večkrat izredno laskavo izrazil o jugoslovanskem košarkarju.
Tudi v prvi tekmi »play-off« v Neaplju je bil Dalipagič eden naj boljših na igrišču.
»Praja, zate leta zares malo pomenijo . . .« smo vprašali Dalipagiča.
»Prvič, nisem prav tako star, da bi moral že nehati s košarko. Drugič, še vedno ljubim to igro. V njej dobivam iz leta v leto nove motivacije, zato tudi ohranjam dobro formo in zares ne mislim še nehati.«
»To se pravi, da boš tudi v prihodnji sezoni ostal v Vidmu?«
»Že pred letošnjim prvenstvom sem dejal, da bom ostal v Vidmu, če bomo napredovali v A-l ligo. Ta cilj smo dosegli in zato bom zanesljivo igral tudi v prihodnji sezoni za Vi-demčane. Tu v Vidmu imam veliko prijateljev, v tem klubu se odlično počutim, pa s soigralci sem velik prijatelj.«
»Torej, da bi končal svojo kariero v Jugoslaviji, ne pride v poštev?«
»Gotovo ne! Privadil sem se temu življenju. Privadil sem se na ta odnos do košarke, ki je že profesionalen. Pri nas je košarkar, ki ima 30 let, že star. Tu pa ti ne gledajo osebne izkaznice, ocenjujejo te po učinku na tekmi.«
»Kaj pa bi lahko povedal o samem prvenstvu?«
»Prvenstvo je bito dokaj težko. Konkurenca ostra. Mislim, da razen prvih pet moštev v A-l ligi (Si-mac, Granaiolo, Bertoni itd.), so najboljše ekipe A-2 lige povsem enakovredne konkurenci v višji ligi. Glede A-2 lige menim, da je končna lestvica realna, verjetno pa bi si mesto med najboljšimi zaslužila tudi beneška Carrera.«
»Kaj pa o A-l ligi?«
»Temu prvenstvu seveda nisem neposredno sledil. Mislim pa, da so se tudi tu izkazala moštva, ki so zasedla prva mesta na lestvica. Ve-
ri V
j'
r
t t
t r
(
liko presenečenje pa je, da se v	'.
osmerico najboljših ni uvrstila Ban-coroma?«
»Poleg tebe sta v italijanskem prvenstvu povsem izpolnila načrt tudi ! ostala dva Jugoslovana, Tanjevič in	1
Nikolič.«	'	■
»Nikolič je upravičil svoj sloves in rešil Scavolinija pred izpadom.	,
V' Pesaru ni imel lahke naloge. Svoj cilj pa je povsem izpolnil. Tanjevič . pa je v Casertj poskrbel za pravi čudež. Indesit se je celo uvrstil v plav-off, kar zares ni malo.«
»Kaj pa meniš o treh predstavnikih iz naše dežele?«
»V glavnem je razočaral le goriški San Benedetto, ki je tudi izpadel iz lige. Moštvo pa je imelo dokaj smole, saj je Američan La Garde večkrat poškodovani. Za tržaški Bic sem bil prepričan, da se bo rešil pred izpadom. Trener Mario De Sisti je znan kot velik košarkarski garač ir. vedel sem da bo ekipa na koncu žela sadove njegovega dela. In to se je izkazalo prav v zadnjih in odločilnih tekmah, ko so si Tržačani z vrsto zmag zagotovili obstanek v ligi. Za naše moštvo Gedeca pa lahkJo trdim, da smo dobro delali in da smo zato tudi dosegli svoj veliki cilj — napredovanje v višjo ligo, pa čeprav je v moštvu več mladih košarkarjev. V naši ekipi pa je vselej vladala sloga in prijateljstvo in to je bito tudi naše največje orožje.«
»Kateri košarkarji pa so te v Italiji letos najbolj ugodno presenetili?«
»V prvi vrsti sem ostal presenečen nad igro Premiera, košarkarja milanskega Simaca. Sicer pa ostaja najboljši italijanski košarkar Dino Me-nephin.«
»Kaj pa tujci?«
»Toliko je odličnih tujih košarkarjev, da bi bito zares tvegano našteti nekatere, pri tem pa pozabiti na druge.«
B. Lakovič
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1	X X 1
2	1 1 2
X 1 I 2 X 2 1
1	X 2
2	X X 1
2	1	X
1	2	X
Jutri v Trstu privlačna gimnastična prireditev
V Borovem športnem centru bo jutri ob 15.30 velikonočni turnir v športni ritmični gimnastiki, na katerem bodo sicer sodelovale »stare znanke« s prejšnjih nastopov, kar pa ne pomeni, da prireditev ne bo privlačna. Med tekmovalkami štirih društev, ki bodo sodelovala, bo namreč več izvrstnih telovadk, ki so dosegle tudi vidne mednarodne uspehe.
Med nastopajočimi bo gotovo opravila vlogo »prve dame« 14-letna Dominika Kacin, trenutno najboljša jugoslovanska mladinka, ki danes še sodeluje na velikem mednarodnem turnirju v Moskvi in bo jutri prispela v Trst tako rekoč naravnost iz Sovjetske zveze. Med odlične telovadke sodi tudi njena klubska tovarišica (Partizan Narodni dom - Ljubljana) Dražena Naumovska, ki je leto dni mlajša in je druga najboljša pionirka v Jugoslaviji. Med šest najboljših jugoslovanskih telovadk sodi (članica Partizana Moste - Ljubljana) Svetlana Stanič, ki je pred kratkim z u-
spehom nastopala na mednarodnem turnirju v Varšavi.
Ginnastica Triestina bo imela predvsem dve vidni telovadki: Barbara Bernardo je zmagala pred dnevi med starejšimi mladinkami na meddežcl-nem tekmovanju, Nicoletta Žari pa je bila na istem tekmovanju druga >n sta se obe uvrstili na letošnje državno prvenstvo.
Od Borovih predstavnic je Poljanka Pavletič na osmomarčnem turnirju v Skopju pred kratkim osvojila med mladinkami tretje, v Beogradu pa četrto mesto. Razen od nje lahko pričakujemo dober nastop tildi od njenih klubskih tovarišic Alessio Rudež in Tanje Carli.
Tekmovalke bodo nastopile s kijem, trakom, obročem in žogo.
• DRUGI DAN ROKOMETNEGA TURNIRJA štirih narodov je ZRN premagala Italijo z 31:10, Danska pa Francijo z 21:20. Na lestvici vodi ZRN s 4 točkami pred Francijo in Dansko 2, ter Italijo.
pismo uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
»Oglašam se v zvezi $ člankom »Naša dekleta zopet tarča šovinističnih prenapetežev«, ki je bil objavljen 18. 4. na 1. strani Primorskega dnevnika. Pisec je ob zaključku članka postavil sledeče vprašanje: ». . . ali ima v takih pogojih še sploh smisel nastopati na teh igrah?«.
Mislim, da tako vprašanje sploh ni na mestu. Zdi se mi prav, da kot stari zamejski športni delavec pripomnim sledeče: v naši zamejski telesni kulturi smo že ob nastanku organiziranega zamejskega športa doživljali težke trenutke, ko so nas psovali in žalili. Nikoli pa nismo psovanja požirali pasivno, nasprotno! V boj za naše pravice smo se zagnali še z večjo ihto. če naši športniki pozdravljajo na igriščih s slovenskim pozdravom, je to sad dolgoletnega vztrajanja in boja na vseh možnih ravneh. Zato se mi zdi vprašanje, ali naj se sedaj nekam umikamo, povsem zgrešeno. Nasprotno! Trdno moramo stati ob naši šoli, ob naših dijakih, ki nastopajo na športnih igrah. Naša naloga je, da še naprej krčevito vztrajamo in se soočamo z večinskim narodom tudi na športnem polju, ne pa da sramežljivo o-
brnemo hrbet in tako dopustimo, da skrajneži dosežejo svoj cilj: dokazati tržaški javnosti, da nas ni.
Hvala za pozornost,
Odo Kalan
KOŠARKA
MLADINCI
Sokol — Stello Azzurro 53:58 (27:30)
SOKOL: Pahor 15 (3:7), Pertot 6 (2:4), Ušaj 2, Bogateč, Klanjšček, Gruden, Devetak 24 (2:3), Žbogar 4 (2:2), Sedmak 2 (2:9).
V predzadnjem prvenstvenem nastopu so sokolovci zapravili lepo pri ložnost, da osvojijo nov par točk proti zagrizeni tržaški postavi. V prvem polčasu so Nabrežine! vedno zaostajali za nasprotnikom in le proti koncu so zmanjšali zaostanek za tri točke. V nadaljevanju sta si bili ekipi stalno enakovredni, čeprav je nasprotnik vodil z desetimi pikami prednosti, sokolova so se tokrat res potrudili, iz vajali so učinkovito igro v napadu, kjer je vseskozi izstopal Devetak, a nekaj kroničnih nepazljivosti v o-brambi in slab odstotek pri izvajanju prostih metov, sta jim prekrižala račune. (Andrej P.)
Jadralci TPK Sirena na regati v Varazzeju
Jadralci Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arjana Bogateč, Maksi Fer-foglia in Peter Sterni bodo v nedeljo odpotovali v Varazze.
Od 23. do 25. aprila se bo v tem li-gurskem mestu odvijala državna regata v razredu »evropa«, za trofejo mesta Varazze.
Regata bo obsegala štiri preizkušnje, prva bo v ponedeljek 23., druga in tretja bosta na vrsti v torek, četrta pa v sredo, 25. aprila.
Nagrajeni bodo jadralci, ki bodo zasedli prva tri mesta na dokončni splošni lestvici; v ženski konkurenci bo pokal pripadal prvouvrščeni jadralki.
(A.D.)
• TENIS. V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Monte-carlu so bili doseženi naslednji izidi: Sundstrom (Šved.) - Brown (ZDA) 6:4, 6:3; Davis (ZDA) - Arguello (Arg.) 3:6, 7:6, 7:6; Gomez (Ekv.) - Gilbert (ZDA) 6:2, 4:6, 6:3; Vilas (Arg.) - Arraya (Peru) 6:4, 6:2; Wilander (Šved.) - Šmid (ČSSR) 6:3, 6:3.
3 <XP N*
primorski dnevnik — 20. aprila mi
ŠpOrt □ st™ U
Na mladinskih igrah
Osnovnošolci od Sv. Ivana so se pomerili v nogometu
Svetoivanska osnovna šola »Oton Zupančič« je letos nastopila na številen tekmovanjih in športnih srečanjih. J sP°rtu so se predvsem izkazali u-^cnci in učenke petega razreda, ki i? ukvarjajo z raznovrstnimi športi.
omenimo, da so že tekmovali v “1'ebasketu, med dvema ognjema, v °Qbojki, kotalkanju, namiznem tenisu, Y '<eku in v ritmični telovadbi. Letos Je bilo tudi prvič, ko so učenci nasto-
pil v
nogometu. Glavna zasluga za to
S£e učitelju Adamiču, ki je svoje ucence dobro pripravil s sistematičnim ernngorn. Igralci so se zelo pogum-is počili za nastop na mladinskih grah, čeprav je bila v vseh zavest, ua je izredno težko se meriti z velikimi aujanskimi šolami, kjer razpolagalo s stevi nejšimi elementi, ki že igrajo v nogometnih klubih.
Po dveh prijateljskih tekmah z Bre-m Domiom. so naši zaigrali šti-zaporedne tekme z vrstniki itali-P as kih šol in se kar dobro odrezali. 'nJci'at so sicer izgubili, dvakrat so
izenačili in enkrat celo zmagali. Za našo šolo sta igrala tudi dva predstavnika osnovne šole s Ratinare in predstavnik rojanske šole, kar je bil tudi izraz, medsebojnega sodelovanja med šolami. Uspešen nastop je istočasno nagrada in priznanje požrtvovalnemu učitelju in obetajočim mladim športnikom. To je bilo prvič, da je slovenska mestna osnovna šola nastopila na mladinskih igrah, kar predstavl ja po noven dokaz naše športne žilavosti in sposobnosti. Brez izjeme bi pohvalili vse nastopajoče igralce, ki so bili sledeči: Andrej Pavlica, Paolo in Kristjan Dazzara, Mitja Kokorovec, Pavel Antonelli, Peter Rudež, Saško Kubošek, F avio Reggente, Carlo Jerco, Marco Padovan in Renato Bel-lazzi.
Rezultati posameznih tekem so sledeči:
Višin tini -	Sv. Ivan	4:0
Sv. Ivan -	Grego	7:0
Conti - Sv.	Ivan	3:3
Sv. Ivan -	D’Aosta	0:0
Pred kratkim se je zaključilo odbojkarsko prvenstvo deklic, v katerem so nastopila tudi sovodenjska dekleta. Mlade odbojkarice so prvenstvo zaključile na
sredini lestvice
V boju za obstanek v košarkarski promocijski ligi
Vse možnosti Kontovelovih igralcev
•P? konca košarkarskega promocijskega prvenstva manjkata le še n n , k in nekaj zaostalih tekem. tUl. dello Scogio).
In prav položaj Luxovih varovan-cev je še edini, ki pobliže zanima s o venske ljubitelje košarke, saj je olet že zdavnaj matematično obsoja na selitev v nižjo ligo, Bor Ravenska pa se je prav z zmago v mi-ulem kolu nad Scogliettom prav ta-K° matematično izognil morebitnim nevšečnostim. Kontovel torej. V 1. divizija nazadujejo, kot znano, zadnje stin uvrščene ekipe (čeprav jih Po končani sezoni skoraj vedno spet ključijo v promocijsko prvenstvo zaradi odpovedi). Polet in Lavora-
tori del Porto so že izven boja, v nevarnosti pa so še CUS (16 točk); Kontovel in Stella Azzurra (18 točk), Ferroviario in Casa del Frigo (20 točk).
Vseučiliščniki bodo v preostalih tekmah doma igrali z Alabarde (2.) in Barcolano (3.) in realno ne bi smeli izboljšati svojega položaja. Stella Azzurra se bo po velikonočnem odmoru v dramatičnem boju spoprijela s Caso del Frigo in mora zmagati, saj bo nato igrala samo še z Liberi;asom, proti kateremu nima toliko možnosti. Ugoden razpored ima Ferroviario, ki bo zanesljivo premagal Lavoratori del Porto in se bo potem doma pomeril s
Po odmoru derbi v Repnu
Kontovelom. To srečanje bo bržkone za slovenske fante odločilno, dobro pa bi bilo, da bi bili tedaj železničarji že* rešeni, tako da bi ne bili preveč zagrizeni. Poleg dvoboja s Stello Azzurro pa čaka Caso del Frigo še spopad z vodečim Don Bo-scom. In nazadnje še Kontovel : naši bodo 29. aprila igrali s Scogliettom (Ul. dello Scoglio), nato, kot rečeno, s Ferroviariom, končno pa še v zaostali tekmi z Don^Boscom.
Položaj na dnu je torej zelo zapleten, predvsem ker so na sporedu še številni neposredni spopadi. Uvrstitev Kontovela bo najbrž v dobri meri odvisna tudi od rezultatov Stelle Azzurre, vendar imajo naši fantje vse možnosti, da sami odločajo o svoji usodi, kar je navsezadnje najboljše.
Ko smo že pri pregledovanju preostalega sporeda; naj omenimo, da se bosta v prihodnjem kolu Polet in Bor Radenska pomerila v slovenskem derbiju, v zadnjem kolu pa bodo poletovci igrali z Lavoratori jem del Porto, borovci pa z Alabarde. »Plavi« imajo še teoretično možnost, da se povzpnejo do končnega petega mesta, s čimer bi precej popravili sezono, v kateri so startali s precejšnjimi ambicijami.
MINIBASKET
Bor A —
96:62
*>0 Velikonočnih praznikih bo v Repnu derbi med Poletom in Borom Radenska. Posnetek s prve tekme na »Prvem maju«
Inter Milje
BOR A: Paulica 12, Pregare 20, Je-lerčič 9, Oberdan 23, Ažman 28, Le giša 2, Milone 2.
V okviru priprav na bližnje prvenstvo sta se v prijateljski tekmi pomenili ekipi iz Milj in Bora. V zelo lepi in hitri tekmi so plavi zmagali predvsem zaradi boljše obrambe in skoka pod košema, kjer se je izkazal Ažman. (Luka)
obvestila
ŠD Breg
smučarski odsek organizira v torek, mi »n?V: aj* 20. uri v Bol juncu Na ja-blieiv* Ju^ni Prazl,lk z zakusko. Va-Ictov VS‘ tekmovalci in udeleženci iz-
Planinska odseka pri SK Devin in ŠZ Sloga
Rekai,9Qirata na velikonočni ponede-m: ’	...t-m-> družinski izlet z osebni-
CerV °-Zx,1 na Slivnico (1114 m) - nad 9 ,™išklm jezerom. Zbirališče ob r* v Senožečah pri spomeniku.
Meblo član smučarskega sklada
v Lclovna organizacija Meblo iz No-Vr°nce je ob koncu leta postala eai? J ugoslovanskega smučarske-(j», sklada. V okviru te abinaci je bo v ivVna organizacija Meblo povabila komi ° Gorico v petek, 20. aprila, ge Pletno jugoslovansko smučarsko o in moško reprezentanco, s T,ajb°'jši jugoslovanski smučarji, na frakom, Križajem in Tometovo skaVt ’ bodo v jutranjih urah obi-i i tovarno Meblo ter osnovno šo-v ’ _Popoldan, ob 17. uri, pa bo voo -i nem domu srečanje z No-goncani. (Rajmund Kolenc)
Namiznoteniški turnir mladinskih iger
Prodoren uspeh Krasovih deklic v igri dvojic
Pokrajinske faze mladinskih iger v namiznem tenisu se je v Trstu udee-žilo kar 230 učencev in dijakov iz osnovnih oziroma nižjih srednjih šol. Skoraj vse italijanske šole in nekatera društva so vpisala svoje ekipe, od slovenskih šol pa ni sodelovala nobena in od naših društev se je odzval le Kras. Nastopilo je skupno 9 slovenskih deklic in trije dečki, ki so se kar dobro odrezali in nekateri so že pokazali izrazito nagnjenje za namiznoteniško igro. Največji uspeh so zabeležile Krasove deklice v igri dvojic, saj so osvojile prvo, tretje in četrto mesto. Najboljši vtis je zapustila osnovnošolka A’enka Škabar, ki je osvojila kar 3 odlične uvrstitve in popoln komplet kolajn.
UVRSTITVE
Deklice posamezno: 2. Alenka Škabar;
5. Biserka Simoneta in 6. Matejka
Zidarič.
Dečki posamezno: 3. Stefano Savi. Dvojice deklice: 1. Alenka Škabar in
Matejka Zidarič; 3. Katarina Kralj in Deborah Grilanc, 4. E’izabeta Grilanc in Biserka Simoneta. Dvojice mešano: 3. Stefano Savi in Alenka Škabar.
(B. S.)
ODBOJKA
Cankar — Kosovel	0:2
(2:15, 6:15)
CANKAR:	Balbi, Blasi, Corva,
Gombač, Jercog, Marega, Šuligoj, Hmeljak.
KOSOVEL: Komar, Tognetti, Kalc, Biber, Ota, čač, Taučer, Ozbič, Kralj, Paulina, Sau.
V slovenskem med šolskem derbiju je zmaga povsem upravičeno pripadla openskim dijakom, ki so pokazali zrelejšo in bolj dinamično odbojko, medtem ko so vrstniki Cankarja nekoliko odpovedali. Pred odločilnimi spopadi s šolama Stuparich in Ber-gamas Kosovel še dalje ostaja na prvem mestu lestvice. (INKA)
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
Do konca prvenstva manjka le še en izid, ki pa bo dokončno odločal, kdo bo drugi finalist te skupine pojeg Soče. Gre za srečanje med Arci Pierisom in Italcantierijem; možnost za uvrstitev pa imata le še Italcantieri in Sovodnje. V primeru, da tržiška e-kipa zapusti poražena igrišče, napredujejo Sovodenjci. Prinčič in tovariši so namreč v zadnjih za vrtljajih najprej premagali Arci, nato pa presenetljivo klonili Italcantieriju. Soča pa si je v zadnjem spopodu matematično zagotovila uvrstitev v finalni »pool«.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Sovodnje - Italcantieri 2:3; Soča -AGLI Ronke 3:0; Tomana - AGLI Ronke 3:1.
LESTVICA
Soča 16; Sovodnje in Italcantieri Tržič 14; Arci Pieris 10; Tomana 4; AGLI Ronke 0.
ZAOSTALA TEKMA Arci Pieris - Italcantieri Tržič.
SKUPINA B
Naš prapor Sošol in Val sta se uvrstila v finalni del 1. MD, kar je še posebej razveseljivo za slovensko odbojko na Goriškem. Sedaj pa pričakujemo e pričetek finalnega odločil nega dela, ki se bo pričel že naslednji teden.
Goriška Olympia se je uvrstila na končno peto mesto. Naj k temu še dodamo, da je bil razplet tekmovanja precej izenačen, zanimiv in do zad njega negotov. Le Naš prapor se je izkazal za kvalitetnejšo moštvo. . .
IZID ZAOSTALEGA' SREČANJA Lucinico - Mossa 3:1.
KONČNA LESTVICA Naš prapor Sošol 20; Val štandrež 14; Lucinico in Libertas Gorica 12; Olympia Gorica in Mossa 10; Libertas Koprivno 4.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
(finalni del)
Po dveh odigranih kolih je že povsem očitno, da je prvo mesto vprašanje Sovodelj in Corridonija. Ostali dve ekipi, razen seveda presenečenj, sta že izločeni iz boja za napredovanje v višjo ligo. Sovodenjke so v drugem kolu zasluženo premagale Intrepido iz Mariana, obenem pa dokazale, da odločno merijo na višjo ligo.
IZIDA DRUGEGA KOLA Corindoni - Gra'1 Torriana 3:0; Intrepida Mariano - Sovodnje 1:3.
LESTVICA
Sovodnje in Corridom 4; Intrepida Mariano in Grall Torriana 0.
PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Corridoni (ponedeljek, 30. 4., ob 20.15 v Kulturnem domu v Gorici) ; Intrepida Mariano - Torriana
UNDER 15 MOŠKI
Olympii ni uspel podvig. Goriški Libertas si je torej že zagotovil naslov pokrajinskega prvaka; Olympia pa bo po vsej verjetnosti druga, kar je že dober uspeh.
IZIDA 7. KOLA
Olympia - Libertas Gorica 0:2; Libertas Krmin - Adi Ronke 0:2.
LESTVICA
Libertas Gorica 12; Olympia 10; Adi Ronke 8; Libertas Krmin in Grall Torriana 4; Italcantieri 0.
(Italcantieri dve tekmi manj; Libertas in Grall Torriana eno tekmo manj).
PRIHODNJE ROLO Acli Ronke - Italcantieri; Libertas -Gorica - Grall Torriana; Libertas Krmin - Olympia, (danes, 20. 4., ob 18. uri v Krminu).
UNDER 15 ŽENSKE
Sovodnje Butkovič še vedno vodijo na lestvici. Za petami pa poleg Mosse se pojavlja še Torriana iz Gradišča. Polagoma se prvenstvo oživlja.. . priča bomo torej še zanimivim razpletom.
IZIDI ZADNJIH TEKEM Torriana - Acli Ronke 2:0; Mariano - Canon 2:0; Italcantieri - Torriana 0:2.
LESTVICA
Sovodnje Butkovič 20; Mossa 18; Torriana 16; Lucinico in Italcantieri 10; Intrepida Mariano 8; Olympia, Canon in Acli Ronke 4.
PRIHODNJE KOLO Olympia - Italcantieri (24.4., ob 19.30 v Gorici); Acli Ronke - Mossa; Lucinico - Torriana; Intrepida Mariano - Sovodnje Butkovič (30.4., ob 18. uri v Marianu).
NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Nuova pallavolo Trst —
Sloga Bar Alex	0:3
(4:15, 9:15, 1:15)
SLOGA BAR ALEX: Bras, Bitežnik, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Milkovič.
Tudi v povratnem kolu je Sloga Bar Alex brez težav odpravila skromnega nasprotnika. Kot jasno kažejo že delni izidi je bila tekma v bistvu le gola formalnost, saj Nuova Pallavolo našim fantom ni bila dorasel tekmec.
S to zmago je Sloga Bar A’ex še utrdila svoje drugo mesto na lestvici, kar ji odpira pot do »play-offa« za napredovanje v višjo ligo. (Inka) IZIDA 13. KOLA
‘Nuova Pallavolo Trst - Sloga 0:3; Volley 80 Duke - Inter 1904 3:0. LESTVICA
Inter 1904 16, Sloga Bar Alex 14, Volley 80 Duke 12, VIS, Nuova Pallavolo Trst 2. Rozzol 0.
Skupina B
Ekipa Bora je pospravila četrti par točk brez boja in ima sedaj enkratno možnost za osvojitev 4. mesta na končni lestvici. Ker je VM izgubil brez boja mu bodo odvzeli 2 točki, v zadnjem kolu gostuje Bor pri Ferroviariu Opicina, nevarna Pallavolo Sistiana pa bo gostila vodečo Pallavolo Gretta.
IZIDI 13. KOLA
Polisportiva Gretta - S. Sergio 3:1, Radio Telex - Pallavolo Sistiana 1:3, Bor - VM 3:0. (b.b.)
LESTVICA
Polisportiva Gretta 22, S. Sergio 18, Ferroviario Opicina 16, Bor in Pallavolo Sistiana 8, VM 6, Radio Telex 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Na vrhu lestvice je še naprej S. Sergio Gold Fassl z osmimi točkami prednosti. Drugo mesto si delita CUs in Cortina Sport A, ki sta v predzadnjem kolu premagala Le Volpi oziroma Sokol. Nabreždnke so nasprotnicam odvzele niz, a tudi v ostalih niso odigrale podrejene vloge. Po zadnjem prepričljivem uspehu s Gortino Sport B ima Kontovel Electronic Shop možnost, da se povzpne na 3. mesto končne lestvice. Glede na to, da imata ti dve šesterici 2 točki več kot Kontovel E-lectrondc Shop, bo zmagovalec tega derbija osvojil 2. mesto na lestvici, poraženec pa bo uvrš*n za slovenskimi zastopnicami, če bodo Konto-velčanke v zadnji tekmi zmagale. IZIDI 13. KOLA
CUS Le Volpi 3:0, Sokol - Cortina Sport A 1:3; Club Altura -S. Sergio Gold Fassl 0:3; Cortina Sport B - Kontovel Electronic Shop 0:3.
LESTVICA
S. Sergio Gold Fassl 24, Cartina Sport A in CUS 16, Kontovel Electronic Shop in Club Altura 14, Sokol 6, Cortina B in Le Volpi 2.
UNDER 15 - MOŠKI
Tokrat je bilo 8. kolo nekoliko o-kmjeno. Srečanje med Borom in Interjem 1904 bo odigrano 26. t.m., rezultata med Prevenire jem in VIS nismo uspeli dobiti, tako je preostalo samo še srečanje med Slogo in Nuovo Pallavolo TVst, katero so dobili mladi odbojkarji Sloge z 2:0 in so še bolj trdno na vrhu lestvice. LESTVICA
Sloga 14, VIS 10, Inter 1901 8, Prevenire 4, Bor in Nuova Pallavolo Trst 2.
UNDER 15 — ŽENSKE
Skupina A
V slovenskem derbiju je Boru uspelo odvzeti favoriziranemu Bregu celo set, kar doslej še ni uspelo nobeni drugi ekipi
IZIDI 8. IN 9. KOLA Ricreatorio Nordio - Sloga B 0:2, Bor - Breg 1:2, Breg - Initer A 2:0. LESTVICA
Breg 18, Inter 1904 12, Bor 10, Centro Olimpia in Sloga B 4, Ricreatorio Nordio O (Inter 1904 in Centro Olimpia imata tekmo manj).
Skupina B
Zastopnice Sloge A so brez večjih težav spravile na kolena CUS. Po tem uspehu Sloga A premočno vodi pred OMA Olympic, ki je sinoči igrala z Interjem B. Sokol je v 8. kolu počival.
LESTVICA
Sloga A 12, OMA Olympic 8, Sokol 6, CUS in Inter B 2.
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletno 120 000 lir - V SFRJ številko 15,00 din, naročnino za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din. za organizacij in podjtio mesečno 250.00. letno 2.500.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
20. aprila 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (0401 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 73119U
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ZTT	iBìrfll ^len i,el'ianske
in tiska ^ Trst	IH 139 {v<1' 2**opi*nih
1	1	založnikov FIEG
V Turčiji zasačili tihotapce z mamili
ANKARA — Posebni oddelki turške1 policije za boj proti tihotapstvu in prekupčevanju z mamili so v teh dneh zabeležili viden uspeh. Odkrili so namreč eno najpomembnejših turških ti hotapskih mrež in zagotovili pravici več kot 40 tihotapcev. Vso operacijo so poimenovali »abalar« (v turščini aha pomeni oče) po nazivu zloglasne turške mafije, ki ji načelujejo »očetje«. Iz dosedanje preiskave je razvidno, da je tolpa pretihotapila za pet milijonov dolarjev blaga.
Povsem neobičajen pa je seznam pretihotapljenega blaga. Izvozno bla go je seveda heroin, uvažali pa so najrazličnejše artikle,, predvsem pa
'betonsko železo, ki ga v Turčiji primanjkuje. Preiskovalci so prepričani, da so v vso zadevo vpletene tudi u-radne osebe, a jih niso še izsledili.
Na sled tihotapski tolpi so prišli po zaslugi švicarske policije, ki je aretirala nekega turškega državljana in takoj obvestila turško policijo.
Ob vsem tem pa je v Turčiji zavladalo izredno zanimanje za podrobnost v delovanju turške mafije, ki se ne ukvarja samo s tihotapstvom in s prekupčevanjem mamil, temveč je v marsičem podobna italijanski mafiji, saj nadzoruje dobršen del trgovine, oblasti pa nimajo nobenega dokaza, da bi lahko sprožile sodni pregon.
Zaskrbljujoča napetost v Pandžabu
NEW DELHI — V zadnjih tednih je prišlo do hude zaostritve že dolgoletnega trenja med muslimansko ločino sikhov in hindujskim prebivalstvom v indijski pokrajini Pandžab, ki leži ob pakistanski meji. Sikhski ekstremisti so povečali svojo teroristično dejavnost, ki je mestoma že zado; bila značaj gverile. Tako so npr. pretekli ponedeljek istočasno napadli 40 manjših železniških postaj v pokrajini, v nekem atentatu pa je bil nedavno ubit vidni hindujski politik. To je izzvalo ostro reakcijo hindujskega pre bivalstva, ki je med manifestacijami sežgalo tudi več avtobusov, kot izhaja s fotografskega posnetka, ki ga objavljamo. Po pisanju »The Hindustan Times« naj bi sihkske teroriste vodil bivši načelnik glavnega štaba pakistanske vojske gen. Iqbal Khan.
Reportaža o Belsnu (da ne gre v pozabo)
RIM — Belsen je za vse demokrate sveta zlovešče ime, ki spominja na eno izmed najkrutejših taborišč smrti, kjer so nemški nacisti uničili na sto-tisoče ljudi. Znano je tudi, da uradna Nemčija nerada gleda pričevanja preteklih grozodejstev in rajši pozablja na vse nacistične zločine, Zato ni čudno, če je nekaj takih pričevanj po vojni izginilo
Tako je bilo s 55-minutnim dokumentarcem, ki so ga Angleži posneli ob zasedbi zloglasnega lager-ja z namenom, da bi ga, skupaj z drugimi podobnimi, predvajali Nemcem v premislek in svarilo. Tedanje oblasti pa so menile, da bi bilo to »pretresljivo«. Zato ga je moral iz arhiva londonskega Vojnega muzeja oteti pozabi italijanski novinar Mario Foglietti, da ga bo prva televizijska mreža predvajala jutri ob 22.10, skupaj z reportažo Dimitrija Volčiča o sedanjem Belsnu.
Akcija »Cisto morje« za varno kopanje
RIM — Sl. aprilom se je po vsej Italiji pričela akcija »Čisto morje«. Gre za kemične in bakteriološke analize, s katerimi bodo določili, v katerih morskih in sladkih vodah bo dovoljeno kopanje v letošnji turistični sezoni. Pri tem bodo v skladu z dekretom, ki ga je izdal predsednik republike julija 1982. leta, začeli spoštovati normativ Evropske gospodarské skupnosti, ki določa, od katere stopnje onesnaženosti voda je kopanje nevarno za zdravje. Predvidevajo, da bodo normativ popolnoma izvajali šele prihodnje leto.
Za ajialize bodo odslej poskrbele vsako leto deželne uprave približno mesec dni pred začetkom turistične sezone. Izide bodo nato posredovale posameznim občinskim upravam, ki bodo morale postaviti table povsod tam, kjer bo kopanje prepovedano. Razume se, da bodo občinske uprave morale tudi poskrbeti, da bodo kopalci spoštovali prepovedi.
Umrl je naj starejši Američan: srčna kap ga je pri 124 letih
NEW YORK — Preteklo nedeljo je zadet od srčne kapi umrl najstarejšl ameriški državljan. Ime mu je bilo Arthur Reed, dosegel pa je častitljivo starost 123 let in 10 mesecev. Umrl je v mestecu Oakland nedaleč od San Francisca, kjer je tudi preživel svoja zadnja leta.
Arthur Reed se je rodil v Bufjalu v državi New York 28. junija 1860, to je v letu, ko je bil Abraham Lincoln izvoljen za predsednika ZDA. V secesijski vojni, ki je izbruhnila naslednje leto, je izgubil očeta in z materjo sta se preselila v Louisiano. Komaj 9-leten pa je zbežal z doma in se začel preživljati z opravljanjem najrazličnejših poklicev. Bil je zidar, kmet, šofer, mehanik, ribič in še marsikaj. Ko mu je bilo 98 let je še sam obdeloval svojo bombažno plantažo, še v 116. letu starosti pa je občasno opravljal čuvajsko službo v neki livarni v Oaklandu.
V svojem dolgem življenju se je poročil trikrat, rodil pa se mu ni noben sin. Zadnja leta je preživel kot vdovec.
Arthurja Reeda bodo pokopali danes ob prisotnosti oaklandskega župana in drugih krajevnih oblasti.
Poklon žrtvam v Brooklynu
Včeraj so postavili na pare 10 žrtev (ženski in 8 otrok) nedeljskega srhljivega in do sedaj nepojasnjenega pokola v Brooklynu, revni četrti New Yorka. Krajani so morali čakati za policijskimi zaporami, da se lahko poklonijo mrtvim (AP)
Topoli rasejo iz pepela in saj
BRUSELJ — Smeti, odpadki in ostanki raznih industrijskih proizvodov so huda nadloga, ki vedno bolj pesti človeštvo. Napori, da bi te nezaželene »produkte« Civiliziranega življenja uporabili koristno, postajajo v svetu vedno večji.
Zdaj vse kaže, da je v okviru teh prizadevanj rešil belgijski inženir De Boodt vprašanje nadležnih premogovih saj in prahu, ki sta bila v vetrovnem vremenu pravi bič božjT skoraj vse Flandrije. V laboratoriju je namreč izdelal posebne sintetične molekule, s katerimi je preprečil, da bi veter odna šal v zrak ta prah in pepel z raznih deponij, voda pa kljub temu pronica v tla. Na tako pripravljeni površini je zašadil topole in glej — ti uspevajo kot na najbolj rodovitni zemlji.
Poceni do doktorskega naslova
MOSKVA — Statistike so eden izmed sodobnih pripomočkov pri upravljanju raznih ustanov in se jih poslužujejo pri državni upravi tudi Sovjeti. Prav to pa je postalo usodno za dekana medicinske fakultete v Makačkali ,na Uralu, Maksudova.
Statistike so namreč pokazale, da tamkajšnji zdravniki krepko šepajo v medicinskem znanju in ko so jim malo bo’j pretipali obisti so tudi ugotovili, da je bil glavni krivec za to dekan Miaksudov. V SZ so namreč vstipni izpiti za medicinsko fakulteto (in ves študij sploh) izredno strogi. Maksudov pa je kar 120 svojim sorodnikom (in za denar še kom u drugemu) kar krepko olajšal pot do doktorskega naziva.
Udorina v Sibiriji
meteoritskega
izvora
MOSKVA — Sovjetski znanstveniki so prišli po dolgotrajnih raziskavah do prepričanja, da je velika udorina v severovzhodni Sibiriji posledica padca velikega meteorita pred nekaj deset milijoni let. Gre za ogromen krater s premerom 20 km in globok več kot 500 m v dolini reke Tunguška, Amurjevega pritoka. Do nedavna so menili, da gre za naravno udorino, posledico davnih zemeljskih premikov, sumljiv je bil le griček v sredini globeli.
Taki vršički so namreč značilni za kraterje, ki jih povzročajo ob padcu na zemeljska tla predmeti iz vesolja, zato so sovjetski geologi vodili nekaj let podrobnejše analize magnetnih polj in geološke sestave kamenin, ki so čedalje bolj potrjevali domnevo o meteoritskem izvoru udorine.
^Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella
(49.)
JOE, JOHN lis) STEVE NAJ 51 O Ei LEDA JO OKOLICO.' Ml PA PRIPRAVIMO TABORI
MALO KASNEJE SE DE PREPRIČAL, DA 3E NALETEL NA CILJ ŠERIFOVE ODPRAVE...______________
P'MURR.IETTINA TOLPA!
' TOKRAT SMO JIH PRESENETILI! POVSEM BREZBRIŽNI SO videti;
t§».

HARRX, NASFl SEM MURIb" TTIN BRLOG,!
odliCno: počakajmo Se OSTALA DVA, POTEM PA JIH MORAMO BRŽ OBKOLITI!
NLòlLNO IN PREVIDNO SO SE ZAČELI PRIBLIŽEVAT: TABORv MLIRItTTINIH RAž-P.OJNIKCV,..
ii 4trli
te
9#
K
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DlflcE
grandi marche