Spedtzfon« hi abfconament« poatala Poitnina plačana « tolounl SLOVENEC Naročnin« mesečno 18 Lir, ca Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdala celoletno 34 Lir. u inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Liubliana 10.650 za naročnino la 10.349 ca intera ta. Podružnica| Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznit* Filiala* Noto mesto. Nova tnaato. 9 Uredntitvo tn opravai Kopitarjeva 6. Ljubljana. g izključna pooblaSfenlra ra oglaHevanje HafTJan«*ega !■ tujega § Redazione. Amn-nistrazionei Kopitarjeva k, Lnbiana. | Concessionaria esclnslva per la pnbbTIcItJ di provenieaza italiana Izvora: Unione PnbbllcitA Italiana & A. Milano g Telefon 4MI 40M. g cd «*tera: llnione PnbbliciU Italiana & A, Milan* Abbonamenti! Mata 18 Lir«. Eatcro. mata 31 50 Lir«. Edi-done domenica, an-no 34 Lir«. Ettero 65 Lire C C. P.i Labiina 10 650 per £li abbonamenti. 10.344 per I« in-terdonL Vojno poročilo št. 1018 Krajevno delovanje v Tunisu Devet sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na luni š k e m bojišču krajevno delovanje. Nemški lovci so sestrelili pel letal vrste »Spit-lire.c V Sredozemlju so lovci v spremstvu nekega konvoja odbili napad sovražnih letal ter jih pet sestrelili v morje. To noč je bil izveden napad na Palermo. Na civilnih zgradbah je nastala neprehuda škoda, med prebivalstvom pa so Irije mrlvi in pel ranjenih. Umska bitka se nadaliuie Nemške čete so na vsem bojišču gospodar položaja — Pri Harkovu sta bila zavzeta Valki in Ljubotin Nezlomljiv odpor pri Orelu in Staraji Rusi Hitlerjev glavni slan, 9. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Zimska bitka na vzhodu se z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje. Nemške čele pa so na vsej fronti gospodar položaja. Uspešno napadajo, na drugil' mestih drže z neutrudljivo obrambo svoje položaje ali pa izvajajo po načrtih zapovedane oilmikaln premike na skrajšane frontne linije. Nemški napad v prostoru pri Harkovu je v napredovanju. Sovražnik je bil po močnih hoi vržen iz nadaljnjih obrambnih linij. Številni kraji p med drugim Valki in Ljubotin, so bili v na-B skoku zavzeli. 871 milijonov proti 831 milijonom Zanimiva slika o človeški sili vojskujočih se narodov Rim, 9. marca. AS. Anglosaški lisk dela veliko propagando, hoteč unrediti na nevtralne države vtis, kakor da bi bil ves svet združen proti trojni zvezi. Resnica je pop>olnonia drugačna. kakor izhaja iz naslednjega pregleda o razdelitvi prebivulstva z ozirom na eedunjo vojno: Sile, ki pripadajo k trojni zvezi iu njihove zaveznice, imajo,skupno 369 milijonov 180 tisoč prebivulcev. Te sile so Italija, Nemčija, Japonska, narodna ■ Kitajska, Mundžukuo, Tajska, Madžarska, Romunija, Finska, Bolgarija, Hrvaška, Slovaška, Albanija. Armade troje zveze so zasedle nadalje ozemlje, na katerem živi 301,900 000 prebivalcev: Belgija, Danska Estonska, Lctonska, Litva, Francija, Grčija, Norveš- ka, Nizozemska, Srbija, Luksembnrg, Črnn gora, zasedena Rusija, Birma, Malajska, angleški Borneo, llongkong, Nizozemska Indija, Fruncos-ka Indokina, P ilipinu, Timur, Kuancev, Tunis. Nevtralne nli nevojskujoče ee države imajo skupno 130,304.000 prebivalcev. Če račnnamo, da živi na našem planetu dve milijardi, 220 milijonov prebivalcev, izhaja tega. da nadzirajo trojni zvezi sovražne države ozemlje, na katerem živi I milijarda 219,374.000 duš. Od tega števila je treba odračunifti 388,800.000 Indijcev, ki so v vojaškem pogledu za Anglijo mrtvi, če že ne celo sovražni. Tako preostaja demokratsko - boljševiškim zaveznikom 831 milijonov prebivalcev, trojua zveza pa iina 871 milijonov prebivalcev. Obrambne bilke v bojnih odsekih Orela in S t a r a j e Ruse so se ludi včeraj nadaljevale. Nemške divizije, podprte od neumornih naporov letalstva, so prožile z množeslvenimi pehotnimi oddelki napadajočemu sovražniku nezlomljiv odpor in in prizadejale sovražniku ogromne izgube. Kljub močni uporabi topništva, oklepnih sredstev in vojnih letal ni sovražnik na nobenem mestu dosegel pridobitev na ozemlju. Na severnoafriškem bojišču je potekel iferajšnji dan v splošnem mirno. Lovci so sestrelili nad T u u i s o m pet sovražnih letni. Sovražne letalske sile so napadle podnevi obalo zasedenega zapndnega ozemlja in neko obmejno mesto lapadne Nemčijo, ponoči pa Niirnberg z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Prebivalstvo je imelo izgube. Nastala je Tečja škoda predvsem na stanovanjskih okrajih in javnih tgrudbah. Nekaj kulturnih ustanov je bilo uničenih. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili skupno 17 sovratnih letal. Berlin, 9. marca. AS. Kakor se jc izvedelo iz vojaških krogov, jo trajal napad nemških hitrih bojnih letal na merilo Southamtlion v noči 8. marca okoli pol ure. Ko 6o bili zapodeni v beg nekateri angleški nočni lovci, ki eo skušali odbiti nemško letalske skupine, so morali nemški lovci premagati oviro zapornih balonov, preden so lahko spuščali bombe na določene cilje. Veliko število bomb nnj-veČjega obsega je treščilo v sredino mesta, kjer so nastala velika razdejanja ler obširni požari. Berlin, S), marca. AS. Med ujetniki, prijetimi v bojih zahodno od Doncn, se nahajajo, knkor s* jo izvedelo iz nemških pristojnih virov, tudi Stirjo enooki vojaki v starosti od 85 do 45 let. Pravijo, da so bili v[>ok!irani zadnje tedne ob Donu in takoj poslani na bojišče Berlin, 9. marca. AS. Iz pristojnega vira je izvedelo, da je angleško letalstvo zadnjo noč napadlo južno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih četrtih nekega mesla so bombe povzročile težko škodo in obširne požare. Po dosedanjih poročilih ie bilo scstreljeuih 8 napadajočih letal. Položaj na vzhodnem bojišču je v Nov spor med Sovjeti in Amerikanci Rusko prebivalstvo ne ve nič o ameriški pomoči Lizbona, 9. marca. AS. Pisanje ameriških listov o zadržanju sovjetskih oblasti do Združenih držav je dobilo {»trdilo v besedah admirala Stanleya, severnoameriškega jMslanika v Moskvi. Admiral Stain1cy jc dal v zvezi s tem Izmed Ineni vnovič predsednik turške republike Ankara, P. marca AS. Sedma turška velika narodna skupščina, izvoljena pr: zadnjih volitvah, je včeraj na svoji prvi seji za predsednika republike spet enoglasno izvolila dosedanjega predsednika Izmeta Inenija. Izid volitve je skupščina 6prejela z navdušenim ploskanjem. Turčija bo branila Dardanele Carigrad. 9 .marca. AS. Predsednik turške vlade je v nekem razgovoru z nekim angleškim časnikarjem podal nekaj zanimivih izjav o odnosih med Turčijo ter arabskimi pokrajinami na Srednjem vzhodu. Saradžeglu je dejal, da te države lahko vedno računajo na Turčijo pri vsem, kar se tiče njihovega gospodarskega in kulturnega razvoja. Ankarska vlada bo tudi zelo razširila mrežo prometnih zvez z arabskimi državami. Kar se tiče Egipta, je Saradžoglu izrazil upanje, da bo lahko dal na razpolago za trgovsiki promet z egiptovskimi pristanišči nekaj pa.rnitov Turško-e^iptovs.ki odnošaji so zadovoljivi Na vprašanje o Dardaneluh pa je turški ministrski predsednik povedal, da Turčija naravno 6traži Dardanele in da je trdno in neomajno odločena braniti jih ne le v vojni, marveč tudi po njej. Časnikar sra je nato vprašal, še o odnošajih Turčije do družili sosednjih držav, s katerimi jo vežejo prijateljske vezi, ni pa omenil Rusije, razen posredno v zvezi z morskimi ožinami. Iz poljsko-sovjetskega spora Stockholm, 9 marca. AS. Iz Londona poročajo: »Timesov« dopisnik javlja iz Moskve, da je začel v sovjetski prestolici izhajati nov poljski list. List ima naslov »Svobodna Poljska«. Po pisanju »Pravde« ga čitajo vsi Poljaki. Resnica pa je in vsakdo ima ta vtis, da je list ustanovljen za podpiranje sovjetskih zahtev do Poljske. List resda najprej predstavlja in riše v najlepših barvah bodoče poljsko-sovjetske od-nošaje, nato pa izrecno izjavlja v nekem naslednjem članku, posvečenem poljskim zahtevam po Ukrajini in Beli Rusiji, da »Poljaki nimajo nikake pravice do zasedbe teh krajev, kjer 6o v manjšini.« Ta stavek je dovolj značilen in odkriva, čemu služi to glasilo, ki naj bi ščitilo poljske »koristi«. Roosevelt hoče četrtič kandidirati Lizbona, 9. marca. AS: Dopisnik >Daily Maila« poroča iz Newyorka, da so se že zdaj začeli kazati Rooseveltovi nameni, Čeprav bodo nove predsedniške volitve šele čez 20 mesecev. Seznam kandidatov obeh strank bo sestavlien v poletju 1944, toda tisk piše že tako, knkor da bi morala odločitev pasti že zdaj in ne šele novembra 1944. Tisk in radio povzdigujeta Roosevelta v zvezde ali pa ga zelo napadata. Vse to se dogaja sredi vojne in več kot eno leto pred volitvami. »New-york Daily News« piše- Co bo Roosevelt četrtič izvoljen za predsednika, bodo Združene države dejansko postale monarhija, ki jo bo vladal absoluten samodržec s parlamentom, ki bo lo odobraval njegove ukaze. zielo značilne izjave zastopnikom ameriškega in angleškega tiska v sovjetski prestolnici. Stanlcy je dejal: . Doslej še nisem zasledil v ruskih listih nikakršnega izraza hvaležnosti za materialno pomoč, ki jo dobiva Rusija od Združenih držav na osnovi zakona o posojila in najemu ter preko ameriškega Rdečega križa.« Nato je dodal: >Po mojem mnenju se Rusi obnašajo tako, da delajo vtis, češ da se sami vojskujejo in da računajo le nu svoje 'lastne 6ile.< Agencija Reu-ter, ki jc objavila te izjave, je prijiomnila, da so povzročile senzacijo v \Vnshingtonu in da bo po mnenju pristojnih opazovalcev izveden pritisk na vlado Združenih držav, naj zahteva od sovjetsko vlade pojasnila o njenem stališču. Pred ameriškim zunanjejx>Iitičnim odborom je v zvezi s tem Stnnlevevim poročilom dejal senator Nve: »To poročilo je zelo vznemirljivo iti mučno, da ne rečem zelo čudno, kajti mi vsi smo imeli vti« da je Rusom znano, kaj smo mi storili zanje. Ne vem, če bo imelo to kak vpliv na pogodbo o posojilu in najemu, kajti naša želja je tudi nadalje nuditi pomoč narodu, ki je toliko storil za borbo proti Osi.« Predsednik zunanjepolitičnega odbora senator Connaly je odklonil vsak komentar, senator Tidings pa je dejal: »Izredno obžalujem, do rusko ljudstvo ne ve nič o veliki pomoči, ki smo mu jo nudili.« Berlin, 9. marca. Položaj na vzhodnem bojišču splošnem manj razgiban, kakor je bil prejšnji leden. Na celotnem odseku od kubanjskega mostišča do srednjega Donca so poplave in lukaj se pre-urejujejo nemške sile, ki so v protiofenzivah napredovale na 200 km dolgi črti od Slavjanska proti severozahodu. Ta črta je trenuino utrjena In semkaj prihajajo novi oddelki za bodoče ofedzive, ki se bodo v kratkem začele. Na odseku pri Ilarkovu pa le nemška pobuda ustvarila nad vso zanimiv položaj 8. sovjetska armada je popolnoma izločena iz boja. V trdih bojih med gozdovi, močvirji in osamljenimi položaji so bili deli velike armade razkosan1 ter jih je do-letel neizogiben konec v bolj ali manj dramatičnih razmerah. Nekatere skupine 60 še branijo, toda zadela jib bo ista usoda kot glavnino 3. armade. To je za boijševiško armado krvav poraz, kajti ravno od 3. armade Je Stalin pričakoval izredne uspehe. Danes sc boljševiki, onemogli od gigantskega napora večni"sečne borbe, ki je terjala od Sovjetske zveze veletoke krvi ter uničila najbolje, kar je bilo narejenega v vojnih tovarnah, kjer deta milijone žensk in otrok, začenjajo umikati ter morajo pred čudovitim nemškim pritiskom zapuščati tisto, kar so si osvojili v drugi zimski ofenzivi. Bitka ee znova bliža Harkovu, še vedno zavitemu v dim od požarov, ki so izbruhnili v uri, ko so ga Rusi zavzeli. Strelci, prihajujoči od zahoda iz velike razdalje, ic vidijo razvaline industrijskih četrti velikega industrijskega mesta. Čeprav 6e še ne da napovedati bližnja zasedba tega izpraznjenega kraja, ker vrhovno poveljstvo ne mara po nepotrebnem trositi sil, se vendar lahko trdi, da gre za pomemben, da, za najpomembnejši od vseh dosedanjih uspehov, mogočne nemške iniciative. Severno od Harkova izvaja nemško vrhovno poveljstvo na srednjem odseku načrt za skrajšanjo bojišča, začet z umikom z vzhodnega Kavkaza ter nadaljevan z izprazmtvijo področja med Volgo in Donom ler Donom in Doncem, kakor tudi z zapustitvijo Demjanska ter Rževa. To delo narekuj« nepogrešljiva logika in vsi premiki s»* po tem načrtu izvajajo v običajnem redu. Nikogar pa ne preseneča, če hočejo Rusi v propagaudue namene izkoristiti nemške ukrep« in zato ni nič bolj normalno kakor vik, s katerim Moskva 6pOroča' jzina. ge< rdeče armade na srednjem oiiseku. Izrednj sovražna vojna poročila niti za vejico ne morejo spremeniti položaja Zakaj bi jib torej zanikovaii, se sprašujejo v Berlinu. Sedaj po poročilih berlinskih krogov Rusi izvajajo samo en napad velikega stila, in to je na sovernem odseku, kjer divja velika bitka za Starajo Rušo. Tukaj uporablja maršal Timošenko vse svoje taktične sposobnosti in vsa svoje človeške in gmotne eilc — doslej brez uspeha. Evropa v borbi za rešitev Evropa je na pohodu in nihče je ne more ustaviti Berlin. 9. marca. AS: Nemški tisk polemizira z anglosaško propagando, zasužnjeno Kremlju. Dočim osne sile mobilizirajo rezerve vseh evropskih sil za nepremagljivi zid proti boljševizmu, pripominja »Borsen Zeitung«, pa Anglija in Amerika mobilizirata vse svoje razpoložljive 6ile za oviranje in uničenje najx>rov, ki jih Evropa danes izvaja za svojo rešitev. Del tega protievropskega programa so teroristični napadi na civilno prebivalstvo \\ USA stegujejo roke po Indiji Buenos Aires. 9. marca. AS: Podpredsednik Združenih držav Wallace je j>odal včeraj nekaj izjav v govoru o svetovnem redu, izjav, ki po eni strani zopet kažejo na angleško-ameriška nesoglasja, na drugi strani pa vsebujejo najstrožjo kritiko do severnoameriških kapitalističnih krogov. Govoreč z ^očetovskim duhom« o Indiji, je Wallace med drugim dejal: »Iztegniti moramo eno roko v pomoč Indiji.« Na kak način naj se Indiji nudi pomoč, Wallace ni podrobno označil. Očividno je le, da so njegove izjave podobne odkriti kritiki razmer, v katerih se sedaj nahaja Indija. No ve se, kako je treba ameriško posredovanje, kot ga je izrazil Wallace, spravili v sklad s sobotnimi oxfordskimi izjavami angleškega kolonialnega ministra Ameryja, češ da Anglija odklanja vsakršno nadzorstvo nad svojimi kolonijami. Govoreč nato o Rusiji je podpredsednik USA dejal: Rusiji moramo pomagati in se pokazati tolerantne do njenih metod za reševanjo gospodarskih vprašanj. Vtis te izjave bi bil mogoče ugoden za Stalina, toda popolnoma drugače mislijo bogataški severnoameriški krogi, ki kažejo vedno več nasprotstva do vsakršne oblike komunističnega gospodarstva in ki se žele posluževati Rusije izključno le za uresničenje svojih imperialističnih ciljev. Anglosaški odgovor na litvinove zahteve Namesto drugega bojišča Anglosasi oponašajo Sovjetom dano pomoč Berlin, 9. marca. Kakor je znano, jo f>o neštetih poskusih Litvinov zopet zahteval odprtje drugega bojišča, ki ne sme biti več odloženo. Nov poziv je imel le skromen odziv. Samo en list, >Newyork Times«, je stopil iz rezerve in bolj na dvoumen kakor kompromitirajoč način napisal: j-Gotovo je, da bo to leto prišlo do po Stalinu napovedanega istočasnega napada. V Moskvi so torej lahko gotovi, da bodo angleške In severnoameriške čete prešle v napad, ko bodo sovjetske čete začele veliko pomladansko in poletno ofenzivo.« V Washingtonu in Londonu niso razumeli ali vsaj lilinijo, da niso razumeli, naj jx> želji Krem-lja tokrat Anglosasi prvi napadejo. Z drugimi besedami je zmagovita obnova napadalnih nastopov na vzhodu odvisna od neposredne sprožitve drugega bojišča na zahodu. Stalin bi se zadovoljil tudi z enakovrstnim nadomestilom kakor na pr. z drugim bojiščem na evropskem jugovzhodu. Prvi uradni odziv na Litvinovljev poziv jo bil v nedeljo v neki izjavi nekega visokega uradnika Bele hiše. Ou ni govoril o bojišču na zahodu ali evropskem jugovzhodu, marveč o nadomestilu, s katerim sta Anglija in Amerika dokazali svojo lojalnost do zaveznikov. Gre za zakon o posojilu in najemu. Ta visoki uradnik je objavil, da je zvezdnata republika do konca februarja sama dala Sovjetom 750.000 ton jekla, 125.000 ton razstreliva, 99.000 ton vozil, 299.000 ton železniškega materiala, 270.000 ton kemičnih izdelkov, nad pol milijona ton drugega gradiva, poleg tega pa nešteto tankov, letal, topov, avtomatskega orožja in bencina. Moskva jo lo hitro razumela. iPravdat je odgovorila, da po sedanjem stanju stvari dobave rešujejo lo del sedanjih problemov in da se zato z njimi ni treba bahati. Danes je treba delati in sredstva gotovo no manjkajo. Če bi jih no bilo ali bi zmanjkala, ne bi mogli biti preveč veseli. Sovjetska zveza je dobila od zaveznikov znatno pomoč, ona je tudi zadnje mesece v pretekli zimi in v bodoči kampanji pokazala, da jih io dobro uporabila. Najizdatnejša pomoč pa je vedno tista, ki jo lahko da boreča se armada. Samo z istočasnim napadom jo sovražnik lahko odločilno pololčen. italijanskih ter nemških mest ter na prebivalstvo zasedenih pokrajin. Druga stran, nič manj odiozna, je Moskvi zasužnjena propagandistična gonja za 6trašenje nemškega ljudstva, kateremu obetajo za čas po vojni drakonske kazni, prebivalstvu zasedenih krajev — tudi tistemu, po katerem bi rada Mo« skva stegnila svojo požrešno roko — pa obljubljajo blagostanje. Kakor prvo, tako drugo služi po mnenju lista »Borsen Zeitung« enemu 6ameinu cilju: zmanjšati fizični in moralni odpor 06tiih narodov ter jim omajati voljo do borbe in zmaje. Toda ta načrt se bo izjalovil kot se bodo izjalovile vse sovražne utvare: Evropa je na pohodu in nihče ja ne more zaustaviti. • Deutsche Allgemeine Zeitung« pa pobija ar« gumente nasprotne propagande, češ da bo6ta Anglija in Amerika ob pravem času znali doseči za« ščito demarkacijske črte, potegnjene v Evropi v prid sovjetskemu ozemeljskemu pohlepu. Proti bolj* sevizmu je samo en uspešen in neovrgljiv argument, to je orožje. — >Diplomatsko- poli'iCna korespon-* denca« 6e na kratko peča s Sumner Wellesovimi iz« javami o bolečem vprašanju ameriških letalsko-po« morskih oporišč kot stebrov ameriškega imperializma v 6vetu, zatrjujoč, da na6prot6tvo med Angleži in Amerikanci nudi prednost tretjemu zavezniku, Rusiji, ki ga čimbolj izkorišča. Smešno je torej mi« sliti, da bi Angloamerikanci mogli preprečiti int» periali6tične sovjetske sanje na evropskem kontinem tu ali kjer koli, če tudi bi morda to hoteli. Japonska letalska zmaga Tokio, 9. marca. AS. Iz nekega japonskega ojn*. rišča 6e je izvedelo, da je 5 marca 53 sovražnih letal napadlo Akyab. V skupini sovražnih letul «» bili ■»Blenheimte in »Hurricani«. Čeprav jc bilo japonskih letal manj, so sestrelila 0 sovražnih le« tal, eno pa je sestrelila protiletalska obramba. Napad je bil izveden v sedmih zaporednih valovih in vsakokrat eo se japonski lovci spustili v boj z nasprotnimi letali Japonske sile 6o v teh bojih izgubile dve letali. Ameriški gubernij v Severni Afriki Tanger, 9. marca. AS. Poročilo o ustanovit-, vi ameriškega generalnega gubernija za Severno Afriko je vplivalo nn francosko skupnost 9 Afriki, kakor da bi vrgel kamen v golobnjak. Dela ekonomskega odbora v Alžiru so bila zaključena in sicer jih ni zaključil Giraud oseb. no, marveč po svojem zastopniku generalu Ber-gerecu. Zahvalil se ie odboru za deo za guvernerja imenovan La Gunrdin, nli EU Imann, ki stn oba žida. Na tn način je bil torej storjen konec francoskega imperija v Afriki, j Veselo razpoloženje na simfoničnem koncertu V okviru ljudskih koncertov, ki smo Jih žo lepo število slišali v vedno razprodani unionski dvorani, so sinoči za oddih in v smislu veselega p red p ust nega razpoloženja združeni glasbeniki iz-vujali plesno glasbo najboljših mojstrov, ki so se a tako glasbo ukvarjali. Koncortni program je bil zelo pester, prav tako je bilo raznoliko tudi poslušalstvo. Prevladovala je seveda mladina, ki je v sicer resno uuionsko dvorano zanesla ves žar in razposajenost mlade duše, če šo omenimo, da je bilo na koncertu opaziti ljtid: vseh slojev in poklicev, potem lahko samo ugotovimo, da je bil sinočnji koncert res ljudski iu da je svoj namen v polni meri dosegel. Že uvodni komud — predigra iz Slruussovega Netopirja — je poslušalce povezal z izvajalci. Led je bil prebit, da se izrazimo 6 staro in že tolikokrat rabljeno frazo. Ko so zazveneli lahkotni zvok dunajskega valčka, je marsikoga zasrbelo po podplatih in užitek je bilo gledati predvsem mlajše — pa tudi starejše — ko so se jim usta nabrala v lahek nasmeh, ki naj bi izrazil vse lepe spomine in bil tolmač nežnib čus'ev Tu pa tam sc je kdo malo zazibal: saj to vendar pride samo po sebi in niti sani ne veš, kdaj te sosed dregne in te zmoti v tvojem veselem razpoloženju Skoraj zameril bi mu, fe te ue bi blagozvočn! glasovi silili k odpuščanju. Bojda zato, ker se večina glasbenih del e precejšnim hrupom zaključi, jo mislilo občinstvo, da mora pri drugi točki — \Vebrovem Pozivu na ples — začeti ploskati tedaj, ko hrup doseže višek hkrati pa res preide v splošne zaključno zvoke Kako mučno je prezgodnje navdušenje za dirigentu kakor tudi za izvajalce, bi vam ti sami lahko povedali. Želeti bi le bilo, da bi obč nstvo krotilo svoje z rokami povedano odobravanje do tedaj, ko dirigent poslednilkrat zamahne. Kajti taki slu čaji so na naših glasbenih prireditvah lo prepogost ni in bi bilo koristno, da se Jih odvadimo. Rossint-jeva Tantanella jo veselo razpoloženje lo še dvignila s svojimi udarnimi in vročimi južnjaškinu zvoki; Uvolakov Slovanski ples št. S pa nas Je spet zanesel v čisto druu'0 okolje. Ponchiellijev Ples ur (iz Gloconde), R. Straussa valček iz opere Kavalir z rožo in Bernardovo kolo 60 ugajali vsak zaradi svojih značilnosti. Znani Leharjev valček Zlato in srebro je kot zaključna točka vžgal občinstvo. Pravijo, da jo vse dobro, če je konec dober To bo tudi za včerajšnji koncert v precejšni meri držalo. Glavno je, da je koncert dosegel svoj namen, da je poslušalstvo uživalo in da je bila ustvarjena prijetna skupnost. Vso hvale vredno pa jo tudi. da smo pustni čas tako solidno iu 6 tako koristno prireditvijo zaključili. Kaznovani trgovci in obrtniki L'rad za nadzorstvo cen pri Visokem komisa-rijatu sporoča, da so bile v prvi in drugi polovici meseca februarja izrečene naslednje kazni za kršilce oskrbovalnih predpisov: Za nedovoljeno povišanje cen: Podboršek Helena, prodajalka. St. 1'etrska 52, 500 lir globe, 10 dni zaprtje obrata, Nemanič Matija, posestnik, stanujoč v Rodinali 11, naznanjen okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, Zdouc Jo6ipitta, prodajalka, Draga št. 61, globa 500 lir, 10 dui zaprtje obrata. I'e-stotnik Marija, trgovka. Prečna ul. 4, globa 3000 lir, 20 dni zaprtje obrata, Cuček Mira, trgovka Vodnikov trg 4, 3000 lir globe, 20 dni zaprtje obrala, Srok Ana, prodajalka, Albanska ulica 39, globa 500 lir 8 dni zaprtje obrata; Kregar Ana, prodajalka, Riharjeva 17, 100 lir globe, 30 dni zapr'je obrata, Derenda Katarina, gostilničarka, Borštnikov trg 2 globa 1000 lir in 10 dni zaprtje obrata, Leskovec Vincenc. zakupnik gostilne, last Vrtačnik Jcsipine. Tržaška 161. 1500 lir globe, 10 dni zaprtje obrala, Pelan Avgusta, trgovka, Kongresni trg 10 globa 500 lir. Novak Neža, gostilničarka, I\iii»ika cesta 19, 1000 lir globe; Zupančič Ivan, po- sestnik, črnomeli 110, naznanjen okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, Bejiedik, Ivanka, trgovka, Frančiškanska 3, 1000 lir globe, Kajfež Anton, gostilničar Florjanska, 1500 lir globe, Cerne Frančiška, gostilničarka Dalmatinova 15, 2000 lir globe, 25 dni zaprtje obrata, Podboršek Peter, trgovec, Celovška št. 34, 3000 lir globe in 30 dni zaprtje obrata, Oju-ra Tereza, prodajalka, Grajska planota 1, 500 lir globe, Miholič Ana gostilničarka, St. Petrski nasip št. 37, 10W) lir globe in 10 dni zaprtje obrata, Bri-celj Ivan, Na Peči 39, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata, Zunič Štefanija, prodajalka, Ciril Metodova 52, 100 lir globe, Peterka Franc, slaščičar, Ciril Metodova 47, 500 lir globe, Križ Franc lastnika bifeja Blenveisova 77, 1000 lir globe. Marin-šek Nikola. goctilničar, Prečna ulica 6, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. Za nedovoljen nakup koruznih ostankov: Rihter Ljudmila, trgovka, Privoz 8, 500 lir globe. Za nakup bele moke, žita in koruze brez karte: Dežman Josipina, Sp. Hrušica 13, trgovska va-jenka 500 lir £lobc. Za skrivni nakup masti: Torkar Erne6t, za6lop- Po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, nas je za vedno zapustil naš nepozabni, iskreno ljubljeni mož, oče, dedek in brat, gospod gradbeni direktor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. marca 1943, ob 3 popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo lihega sožalja. Po želji pokojnega se cvctje hvaležno odklanja v prid dobrodelnim ustanovam. Ljubljana, Jcsenice, dne 8. marca 1943. Globoko žalujoči: v Irma, soproga; Anton, Herman, Peter, sinovi; Josipina por. Oroszy, hčerka, ter vnuki in ostalo sorodstvo 1 I jrT iSf Službena objava CONI-ja it. 10 g Nogometna zveza. Na predlog predsednika J| nogometne zveze so z današnjim onem razpušča dosedanji odbor iste. Na novo so imenovani naslednji odborniki: podpredsednik Šibenik Filip, Ljubljana, Rožna dolina X/2; tajnik /.<>r-ko Franjo, univerza; blagajnik "5efic Vinko, Poljanska cestu; predstavnik sodnikov Pušenjuk Vladimir, Medvedova 14; predstavnik članov Markič Slavo. Langusova ul. 5; revizorja Turk Albin, VidovJanska 5, in Krulj Ivan, Kolodvorska 33. Društveni športni zdravniki: Društvu O. N. I DALE CARNEGIE to Kaho si pridobiš prijateljev Ce so vam ne bi zdelo to čustvo dražjo od 100 dolarjev, bi teh dolarjev gotovo no darovali Lahko bi se tudi zgodilo, da bi jih dali zato, ker bi vas bilo drugače sram, ali ker bi si odbili s tem dobrega odjemalca. Vsekakor pa Je gotovo, da 6te želeli imeti v zameno nekaj drugega. Naša dejanja izvirajo neposredno od naših naj- D. Tobačna tovarna, Nogometni klub Ljublja- ■ globljih ieljA. Najboljši nasvet vsem bitim. k mana. SK. Mars. SK Vič, SK. Mladika, Veslaški klub g jo opravka s prepričevanjem ljudi, bodisi v poslov-Ljubljana in Kajak klub še niso prijavili imen g nih zadevah, bodisi v šoli, bodisi v politiki, btrfis) športnih zdravnikov, ki morajo biti vključeni "na prižnicl. jo ta. da morajo znati zbuditi v diiz-v društvene odbore. Društva nuj jih prijavijo g njiku vroče želje Kdor bo ta moj nasvet poslušal, v roku osmih dni in sporoče njihove naslove. ■ bo imel uspehe, kdor ga ne bo poslušal, sc bo zna-Ce ne bodo tega storila, se bo uvedel proti S šel sam v puščavi. njim disciplinarni postopek. 3 Anv0r po5tno obratno ne da bi za gela gospodinja, Hrib 40, globa 1000 lir. jj ^^ gp!oh prosiL Sluva je bita sprejeta. Car- Za skrivno klanje in nakup mleka brez pred- H n0({ie je napisal nečakoma šaljivo pismo ter komaj pisanega dovoljenja: Polajnar Leopold, zasebnik, ® mimogrede omenil ob koncu pisma, da Je priložil Sv. Petra cesta 2, 3000 lir globe in 10 dni zaprtje H ,jva peUJolarska bankovca. Seveda je to samo pri-obrata. N pjsai, denarja pa v resnici ni priložil. Odgovor je Za prodajo maščob brez odvzema odrezkov: S prišel točno v pričakovanem času: »Dragi stric Bahovec Josip, trgovec, Sv. Jakoba trg 7, 1500 lir a Andrej, zelo sva Ti hvaležna za Tvoje vljudno pis-globe in 15 dni zaprtje obrata. a m0_ t0da...«; vsak lo lahko sam ugane, kako se Za izdelavo mesnih jedi na prepovedan dan: J j0 pjsmo nadaljevalo llnbjnn Marija, gostilničarka. Celovška 41, 1000 lir g Kadar boste drugič hoteli koga pridobiti, da globe iu 10 dni zaprtje obrata. M vflm 6tori to ali ono, "pomislite, še preden odprete Za postrežbo z govejim golažem In klobasami J u9(a) ],.,ko boste naredili, da bo tudi on želel eloriti na prepovedan dan in po povišani ceni: Lukež u isto. Tako vam bližnjik ue bo jemal vaših željS za Ana, gostilničarka. Vodnikova 08, 1000 Ur globe in II pruzno fvekanjo. 10 dni zaprtje obrata. g Skrivnost uspeha je v lem p-av! Ford, da znate Za nedovoljen nakup mesa po povišani ceni g združili svoje stališče s stališčem drugih. To pra in za preprodajo govejega mesa na prepovedan S vilo se zdi tako preprosto in tako lahko, da morajo dan: Štrajnar Ivan, mesarski pomočnik. Potočni- S njegovo vrednost vač vsi priznati In vendar ga kova 8, 1000 lir globe Za nedovoljen nakup mle- 9 devetdeset odstotkov ljudi zanemarja v devet m de-ka: Polajnar Leopold, zasebnik, Sv. Petra cesta 2, S vetdesetih primerih od slo. 2000 tir globo. 3 Ali hočete zgledov? Le poglejte na kup pisem. Za prodajo vina po nedovoljenih cenah: Me- g ki se kupičijo na vaši pisalni mizi. preberite jih gušar Alojzij, zakupnik trgovino z živili lastuice i in boste videli, da vsu pisma grešijo v lej temeljni Hrovatin Pavle, Streliška 33, 1000 lir globe in 5 dni a napaki. Vzemimo za primer pismo, ki ga jo napisal zaprtje obrala. g šef odseka neke velike radijske od lajne družbe Za nakup oblačilnih predmetov c odrezki 2 (V oklepaju sem pripisal neposredno mišljenje go-oblačilnih kart drugih oseb: Zlherl Anton, železni- d spoda Blanka.) čar, Polica 11, 1500 lir globe. ■ rinKOod AIolzll Blank Bankville. Za nakup racioniranih potrebščin brez ilvil- g V08!*? Alojzi| man* skih nakaznic: Ij>avec Ana. česalka, Šmarska 100. g Spoštovani gospod Blank! 500 lir globe, Eker Ana, prodajalka, Cesta dveh g Družba X... želi obdržati premoč na podroc-cesarjev 107, 1500 lir globe, MalgaJ Ivan, delavec, S ju radijskega oddajanja. Trstenjakova 7, 500 lir globe. g (K- komu mar za premoč Vaše družbe! Za prodajo čebule v prahu po nedovoljenih g [mam ^ s'am dovol: 6krbi Banka mj noče dati po-ccnah: Menardi Cezar, gerent trgovine Celon, Breg a ..,a za gra |enive^ za lastno veljavo. Vse to Vaše čve-24. aprila peki od A—P; pelek, 26. aprila peki m kanje 0 velikanskih uspehih Vaše družbe mi da le od R—Z. .«5 čutiti lastno majhnost in nepomembnost.) Razdeljevanje racioniranih živil se prične v * ..... . . • ,____. ra ponedeljek, 15. marca iz skladišč: L Vok, Blei- ^ Mi liočcmo imeti zadnjo besedo, kar se t.ce vveisova cesta in A. Volk, Resljeva cesta. m radijskih inlormacij. Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, g (Hočemo, hočemo! Bedak! Kaj pa mene za-iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel g nima, kaj hočete Vi in kaj hoče Stalin ali Peter ali Nakazovanje racioniranih živil trgovcem blago. Dnevna dobava mesa za bolnike S Janez! Zadnjikrat Vain pravim, da 6e zanimam samo za to, kar sam hočem, a tega v Vašem bedastem pismu ne omenjate niti enkrat.) Prosim Vas torej, da postavite ime družbe v poseben seznam za Vaše tedenske radijske informacije. (Poseben seznam! Kakšna drznost! Najprej daste čutiti človeku lastno majhnost z Vašo ba- Prehranjevnlni zavod Visokega komisariala g za Ljubljansko jx>krajino sporoča: n Bolnikom, katerim je dovoljen posebni dnev- ■ ni obrok mesa po okrožnici Visokega komisariata g za Ljubljansko pokrajino Vl-št. 593 (San) 41 z ■ ____________ _______ d^e 16-4-42-XX (odstavek q in r), ne pripada te- ■ harijo, potem pa govorite o »posebnem seznamu«.) ^nilski obrok mesa, določen za vsj prebivalstvo. B ___ , . . ... . • Ko izdajajo občinski preskrbovalni uradi bolni- S . Upam, da bom takoj dobil odgovor na svoje kom dodatne nakaznice za meso. morajo dotične- g P'emo. mu odvzeti knjižico za meso, aH ako živi v dru- gj (Osel vseh oslov! Pošiljaš mi najbolj prostaško žini ali v zavodski družini, zaheležiti v njej, da ■ okrožnico, ki se lahko primerja z vsaknn pocest-bolniku ne pripada tedenski obrok za čas ko pre- i nim papirjem, in se še drzneš povrh prositi odjema posebni obrok mesa. g govora od mene, ki sem prezaposlen zaradi poso-Isto velja tudi za strežniško osebje jeličnih M jila, zaradi borze in zaradi krvnega pritiska! In se bolnikov, ki živi stalno v zdraviliščih, ker mu po g celo takoj! Kaj pomeni prav za prav tak takoj? odstavku s) navedene okrožnice Visokega komi- g Ali ne veš, da sem tudi jaz prezajoosleii? Vsaj nn-sariala pripada posebni dnevni obrok mesa. D sliti hočem, da sem prezaposlen.) KBLTURKiOBZORNIK Zgodovina filozofija sJsvsnsfcsga Zim n i Slovenoc, jezuitski pater dr. Franjo Sune D. ./., ki živi v Zagrebu in je v hrvaščini izdal že več svojih filozofskih knjig, zlasti zadnjo čase dve veliki, ki slu vzbudili splošno zanimanje, namreč ','Slvorilolj sveta« ter »1'rovidnoot božjar, o katerih emo poročali tudi v naših listih, je zdaj izdal prvi del *voj;' velik" '///odorine filozofije, ki vso-Uije Filozofijo sitnih. Clrkoo in Rimljanov (Zagreb 1i}i'2). Zanimanje je vzbudilo lo delo med Hrvati, kajli dodej so imeli v hrvatski književnosti samo eno tako delo. namreč tri zvezke Bazalove zgodovine iz I. 11)00 Ker pit gre p šiuic svoja pota, ki so v marsičem drugačna od Bazalovih, smatrajo njegovo delo za neke vrsto pionirsko delo. Vse kritike poudarjajo veliko prednost te zgodovine, ker zavzema vedno jasno stališče nasproti posameznim filozofijam in njihovim naukom. On povsod zastopa jasna načela krščanskega filozofa, »holastika tomista, kakor pri nas dr. Ušenlčnik. 6an« tega nikjer no taji ter svojega mišljenja nikdar ne skriva v tneglo. kakor drugi, ki na la način hočejo kazali svojo objektivnost Ce tudi pisec lako ne tuji svojega osebnega prepričanja, vendar ne škoduje objektivnosti, kajti »iue ira et studio navaja dejstva, ki so v zvezi s predmetom. Šele v komentarju, ki sloji na logičnih zaključkih takega objektivnega pregleda gradiva, zavzema 6voje končno stališče. Svojo knjigo o stari grški in rimski zgodovini jo razdelil na tri dale: 1. Filozofija pred Sokratom, 2. Zlata doba grške filozofije. 3. Filozofija po Aristotelu. Prvo jioglavje je razdeljeno zopet v štiri poglavja, drugo v tri (Sokrat, Platon, Aristotel), zadnje v sedem. Poslednjo in sedmo poglavje zad njega dela jo posvečeno filozofiji krščanskih Grkov in Rimljanov, v prvi vrsti sv. Avguštinu kot najvidnejšemu mislecu slaroveškega krščanstva. Tako jc Šanc na široko in jasno opredelil in razložil Platona (00 strani), Aristotela (preko 100 strani I), kateremu je posvetil največ mesta kot predhodniku sv. Tomaža Akv., katerega nauk je /pokristjnnjenu Aristotelova filozofija«:. Portreta tuli dveh velikih grških filozofov sla brez dvoma najboljša v vsoj knjigi. Obširneje ri» prikazani še Sokrat, Platon in sv AvgušHn. dočim so drugi samo več nli manj kratko einenjen', kakor tudi po sebne skujiine v razvoju zgodovine (n pr. jonska) Šancova knjign je znanstvena, tudi če pisatelj jasno govori v njej in i/, nje kot pravi vernik Cer kvo. Hrvati so jo sprejeli kol moderno pisano zgodovino filozofije in kot važen prinoa k hrvatski filozofski znanosti Prednost te knjige je jasna raz delitev, točna oznaka in preglednost ter kljub uče njaštvu lahek slog, ki človeka naravnost igrajt uvaja v velike misli grških modrijanov. Prav za prav Je dr. šunc namenil svoje delo jezuitskim to variSem, ki študirajo na filozofskem zavodu D. 1 v Zagrebu, kier io pisatelj profesor. Toda njegova knjigi sega po pomenu preko toga okvirja, ter jo bodo radi in s pridom Jemali v roke vsi, ki *c za nimajo za zgodovino filozofije. Zlasti še, ker navaja podrobno znanstveno literaturo v raznih jezikih (10 drobno tiskanih slrani v dodatku!). Na koncu je ludi popis problemov in stvarno in besedno kazalo. Strani ima 330. Dve zanimivosti iz francoskega literarnega življenja Tisoči zvezek revije Mercure de France. Edan najstarejših francoskih revij je Mercure da France, v kateri so so uveljavljali starejši m mlajši pisatelji. Ob razpadu Francije 1. 1941. je prenehal tudi ta list, ki pa jo sedaj izšel v slavnostni obliki, kajti praznuje obenem tudi jubilej — 1000. zvezka Ob tej priliki so 60 svetovni časopisi razpisali o zgodovini le revije, ki jo izšla prvič leta 18B0. Tedaj jo namreč 1. 1889. prenehulu revija La Ple-iado, lil Uterntl iz Caf6 de France so sklepali o tem. da bi ustanovili novo revijo. To so bili predvsem Dumur, Iiaynaud in Vallelte, pa tudi Remy de Goncourt, ki jo hotel vzbuditi z novo revijo zanimanje na ta način, da jo pritegnil vanjo ludi manj znane pesnike in pisatelje. To pa Je bila tedaj vsa šola francoskega simbolizma, ki se jo razvila na straneh te nove revije Mercure de Franoo. Samo nekaj Imen teh »neznanih obskurnih plsntel|evt, ki so si pridobili veliko slavo in po katerih je zaslovela ludi revija: L'lslo Adam, Mo rice, Griffln, Kegnicr, Kahn, .lanimes, Gide, Clau del, Valery, Mallarme... Ti pesn:kl In ta imena so postala po tej reviji najbolj znana imena v polpretekli književnosti moderne Francijo. — Duša to revije p« J6 bil Alfred Vallctte. kladčnl tip pravega literarnega gentleniana Imel je posebno dober Okus za vsako pristnost In svetost ter je njegova velika svobodomiselnost iu pravicoljubuost postavila tradicijo reviji. V njej je lahko vsak vse in tako povedal, kakor jo hotel, samo da je enkrat prišel skozi literarno rešeto urednikov in so uveljavil kot umetnik, Litorarni sloves jo dobila revija tako velik, da je vso, kar jo izšlo v njej, dobilo pečat vrednote. Tako je v vseh teh letih 1890—1910 usmerjala razvoj francoske književnosti la revija pod glavnim uredništvom Vnllettom, oziroma njegovim naslednikom Duhamelom, ki so je izrazil, dn jo ves ta čas revija gojila največje talente ter bila v službi duha. »Vsem vplivom in modi se jc znala umakniti ter je sledila samo pravilom dobrega okusa in dobre volje, si insti prave mero in lepoti, kar vse so francosko čediiosli lo 6tare, a vedno novonustajajoče revije « Dru g vaien dogodek je Goncourlova nagrada za leto 1043. Tudi ielos jo bilo mnogo kandidatov za to največjo francosko literarno nagrado, za katero so se potegovali Andro Billv, Luclcn Daudet (brat Leonu), Aluxandor Anoux, Mamice Genevoix. Pierro Mac Orlan, Kdouard Dujardln itd. Najvidnejši so bili Billy, Daudet in M do Varende. In z.magal je M. de Varende za svoje nortnandske romane. De Varende je iz Normandije ter je napisal več važnih romanov iz svojega domaČega kraja, tako Nez du Cuir, Lo Cenlaure Dieti, Les Ma-mants du Roi, Le Roi d'Ecot;se itd. Varende je bil do svojo moške dobe arhitekt ter jo šele kasneje začel pisateljevati. Zdaj jc star 55 let in živi v svoji ožji domovini v Normandiji kjer se ukvarja z ladjami, saj ima cel muzej ladijskih modelov i» v«eh Shsov tei j i n tudi sani jradi. Kol pisatelj spada med tiste ki ljubijo francosko zemljo in francosko zgodovino, zato mu vsi priznavajo pravično podeljeno glavno francosko nagrado lega leta. Ihhjo&m, novice Koledar Sreda, 10. suSca: Pcpelnica; 40 raučencev; ! Makarij, škof. Četrtek, 11. sušen: Sofronij, škof; Krištof j Mil., spoznovulec; Evlogij, škof in mučenec. Novi grobovi + Dr. Albin Suyer. V Ljubljani je umrl po dolgem bolehanju bivši odvetnik dr. Albin Suyer. Blagega pokojnika bodo pokopali v sredo 10. sušca ob 4 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah, "t" Ing. Anton kllnnr. V Ljubljani je umrl po kratki mučni bolezni gradbeni direktor v pokoju g. ing. Anton Klitiar, ki je sredi svečana še krepak obliajul zlato j>oroko v krogu svoje drage družine. Zaslužnega rajnika bodo pospremili prijatelji na zadnji poti v sredo, 10. sušcu ob 5 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Po želji rajnega naj prijatelji mesto cvetja in vencev darujejo v prid dobrodelnim ustanovam. Ivana Ovsec. Po dolgem in mučnem trpljenju je umrla v Ljubljani mati in gospa Ivana Ov-eec roj. Maležič. Blago rajnico bodo pokopali v sredo 10. sušca ob pol 4 popoldne iz kapele 6V. Antona na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v ccrkvi sv. Petra v ponedeljek ob 7 zjutraj. Naj rajnim sveti večna Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje I Osebne novice — Poročila sta se 8 marca 1943 v cerkvi svetega Petra g. Milan S k o f .diplomirani gradbeni tehnik, in gdč. Regina Francka, trgovka iz Ljubljane. Čestitamo! — Poročila sta se 8. marca 1943 v župni cerkvi 6v. Petra v Ljubljani g. Anton Sporn, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, in gdč. Milica B i -ziljeva, sodna uradnica v Ljubljani. Poročil iu [e g. profesor Josip Demšar; za priči pa sta bila ženinov brat g. dr. Vilko Sporn, ugleden ljubljanski zdravnik in nevestin brat g. Albin Bizilj. — Ženinu, ki je znan v pravniških krogih kot odličen sodnik, in nevesti kot izvrstni eotrudnici v mnogih kulturnih, zlasti katoliških organizacijah, želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Kupujte lep roman »Postružka« Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Maksimalni cenik št. 4 za zelenjavo in sadje — uvoženo v Ljubljansko pokrajino — veljaven od 10. marca 1943 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino doloma na podlagi svoje naredbo št. 17 z dne 0. maja lt)41-XIX naslednjo cene v prodaji pri trgovcu na debelo in na drobno za zelenjavo in 6adje uvo-žono v Ljubljansko pokrajino z veljavnostjo od 10. marca 1943-XXI. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu in trgovcih na debelo iti nn drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa no više kakor po odrejeni ceni. Cene so za kilogram, v oklepajih cene nn debelo: Česen (0.30) 10.00, karfijola (2.7) 3.45, čebula (2.G5) 3.25, Koprc (2.15) 2.70, solata (endivija) (3.50) 4.50. solata glavnata (2.45) 3.10, radič (6.70) 7.50, špinača (3.15) 3.70, zelena (4.80) 5.80, pomaranče la (7.—) 8.—, limono la (15 cm obsega) (3.10) 4.15 (komad 0.40), Mandarine la (4.85) 5.50, jabolka la (na pr. Zlata parmena) (5.90) G.80. Opombe: 1. Cene pridelkov se razumejo brez tare. 2. Pod blagom I. vrsto se razume samo zdravo, za prevoz sposobno blago. Pridelki, ki so izob-ličeni, poškodovani ali nagniti ter nezadostno soč-nati, so izločeni. 3. Cene veljajo za blago očiščeno zunanjih in neužitnih listov. 4. Prodajalci na drobno imajo dolžnost postaviti na blago listič z napisom enotno ceno iu kakovosti blaga. 5. Ta Dekleta! Izšla ie krasna knjiga — s n m o za vas: Jolanta 0 c r c I y: Dajmlivoicscu Kakšen bodi Vaš ženin, da boste srečne kdaj kot žene in matere Okusno opremljena knjiga stane broširana L 25'—, vez. L 35'—! Dobite jo v Ljudski kniigarni v Ljubljani Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št 5 cenik mora bili izvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v proda-jalnicah na drobno. 0, Orosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene Tudi preprodajalci morajo izstavili tak račun, ako se zahteva. 7. Za domačo pridelke v prodaji na drobno veljajo maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. 8. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, dočim mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja. 9. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cone iz prejšnjega zadnjega cenika. 10. Kršitelji predpisov tega cenika so bodo kaznovali v smislu naredh z dne 26. januarja 1042-XX št. 8 in z due 25. novembra 1012-XXI št. 215. • — Sveta maša zadušnica za častitega gospoda župnika Janka Barleta bo brana v četrtek 11. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Jakoba. — Novo povečanje Klemenčičeve razstave. Zanimanje za umetniško raz3tavo akademskega slikarja Franceta Klemenčiča v salonu g. Antona Kosa v prehodu nebotičnika je postalo med občinstvom tako veliko, da se je umetnik odločil dodati dosedanji razstavi še tri krasne umetnine, namreč »Jutranje 6once«, zelo posrečeno krajino, dalje tihožitje »Begonijr« ter učinkovito krajino »Zima ob Glinščici«. Razstava obsega tako 18 dovršenih del tega priznanega umetnika in sicer samih tihožitij ter krajin. Na razstavo občinstvo opozarjamo. — Že vdrugič zjutraj pod ničlo. Letošnji marec je kaj topel in lep, ko je bil druga leta ob teh dnevih so vedno mrzel in inočuo deževen in tudi snežen. Letos smo imeli vdrugič jutranjo temperaturo pod ničlo. Prvič je padla 5. t. m. jutranja temperuturu na —6.2»C, vdrugič pa na pustni torek, 9. t. m., na —4.2° C. Pustni ponedeljek je bil čez dan še riizmeroma topel, ko se je dnevni temperaturni maksimum dvignil za nekaj stopinj nad ničlo. Barometer pada. V torek je dosegel 768.7 mm. V torek zjutraj je bila po travnikih kaj močna slana, po barjanski ravnini je valovila nizka, tenka megla. Na jugozapadni strani jc bilo nebo popolnoma zastrto s sivimi oblaki. Jutri bo izšel slovaški roman »Demokrati« Iz Ribnice Naročniki »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Slovnčeve knjižnice« naj poravnajo zaostalo naročnino v mlekarni ali pa v fgovini Govže. Zastopnik, ki ima tu na rirpol.igo knjige zaio/be »Naša knjiga«, lahko sprejtiua tudi oglase in daje vsa pojasnila za naročila. Iz dela in življenja - od iu in tfam Z Gorenjskega Nova okrožna voditeljica ženstva v radovljiškem okrožju. Začetkom marca je bila v slavnostni dvorani nove okroine hiše Stranke v Radovljici slovesna uvedba nove okrožne voditeljice ženstva za radovljiško okrožje. Novo voditeljico Kronthaler-jevo je uvedla pokrajinska voditeljica Grete pl Mit-terwallner in je izrekla dosedanji voditeljici Go-ritschniggovi vse priznanje. Tudi okrožni vodja dr. Ilochstciner je izrekel zahvalo dosedanji voditeljici. Živahna delavnost kranjske KDF. 6. marca zvečer je KdF priredila zabavni večer v Preddvoru. Nastopil je znani čarovnik Kperny, ki je prišel iz Skolje Loke, kjer je nastopil 5. marca zvečer. 7. marca je isti priredil zabavni večer v Smledniku, 9. in 10. pa v Kranju. 11. marca v St. Vidu, 12. marca pa v Medvodah. Tako je KdF v Kranju zopet poskrbela za prijetne večere v posameznih krajin. V šinartnem pri Litiji bodo prezldali Dom stranke. V ta nnmen je prišel na razgovor v Šmartno okrožni vodja Pilz, ki jo nato govoril pripadnikom stranko, zbranim v carinarnici. Kje so dediči Marije Špiček iz Železnikov. — Sodišče v Skofji Loki je objavilo v celovškem dnevniku 4. marca razglas, v katerem išče dediče pocestnice Marije Snicek v Železnikih št. 139. Marija Spiček je umrla 21. aprila 1941, njene oporoke pa niso našli. Dediči so nečaki in nečakinje, in sicer Deitišarjevi Antonija, Marjeta, poročena Tomic, Helena, poročena Skerlj, Marija tudi poročena, Leopold, Ladislav ter dva Prezlja. Sodišče bivališča teh dedičev ne pozna in ji h poziva, naj 6e v šestih mesecih privenši od 24. lebruarja zglase pri sodišču v Skofji Loki. Po tem roku bo zapuščinska razprava z drugimi dediči, odsotne dediče pa bo zastopal kurator Anton Trdina, gozdni delavcc v Železnikih št. 147. S Spodnjega štajerskega Laško zdravilišče za revmatične preurejeno. 5. marca 60 na Štajerskem ustanovili delavno skupnost za borbo proti revmatizmu. Delovna skupnost bo širila po vsej deželi borbo proti revmatizmu, in bo uvedla opazovalnice, ki bodo omogočile, da bodo revmatično bolni čimpreje prišli na zdravniški pregled v kliniko. Zato bodo uredili tudi posebno opazovalnico in zdravilišče za revmatične s 50 posteljami. Zdravilišče v Laškem pa je bilo lani v celoti preurejeno in bo v kratkem odprto. Služilo bo v prvi vrsti za zdravljenje revinatizma, ki je ena najbolj splošnih pa tudi nevarnih bolezni sedanjega časa. Zanimiv spored prosvetnih predavanj v marcu. Kakor v februarju, tako bo tudi v marcu priredila Štajerska domovinska zveza celo vreto zanimivih prosvetnih ljudskih predavanj. V ponedeljek dne 8. marca je predaval rektor Herman Wedler o večnem židu. S tem je načel ciklus treh predavanj, ki bo obravnaval židov6tvo. Drugo predavanje bo imel 15. marca o vplivu judovstva na verstvo, kulturo in duhovno življenje, 17. marca pa bo govoril o boju Evrope pod Hitlerjevim vodstvom proti ži-dovslvu. V četrtek, 18. marca bo dr. Wilhem Kad-letz predaval o Roseggerju in Štajerski ter bo pokazal pri tem 300 6kioptičnih elik, največ iz štajerskih planin. 20. marca bo predaval dr. Kurt Backe-berg o deželi Majev Azketov, Inkov in Aravkanov. V 6redo, 24. marca, nato v 6redo 31. marca in v 6redo 7. aprila bo predaval višii zdravstveni svetnik dr. Tollich o zdravem in bolnem človeku. V četrtek 25. t. m. bo bral Georg Schmuckle odlomke svojih del. V torek, 30. t m., v sredo 31. marca in v petek 2. aprila pa bo kazal J. Ohmann najprej na Pobrežju, nato v Studencih in končno v dvorani Ljudske univerze poskuse 6 tekočim zrakom. Tečaji o negi dojenčkov za mlada deklefa. Ženski odsek Štajerske domovinske zveze je priredil na sedežih krajevnih 6kupin ccljskega okrožja tečaje o negi dojenčkov. Na teh tečajih bodo zlasti poučevali 10 in 11 letne deklice kako je treba nego-vadi dojenčke. Večji pridelek zelenjava. Letošnje leto bodo skuhali no Štajerskem pridelati čim več zelenjave in jc urejeno že vse potrebno, da bo z zelenjavo posajena površina letos v vsej Štajerski za 20% večja kakor lani. Na Spodnjem Štajerskem pa bo za pridelovanje zelenjave uporabljena površina celo za 30% večja. Iz Hrvaške Ilud poraz odmetnikov v Glnmoču. Hrvatsko časopisje z dne 4. marca objavlja poročilo nemškega vojaškega dopisnika Roberta Koma, du je no zavzetju Bihnča, Slunja in drugih bosanskih mest pričelo pred dnevi drugu ofenziva proti odmetniškim oddelkom in je imelu dosedaj že uspeh v zavzetju Glnmočn. To me Pesmi in napevi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega 1'oveljntva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 1410 Koncert ro-dljskeffa orkestra — Simfonična glasba —• 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čns.a — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospodn X — 17.15 Prenos I/ dvorane zavod« za cerkveno glnsbo — 19.30 Poročila v slovenščini — 10 45 Nenncljskc pcsml — 20 Napoved Čnsa — Poročiln v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Prenos iz gledališko »l.:i Fenice- v Benetknh — 21.30 Predavanje v Slovenščini -- 22.15 Zanimivosti v slovonščini — 2315 Poročil« v Italijanščini, I.EKAIINE Nočno slutilo Imajo lekarne: dr. Kine*. Bleltieisova e. 43: inr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, S<1 1 gova ulica 7. Poizvpilnvnnja Moške nletene rokavice so bilo nnjdenr v nedeljo na Bregu Lastnik jih dobi v trgovini Solili« na Bregu pr- ientjakob-«kem mostu. S.S. VAN DINE: 16 Umorjeni Kanarček »Nihče bi so tukaj ne mogel skriti,« je odgovorila >Vsaj Šestkrat sem bila v kopalnici, sama sem sla po obleko za gospodično v omaro; komaj to je začelo večeriti sem sama zaprla okna; kar se tifte postelje, je pa tako narejena, da se skoraj dotika tal in bi nihče ne mogel zlesti pod njo.< (Pogledal sem i>od posteljo in moral priznati, da jo ženska Imela prav). »In kaj mislite o omari v tej sobi?« je vpra-Sal Markham in So vedno upal. »Nikogar ni bilo v njej. Vanjo spravljam svoj klobuk in plaSč in sem Ju vzela iz nje lik preden sem odšla Tudi sem spravila vanjo staro obleko od gospodično.« »Torej ste popolnoma prepričani, da se nihče ni mogel skriti tukaj v času, ko sle bili zunaj.« »Popolnoma sem bila prepričana o tem.« >Ali se morete s|>ominjati, Čo je ključ v tej omari tičal na zunanji ali notranji strani, ko ste vzeli svoj plašč?« Ženska je molče pogledala omaro. »Bil je od zunaj, kakor vedno,« je rekla po kratkem pomisleku. »Dobro se tega spominjam,, ker so je nanj obesil rob obleke, katero sem spravila v omaro.« Markham jo namršil obrvi in nadaljeval. »Pravite, da ne veslo, kako je ime gos[>odu, ki je spremljal gospodično Odeli k večerji. Morda pa poznate ime katerega izmed znancev, s katerimi jo navadno odhajala k večerji?« »Gospodična mi ni nikdar povedala nobonega imena. Bila je v tem oziru zelo inalo zaupljiva, skoraj bi i>klu skrivnostna. Sicer pa sem tukaj samo čez dan, gospodje pa, ki jih je pozjiala, so navadno prihajali zvečer.« »Vam nI kdaj morda govorila o kaki osobi, ki bi se jo bala... O taki, ki bi ji resno vzbujala strah?« »Ne, gospod, vendar pa je bil nekdo, ki so ga je bolela iznebiti. Bil je videti zelo hudoben in za nobeno ceno bi mu ne zaupala... Svarila sem celo gospodično, naj se ca varuje. Ona pa ga je, kakor se mi dozdeva, poznala že dolgo časa in domnevam, da sta si nekoč bila precej blizu.« »Kako neki veste vse to?« »Nekega dne pred približno enim tednom,« jo začela pripovedovati ženska, »sem so vrnila po zajtrku semkaj. Ta človek je bil z gospodično v drugi sobi. Nista me slišala, ko sem vstopila, ker so bile zavese pri vratih zagrnjene. On jo silil vanjo z zahtevami po denarju in ko je ona skušala, da bi se ga iznebila. ji jo začel groziti. Tedaj je gos|KHlična rekla nekaj, iz česar je bilo mogoče razumeti, da mu je v preteklosti že dajala denar. Napravila sem nekoliko lopota in onadva sta utihnila. Kmalu poleni je mladenič odšel.« »Kakšen je bil ta človek?« Markhamovo zanimanje se je zopet vzbudilo. »Vitek. Srednje postave... star približno 30 let. Izraz njegovega obraza je bil trd. hledomodre oči so vzbujalo strah, njegovi lasje so bili skrbno počesani in tudi njegove male, svetlo brčico so bilo skrbno negovane.« »Ah! je vzkliknil Vance. — Naš gizdalini« »Ali je od takrat šo kdaj prišel?« je vprašal Markham. »No vem, gospod ... Ko 6em bila jaz tukaj, ni prišel.« »Mnogo nam ni pomagala I« je izjavil Ilealh, ko je ženska odšla »Kako?« je vzkliknil Vance. iMislim, da nam je koristila zelo mnogo Pojasnila nam je nekaj zelo zanimivih stvari.« »Katere njene izjave se ti zdijo posebno raz svetljujoče?« je vprašal Markham in le s težavo skrival nevoljo. »Vemo n. pr., da tukaj nI bilo nikogar, ko je sobarica odšla,: je veselo odvrnil Vance. »Namesto, da bi nam bila v pomoč, se mi zdi, da gotovost šeie zapleta vso zadevo!« »Danes morda res! Toda. kdo ve... Morda 1k> čez nekaj dni to najbolj važna in najbolj jasna sled. Poleg tega pa vemo. da se je nekdo zaklenil v tisto omaro, kar dokazuje dejstvo, da ie ključ preje bil od zunaj in da se je ta sprememba izvršila potem, ko jo sobarica odšla, to se pravi po sedmi uri.« »Gotovo,« je dejal Heath nezadovoljno. »Torej potem, ko so bila stranska vrata že zaprla ln je telefonist bil na svojem mestu, ter kakor trdi, nihče ne bi mogel neopazen mimo njega!« »Brez dvoma jo vsa zadeva precej neprijetna!« je priznal Vance. »Neprijetna? Nemogoča je!« je zagodrnjal Markham lleath. ki je z bojevitim pogledom preiskoval notranjost omare, jo stresel z glavo: »Tega nikakor ne morem razumeti, jO godrnjal, če je prijatelj bil skrit tu notri, Čemu omare ni prebrskal, ko jo šel iz nje, kakor je prebrskali vse ostalo stanovanje?« »Narednik,« jo dejal Vance. »doteknili sle so najboli občutljivega mesta te zadeve... Poglejte! Urejenost v omari daie razumeti da nasilni neznanec, ki je razmetal vse v teh sobah, ni bil pozoren na to omaro, ker jo bila zaprta od znotraj in !e ni mogel odpreti.« »Kako to?t ,ie ugovarjal Markham »A v tem primeru ,ie Ireba sklepati, da sta bili nocoj tukaj dve neznani osebi « Vance je vzdihnil: >Oiojt To dobro veni! In vendar, logično, ne moiemo spraviti semkaj niti ene... To je obupno!...« Ilealh se ie skušal potolažiti z novo mislijo. »Na vsak način,« je deial »vemo. da je neznanec z elegantnimi čeveljčki, ki ie prišel snoči semkaj ob pol desetih, zelo verjetno ljubček Marjele Odeli in da jo je izsiljeval...« »Kako na i nam to skrivnostno dejstvo pomaga, da razjasnimo vso zadevo?« je vprašal Vance. »Hočem nekaj povedali, gospod Vance, nekaj, česar morda še no veste. Moški, zaradi katerih taka dekleta izgubijo glavo, so navadno lopovi, ali nrecei nodobni zločincem strokovnjakom Prav zt> to se mi zdi važno, potem ko sem videl, da je zločin izvršil strokovnjak, dejstvo, da 'e moški, ki je grozil Marjeti Odeli in živel na nien račun, bil prav tisti, ki ie snoči hodil tod... Pristavljam tudi. da se popis. ki smo ga slišali tukaj, popolnoma ujema z zunanjostjo izvežbanih malopridneiev, ki obiskujejo zloglasne nočne lokale.« 1EL. u-:> lil.V O UNION Odličen film ta življenja mladih dekle' »Tli prijateljice« "•t V slavni Vloel Lllla Silvi. Roberto Vtllu Irasema Dillan Carla dl PoBlilo In drugI Predstavei ob delavnikih ob K lo it.ist ob ne drllah In praznikih ob 11.30 14.311 IS.30 In l».3» TEL. «7-M KINO SLOG A Enkrat tudi film za novoporočencc! »Medeni inesee« ■i Aesla Noriš, Aldo Fiorelll, Carlo Campanin! Predstave od 14.SO daljo! rEU KINO MATICA °4' Radi Izrednega zanimanja za film, pa predvajamo pri vseh današnjih predstavah, to J« Ob 14.30. 16 30 ln 18 30 »Dunajska kri« Največjl šlnger sezone! W I I I jr Foratovo umetnina! Po opereti Joh. Straussa. Klim eljnjno glasbo. nepretrganega humorja, plesa - Wllly Frltsch, Marlu Holet. Hans Moser, Tlieo l.ingen . . Mali oglasi V malih oglasih velja pri Iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih fe beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasili pa ie beseda po L 0.60 Davek sc računa posebej. — Male oglase je ticb* plačati takoj pri naročilo. | singftg ,zrabite ugodno Priliko OKVIRJE™' folfova 4 KLEIN | Dobe: Mlajše dekle sprejmem Kot postrežni-co. Naslov v upravi »Slo-venett« St. 1558. (b iKiipimol Rumeno korenje - rumeno kolerabo ln krmilno peso kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivvclsova ccsta St. 20. I (k | Otroško posteljico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo v upruvo »Slo-vonca« pod št 1057. (k __________1TA CAR0II0 ARMAND0 FALCONI ROBERTO VILLA ■ UN FIIM pi;p«ODUZIONE F I l M JE' I Z V R S l.l- A FONOROMA - UIX 2imo za modroce vseh kvalitet kupite že od 32.— lir naprej pri »ŽIMA« - Milan Jagcr Ishreno zahvalo izrekam lem patom a. dr. Slavku Per kotu. ief-zdravniku ženske bolnišnice v Novem mestu, ker se ie ob moji dolgotrajni bolezni ter pri težki in komplicirani operaciji vsestransko tnko potrudil ter mi nudil vso pomoč, da sem popolnoma ozdravela. Priporočam aa vsem ženam in materam! Zahvalo sem dolžna pa tudi vsem onim. ki so mi v težkih trenutkih moje bolezni stali ob strani, mi kakor koli pomanali. me tolažili in zame molili. Bop plačaj vsem! Anaelo Popov. mehanična predilnica žimo Trgovina: Sv. Petra c. 17, predilnica: FU2INE OČETI l&tcio: Opremljeno sobo ali samo posteljo v Novem mestu iščem za ta-nico »Slovenca« v Novem koj. Ponudbe na podruž-mestu pod »železničar« št. 1569. (s Kupimo radio-aparate lz uradno hrambe. Inte-, l-esentl naj se zglaso s ' potrdilom mostnega po-I glavarstva pi l tvrdkt — 1 »PHILIPS — RADIO« D. Zrlmšek, Ljubljana, Ulica 3. maja 6, ki bo takoj dvignila aparat iz hram-, be. da zamenjate vaš radio-aparut pri tvrdkl »PlII-LIPS-RADIO«, D. Zrlmšek, Ljubljano, Ulica 3. maja St 6. g Ohinue j Damska ura .«e jo našla. Polzve so v Rožni-ulici St. 13. Obet Tesarska dela provzema in izvršujo solidno In točno MAJERIC, Cnidovčeva ulica St. 5. (t Parcele žo od 23 ooo lir proda re-alltetna pisarna Prlsto-vco Franjo • Ljubljana, Cesto Arlelle Rea St 2. | ŽuiPlI | Prodam dvo svetloslvl plemenski zajkl (1 breja) in nekaj krme. Poizvo so od 1—2 Podjuneka ulica 12. (J Kiitipp ^ Premog ^ DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana. Bohoričeva S. Tel St 20-59. Vloge in orošnje v Italijanščino sestavlja prepisuje In razmnožuje Izvršuj* vb* informacljt tet razne osebne uslug, »SICRVIS BIRO«, Ljub ijana. Sv Petra cesta 20 -K" -v' Po dolgem, zelo mučnem Irpljenju ie umrla v ponedeljek, v 52. lelu slarosli, naša preljubljena žena, mama, lela in sestra, gospa Ivana Ovsec roj. MaSežič Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 10. marca 1943, ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Aniona na pokopališče k Sv. Križu. — Rajna jc bila /vesta članica slolnc Marijine kongrcgacije ler na pol v vcčnosl dobro pripravljena. Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Pclra v ponedeljek, 15. marca ob 7 zjulraj. Globoko žalujoči: mož Janez; otroci: Janez, Jože, Anda, Jelka in Pefer. Rodbine: Maležič, Lavrič. Za umetno valenje sprejemam prijave. Ah-čan, Ižanska ccsta 118. (r Alcune delle pld slgnificative realizzazioni della Nekaj najznačilnejših del CETRA nel campo della musica sfnfonica l d operlstfca na polju simfonične m operne glasbe CONCERTO BRANDEBURGHESE N. 5 IN RE MAGGIOKE — (U. H. Dneli) - Per llauto, violino, čembalo o orchestra d'archl — Muestro eonoort., dir. d'Orchestra: Kernaudo 1'revitall (CB 20159 a 20101) CONCERTO IN LA MAGGIORF, - (A. Vivnldi) — Por violino prlncipale, orchestra d'archi, čembalo, orguno «>1 un ounrtotto di archi per «L'eco in lontano* — Trnseriziono dl B. Mo-linnrl — Muestro eoncert., dir. d'0rchestru: Vllly Ferrero (CB 20194 a 20195) I,A POKZA DEL DESTINO - (O. Verdi) — Opera eoinplets — Mnestro concert., dir. d'Orcliestm: Gino Murlntizzl (CB 20104 a 20121) NORMA — (V. Belllni) — Opera complcta — Mnestro concert., dir. d'Orcbostra: Vlttorlo Gol (CB 20010 n 20027) LUCIA ni LAMMERMOOR — (O. Donizetti) -Opera eompleta — Muestro eoin-ert., dir. d'Or-eliostra: I'ko Titnslni (CB 20078 n .20090) PESTE ROMANE — (O. Bospiglil) — Orchestra Filnrinoiiica di Borilno — Mnestro concert., dir. d'Orclicstrn: Vlelor dc Bahata (OR 5015 n 5018) MORTE E TRASFIG UR AZIONE (op. 24) - (R. Strnuss) — Orchestra Filurmonien di Borilno — Muestro coneort., dir. d'Orehestrn: Vletor do .Sahata (OR 5012 n 5014) LE QUATTRO STAGIONI — (A. Vivnldi) — Qunt-tro eoncerti per orchestra. Traseriz.iono del mnestro B. Molinnri. Orchestra dolPAugnsteo — Muestro dircttorc: Bernardino Molinnri (CB 20228 n 2028») REQUIEM - CW. A. Mozart) — Per quattro pnrti prinolpnli o coro — Mnestro concert., dir. d'Orchestra: V. dc Snliata (SS. 1001 a 1008) SINFONIA N. 1 IN MI MINORE - (J. Brnhms) — op. 98 — Orchestra Filarmonlca dl Beriino — Maostro direttore: Vlctop dc Sahata (OR 5001 a 5008) SINFONIA N. 5 IN MI MINORE (op. 95) - (Dvofak) — «Dal nuovo mondo». Orchestra Filarmonica di Beriino — Maestro direttore: Herhert von Karulan (CR 5019 a 5024) SINFONIA IN RE MAGGIORE N. 101 (Haydn) detta «Dolla Pendola« — Oreliestra Sinfonioa iloll'EIAK — Maostro direttore: Armando La Rosa Parodl (CB 20188 a 20191) SINFONIA IN SI MINORE — (F. Schubort) — • Incompiuta« — Orchestra Filarmonica di Drosda — Maostro direttore: Paul van Kempen (OH 5032 n 5034) TURANBOT — (G. Pucclni) — Opera completa — Maestro concort., dir. d'Orcliostra: Franco Glilone (CIJ 20046 a 200611 MANFREDI — (R. Schumann) — Introduzlone del-l'opora — Orchestra stabile del Maprgio Fio-rcutiuo — Maestro diretloro: Gino Martnnzzl (CB 20152 n 20153) AMICO FRITZ — (P. Mascagnl) — Opera completa dlretta dall'autoro (CB 20316 a 20328) BRANBENBURftKI KONCERT 6T. 3 V D-DURU — (O. S. Baeh) — Za flavto, violino, cimbale in godalni orkester — Dirigont: Fernando Pre-vI tal I (CB 20159—20161) KONCERT V A-DURU — (A. Vivaldl) — Za prvo violino, godnlni orkester, cimbnle, orgle in za godalni kvartet za »Odmev v daljavi« — Priredba B. Molluuri — Dirigent: villy Ferrero (CB 20194-20195) MOC USODE - (O. Verdi) — Cela opera — Dirigent: Gino Marluuzzl (CB 20104—20121) NORMA - (V. Bellini) — Cola opera - Dirigent: Vlttorlo Gul (CB 20010-20027) LUCIA DI LAMMERMOOR - (O. Donlzetli) -Cola opera — Dirigent: Ugo Tansini (CB 20078-20090) RIMSKE SVEČANOSTI — (O. Respighi) — Berlinski fillinrinoničnl orkester — Dirigont: Vletor do Sahata (OR 5015—5018) SMRT IN VSTAJENJE (Op. 54) - (R. Slrnuss) -Berlinski filhurmonlčni orkester — Dirigent: Vletor tle Sahata (Olt 5012—5014) ŠTIRJE LETNI t A SI - (A. Vivnldi) - Slirio koncerti za orkester — Priredba B. Molinnri — Orkester Augustco — Dirigent: Bernardino Molinnri (CB 20228-20238) REQUIEM - (W. A. Mozart) - Za štiri elnvno delo in zbor — Dirigent: Vlctur de Sahata (SS 1001-1008) SIMFONIJA ST. 4 V E-MOLU - (J. Brnhms) Op. 98 — Berlinski filhurmonlčni orkester — Dirigent: Vletor de Snliata (OR 5001—5006) SIMFONIJA ST. 5 V E-MOLU (Op. 95) - (Dvofnk) — Z novega sveta — Berlinski fillinrmonični orkester — Dirigent: Herhert von Karulan (CR 5019 - 5024) SIMFONIJA V D-DURU ST. Iti _ (Bnrdnl -Tako avnna »Della Pendolln« - Simfonični orkester EIAR — Dirigent: Arnmndo La Rosa Parodl (CB 20188—20191) SIMFONIJA V n-MOLU - (F. Schubertt - »Ne-dovršenn« — Dresdenski filhnrmonični orkester — Dirlgout: Paul van Kempen (Olt 5032—5034) TURANDOT — (G. Puccinl) - Cela opera - Dirigont: Franco Glilone (CB 20046—20061) MANFREDI — (R. Schumann) — Uvodna glnshu — Stnlnl orkester »Mnggio Florentinoi — Dirigent: Gino Marinuzzl (CB 20152—20153) PRIJATELJ FRITZ - (P. Maseagnl) - Cela opera — Vodi skladatelj sam (CB 20316-20328) S. A. CETRA - Villa Forti - Viale del Po"gio Imneriale - FIRENZE (Sede provvisoria - Začasn sedež.) Zapuslil nas je danes po dolgem bolehanju naš preljubi in nepozabni oče, slari oče, iasl in slric, gospod dr. Albin Suyer bivši odvetnik K zadnjemu počilku ga spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na 2alah, v sredo, dne 10. marca 1943, ob 4 popoldne. Venci sc na izrecno pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo. Ljubljana, Zagreb, dno 8. marca 1943. Rodbine: dr. Suyerjeve in dr. Kavčnikova Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarič •'daialeli: Inž. Joža Sodia Urednik: Viktor Cenift