Slev. 16. Posamezna Številka stane 1*50 Din. V LioMuni, v soDoto dne 19. lannurla 1921 Leto in. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 30 za pol leta..... .130 za celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno v JngoslavtJi .... Din 40 V inozemstvu.... . 60 Cene Inserftfom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din t*50 tn Din 2'—, večji oglasi nad 15 mm vISine po Din 250, veliki po Din V- ln 4'-, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri vetjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemi: ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina olafana v gotovini, Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90, upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797. Potuharji. Sporazuma z Stalijo še ni. Kakšno indijansko vpitje so zagnali naši demokratski listi, ko je »Slovenec« trdo prijel belgrajski samosrbski režim, ker ndira Slovenijo do popolnega osiromašenja. Ozmerjali so nas z veleizdajalci, sovražniki države in protisrbskimi hujskači. »Jutrom in »Narod«, ki sta takrat bila še skregana, sta unisono klicala rablja iz Belgrada, da nam odseka glavo. Naše številke so ospar-jali, češ da so zlagane, finančnega ministra branili, režimu dajali potvho, češ Srbija je od vojne veliko trpela, naj jo zdaj odškedu-jejo prečani, ki so itak sami avstrijakanti. Rabimo močno armado, da »osvobodimo zasužnjene brate«, zato naj slovenski in hrvatski davkoplačevalec le žrtvujeta zadnji vinar, Srbi so že itak zadosti. Tako in podobno je pisala plačat i družba režimskih petoiizcev. Zdaj so se pa ojunačili gg. hišni posestniki, med katerimi imajo demokrati po slepoti in zaspanosti naprednih Ljubljančanov še vedno svojih pristašev, in glasno zastokali in protestirali, ker strašnih davčnm bremen, ki jih Srb Stojadinovič vali na Slovence kakor čič vreče na osla, nič več ne 'zmorejo. To je tudi za demokratske »rob-ske duše« preveč. G. dr. Windischer je z istimi številkami, ki jih jo svojčas pribil >Slovenec«, dokazoval, kako finančna uprava Slovence pljačka in nam snemlje kožo raz telesa, dočim Srbija plačuje malo več nego pred vojno. In — čuda golemoga! — noben »Narod« in nobeno »Jutro« ni za-Sumelo in zakričalo po policajih, naj ga primejo in kot sovražnika države vtaknejo v luknjo, ampak celo ponatisnili so njegov govor in ostale ogorčene govore gg. hišnih posestnikov ter jih celo še od svoje strani komentirali z gorečimi apeli a vlado! Gospodje zvonijo po toči. Bridka resnica je, kar so povedali, »Slovenec« jo je že davno stokrat povedal, poslanci »Jugoslovanskega kluba« pa so v finančnem odseku in parlamentu krivično postopanje samo-Brbskega režima dan na dan žigosali in zvali vse na odpor proti temu roparskemu sistemu, kakršnega ni niti Nabuhodonozar izvajal nad zasužnjenimi Izraelci. Toda kaj so delali naši demokrati? Napadali so zato naše poslance, nesramno lagali, da ni kriva krivičnih davkov in kuluka samosrbijanska vlada, ampak naša opozicija, se norčevali iz dokazov, ki so jih doprinašali naši poslanci in nje same smešili in jim padali z neprimerno podlostjo v hrbet, dajoč poguma brezvestnemu režimu. Ali je potem čudno, če Pašić in Stojadinovič žvižgata na obupni protest slovenskega ljudstva, vedoč, da bosta vsegdar našla dejansko podporo pri cisti petolizniški slovenski inteligenci, ki prisega na demokratsko zastavo I 17. t. m. je poslanec dr. K u 1 o v e c razkril v finančnem odseku, da je Slovenija od celokupne vsote davka na poslovni promet plačala četrtino, medtem ko njeno prebivalstvo znaša komaj dvanajstino vsega! Srbski radikal Grgin pa je brez sramu priznal, tla res Slovenci plačajo veliko več od Srbov, pa je to opravičeval s tem, da smo bogatejši! Zdaj pa naj kdo pogleda v Belgrad, kjer milijonarji rastejo kakor goba po dežju! Naj kdo pogleda samo radikalske ministre, ki sami premorejo toliko kolikor vsi »bogatini« v Sloveniji! Samo Janković je zaslužil pri brodarskem sindikatu toliko, kolikor vsi naši »kapitalistih skupaj ne zaslužijo v enem letu. Sicer pa režim no obdavčuje samo naših bogatinov, ampak tudi reveže, te primeroma šo veliko hujše! Pri tem niti ne govorimo o brezumnem načinu odiranja, ki obstoji v tem, da bo kmalu človek obdavčen, če bo spil kozarec vode. Kaj bodo zdaj gg. demokrati rekli na izvajanja dr. Kulovca? hočejo biti dosledni, ga bodo morali napasti, vzeti vlado v zaščito, nas pa ozmerjati z veleiziajalci in sovražniki kraljevine SHS. Če pa tega no bodo storili, bodo sami sebe po zobeh udarili. Kako je mogoče slovenskemu narodu izvojevati pravico, če ima v svoji sredi take elemente, ki znajo samo podirati, psovati in lagati, ki vsaki akciji za izboljšanje našega položaja padajo v hrbet, svoj lastni narod ponižujejo, sramotijo in izdajajo? To naj pomislijo oni krogi, ki zdihujejo pod bičem belgrajskih valpetov, pa se še vedno držijo za frak demokratom. POGAJANJA SE VRŠIJO V SENZACIJSKIH LISTOV. - BELGRADU IN RIMU. — PRAZNE KOMBINACIJE MEJNE KOREKTURE V SLOVENIJI. - KAJ DOBIMO ! NA REKI? Belgrad, 18. jan. (Iz".) Tako z naše, še bolj pa z italijanske strani se zelo pospešuje redukcija protokola sporazuma. Tozadevna posvetovanja se vrše istočasno v Rimu in Belgradu, vendar so bo glavno dolo izvršilo v Belgradu. Na tnerodajnih mestih so nam izjavili, da upajo, da bo vsaj delo, v kolikor se liče reškega vprašanja in obmejnih korektur, dokončano v kratkem. Zato pričakujejo, da bo sporazum podpisan najkasneje v treh tednih. Zanimivo je to, ker so iz tega vidi, da so hudo davna, najvažnejša vprašanja, kamor spadajo predvsem gospodarska vprašanja, reSevala šele po podpisu protokola o teritorialnih spremembah. Ta način je po splošnem mnenju precej neumesten, če ne naravnost nesprejemljiv, ker bodo Italijani, če ne onemogočili, pa vsaj zavlačevali rešitev teh vprašanj. Kar se tiče teritorialnih sprememb, so razne vesti, ki jih prinašajo listi, večinoma kombinacije brez stvarnih informacij, po- sebno glede razmejitve v Sloveniji. Po zatrdilu že omenjenih merodajnih krogov, so Italijani pristali na to, da se razmejitev v Sloveniji izvrši v našo korist in to predvsem pri Ratečah, Žireh, Hotederšici in v triglavskem pogorju in končno tudi pri Kastvn. Te spremembe bodo v protokolu sporazuma določene seveda samo v glavnih potezah, dočim bodo podrobno delo na meji izvršile posebne komisije. Zato je tudi, kakor smo že svoječasno poročali, razmejitvena komisija v Sloveniji pod pred-, sodstvom polkovnika Damjanoviča prenehala s svojim delom, ker se je isto vršilo še na temelju odredb rapallske pogodbe. Tudi razmejitev pri Reki še ni rešena. Po ltašnjem stanju stvari dobimo bazen in dva pomola pod našo upravo, ravnotako tndi skladišče in železniško progo od kolodvora do pomola. O kakem konzorciju za sedaj ni govora. K "ko dolgo pa bo trajala ta naša r.prava, tudi še ni gotovo, ker doslej še ni prišlo do sjiorazuma. Шш\ red narodne skumšoine. SKUPŠČINA BO SKLICANA 23. JANUARJA. — SPORAZUM Z ITALIJO PRIDE PRED SKUPŠČINO POST FCSTUM. Belgrad, 18. (Izv.) Tekom današnjega dne so se mnogi poslanci informirali v predsedstvu narodne skupščine, kdaj bo sklicana prihodnja seja parlamenta. Izjavilo se jim je, da bo, kakor se dosedaj misli, sklicana seja narodno skupščine na sredo, '23. januarja. Na tej seji se bo samo določil dnevni red in dan prihodnje seje. Glede dnevnega reda tudi sama vlada še ni na jasnem, vendar je gotovo, da bo predložen v razpravo novi proračun. Ta proračun, čigar amandementi so bili danes v fnančnem odboru sprejeti, ne pride več v razpravo pred iinančni odbor, temveč'bo predložen parlamentu stari proračun za leto 1923/24 z dodatkom, ki obsega vse od vladne večine sprejete amandemente. Prav lahko je mogoče, da se pred proračunom stavi na dnevni red še zakon o sodnikih. Kar so tiče sporazuma z Italijo, je zunanji minister dr. Ninčič odločil, da ga je treba predložiti narodni skupščini, ker ol>-sega take teritorialne spremembe, ki jih po ustavi more odobriti samo narodna skupščina. Proti temu tol načenju dr. Nin-'čića stoji tolmačenje drugih vladnih krogov. Le-ti smatrajo, da tega sporazuma ni treba predložiti v odobrenjo narodni skupščini, ker v glavnem obst ga samo spremembo 4. točke rapallske pogodbe. Ker pa tudi rapallska pogodba ni bila predložena parlamentu, smatrajo, da za te spremembe ni potrebna odobritev parlamenta. K'.'ab takemu dvojnemu naziranju je bolj verjetro, da bo parlament razpravljal o tem, vendar se lo no bo zgodilo pred podpisom tega vbelgrajsko-rimskega sporazuma«, kakor ga tu splošno imenujejo. Tako bo parlament postavljen pred izvršena dejstva. Na zasedan je se vsi parlamentarci živahno pripravljajo. Radikali so sklicali za pondeljek 21. t. m. sejo svojega kluba, demokrati pa za torek 22. t. m. Na obeli se bo pretresal splošen položaj in seveda tudi notranje strankarske razmere. Konferenca dr, Korošec - Davidović, Belgrad, 18. januarja. (Izv.) Danes opoldne je imel dr. Korošec zelo dolgo konferenco s predsednikom demokratskega kluba g. Ljubo Davidovičem. Da-vidovič je dr. Korošca obvestil o poteku svoje aviiijence pri kralju. Kralj odobrava vsako borbo, ki se danes vrši proti korupt-nerou režimu. Dr. Korošec je dalje informiral Davidoviča o vtisu, ki ga je napravil na slov.-hrvatsko ljudstvo sporazum vlado z Italijo, ter ga jc zainteresiral, da ccla opozicija zahteva pravilnejšo rešitev ituli-jansko-jugoslovanskega vprašanja. Govorila sta tudi o predstoječem zasedanju parlamenta in o nastopu celokupne opozicijo in sta koncem svojega razgovora ugotovila soglasnost svojih naziranj v vseh vprašanjih. Seja finančnega odbora. Zvišanje neposrednih davkov v Sloveniji. Belgrad, 18. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je nadaljevala razprava o naknadnih kreditih. Poslanec P u še-n j a k je ostro kritiziral odredbo finančnega ministra, da so reducirajo krediti za železnice. Zavzemal se je za dodelitev kreditov, ki so žo zdavnaj bili dovoljeni, a še nikdar uresničeni. — Ostro je kritiziral davčne razmere, zlasti z ozirom na industrijsko krizo v Sloveniji in protestira proti zvišanju neposrednih davkov od 50 na 70 milijonov dinarjev za Slovenijo. Poslanec predlaga, da ostane prvotna svota in da se novi davki ukinejo. Navaja dalje pritožbe nad postopanjem generalne direkcijo ne- posrednih davkov in predlaga znižanje neposrednih davkov za Slovenijo za 50 milijonov dinarjev. — Nadalje govori poslanec V e s e n j a k , ki kritizira, lcako finančni minister uveljavlja proračun za 1. 1923/24, ki bi moral veljati za 1. 1024/25. Dajatve Slovenije upropaščajo gospodarsko slovenski narod. O razmerah v Sloveniji govori govornik še nad 1 uro in zahteva končno odločilno pravico Slovenijo nad dohodki Slovenije. A. KRISTAN V BELGRADU. Belgrad, 18. jan. (Izv.) Danes se je pripeljal v Belgrad bivši minister Anton Kri-s t a n ln ni b'l sprejet od kralja. Nemška ofenziva proti Franciji. Pariz, 18. januarja. (Izv.) Francoski zbornici ,je predložen nov davčni zakon. Pri tej priliki so omenjali govorniki, da bo Francija vztrajala pri svojem odporu proti ofenzivi na frank. P o i n -c a r e je pri tej priliki omenjal, da je vseh finančnih težav Francijo kriva Nemčija. SPLOŠNI ŽELEZNIČARSKI ŠTRAJK V ANGLIJI. London, 18. januarja. (Izv.) Tajnik železničarske zveze Tromlev je izjavil, Ha se prične v nedeljo splošni železničar-ski štrn.jk. MA ZA RS K A PROTI REPARACIJSKIM PLAČILOM. London, 18. jan. (Izv.) Razprave v mavrskem oddelku finančnega odseka Društva narodov so naletele na velike težkoče. Mažarski delegati so izjavili, da je sanacija Mužarske nemogoča, če bi se reparacije do- ločile na 10 milijonov zlatih kron letno, po-vračevalni termin za posojilo pa na 20 namesto na 10 let. OBRAMBNE ZVEZE MED BELGIJO iN ANGLIJO. Brnsejl, 18. jan. (Izv.) V svojem govoru v senatu je Jaspar izrazil upanje, da bo Belgija sklenila z Anglijo obrambno zvezo, kakršna je že podpisana s Francijo. Tako pogodba bi na učinkovit način jamčila za mir. F. K. von Lama: Of?qovor med sovjetsko feije m Iz Rusijo prihaja razveseljiva vest, let se zdi komaj verjetna, pa je vendar resnična. Po posredovanju dosedanjega vodi-telia papeške pomožno akcije v stradajočih rusKih pokrajinah se je med sovjetsko vlado in sv. stolico sklenil dogovor, ki zajam-čuje katoličanom nadaljno uporabo večine njihovih cerkva. Ta uspeh je prvi korak' na boljše in vzbuja nove nade. Omenjeni voditelj ruske pomožne akcije je ameriški jezuit W a 1 s h , ki se je bil najprej udeležil ameriške pomožne akcijo v Rusiji in si ob tej priliki nabral dragocenih izkušenj. Ko je zvedel, da pripravlja veliko pomožno akcijo tudi papež, se mu je takoj ponudil, da razpolaga z njim. Sv. oče je ponudbo rad sprejel in p. Walsh se je vnemo lotil svoje naloge. Organiziral je vedno novo dovažanje živil, skrbel za njih razdelitev na razna središča, se pogajaj * sovjetskimi oblastmi za oprostitev od pristojbin in povsod i dosegel lepe uspehe. Samo v eni točki njegova prizadevanja niso uspela: da bi oblasti izpustile nadškofa Cieplaka, prelata Budkicvvicza in njihove obsojene tovariše. Sioer se pa zdi, da se pogajanja med Vatikanom in Moskvo nadaljujejo. Vsaj »Temps« poroča tako iz Moskve. Tačas se gibljejo pogajanja okolu šolskega vprašanja. Gre po vsej priliki za to, da bi dva milijona katolikov v Rusiji dobili dovoljenje, da smejo ustanoviti in vzdrževati svoje šole, v katerih bi se vršil tudi katoliški verski pouk. Kakor znano, sedanji zakon prepoveduje verski pouk do 18. leta. P. Walsh je služil že tudi Benediktu XVI. kot nosilec posebnega poslanstva prr predsedniku Hardingu. Pokojni papež je tedaj prosil, naj Združene države svoje pomožne akcije v stradajočih ruskih pokrajinah ne ustavijo, ampak jo nadaljujejo. Predsednik Harding je tej papeževi želji rad ugodil. L/C ■ Stavbenik, ki je zidal parlament ob' b; govih Temze, ni nikdar mislil, da bo v Angliji se pojavila poleg starih liberalcev in konservativcev š e t r e t j a stranka. Tako malo jo na to mislil, da za tretjo stranko v parlamentu niti sedežev ni napravil. V angleškem parlamentu sla sedeli stranki zmeraj druga proti drugi, na eni strani vladujoča stranka, ntt drugi pa o p o z i c i j a. Kako sedaj? Drugače ne kaže, kakor da se liberalci vsedejrt k Labour party in tvorijo skupaj z njo blok proti konservativcem, čeprav sta si sicer liberalna in delavska stranka trajno nasprotni. Od volitev sem jo pretekel dober mesec, poln prepira, podtikavanja in napadov. Rezultat je bržkone ta — kakor so že prerokovali —, da bo prevzela v 1 a d o Labour party. Meščanski stranki sta skušali doseči nekak kompromis, a niti Baldvvin niti Asquith nista za to, in bo torej najbrž Macdonald prijel za krmilo. Ljudem, ki so angleških socialistov žo navajeni, se zdi strah meščanskih strank pred Macdonaldom precej komičen. Ugleden londonski časopis je naprimer čestital Angležem, da tako hladnokrvno obhajajo liožično praznike, ko je vendar revolucija žo prod durmi. Morebiti so te nI a miti joče strankarske vesti tudi delni vzrok, da funt pa d a. V začetku 1923 je bil vreden 4.(33 dolarja, v začetku 1921 pa samo Stran 1 Ste?. 16. бе 4.26. Dokaz, da se kapitalisti boje delavske vlade in s tem morda združene delne oddaje premoženja, je tudi ta, da so poslali v zadnjih mesecih milijone in milijone funtov v Ameriko in deloma tudi v Švico. Seveda je to padec funta pospešilo. Del teh funtov je pa že itak v Švici doma in so prišli v Anglijo iz istega vzroka, kakor gredo sedaj nazaj v Švico: iz strahu pred oddajo premoženja. Ljudsko glasovanje v Švici se je z ogromno večino izreklo proti oddaji, in tako gre denar sedaj spet nazaj domov. Pa še malo angleškega pride zraven. Zanimivo je, s kakšno škodoželjnostjo opazujejo Nemci beg angleškega kapitala v tujino. To pa zato, ker so baš Angleži se najbolj spodtikali nad sicer grdo gospodarsko politiko nemških kapitalistov, ki so nalagali svoj denar v tujih devizah in v inozemskih podjetjih. Vsak se pač brani, in kapitalist je kapitalist, pa naj bo Anglež ali Nemec ali kdorkoli. Sicer je pa strah Angležev pred oddajo premoženja tem manj opravičen, ker so tudi liberalci proti oddaji in imajo konservativci in liberalci dve tretjini glasov v parlamentu. Zato so pa tudi odgovorni voditelji delavske stranke povsod izjavili, da čas oddaje še ni prišel in da je treba poprej veliko pripravljalnega in pojasnjevalnega dela. Prav tako je tudi druga zahteva delavske stranke, socijalizacija rudnikov, danes še neizvedlijva. Seveda ima pa vodilni minister še dosti drugega dela. V zunanji politi-k i ni med delavsko stranko in med liberalci skoraj nobene razlike. Obe stranki sta za priznanje sovjetske Rusije, za Zvezo narodov in za svetovno konferenco v svr- lio ureditve reparacijskega vprašanja. V notranji politiki zahtevi delavcev po razširjenem programu delavskih stanovanj liberalci ne bodo nasprotovali; šlo bo samo za potrebna sredstva. Teh bo treba dosti in nobena stranka take finančne odgovornosti ne prevzame rada. Finančne težkoče ovirajo tudi razširjenje društvenih zakonov, zvišanje podpor za brezposelne in droge odredbe proti brezposelnosti. Kljub temu pa mislijo, da bodo vodilni nagibi Macdonaldove politike: zunanja politika, stanovanjsko vprašanje in vprašanje odprave brezposelnosti. Lahka njegova naloga ne bo. Ne sme iti predaleč ne na eno stran, ne na drugo. Kajti če se preveč oddalji od socialističnega programa, bo zadel na odpor tudi v lastnih vrstah. Potem pa delavska stranka kot vladajoča nima še nobene prakse; razmere v Evropi so pa prav sedaj zelo zamotane. Pomagalo ji bo pa dejstvo, da se je ravno v zadnjih mesecih gospodarski položaj Anglije znatno z b o I j -šal, v prvi vrsti v železni in jekleni industriji — število delujočih plivžev je vsak dan večje —, potem pa tudi v ladjedel-stvu, čipkarstvu, platnarstvu in čevljarstvu. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da je najnižja točka prekoračena in da bo šlo polagoma spet navzgor. Predpogoj je seveda miren razvoj notranje in zunanje politike; od tega je odvisno vse gospodarsko življenje Anglije. Če bo mogel Macdona^d gospodarsko bolišanje napraviti stalno, bo na najučinkovitejši način omeiil brezposelnost in utrdil svoje lastno stališče. Kajti od številk urada brezposelnosti ie odvisen padec in obstoj vsakega angleškega vodilnega ministra. Tedenski pregled. Najvažnejši politični dogodek zadnjega časa je bila konferonca malo antante v Belgradu od 10.—12. januarja, ki sta se je od zavezniških držav male antante udeležila češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in romunski zunanji minister Duoa. Razpravljali so o razmerju male antante do velike antante, do sosednjih držav in do Rusije. Udeleženci konference so kazali zelo zadovoljne obraze; glede priznanja sovjetske Rusije se niso zedinili in so zaključili, da naj ima vsaka izmed držav male antante proste roke glede razmerja do Rusije. Glede mednarodnega posojila Mažarski so se popolnoma zedinili. Tudi v svojih naziranjih o odnošajih do Bolgarije in Gr.ške so ugotovili soglasje. Največjo senzacijo na konferenci je pa vzbudila izjava zunanjega ministra dr. Nin-čića, da stoji naša država neposredno pred sporazumom z Italijo v vseh vprašanjih, posebej glede Reke. Pod vladnim vplivom stoječe časopisje je vedelo o tem sporazumu mnogo poročati, kar se je pa izkazalo kot neresnično. Še do danes ni točno znano, v čem da obstoji sporazum, ki pa še ni podpisan. Gotovo je, da je naša vlada privolila v nasprotju z rapallsko pogodbo, da pride Reka pod vrhovno oblast Italije in da za to veliko koncesijo Italiji ni dobila nobene približno enakovredne protikon-cesije. Vojna zveza z Italijo ni sklenjena, pač pa politična zveza, da se zaščiti v mednarodnih pogodbah določeno posestno stanje napram Mažarski, Avstriji in Bolgariji. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je izjavil našemu zunanjemu ministru, da slovenski narod z vsebino sklenjenega sporazuma ne soglaša, in izrazil zahtevo, da mora Italija omogočiti ondotnim Slovencem in Hrvatom svoboden razvoj njihovega šolskega, cerkvenega in društvenega življenja. Na Angleškem pričakujejo bodoči ponde-IJek padec dosedanje konservativne vlade in nastop delavske vlade z Mac Donaldom kot prvim ministrom. V zvezi z mednarodnim po- ložajem je gospodarsko stanje posameznih držav. Največ razburjenja je sedaj v Franciji radi padca franka; francoski frank se je zelo približal liri in francoska vlada razmišljuje in sklepa, kako bi ustavila padanje franka. V naši notranji politiki ni zaznamovati nobene važne izpremembe. Narodna skupščina še ni sklicana, ker se vladi nič ie mudi, dajati odgovora, dokler ne razčisti težav v radikalski stranki. Šest ministrom se majejo ministrski stolčki, ker so nezadovoljneži v radikalnem parlamentarnem klubu s temi ministri nezadovoljni in že cela kopa radikalskih ministrskih kandidatov težko čaka, kdaj pride na vlado. Pašič pa upa, da bo tudi to pot zvozil, ker je parlamentarna opozicija brez Radičevih poslancev preslaba, za radikalske nezadovoljneže ima pa dovolj mazil na razpolago. Slavonija ima svoj dogodek in govori samo o razbojniku Jovi Čarugi, ki je štiri leta ropal in ubijal po Slavoniji in drugod. Orožniki so ga zalotili v spanju v vasi Retkovci. Razbojnik je star šele 27 let in ima 18 zločinov na svoji vesti, med temi sedem umorov. Zadnji čas je živel v Vinkovcih kot »vojni life-rant«. Odpeljali so ga v Osjek z močno eskor-to. Ujeli so tudi več njegovih razbojniških tovarišev, ki so vsi v osjeških zaporih in s katerimi je Čaruga osnoval »Kolo gorskih ptičev«, ki je imelo svoj razbojniški pravilnik, ki ga je sestavil Čaruga. Čaruga je izvrševal svoje zločine v uniformi orožniškega narednika. Na njegovo glavo je bilo razpisanih 30.000, pozneje 50.000 Din. Leta 1919. je bil Čaruga že v mitroviški ječi, pa je pobegnil. Velik požar v Splitu. V nedeljo, dne 13. januarja ponoči je začelo goreti v zgornjih prostorih takoimenovane »stare h'skupije«. Požarni brambi, vojski in meščanom se je posrečilo, da so rešili stolno cerkev sv. Duje, ker je ista s hodnikom zvezana z zgradbo, ki je bila v plamenih. Popolnoma so uničene Leo-| nova tiskarna, Hrvatska knjižarna, Kat. na-! rodna zveza, uredništvo »Jadrana«, skladišče t pohištva Lin in Marakovič, skladišče Ilije Vu- kašiča. Več družin je brez strehe. Škoda znaša okrog 10 milijonov Din. O velikem potresu na Japonskem se poroča, ki ni bil sicer tako strašen kakor v septembru lanskega leta, pa je le napravil mnogo škode in strahu. V Jokohami se je podrlo 600 hiš, večinoma pravkar dograjenih. V bližini Tokija je vozil v trenutku potresa osebni vlak ravno čez most. Most se je sesul in vlak je padel v reko. Tudi v Kolumbiji in Indiji so čutili močne potresne sunke, ki so napravili veliko škode. Preko Pariza je došla vest, da je bil v Moskvi aretiran Trocki, pa se je izkazalo, da vest ni resnična. Sovjetska vlada je odpravila star koledar. Dosedaj običajne božične prireditve zveze komunistične mladine, pri katerih se je smešila vera, so tokrat odpadla na vladno povelje. »Živa cerkev«, ki jo podpira sovjetska vlada, ker se je udinjala sovjetom v agita-cijske svrhe, je sklicala za 10. januarja vseru-sko zborovanje, ki pa se ni vršilo, ker se je priglasilo premalo zastopnikov ruske duhovščine. Politične vesti. + Shodi SLS. V četrtek 17. t. m. ob 11. dopoldne se je pri Sv. Križu (obč. Velika vas « litijskem okraju) vršil velik shod SLS, ki se ga je udeležilo obilo ljudstva, ki je prihitelo na praznik sv. Antona po starem običaju k Sv. Križu. Zastopane so bile občine 3 okr. glavarstev: litijskega, kamniškega in ljubljanskega. Pod predsedstvom župana iz Brezovice (okr. Kamnik) je posl. K r e m ž a r poročal o političnem in gospodarskem položaju. Njegovo poročilo so volivci soglasno in z odobravanjem vzeli na znanje ter izrekli zahvalo in zaunanje poslancem SI S. Na shod je došlo tudi par mož drugih strank, ki so na koncu vsi odobravali delovanje poslancev SLS. Nekdo iz V/.ipolja, ki je hoH shod motiti, se je umaknil in odšel pod pritiskom ogorčenja, ki ga taki plačanci povzročajo med poštenim ljudstvom. — Preteklo nedeljo se je vršil shod SLS v Črnomlju, ki je bil zelo dobro obiskan. Poslanec N e m a n i č je poročal o delu Jugoslovanskega kluba, katehet Jalen pa je pojasnjeval politično, gospodarsko in kulturno stališče SLS. Jugoslovanskemu klubu in poslancem svojega okraja Nemaniču, so zborovalci soglasno izrekli zaupanje. + Boj za ljubljanski mandat. Včerajšnje »jutro« ugotavlja, da je zbor JDS sklenil, da je boj za ljubljanski mandat končan. Zbor je ugotovil, da se »naprednjaki« niso držali pogodbe, zato torej vse določbe tozadevnega pakta padejo v vodo. Iz česar sledi, da obdrži JDS oziroma g. prof. Reisner svoj mandat še nadalje. To so koncem koncev ve eleli že vsi ljudje, ki poznajo demokrate, da ti namreč, »svojega« mandata ne bodo dali iz rok. Na kak način so prišli demokrati do tega, to je postranska stvar, glavno je, da obdrže mandat. Ta ko v privatnem življenju so ljudje včasih rekli, da enostranske pogodbe in enostranski diktati ne veljajo, ampak v politiki — ja, Bauer, das ist was anderes! — Zagrebški nadškof v Belgradu. Te dni se mudi v Belgradu zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da se dogovori z vlado glede ureditve duhovniških plač temeljem konkordatskih določb. — Narodni dar hrvatskemu pisatelju. Prijatelji znanega hrvatskega pisatelja Din-ka Šimunoviča so zbrali 17.000 Din kot narodni dar, ki so ga poklonili Šimunoviču. . — Javni nameščenci. Vabimo Vaa, da pristopite k »Strokovni zvezi javnih nameščencev«. Priporočamo pristop novih članov kolikor mogoče pred L februarjem 1924, ker se priglasijo lahko nameščenci brez ozira na njih starost oziroma njihovih drnžlnaklb članov. Po tem dneva ра ee sprejemajo samo oni, ki niso še prekoračili 50. leto starosti. Podrobna pojasnila in praviluik, so na razpolago v pisarni Stari trg 2-L vsak dan od 16. do 18. uro. Naročite si list »P r a • v i c a«, ki je obvezno glasilo te zveze oz. vseh članov. V nji so objavljeni razglasi, iz katerih člani izvedo v»e pravice in dolžnosti. — Odbor. — Umrl je v Ajdovcu 14. t m. 78 letni g. Jernej G n i d o v e c, oče gospoda Mohorja Gnidovec, bivšega voj. kurata, sedaj župnega upravitelja v senjski škofiji. Ranjki je bil mnogoleten župan ajdovske občine. Umrl je naglo-ma, kar je letos pri nas že drugi slučaj. Naj v miru počiva 1 — Preselitev državne protezne delavnico. Vodstvo državne protezne delavnice v Ljubljani naznanja, da se v prihodnjih dneh preseli iz svojih sedanjih prostorov, Aškerčeva ulica, nasproti srednje tehnične šole, v nove prostore v šentpeterski vojašnici. Vsled prese-itve zastane najbrž do začetka februarja L L izdelovanje protez, ker se bo \ ršila demontaža in montaža strojev. Čevljarski bandažni in lesni oddelek bodo lahko navzlic preselitvi izvrševali svoja dela. Zato prosimo vse interesen-te-invalide, da potrpijo ;n da naj se v bodoče obračajo radi protez, proteznih in ortopedičnih pripomočkov na državno protezno delavnico v šentpeterski vojašnici. — Vodstvo. — Smrtna kosa. Dne 15. januarja smo pokopali pri sv. Duhu vrlega moža Jakoba Go-lobiča iz Štrekljevca pri Semiču. Bil je zares zgleden mož v vsakem oziru: Dobr ga srca, ljudontil do vsakogar, kar priča dejstvo, da so ga hodili kropit kar trumoma iz sosednjih vasi in mnogobrojno število ga je spremljalo k večnemu počitku; bil je naravnost zgleden družinski oče, goreč pristaš SLS in kar je najsvetlejše krasilo njegov značaj, bil je vedno iz dna duše prepričan ud sv. Cerkve. Ze 75 let star mož se je vsako nedeljo v najbolj ledenem mrazu, ko se je mladina stiskala h peči, napotil h tričetrt ure oddaljeni fari k jutranji sv. maši. To ga je tudi pokopalo: stresla ga je zima in v par dneh je skrbno pripravljen za zadnjo pot mirno zaspal v Gospodu. Svetila mu večna luči — V Kamniku se je poročil g. Matej Štele z g. Marijo Homar, posestnico in mlinarico na Perovem. — Redki severni gostje so pred nekaj dne- vi obiskali Dovje. Opazili smo namreč kakih deset ptičev pegamov (Seidenschwanz, Bom-bycilla garrula). Pegam je manjši od kosa, pa bolj zajetnega trupla, ima prav lepo barvano perje, glavo mu krasi perjanica. Kakor trdi Erjavec, je domovina te lepe ptice Švedska, Norveška in Rusija. Le huda zima jo prepodi proti jugu. — Na osnovni šoli v Št. Vidu pri Stični je bilo za Božič obdarovanih 70 učencev in učenk s čevlji, perilom in različnimi drugimi darovi. Podpisano šol. vodstvo izreka tem potem veem p. n. dobrotnikom prav prisrčno zahvalo; še posebno pa trgovinam: V. Ausec, T. Gantar, T. Klemenčič, A. Krašovec, Fr. Krašovec, Joe. Lavrič, A. Roječ in Fr. Šef man; dalje gospem C. Eiseltovi, A. Kosovi, M. Polonovi in M. Zor-čevi; dalje gdč.: Kosovi, Fr. Zorčevi in O. Zaj-čevi; dalje gg. Jenku, ravnat. Jos. Mande-lju, tovar. K. Pollaku ml., veleč. gg. duhovnikom in vsem gg. in gdč., ki so pomagali okrasiti sobo in božično drevo. Šol. vod. v Št Vidu pri Stični, dne 15. jan. 1924. J. E. Po-lak, š. v. — Stavbena delavnost v Osjekn. Tokom 1. 1923. so v Osjeku zgradili 158 novih stavb, v katerih so se stranke že naselile. — Hrvatski Rdeči križ. Za Hrvatsko, i Slavonijo in Medjimurjo se snuje društvo Rdečega križa. Akcijo vodi vseučiliški pro- LISTEK. Edmund About: 10 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. (Dalje.) IV. Hadži Stavros. Dimitrij se je vrnil v Atene; menih je odšel k svojim čebelam; naši novi gospodarji pa so nas naravnali na stezo, ki je vodila v taborišče njihovega kralja. Gospa Simons je hotela dokazati svojo neodvisnost in ni hotela prestavljati ene noge pred drugo. Tolovaji so ji grozili, da jo poneso na svojih rokah; izjavila je, da se ne pusti nositi. Toda njena hči se je dotaknila bolj nežnih čuvstev; obudila ji je upanje, da bo našla pogrnjeno mizo in bo zajtrkovala s Iladži Stavrosom. Marijana sama je bila bolj presenečena kot prestrašena. Roparji, ki so nas vjeli, so bili v gotovem oziru docela uljudni; nikogar niso preiskali in se niso dotaknili svojih ujetnikov. Mesto, da bi nas oplenili, so nas prosili, naj se ople-tumo sami; niso opazili, da sta nosili obe dnmi uhane in niti tega jim niso ukazali, da slečejo svoje rokavice. Bili smo toraj daleč proč od onih cestnih postopačev v v Španiji ali Italiji, ki odsekajo prst radi zlatega prstana in odtrgajo uho, da dobe biser ali diamant. Vsa nesreča, kateri smo bili izpostavljeni, je obstojala v tem, da plačamo odkupnino; pa še je obstojala možnost, da nas izpuste zastonj. Kdo bi se tudi mogel predstavljati, da nas bo imel Hadži Stavros brez kazni ujete v razdalji pet milj od glavnega mesta, dvora, grške armade, enega bataljona Nj. Veličanstva britanskega in ene angleške posadke? Tako je razmišljal-. Marijana. Jaz pa sem nehote mislil na ubogi deklici iz Mistre in njihovo povest in polastila se me je žalost. Bal sem se, da ne bi gospa Simons v svojem patri-jotskem navdušenju izpostavila evoje hčere kaki veliki nevarnosti in sklenil sem, da ji razjasnim položaj prej ko mogoče. Stopali smo po ozki stezi drug za drugim in naši grozni potni tovariši so nas ločili drug od drugega. Pot se mi je zdela brezkončna in več kot desetkrat sem vprašal, če še nismo na cilju. Pokrajina je bila grozna; na goli skali je komaj životaril nizek hrastov grmiček ali šop bodečega timijana, ki nas je zbadal v noge. Zmagoviti tolovaji niso kazali svojega veselja in njihov pohod jo bil p>odoben mrtvaškemu sprevodu. Tiho so kadili svoje kot prst debele cigarete. Nihče ni govoril s svo.itn sosedom: en sam je od časa do časa pel enakomerno neke vrste nosljajočo pesem. Ta narod ie žalosten kot razvalina. Okoli enajste ure nam je divje lajanje oznanjalo bližino taborišča. Deset ali dvanajst psov, ki so bili veliki kot teleta in kosmati kot ovce, se je gnetlo proti nam in nam kazalo vse svoje zobe. Naši varuhi so jih sprejeli s kamenjem in po četrturnih sovražnostih so sklenili mir. Ta negosto-ljubna bitja so bila prednja straža kralja gora. Oni so ovohali orožništvo že zdaleč, kot ovoha tihotapski pes carinike. Toda to še hi bilo vse in njihova gorečnost je bila tako velika, da so požrli od časa do časa tudi kakega neoboroženega ovčarja, potnika, ki je zašel ali celo Hadži Stavrosovega tovariša. Kralj jih je hranil, kot so nekdanji sultani vzdrževali svoje janičarje v večnem strahu, da požro tudi njega. Kraljevo taborišče je bila razsežna planota, ki je imela približno sedem ali osemsto metrov površine. Zaman sem iskal na nji šotorov naših zmagovalcev. Tolovaji niso bili mehkužni in 30. aprila so spali pod milim nebom. Nisem opazil niti nakopičenega plena, niti razprostrtih zakladov, sploh ničesar, kar hi pričakovali v glavnem stanu roparske tolpo. Hadži Stavros je sproti prodal svoj plen; vsak tolovaj je dobil svoje plačilo v denarju in ga uporabil jx) svoji volji. Nekateri so ga naložili v trgovino, drugi so kupili hipoteke na atenske hiše, tretji so nakupili posestva v svoji vasi; nihče ni zapravil dobičke od ropa. Naš prihod ie zmotil kakih petindvajset ali trideset mož pri njih zajutrku; prihiteli so k nam s kruhom in sirom v roki. Poglavar je hranil svoje vojake: vsaki dan jim je razdelil en delež kruha, olja, vina, sira, ka-vijarja, paprike, oliv in mesa, kadar je to dovoljevala vera. Sladkosnedeži, ki so hoteli jesti murve ali druge rastline, so si lahko natrgali teh sladkarij v gorah. Roparji, kot vsi nižji sloji ljudstva, so le redkokdaj nažgali ogenj za svoj obed; jedli so mrzlo meso in posušeno zelenjavo. Opazil sem, da so se vsi, ki so se drenjali okoli nas, vestno postili. Bili smo na predvečer Vnebohoda in ti pošteni ljudje, katerih vsak je imel najmanj enega človeka na vesti, bi se za nič ne bili hoteli obtežiti svojega želodca s kurjim bedrem. Zdel se jim je le neznaten greh, ustaviti dve Angležinji s svojimi puškami. Gospa Simons je grešila veliko bolj, ker je jedla jagnjetino v sredo pred Vnebo-hodom. Možje naše ekskorte so radevolje za« dostili radovednosti svojih tovarišev. Ob-suli so jih z vprašanji in odgovarjali so na vse. Razprostrli so plen, ki so ga dobili in moja srebrna ura je še enkrat žela uspeh, ki je ščegetal moje samoljubje. Marijanina zlata urica ni bila niti jx>1 toliko opažena. , Pri tem prvem srečanju je vzbudila občo j pozornost moja ura in odsev tega občudovanja je padel tudi name. V očeh teh pri-prostih ljudi ni mogel biti posestnik tako i dratrocene stvari nič mani kot milord. SLOVENEC, dne 19. januarja 1924. se je Žagar PobljaS Anton pri dela na kroini žagi težko obreza! po levi roki. Oddan je bil v mariborsko bolnico. — V kemični tovarni v Šoštanju se je ključ, vajenec Zaje Ivan pri padcu potolkel na levi strani glave. — V tovarni usnja Franc Woschnagg in sinovi v Šoštanju se je delavec SkoruSek Kari z električnim tokom pri vzpenjačl opekel na desni roki. — Holzmann Miško, delavec v opekarni O. Tonnies v Kosezah ,se je vračal zvečer proti domu. Vsled padca na zmrzlih tleh, so mu je razbila steklenica, vsled česar se je močno obrezal na desni roki. — V tovarni usnja »Indus« v Kranju so delavca Bajželja Jožefa zagrabili valjarji stroja za val-čenje kož in mu zmečkali prste na levi roki. — V tovarni usnja »Petovia« na Bregu pri Ptuju se jo čevljarski pomočnik Člšek Martin z nožem nevarno urezal v desuo roko. — Pri zgradbi železnice v Ormožu jo delavca Vrbnjnka Štefana udaril železen drog in mu zadal nevarno rano na glavi in desni rami. — Ravuo na isti način je zadobil delavec Horvat Pavel rano na glavi. — Pri Potočniku Francu, usnjarju v Ptuju, se je vajenec Kosenburger Rudolf močno udaril pri padcu na levo nogo. — V revir-nem gozdarstvu uprave posestev ljubljanske Škofije v Marijengradu si je drvar Slapnik Franc, v gozdu pri spravljanju lesa zmečkal levo roko. — Bizjak Franc, vajenec pri Demšarju Josipu, usnjar-na v ČeSnJIci pri Železnikih, si je pri popravljanju stroja za drobljenje čresla zmečkal levo roko. — V tkalnici Doctor in drug v Mariboru jo delavca Loschniga Josipa zagrabil valj stroja za snaženje in mu zmečkal desno roko. Oddan je bil v bolnico. — V tovarni upognjenega pohištva Remcc Co. na Duplici si je pomočnik Bokalič Franc pri stroju za oblanje zmečkal prste leve roke. — Verliovnik Matilda, dekla pri Janku Medvedu v Kamniku, se je pri vlečenju vode iz vodnjaka potolkla na glavi. — Wochel Andrej, delavec pri P'echa Josipu v Mariboru si je pri padcu zlomil levo roko v zapestju. Oddali so ga v bolnico. fee, • š Slovonjgraški ccnilni okraj (davčni okraji: Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj, Prevalje) voli skupno slovensko listo, ki se glasi: Dva člana: Ivan Vrhnjak, posestnik v Pamečah in Ivan itojnik, trgovec v Slovenj-gradcu; dva namestnika: Miha Kumprej, posestnik v Št. Danijelu na Koroškem in Luka Držočnik, župan v Arlici! — Edino ta kandidatna lista je pravilna. Ne dajte se begati od drugih knndidatnih list, ki vam jih pošiljajo demokratje. š Nova javna knjižnica v mariborski okolici. V Rad vanju pri Mariboru, tej do nedavnega časa tako trdni nemčurski postojanki, vedno bolj prevladuje slovenski živelj. V preteklem mesecu se je ustanovila javna ljudska knjižnica z lepim številom najboljših slovenskih leposlovnih knjig, po katerih rndvanjsko prebivalstvo pridno sega. Baš knjižnica bo veliko pripomogla, da bo dobilo Radvanje popolnoma slovenski značaj. š Sodišču izročen zločincc. V zapore okr. sodišča v Mariboru je bil te dni izročen Jakob Pernek, iz Janževega vrha pri Ptuju, ki je na Štefanovo umoril kmečkega sina iz iste vasi Franca Rojea Oba sta se vračala iz nekega vi-notoča, kjer je Roje vinjen gostom grozil z nožem. Med potjo ga je pa Pernek napadel tei mu zadal 18 smrtnih ran z nožem. š Samouinor ali nesreča? 17. januarja so našli v sirotišnici v Mariboru 57 leino postrež-nico proti tuberkulozne lige, Evgenijo Kranjec mrtvo v njeni sobi. Soba je bila polna svetilnega plina, ki je uhajal Iz odprte cevi ter zastrupil na postelji spečo postrežnico. Dosedaj se še ni dognalo, ali gre za nesrečo ali za samoumor. š Umobolna begunka Ana Jazbinšek, 21 Ipt stara, rojena v Carigradu, pristojna po možu v Presečno pri Brežicah, je pobegnila od svojega moža v Turnem, obč. Slivnica pri Celju. Žena je male močne postave, temnorjavo oblečena in jc precej umobolna. Denisi. ŽELEZNIČARJU Časi se spreminjajo in za nas žolezničarjo so se že pošteno spreobrnili. Lačni, bosi in raztrgani smo. Obljubljeni predujmi so zmanj-Sani, kdaj jih dobimo, ne vemo. Na račun naših predujmov, kakor sploh na račun železničarjev so trgovci poskočili s cenami in tako stojimo tu najbednejši med reveži. In namesto, da bi se vsi železničarji strnili v eno močno organizacijo, in če pod nobenim pogojem res ni mogoče z eno, pa naj bi se vsaj posamezne organizacije v raznih zadevah združile. Tako pa se trgajo organizacije in železničarji v kategorijske skupine in društva, katerih uspeh gotovo ne 1 o tak, kot bi ga imele močne velike organizacije. Prometni uradniki so si ustanovili svoje »Udruženje prometnikov«, strojevodje imajo svoje društvo, katero vodi znani strojevodja Dežnian in sedaj sestavlja pravila še vlakosprenmo osobje za svoje bodoče > Društvo vlalvospreinnega osobja. Poslednja dva društva sta se ločila od velikih organizacij in se osamosvojila le v namenu, da pridejo s tem pri razvrščavanju v uradniški III. status. Ali mislite, tovariši, da so v Belgradu tako neumni, da vas res vse potisnejo v uradniško kategorijo? Čemu je tu novi zakon, ki natančno določa predizobrazbo za to kategorijo. Vsem gre le za čast, samo da bodo potem malo pritiskali. Človek obrača — Bog bo pa obrnil. — Ostanejo torej progovno osobje, postajno osobje, skladiščni delavci in pisarniško osobje. Ali ti niso ljudje? Zato spreglejte vendar enkrat železničarji in ne dajte se voditi za nos od ljudi, ki gledajo le nase, vas pa puste le v vednem pričakovanju na boljše čase. Organizirajte se vsi do zadnjega v naši > Prometni zvezi«, ki edino zasleduje dobrobit železničarjev. Bodite uverjeni, da lepši časi za nas železničarje morajo priti prej ali slej in prišli bodo ftmalu, če bomo složni v močni organizaciji. Vsem tistim pa, ki udrihajo po Prometni zvezi m jo skušajo ubiti, obenem pa hodijo okrog poslancev SLS prosjačit intervencij pa povemo, da tako početje ni moralno! Na eni strani hodite okrog poslancev, na drugi strani pa pobijate organizacijo, ki je tem poslancem poverila zaščito svojih interesov, to ni lepo in ne moško! Prometna zveza že itak sama skrbi, c!a so poslanci obveščeni o potrebah železničarjev. Zato spreglejte tovariši in vpišite se vsi do zadnjega v > Prometno zevezo«, ker le ta vam more kaj pomagati do boljšega koščka kruha. — Železničar. RUSKA INDUSTRIJA V LETU 1923. Produkcijske številke ruske industrije v gospodarskem letu 1922-23, ki se je začelo 1. oktobra 1922 in končalo 1. oktobra 1923 kažejo na ozdravljanje ruske industrije. Napram gospodarskem letu 1921-22 je produkcija v vseh strokah znatno napredovala, tako pri železarstvu za 76—86 odstotkov, ravnotako tudi v tekstilni, kjer se je produkcija povečala za 40—74 odstolkov. Statistika produkcije kaže torej na napredek, ki pa še ne dosega predvojne višine. Tako se je n. pr. nakopalo samo 37 odstotkov predvojne množine premoga. V sledečem naj podamo procenlualno razmerje produkcije v letu 1922-23 napram letu 1923: premog 37, nafta 55, jeklo 19, elektrotehnični produkti 61, bombažni izdelki 27, laneni izdelki 84, kemični proizvodi 45, kagaloše 51, platina 19, steklarski izdelki 34, vžigalice 33, sladkor 22, papir 43 odstolkov itd. V splošnem se ceni nazadovanje ruske industrije na polovico predvojne kapacitete. Bolj počasi se dviga težka, železna industrija. Njena produkcija je sedaj samo 38 odstotkov predvojne. V nacionalizirani (t. j. podržavljeni) industriji narašča zopet število delavstva, od 598 tisoč v letu 1921 je narastlo število na 604.000 v letu 1922 in je lani znašalo že 763.000. Stev. 18. feeor dr. Silović, predsednik Narodne Za-Itlte. — Hajduk. Veliko županstvo Bažke oblasti v Cačaku je proglasilo radi raznih vlomov, tatvin in ropov v smislu čleua 10. zakona o javni varnosti, Risima Vučlčevlča za hajduka. Dotičul, ki ga aretira ali ubije, dobi 2000 kron nagrade. — Zvišanje pristojbin za šifrirane brzojavke. S 1. januarjem t. 1. so se zvišale pristojbine za uporabljanje tajnopisa v privatnih brzojavkah od 500 Din na 1200 Din. i— Pozor lovci! V pondeljek, 21. t. m. ee vrši v Ljubljani tradieionelni sejm ltožu-hovine, znau pod imenom »Ljubljanska borza«. Vrši se v prostorih spedicijske tvrdke Balkan ua Dunajski cesti. Cene lisic, kun, vider itd. so seveda odvisne ne le od kakovosti blaga, ampak tudi od števila kupcev. V Nemčiji se plačujejo sledeče cene: kuna zlatica 19 dolarjev ali približno 1.600 Din; kuna belica 16 dolarjev ali približno 1.350 dinarjev; lisica 8 dolarjev ali približno 6S0 dinarjev; dihur 3 dolarje-ali'približno 250 dinarjev; jazbec 2 dolarja ali približno 170 dinarjev; vidra 23 dolarjev ali približno 1.870 dinarjev; zajec 20 centov ali približno 17 dinarjev; podlasica 40 centov ali približno 34 dinarjev. Te cene so seveda le približne, zakaj za posebno lepe kože se dosežejo še višje cene. Upajmo, da tudi, ljubljanska borza ne bo preveč odirala naših lovcev. — Nemška pomoč bratom v Nemčiji. Poleg splošne nemške pomožne akcijo za stradajoče v Nemčiji je novosadski »D. Volksblatt« uvedel še posebno zbirko za nemško deco. Ta zbirka je do danes narastla na okroglo 100.000 Din. Razne tatvine. Okrog 45 let star potepuh Anton Bolte iz Vranskega je ukradel svojemu bratu Francetu Bolte v Klančišah pravo suknjetio obleko, vredno 4000 kron in je neznano kam pobegnil. — Neki bivši delavec v papirnici na Slapu pri Tržiču je ukradel svojemu sodelavcu Josipu 'lihelčiču iz raklenjenega kovčka sivo, skoraj novo obleko, par čevljev, klobuk in 400 kron denarja. Mihelčič je zalotil tatu pri Sv. Katarini. Vzel mu je obleko, ostale ukradene stvari pa je tat odnesel preko meje na Koroško. — Pri gostilničarju Nikoli Hraniloviču » Metliki se je zglasil neki tujec, ki se je podpisat v knjigo za tujce M. Jovič, trg. potnik iz Zagreba, doma iz Reke. Mož je tam prenočil in za'rano odšel. Ko je prišla hišna v sobo, je pogrešila skoraj novo rjuho, rjav namizni prt in ključ od sobe. — V Tr-iiču je bilo vlomljeno v stanovanje krojaškega mojstra Antona Jakšeta in pokradeno: Črne, še ne popolnoma izdelane hlače, 3 konteninaste rjulie in par čevljev iz boksa v skupni vrednosti okrog 8000 kron. Tatvino 6ta izvršila dva ruska begunca. — V Mariboru je bilo ukradeno gostilničarju Alojziju Brdju kolo znamke »Diirkopp«, vredno 10.000 kron. — Na Slomškovem trgu v Mariboru je bilo ukradeno Viljemu Plačeku kolo znamke »Styria« štev. 8383, vredno 8000 kron. — L'čno spričevalo je bilo ukradeno sodarske-mu pomočniku Štefanu Cestarju iz Lovarčana med vožnjo iz Ptuja v Ljubljano. — Razne nesrečo. Pri stavbni družbi d. d. v Ljubljani je delavec Cankar Ladislav padel na stavbi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in se tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico. — Burja Jožef, tesač pri lesni tvrdki Cerar Anton v Kamniku se je usekal na levo roko in na desno koleno. — Pri tesarju Jurgaliču Francu v Grobljah se je tesar Barbič Franc usekal na levo golen. — Pri Baroviču Alfredu, kovaču v Sevnici, ee je pomočnik Barovič Vilko pri kovanju ranil v desno roko. — Matičič Karol, tesač pri Matičiču Antonu v Slov. Bistrici se je pri tesanju usekal v desno nogo. — Končan Franjo, delavec pri družbi »Apne-nik« v Celju, si je pri premikanju sodov zmečkal prste ne levi rokL — Mak Anton, tesar pri Ku-kovcu Vinkotu ria Savi pri Celju je padel na neki ploh in si poškodoval desna rebra. — V tvornioi za duSik d. d. v Rušah je delavcu Koscu Marku padel kos karbida na desno nogo, ter mu zmečkal prste. — V tovarni vžigalic in kemikalij v Rušah Radovednost tolovajev je bila nenasitna toda ne nadležna. Niti mislili niso na to, da bi ravnali z nami kot s premaganci. Vedeli so, da smo v njili rokah in da nas bodo prej ali slej zamenjali za gotovo število zlatih denarcev; toda ni jim padlo v glavo, da bi nas med tem časom zasmehovali ali za-sramovali. Čut dostojnosti, ta neumrljivi dar Grkov, jim je kazal v nas predstavnike tujega in v gotovih ozirih nadvladujočega plemena. Zmagovito divjaštvo je nehote spoštovalo premagano civilizacijo. Mnogi izmed njih so danes prvič videli evropsko suknjo. Sukali so se okoli nas kot nekdaj prebivalci novega sveta okoli Španjolcev Krištofa Kolumba. Bojazljivo so otipavali blago mojega plašča, da bi vedeli, iz kakšne niti je tkano. Radi bi mi slekli vso obleko, da bi jo natančno preiskali. Mogoče bi bili tudi zadovoljni, če bi me bili lahko razkosali na dva ali tri dele, da bi proučevali sestav milorda; toda prepričan sem, da bi se bili prej opravičili in me prosili oproščen ja radi velike predrznosti. Gospa Simons jo kmalu izgubila potrpežljivost. Ni ji bilo všeč, da jo tako natančno preiskujejo ti požeruhi sira, ki njej niso ničesar ponudili. Ni vsakdo ustvarjen za to, da iVra drugim komedijo. Vloga žjvn izred-nosti ni prijala dobri ženski, čeprav bi jo bila lahko izvrstno igrala v vsaki deželi zemeljske oble. Mari jana pa je skoro omago-vala vsled utrujenosti. Šest ur jahanja in hoje, lakota, presenečenje in strah so za- j pustili svoje vtise na tej nežni stvarici. Predstavljajte si mlado gospodično, ki je bila vzgojena v vati, navajena salonskih . preprog ali mehke travice v parku. Njeni i čeveljčki so bili že raztrgani in grmičevje je razcefralo njeno obleko. Zvečer jo pila čaj na angleškem poslaništvu in pri tem listala krasne albume g. Wyse; brez prehoda je bila prestavljena v pusto pokrajino, v sredo divje čete. In niti te tolažbe ni imela, da bi si mogla reči: »Vse to je sen,« kajti i ni ležala, ne sedela, temveč morala je stati v veliko žalost njenih majhnih nog. Nova četa je prišla, ki je napravila naš položaj nevzdržljiv. To niso bili tolovaji; bilo je vse kaj hujšega. Grki nosijo s seboj celo menežarijo malih, živahnih, sitnih živalic, ki jim delajo družbo podnevi in ponoči, jim ne dajo miru v spanju in s svojimi skoki in ugrizi pospešujejo gibanje dulia in obtok krvi. Tolovajske uši, od katerih vam lahko pokažem nekaj vzorcev v svoji etnomologijski zbirki, so bolj močne, bolj trdne in bolj živahne kot meščanske; sveži zrak ima take zdravo lastnosti. Toda prepozno sem zaznal, da niso bile zadovoljne s svojo usodo in da so se bolje počutile na mehki koži mladega Nemca kot na ustrojenem usnju svojih gospodarjev. Celo oboroženo prešel je vanjo se je naperilo na moje uboge noge. Sprva me jc močno srbelo okoli las; to je bila napoved vojske. Čez ! dve minuti se je cela divizija prednje stra-| že vrgla na moja desna meča. Živahno sem posegel tja z roko. Toda ta obrat jim je dal ! priložnost, da se je vsa sovražna četa vrgla c s povečano močjo na mojo levo stran in zavzela svoje postojanke na vrhu kolena. Bil sem obkoljen in vsak upor je postal brezuspešen. Če bi bil sam v kakem zapuščenem kotu, bi se bil morda kolikortoliko uspešno boril proti njim: Toda lepa Marijana je stala rdeča kot češnja pred menoj i in najbrže jo je mučil isti sovražnik kot mene. Nisem se upal pritožiti, ne braniti se; junaško sem požiral svoje bolečino in še pogledati si nisem upal gospodične Simons; in trpel sem zanjo mučeništvo, za katero mi gotovo ne bo nikdar hvaležna. Končno sem zgubil potrpežljivost in odločil sem se, da se z begom rešim nadaljnega vpada; zahteval sem, da mo peljejo pred kralja. Ta beseda je spomnila naše vodnike njihovih dolžnosti. Vprašali so, kje je Iladži Stavros. Odgovorili so jim, da doluje v svoji pisarni. »Končno se bom vendar lahko vsedla v naslonjač,« je rekla gospa Simons. Vzela je mojo roko, ponudila svojo hčerki in šla z negotovim korakom v smeri, kamor nas je vodila množica. Pisarna ni bla oddaljena od taborišča in bili smo tam V pct!N minutah. (Dalje sledi.) Sfran 3. Iz teh podatkov Je razvidno, da so že tu znaki ozdravitve, vse še ne funkcionira dobro. Materialna baza se obnavlja. Živčevje je še vedno pretreseno, ali se vseeno popravlja. Tudi pri zunanji trgovini se opaža dejstvo, da je prenehal uvoz živil, pač pa da se je povečal uvoz produkcijskih sredstev, poljedelskih strojev itd. Tako v uvozu sedaj prevladujejo stroji, ki obsegajo tričetrline vrednosti uvoza. Nova ekonomska politika je kakor razvidno dosegla svoj cilj. Delavstvo se je vrnilo zopet v tovarne, ki so začele zopet obratovati in si dobavile namesto starega, obrabljenega mate-rijala nov materijal, na podlagi katerega je njen razvoj bolje zasiguran. TRGOVINA S SUROVIMI KOZAMI. V dneh 15. in 16. januarja t. L se je vršila v prostorih Zomaljskega Saveza Indu-strijalaca v Zagrebu pod predsedstvom gen. direktorja Žige Stern-a konferenca predstavnikov usnjarske industrije iz Slovenije in iz Hrvatske. Iz Slovenijo so prisostvovali konferenci z načelnikom Odseka velike usnjarske industrije Zveze Imlustrijcev g. .Tean B. Pollakom na čolu predstavniki tvrdk: Carl Pollak, Ljubljana, Franc VVosch-nngg ln sinovi, Šoštanj, »Petovia« d. d. Breg pri Ptuju, Viljem Freund, Maribor, L Laurich, Konjice ln Aleks Podvinec, Radeče. Zvezo industrijeev je zastopal g. dr. A. GoMa. Konference so se udeležili tudi zastopniki trgovcev s surovimi kožamL Predmet razpravo je bila ustanovitev posebnih uzanc za trgovino s surovimi govejimi kožami, v svrbo, da se ta trgovina na domačih tržiščih končno normalizira ter privede na zdrave podlage. Po vsestranski in Izčrpni razpravi se je sporazumno z zastopniki trgovcev sklenilo, da se s 1. mar« o o m 1024 uveljavijo naslednje uzance: 1. Tvorničarji usnja prevzamejo oDalma-tincu« v Sodni ulici sla prišla dva prijatelja: Alojzij Plešič in Franc Zupan, doma iz Loke. Ko se je Plešič za nekaj časa odstranil od mize, mu je ukradel njegov tovariš iz suknje bankovec za 100 Din. Ko je pri plačevanju Plešič opazil tatvino, je takoj obdolžil svojega prijatelja. Ta je prvotno tajil, ko so pa napravili preiskavo, so našli ukraden bankovec skrit pod njegovim sedežem pod mizno ploščo. Zupana so aretirali. lj Staro železo. Od 9,—10. januarja je bilo ukradeno iz skladiščne kleti Zadružne zveze v Ljubljani okrog 40 kg starega železa. Kot storilca so osumili delavca Josipa Godca, doma iz Vidma. Po aretaciji je Godec tatvino priznal in povedal, da je prodal blago pri starinarici Panholzerjevi, kjer so tudi ukradeno blago našli in zaplenili. lj Posledica Silvestrovega večera. Cecilija Prepeluhova, hčerka mesarice Prepeluhove, je ovadila policiji, da sta udrla na Novo leto zjutraj, ko je ona še bila v postelji, dva neznana moška v njeno stanovanje. Eden izmed njih ji je nastavil na prsa samokres — ki pa ni bil samokres, marveč takozvana »Sckreckpietole-c — in je zahteval od nje, da mu pove, kje je njen brat Prepeluh. Ko je Prepeluhova odgovorila, da ima pač brata, ki pa služi pri dra-goncih, odnosno, če je doma, je v mestni baraki pri klavnici, sta pregledala celo stanovanje. Ker nista dobila Prepeluha, sta šla v mestno barako, kjer sta izsilila na podoben način vstop v stanovanje Alme Marinčeve. Ko jima je tudi ta odgovorila, da Prepeluha ni doma, ji je nastavil eden nasilnežev na prsa samokres in ji rekel: >Jaz sem policijski detektiv in moram Prepeluha aretirati, ker je udaril mojega Kralj na BetajnovL* Začetek ob pol 8-, cene običajna Društvo hišnih posestnikov u Jesenice tn Koroško Belo in okolico ima redni občni zbor v nedeljo dne 20. januarja ob 8. popoldne pri Tancarju na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Bazen tega bo poročal predsednik Frelih iz Ljubljane o stanovanjskem vprašanju, o davčnih razmerah, zakonu o taksah, kuluku in drugih važnih zadevah. Hišni posestniki se vabijo, da se ▼ lastnem interesu lega občnega zbora v velikem Številu udeleže. Češki obec. Tuto sobotu večer o 7 Ji bod. vf-borovž schAze, a o 8'/s bod. echilzka členstva a rozdavan! v^ročnich zprAv. V nndSLi odpoledne di-vadlo loutkovA: Kašpirek dvornim lč.kafem. V sobotu dne 26. ledna večer valnfi hromada v Mr. dome. Opozarjamo na današnji oglas Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt glede razprodaje izdelkov. Mojstre ključavničarske in strojne stroke opozarjamo, da je v Istri več dečkov od 14.—16. leta, ki bi se radi izučili v našem slovenskem središču in obenem dobro pripravili za poznejše prosvetno delo v društvih. Glej zadevni oglas. Tarifa za priobčevanie notic. Erako drugim dnevnikom tudi naš list objavlja reklamna društvena in druga naznanila le proti primerni odškodnini Objave zaračunavamo takole: 1. Društvene prireditve, občne zbore, seje, sestanke itd. brez dehodkov za društvo, do SO besed — 3 Din, vsaka nadaljna beseda 50 par več. 2. Prireditve z dohodkom in koncerti vsaka beseda po 50 par. 3. Vesti malih gospodarskih organizacij vsaka beseda po 1 Din. 4. Poslana, izjave in trgovska naznanila, vsak., beseda po 2 Din. 5. Objave bank, veletrgovine in vele-industrije, vsaka beseda po 5 Din. Izjem ne moremo delati nobenih. Objav brez istočasno nakazanega odpadlega zneska (v znamkah) ne bomo pri-občevali. Izvzete so le večje objave, za katere pošlje uprava račun po objavi. Socialni vestnlk. DOLOČBE AMERIŠKIH POSTAV O KONTRAKTNIH DELAVCIH. Jugoslovanski izseljeniški komisarljat v Zagrebu naznauja.: Že od L 1885. so dose-ljeniški zakoni Zedinjenlb držav zabranje-vali dostop t. zv. kontraktnlm delavcem, t. j delavcem, ki so bili že v starem kraju najeti za. delo. Vzrok temu zakonu je bil ta, ker so ameriški delodajalci potom svojih agentov najemali delavce v Evropi ter jih potem odpravljali v Zedinjene države, pri čemer eo izrabljali nevednost tujcev glede ameriških razmer. Delodajalec se je obvezaL da bo takim najetim delavcem plačal prevoz pod pogojem, da bo neko dobo delaj pri njem za najnižjo plačo. Tako postopanje delodajalcev je povzročalo, da so padale plače ameriških delavcev, ki eo bili zaposleni v Istem delu, a obenem je pogubno vplivalo tudi na ameriški trg. Vsled mamljivih obetov delodajalcev so prihajale v Združene države cele trume delavoev, ki eo sprejemali delo za vsako ceno. Da temu napravi kone«\ je kongres Združenih držav sklenil poseben zakon o kontraktnih delavcih (contract la-bor Law). Ta zakon označuje kot kontraktne delavce (v naprej najete delavce) vse tiste tujce, ki prihajajo v Združene države na nagovor, ponudbo ali obljubo dela, bodisi da je bila ponudba resnična ali lažnjlva, vse tiste, ki imajo sklenjeno tzrečno aH prikrito pogodbo za kakoršnokoli delo, kakor tndJ tiste delavce, ki prihajajo v Zedinjene države vsled oglasov za delo, ki so se objavili ali razpečali v inozemstvu. Navedeni zakon za-branjnje vsako ponudbo dela, ako se more sprejem od strani doseljencev smatrati kot pogodba. Zabranjuje se vsako obetanje, da bo doseljenec v Z. D; A. dobil zaslužek. Ako torej koga kak prijatelj nagovarja, da naj pride v Združene države, češ da mu je njegov predstojnik, starešina ali gospodar obetal. da bo sprejel v delo tudi njega, se lahko zgodi, da takemu doseljencu oblasti pri New-уогкп zabranijo vstop in ga vrnejo nazaj. Iz tega se vidi, da. je zakon o kontraktnih delavcih jako strog ter da zabranjuje dostop v Ameriko vsem tistim, ki si zagrotov« delo tamkaj že pred svojim prihodom. Na podlagi tega zakona so samo L 1914. poslali z Ellis Islanda nazaj v Evropo 2793 kontraktnih delavcev. Rečeni zakon dovoljuje nekaj izjem, in sicer: Doseljenci, ki prlpa-dajo določenim poklicem, smejo priti tudi tedaj, ako se v naprej pogodijo za posel, a. to so: poklicni igralci, umetniki, predavatelji, pevci, bolničarke, duhovniki, vsenčillSki profesorji, priznani zdravniki, hišni sluge in služkinje (ne pa osebni sluge) ter osebe, ki prihajajo v Zedinjene države v svrho priprave kake razstave, ki jo je kongresi odobril. Med izjeme spadajo tudi strokovni delavci, ako v Združenih državah nI delavcev tiste stroke, toda pod pogojem, da jim prihod v naprej dovoli tajnik — minister — za delo v Združenih državah fSecretary of Labor). — Na te določbe ameriškega zakona o kontraktnih delavcih se opozarjajo vsi na si izseljenci, da se vedo ravnati. Piweta. ^STABAT MATER.« S to Dvorakovo veliko skladbo je zbor Glasbene matice sinoči dokazal, da slovenskim zborom še vedno prvači in da je zmožen težke naloge dobro izvršiti. Plemenitemu petju se je poznal tenki sluh Hubadov, ki je zborovski del skrbno pripravil, t "ko da se tudi matični zbor ni mogel vselej ponašati 6 tolikimi lepotami. — Najlepše mu je uspel pač tretji del; bilo je tako prozorno, lepo vezano, da se ves čas ni pokazala najmanjša poč, poudarki s prevejanim okusom odtehtani, zbor rastel, ginil brez najrahlejšega sunka; če naj vzorno lepo petje tega oddelka kar najbolj poudarimo, povejmo to, da sta bila samo dva zloga, pri katerih nam je občut dejal, da bi ee mogla voljneje zazibati. Res sta sicer tudi peta in eedma točka prišli temu delu v bližino, blesteč je bil konec in mogočen, toda zdi se, da vse drugo, kar se je pelo, ne odtehta velikih lepot te točke. — Velik del skupnega bremena seveda nosijo solisti. Zelo čuvetveno pevko se je izkazala gdčna Z i k o v a, ki se njen glae ponaša z veliko močjo, pa tudi tople iskrenosti ne pogreša. Njeno lepo petje je prikupljivo zlatil njen mirni, laetno oeebnoet popolnoma v ozadju puščajoči nastop. — Ge Borove, ki ima v svoji najnižji legi zavidanja vredno eilo, se je v višjih legah poznalo, da je bilo nje grlo bolestno ovirano. G. S i m e n c je bil morda najboljši v krasnem duetu z gdčno Zikovo. Tam njegovega a in e, ki ju na tržaško-itali-janski način nastavlja, nismo prav nič čutili. Pri B e t e 11 u smo se najbolj radovali nad vzorno vokalizacijo, ki ga nihča izmed veeh slovenskih pevcev ne dosega. Njegov nastop mu je bil V6elej v radosten oddih; en njegov ton pogosto odtehta celo arijo, peto po manj usovršenem grlu. Kvarteti eo bili zelo lepi, moč solistov je bila dobro primerjena, tako da se je vsakdo lahko svojemu glasu primerno uveljavljal. Toda orehe, ki jim jih je Dvorak vzgojil, so spretno izluščili. V delu samem nam je bila najbolj všeč tista široko razple-tena tematičnost v na dolgo razpredenih, mogočno se razmahujočib melodijah, ki se od dušeče ozkoprsnosti, kakor 'e novejša glasba ne kaže mnogokrat, tako prijetno razlikujejo. In jasnost navzlic resnični globini. Celo kot Bach je začenjal, pa se je seveda hitro, hitro pokazalo, da je to skladatelj, ki je iz klasične kosmopolitske vzgoje vzrastel v novodobnega, eamorastlega, izrazito narodnostnega umetnika- — Vodil je veliko delo dr. Č e r i n, ki se je matični zbor zadnje dni zatekel pod njegovo veščo roko. Je treba znanja in poguma poslednji hip se zakaditi v tako delo tn ga uspešno izvršili. Dr. Čerin se izredno lepega uspeha z zborom vred lahko veselL Nioeovesa orkestra, ki se je dela - ofividno ljubeznijo ocenil, tudi nikar ne pozr': '.mo. — Škoda, da se latinskemu besedilu ob s':an ni natisnil lepi slovenski prevod dr. Pečjakov. Veliki večini poslušavcev bi bilo slovensko besedilo užitek podvojilo. K, • • • pr Uvod v nmevanje umetnosti — V sobote dne 19. t m. ob 6. zvečer se vrši v slavnostni dvo. rani univerze pelo predavanje г naslovom Umetnost v naravi; predavatelj dr. Fr. Stel&. Vstopnic« po 12 Din pri vhodu. pr Sintonieni koncerti godbe dravske divliij. ske oblasti pomenijo vedno lep dogodek v muzi" kalnem življenju našega mesta. Odlikujejo ee p« raznovrstnih in vesLno sestavljenih sporedih, prt-nesli so nam pa tudi že marsikatero novost lz slo-veiske odnosno Jugoslovanske glasbene literatura. Na koncertu, ki se vrši v pondeljek izvaja orkester med drugim tudi overturo ljubljanskega rojaka Mihevca, ki ee je kot skladatelj proslavil v tujini, predvsem v Parizu. Občinstvo prosimo, da si omisli za ta koncert vstopnice že v predprodaji, ker Je vsled sodelovanja čelista Tkalčlča vsekakor pričakovati velik poset. Predprodaja vstopnic * Matični knjigarni pr Dr. Mih. Opeka: Vstajenje duše. Petin* dvajset govorov za prerod. — Ta najnovejša knjiga je ravnokar izšla in se dobiva v prodajalni K. T. D, prej H. Ničman v Ljubljani po 28 Din. (14 tiskanih poli) Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 19. januarja: OTHELLO. — Izven. Nedelja, 20. januarja: ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN. — Izv. — Ob 8. url zvečer: HAMLET. — Izven. Pondeljek, 21. jan.: MOGOČNI PRSTAN. Red B. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 19. januarja: GOSPOSVETSKI SEN, — Red D. Nedelja, 20. januarja: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALLERI, GIAN-NI SCHICCHI. - Izven. Pondeljek, 21. januarja: zaprto. V ljubljanskem dramskem gledališče M vpri« zori nocoj »Othello« z gospodom Putjato v naslovni vlogi. V nedeljo, dne 20. L m. popoldne ob treh se ponovi Milčinskega vesela :n zabavna Igra »Mogočni prstan«. Zvečer ob osmih je prva reprtza >Hamleta<. Ofelijo igra ga. Wlntrova. Hamlet se ponovi prvič v tej sezoni ▼ nedeljo, dne 20. t. m. —V glavnih vlogah nastopijo; Hamlet — Rogoz, kraljica — Marija Vera, Otellja — Wintrnva, Polonij — Linah, kralj — Skrblnlek itd. Režijo vodi g. Sest. Stev. 16. SLOVENEC, dne 19. januarja 1924. Stran 5. Dijaški vestnik. d Dijnika misijonska prireditev. Kol je bilo le v četrtek javljeno, se v nedeljo, dne 20. Jan. Db devetih dopoldne v dvorani Aka 'emst.ega doma r Ljubljani vrši >l)ijaška misijonska prireditev«. Spored je sledeč: 1 Ob detetih v Alojzijev Sčii »v. maša s kratkim govorom. 2. Ob o na dan. V vseh deželah sveta se bodo polagoma ustanovile družbe, ki bodo brezžični prenos moči uporabljale v korist človeštva. Glavni pogoj prepustitve bo la, da se moč ne bo uporabljala za vojne svrhe, temveč samo za dc'o miru. Pravijo, da je /najdba tako velikanska, da bodo vsi očarani, pesimisti in optimisti. Dežele, ki imajo cenene vire moči, bodo Imele še posebno veliko korist. Dragocene naprave za oddajo moči, kakor jih zahtevata brezžični brzojav in telefon, ne bodo potrebne-, nnprave so izredno enor'avne, bolj še v goratih okrajih kakor v ravnini. Samo če pomislimo, koliko že transport gorivnib snovi stane, nas mora pomen nove znajdbe osupniti. Napravili bo'o žarnice, montirali jih na najrazličnejših krajih, in naenkrat bodo zr,žarele, brez žice, ter nam bodo dale luč in toploto. Itd. Ali pa si mislimo kmeta, ki gre za plugom; na plug je pritrjen majhen motor, naenkrat dobi moč, brez vs ke zveze, in se pomika naprej. In pravijo, da bo ta moč zelo poceni. Da bi bilo le res! EDISON JE GOVORIL. Kakor so nekdaj stari Grki hodili za vsako reč po svet v Delfe, tako so se navadili Američani vpraševati Edisona. Njegove izjave iniajo pred orakuli to prednost, da so razumljive. V zadnjem času prinašajo listi naslednje njegove izjave: Avtomatični stroji bodo Imeli za posledico 4 urno delovno dobo, kar lio pa prej v škodo kakor v prid. — Radijeva prenapetost bo prešla, ako se ne bo posrečilo odstraniti iz radijeve godbe grde preglase. — Občinstvo potrebuje 10 let, preden se sprijazni z dobro rečjo in včasi celo 50 let, preden zna ceniti na prvi pogled dobro misel. Tako se poslednji čas uvažuje načrt, zasnovan pred 40 leti, da bi se premog žgal v premogovnikih in bi se odvajala energija nameslo da se se odvaža premog. — V prihodnjih 10 letih bo elektrotehnika še bolj napredovala kakor v minulih 10 letih, ker še ni dosegla vrhunca. — Največja korist radiotelegrafije in telefonije je, da je naučl'a dečke eksperimentirati in razmišljati. — Bilo bi škoda Forda, da bi postal predsednik Zedinjenih držav. — Delo je kakor morfij: postane navada, a navada je železna srajca. — V zdravljenje z elektriko ne verujem. — Za najvažnejše vprašanje v razvoja elektrotehnike smatra Edison pošiljanje energije v velike razdalje, sodelovanje elekričnih central ln elektrizacijo železnico. AMERIKA POSTAJA IZB1RLJIVA. Združene država postajajo čimdalje bolj izbirljive in izključljive nasproti tujcem. V zadnjih lelih je ponovno poostrila pogoje za naselitev v Ameriki. Ne manjka pa lahkomiselnih ljudi, ki menijo, da so te določbe samo na papirju in da jih je v praksi lahko obiti. Da temu ni tako, pričajo ameriški listi, ki poročajo, koliko ljudi se je moralo s cilja vrniti nazaj v Evropo. Med drugim je bilo tekom lanskega leta zavrnjenih 282 otrok pod 16. letom, ker so potovali sami ali niso prihajali v Ameriko k očetu ali materi. Naselniška postava brezpogojno zahteva, da morajo otroci dopotovatl v spremstvu etarišev ali pa priti vsaj It enemu Izmed njih. Bližnje sorodnike priznava oblast kot namestnike staršev le pod najvarnejšimi jamstvi. Ako dopotnjejo otroci v spremstvu kake osebe, ki jo ameriška oblast zavrne, morajo tudi otroci brezpogojno nizaj v Evropo. Takih slučajev jc bi'o lani 198. — Dalje je bilo lani izključenih iz Združenih držav 141 tujcev, ki so se vtihotapili preko Mehike in drugih sosednjih držav. 2000 izseljcri-cev je moralo nazaj, ker so prišli preko določen 'чга števila. Vizum ameriškega konzula še ni nikaVo jamstvo, da bo Izseljenec pripu-?>n v Združene države. O sprejemu odloča tročlanskl odbor na prlselniški postaji. Ce jo kdo. izključen zaradi bolezni, ni mogoč noben priziv. V ostalih slučajih je priziv dovoljen. Ameriki slovenski 'isti priporočajo, da nej vsak. ki je namenjen v Združeno države in je dobil potni list in rmerišl:i vizum, i'bere /a potovanje tak parrtk, ki dospo v Ameriško pristanišče začetkom meseca i?t r>rnd koncem t^a. v čn*n torej, ko mesečuu ali letna bvotu Se ni izčruana. Nt Jezerski!: ... Starte ruske Pravoslavna cerkev v Rusiji jo preživel p prav tu, Uar katoliška v Franciji za dotx> velike revolucijo 17F.9—179U; tavas jo bila ona tudi preganjam, • duhovniki usjmrčeni, po ulicah. Pariza so poba ali bogokletni sprevodi; j*de dn i« ontnnrh-v svo'ih pro-povndih še bolj odločno poudaral, da so 1гл-а cerkev popolnoma varovati vsake Takoj po osvoboienju rntrarhn je bilo m H intoliorneo ve1'ko razburljiva, nekateri s-> prtr'arhu celo oči'ali. da se je pokoril b'-erverski vlndi. Pa to ie bi'o le med intelektualci. Narod je bil vesel, ko s?> jn zonet pofavil ratrinrb; viharno ga ie pozdravlial; rjetrova cerkev v samostanu Donskem v Moskvi je b'la prenano'nicna, ko je on služ'1; ra-me cerkve in žnnn'je so ga ргезПе. da naj pride in opravi službo bo'"o in za dva. tri mesece naprej je bila oddana patri.nrbova služba božfa. »Živa cckev«, umetna organizacija, ki je poskušala posnemati reformnlsko cerkev, ne ugaja ruskemu narodu; duhovščina ter verniki, ki so so ji prvič priključili, so se po vrnitvi patriarha večinoma vrnili v shiro pravoslavno cerkev, in sedanji vodja žive cerkve Evdokim zaman prosi sovjetsko vlado, naj bi dovolila kredit za to cerkev. Obenem z vzpostavitvijo tradicionalne cerkvene or?anizaciie se opnža iako versko gibanje v vseh vrstah ruskega ljudstva. Cerkve so prenapolnjene; kljub težkim raz-morrm dajejo.verniki dosti za preživljanje duhovnikov. Intelektualci so re približali narodu in to je raiboliši usneh današnje dolx\ ker je ves narod združen proti brez-verskemu režimu. V Petrogradu deluje privatna brcofiloVna fakulteta — privatno, ker je veronauk v vseh javnih šolah vseh vrst prepover'an. Pclovica slušateljev te bogoslovne fakultete so profesorji, zdravniki, uradniki. 7di se, da se bo v Rusiji razvila nova inteligenca idealna in demokratična. Vendar pot še ni svobodna, niti varna za prihodnje. 7daj se ie zopet o!ači?a leva stniia vladajoče komunistične s^anke. Pregon ;onie vseh ver, celo židovske, se nadaljuje. To teden si bili zopet aretirani katoliški (un:atski) duhovniki in katoliške redovnice. Več katoliških duhovnikov so pre-pePali iz Moskve v .Jaroslav v najtežje ječe. Katoliški nadškof Cepijo k ie Se sedaj v ječi in je smrtno nevarno oslabel in obolel. Niti patriarh Tihon ni zunaj nevarnosti. Njegova priljubljenost, množice, ki se zbi-ra'o pri vsaki njegovi službi božji, so vzbu-i jale pozornost sovjetske vlade, ki mu je i prepovedal, da ne sme imeti službe božje . zunaj svojega Donskega ramoslana brez, vladnera dovoljenja. IJoljševiki so nagla-šali, da so odkrili monnrhistlčno zaroto; ni жпапо, ali je res. Verjetno je, da bodo Ti-i hona kl;ub njegovim izjavam, da se on ne udeležuje nobene politike, zopet obtoževali i kontrarevolucionaretva; takšnih obtožb se ne more obvarovati v Rus:ji noben človek, ki ne pripada javno komunistični stranki. Potemtakem se bo bržkone zopet poostrila borba proti veri. Takšna je psihologija d.i-našnieap brezverslva, da so ono ne more omejiti na ločibv cerkve in države ter na pasivno dr/anie napram veri, temveč se mora proti nji boriti: kdor je Kristusov, j ta je- brezvorstvu nevaren. j izpred soefišča. ! Barne sodbe. Antona Verbiča, trgovca z do-llkatesnmi v Stritarjevi ulici v prostorih bivše Kre-di'ue bsnke, je ovadil stražnik Colarič, da ni imel označenih cen za klobase, ki so bile izločeno na velikem krožniku. »Odgovorni urednik izločenih klobas', kot so je izrazil driavpi pravdnik je bil obsojen po zakonu za pobijanje draginje na 12 ur zaporu in 800 kron dnnarne gl bo. Obto/eni g. Vet bič so ie prltoill ln ugotavljal, da jn bil nn klobasah kot na drugih. Izdelkih v Izložbi lisk-k 3 ceno, kl pa je možno pri premikanju po iz.loibi P' 'M m*! klub-se, česar pe on seveda ni znkrivil ' in tudi ni Imel namena prikrivati ceno klobas. Senat je njegov zagovor, ki so ga potrdila tudi priče, vpošJuvul in ga je oprostil kazni in plučila stroškov. — Orosluv CrlaliČ, Irg. ua Kealjevi eertl, ima po celi okolici znano hudega psa, kl je po-pailel baje že več otrok. Tožen je bil, da je po-padel ta pod tudi 3 letno Silvico Meuardovo, kl »o jo morali oddali v bolnico. Kot se je čulo, ščuvajo tega psa doniuči tudi z besedami: »Janez, la hud bodi lt (JrtaliČ jo bil obsojen na 2000 kron globe in mora plačati poleg sodnih stroškov i« 800 kror; za otrokove bolečine. — Zadnja veliki povodenj, pri kateri je naraščala tudi Sava, je odnesla tudi več raznih predmetov in Jih naplavila po raznih krajih. V Soteski so našli štirje možje več hlodov naplavljenih ob obregu, ki so bili lant trgovca Dolenca. Te hlode so obtoženci Izvlekli la proda in so jih prodali, denar pa so ei razdelili. Obsojeni so bili zaradi goljufija vsak po nekaj d-' zapora. Pri vzklicni obravnavi so ugotavljali obtoženci, da jo to, kar prinese narasla voda, last onega, ki spravi, metida po zakonu in običajih obmorskih ribičev, ki spravljajo in si prilaste upravičeno ostanke in blnSumska uprava« in no torej dobro vedeli, čegav je to les. Obtoženi so м pritožili in ugotavljali to, kar so trdili pri okr. sodISču, vzklicni senat pa je njihov priziv kot neutemeljen zavrnil. Zgubil se je dne 17. t. m. zvt-čer v hotel« Unioti povodom koncerta Glasbefto Matice bel šal. Poštena nnjditeljica, kl jc žo isti večer spraševala po lastnici v koncertni dvorani, bo prosi, dn ga izroči v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Našlo se jo nekaj cerkvenih not z imenom I. V. Novak. Dobijo .se pri g. Trostu na Bičevju St. 21 /1. Najcenejše in najnovejše obleke za dame In gospode dobite samo: Seleub. ul. 3. Gričar & Me-jaČ. Kar VI potrebujete, je Elzafluld. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Kug. V. Feller, Donja Stubica, El/.a trg št. 154, Hrv. pr Napoved in dohodnino je vložiti mesece januarja Zn sestavo je nujno potrebna knjiga: 2 u n : Dohodnina. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci oprondjona knjiga bo izborno služila. Olajšala bo delo in prihrunila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč inanc določbo gle-do dovoljenih odbitkov katere mora v napovedi uveljavili, da se dovolijo olajšavo In zniža davčni postavek. Knjiga volja Din 10.— in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pri starih ljudeh se moreio najlažjo uporabljali zdravilne kopeli proti trganju revmatizma in 'is.' iiisa s povsem preizkušenim domaČim zdravljenjem s Pišlanj-skim zdravilnim blatom (»Pi. Qa.<) Лпа kocka (00 Din) zadošča za eno celo zdravljenje. Dobiva se v vseh lekarnah. Razpravo In prospekti: 1'oslovnica Pišlany: Ljudevil Scliroiber, Zagreb, Akademiški trg 1. Restavracija »Zvezda«. Vsako nedeljo in praznik zajiitrkovalni koncert eo >Z M E ra И Ц 3 И E H5 E вГш 9IOIBV V Vđm: «Domoljubove« knjižnice L zvezek: »Dekle i Kočevja«. Meteoi'oioiflčno poročilo. Ljubliftna 336 m n. m. »IS, Normalua baromeler9ka višina 730 mm. t HM ОрчГ.о-VRI A 11Ц, U' Ul U tU v mm 1 |.f ll.o. » t L'rtlljfu ,,- >.tijrunct< v u /ЧО t,o, >.»ro» rtkuariao v c, m 17. 1. Л b ,37 9 1-6 0-4 obl. e. z. 18. 1 7 h 74U*4 2-6 06 del 0-9 18 1. 14 li 7407 8-5 0-4 obl. milo sc frdelnie iz najboljših slrovln, zato perilu ne škoduie ter vsicđ svoje učinkovitosti prihrani mnogo truda in denarja. Stran 6. dn* 10. januaru 1 SW. ML TMOOVSKA BANKA O. O. - LJUBLJANA 1 PODRUŽNICE: i — ......... .1 I Maribor Novomeslo Rakek Slovenlgradec Slovenska Bistrica Dunajska cesta 4 - (v lastni stavbi) KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000'-Izvršuje vse bančne posle najločneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 4SS EKSPOZITURE: J Konjice Meža - Dravograd URARSK1 POMOČNIK Uče sluibe. — Cenj. ponudbe nn upravo pod nURAR«. Več dobro izurjenih sprejme uprava „Slovenca" Samostojna ŠIVILJA bi sc rada učila kuhati pri boljii rodbini, za plačilo bi v prostih urah Šivala. Ponudbe ■na upravo pod «Šivilja 22«. Iščem samostojnega ŽAGARJA tla venecijanski jarem, ki bi bil uporabljiv tudi v kmečkem mlinu. Zmožen mora biti popravil, nemškega jezika ter Se neoženjen. Ponudbe z navedbo zahtevkov (mesečnih) jc vposlati pod -TakojSnji nastop St. 352« na upravo »Slovenca«. KUHARICA dobra, samostojna, želi mesta za februar- — Naslov v upravi pod Številko 335. DEKLE nad 19 let. poste-tia, ki bi razumela nekoliko hišnih del in računstva, dobi stalno delo in bi prodajala v trafiki. Prednost imajo one 2 dežele. Pismene ponudbe pod «PoStenosti na upravo. DEKLICO v starosti 15 do 17 let SPREJMEM za vsa hišna dela. Prednost imajo z dežele. Naslov pove uprava pod Številko 292. SPREJME se pošten in pa zanesljiv hlapec ti paru konj. Služba bi bila nastopiti TAKOJ. Dopise na IGNAC FOCK, Kranj. ZDRAV, MOČAN MLADENIČ, star 14 let, se želi iz-DČiti ključavničarskega obrta pri boljšem mojstru. Hrano in stanovanje bi moral imeti v hiši ter bi se ista v zadetku ovent. plačevala. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod ^Ključavničar 328« SKLADIŠČNIKA furadnikal IŠČE industrijsko podjetje za Ljubljano. Prednost izvežbani v elektrotehnični stroki. — Ponudbe na tipravo »Slovenca« pod šifro ^SKLADIŠČNIK 323д. Preizkušeni OBRATOVODJA ta električno oddelenfe se takoj sprejme v Tovarno cementa Zidanimost. Oziramo se sano na prvovrstne moči z dolgoletnimi spričevali, z drž. izkušnjo, trezne in zanesljive, v elektrotehnični stroki popolnoma izvežbane. Pismene ponudbe z navedbo mesečne plače jc poslati na gornjo tvornico. Stanovanje, gorivo, razsvetljava je prosta IŠČEMO krščanskih ključavničarskih ali stroj. mojstrov, ki bi vzeli v pouk enega do štiri DEČKE od 14 do 16 let iz Julijske krajine, deloma sirote, iz poštenih družin. Želimo, da bi se učenci zraven seznanili s prosvetnim delom v društvih. — Naslov pove uprava pod Btcv. 343. PLETILKA dobro izurjena za nogavico, se takoj sprejme, Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pri upravi lista pod štovilko 337 SAMOSTOJ. GOSPODINJA zdrava in poštena, ki zna priprosto kuhati in ima veselje posebno do svinjerejc, sc IŠČE za župnijsko pristavo na Dolenjskem. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbo na upravo lista pod -ZVESTOBA« Štev. 342. PREKLIC Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govorila proti g. Vrefkotn, delovodji v tovarni verig, in njegovi g. soprogi. Obenem priznavam, da nisem niti sestra, niti najdaljša sorodnica omenjenega in njeg. soproge, kakor se je baje splošno govorilo. — Magdalena Saligaj, delavka v tovarni verig, Lesce. RAZPRODAJA. Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6, II. nadstr., razglaša ponovno, da RAZPRODAJA do konca februarja t. L klekljane in Šivane čipke, iilet- in tole-do-izdelke, bele in pisane vezenine, izdelke lz bisernic ter kompozicije iz omenjonih tehnik v najraznovrstnejših oblikah kakor n. pr. podstavkih, namiznih prtih, tekačih, okvirjih, zastorib, pasovih, verižicah itd. na drobno in na debelo po od 5 do 20 odst. znižanih cenah. — Blago jc izdelano iz najfinej-Š4ga PREMOGA kupim; voznika pošljem sam. FRAN ŠKAEAR, mizarstvo, Ljubljana, Rimska cesta 16. P. П. i šivilje gospodinje i ! i : opozarjamo, da so zopet do- 5 1 speli najboljši šivalni stroji | j v vseh opremsh. \ f ■ . . . I š Pouk v ¥ € Z £ П I U ter [ \ hrpanln perila in \ ; nogavic (štofanje, brez- : 5 plačno C ti S 1» O le pri: j I Josip Peteline I j Ljubljana, Sv. Petra n. j : ' t I Mehanična delavnica pod vod- 1 5 stvom priznanega strokov- • i njaka in mehanika Stanko i š Galeta na razpolago za Si- j • valne stroje vseh sistemov \ in koles. 7984 \ > i ||л1,пп11„<пш„,1|ш,н11ш1,111,т1п1|пп NOVA HIŠA " z vrtom, z elektr. lučjo, uro od Ljubljane, 10 min. od kolodvora ob dri. cesti, ln na željo tudi 3000 m- stavbišča naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 351. Šivilja IŠČE SOBO t in kuhinjo v Kamniku event. stanovanje hišnice. Ponudbe do 26 jan. na upravo lista pod »STANOVANJE«. 357 prvovrstni banaški in sremski ŠPEHARJI po najnižjih cenah sc dobe pri tvrdki PREDOVIČ LJUBLJANA, LEPO POSESTVO ob glavni ccsti v Ptujskem okraju, v lepem trgu, obstoječe iz njiv, hoste, travnikov in vsem inventarjem, radi selitve ugodno naprodaj. Ponudbe pod -lUgodna prilika^ na Atoma Comp., Ljubljana. ARHITEKT in mestni STAVBENIK VILJEM TREO LJubljana, Gosposvetska c. St. 10 — Telet inter. 103. Ustanov. I. 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE KLOBUKE, SRAJCE kravate, dežnike, zimske čepice, mnice, rokavice, no-gavice in drugo moško modno blago kupite po znižani ceni pri Ivan KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg 10 — Kupujem kože lisic, zajcev, kun in druge divjačine. PLETELNI STROJ št, 8 (-tO cm) naprodaj - Zatiska n"ca St. 1. !. nadstr., desno. Spalna oprava iz mecesnov. lesa po ugodni ^cni naprodaj. — Skofja ulica 13, III. nadstr., vrata 20. Prodaja vina! Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara v Zagrebu prodaja v večjih in manjših partijah VINO letnikov 1922 in 1923. Natančneje pojasnila daje gornje ravnateljstvo — VlaSka ulica St. 75. POZORI ELIGIJ EBER, POZOR! OZNAR — Kongresni trg štev. 7 — J*" PLAČUJE najboljše vse "ЧХс -WC kože divjačine: lisičje, konje, vidre, dihorjeve, polhove, jazbe-čeve in sploh vse KOŽE. Zahvala. Globoko ginjeni radi prebridke izgube našega nepozabnega sina, ozir. brata Dragotina Strašek poštni uradnik izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili v tako obilnem številu na njegovi poslednji poti, najsrčnejšo zahvalo. — Posebno sc zahvaljujemo gosp. zdravniku dr. Traunerju za njegovo veliko požrtvovalnost ob času bolezni rajnkega, dalje čč. duhovščini, zastopniku društva »Bratstva« za ginljiv govor ob grobu; iskrena hvala za častno spremstvo Pošti 7 ln direkciji ter darovalccm vencev. Posebno zahvalo smo pa šc dolžni ge. Dvoršakovi za skrbno postrežbo ob času bolezni ter g. Min-kuševi. Vsem bodi Bog plačnik! Ti pa, preljubi Drago, počivaj sladko, dokler se ne vidimo! Pil Stanj, dno 16. januarja 1921, Žalujoča rodbina Strašekova, POCENI NAPRODAJ! LESENA BAR1JERA in visoka STEKLENA STENA t vratmi in okencem, katera se lahko poljubno montira in je vporabna za predelitev pisarne, trgovine ctc. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 330. Weitheim-blagajne za vzidanje, vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno nadomest-Ijive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMER-CIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova cesta 13. Provizljski ZASTOPNIKI naj se javijo! i*Iffi. podgane, slotice 8xi ščorlti morajo poginiti, aico uporabljat« naša pretakn-<0iift sredstva; proti ml im m podpa-nnm Pin 7 80, rnv Mr.rku D 10 ca stenioo Din |0, г\ moljo 0 Dm, proti tnriesa 8 iu 7-SO Din meFt proti n&t-m Б Din, mast proti nSom v obleki 7-50 Din. proti mravljam T-.V) Din, Rotor za бЦбепје madefc^v 7 Din Pošilja po poTEot]a. »Artes« kom. Ia o o torij, M. JOnkcr, Zagreb 39, Petrlnjeka ulica 8/Ш. Cenj. občin, priporočamo s c f, lasno znane šivalne stroje GR1TZNER v vseh opremah za rodbinsko m obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle se. vse sisteme. Edino le pri TIS JOSIP PETELINC, Ljn ljana, Sv. Patra nasip 7 Poduk v vezenju brezpla-Cen. Ietotam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače £evl|arte, sedlarje, gumbi, žlfce, noži. Na veliko in malo. VeCletna garancija. Се зс nagnižje! UHiBBiiRRisaBHBiiaaBBeissiaiRi Ugodna priložnost! Enodružinska VILA, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, predsobe, kopalnice, pralnice in dr. pritiklin, v vili centralna kurjava, elektr. razsvetljava in vodovod. Zraven 1000 m' stavb, parcele, sc po jako nizki ceni in ugodnemu plačilu proda. Kupcu cela vila takoj na razpolago. — Naslov in pojasnila od 1.—2. popoldne pri Anončnem in reklamnem zavodu .APOLLLO., Ljubljana, Stari trg 10, П. nadstropje. Večja zavarovalna družba išče generalnega zastopnika za Štajersko. Reflektira se na večje tvrdke, oz. gospode, ki so v zavarovalni stroki verzirani. - Ponudbe pod „Eksistenca", na Aloma Сотрапу, Ljubljana Prva slov. zidarska zadruga VI (llhliani reglstrosana zadruge LJ II KJIj a III« i omejeno zaveza. PfBBPne * Clubljanl, TržaSha b. z. - Tehnično vodstvo вв oblastvena avtamlranem gradbenem Inženirju. - Frolchtlra la u* vršule vsa v stavbeno In Inftnlrslio s trota spadalota dela. Delo solidno. [ene honDupcoCne- Bronaste zvonove vliva nalcenefe ln z flobavnim roltom 2 do 5 mesecev Zvonarna ln livarna st vid nađ Ljrcbiiano mm turna ашшшшшшш \ Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov Karel DRHCbHR in ira§ V Zgornji Šiški, Kosova ulica številka 96 V sprejema vsa nova dela in popravila, izdelana v lastni režiji, kakor stavbinska dela, iztikala za roulozapore, izdelovanje medenih ležišč (Lager) v lastni livarni, prevzema montaže transmisij in strojev, izdeluje vodovodne armature za kleparje in razne pipe iz medi po najnižjih konkurenčnih cenah. mi Л ntjanški premog vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah „Prodajni urad šentjanškega premogokopa" AND. JAKU, Ljubljana, Krekov trg 10, ш Zadružna Gospodarska banka d« d s* II Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači Tis k vis hotela „Union"), Telefon et. 57 in 470. Račun poštno čokovnogn urnda *a Slovenijo Ste*. 11,945, » Zagrebu Stev. 39.080, Podružnice: UJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: SLED. Interesna shnpnoit s: Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu. Kapital in reierve skupno nad Din ^OOO.OOO-—. O Dajo trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem ralunu in na vložne- knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. ;a№ Izdaja koruorcii »Slovenca«. Odgovorili urednik: Franc Kremžar v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v LiublianL