v E L J K o : •
SPOMIN NA PRVO PARTIZANSKO POMLAD
Proa partizanska pomlad mi je ostala o spominu kot zelo težko obdobje narodnoosvobodilne
borbe. Nemci so se nam hoteli na vsak način maščevati za Partizanski vrh,
za Rooie, za Poljane, za Črni vrh, za Dražgoše in za ostale akcije Cankarjevega bataljona,
ki jim je v vseh teh borbah zadal zelo težke udarce. Samo mrtvih je bilo preko
tisoč in zaplenjenega veliko orožja.
V januarju 1942 so poslali Nemci na Gorenjsko za obračun 2 nami okoli iO.OOO moi
SS in drugo ^elitnoi vojsko. Od januarja do marca so nam res zadali nekaj močnih
udarcev, največ po zaslugi izdajalcev. Preko dvajset borcev je padlo na Poljanskem, na
Mošenjski planini štirinajst in prav toliko pri Crngrobu, sedem pri Jamniku in okoli
trideset v Uden borštu ter trinajst na Okroglem. To so bile za nas težke izgube in padle
tovariše pogrešamo še prav tako danes, ko je v teku naša izg}adnja, kot smo jih pogrešali
v onih najtežjih dneh.
Nemška propaganda je raztrobila po vsej Gorenjski, da so tbanditii uničeni. Resnica
pa je bila, da so partizanske čete, kljub gornjim težkim izgubam, ostale na svojih
• terenih, še naprej vršile svoje akcije in predno je ozelenelo so se naše vrste pomnožile
ter iz čet prerasle v bataljone.
V najtežjih zimskih mesecih 19il'42 je bila za nas nadvse dragocena pomoč in
ljubezen, ki so nam jo izkazovali kmetje in bajtarji v Poljanski in Selški dolini ter v
okolici Loke, čeprav so se s tem izpostavljali najbolj krutim represalijam Nemcev. Le
nizko je bilo število onih, ki so nasedli nemški propagandi in nam odbili pomoč.
Naša četa, pomnožena z nekaj novimi 'borci, ki je v Poljanski in Selški
dolini potolkla že lepo število Nemcev in obračunala z nekaj izdajalci, se
je konec maja 1942 zadrževala v loških hribih, da bi tam sprejela nove
borce, ki so imeli priti iz »Ljubljanske pokrajine«.
Bilo je v začetku junija, ko smo uredili taborišče pod Osovnikom, malo
nižje od Močeradnika in poti, ki vodi tod pa mimo križa doli v Soro. Dobro
oibloženi s hrano smo se ponoči vrnili iiz Zabnice. V taborišču smo izvedeli,
da kurirja še ni nazaj, da pa mora to noč pripeljati veliko novih. Ravno
smo dobro polegli, ko se je začulo lomastenje po hosti. Kurir, ki se je hitro
zatem pokazal in pregnal visak dvom, nam je naznanil veselo novico, da je
pripeljal s seboj preko sto novih partizanov. Dodal je še, da niso vsi oboroženi,
toda to ni zmanjšalo našega veselja. Prej tiho taborišče, je sedaj
postalo pravo sejmišče. Novinci, čeprav utrujeni od dolge poti, so hiteli
pripovedovati svoje doživljaje. Vrvež pa je takoj prekinil dežurni, kajti
v taiborišču je morala vladati največja tišina.
Naslednjega dne bi se najraje kar takoj usekali z Nemci, takšno je
bilo razpoloženje v četi. Še to nas ni dosti motilo, da več kot polovica novodošlih
Uii imela orožja. Ta dan nam je ostajalo prostovoljcev za različna
dela. Množica partizanov je na nas mogočno učinkovala, saj od Dražgoš sem
nismo videli tolikšne vojske na enem mestu. Ker pa iso na nove borce čakale
čete v Karavankah, na Pokljuki in na Jelovici, je bil določen odhod novodoSlih
še za isti večer in ni bila predvidena nobena skupna akcija.
Toda 'Zgodilo se je •drugače. Od stražarskega mesta sem so se začuli
streli. Zan, ki je tudi prišel ponoči, je pritekel v taborišče in ves zasopljen
povedal, da je streljal na nemško patrolo, ona pa njega.
253
Štefan je takoj stopil pred borce in v svojem povelju izrazil razpoloženje
večine: Napadli bomo Nemce, ki se bodo po vsej verjetnosti vrnili.
Hitro smo izbrali položaje. Prvi vod se je vgnezdil na križišču nad vasjo
Soro, drugi pa na poti iz Loke na Osovnik, približno tam, kjer se odcepi
pot k Brniku. Na vrh, k cerkvi, pa je odšel mitraljezec Tilen z nekaj borci.
Celo dopoldne smo Nemce zastonj čakali. Okoli dveh smo zamenjali
vod pri križu. Tu nas je bilo sedaj nekako dvajset, od tega okrog deset
novincev. Razporeditev je bila hitro gotova, čeravno teren ni bil preveč
prikladen. Bili smo na majhni vzpetini, le tu in tam posejani s šibkim
borovcem. Mitraljez smo postavili v bližino križa.
Tako pripravljeni smo že težko čakali na Nemce. Trenutkii čakanja
na položajih so bili vedjio najtežji. Nisi vedel ali pridejo ali ne, ne od kod,
koliko in s kakšnim orožjem. Prav nekakšna nervoza se prime človeka v
takšni situaciji. Ko pa prvič poči, izgine vsa nesigurnost, kajti imaš svoj
cilj, vse ostalo pa je lahko.
Izvidnik nam je dal znak, da so tu.
»Spustirao jih blizu«, je padla komanda.
Opazoval sem prvega, ki je v spremstvu psa počasi stopal proti nam.
Bluzo j e imel obešeno preko roke, v drugi pa j e namesto puške držal robec,
s katerim si je brisal znoj. Hodil je tako samozavestno kot hodi gozdar po
svojem revirju. Poklonil je svoje življenje Fiihrerju.
Drugi, ki je prišel za njim, ni \bil nič manj predrzen, saj je korakal
proti nam s puško na rami, čeprav je bil slišal strel in videl svojega sprednjega
tovariša na tleh. In tak je bil tudi tretji. Izgledalo je, da so bili vsi
trije IZ mislimi nekje daleč, morda že v velikem nemškem carstvu od Atlantika
do Pacifika, mogoče so sanjali o Indiji, o sončni Afriki? Spomladi 1942
so bili Nemci še vedno tako oholi, da se niso mogli sprijazniti z mislijo, da
bd se v okupirani Evropi, še celo v »Unterkrainu«, drznil kdo nanje streljati.
Kako tudi, saj so korakali pov^sod samo najprej. Napredovali so na ruski
fronti, enako v Afriki, vsa Evropa je bila že v njihovih rokah in na razpolago
Gestapu. Kdo le bi se upal dvigniti proti njim? — Zločinci! Od nas
okupiranih so hoteli mir, sami pa so v teh dveh letih pobili že na milijone
nedolžnih ljudi. Pred oči mi je stopila slika iz Dražgoš, kjer sem videl
SS-ovca, kako j e iztrgal materi iz naročja dojenčka in ga z vso silo treščil
ob kamniti prag. Zločinca smo ubili, toda otrok je mrtev in kliče po maščevanju.
»Udarimo tovariši! Mitraljezec rafal!«
Pred nami je bilo že polno Nemcev, ki so se pa pred našimi streli urno
razmaknili, iskaje najboljše položaje za kritje. Njihovo oholost pa smo kar
dobro izkoristili, saj jih je precej obležalo.
Tolkli smo se že kaki dve uri, ko smo zaslišali streljanje tudi za svojim
hribtom. Nismo vedeli ali so ito streli Tilnovega mitraljeza in njegovih, ki
so bili na vrhu Osovnika, ali pa so Nemci prodrli med vrhom in našim položajem.
Krogle niso letele na nas, pa se na streljanje nismo dosti ozirali.
Bilo je že okoli štirih. Se dobre štirii ure, predno bo poštena noč. Nemci
bodo gotovo dobili pomoč, dovolj blizu smo njihovih postojank. Ne vemo,
kako je na ostalih položajih, na vrhu in blizu Brnika. Tedaj se je vrnil
Bohun, ki je vzdrževal zvezo med Štefanom, ki je vodil našo borbo, in med
našim vodom ter povedal, da so prišli Nemci tudi po Hrastnici in Ločnici
24
SKLPl.NA LOsKlii l ' \ l i l l / . \ N O V,
Od leve proti clesui: Marijan Materl-Brenko, Justin Doliuar-Adam, France Kavčič-Veljiko. Stane Konstaniin-
Borut in Pavle Kavčič-Miha. (Fotografijo hrani loški muzej.)
ier da prodirajo proti vrhu. Sedaj ni bilo težko raztolmačiti prejšnjega
streljanja za našim hrbtom. Torej so tam vendarle Nemci.
Okrog pete ure je pri križu nekdo zastokal. Skočil sem tja in videl
mitraljezca, ki se je ta liip zgrudil. Z njegovim pomočnikom sva ga prijela
in hotela odnesti na varnejše mesto, toda ni mu bilo več pomoči. Dobil je
rafal v trebuh. Streljal je namreč sede in bil preveč izpostavljen. Toliko,
da sva razumela še njegove zadnje besede: »Fantje, čuvajte mitraljez!«
Pomočnik, kot da je čakal na ta poziv, je iskočil k mitraljezu in v njegovih
očeh sem razbral divjo željo po maščevanju.
Malo zatem je Bohun odšel k Štefanu, da mu poroča o našem položaju
in o izgubi mitraljezca. Dolgo ga ni bilo nazaj. Čudno se mi je tudi pričelo
zdeti, da od one strani ni slišati nobenega glasu. Vse je bilo tiho, dočim je
prej le pritaval do nas kak glas, saj so bili pri Štefanu tudi vsi neoboroženci
in teh ni bilo malo.
Navsezadnje se je Bohun le prikazal. Njegov resni obraz pa ni dal
slutiti veselih novic. Štefana in fantov, ki so bili z njim, ni našel, čeprav
je prebrskal vso okolico. Tudi v drugo jih je zaman iskal. Treitjič pa s€ je
vrnil z rezultatom. Toda. namesto na naše, j e bil naletel na Nemce. Eden
se je celo zadri nanj: »Hande hoch!« Bohun pa ga ni ubogal in namesto rok
25
j e dvignil pete, da bi čimprej prišel do našega voda. Ta čas smo tudi mi
že •zaslišali nemško kričanje in njihove klice: »Erich, wo bist du?«, , Aufpassen,
Banditen!« in podobno. Glavnina našega voda se je do tedaj tolkla
s Švabi, ki so nas napadali s sorske strani. Sedaj pa smo se razpolovili,
da bi zaustavili in prisilili k umiku še one, ki so nam prišli za hrbet iz
Ločnice.
Tudi na vrhu Osovnika so se ogorčeno tolkli. Tilen je vztrajal, čeprav
je imel pri sebi malo ljudi. Le od Brnikovega roba sem in od Močeradnika
nismo slišali nobenega streljanja. So naši še tam ali so se pridružili Štefanu,
da bi v primeru potrebe ščitili neoborožene? Potemtakem imajo Nemci
od Močeradnika sem prosto pot in nas lahko obkolijo. — Takšne so bile
naše skrbi. Misel, da so se drugi umaknili, nas še ni toliko begala, saj smo
položaj dobro držali, na drugi strani pa je odpadla skrb za neoborožence,
saj so po vsem sodeč bili že na varnem. Poleg tega je začel polagoma padati
mrak. Bila je že sedma ura.
Se dobro uro in pol smo vztrajali v bor'bi na dve strani in uspešno
odbijali vse nemške napade. V gostem mraku smo se umaknili v smeri
proti Močeradniku. Na bojišču pa so obležali trije naši tovariši.
Drugi dan smo izvedeli, da je v tej osovuišiki borbi padlo nad trideset
Nemcev. Postavili smo ponovno na laž vso njihovo propagando o uničenih
»banditih«. Obvarovali pa smo tudi vse neoborožene novince, ki so se
že naslednje dni priključili partizanskim četam in bataljonom na Gorenjskem.
26