Katolflšk cerkven list«
Danic* izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40kr.. za .'etert let* ! gld. 30 kr. V tiskarnici iprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej.	_
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 29. listopada 1872.	List 48.
Iz globine, v višine
Povzvigujem dan's duha; Tu ni sreče, kjer me vleče Svet hudobni od Bogi.
Zdaj spoznavam, da skušnjavam
Zopervati sam ne znam, V tebi večni jaz nesrečni Upanje le vse imam!
Stvar sem slaba, vsaka vaba Me na grešno pot spelja, Ko žalujem in zdihujem — Svet hudobni se smehlja!
Čerev kljuje, duh žaluje — Skoraj noč in dan solzim. Oče mili se usmili! Marsiktero noč budim.
Sem obljubil, ne bom zgubil
Se od pota pravega; V temi tavam, pa poznavam: Nisem sklepa terdnega.
Britko jočem se in stočem:
Usmil' se Bog me grešnega, Vse nezgode, dušne škode Varuj me nesrečnega.
Ne grešiti, in serditi
Stvarnika preljubega, So zdaj želje, ki veselje Netijo mi v dnu serea.
Le tecite, dušo vmite
Solze, le tecite zdaj! Da o smerti, bo odperti Raj sprejel jo vekomaj.
i B <m
Ivan Zarnik,
učitelj.
Zaupam v Tč, moj Bog!
Oziram se v nebesai Ko žalosti, nadlog,
Vihar serce mi stresa; V zavetju Tvojih rok
Zavar'van sem povsodi, Naj srečniši otrok, Me Tvoja roka vodi,
Pa solzno je oko,
Se k Tebi povzdiguje, K Očetu gor v nebo
Potert' otrok zdihuje ; Sej dar so Ti solzč,
Ti sam jih veš prešteti; Ko hočeš, se vsusč, Le Ti jih znaš uzeti.
Moj Bog, zaupam v Te! Naj svet se ves potresa,
To ne ostraši me, Mi ne skali očesa.
O vem, Ti migneš le, In grom, vihar miruje;
Noč černa sveti se, In to me oserčuje.
Zaupanje je pas,
Na Tč, moj Bog! me veže;
Preštet je vsak moj las, Ga zguba ne doseže ;
Odkrit Ti je moj stan, Vse kar se v meni snuje,
Ti pisano je v dlan, To mene oserčuje.
Zvest6 zaupam v Te
Ob uri rčv, terpljenja: Od tebe čakam le
Pomoči in rešenja. Ce tudi s ternjem mi
Stezice vse prestiljaš, Me misel veseli:
Vse, Oče, ti pošiljaš.
Gospod, zaupam v Tč
Sred groma in vihaija ; Sej Tvoja milost je
Prijazna moja zar'ja. V višave se ozrem,
Ko žugajo britkosti, Za njimi Oče, vem,
Poslal mi boš sladkosti.
Zaupam v Tč, Gospod!
Ko v mater dete malo; Serce zastonj drugod
Pokoja bi iskalo. Če v žalosti ne včm,
Kam mi je pribež&ti, V naročje Tebi smčm, Moj Oče! se podati.
V	Gospoda upal bom Na svoji zadnji poti,
Ker vem, mi boljši dom Pokazal bo siroti.
V	naročji pri Očet"
Se up moj dokončava, Strahu bo duh ot&, Začne se večna slava!
Ant. N&mre.
Vabilo,
V nedeljo 1. decembra ob šestih zvečer bo katol. politično društvo imelo svoj mesečni shod. Na dnevnem redu bo: 1. predsednikovo sporočilo; 2. premoženje mertve roke; 3. politični razgled; 4. nasveti in predlogi posameznih udov. K obilni vdeležbi vabi
Otfbor.
Marija redna Pomočnica.
(Dalje.)
Popisoval sem poslednjič prenašanje čudežne Marij ne podobe v cerkev sv. Alfonza, kjer zdaj biva. Bila je
fjotem v tej cerkvi preslavna tridnevnica, ktera je v epotiji, častitljivosti, silnem vdeleževanji ljudstva vse presegala. Gotovo čez 50.000 ljudi je bilo vse tri dni v cerkvi in brez števila jih je bilo pri Božji miži.
Od tega časa pa se Marija kakor „vedna Pomočnica" ni častila le sami v Rimu, temuč razširilo se je to češenje v razne dele sveta. V Rimu samem že ni bilo kmali nikogar, kteri bi svete podobe ni bil še vidil in počastil. Češenje je s takim navdušenjem rastlo, da so prebivavci „dei Monti", ki obsega osem duhovnij, prosili in dosegli, da se je v začetku mesca rožnika obhajala druga še slovešniši tridnevnica, in sicer v zahvalo, da se je ta svetinja zopet med nje povernila.
Lahko si je misliti, da Marija vodna Pomočnica se je tudi veiikoserčna skazovala za češenje in toliko zaupanje rimskega ljudstva. Neka rimska gosp.i, ki je vsak dan hodila v cerkev sv. Alfonza vedno Pomočnico počastit, je kmali dobila tudi priložnost pri Mariji pomoči iskati. V pervo je bila hude vodenice kar naglo ozdravljena — ravno že ko ji je imela zdravniška pomoč pristopiti in vodo odjemati. V drugič jo napade tako huda in morijska merzlica, da jo položi na smertno posteljo; toda v tistem trenutku, ko so zadnjega zdih-ljeja pričakovali, se je prebudila iz smertnega spanja, vstala s postelje in bila jc čisto zdrava. Tako pa se je zgodilo veliko druzih milost na priporočevanje k Mariji vedni Pomočnici.
Zato se je v malo letih Marija kakor ,,vedna Pomočnica" jela častiti po Laškem, Nemškem, Francoskem Aiigleškem, Spanj s ke m in celo v Ameriki in Afriki, njene podobe in svetinje so razširjene že po vsem svetu.
Po inarsikterih cerkvah, kakor ravno v nunski cerkvi v Ljubljani, so tudi table, narejene zvesto po uni v Rimu. --
Kdo ne ve, s kako divjo jezo že del j čaša sovražniki sv. vere v zvezi s peklom napadajo katoliško Cerkev, papeža, poslednji vesoljni cerkveni zbor, duhovstvo in sploh razodenje Božje? Pogodilo se jim je, Cerkev v sužnost in papeža v ječo spraviti; to je Bog dopustil, da bodo sovražniki poslednjič toliko bolj živo spoznali, da Cerkev je delo Božje, in da bo preblažena Devica kakor varhinja Cerkve svojega Sina tolikanj bolj poveličana. Zakaj odkar Cerkev Jezusovo s tako togoto napadajo, sv. Oče Pij IX neprenehoma oči obrača proti Materi usmiljenja in Pomočnici kristjanov in po nji pričakuje pomoči. Častil jo je prav priserčno že v otročjih letih : razglasil njeno neomadeževano spočetje za versko rnsnico; slovesno priporočal o mnozih priložnostih škofom, duhovnom, vernikom, da naj pri ne-oraadeževani Božji Materi pribežališa išejo. In lej! v naj hujši borbi se Marija v velikem mestu keršanstva razodene veliko čudodelnico, kakor pomočnica
v naj viSi sili, kakor Mati neprenehljive pomoči. Kakor so se od najdenja njene podobe kot „vedne Pomočnice" zgodile že marsiktere znamnja, tako upajo da ravno pod tim mogočnim imenom bo Marija sovražnike sv. Cerkve osramotila. Sv. Oče sami, kakor se vidi, so te misli, da naša ljubezni i va Mati kakor ne-prenehljiva Pomočnica se je zato dala razodeti, da bode katoliški Cerkvi nova varhinja v njenih naj večih britkostih.
Ne le da so sv. Oče to svetinjo dali z naglico na njeno poprejšnje mesto prenesti in k očitnemu češenju izpostaviti, temuč so tudi na posamezne v to zadevne molitve odpustkov podelili, in sami prišli 5. maja 1868 v cerkev sv. Alfonza jo počastit. Posuetek od to podobe imajo v svoji sobi in vsak dan pred njo molijo za potrebe sv. Cerkve.
Eden liberalnih listov je nedavno prav skrunljivo pisal o mnogoterih podobah Matere Božje. Pa kaj hočejo ti nezmožni satanovi pomagavčki, ker pa neštevil-nin milost ne morejo utajiti, ktere verniki ravno pred podobami M. Devico po Nji od Boga sprosijo. Dogodbe pričajo; tajite, če morete.
V neki učilniški hiši najsvetejšega Odrešenika na Angleškem je bil profesor o. Frančišk Holl nevarno zbolel. Ker so ga prehude bolečine v glavi terpinčile in se mu je merzilo do vsake jedi, je vidno pešal in njegova bolezen jc bila poslednjič hudo nevarna. Tedaj so študentje sklenili opravljati devetdnevnico v čast naše ljubeznjive Gospe ve dne Pomočnice, da bi po Nji od Boga sprosili ozdravljenje svojemu ljubljenemu profesorju. Toda deveteri dnevi so eden za drugim memo šli, iu ni se obernilo kar čisto nič na bolje; ravno nasproti je bolezen vedno še rastla, pa tako hudo, da je viši potrebno spoznal na večer devetega dneva ss. zakramente mu podeliti. Imela pa je bolezen le zato naj visi stopnjo doseči, da bi se moč ljube Gospe vedne Pomočnice toliko očitniše pokazala.
Prihodnje jutro namreč, ko je juternico zvonilo, se je v bolniku zgodilo kar naglo spremenjenje. Sam pripoveduje: „Neprevidoma sem čutil, da se mi novo življenje zlija v ude, in bil sem najglobokeje prepričan, da naša ljuba Gospa neprcnehljiva Pomočnica je uslišala molitve svojih služabnikov". V resnici ni čutil ne bolečine in ne slabosti več, kar precej je vstal, šel doli v Cerkev in je maševal. Ko je zahvalo opravil, se je vernil k opravilom svojega poklica, kakor da bi ne bil nikoli bolan. Bil je popolnoma ozdravljen.
O spreobračanju Turkov v Damasku.
IV.
Pismo iz Damaska od 20. mal. serp. pravi: V svojih zadnjih pismih som Vam častiti Oče, naznanjal, kako spreobrnjenja napredujejo. Pervo bom naštel spre-oberujenja med ženami, potem med moškimi. Tista, ki ženske podučuje, je sorodnica Abd-el Kaderova, ravno tista, ktero je njen siu Ahmad el-Mograbi opominjal, da naj se h keršanstvu spreoberne. Obljubil ji je bil, da se bo telesno ozdravila, ako v Jezusa Kristusa veruje, in ozdravela je v resnici, kakor sem že naznanil; verovalaje, prosila katekizma da, bo tudi druge ženske podučevala. Kmalo po svojem spreobernjenji je pet drugih spreobernila. Dalje čez poldrugi mesec je spre-obernila tri. V daljuih 20 dneh jih je učila sest, kterih dvč ste ob enem svoja moža spreobernili. PredvČeranjem se je spreobernila druga, ki je bila prav terdovratna, ktere mož se je bil že davno anreobernil, zavoljo tega je žnjim prav hudo ravnala; zdaj ga je pa prosila za zamero in je prav postrežljiva in poslušljiva do njega.
Pred tremi mesci se je spreobernila tudi deklica, ktera je za smert bolna prosila sv. kersta; koga je pa prejela, je malo ur potem potolažena dušo izdihnila.
Možje razun tistih sto iz Celesirije, prihajajo razni vsak teden v hišo predstojnika Abudib-a k podučevanju. Ta mož, ki se zdaj Ibrahim imenuje, je prav stanoviten v veri, kaj goreč in poterpežljiv, vse ljubeznjivo sprejema in jih oskerbuje. V začetku rožnika je bilo pri njem ob enem dnevu 48 novincev iz raznih krajev. V praznik sv. Janeza je prišlo k njemu 21 Beduinov s konji in sulicami. Ibrahim jim je ukazal, naj konje peljejo drugam, da bi zgledovanja Turkov ne obudili, in prišli so po noči k njemu. Ibrahim jih je potem vprašal, Kaj bi radi in kdo jih je tii sem pripeljal. Beduinski glavar je odgovoril: „Tisti, ki vas je k Kristusu pripeljal, je nas pripeljal v vašo hišo in mi hočemo P.... viditi." Glavar novincev je odgovoril, da ne smejo mene, kristjanov in novincev zmiraj v nevarnost spravljati. Učili so se tedaj po noči in eden Beduinov, ki je bil pesnik, je pel pesmi Jezusu Kristusu in preblaženi Devici Mariji na čast, pa tako ginljivo, da se je množica novincev neprenehoma jokala. Ti Beduini stanujejo ob Gulanu na severni strani Safeta in Tiberije. Drugi dan so se s katekizmi vernili k svojim šotorom, kterih je več kot 600. Zgorej imenovani Ahmed-el-Mograbi, zdaj Izak, je šel 8. mal. serpana v okraj Horanski, kjer je boje nekaj Sietlijev spreobračati. Dal sem mu 30 katekizmov. V enem kraju jih je dobil 35, na drugem 10; vsi ti verujejo v Jezusa Kristusa; eden izmed tih je glavar velike okrajine. Mladeneč Ahmed je prava dobrota; brez njega bi bili vsi novinci v veliki nevarnosti. Ker je sorodnik Abdelkadrov, ga Turki kaj močno cenijo in ako bi njega ne bilo, bi bil glavar Abudib prišel v ječo, že so ga bili prijeli, ko pa on vmes stopi, so se napadniki zbali, in ga je rešil.
(Konec nasl.)	Fr. Emanuel Forner,
Druinihom sv. Detinstva.
(Dalje).
Pismo Msgr. Ivana Gautier-a, apost. vikarija v južnem Tong-Kingu do središnega odbora družbe sv. Detinstva 10. grudna 1869.
Veselili se bote z mano, kadar zveste, da smo jih to leto več kerstili, kot pretekle leta ... Napravil sem blizo zvojega stanovališča pod lastnim nadzorstvom le-kamico (apoteko) in sem jo pobožnim domačinom izročil, kjer se zdravila z vso mogočo skerbljivostjo pri pravljajo. Iz varčnosti sadimo na posebnem vertu navadne zdravilna zelišča, kterih moč je sploh znana. Tudi sem vsim mašnikom svoje škotije ukazal, naj mi o družbi sv. Detinstva po svojih farah vsako leto pošljejo natančen p -štev, da v svojem odgovoru Vašim željam zamorem popolnoma zadostiti.
Da bi si potrebnih katehistov (pomočnikov v po-dučevanji kerš. nauka) in mašnikov tukaj pridobili, si odberemo otrok iz dobrih kerščanskih družin, na ktere se navadno moremo zanesti. Ti otroci, za službo Božjo v naši hiši izrejeni , bodo pozneje katehisti in tudi celo mašniki. Tako bo družba sv. Detinstva, ne da bi se od svojega glavnega namena oddalila, še čast in zaslugo dosegla, da nam bo dajala izverstne kate-histe in vredne mašnike Gospodove. Naj nam ljubi Bog dodeli le stanoviten mir, kteri bi nam vspeh naših osnov zagotovil. —
Za zdaj nekaj časa upamo še pokoj imeti. Da je več naših morivcev in požigavcev zdaj izpuščenih, in da je njih včliki glavar Vo-truang-bink povzdignjen v čast mandarinsko, to nas je pa ostrašilo in v novo obudilo prederznost naših sovražnikov. Molitve Vaše,
pobožnih družnikov in toliko tisuč angelov, ki jih ta pobožna družba v nebo odpravlja, pa bodo, kakor upam, vihar odvernile. — Hude nadloge druga za drugo vedno obiskujejo to ubogo deželo. Ropaželjne kitajske divje derhali so se vderle v severne okrajne, in na vse strani napravljajo morijo in strahoto. V drugih krajih je živinska kuga storila veliko škode in puščobo, da se potem tudi polje ni obdelati moglo. Drugej, posebno v eni duhovniji mojega okraja, je vstala tolika lakota, da so zelišča jedli, s kterimi so si ljudje brez vsega druzega tčka le želodec polnili in lakoto mamili.
Vera, pa omika in svoboda,
II.
1. Bistvena lastnost duha je tudi velja in sicer prosta volja. Kaže se volja v željah, in v djanji iz-najočem iz teh želja. Želeti in pa delati sta pa prehajajoča glagola, njuni čini prehajajo iz njih na zunaj, na kak predmet, kterega želim in hočem v djanju doseči. Predno se tedaj želja vzbudi in do djanja dozori, mora biti pred njo predmet jo vzbujajoč — in kdo ga bo prednjo postavil?
Ignoti nulla cupido; nil volitum, nisi cognitum — po neznanem je ni želje; nič se ne želi, kar s<' ne spozna — pravi resnični modrijanski stavek. Um spoznava resnice, da so za človeka dobre in v kaki meri so dobre — volja pa sprevidivši dobroto resnic spodbuda se k večemu prizadetju, da bi se zmiraj bolj spoznale, in bi potem mogla le po njih svoje delovanje vravnati. Volja sama, ker prosta, si izvoli za ravnilo resnice, ktere sprevidi sebi najbolje, pa tudi one resnice, ktere imajo bolj naučno (teoretično) kakor pa djansko (praktično veljavo, skuša si oberniti kako v svoj prid, ker tudi te jo nekako povzdigujejo, da se na zunaj kaže bolj vzvišeno in plemenito.
Zvoljevaje si pa to ravnilo, si volja že sama omej{ svojo prostost in kaže, da človeška volja že sama na sebi ni nikakor neomejeno prosta — imeti mora ravnilo za svoje čine (djanja), le-to ravnilo si prosto izbira in izbere; zato je pa tudi sama odgovorna zanj: odgovorna za to, kakošno ravnilo si je izbrala, kako se po njem ravnd in v koliko ona pravo spoznanje ovira, ker noče morda spoznati kake napake in se oberniti na bolje.
Svoboda obstoji tedaj v zmožnosti, zbrati si izmed dveh ali več mogočih, sebi bolj ali manj nasprotnih ravnil ali načel eno sebi za vodilo. Mislim, da tej razkladbi bo priterdil vsakdo, če le ne taji svobode naše volje. A še v vvodu sem djal, da ni vsaka svoboda človeku dobrota, tedaj tudi vsako k t e r o k o 1 i svobodno zbrano ravnilo ne, ampak le ono, kije primerno njegovemu bistvu. Pri vprašanju: „kaj je njemu primerno?" se pa ločimo, kakor smo se ločili tudi pri enacem vprašanju razpravljajo omiko, in sicer, kakor tam, enak« se ločimo tudi tukaj; vsaj obstoji omika, kakor smo jo mi pre gledavali, v spoznanju in po sp«»znanju, in potem se mora ravnati volja.
Mi terdimo in verujemo, da je osebno, večno, samosvestno, neskončno bitje, mogočni Bog, ki je po večnih vzorih (osnovah) svojih v času vstvaril vesoljni svet, vidljivo in nevidljivo, čiste duhove, tvarino, in človeka združevajočega v sebi neprosto tvarino in svobodnega duha. Kdor kaj naredi, naredi to zarad kaeega namena in skuša svoji naredbi dati namenu primerne lastnosti. To moramo tudi od Boga pričakovati, ker drugač bi Bog ne bil Bog. Izpustivši izpred oči drugo naravo, poglejmo le človeka; ker je stvar, mora imeti namen in sicer odkazan mu od Boga, stvaritelja svojega,
»raven pa tudi moči ▼ dosego namena sebi lastnega. Iz razodenja vemo, da je naš namen po smerti se z Bogom združiti, da je sedanje življenje le pot do te združitve, to pot moramo natanko spoznati in rado volj no po njej hoditi; in spoznamo jo, Bog nam jo je pokazal razodevši nam svojo voljo, ktero spolnjevaje bomo dopolnili svojo nalogo. Volja pa nam je dana, da moremo hoteti delo vjemajoče se z našim spoznanjem, in sicer prosta volja, da si vklub mogočosti, hoditi pot volji Božji nasprotno, vendar po volji Božji odkazano pot volimo in si s tem pridobivamo visoko moralično moč in vrednost.
Mi teiaj spoznamo, da nismo sami svoji, ampak navezani na Boga, da mora zato Božja volja naša volja biti, to je, da se moramo prosto odločiti za to, da hočemo vzeti si v ravnilo voljoBož-jo, ker lc potem bo naša prostost naši naravi in n jenemu namenu primerna, tedaj p rava in resnična; le potem bo imela ona prave, ne prevelike ne premajhne, tedaj sebi nikakor ne škodljive meje, in kolikor bolj se bo le v teh mejah ohranila in delala, toliko bolj bo vzvišena in častitljiva.
Taka svoboda bi bila pa tudi največ a sreča za vesoljni svet — v edinosti bi napredvali narodi in deržave. Vsaj bi imeli vsi eno in isto ravnilo pred saboj, skušali bi le vse in vsako djanje po tem ravnilu soglasno združevati; oblast vravnavajoča in gladeča neposredno pot do Neskončnega, vterjevajoča zvezo med Njim in stvarijo bila bi perva in v tem oziru bi ji bilo pokorno vse, kar se imenuje človek. Oblast pa skerbeča pred vsem za časne potrebe ljudstev bi bila v tej skerbi in v tem vravnavanji popolno samostojna, navezana le nu to, da bi ničesar ne vstanovila, kar bi ono zvezo z Bogom omajevalo, ali še tergalo, kar bi glavnemu namenu Človeštva nasprotovalo; vsaj bi deržave vedile, da niso same sebi namen, ampak da morajo le glavni in skupni namen zedinjevaje vse posamezno moči pomagati dosegati. Narodi bi se med saboj gledali in čislali kot ravnopravni, podpirali bi se v omiki, iskali resnice, čistili jo pomot in skerbeli, da bi se vsi udje posameznega naroda in vsi narodi po svojih lastnijah izohražali in s pravo omiko si pridobili tudi pravo prostost. Tako bi tedaj prosti ljudje tvorili prost narod, prosti narodi pa proste deržave, in živelo bi res prosto ljudstvo na prosti zemlji, to se pravi, prostost bi se res obračala za to, za kar nam je dana, vsi težeči po istem namenu bi si le pot do t je gladili, vse vzajemno z onim namenom vravnavali in si s tem varovali prostost, kijelastnačloveškinator i. Srečne bi bile dežele, srečni narodi; ne bilo bi prepirov žalečih osebno in narodno poštenje, ne djanj teptajočih Božje in človeško pravo, ne del skrunečih človeško dostojnost. To je vzor človeške sreče in harmonije že na svetu, mala podoba one, ki nas čaka, ko pridemo tje do jasnega solne* čiste resnice in ne bo moglo v neskončno harmonijo priti nobeno razglasje več zarad človeške slabosti.	(Konec nasl.)
Potrebna vravnava bogostovshlh naukov r sedanfem času.
(Konec.)
III. K vednostnemu nauku bogoslovstva se neogibno šteje poprejAno soznanje z logiko, psihologij'«, metafiziko; k temu pa ne zadostuje nauk o modroslovski prope-devtiki, ki se sedaj v 7. in 8. gimn. razredu uči po dve uri na teden; treba ie k temu poznanja vsih filozofoških naučnih zistem nekaanjosti in novejših časov, pa raz-
lagama keršanske filozofije skupaj z božjim razodenjem. Nadalje je potreba, da bi bili bogoslovci korenito izobraženi v keršanski retoriki (govorništvu). Na gornji gimnaziji se sicer učijo poznati pesnike in govornika poganskih Grekov in ftimljanov, o keršanskih klasikih v govorništvu pa nič ne zved6, ravno tako malo o apologetih (zavetnikih keršanske vere). Ko se potem takem po doveršenem 8. gimn. razredu oglase za bogo-slovske novince, nimajo zadostne predolike k temu, da bi dostojno napredvali v bogoslovski vedi. Nezadostek dostojne priprave k teologiškemu uku bi se dal tedaj le s tem naaomestiti, da bi novinci bogoslovski precej po doveršenem šestem ^imn. razredu prestopili v bogoslovski tečaj, ker na gimnaziji so se že soznanili s poganskimi klasiki pesništva in govorništva ; tako bi gim-nazijalni pripravni nauki terpeli 6 lčt, in ravno toliko let bogoslovski strokovni nauki.
IV.	Tako obkrajšanje gimnazijskih naukov in potrebno razširjenje bogoslovske vednostne olike zahteva lastnija poklica k duhovskemu stanu.
Spominica nadalje skazuje, kako marsikteri mladen-či, ki imajo poklic za duhovski stan, ta poklic zgube v nevgodnih okolišinah na gimnaziji, in marsikteri nadovit in neskažen mladeneč bi se temu poklicu ohranil, ako bi ne bil prisiljen vsih 8 gimnaz. razredov doveršiti, preden dobi pribežališe v kakem bogoslovskem učilišu.
V.	Sedanji bogoslovski 41etni tečaj bi se tedaj z dvema pripravljavnima letnikoma razširil, namreč, I. tečaj: Filizoški letnik, v kterem bi se učilo: 1. Logika, metafizika, teokratija, z ozirom na nekdanje in nove tilozofiške zisteme in na božje razodeuje. 2. Branje in razlaganje kerščanskih greških in latinskih pisateljev. 3. Spisovanja (sostavki) po predlaganih naukih s posebnim ozirom na jezike zadevnih škofij. 4 kulturna zgodovina narodov iz predkeršanskih časov itd. — II. tečaj: Re t oris ki ie t ni k. 1. Nadaljevanje modroslovskih naukov, zlasti razlaga keršanskega modroslovja po evangeljskih načelih in po apostoljski učni zistemi, k čemur daje obilno tvarine evangelij sv. Janeza in pisma sv. Pavla. Keršanska retorika — dialogiško in orato-riško govorništvo, deklamacija. 3. Branje in razlaganje keršanskih govornikov. 4. Spisovanja v dialogiski in oratoriski obliki v domačih jezikih, o. Kulturna zgodovina narodov od začetka kersanstva.
VI.	Neutaljivo je. da odgoja novincev za duhovski stan se šteje k notranjim zadevam katoliške Cerkve kakor postavno priznane verske družbe, in v tem so škofje po temeljni postavi od 21. grud. 1867 §. 15. opravičeni k samostojni vodbi in vravnavi. Toraj tudi zarad te prenareje učne osnove za bogoslovske novince politiške vradnije ne morejo ugovarjati.
Po ravno tej postavi tudi Cerkev ostane v posestvu in vživanji lastnih napr&v in vstanov za nauk in dobrodelnost, toraj se tudi ne more ugovarjati zoper to, da se v to odločeni pomočki obračajo za od-gojo klerikov po učni zistemi, kakor je ravno razloženo, da se ima spremeniti; škofje tedaj imajo postavno pravico na to, da se jim pustijo dotacije za semenišnike v dosedanji meri — brez ozira na to, če novinci štiri ali šest let ostajajo v bogoslovskem učilišu, kakor so ime-nito v središnjem semenišu v Gorici od njegovega vsta-novljenja 1. 1819, kadar je bogoslovcev primanjkovalo, vselej tudi mladenči poprej obstoječih filozofiških tečajev po številu za vsako škofijo odločenih vstanovljenih prostorov stanovanje in živež dobivali.
V goriškem središnjem semenišu pa je 10l> vstanovljenih prostorov in v teržaškem škofijskem semenišu 10; toraj bi se pri sedanjem pomanjkanji klerikov v 4 gornjih bogoslovskih letnikih prazni prostori morali podeliti duhovskim novincem dveh pripravljavnih bogo-
slovakih tečajev, ia tako se sme upati, da stan duhov-skega pastirstva dobi zadostno prirast, ker taki mladenči bi se morali zapisati za novince duhovskega stanu, in bi po §. 25 vojne postave od 5. grudna 1863 imeli postavno pravico do odpusta, da morejo svoj nauk nadaljevati, in bi se smeli le potem k vojašiai poklicati, ako se odpovejo bogoslovskim naukom in duhovskemu poklicu.
VII. Za učne moči v imeaovanih bogoslovskih pripravnih dveh tečajih se bo poskerbelo; toda sila je velika; za zdaj bi se zamogel s pervim pripravljavnim tečajem brez druzih pomočkov pričetek storiti, samo da bi se proštevaa in ne povžita semeaiška dotacija v to dovolila. Sama škofija teržaška-koperska zamore v šolskem letu 1872/73 le samo 15 vstanovljenih prostorov obstaviti v središnjem goriškem semenišu, tedaj ostane 25 mest praznih, in oskerbaih stroškov si prihrani 5000 gold. S t) prihranitvo bi se zamogli ne le mladenči I. pripravi javaega tečaja oskerbeti, temuč utegnilo bi tudi še nekaj ostati učenikom za nagrado. Dokler se ta reč ne vravna, se bodo prosili učitelji viših bogoslovskih tečajev, da bi nauk prevzeli, in že so obljubili da bodo to storili.
Naj bi pač ta predlog našel blagovoljin ozir, da se keršansko ljudstvo iz pomanjkanja verskega poduka ne pogrezne v duhovni propad, in brez dušnih pastirjev ne zgreši poti k večnemu zveličauju!
Ta spis j<3 bil tuli v „Tridste^zs^i."' št. 2)2 iu 2)3
Ali stne liberafah Hrasti in ropali?
Laški tatovi imajo zdaj veliko s tim opraviti, kako bi samostane pograbili z manjšim hrupom. Izgovarjajo se med drugim, da ne bodo iz njih izkupljenega premoženja obračali za deržavo, ampak za deželne potrebe: tedaj za take reči, za ktere je deržava dolžna plačevati. Taje lepa, prav liberalno-lisjaška! — Med drugimi je v Rimu 5ii samostanov za redovske generale in proku-ratorje, to je, za velike predstojnike razaih cerkvenih redov, ki staauuejo v Rimu ia vravnavajo svoje redove po vesoljnem svetu. Da je ta lepa zveza redov z Rimom sovražnikom katoliške Cerkve strašno zoperaa, uad tem nihče ne dvomi. Misli se, da laška vlada oamerja te lepe cerkvene aaprave za-se pograbiti ia redovaim generalom samo nektere stanice v zadevnih poslopjih še pustiti, kakor so že storili z maogimi samostani, zlasti na Napolitanskem. — Liberaluhi vsih dežel, se ve, so s tim zadovoljni; ae vem pa, kaj bi rekli ljubljanski bogatini ali pa duaajski judje, ko bi prišlo neko število „Dimežev," kteri bi boljši hiše, njih vertove ia ajive za-se pograbili: samo kaki kotiček bi bivšemu gospodarju „iz milosti" še pustili, dokler bi se jim ravno poljubilo? . . . Glejte, da Vam, ali Vašim otrokom svoj dao rudečkarji res kaj tacega ae store, ako v li-beralui oemaraosti zdaj cerkvene rope odobrujete, ia tiste časaike božate ia podpirate, kteri zoper katoliško Cerkev hujskajo! Bog ni le samo „Dimežem" prepovedal krasti ia ropati, ampak tudi gospodom, tudi liberalcem, tudi vladam, vsim brez izjeme.
Pred velikim taborjera, ki je bil na 24. grudna napovedan za Kolosej v Rimu, so se na vsako stopajo po rimskem mestu utegnili viditi taki čudai petrolejski obrazi, da bi bilo uajberže tudi duaajskega j uda ali ljubljaoskega tagblattarja strah pred ujimi, zlasti kteri imajo hiše ia štacuae. Gostilaiki po mestu so imeli taki „rešpekt" pred ojimi, da so pripravljavcem za tabor kar dobre volje ia celo zastoaj sobe poaudili za taborove goste.
Za odvernjeaje tacih aadlog pa je dolžnost do ča3a skerbeti. Ne razširjati rudečkarskih idej , ae pod-
irati liberaluhovskih osn6v, ne posmehovati se, kadar udobnež preklinja Boga in Cerkev, zakaj kdor do Boga in Cerkve nima spoštovanja, ga bode še veliko manj imel do liberalca ia bogatiaa, ia kogar strah pred sodbo Božjo ia večaim terpljeajem od ropa ia tatviae ne odverne, ga tudi strah pred svetnimi sodajimi ja-valjne bode. Iz vsega je očitno, da vsak kdor koli sv. vero spodkopuje, je sovražnik človeštva in njegovega mira in pokoja, on je sovražuik človeške časue ia večae sreče.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. „Anonimns-n". Vaša brošura: „Das Biichleiu v. d. Jesuiteu" zamore le tistega za uos voditi, kteri čisto aič ae ve, temuč lažaikom aa besedo verjame. Vse modrovauje brez kaoega dokaza gre aa to, kakor pri j udih zoper Jezusa: „Tega smo aašli, da zapeljuje oaš aarod.... Ljudstvo šuata, ker uči po vsi Judeji... Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ae bili izdali." (Luk. 23, 1 id.; Jau. 18, 30.) Judom ali pa teiu ljudčm aa besedo verjeti, je eaa reč ia reklo bi se: „Jurare ia verba calumaiatorum.-' — Kakor so farizeji Jezusove besede in nauke pačili, tako pačijo današnji liberalci besede in nauke jezuitovskih pisateljev ter lažejo , da učijo in dopuščajo naj gerše pregrehe in hudobije, kakor: dvoboj, krivo pričevanje in krive prisege, morijo, neusmiljenost do ubozih, krivico, simonijo, in maoge druge gnjusobe. Posebno žulijo v tem pomeau Escobara, skoz 50 let spreobračavca naj terdovratniših grešuikov (kar liberalci aič radi ne slišijo), in v vsakem oziru velikega dobrotnika ubozega človeštva. Bil je ne-omadežaaega življeuja iu učeu mož; ojegove spise so pa sovražniki jezuitovskega reda žo zgodaj pokazili, krivo in hinavsko tolmačili ter na vse načine terpinčili ia vlekli, kakor „zelenec kožo", da bi celi red oskrunili. Ce tudi spisi s tenkimi in včasi težavnimi dedukcijami niso brez vsake pege, je vender v bistvu njegova nrava čista in vestna, kakor veljavni možje solijo.
V St. Vhlll nad Ljubljano je bil preteklo nedeljo z veliko in prav priserčno slovesnostjo vstanovljen novi gospod duhovni oče preč. gosp. A n t. P o t o č n i k, potem ko je precej časa in z veliko skerbljivostjo in obilnim delom in trudom vmes duhovni jo vpravljal ondotni kaplan Čast. g. Al. Stare. S kolikim veseljem iu zaupanjem so duhovnijani pričakovali novega pastirja, kažejo med drugim slovesne priprave, s kterimi so ga sprejeli. Deleč tje v Planino je šlo več gospodarjev po robo in pohišnino svojega novega gosp. očeta. O prihodu 18. t. m. je bil novi dušni pastir, spremljan od preč. g. stoljnega dekana, svojega brata iu drugih gg. na več krajih že pred št. Vidom ustavljen in pozdravljen; v št. Vidu samem pa ga je. pričakalo obilno ljudstvo med prezalimi slavoloki in mnogotero olepšavo. V nedeljo, dan vmestovanja, pa je bil št. Vid, zlasti blizo cerkve, ves v zelen ji in lepotičji z vpletenimi poraea-ljivimi aapisi, kakor: „Vsa fara vesela je Tvojega prihoda! — „Srečeu prihod, Oče prečastiti! Naše serca Ti naproti vrejo" itd. Vso mnogotero ozališano cerkev je lepšal še posebno velik od oboka višeč venec. Nad velikim altariem je stala letopisua vošilnica:
IlaeC Dles Antonlo ParoCho DesIDerato gregl feLIX vlresCat.
Lepa množica sosednjih in ljubljanskih duhovnov, med njimi dva kanonika, je peljala novega gosp. očeta med vsimi o tacih prilikan navadnimi slovesnostmi v cerkev. Prečastiti gosp. stoljni prost so v naslednjem slovesnem nagovoru novo vpeljanega nešteviluo zbraaim duhovaijaaom skazali ali predstavili ia pojasnili: kaj jim je aovi pastir prinesel, — kako boda
©tročice, mladino, kaj dobrega delal v prid Božjega kraljestva odrašenim in vsim skupaj. Vse pričujoče je močno ginilo prečastito pravilo, v serce segajoče petje in pobožno obnašanje novega gosp. očeta. Gospod učitelj M. Bernik, ki se sploh vneto trudi za lepo cerkveno petje, se je tudi ta dan s svojim pridnim in tako dobro izurjenim pevstvom kaj lepo skazal. Gosp. Miroslav Tomec, naš domači slikar, ki je zdaj doma v št Vidu, se je pri vsem vdeleževal kakor izversten pevec in poprej kakor umetnik pri olepšavah. Dekliške roke, zlasti pridnih pevkinj , so z velikim veseljem opletale veliki slavolok in vence, ozaljšale mlaje, ki so jih postavljali verli fantje. Prav moško ste se obnašali, verli SentvidČani! Bog daj k vsemu temu svoj obilni bla-oslov, da bodo tukaj srečni in zadovoljni pastir in atoliška čeda, tamkaj pa vsi zveličani!
Iz Ljubljane. Anieriknnsko. Gosp. misijonar Ign. Tomazin misijonari v Millersville i. To leto so postavili tam 4 nove cerkve, dve duh« vski hiši, in zdaj pripravljajo za prihodnje leto 5 druzih novih cerkev in dve duhovnišniei. Vstanovil je osem novih misijonov med belci in tri nove med Indijani. V Millersvillo i bi mogel duhoven znati nemški, angleški, francoski in češki jezik. Gospod Tomazin želi misijone med belimi zapustiti, in bolj z indijanskimi te pečati, ako bodo škof zadovoljni, ki so mu enega pomočnika že poslali in enega poslati obljubili. Sto angleških milj dalje proti severu se hoče podati v kraj „Gavababiganekag" (t. j. pri beli ilovici). Tam je že veliko katoliških Indijanov in veliko se jih hoče še spreoberniti, berž ko pride katolišk duhoven. S tega misijona pa mu bode treba oskerbovati še kake 4 ali 5 misijmov med Indijani in kake 4 med belimi. To leto je kerstil kakih 20 odrašenih, belih in Indijanov ; 22letna amerikanka je bila poprej prostanška, čemur se je pa odpovedala in postala je katoličanka. Kerstil je 24letnega luterana, enako IGletno luteranko.
Amerikanskim gospodom prijatlom v naznanje povemo , da te dni sm«> odpravili do preč. g«sp. Jakob Trobca pismo, v kterem so bile pisma do 4 druzih gospodov. Tudi več naročenih reči do preč. g. Buha bode te dni odpravljenih. O gosp. Čebulju se še nič ne sliši. —
Iz Ljubljane Iz zadnje seje kalol.-poliliske družbe.
(G. Močnik o sjominici nemških škofov v Fuldi.) Naj važnejši prikazen med tim časom je spo-minica nemških Škotov, zbranih 2<'. sept. na grobu sv. Bonifacija v Fuldi. Lifrti vsih strank so govorili o tej spominici vsak po svoje: javaljne jo je kteri nasprotnikov prebral, to bi bilo zoper njih čast. Kolikor je meni znano, prepisovali so drug od drugega; njih pso-van ja nam j a morajo pojasniti, da je sponiiniea zelo imenitna in Tako rekoč znamnje, nad katerim se bodo stranke zbiral«-. - Tudi konservativni listi so prinesli to sp«>menito, ter so j«> razlagali.
Kaj pa ima ta spominka v sebi? Jaz bi jo ločil na dva dela. V zg< dovinskega in podučr.ega. Škofje namreč gov« re od začetka, da ima katoliška Cerkev pravno veljavo za svoj obstanek, za svoje delovanje, in to so dokazali iz zgodovine. — Ako ima pa kat« liška Cerkev pravico, tedaj naj se nikar nc žali v svojih pravicah.
Cerkveni pastirji sedaj naštevajo vse krivice, katere je imela terpeti. katoliška Cerkev v svojih poglavarjih. v odpravi cerkvenih redov itd.
Potem pa pridejo do vira. iz katerega zajemlje deržavna oblast na videz pravico vtikovati se v cerkvene reči. Mtd drugim pravijo na tem mestu: Kes strašna je misel, da so nasledniki tistih šk« fov, kateii so Nemcem oznanovali sv. vero, prisiljeni dokazovati, da ima katoliška cerkev na Nemškem pravico do bitja in življenja
in da katoliško ljudstvo, katero je že 1 % tisoč let živelo v veri svojih očakov, ima neoveržljivo pravico da verske svobode, in da ta vera ni deržavi nevarna. Nasprotna načela je imel nekdanji paganski svet in od tod so izhajale preganjanja katoliške Cerkve.
Odkar so pa ljudstva sprejele kerščansko ver«), so spoznali, da je kerščanska Cerkev od Boga, in to spoznanje je podlaga vse omike zahodnih deržav, vzlasti pa nemške deržave, katera je stala 1000 lčt.
Škofje potem govore od cerkvenega razkoiništva na Nemškem, in pridejo do Vestfalskega pomirja, v katerem je zadobilo nravno veljavo vsako veroizpove-danje, in to je do najnovejših časov nauk vsih juristov.
Dalje govore od naj novejših načel, vsled katerih pred očmi deržavne oblasti vsaka verska spoznava zgubi svobodo v trenutku, katerega hoče za to odločiti.
Potlej vterjujejo škofje, da tega načela pa ni postavila kerščanska verska spoznava, ampak modro-slovje, kerščanstvu naravnost nasprotno, t. j. taki uče njaki, kateri ta nauk trosijo po svetu.
Se dalje izpeljujejo posledke iz tega nauka; nalog deržavin bi bil po teh načelih ta le:
1. Verskim spoznavam, posebno pa katoliški Cerkvi, naj se pravice kratijo, kar se le da, naj se ji jemlje veljava in vpliv do ljudstev, da tako počasi odmerje.
2. Odgoja in nauk naj se popolnoma od cerkve loči, cerkvi naj se jemljejo dobrodelne naprave; tisk, vednost in znanost naj pod deržavnim ravnateljstvom ljudstvo do tje pripravijo, da jih bo vodila zgolj sama sama pamet, in potem bo prišel pravi trenutek, da se odpravi njim zoperno kerščanstvo.
Poslednjič škofje spodbijajo in zavračajo ugovor, s kterim se očita katoličanom, da so deržavi nevarni, in pridejo do vatikanskega zbora, zavernivši napade na nezmotljivost papeževo in njenih, češ, nevarnih nasledkov za svetno deržavno oblast. Svojo besedo sklepajo z evangeljskimi besedami:,,Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega".
Z tiorenskega, 25. nov. (Še ena Tagblattova). Pisavci ljubljanskega „kneipensprach - žurnala" znajo lagati, kakor bi orehe terl, ter jim nič ne de, če jih na zadnji strani kloferničiš kakor neobrisanega lažnjivca so že zadovoljni, da so le na pervi strani togoto izlili nad jezuiti, duhovstvom, Rimom po modernem Sillabusu svojem. Novi dokaz tega zopet nahajam v št. 266. 19. novemb. v dopisu iz Teržiča, s kterim je veliko nevoljo vzbudil v okolici in v Teržiču samem. Hvali-sa sicer domačo duhovščino, na Čemur pa značajni teržiški duhovščini od te strani gotovo ni veliko ležeče, potem pa pravi oroslanski skok po svoji šegi naredi na spoštovane očete misijonarje zarad misijona, kterega so v Križu v « bčno radost, veselje in dušni prid izverstno opravili Križanom in Kovorjanom. Oponaša jim, „da kakor trume kobilic na dolgo in široko pojedo vse — posebno pa jajca s nišeti, putami, kapuni vred . . . In šli so z obilnim plenom od tod, ter niso druzega nego prazne žaklje, omare in kostne za seboj pustili", z eno besedo, kakor bi bili misijonarji celo okolico oropali. Vi, „olikani gospod", pišete tako, kakor bi bili misijonarji vse dni po dnevi in po noči le samo jedli, se pasli in gostovali. Na mara bi bili Vi, ki tako pišete, res ropali, ako bi bili na mestu misijonarjev? Od njih se to ne more reči, kajti brezplačno pri zmerni hrani so se celih ft dni noč in dan na vse žive moči trudili, ter si komaj kake trenutke privošili, da so malo jedi vžili; in ko bi njim tudi kako plačilo ponudil za njih trud, oni ti ga ne vzamejo. — Lažnjivi naznanivec, kako se vjema Tvoja sramotna laž z mojo golo resnico? Dopis je napisan „iz Teržiča", milovanja vreden pa bil bi Teržič, ko bi res takih neotesancev v sebi imel
Toda, hvala Bogu, ta ali tam kaki „kneipensprachist še ni in ne bo Teržič. Teržičanje imajo vse drugačno besedo o cerkvenih in duhovnih opravilih in verskih služabnikih. Zvesti, pošteni kristjane, kakor so Teržičani sploh znani, bi gotovo tudi verlemu gosp. fajmostru Kriškemu, ki jim je bil čez 12 let dušni pastir, ne skazovali hvaležnosti po taki mameluški šegi. Tagblattov prijatel naj skerbi za-se, da se tako pošteno preživi, kakor mi; nikar naj ga ne briga naša stelja, repa, krompir, klaja in vsa škoda, ki boli le njega, ki nam je nevošljiv za duhovne dobrote, ki smo se jih vdeležili m za ktere bi prav radi še kako veči škodo terpeli, kakor je ta, ako bi res kaka škoda bila. Ako je bilo kaj zamude časa, nam je Vsegamogočni, do kterega nima blezo dopisnik odveč zaupanja, v naslednjem vgodnem vremenu dal priliko vse poljske dela lepo opraviti.
Prazno je tedaj, kar on terdi, da je nekaj posestnikov še le zdaj po sv. misijonu spoznaio, koliko je zamudilo. Ravno nasprotno pa se povsod radost in zadovoljnost razodeva. „To je bila slovesnost"! „Kaj takega pa se ne!" — „ Vsaka pridiga Je bila prekratka, akoravno čez celo uro dolga." — „To so nam resnico lepo povedali!" — „Se celo taki, ki so popred malo vere imeli, ali celo nič ne, so zdaj vsi spremenjeni!" itd. Tako se čuje govoriti un- in tastran sumeče Bistrice.
K sklepu naj omenim še to. Želel sem zvediti, kaj je resnica o tisti osebi, ki pravi dopisnik, da je berž ko ne vsled tako ianatiškin pridig misijonskih in je-zuitovskega terpinčenja v spovedi življenje si vzela in se utopila. — Vsi Teržičani pa, s kterimi sem imel priliko govoriti, so mi rekli, da kaj takega ni živa duša v Teržiču o tej osebi sodila; zakaj oseba, ktero so od petka pogrešali in je v ponedeljek iz vode mertva bila potegnjena, je bila še tisti petek doma v Teržiču pri spovedi in pri sv. obhajilu. Potem je šla v Križ k iO. maši in pridigi. — Tam pa je bila edina pridiga misijonska, ktero je slišala in v kteri je č. o. misijonar razlagal mladenčem stanovske dolžnosti; — pač malo je bil ta poduk zmožen iz uma spraviti osebo, katera je bila že čez sedemdeset let stara. Bila je že zlo oslabljena, pogoatoma so jo že omotice napadale, večkrat jo je mertvud napadel, enkrat tako zelo, da so jo popolnoma nezavedno hiteli v sv. olje djat. — Tudi tisti dan so jo v cerkvi take slabosti obhajale, da je morala iz cerkve iti v neko hišo se poživit. V Teržiču so toraj sploh sodili, da je ženska hotla, morebiti, da bi s potoma v Bistrico kakšen opravek oskerbela, ali pa da bi bila manj videna, po bistriški cesti dumu iti, in da ji je na ozki bervi ali kaka slabost prišla, ali pa da se je spotaknila in tako v vodo padla. — Ondotni zdravnik pa je spoznal in v spričalu naznanil, da je od mertvuda zadeta v vodo padla.
MMazgleti po are tu.
Hervasko. V Zagrebu je 21. listop. mašnik posvečen čast. o. Pij Oeman, trapist iz Bosne. — Za društvo sv. Jeronima, ki daje na svitlo dobre katoliške bukve, je daroval prevzv. nadškof Mihalovič 300 gold. mil. škof Strosmajer pa svoje dnevnine kakor člen regnikolarne deputacije.
Velikunemško. Bizmark je undan novo vojno barko, oklepnik „Hansa" kerseval. Kerstil ga je z vinom ,,sam-panjerjem" (poljancem) in s politiškimi govori. Posebno nemška gospodičina Treskov je nemškemu brodovju obetala, kako bode edino in samo gospodovalo nad baltiškim in severnim morjem. (Druge vlade bojo pa roke
križem deržale in kimale, kaj ne?) — Mož Bizmark, kakor se vidi, hodi prav človeške pota, brez pomislika, da visi Moč tudi nad valovi vlada, in da ta Moč pri „inanguriranju 1 velikih početij noče prezerta biti. Bizmark se je 1. 1866 pogajal z rogoviležem Klapkom, je po-klone delal (pa zastonj) „častitijivemu pemskemu kraljestvu", se zvezal z Viktor-Emanuelom zoper Avstrijo, kteri je Prusija malo poprej svojo prijaznost hlinila. Ko se mu po tacih ,,pomočkin" v začetku ni spodersnilo, zdaj v svoji omamljenosti gre vojne barke kerševat s šampanjerjem in z dekliškimi marnjami. V kakošno mizernost zajde človeštvo, kjer se prezirajo častitljivi keršanski obredi, kteri imajo velikim početjem vtisniti Božji blagoslov! Toda, kdor pričenja brez Boga, bo končal s sramoto.
Pariški časnik „Union" pravi, da je lažnjiva tista misel: Francija bi morala vojsko imeti z Italijo, ako postavni kralj Henrik V na svoj predstol pride, da Pie-mončane iz Rima spravi. Zakaj ako je Francija zopet enkrat na pravi poti, je dosti, da se z evropejskimi vladami dogovori in papež bode glavni pogoj svoje samostojnosti zopet dosegel; nobeden, še Prus ne, ne bo mezinca ganil v prid piemonških vsiljencev. Viktor Ema-nuelnima ne enega prijatla, in laško kraljestvo se ravno le še terpi. — Laski časniki strupene psovka brizgajo zoper „ Union", ker narjjrotnih dokazov nimajo. Grof Chambordski (Henrik V) fje edini postavni francoski kralj; z vsim svojim obnašanjem in govorjenjem se tega tudi vrednega kaže. Ni dvomiti, da na prestol pride, zakaj francoski narod je katolišk in pravica mora zmagati.
Rimsko. Protestantje se v Rimu veliko pehajo, da bi ljudstvo k krivoverstvu zapeljali. V svoje šole, ki jih napravljajo, kolikor morejo, z deuarom, ki ga dele v šoli, otroke vabijo. Na tergu „di Termini" zidajo ame-rikanski protestantje veliko protestanško cerkev pod vodstvom nekega Musetti-a, ki je bil nekdaj zarad po-litiških hudobij pregnan iz Rima. K gnjusobam raz-djanja na svetem mestu hočejo tudi dopersno podobo (bisto) Kavurjevo postaviti na neko „častno mesto" na Kapitol. — Zraven tacih baharij je pa revšina in stiska v Rimu dan na dan veči, zlasti dragina hudo pritiska. — Cerkev med tem moli, s pokoro pri Bogu pomoči iše, in deli jo potrebnim sama po svoji zmožnosti. Za nesrečne po povodnji so bile od 11. do 13. listop. po rimskih cerkvah očitne molitve, pridige in pobiranje milošenj.
Sv. Oče so 19. listopada sprejeli velikega vojvoda Nikolaja, kteri se je po daljšem razgovoru podal k der-žavnemu tajniku kardinalu Antonelli-u in ostal je pri njem polno uro. —
Kakošno strašno in sramotno smert si hudodelniki nakopujejo, je pokazal une dni neki Filibecki v Rimu. Ta ostudnež je bil v začetku poprejšnega desetletja prišel v Rim, da bi z Orzinovo bombo ubil sv. Očeta tisti dan, ko so se podali k sv. Neži zahvalit se za prečud-no otenje 12. mal. trav. 1865. Tudi je bil sprejel od ro-goviležev nalogo, da bo z Albana odpeljal kralja Frančiška II in ga spravil na ladijo, ki je krožila ob kraju Nettuno. Hudodelnik ni bil izpeljal ne enega ne druzega, bil pa jc blizo Rotonde orzinko vergel med ljudstvo in več ljudi s tim ranil. Pozneje je bil vjet in obsojen. Bivši kasneje pomilosten od Pija IX, da bi šel v Jeruzalem, kakor se je štulil, je bival med tistimi, ki so se 1. 1867 naj huje pehali, da bi v Rimu punt vneli. Pred dvema letoma se je zopet v Rim vernil, in tam je veliko več izdajal, kakor pa zaslužiti mogel, in zarad dolgov se je pred nekimi dnevi v Koloseju
vstrelil, ter je od 11 dopoldne do 7 »večer re vno ležal na mestu, kier je svojo poslednjo ostudnost doveršil. —
Ko so riju IX v Vatikan poslali tiste tri milijone letne plače, ktero hoče laška vlada za vzete papeževe deržave odrajtovati, je Antonelli odgovoril, da papeške vradne pisma zadostno dokazujejo, da edini in pravi rimski kralj ne priznava nič tega, kar je ropna vlada te dve leti storila, in da imenovane vradne pisma naravnost obscdujejo „zagotovilno postavo", s ktero Sella svojo ponudbo vterjuje.
Tabor v Koloseju v Rimu je vlada prepovedala, ko so bile povabila že nabite. Vzrok je postavljen ta: ker se hoče oblika vlade napadati in temeljne vstanovila spreminjati na taboru.
Znamenito napoved o Piju IX naznanuje „Balti-morski ljuški časnik listopada 1872. — Leta 1860 je v Asizu v samostanu sv. Klare umerla v slovezu svetosti redovnica Saraceni, sestra papeževega dvornega vradnika Gioachinetto-Saraceni a. Po smerti se je prikazovala zdaj ti zdaj drugi svojih sosester, jih je grajala, opominjala in spodbudovala, kakor je bilo vsaki po njenih osebnih okoliščinah potrebno. Nekterim je smert naprej naznanila, in te napovedi so se tudi res spolnile.
Undan pa se je prikazala tudi samostanski opatinji, in prašala jo je, zakaj je ustavila poprave pri kapeli sv. Klare. Opatinja odgovori: „Ker nimam pomočkov, da bi jih nadaljevali." Na to ji odgovori umerla: Vi ste gospd majhne vere in zaupanja; le brez skerbi zopet dajte delo poprijeti: denar bo prišel iz Belgije; in ko bode papež rij IX v prihodnjem letu 1873 prišel v Loreto svojo obljubo spolnit, bo prišel v Asiz in bo kapelo posvetil"
In lej, kaj se je zgodilo? Malo dni po tej prikazni
ie prišel lepi znesek dvajset tisuč frankov iz Belgije.
Bogat mož v uni deželi je na priprošnjo sv. Klare dosegel od Boga veliko milost, in želel je hvaležnost do svetnice skazati s pripomočkom za olepšanje njene kapele v Asizu.
Po takem znamenitem vresničenji obljubljene pomoči je opatinja naznanilo o prikazni poslala poprej imenovanemu bratu ranjce, papeževemu dvornemu vrad-niku. Sv. Oče dobi o tej reči naznanilo, in d& si opa-tinjino pismo brati pričo svojih prelatov. Kadar sliši o s voj i obljubi, se z roko za čelo prime, in reče: „Res je, to obljubo sem storil: in ravno tako resnično je, da še nobenemu človeku nisem nič tega pravil." Prihodnje leto bi bilo tedaj blaženo odrešilno leto za Pija IX. in za sv. Cerkev. Bog v svojem velikem u-smiljenji naj k temu izreče Fiat (zgodi se)!
Toliko piše amerikanski list. Liberalci naj se nikar preveč ne prestrašijo, ker to ,,dogma" ni; ako pa res že to leto Bog molitve vesoljnega sveta usliši, tudi ni čudo, ker obljubil je: če le dva ali trije zedinjeno kaj prosijo, da se jim bo zgodilo.
^a Irskem V Darras-u se je v sodnji hiši pod vderl, na kterem je do 200 ljudi stalo. Več ljudi je bilo kar stertih in do 40 je smertno ranjenih. — lz tega vsak lahko previdi posebno previdnost Božjo, da se uno leto ni bilo nič hudega zgodilo, ko so se bili Pij IX s tolikimi prelati in gojenci vred pri sv. Neži v Rimu s podom vred vderli.
Amerikanske novice. Zidanj in blagoslovljevanj novih cerkev je neprenehoma toliko, da ne kaže jih posebej imenovati.
V	Baltimore-u je 18. okt. umeri O. Connor Mihael, poprej škof v Pittsburgu. 15. avg. 1H43 je bil za škofa posvečen, v majniku 1860 se je škofijstvu odpovedal in prestopil k jezuitom.
V	Savani se ondotni škof Ignacij Persiko škofiji odpoveduje in poslal je odpoved sv. Očetu. Postal je bil
Skof i. p. za Gratinopolis 1. 1854, Savano pa je dobil v sušcu 1870.
Srenja sv. Mihaela v Frankford-u je imela milost sv. misijona, kterega je vodil znani O. Veninger. „Lucifer bode se dolgo čutil udarce, ktere mu je o tej priliki
gritisnil sv. Mihael viši angel", pravi ondotni župnik J. choller. Opomnimo pa naj samo to, da zraven druzega so bili tudi trije zakonski očetje sprejeti v katol. Cerkev ; to je srenjo z velikim veseljem napolnilo, in gotovo bode tuai te udarce lucifer Čutil, dokler deržine spreobernjenih očetov ne izmerjejo.
V severne zvezne deržave je do 16. okt. prišlo 5,500 izselcev iz Alzacije. Slaba čast za Bizmarka in njegovo nemško svobodo!
„Missouri", amerikansk parobrod, seje na morji gred6 iz novega Jorka v Havano vnčl in je ves pogorel. Čez 80 ljudi je v ognju ali pa v morji konec vzelo; le 12 ljudi je rešenih.
Iz Ljubljane. V deželnem zboru do četertka ni bilo posebnega, ker so v odsekih delali. Dr. Razlag je v 6. seji nasvetoval prošnjo do vlade, da bi se vojaška postava v oziru na enoletno službo tako vravnala , da se tudi dijaki zamorejo bogoslovja izučiti in posvečeni biti. — V četertek so bile znamenite šolske razprave. Več prihodnjič.
Francosko. Reč se tako suče, da bo najberže Thier-sova vlada padla. Ako se to dogodi, je silo veliko na to zastavljeno, kaj bo potlej.
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta. Po dr. St. 1 gl. G. G. Š. 1 gl. G. A. P. 1 ces. cekin: za srečen nastop. — G. Fr. R. 1 ces. cekin: za srečen nastop. Iz Lozic 2 gl. v zlatu s pristavkom: Sv. Oče, sprosite mi telesno zdravje, čemi ne škoduje k dušnemu zveličanju. T. B. 30 kr., pr. blg. za srečno zad. uro.
Za afrikanski misijon, iz Begunjske fare od udov in zbirke 12 gl. 20 kr.; iz Ljubnega 11 gl. 60 kr.; iz Dovjega 2 gl.; iz Kranjske gore 2 gl. 20 kr.; Fara št. Rupert 4 gl. Iz Goč 2 gl. Neka dobrotnica 1 gl. Iz Senožeč 2 gl. 15 kr. in fara Podbreška 2 gl. (To dvoje je v st. 45 po zmoti stalo pod „Bosno".) Iz Smartna pri Litiji 2 gl. 60 kr. M. A. 1 gl. Po g. Rozmanu 2 osebi 2 gl. Po g. Dolencu 50 kr. Iz Lozic 5 gl. —
Za misijon v Bosni. M. A. 1 gl.
Za bulgarski misijon. M. A. 1 gl.
Za pogorelce v Starem tergu pri Ložu. Iz Begunjske fare 8 gl. S Černega verha nad Polh. gr. 1 gl. 50 kr.
Za pogorelce v Zalogu pri Novem mestu. Iz Begunjske fare 3 gl. S Černega verha nad Polh. gr. 1 gl.
Za podporno duhovsko društvo. G. Fr. Povše v Černem Verhu 3 gl.
Za bratovšino Čist. spočetja za misijone na Jutrovem.
Iz Lozic 3 gl.
Za varite Božj. groba v Jeruzalem. Iz Lozic 3 gl.
20 kr. —
nuhorsHe spremembe.
V ljubljanski škofiji C. g. Berlic Jan., kapi. v Kamni gorici, je prestavljen v Srednjo vas bohinjsko, ker ondukajšnji kapi. g. Žan J. začasno stopi iz službe. Č. g. Furmacher Anton, fajm. na Dovjem, se poda v pokoj, in fara je razpis. 27. nov. (Pri tej priliki bodi omenjeno, da prihodnji faimošter na Dovjem precej zgubi duhovnega pomočnika, ker plača njegova ni vsta-novljena, in je bila le za čas sedanjega gosp. fajm. se dovoljena).
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikofi dediči v Ljubljani.