V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, petek, 14.12.1984
CENA 23 din
V. d. glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 96
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Trije kandidati *a predsednika občinske skupščine
RADOVLJICA — Na sredinem žaganju občinske kandidacijske Sfereoce so podporo dobili vsi tri-■ možni kandidati za predsednika "Vlovljiske občinske skupščine, ki *i je po opravljenih predvolilnih ■Hiortfh predlagal koordinacijski %ot za kadrovska vprašanja pri IMsedstvu občinske konference ^DL Radovljica.
ta kandidatno listo za volitve Msednika radovljiške občinske Jtipsćine so tako uvrščeni: MIRO-lAV BIRK, sedanji predsednik ob-Skt konference SZDL Radovljica, % DEŽMAN, sedanji podpred-Slnik radovljiške občinske skupine, kot kustos pa dela v Gorenjem muzeju v Kranju, in BER-HRD TONEJC, sedanji podpred-Naik družbenopolitičnega zbora ^tovljiške občinske skupščine, za-Slen pri Gozdnem gospodarstvu V v zadnjem letu pa je deloval *i urejanju razmer v Gozdarsko Vtijski zadrugi Srednja vas v Bo-
V
Wga predsednika občinske Sšćine Radovljica bodo volili na Redanju      občinske skupščine
decembra. Volitve bodo tajne, za TOtev pa je potrebnih več kot po-*fea glasov vseh delegatov.
Gradnja jeklarne na Beli — Pri gradnji elektrojeklarne dela nekoliko kasnijo. Največ dela so imeli pri izbiri projektantov dobaviteljev domače opreme in izvajalcev montažnih del. V Sloveniji so namreč zahtevali dodatno preverjanje sposobnosti organizacij, ki bodo jeklamo gradila. Zato so lahko šele dva meseca po prijavi naložbe podpisali pogodbo s poslovno skupnostjo Rudis Trbovlje. — Foto: F. Perdan
Komunalni problemi do kraja zaostreni
Pomanjkanje strokovnjakov in prenizke cene botrujejo podjetni-n^Zfl°dnl|ajManJU Komun*}™S* gospodarstva - Problemi so se in vnema za njihovo razrešitev pojenjuje
Posvet, ki ga je v to
dodelitev
Werjevih nagrad
Škofja Loka — V ponedeljek, decembra ob 18. uri bodo v Vani Loškega odra v Škofji tki svečano izročili Severjeve Vade, ki jih Sklad Staneta Se-%Ja podeljuje za izjemne igral-^ dosežke. Svečani podelitvi bo Idila monodrama Miloša Mikel-k Fraklova vrnitev v izvedbi Oatka Šugmana, Severjevega na-tojenca iz leta 1975, in v režiji "hana Hercoga. Obeta se torej Wno prijeten kulturni večer.
Obletnico Severjeve smrti bodo 'častili tudi domači gledališčni-' V soboto, 15. decembra ob •tU) bodo premierno uprizorili • J C. Lombarda: Izgubljeni »raki, v režiji Igorja Žužka. •Ustavo bo Loški oder ponovil
nedeljo, 16. decembra ob 17. in i 19.30.
\_-
Radovljica
rek, 11. decembra sklicala občinska konferenca SZDL Radovljica, je bil resnično dobrodošel, saj je pošteno in celovito razgrnil problematiko komunalne dejavnosti v radovljiški občini Posamično je doslej res prihajala na plan, v obliki številnih delegatskih vprašanj, najbolj glasno, ko je primanjkovalo pitne vode in je morala poseči vmes širša družbenopolitična skupnost. Posvet je pokazal, da je dozorel čas za temeljito ureditev razmer v komunalni dejavnosti, lahko rečemo, tudi za pomoč Komunalnemu gospodarstvu.
Izluščimo lahko dva poglavitna razloga, ki sta privedla do problemov. Komunalnemu gospodarstvu manjka strokovnjakov, kar se je še bolj pokazalo v zadnjih letih, ko je zakon ukazal tudi gospodarjenje in ne več le upravljanje s komunalnimi objekti. Ne moremo reči, da za boljšo organizacijo dela in za razvoj v Komunalnem gospodarstvu niso nič storili. Manjka pa jim strokovne, tehtne podlage, kar so pošteno priznali tudi sami. Brez njih seveda ni smelih odločitev, brez njih ni pravega odgovora na vprašanja, ki krožijo med ljudmi, celo o utemeljenosti
Pomladno cvetje vRetečah — Na pragu zime naj bi si narava nabirala Hovih moči za bujno pomladno življenje, a kaj, ko tudi tu ni pravilu brez izjem. Sredi Peter vzbuja pravo pozornost in občudovanje bujno vuvetelo grmičevje, ki mu očitno prijajo za december razmeroma vi-U)ke temperature. — Foto:,F. Perdan
\_—----
izgradnje zajetja v Radovni se sprašujejo.
Brez tehtne strokovnosti tudi zahteve po višjih cenah pitne vode in odvajanja odplak izzvenijo v moledovanje, v odlašanje s podražitvami, kar ima seveda pomemben denarni učinek. Izvršni svet se strogo drži odstotkov, v tovarnah na podražitev pristanejo šele konec leta. Bo že kako, si mislijo. Lani jih je zato prehitela zamrznitev cen. Danes imajo v radovljiški občini v skupnem znesku najnižjo vodarino v Sloveniji, pri gospodinjstvih sicer ne, zato pa je toliko cenejša kot drugod voda za tovarne.
Podrobneje si velja ogledati cene pitne vode, saj je kanalščina težje primerljiva, ker je odvisna tudi od čistilnih naprav, teh pa nimajo povsod. Gospodinjstva v radovljiški občini pitno vodo plačujejo po 7,10, v jeseniški po 8,50, v kranjski po 10,35, v tržiški po 11,03 in v škofjeloški po 11 dinarjev. Ostali porabniki, tudi gospodarstvo torej, pa vodo plačujejo takole: v radovljiški občini po 7,80, v jeseniški po 14,70, v kranjski po 18,08, v tržiški po 36,03 in v škofjeloški po 30 dinarjev. Poleg cen se zastavlja še vprašanje; kaj je res pametno, da denimo leska Veriga uporablja pitno vodo za tehnološke namene?
Prav nič torej ni presenetljivo, da ima radovljiško Komunalno gospodarstvo pri svojih temeljnih dejavnostih izgubo. Pomagajo si s popravili in z gradbenimi deli, da v celoti ne potonejo. Zanemarjajo vzdrževanje komunalnih naprav in objektov, ker pri tem ni dobrega zaslužka. Branijo se prevzemati nove, tretjina vodovoda še ni pod njihovo streho. Kaje se usmerjajo v naložbe, kamor prelivajo celo amortizacijo. Skratka, obnašajo se podjetniško, da preživijo.
S problemi pa je tako: če jih ne razrešiš danes, se jutri pokažejo v še , hujši obliki. V radovljiški komunalni dejavnosti so se nagrmadili do te mere, da odgovornim popušča delovna vnema za razrešitev. Tudi v komunalni skupnosti se zadnje čase dogaja, da se bojujeta dve strani, da prihaja do prepirov. Le kdo bi bil torej še rad predsednik skupščine ali izvršnega odbora komunalne skupnosti?
Delegati občinske skupščine bodo probleme komunalne dejavnosti obravnavali na zasedanju 26. decembra. Ti problemi zadevajo vse ljudi, zato je zanimanje zanje razumljivo veliko. Ukrepi za ureditev razmer bodo torej morali hiti dobro premišljeni in zelo obvezujoči.
M. Vole jak
Kultura — dejavnik napredka
Zadnje čase so oživeli pogovori o kulturi. Obarvani so z mislijo o kulturi kot dejavniku napredka. Pod vtisom prve računalniške poplave smo začeli razmišljati o vstopu v poindustrijsko, informacijsko civilizacijo, v kateri bodo vzgoja, izobraževanje, kultura, znanost, tudi zdravstvo temeljni vzvodi napredka, ki bo slonel na informaciji in ne več na kapitalu. Potrebna bo široka kultivirano s t, ustvarjalnost duha in prodornost mišljenja. Razmišljanja o kulturi so tako dobila nove razsežnosti in s takšnih višav je padec na trdna tla toliko bolj boleč.
Kulturo skupaj z drugimi družbenimi dejavnostmi mešamo v vreči skupne porabe. V vseh-razvojnih dokumentih je zapisano omejevanje, skupne porabe, tudi ža prihodnje leto, tudi v prvih osnutkih načrtov za prihodnjih pet let. V omejene materialne možnosti ni moč stlačiti gesla o kulturi kot dejavniku napredka, kaj hitro se vanje vrinejo besedne formulacije o ohranitvi kulturne dejavnosti vsaj na sedanji ravni, kar seveda že pomeni nazadovanje. Naj bodo besedne formulacije lepše zapisane, za njimi stoje indeksi, ki so neusmiljeni. Vlečejo se že iz leta v leto in kulturno dejavnost so pripeljali na rob preživetja.
Resničnost je pač drugačna od lepih besed. Pri določanju indeksov skupne porabe na občinskih ravneh so izvršni svet pred zahtevo o prednostih vzgoje in izobraževanja, nakar se pojavijo hudi denarni problemi zdravstva in roke so zvezane. Kultura še naprej ostaja le drobec, na katerega je sicer treba paziti, kaj več pozornosti pa ni deležen. Že desetinke odstotkov kulturni dejavnosti veliko menijo, milijon dinarjev lahko ohromi delo deset in d< kulturnih skupin, drugod je to le eden neštetih računov
Na eni strani torej lepe besede, na drugi kruta resničnost. Tudi sredin posvet o kulturi na gorenjski ravni, ki ga je pripravila socialistična zveza, udeležili pa so se ga republiški kulturni funkcionarji, je 'pokazal, da se res čnost vrti okoli denarnih težav. Občinske kulturne skupnosti komajda krpajo svoje načrte, republiška kulturna skupnost se ubada z denarnimi težavami Cankarjevega doma, televizije, in drugih osrednjih slovenskih kulturnih hramov. Zato je razumljivo, da želi nekatere naloge preložiti na medobčinske ravni, za Gorenjsko je v tem pogledu najbolj vroča tema financiranje muzejev.
Težko je v takšnih razmerah govoriti o napredku kulturnih dejavnosti, nikamor ni moč vtakniti lepih besed o kulturi kot dejavniku napredka. Načrtovanje se nenehno spreminja v prerekanje o denarju. Kaj drugega tudi ni moč pričakovati, saj strategija njenega razvoja ni zakoličena. M. Volčjak
Računalniški dnevi 84 — Avlo Skupščine občine v Kranju od včeraj obiskujejo kranjski sedmošolci in osmošolci ter njihovi učitelji. Tam se namreč tri dni — začeli so se včeraj ob devetih, končani pa bodo jutri ob dveh popoldne — odvijajo računalniški dnevi, ki sta jih prijjra-vila Elektrotehniško društvo in Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo iz Kranja. Pokroviteljstvo nad dnevi je prevzela občinska raziskovalna skupnost. — Foto: F. Perdan
Mojstrana praznuje in glasuje
Dovje-Mojstrana — V tej krajevni skupnosti vsako leto 16. decembra praznujejo krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko so se v tem delu Gornjesavsko doline prebivalci množično uprli in odšli v partizane. Osrednja proslava s kulturnim programom bo v soboto, 15. decembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem. V prazničnih dneh se bodo v Mojstrani mudili tudi člani delegacije iz pobratene krajevne skupnosti Stave v občini Valjevo.
Osrednji dogodek ob letošnjem prazniku pa bo v nedeljo, 16. decembra, ko bo v vseh štirih naseljih (v Radovni, na Belci, na Dovjem in v Mojstrani) referendum za enoletno podaljšanje krajevnega samoprispevku za asfaltiranje cest. Volišča bodo odprta pd 7. do 19. ure.     J R
Prenovljena šola v Lenartu
Škofja Loka — Ob prazniku krajevne skupnosti Lenart bodo v nedeljo, 16. decembra, ob 14. uri odprli prenovljeno osnovno šolo. Šolo so obnovili z denarjem občinskega samoprispevka. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine krajevne skupnosti, o pomenu obnove šole pflf bo spregovoril ravnatelj osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke. Podelili bodo tudi priznanja krajevne skupnosti Lenart in pripravili kulturni program.
L. B.
25. novoletni sejem kron j, Z. - IZ. 12. 85
blago široke potrošnje kmetijska mehanizacija velika izbira obrtniških izdelkov novoletna darila in darilni zavitki
V ČASU SEJMA POKRITO DRSALIŠČE OBRATUJE
G LAS 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
PETEK, 14. DECEMBRA 1W
PO JUGOSLAVIJI
Tujina vrača blago
Letos so nam do konca septembra iz tujine vrnili blago v vrednosti 2,73 milijarde dinarjev, ker je bilo slabe kakovosti. Razen tega pa so zaradi tega tudi drugim našim izdelkom zbijati ceno. To o povedali predstavniki Jugoin-pekta, specializirane organ i za-ije, ki nadzoruje kakovost. Povedali so več primerov, kako delovne organizacije, ki izvažajo, niso pripravljene misliti na kakovost.  \ujna  posledica takšnega ravnanja je velika devizna škoda.
Nič bolje ne rui-namo pri u voli. Tako se pogosto zgodi, da uvozimo zastarelo, neustrezno opremo, ki še zvišuje izgubo spodletelih investicij. Značilen je primer tobačnega kombinata iz Djukovice, ki je v ZDA kupil da stroja in zanju odštel 130 tisoč dolarjev in se šele potem spomnil, da bi bilo treba ugotoviti, kakšna je njuna kakovost. Izkazalo se je, da sta stroja res nova, vendar s starimi, prebarvunimi motorji.
Jugoslovanske organizacije pri izvozu pogosto sklepajo pogodbe o kakovosti, ki je sploh ne poznajo ali pa se zanjo ne menijo. Tako jo, denimo, od tisoč ton jagneti-• v. .,; naj bi jo izvozili v Alžirijo, po pregledu kakovosti že v začetku ugotovili, da ni primerna in so takoj vrnili dve letali mesa, dvesto ton.so reklamirali, del pošiljke pa so v Alžririji uničili. Na ta način si naše delovne organizacije tudi zapravljajo ugled v tujini.
Gama kamere za Onkološki inštitut
Ljubljanska Lesni na je organizacijsko speljala uvozni postopek za nakup dveh dragocenih gamu kamer za potrebe pri diagnostičnem delu na Onkološkem inštitutu in Univerzitetni kliniki za nuklearno medicino. 150.000 dolarjev za nakup je zbralo 16 delovnih organizacij, dinarje pa sta zbrala Univerzitetna klinika in Onkološki inštitut.
Šolski center za jedrsko tehnologijo
Delavski svet elektrogospodarstva Slovenije je odobril izdelavo investicijskega programa za gradnjo izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo pri reaktorskem centru Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani. V ta namen so odobrili 846.000 dinarjev. V komisiji za jedrsko energijo na izvršnem svetu Slovenije je bilo dogovorjeno, da je nosilec izdelave investicijskega programa šolski center sozda EGS.
Proračun povečan še za 80 milijard
Skupščina SFRJ je dobila predlog proračuna feaeracije za prihodnje leto, ki predvideva, da bi se ta povečal še za dodatnih 80 milijard dinarjev. Slovenska delegacija je poudarila, ko je glasovala za prejšnji predlog proračuna, da bo proti vsakim nadaljnjim povečanjem. Pričakujejo, da bodo enako ravnale tudi druge delegacije. Zato sta potrebna dva kroga usklajevanja. Prvi je že potekel in te dni se bodo delegacije t seznanile z mnenji.
Sprejem za učence
Tržič — Predstavniki Občinske konference SZDL in oddelka za ljudsko obrambo so v torek, 11. decembra, priredili sprejem za učence trži-ških osnovnih šol, ki so napisali najboljše spise in izdelali najboljša likovna dela na temo vojaškega življenja. Z osnovne šole heroja Grajzarja so bili nagrajeni Slavko Primožič. Urša Teran, Olja Brezavšček, Brigi-ta Tomazin in Uiška Kališnik, z osnovne šole Kokrškega odreda Križe pa Marija Dolžan in Dejan Klemen-čič. Za nagrado so dobili značke rodov JLA in tržiški zbornik Nacistična okupacija 1941—45. (dd)
Srečanje invalidov
Jesenice — Društvo invalidov Jesenice prireja jutri, 15. decembra, popoldne v Kazini na Jesenicah tradicionalno, 4. prednovoletno srečanje invalidov. V društvu pričakujejo, da so ga bodo udeležili člani z vseh koncev jeseniške občine    J. Babic
r
Kranj - Včeraj popoldne je kranjski Tekstilindus obiskal predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. Na pogovoru, ki se ga je udeležil med drugimi tudi predsednik skupščine občine Kranj Ivan tvar, je beseda tekla o problemih, ki trenutno tarejo tekstilno industrijo. — Foto: F. Perdan
Bohinj praznuje
Bohinjska Bistrica — 14. december je praznik krajevnih skupnosti Bohinja. Spominjajo se dogodkov izpred 43 let, ko so se napredni Bohinjci v bistriški sirarni in Šturmovi kleti odločili za organizirano vstajo proti okupatorju. Ostanki pogorišča na Nomlju še danes pričajo o prvem tragičnem spopadu.
Ob letošnjem praznovanju je največji dosežek obnovljena stavba krajevne skupnosti. Podobno bodo skušali tudi nekatera druga poslopja rešiti propadanja. V lepo urejeni stavbi bodo poslej boljši pogoji za delo postaje milice, pošte, krajevne skupnosti, krajevnega urada in vseh družbenopolitičnih organizacij ter društev.
V petek bodo šolarji osnovne šole pripravili otvoritev s kulturnim programom, nato se bodo srečali s predstavniki vseh, ki uporabljajo prostore stavbe krajevne skupnosti, se seznanili z njihovim delom in vlogo v naši družbi. Šolarji bodo prostore obogatili s svojimi likovnimi izdelki, saj je svet krajevne skupnosti sprejel njihovo željo, da bi prostori postali razstavni prostor za številne likovne izdelke bohinjskih šolarjev. Učenci so z veseljem sprejeli tudi pobudo sveta, da z literarnimi zapisi o bohinjski vstaji in NOB v Bohinju praznik vsako leto osvetlijo tudi s te strani. Najboljši spisi bodo nagrajeni s knjižnimi nagradami in prebrani na osrednji proslavi.
Osrednja proslava bo v petek zvečer v domu Joža Ažmana. Velik kulturni dogodek bo otvoritev razstave domačega akademskega slikarja Albina Polajnarja. S paleto in čopičem je prehodil dolgo pot legendarne 14. divizije, m jo upodobil s številnimi akvareli. Zato bo srečanje borcev Bohinja in borcev 14. divizije še posebej svečano. Pokrovitelj razstave
Spominska svečanost na Pokljuki
Radovljica — Občinski odbor ZZB NOV obvešča občane, mladino, borce in aktiviste OF, da bo jutri, 15. decembra ob 12. uri svečanost v spomin na zmago mrtvega bataljona na Goreljku na Pokljuki. Za avtobusni prevoz z Bleda na Pokljuko bo poskrbel Alpetour, avtobusi pa bodo odpeljali od 9.15 in od 10.30.
je krajevna skupnost Bohinjska Bistrica. Razstavo bodo odprli ob 19. uri, takoj za tem bo proslava. Pripravljajo jo posamezne sekcije DPD Svoboda Tomaž Godec. Svečano bodo podeli podelili priznanja krajevne skupnosti, ki jih bodo prejeli delovna organizacija Filbo, gradbeno podjetje Bohinj in planinsko društvo Bohinjska Bistrica. Med posamezniki pa bodo krajevna priznanja prejeli Ivan Cerkovnik, Miroslav Terzič, Jože Košnik, Franc Medja, Ivan Žvab, Anica Rozman, Cilka Novose-lec in Edi Završnik.
Decembrske skupščine
Radovljica — Od 24. do 27. decembra se bodo zvrstile seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti radovljiške občine. Delegati bodo obravnavali popravke letošnjih finančnih načrtov in valorizacijo programov, odločali bodo tudi o programskih usmeritvah za prihodnje leto. Vsaka bo seve'da obravnavala tudi svoje tekoče naloge.
• V ponedeljek, 24. decembra, ob 13. uri se bo v sejni dvorani občinske skupščine sestala skupščina telesno-kulturne skupnosti, v mali sejni dvorani občinske skupščine pa skupščina raziskovalne skupnosti. Ob 13,30 bo v prostorih osnovne šole v Radovljici zasedala skupščina skupnosti otroškega varstva.
• V torek, 25. decembra, ob 13. uri bo v veliki dvorani občinske skupščine zasedala skupščina skupnosti socialnega skrbstva, ob 13,30 pa skupščina kulturne skupnosti v prostorih radovljiške osnovne šole.
• V sredo, 26. decembra, ob 13. uri bo v blejskem zdravstvenem domu seja skupščine zdravstvene skupnosti.
• V četrtek, 27. decembra, ob 13. uri bo v veliki dvorani občinske skupščine zasedala skupščina skupnosti socialnega varstva. Ob 13,30 bo v prostorih radovljiške osnovne šole skupščina izobraževalne skupnosti.
Celotno delegatsko gradivo je objavljeno v delegatskem Obzorniku številka 3, ki je izšel v 2.400 izvodih 12. decembra.
Kranj — Mladinska organizacija iz krajevne skupnosti Zlato polje v Kranju je minuli petek priredila kviz v počastitev bližnjega praznika naših oboroženih sil. Na njem se je v kranjskem domu armade zbralo šest ekip, ki so pomerile svoje znanje v poznavanju dogodkov iz NOB, statuta krajevne skupnosti in vojaških veščin. Prvo mesto tn prehodni pokal krajevne skupnosti Zlato polje je osvojila ekipa iz kranjske vojašnice, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci kluba v ZN v osnovni šoli France Prešeren, na tretje pa prvu mladinska ekipa z Zlatega polja. (S) — Foto: F. Perdan
Samokritični ob neuresničenih nalogah
Osrednjo po/.ornost na torkovi seji medobčinskega sveu Zveze sindikatov za Gorenjsko so razpravi jaki namenili uresničenim in neuresničenim nalogam v obdobju po sindikalnem kongresu — Zapoznela razprava o de ve t mesec gospodarskih rezultatih — Razdvojenost ob panožnih razumih
Kranj — Na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za(J renjsko, ki se je v torek sestal v Kranju, so se razpravljalci posvstjs pretežno poročilu republiškega sindikalnega sveta o dejavnosti oda* dikalnega kongresa dalje. Čeprav se je v dveh letih v družbi marsiluj spremenilo, zlasti gmotni položaj delavca, njegovo nagrajevanje,star dard, socialni in tudi samoupravni položaj, poročilo zveni bolj ko: sv tut in ne odraža razmer.
Zlasti kritični so bili delavci v Škofji Loki, ki trdijo, da se sindikit premalo ukvarja z resnično pomembnimi zadevami. Tako je povst* mlačen do gospodarjenja v reprodukcijskih verigah, premalo seje«! svetil zmanjševanju družbene režije, kar je v tovarnah sicer uspešn,-v upravi pa je racionalizacija dela že močno za gospodarstvom OceR;!: so tudi, da delavci vse bolj izgubljajo zaupanje v sindikat, saj seovše' važnejših stvareh dogovarjajo na »višjih ravneh«, delavec pa najema vpliva. Zato se mnogim tudi ne zdi smiselno še naprej deleu sindikalni organizaciji. Zlasti pri delitvi dohodka je sindikat popolnoma zatajil, saj ni izpeljal niti nagrajevanja po delu niti mu ni uspelo zajeziti padanja osebnih dohodkov in delavčevega standarda. Kaksrč vlogo ima sindikat pri oblikovanju cen, še zdaj ni jasno.
Iz Radovljice je bilo slišati, da si je sindikat sicer zastavil obli* nalog, vendar ni bilo pravega nadzora nad tem, ali jih je tudi r> Mnogih nalog ni uspel uresničiti, veliko pa jih je zgolj formalnoga* I da je od vsega zapisanega malo učinka. Kritični so bili tudi dopovMT ve med republiškim sindikalnim svetom in občinskimi. Repubks«, laga občinskim svetom preveč nalog, ki jih največkrat ne mor( ljati. Ena takih je sprejem panožnih sporazumov o delitvi dohodi Delavec premalo občuti pripadnost sindikatu, menijo v Tržiču T di prešibak vpliv ima ta organizacija, kako naj si sicer razlagamo Jt vo nekega funkcionarja, da je prizadevanje za trdnejši delavčev sur dard in prenehanje padanja osebnega dohodka le »pobožna žeHashf kata«. Ali je potem smiselno, da sindikatu nalagamo vrsto pomeraS nalog, od planiranja, cen, socialne politike, dohodka, če svojihstS ne more uveljaviti, temveč si tega le pobožno želi?
Kranjske delavce je motilo zlasti dejstvo, da ni ničesar reče i razbremenitvi gospodarstva, ki je ena najaktualnejših družbeni log. Pripomnili pa so tudi, da je poročilo republiškega sve-splošno, da iz njega ni videti, kaj je sindikat opravil in česa ni ktff naj svoje naloge načrtuje v bodoče, če za nazaj ni položil čistih iS nov. u«iHP
Na torkovi seji so člani medobčinskega sveta Zveze sindikat 1 Gorenjsko dobili tudi preveč zastarele informacije o devetme«2U gospodarskih rezultatih in izrazili zaskrbljenost ob dejstvu da^ir renjsko gospodarstvo v tolikšnem zaostanku za slovenskim IzCr!!ii se bodo pogovarjali ob zaključnih računih, upajmo, da tudi pra neje. Beseda je bila tudi o panožnih sporazumih o delitvi dohodiZ% jih je treba sprejeti do konca leta, vendar na Gorenjskem vsi t^Sfrf nosti verjetno ne bodo izpolnili. *oDve*
D. Z. Žlebir
Kranjsko gospodarstvo pred izbiro
Treba bo podreti bariere, ki jih nastavljamo uveljavliani. / nja, inovacijski dejavnosti v gospodarstvu nasploh - Sal> delati zdaj že ni dovolj, še posebej, če gre za pretežno star!V nologijo, kot jo ima kranjsko gospodarstvo.
Kranj — Če bi sodili o odnosu kranjskega združenega dela do inovacijske dejavnosti po udeležbi na predstavitvi možnosti razvoja Slovenije do leta 2000 in pogovoru o inovacijski dejavnosti v kranjski občini po odzivu vabljenih direktorjev, predsednikov delavskih svetov in drugih predstavnikov delovnih organizacij na torkovem sestanku, bi ne mogli zaključiti drugače kot — slabo. Velika dvorana skupščine občine Kranj je bila prevelika za peščico predstavnikov iz kranjskih delovnih organizacij, zato se je bilo treba preseliti v sosednjo dvorano, ki je z manjšimi dimenzijami ustvarila vsaj občutek polnejše zasedenosti. Tako skromnega   odziva   verjetno raziskovalna skupnost Kranj, ki je skupaj s skupščino občine Kranj povabila Emila Milana Pintarja, direktorja projekta Slovenija 2000, da bi govoril o možnostih razvoja, ki jih ima v okviru Slovenije kranjska občina, ni pričakovala.
Prav to razmišljanje ali, bolje rečeno, iskanje možnosti razvoja take proizvodnje, ki bi zagotavljala primerno ekonomsko rast, je v sedanjem trenutku za Kranj nadvse aktualno. Gospodarska kriza je namreč pokazala, koliko lahko kranjsko gospodarstvo v težkih pogojih ustvarja. V razmeroma kratkem času je Kranj, ki je bil poprej v ospredju, zdrsnil nižje od povprečja. S sedanjimi programi, ki jih ima gospodarstvo, Kranj tudi v prihodnje ne bo mogel ustvarjati višjega družbenega produkta, kvečjemu nižjega. To pomeni, da ne bo več denarja za šole, vrtce, športne objekte, ceste ipd. Novi, sodobnejši programi, podprti tudi z moderno tehnologijo in opremo, so sicer refren, ki ga v Kranju že nekaj časa ponavljajo, vendar samo to k revitalizaciji gospodarstva očitno ne bo pripomoglo Treba se bo za take usmeritve primerno organizirati tudi v organizacijah združenega dola. Med drugim bo treba na široko odpreti vrata raziskovalni dejavnosti, ki jo imajo v Kranju ustrezno organizirano le nekatere večje
delovne organizacije. Vpras. ■ je, če je kader, ki dela v ra.V I nih enotah, ustrezno organiziral pa morda, kot že ugotavljajo \ •<" skovalni skupnosti, skoraj pol^ svojih moči izrabi pri admii nih opravilih. Slabo razvito ni valno delo v kranjskem zdnif delu bo treba spodbuditi - yj\ ustrezno kadrovsko politiko.X>^ obrat v miselnosti ne bi smeli{r
Nesklepčna skupščina
Kranj — Delegati zbora _. rabnikov skupščine medobtor zdravstvene skupnosti K " imajo očitno za nezamenljivi bornike, tako kot v prejšnje*' stemu, saj za zadnjo sejo sv..-ne nismo zmogli najti v svoj^ legaciji dovolj delegatov cija    škofjeloške zdravi skupnosti se je izkazala še, saj se je skupščine uč_... en njihov delegat, iz račkw(| sta bila dva, čeprav bi obftr i delegacije morale žago: ležbo šestih delegatov. Zbdf rabnikov je bil zato prešibek1 najmanj 4 delegate, utc \ morala skupščina pono\:v ti naslednjo sredo, seveda ponovno   obračunani pota! ostali stroški. Skupščina činske zdravstvene skupr imela na dnevnem redu ne zadeve — predvsem slabi)! nančno stanje v občinskih £l stvenih skupnostih, saj po nah kaže. da ne bo izgube ebk.'' cu leta le v Kranju in na Je*/ cah. Morda pa je nesklepčr^ zbora uporabnikov pokau^f so delegati utrujeni od vitfvf' spopadanja s finančnimi ta|^| mi zdravstva.
■TEK, 14. DECEMBRA 1984
GOSPODARSTVO
3. STRAN O LAS
Elektrike je zdaj dovolj
Lani so nas v tem času mučile redukcijo, letos pa je električne energije dovolj, telo na tuje jo pošiljajo — Na Gorenjskem je poraba Še malce večja kot drugod v Sloveniji — Zanesljivost oskrbe bo odvisna od izgradnje prenosnih in distribucijskih naprav V  slovenskom   elcktrogospodar-    Znašala je 553 milijonov kilovatnih
mm
Industrijska prodajalna Color —
Vbivii gasilski šoli v Medvodah urejajo industrijsko prodajalno marne Color. V njej bo poleg ban m lakov naprodaj tudi vrsta pemažnih sredstev. Uvedli bodo tudi avtomatizirano niansiranje nekaterih izdelkov. Kasneje bodo tu uredili tudi razstavni prostor. - Foto: -fr
stvu so novembra zabeležili dva pomembna dogodka. 14. novembra so na omrežje prvič priključili enega od treh agregatov z 10,4-megavatno močjo nove solkanske vodne elektrarne. 22. novembra pa je bila dnevna poraba električne energije v Sloveniji tolikšna kot še nikoli doslej, dosegla je 29,45 milijonov kilovatnih ur.
Novembra je slovenska poraba električne energije znašala 770.fi milijonov kilovatnih ur, kar je 1,7 odstotkov več kot novembra lani. V enajstih mesecih letošnjega leta pa je bila poraba električne energije v Sloveniji za 4,5 odstotkov večja'. Za Gorenjsko imamo podatke za deset mesecev, ko se je poraba povečala za 5,3 odstotke v primerjavi z lanskimi.
Nova Termikina tovarna v Bodovljah?
ermika naj bi deloma obnovila in deloma dogradila novo tovar-I v Bodovljah, kjer bi izdelovali mineralno volno in termične kite - Pred izdelavo zazidalnega načrta je treba preveriti možne vplive na okolje
SMja loka — Termika bi rada v eljski grapi razširila proizvod-termičnih mas in mineralne vol-I Pred časom so sicer predvidevali, fcbodo vso proizvodnjo preselili na <r»o m obrat v Bodovljah opustili, •endar se na Trati Termika ne more N širiti, ker bi morala graditi na Hboijši kmetijski zemlji, pa tudi jevna skupnost S. Duh ne bi dala ja zaradi onesnaževanja oko-Zato predlagajo, da bi obnovili in adi I i obrat v Bodovljah. Zavod za družbeni razvoj škofjelo-obcine je pripravil urbanistične ice za izdelavo urbanističnega ki so jih v torek obravnavali 5izvršnem svetu občinske skupšči-* Ze pred  tem  so  predlog, da Termnika    gradi    v Bodovljah, bravnavali   v  krajevni skupnosti Sfliinec. Oboji so mnenja, da mora ♦nnika še pred začetkom izdelave '»prejemanja zazidalnega načrta z študijo preveriti, če ones-anje okolja zaradi širitve pro-nje ne bo preseglo dopustne Gre predvsem za onesnaževa-^zraka z dimnimi plini, prahom in r^*nimi kosmiči, kot tudi za var-*°voda Bodoveljščice in hrup, ki & Povzročaj o stroji.
D in dograditev tovarne v ljah v Termiki utemeljujejo s jhnimi zmogljivostmi in slabi-proizvodnimi prostori za proiz-o termičnih kitov. Premajhna ' jfita so tudi skladišča za termi-kite, hkrati pa imajo sedaj v *jpnih skladiščih tako termične ki-Hm mineralno volno. Težave ima-' I organizacijo  transporta, pri-
manjkuje pa tudi parkirišč. Razen tega so slabe delovne razmere. Hkrati z gradnjo bi opravili tudi ekološko sanacijo, zmanjšali bi škodljive vplive na okolje.
V novih prostorih bi razvijali dve dejavnosti: proizvodnjo termičnih kitov in mineralne volne. Obe bi zaokrožili v tehnološko smotrno organizirano celoto, čeprav imajo na voljo le malo prostora v ozki bodovelj-ski grapi. Nova tovarna naj bi imela okoli 5.500 kvadratnih metrov delovnih površin ter primerne parkirne in druge pomožne površine.
Proizvodnjo mineralne volne naj bi v novih prostorih povečali s 12 000 na 13.500 kubikov letno, za kar bi potrebovali letno 22.00 ton diabarja 4.600 ton dolomita, 5.000 ton koksa in 200 ton raznih dodatkov. Te količine bi predelali v mineralno volno .s pomočjo 150 ton premoga in 2000 kWh električne energije. Potrebno hladilno vodo bi še naprej dobivali iz Bodoveljščice, vendar bi namesto sedanjega odprtega hladilnega sistema uredili zaprt in tako preprečili, da bi pretopla voda odtekala nazaj v potok. Volno bi izdelovalo 120 ljudi.
V novi tovarni bi povečali proizvodnjo termičnih kitov. Izdelovali bi jih tudi več vrst. Plastičnih kitov bi naredili 1000 ton letno, polisulfidnih 440 ton, akrilnih kitov 100 ton, silikonskih 400 ton in predmazov 20 ton. Skupno bi torej naredili letno 2000 ton kitov, za kar bi potrebovali enako količino surovin. Kite bi izdelovalo 30 ljudi.
L. Bogataj
Lani so nas v tem času mučilo redukcije, letos pa je elektrike dovolj. Celo toliko, da so odpravili prvo stop njo redukcij, ki se nanaša na dodatno ogrevanje prostorov, na svetlobne napise in javno razsvetljavo, veljala pa je kar nekaj let. Vodne razmere za pridobivanje električne energije so letos zelo dobre in če ne bo večjih okvar v naših elektrarnah, bo elektrike to zimo dovolj.
Novembrska proizvodnja vodnih elektrarn je v primerjavi /. lansko za dobrih 30 odstotkov večja. Toplotne elektrarne pa so novembra pridobile slabih 13 odstotkov manj elektrike kot v lanskem novembru, ko so delale resnično s polno paro in pomagale drugim republikam. Tudi s premogom nimajo težav, ob koncu novembra je bilo v deponijah toplotne elektrarne Šoštanj, Trbovlje in ljubljanske toplarne 899 tisoč ton premoga.
V enajstih mesecih letošnjega leta je slovensko elektrogospodarstvo iz drugih republik prejelo 712 milijonov kilovatnih ur, oddalo pa jih je 790 milijonov. Še ugodnejše so številke o meddržavni izmenjavi. Iz uvoza je slovensko elektrogospodarstvo v enajstih mesecih prejelo 138 milijonov kilovatnih ur, v Italijo, Avstrijo, Grčijo in Švico pa je šlo skupno 566 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Tudi na Gorenjskem so vodne ejektrarne pridobile znatno več električne energije kot lani. Elektrarni Moste in Medvode v desetih mesecih letošnjega leta 136 milijonov kilovatnih ur, kar je 49 odstotkov več kot lani, manjše elektrarne, ki spadajo v okvir Elektro Gorenjske, pa 33 milijonov kilovatnih ur,_kar je 18 odstotkov več kot lani.
Prihodnje leto naj bi na Gorenjskem porabili 668 milijonov kilovatnih ur električne energije. Zanesljivost oskrbe pa ne bo odvisna le od pridobivanja električne energije, temveč tudi od zmogljivosti prenosnih in distribucijskih naprav, saj so do kraja izkoriščene. Probleme imajo predvsem v Tržiču, v Železnikih in na Jezerskem, kjer je napajanje enostransko. Za zanesljivejše napajanje Gorenjske bo pomembna pridobitev daljnovod od Beričevega do Okroglega, ki naj bi ga zgradili do konca prihodnjega leta. Za razdelilno transformatorsko postajo Okroglo pa so gradbena dela končana, tudi oprema je že kupljena. Prihodnje leto bodo začeli graditi tudi daljnovod od Okroglega do jeseniške Železarne, kar je povezano z izgradnjo nove elektrojeklarne. Z izgradnjo karavanškega predora pa bo morala biti usklajena izgradnja razdelilne transformatorske postaje na Jesenicah, kjer še ni razrešeno vprašanje izgradnje stikališča v Mostah.
M. Volčjak
W DELOVNEM MESTU
Na Krvavcu se počutim kot doma
Za novembrske praznike je bilo. ! Čudoviti sončni dnevi. Toda Krva-| vec je bil skorajda prazen. Sem in tja je prišla gručica do Gospinca, se povzpela do brunarice in do hotela, V/Ja pravega obiska, kakršnega bi flovek pričakoval ob prostih dneh, posebej še tam, kje'r te žičnica brez vsakega truda pripelje v osrčje gor-tkega sveta, ni bilo.
V brunarici je bilo prijetno toplo. Marica je pripravljala kosila. Za pridnih trideset gostoV je skuhala juhe, napekla pečenke, pripravila krompirja. Čez ves dan se bo že naspalo toliko ljudi, da bo to prodano in pojedeno. V nič ne bo prišlo. Pripraviti moraš. Huje bi bilo, če bi gostje prišli, pa jim ne bi imeli kaj postreči. A je res nekam čudno, da je tako malo ljudi. Res da ni snega jčarijo, se pa lepo razmigaš, 6ese povzpneš do vrha Krvavca, na Zvoh in še kam naprej. Pa tudi če H samo do brunarice in se tam-ie pri stari lopi usedeš in nastaviš
v ;/ soncu pa uživaš ta gorski mir in zrak, je vredno.
V,, komaj čakajo, da bo zapadel ptt da bodo pognali kolesa žičnic, DO polno v koči na Gospincu, v brunarici, v hotelu, v vseh kočah Ni kn g, da bo Krvavec- spet zaživel. Vsak dan, če je še lepši, ni pa mega za smuko, jim je v škodo.
Dokler na Krvavcu ni snega, je Manca kuharica in sobarica v eni osebi. Celo poletje je kuhala za delavce, ki so delali na televizijskem stolpu, /.a trideset ljudi je pripravljala malice, kosila, večerje. Pa pospravljala tudi. Ko se bo pa /učila smučanja, bo kuhalnico predala pravi kuharici in se spravila na pospravljanje.
Hada ima svoje delo, čeprav pozi mi ni prav nič lahko biti tod sobarica in čistilku. Pred šesto zjutraj vstaja, pomije najprej restavracijo, veže, stranišča. Ko gredo ob devetih smučarji na smučišča — s te< aj niki je navadno tako — ona zagospodari po sobah. V brunarici in v
depandansi imajo okrog 70 ležišč. Nima malo dela. Ko po kosilu smučarji ležejo k popoldanskemu počitku, je spet na vrsti restavracija. Ničkolikokrat pa vmes pomije še veže, kajti smučarji nanosijo noter snega, ki se topi in če bi ne brisala sproti, bi voda stala čez in čez. Zvečer gre še enkrat po straniščih, po vežah. Šele pozno zvečer je pri kraju s svojim delom. Takrat se usedejo v kuhinji, poklepetajo, vzamejo pletenje v roke in včasih tudi zapo-jejo. Micka, ki pomiva v kuhinji, prav lepo poje pa potegnejo za njo. Takrat se v brunarici življenje umiri in takrat je najlepše.
Dvajset let je Manca že sobarica v brunarici. Od prvega dne, ko seje tu začelo. Pozimi v brunarici, poleti na letališču. Zadnja štiri leta pa je brunarica odprta tudi čez poletje. Zdaj je tu vse leto. Rada je tu. Vsakič, ko pride iz doline, se ji zdi, kot da bi prišla domov, pravi. Včasih jo je že imelo, da bi prijela za kakšno drugo delo, a se je tega tako navadila, da ga ne pusti. Kuhe se že naveliča čez poletje, to je res, a Krvavec se ji je priljubil. Saj nič ne prebereš, če izbiraš med službami. Res je. da dela po ves dan, a tako mora biti. Mladi tega ne razumejo in le na ure gledajo. Ona pa se zaveda, da je v gostinstvu način dela tak. da delo mora biti opravljeno, četudi se u vleče čez ves dan. Zadovoljna je', Sicer ne bi ostala tako dolgo. V doli ni je tako sama. Včasih je že misli Id. da bi šla v pokoj pa kje otroke pazila, ii vedno pride do zaključka, ria je na Krvavcu Se najlepšo. Ver letno bo tu dokler bo lahko delala, dokler jo bodo potrebovali.
I) Dolenc
Drv ni
V gorenjskih prodajalnah premoga ni moč kupiti drv. I.eta nazaj niso bila nikakršen problem, vselej so imeli na zalogi lepa bukova polena, celo ponujali so jih tistim, ki so zaradi dolgih vrst za premog ostali brez kurjave. I.etos ni tako.
Pri kranjskem Merkurju kot največjem gorenjskem prodajalcu premoga in drv letos drv ni moč- kupiti. Nima jih. Borih 500 prostornin-skih metrov drv so letos prodali. I.ani v tem času pa 5.000 metrov. To rejj jih je lahko dobil le vsak deseti izmed lanskih kupcev. Če upoštevamo, da se ljudje spet vse bolj odločajo za drva, da spet postavljajo lončene peči in kamine, bo pomanjkanje še večje.
Merkur je V preteklih letih dobival drva iz. (ionskih Brd in s Ko čevskega. Eetos so dobave usahnile; na Kočevskem so jim povedali, da drya zlahka prodajo doma. Pri gorenjskih gozdarjih pa Merkur drv ne more dobiti. Nekaj jih gozdarji pripravijo, vendar jih prodajo šolam, tovarnam, svojim delavcem. Pri Merkurju so bili celo pripravljeni, da kupijo hlode in jih nato raz.žagajo in nacepijo. Tudi iz. tega ni bilo nič.
Vse skupaj je težko razumljivo. Na Gorenjskem živimo sredi gozdov, pomladanski vihar je povzročil pravo opustošenje. Drv pa ni. .Je cena rešitev uganke ali pa pomanjkanje drvarjev'.''
Pri gozdarjih meter drv velja nekaj manj kot 2 tisoč dinarjev, pri zasebnikih se vrti od 3.500 do 4.000 tisoč dinarjev.
Kaj lahko store ljudje, ki bi radi kupili drva'.' l.ahko jih poiščejo pri zasebnikih. Če jim to ne uspe, preostane še možnost, da kupijo hlode, jih sami raz.žagajo jn nacepijo. Vsi pa seveda nimajo priročne žage. Če žaganje in cepljenje drv plačajo, računica pokaže, da jih meter drv velja 3 tisoč dinarjev.
Vsi seveda ne morejo prekladali težkih hlodov in polen, posebej ostareli in onemogli. Če so se doslej odločali za cenejša drva, so se zdaj znašli v hudih škripcih.
M. Volčjak
Nov pogled na vstop V mesto — Pred kratkim so med hotelom Grajski dvor in gostilno Kunstelj v Radovljici porušili sturo poslopje tozda KŽK, ki je tako odstopilo prostor bodočemu izobraževalnemu centru
Irttertrđde. Ni (/(' bilo škoda, kar potrjuje tudi povsem nov pogled, ki se je odprl na vstop v staro mestno jedro. Toda kaj, ko so načrtovale i novi izobraževalni center pomaknili povsem k starim poslopjem, s čimer se bo pogled spet zaprl. M. V.
Zapravili vse premoženje in še kaj zraven
V žirovskem Remontu so naredili več dolgov, kot so vredna osnovna sredstva — V zaloge so knjižili kamnolom, vrh katerega še raste trava — Podjetje mora v likvidacijo — Dejavnosti, ki jih je opravljal Remont, bo v Žireh prevzela škofjeloška komunala — Delavci naj bi se zaposlili v Tehniku — Decembra bodo najbrž ostali brez osebnih dohodkov
V žirovskem Remontu, ki je zadnji dve leti posloval samoupravno, prej pa je bil dobro leto pod prisilno upravo, je 30 delavcev zapravilo vse premoženje in še kaj zraven. Po devetih mesecih so sicer prikazali knjigovodsko pozitiven rezultat, vendar so delavci zelo malo delali, žiro račun so imeli večji del leta blokiran, iz meseca v mesec so si izposojali za plače, obveznosti niso več plačevali pa tudi razmere v kolektivu so kazale, da ne more bifi vse v redu.
Zato je izvršni svet občinske skupščine Škofja l.oka začel podrobneje pregledovati razmere v Remontu, ker mu ne sme biti vseeno, kaj bo z zaposlenimi in nekaj več kot 10 milijonov vrednimi osnovnimi sredstvi. Predlagali so, da bi Remont priključili škofjeloškemu Tehniku, ki bi delavcem zagotovil delo, hkrati pa bi prevzel organizacijo tistih del v ži-rov.sk i krajevni skupnosti, ki jih je do sedaj opravljal Remont.
Pri Tehniku seveda niso z obema rokama zagrabili ponudbe, temveč so se želeli najprej prepričati, kaj bodo priženili. Kaj hitro so ugotovili, da so dejanske razmere veliko slabše, kot kažejo knjige. Tako so na primer ugotovili, da velikanskih knjiženih zalog gradbenega materiala — kamenja in peska dejansko sploh ni. Oziroma so, vendar še vsa v kamnolomu oziroma v hribu, prek katerega (a hip še rasle trava in drevje. Ugotovili so ttldl, da so Rcmon-tovi dolgovi večji od vrednosti osnovnih sredstev, oziroma, da bi s priključitvijo Remonta dobili tudi velike finančne obveznosti.
Njihove ugotovitve je potrdila (udi škofjeloška podružnica SDK, ki je pregledala poslovanje. Točne številke sicer še niso znane, sigurno pa je,
da je podjetje zrelo za likvidacijo. Upniki pa se bodo seveda obrisali pod nosom za denar, ki so ga posodili.
Prav gotovo pa jim bo žirovski Remont dobra šola, da ni dobro denarja posojati komurkoli.
Ker nimajo na žiro računu niti dinarja, delavci ta mesec rtajbrž ne bodo dobili plač. Prav tako ne morejo kupiti niti goriva za stroje, niti re-promateriala, da bi delali. Skratka, ne morejo delati, če bi že imeli voljo za to.
Zato so pri izvršnem svetu predlagali, da bi se delavci z. novim letom zaposlili V Tehniku in sicer tako, da bi obdržali vse samoupravne pravice, kot če bi prišli v Tehnik z združevanjem podjetij. Vendar se morajo s tem strinjati delavci oziroma samoupravni organi v Tehniku. S krajevno skupnostjo so se dogovorili, da bo pluženje cest, pogrebno službo, vzdrževanje kanalizacije in vodovoda takoj prevzela škofjeloška Komunala, tako da večjih motenj ne bi smelo biti.
I.. Bogataj
Glas Sorskega polja
Mavčiče — Te dni je izšla tretja letošnja številka krajevnega glasila Glas Sorskega polja, ki ga izdaja krajevne skupnost Mavčiče. Glasilo polog ocene delovanja delegatskega sistema prinaša vrsto drobnih zanimivosti i/, dela in življenja krajevne skupnosti. Posebej piše 0 problemu odlaganja odpadkov, kar bodo skušali rešiti z novimi smetnjaki. Te naj bi že spomladi enkrat tedensko odvažalo kranjsko komunuino podjetje.
-fr
O LAS 4. STRAN
VAŠA PISMA
KDAJ HO JELOVICA NAREDII.A HIŠO
Obračam se na \'us z odprtim pismom, ker drugače ne vem več, kako naj dosežem, da bi mi Jelovica dokončala montažno hišo. Kljub večletnim obljubam hiša še redno ni končana. Dogaja se celo, da mi obljubijo, da bodo določenega dne pripeljali manjkajoči material, vendar ni o inštruktorju in materialu ne duha ne sluha. Ker sem doslej*še vedno verjel, da bodo prišli, sem seveda vzel dopust in najel delavce. Zaradi malomarnega odnosa Jelovice, se je gradnja podražila za težke milijone, odobreni kredit pa mi požira inflacija.
Ali mora kupec plačati stroške nevestnega poslovanja podjetja, ki naj bi poslovalo v skladu s poslovno moralo?    Igor Dekleva
POLŽEVA AVTOBUSNA VOŽNJA
ali od Ljubljane do Kranja kar 57 minut vožnje z avtobusom po »zaslugi« avtobusa SAP-Integral — medkrajevni potniški promet Ljubljana.
Stanujem v Ljubljani, zaposlen pa sem v Kranju, tako da sem vezan na avtobus. Jutranja vožnja od Ljubljane do Kranja 6. decembra letos presega vse meje. Integralov avtobus U 198—285, ki odpelje z ljubljanske avtobusne postaje ob 5.30 v smeri Planica, je za 25 kilometrov dolgo pot od Ljubljane do Kranja potreboval kar 57 minut. Pred tem se je že večkrat zgodilo, da avtobusov, ki ob tej uri odpeljejo proti Planici, ni bilo pravočasno na postaji. Največkrat se je to dogajalo ob ponedeljkih. Zgodilo seje tudi, da je avtobus, poln ljudi, čakal na ljubljanski avtobusni postaji na sprevodnika ali pa so ga potni':.: :ružno s Šoferjem kar z avtobusom iskali po Ljubljani. Večkrat je moral avtobus na tej progi še natočiti gorivo. To kaže na neodgovoren odnos do potnikov.
V avtobusu, ki je 6. decembra ob 5.30 odpeljal iz Ljubljane proti Kranju, je bilo okrog 30 ljudi. Vsak je najmanj 20 minut prepozno prišel na delo, ker je moral šofer na Laborah natočiti gorivo. To znese vri 30 potnikih 10 delov-'ii/i ur.
In t e g ra l u zas ta vlja m javno vprašanje!
s Kdo bo povrnil škodo zaradi zamud pri delu? Ali smo potniki dolžni prenašati neorganiziranost in neodgovornost, da pride zjutraj na postajo avtobus s praznim tankom, pred seboj pa ima nad 90 kilometrov dolgo pot? Ker avtobus ni imel goriva, je moral seveda na črpalko in zaradi tega je vožnja od Ljubljane do Kranja trajala 57 minut! Razumem zamudo, če je gost promet ali okvara, te malomarnosti pa ne morem mirno prenesti. Tudi v tem primeru je bila storjena gospodarska škoda, pa tudi ugled firme zaradi tega trpi.
Janez Višnar, Ljubljana
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 14. DECEMBRA 19
Prijetno srečanje v Preddvoru — Za Dan republike je komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo krajevne skupnosti Preddvor pripravila kulturno-zabavno prireditev za krajane, starejše od 75 let. 23 najstarejših krajanov se je zbralo v novi dvorani doma, razen njih pa številni drugi prebivalci krajevne skupnosti. Udeležence srečanja sta nagovorila predsednica komisije Nada Šifrer in predsednik sveta KS, ki je med drugim dejal, da takšna srečanja zboljšujejo medsebojne odnose in utrjujejo sodelovanje pri izgradnji vasi, kjer lahko tudi starejši s svojimi izkušnjami veliko pomagajo. Na proslavi so zapeli preddvor-ski pionirčki, na citre je zaigrala Ušlakarjeva, zaplesali so folkloristi iz Visokega, razen tega pa sta navdušila pevec in kantavtor Dušan Jo-sevski ter domačin Kondi Pižorn z domiselnimi skeči. Starejši krajani so bili povabljeni na pogostitev (na sliki), ki so jo pripravile gospodinje iz okoliških hiš. — Franc Senk
Na meji
vse pripravljeno
Tržič — Pretekli teden so se na pobudo Občinske konference socialistične zveze v Tržiču sestali vsi, ki sodelujejo pri organizaciji kar najhitrejšega prehoda meje zdomcev na Ljubelju, od miličnikov, carinikov do komunalcev in gostincev. Tako bo v dneh, ko bo na ljubeljski mejni prehod prihajalo največ naših delavcev na delu v tujini, to je 20., 21. in 22. decembra, noč in dan delala mejna menjalnica, vso noč bo odprt hotel Kompas, vlečna služba AMD bo v stalni pripravljenosti, Cestno podjetje bo skrbelo za posipanje, pluženje in čistočo, komunalno podjetje pa za sprotno odvažanje polnih kontejnerjev. Vso noč bo odprta tudi okrepčevalnica s toplimi napitki in tudi Pe-trolova restavracija na Deteljici naj bi v tistih dneh obratovala vso noc. (dd)
Nova  transformatorska postaja
— V Zbiljah gradijo razdelilno transformatorsko postajo, ki bo izboljšala predvsem električno napetost v zgornjem delu naselja. Hkrati bodo povezali električno omrežje Medvod s Škof jo Loko in Kranjem ter z levim bregom Save, —fr
Asfaltirane so vse ceste
Mavčiče — V krajevni skupnosti Mavčiče so z asfaltiranjem cest na Bregu ob Savi in na Podreči končali asfaltiranje na območju celotne krajevne skupnosti. Delavci Cestnega podjetja Kranj so letos na ceste položili prek 5500 kvadratnih metrov asfalta. Vrednost opravljenih del znaša prek šest milijonov dinarjev. Pri tem so skoraj polovico prispevali krajani s prostovoljnim delom in denarjem. _f
POPRAVEK
Pri obvestilu ASTRE - BLAGOVNICE KRANJ o možnosti ugodnega nakupa klasičnih preprog in itisona smo objavili tudi, da je blagovnica odprta tudi ob sobotah, popoldne, kar pa ne drži, saj je ob sobotah odprta le od 7. do 13. ure. Astri in bralcem se za napako opravičujemo!
Obenem ASTRA - BLAGOVNICA KRANJ OBVEŠČA cenjene potrošnike, da bo blagovnica jutri, 15. 12. 1984 ZAPRTA zaradi INVENTURE!
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
(113. zapis)
/ Mula obsor.šku vasica Gosteče se je zapisala v slovensko kulturno zgodovino ne le s svojo znamenito gotsko cerkvijo, pač pa tudi kot rojstni kraj /na nogu 111 priljubljenega pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka Golarja.
PESNIK CVETKO GOLA*
N-a pročelju preproste kmečke hiše (Gosteče št. 14), nekoliko odmaknjene od prometne poti, je že v poletju 1909 dala skupščina občine Škofja Loka vzidati primerno spominsko ploščo z vklesanim napisom:
V tej hiši se je 4. maja 1879 rodil Cvetko Golar, slovenski književnik.
Plošča je bila vzidana ob 90-letnici pesnikovega rojstva.
Pesnik Cvetko Golar (1879—1965)
Laže dobiti cesto kot vozni red
Poljanci so pred skoraj dvema letoma dobili novo cesto do Škofje Loke, nikakor pa ne morejo dobiti novega voznega reda. Mislili so, da je to preprosta stvar, vendar so se ušteli. Nekaj prošenj, ki so jih po telefonu naslovili na Alpetour, ni zaleglo. Niso dobili niti odgovora, kaj šele, da bi dobili novi vozni red. Potem so poslali nekakšen uradni zahtevek krajevne skupnosti, da naj pri Alpe-tourju poskrbijo za to, saj je to tudi v njihovem interesu. Vendar so se tudi tokrat ušteli. Namesto voznega reda so dobili skice panoja, ki ga morajo narediti, če želijo dobiti vozni red. Ponudba oziroma zahteva sploh ni bila poceni. Za vozni red, bilo je letos sredi poletja, pa so jim sporočili, da se ga ne splača pošiljati, ker bo v kratkem spremenjen.,
Novi vozni red velja že nekaj mesecev, vendar ga Poljanci še niso dobili. Vse kaže, da je vozni red teže dobiti kot zgraditi novo cesto. Nanjo so čakali nekaj let, pa je bila vendarle zgrajena, čeprav zaradi urana in manj zaradi ljudi v teh krajih. Vozni red pa bi lahko obesili vsaj zaradi Alpetoura, če že ljudje nikomur niso mar.
L. B.
Kot pesnik sodi Golar v obdr'b;e nu menite slovenske moderne . Ta čas j* gotovo idejni in estetski vrh -• .'e-. nest: po Prešernu. Zupančič Caa-kai . Kette m Murn — to so bih st*w Spremljala pa jih je 'cela vrstujM stvenih sopotnikov. Eden od tel -nor da najznačilnejši, je bil nedvomnajH Gostečan Cvetko Golar.
Vsekakor pa v Golarjevih pesniš« strunah najbolj zazveni spominfl Murna in na njegovo idilično krafl naravnanost. Tudi Golar je bil pesnik polja, sonca, /orečih njiv in lepote kmečkih opravil.
Cvetko Golar pa je med nuv mi skoraj bolj znan kot pisatelj kmet kih iger in komedij. Le kdo ne po?n* njegove slovite Vdove Rošlinke.k I ob nastanku veljala celo kot pohujšlji-va odrska stvaritev. Potem so tu še it peljivka, Dekle z rožmarinom in D\t nevesti.
ŽIVLJENJE MED VINOGRADI
Hrepenenje po življenju . je Cvetka Golarja že leta 1324 tako močno zamikalo, da je »popustil vso posvetno mestno rabo« in se preselil iz Ljubljane v Ljutomer, v Slovenske gorice. Tam se je oženil z Angelo Karba, postal kmet in pričel obdelovati vinograd, ki si ga je prižem! K:: človek in kot pesnik je bil srečer. Doživel je visoko starost, častitljivih 3* let. Umrl je 19. novembra 1965 sred svojih goric . ..
Cvetka Golarja so v ožjem prijate!] skem krogu kar dosledno klicali a Ferjana. Tako se na Gorenjskem in* nuje sv. Florijan, na čigar ime je bil Golar res tudi krščen. Toda bili so te narodnega prebujenja in zavedni ki so si kaj radi poslovenjali svoja tujerodna imena. Tako so Frančiški postajali Radoslavi, Antoni Zvoneti, Taris Dragoti, Viktorji Zmagoslavi. Avreli; Zlatkoti in podobno. Danes pa je -drugače: lepih, starih, poštenih krnel kih imen se nihče več ne sramuje; zato imamo med mladimi že toliko Jurij« Primožev, Boštjanov, Rokov. M Janezov, Jernejev. Andrejev Mat« Gregcev, Matjažev in podobno.
NOB NA GOSTECAH
Omenjam dva pomnika NOR sta zares v častno zadoščenje lepi obsorški vasi. Na Gasilskem domu je priti svetla marmorna plošča s pomembni vklesanim napisom:
Nismo mrtvi, le v zemljo sebe smo \ jali.
Padli smo zato, da v svobodi otroci naši zaživijo.
Dne 11. novembra 1944 so v borbi s sovražnikom padli borci NOV Tone M dež, Jože Debenc, Adolf Mihelčič. Ludvik Bizant, Ivan Bergant in Stanka1 Jamnik.
Drug, kamnit spomenik, s:, vasjo. Ohranja ne le spomin na padle junake, pač pa tudi na široko ; dejavnost: tu, v vasi oz. v neposredni okolici, je imel svoj sedež okrajni odbor OF, tu je bil tudi sedež SKOJ , okrajne gospodarske komisije. Cek> puškarska delavnica A-513 je bik ustanovljena. Zaradi popolnosti se p vem, da je imel na Gostečah s\. sedi v začetku 1944 tudi okrajni konv.te KPS za Škofjo Loko.
Kakšen bo kranjski mestni promet po 1. januarju?
Že nekaj časa je na avtobusne prevoze v kranjski občini precej pripomb. V sredo, 19. decembra bo o tem razpravljala tudi občinska skupščina — Rezultat pripomb in razprav bodo nekatere spremembe v mestnem avtobusnem prometu, ki bodo začele veljati 1. januarja
Kranj — 1. avgusta je v mestnem avtobusnem prometu v Kranju začel veljati nov vozni red, uveljavljene so bile nove avtobusne proge. Pred tem je v občini dlje časa trajala javna razprava, vendar pripomb na predlagane linije in vozni red ni bilo. Med javno razpravo so še največ obravnavali bodoči potniški promet strokovnjaki.
Ker so novosti, velike spremembe v mestnem potniškem prometu, začele veljati v času letnih dopustov in šolskih počitnic, se prava slika na začetku še ni pokazala. Ko pa se je začel spet pouk in je delo v delovnih organizacijah teklo neprekinjeno, so se začele kazati težave, vrstile so se pripombe, kritike, občasno je ponekod prihajalo do precejšnjega nezadovoljstva. Šele čez čas se je začela tista javna razprava, ki so jo predlagatelji sprememb želeli že pred 1. avgustom. Po svoje je to razumljivo, saj se uspešnost kakršnihkoli sprememb pokaže šele čez čas, v praksi.
Tako so bile delovne organizacije, krajevne skupnosti in vsi udeleženci v prometu ponovno pozvani, da povedo pripombe, mnenja, predloge. Nabralo se jim je kar precej in problematika avtobusnih prevozov v občini bo v sredo, 19. decembra, tudi na dnevnem redu zasedanja vseh zborov občinske skupščine. Vse pripombe in odgovori ter razlage so objavljeni v Kranjčanu, v gradivu za sejo skupščine. Vendar smo med pogovorom s predstavniki Alpetourovega Tozda Potniški promet ocenili, da bi glede na dosedanje razprave, pripombe in odgovore veljalo posebej
predstaviti spremembe, ki bodo v mestnem potniškem prometu začele veljati na posameznih avtobusnih progah 1. januarja. Pri tem smo na željo predstavnikov Tozda Potniški promet dolžni povedati, da so bile sedanje proge in vozni redi pravzaprav nekajmesečna praktična preizkušnja in da bi morali glede na prakso marsikaj izboljšati.
Oglejmo si jih po posameznih progah: Proga številka 1 (Hrastje — Kranj) bo po novem potekala z enim krakom v Prebačevo, z drugim pa do skladišča oziroma farme KŽK. Po 1. januarju bo na tej progi potekal polurni interval ves dan. Začetek bo ob 5.10, konec pa ob 20.40. Vozni red bodo objavili kasneje. (S tem so dani tudi odgovori osnovni šoli Staneta Žagarja, krajevni skupnosti Voklo za Prebačevo in delavcem KŽK).
Proga številka 2 (Globus—Primskovo—Planina - del. most—Stražišče—Gor. sejem—Avtobusna postaja—Globus) se ne menja. Vendar bo po 1. januarju od 5.10 do 7.25 in od 12.25 do 15.tO na njej veljal 15-minutni interval. Namesto ob 21.25 bo avtobus odpeljal izpred Globusa ob 21.10 in naredil celotno pot nazaj do Globusa. Tako bo pripeljal za vse tovarne delavce na nočno izmeno. Nato bo odpeljal prazen izpred Globusa na postajališče pred Iskro II (na Laborah), od koder se bo vrnil ob 22.05 preko Zgornjih Bitenj, Stra-žišča, sejma, Avtobusne postaje do Globusa. Od tod bo ob 22.25 odpeljal preko Primskovega na
Planino do postajališča pri blokih, kjer b6 vožnjo končal.
Proga številka 3 (poteka v obratni smeri kot 2) ima prav tako novost — 15-minutni interval. Avtobus po novem ne bo čakal na postajališču Iskra II, marveč na novem parkirnem prostoru Sava (ne Vektor), kjer bo odpeljal ob 22.04 in nadaljeval vožnjo preko Planine. Ta avtobus je namenjen pretežno delavcem Save (pa tudi Iskre) za Planino. Vožnjo bo končal pred Globusom. Na progi številka 3 gre za novost tudi zjutraj, ko se vožnja začne pri stolpnicah na Planini. Zaradi zvez z avtobusi na avtobusni postaji bo avtobus izpred stolpnic odpeljal ob 4.47. Pri stolpnicah bo možnost prestopati tudi za progo številka 1. Razen tega bodo vsi čakalni časi na progi številka 2 in 3 pred Iskro ukinjeni (razen ob 22. uri). Zaradi uvedbe 15-minutnega intervala se bodo izboljšale zveze za Zgornje Bitnje in Bantale. Še vedno pa ne bo razrešeno vprašanje postajališča za Tekstilindus pri Gorenjskem sejmu. Zadeva je še v postopku.
Na progi številka 4 (Stražišče—Globus) ni bilo pripomb. Vendar avtobusi ne bodo vozili ob polni uri, marveč na polovici ure. Ob konicah (zjutraj in opoldne) bo na tej progi polurni interval, izven konic pa enourni. Ko bo v Stražišču zgrajena Krožna cesta, bo vozil po njej.
Na progi številka 5 (Globus —Primskovo —Bri-tof—Predoslje —Kokrica — Avtobusna postaja — Globus) od ponedeljka do sobote ne bo sprememb. Ob nedeljah pa bo od 1. januarja naprej vozil na njej samo en avtobus, (zdaj dva) in sicer v kombinaciji s progo številka 6, ki poteka v obratni smeri.
Na progi številka 6 (obratna smer s številko 5) bo avtobus vozil na eno uro.
Proga številka 7 (Mlaka—Rupa—Globus in obratno) bo dobila še dodatni avtobus za uvedbo polurnega intervala v konicah. Vožnja z Mlake se bo začela ob 5.15 in ne več ob 5.05. Naslednji avtobus bo odpeljal ob 5.45. S tem bodo ustregli pripombam za prevoz v šolo Simona Jenka, Franceta Prešerna in v gimnazijo. Omogočeni so tudi prihodi delavcem na delo ob 6. in 7. uri, ki delajo v mestu (ne v industrijskih conah). Ta li-
nija ne bo obratovala ob nedeljah, ob sobo:, samo do 15.35.
Na progi številka 8 (Breg—La bore-Globus -Breg) se spremeni začetek vožnje. Namesto . 5.35 bo avtobus odpeljal ob 5.25. Vsi ostali aw-busi čez dan bodo vozili ob polovici uro v enoui nem intervalu. Sprememba velja torej le za prv. odhod z Brega zaradi zveze za prestop pri adra\ stvenem domu za progo številka 1. 2. in T.
Proga številka 9 (Globus-Struževo- I ostane nespremenjena in še ne obratuje, ko: h ni zgrajeno izogibališče.
Da ne bi potniki izgubljali dragocenega časa na prevozu do končne postaje, te spreme omogočajo, da lahko prestopijo, če se ne peljejc v mesto. Prestopne možnosti so: pri stolpnkah na Planini s proge številka 3 na 1; pri Jaku iu Primskovem s proge številka 6 na 1 in 2; pri Zdravstvenem domu s proge številka 8 na 1. i T in 9 (za slednjo, ko bo uvedena); na železniški postaji s proge številka 8 na 3.
Tako imenovane pogodbene linije bodo osta'.e nespremenjene. Le-te prav tako dopolnjujejo mestni promet, vendar veljajo samo za mesečne vozovnice. Predstavniki Potniškega prometa pa hkrati ugotavljajo, da vse te spremembe v mestnem prometu ne razrešujejo dveh glavnih to:.\ Ozko grlo sta namreč neustrezna avtobusna i*v staja in postajališče pri Globusu. Prenekater* dobra zamisel krajanov je prav zaradi teh dveh lokacijskih težav neizvedljiva. Temu pa. kot pra vijo v Alpetouru, žal sami težavam niso kos.
In še nekaj naj bi v prihodnje upoštevali \ mestnem prometu. Ob gneči, ob prestopanju .n podobno naj potniki ne bodo pozorni zgolj na a\. tobuse in celo na voznike, ki dokaj redno vozno na istih progah, marveč predvsem na številke, j katerimi so označene proge. Poskrbeli bodo. da bodo avtobusi bolje označeni s številkami in da bodo vozni redi pravočasno objavljeni.
Tokrat smo skušali predstaviti spremembe v mestnem prometu. Precej nejasnosti in pripomb pa je tudi v zvezi s cenami, primestnim in medkrajevnim prometom. O tem prihodnjič.
A. Žaiar
PETEK. 14. DECEMBRA 1984
I V * ;
KULTURA
5. STRAN GLAS
Tri pesniške samozaložbe
lik
JI
Vaja pihalnega orkestra Kranj — Člani pihalnega orkestra Kranj pndno vadijo ca novoletni koncert, ki ga nameravajo prirediti v sredo, 26. decembra, ob 20. uri v dvorani kina Center v Kranju. Lanski koncert je zelo uspel in, kot zatrjujejo, tudi letos ne bodo razočarali itevilnih ljubiteljev te zvrsti glasbe v kratijski občini. — Foto: F. Perdan
»Pesniki živijo in so sprehajajo s svojimi pesmimi; človek / vizijami ne potrebuje druge družbe,« je zapi sal eden najznamenitejših pesnikov tega stoletja Anglež Dvlun Thomas. Pisanje pesmi je samotno delo in pesnik je samoten, čeprav ne nujno tudi osamljen človek. In kakor mu je samota nujno potrebna pri delu, tako mu je tudi odveč, ko je delo dokončano, saj ni hujše nesreče za pesnika, če ostane njegova pesem glas vpijočega v puščavi.
Seveda se največkrat zgodi prav to: ali je glas prešibek ali je puščava prevelika, da bi jo bilo mogoče prov-piti — ali pa oboje skupaj. Pesnik obupuje, a do kraja nikoli ne obupa, saj potem najbrž ne bi več pisal pesmi, ali vsaj ne za javnost.
Dejanje tega upu in obupa nad odmevnostjo pesniške besede so tudi tri zbirke pesmi, ki so v zadnjem letu ugledale luč sveta na Jesenicah: Rojstvo Sonje Korantarjeve, Breča
<(JLTURN/ KOLEDAR
iESENICE — V razstavnem sa-Wk Dolika bo še do 19. decem-|0 odprta skupinska razstava tlikčlanov likovnega društva Re-ft iz Trbovelj.
Gledališče Tone Čufar bo v so-/A. 15. decembra, ob 18. uri v Domu upokojencev na Jesenicah uprizorilo Randez-vous A. Med-«da.
f. nedeljo, 16. decembra, ob 'Ji uri bo v gledališču nastopila Pfca Mateja Koležnik. Popold-'*cib 14.30 bo nastop ponovila še otroke iz Žirovnice v dvorani ^Breznici.
i ponedeljek, 17. decembra, ob 130 bodo za abonma ponedeljek »izven uprizorili mladinsko ko-itfdijo L. Suhadolčana Figole fajole. V torek, 18. decembra, pb M jo bodo ponovili za red torek in izven, v sredo, 19. decem-73 ob 19.30 za abonma sreda in izven.
V petek, 23. decembra, ob 19.30 - ncertiral pianist Aci Berton-
tH, sodelovala bo igralka Lenča
ferenčak.
KADOVLJICA — V fotogaleriji ■ ^saži radovljiške graščine je
/Sprta razstava fotografij Milen-|uPegana. člana fotokluba iz No-JeGorice.
V avli občinske skupščine razstavljata slike in plastike Tone in Vojko Svetina.
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je ob obletnici Prešernovega rojstva na ogled razstava Slovensko slovstvo v filmu, v kleti pa razstavlja slikar Teos Perne. V galeriji Mestne hiše se v okviru kulturne izmenjave z Beljakom predstavlja akademska slikarka Christine de Pauli-Barenthaler iz Celovca. V mali galeriji in v stebriščni dvorani si lahko ogledate razstavo Likovna prizadevanja na Gorenjskem. V prvem nadstropju baročne stavbe v Tavčarjevi 43 je odprta razstava Slovenska partizanska grafika.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del škofjeloških osnovnošolcev.
V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek, 18. decembra, ob 17. uri ura pravljic. V sredo, 19. decembra, bo ob 18. uri Ciril Hubad predaval o lepotah salzburške dežele. V četrtek, 20. decembra, ob 16. uri bo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske, ob 19. uri pa literarni večer v puštalski kapeli.
TRŽlC — V paviljonu NOB je odprta fotografska razstava Žen-ska-gib-fotografija, ki sta jo pripravila plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič in fotograf Jaro Miščevič. Razstava bo odprta do -5. januarja. Danes ob 17. in ob 19.30 bo v kinu Tržič plesni ve-
čer, ki ga bo izvedla plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič.
ŠKOFJA LOKA - V petek, 14. decembra, ob 18. uri bodo v Dolenčevi hiši v Stari Loki odprli razstavo keramike Darje in Roka Součka. Odprta bo vsak dan od 10. do 18. ure.
RADOVIJICA - V Šivčevi hiši bodo v petek, 14. decembra ob 18. uri odprli novoletno razstavo likovnih del. Otvoritev bo dopolnil koncert Maje Gogala in Klemena Ramovša.
DOMŽALE - V torek, 18. decembra ob 20. uri bo v mali dvorani domžalske hale DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice pripravil Večer Kuntnerjeve poezije.
ADERGAS -
V nedeljo. 16. decembra ob 15. uri bo KUD Jože Papler iz Besnice gostovalo z lutkovno igrico Grdi raček. Do konca leta bo na sporedu še lutkovna igrica cerkljanskih lutkarjev in tri predstave v izvedbi domače otroške dramske skupine.
OBČNI ZBOR APZ FRANCK PREŠEREN KRANJ - Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja obvešča, da bo občni zbor danes ob 18. uri v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju.
iržič — bogat kulturni fn zgodovinski »omenik
tedni v Tržiču zaključuje javno razpravo o proglasi starega mestnega jedra riiča za kulturni in zgodo-rodu spomenik.   Zavod za teniško varstvo v Kranju spomladi pripravil osnu-^fidloka, v katerega je zajel M arhitektonsko in zgodo-inko zanimive  objekte in (»ravne spomenike Tržiča, mrim naj bi lastniki in na-Mfužba posvetila večjo po-Jwost in jih ohranila take
Podlaga za razglasitev jedra Tržiča za spomenik je prav njegova značilna lega pod grajskim hribom, pot preko gorskega prelaza, ki so jo uporabljali še stari Rimljani in pa vode, ki so pogojevale razvoj obrti in mesta.
Takole pišejo o Tržiču zgodovinarji:
»Ko je konec 13. stoletja prenehala obstajati naselbina na Lajbu (ob hudem potresu, ko se je podrl hrib Do-brač na Koroškem, so se podirale tudi gore na naši strani in zasule tudi naselbino Lajb), je nastalo 6 km južno od tod ob sotočju obeh dolin novo naselje. Leta 1320 se v listinah imenuje »oppidum novum«. Prvotno je bil kraj podrejen dvema gradovoma, Gutenbergu nad sedanjo vasjo Bistrico in Neuhausu, ki je nastal hkrati z ustanovitvijo Tržiča na sedanjem mestu.  Obe  zemljiški gosposki je
jdine kranjske« je Valvasor takole narisal Tržič — Neu-
Čudoviti so tržiški portali
okoli leta 1305 združil goriški grof Albreht III. Na Gutenbergu so gospodarili Lambergi, na Neuhausu pa že leta 1537 Paradajzarji. Ko je v 19. stoletju stari Neuhaus pogorel, ga je v sedanji obliki pozidal maršal Radeckv. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice, pod farno cerkvijo. Žc od vsega začetka so se v Tržiču udejstvovali kovači. Kasnejše vesti o njih so iz leta 1544. Medtem je dobil Tržič leta 1492 trške pravice, kar je zanj mnogo pomenilo, ker se tu poslej razvija trgovina z železom, živino in vinom. V bližnji okolici so kopali železovo rudo, kar je privabljalo nove naseljence. Najstarejši seznam kovačij iz leta 1569 omenja tudi obstoj fužine. Ker je ta čas pot čez Ljubelj oživela, so v 2. polovici 16. stoletja zgradili čezenj novo cesto. Hkrati s prometom je rastel tudi Tržič. V njem se je razvilo še usnjarstvo, pomembni obrtniki pa so bili nogavičarji, ki so imeli svojo ulico, današnjo Partizansko ulico, in bar-varji. Obrtniki so imeli šest cehov. Tržič je bil v 18. stoletju eno poglavitnih obrtnih središč na Gorenj skem, mnogo pomembnejši od Kranja . . .«
Nič čudnega, da je ta bogata zgodovina mesta pustila bogate sledove tudi v arhitekturi, ki naravnost presenečajo delavce kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo. Odkrito priznavajo, da so tu v primerjavi s Kranjem in Kamnikom ohranjeni pravi biseri
Mihaela Cene a in Čarovnik Tomažu Iskre.
Ker imajo vse tri zbirke več zanimivih skupnih značilnosti, se mi zdi prav, da jih predstavim na enem mestu. Vse tri zbirke so knjižni prvenci Še neuveljavljenih, čeprav ne več rosno mladih avtorjev, izšle so v samozaložbi, v skromni opremi in nizki nakladi 50 do 120 izvodov jih je natisnila Delavska univerza Viktor Stražišur Jesenice; zanimivo pa jo tudi,.da izbora svojih pesmi niso na redili pisci sami, pač pa so ta posel zaupali že uveljavljenemu pesniku Valentinu Cundriču, ki je Cencu in Korantarjevi napisal tudi pohvalno spremno besedo.
Izpovedna naravnanost in oblikovni postopki pa so seveda pri vseh treh različni. Sonja Korantarjeva, ki je pod očitnim vplivom Cundričeve pesniške »šole« še zmeraj brezprizi-vno veruje v magično, zaklinjeval-sko moč pesniške besede in prispodobe, zato z njimi naravnost razmetava, tako da je za bleščečim lišpom besed in metafor vse prevečkrat zaznati odsotnost izvirne vizije, jasne misli in pristnega čustva. Kot da pesnica pozablja, da ni vse zlato, kar se sveti in da je treba za eno samo zlato zrnce izprati tone in tone jalovine. Seveda se je težko strinjati s Cundričevim mnenjem v spremni besedi, da so pesmi Sonje Korantarjeve »dragocen prispevek v sodobno slovensko poezijo« in ga lahko razumemo le kot učiteljevo nagrado zvesti in pridni učenki, da bi še naprej ostala zvesta in pridna.
Najbolj svojski in iskriv ustvarjalec med to trojico je prav gotovo Mihael Cene s svojo Brečo, ki je sicer izšla že 1982. leta in je bila lani ponatisnjena. Verzi mu ne gredo tako zlahka od rok kot Korantarjevi, besede se mu zatikajo in celo spotikajo, pa se spet ujamejo v duhoviti domislici, natančno izrisani podobi, kot solza jasnem in čistem preblisku razuma (razumevanja), na pol polne ognja na pol polne ledu, zmeraj (ali skoraj zmeraj) v pravšnji razdalji od prevročega čustva in prehladnega intelekta.
Tu in tam zazveni njegovo sporočilo nepesniško, celo neokusno, (npr. življenje lagodno /brez dogme udobno/ ne more biti /bogu ugodno . . .), a v celoti je vendar treba pritrditi Cun-dričevi ugotovitvi v spremnem zapisu, da »Cene ni dolgočasen in dolgovezen pesnik«. To pa je glede na današnje stanje v slovenskem pesništvu že pohvale vreden dosežek.
Dolgovezen ni niti Tomaž Iskra v svojem Čarovniku in pravzaprav tu-
di ne dolgočasen, vendar je treba resnici na ljubo povedati, da tisto, kar nas v njegovi poeziji kratkočasi ni njena umetniška vrednost, pač pa odsotnost lete. Seveda se je tudi njemu posrečilo izdelati nekaj pesmi, ki zadoščajo minimalnim pesniškim standardom (Pomladne sanje. Bela kava, Sreča. Pravljice. Miza pesnika), vendar' tudi te ne morejo popraviti neugodnega vtisa, ki ga daje celotna zbirka. Vsekakor- je Tomaž Iskra prepričljivejši v upesnje-vanju svojih intimnih doživetij, kot v docela neizvirnem -modrovanju- o svetu, vesolju, smrti in človekovi usodi nasploh.
Izdajanje pesniških zbirk v samozaložbi ima na Jesenicah že tradicijo, saj so v zadnjih desetih letih poleg omenjenih treh po tej poti iskali stik z javnostjo že Valentin Cundrič, Benjamin Gracer, Jože Košir-Plan tan, Cili Kodrič in morda še kdo. Imeti svojo knjigo, pa čeprav še tako skromno, je še zmeraj želja vsakogar, ki se resneje ukvarja s pisanjem leposlovja. V osrednjih slovenskih založbah pa je za take želje žal iz leta v leto manj posluha.
Edo Torkar
DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ
Svet doma razpisuje dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri,
— opravljen strokovni izpit,
— najmanj 5 let vzgojno-izo-braževalne prakse, ali
— višja ali visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
— opravljen strokovni izpit,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov »Dom učencev Ivo Lola Ribar, Kranj, Kidričeva 53,« Komisija za delovna razmerja. Vse informacije o delu dobe kandidati v domu na tel.: 22-590.
meščanske arhitekture 16. stoletja. Izstopajo na primer Malijeva hiša, ki ima izredno bogate renesančne oboke v veži in gornjem nadstropju, potem Kurnikova hiša na levem bregu Bistrice, ki ima ohranjene vse značilne elemente takratnega tržiškega gradbeništva in številne druge. Večina teh starih hiš ima izredno bogate kamnoseške detajle, portale, obroke oken, lepe arkade na dvoriščno stran. Ugotavljajo, da je v tržiško arhitekturo zelo malo poseglo 19. stoletje, medtem ko je v kranjsko in kamniško veliko bolj. Morda se je za to zahvaliti le dejstvu, da takratni tržiški meščani niso bili tako bogati in zato niso toliko obnavljali in prezidavah svojih hiš. V nekaterih hišah je iz tistih Časov ostalo tudi veliko notranje opreme, peči, predalnikov, omar. Ohranjene so čudovite balkonske ograje, polknice, kljuke na vhodnih vratih, dimniki, okenske mreže — vse ostanki zlate dobe tržiških kovačev. Pravijo, da tega nima nobeno drugo mesto pri nas. Vsaj v taki meri ne. Stropi so čudoviti renesančni oboki z rebrčki, s katerimi so boljše meščanske hiše hotele posnemati cerkveno arhitekturo .. .
Tržič ima tudi nekaj izredno bogatih tehničnih spomenikov, kot je Ger-movW% — fužina z ohranjenimi vodnimi napravami, tržiške rake, po ka terih je Mošenik speljan do nekda-
Bogata je tudi notranjost trziskih starin hiš: take baročne peči ni najti daleč naokrog
njih usnjarn, fužin, kovačij, barva-rij ...
Toda ne le stare zgradbe, Tržiču se obetajo še starejše najdbe, do katerih bodo zagotovo prišli z novimi izkopavanji. Med nekdanjim Neuhausom in sedanjo Radeckyjevo graščino je francoska kapelica, kot ji pravijo Tr-žičani. Tu so pri gradnji ceste do graščine že v prejšnjem stoletju našli skelete. Večji del pobočja je sicer uničenega s cesto, vendar bo treba pri vsakem nadaljnjem posegu paziti na izkopanine. Jod je nekoč šla stara rimska cesta.
Velik del Tržiča zajame spomeniško varstvo. Meja ožjega območja spomenika poteka od tovarniškega kanala Tržiške Bistrice pri predilnici, po levem bregu vode do mostu pred kinom, obkroži stanovanjske objekte na Kurr.ikovi poti in Partizanski ulici, stolno cerkev in staro pokopališče, se vrača po Kosarski ulici, pred Tovarno kos in srpov spet prečka Tržiško Bistrico, obide nogometno igrišče, zajame kompleks ob gradu in se nadaljuje proti severu za hišami Koroške ceste. Tu se meja obrne proti zahodu, do desnega brega Mošenika in se tu nadaljuje do »Dekliškega doma«, kjer spet pride do predilnice. Meja širšega območja pa seže dlje in zajame še nekaj starih objektov, med drugim tudi Mutinejevo hišo, cerkev Sv. Jožefa in druge.
Najbolj na gosto so zgodovinsko pomembne hiše strnjene ob soda njem Trgu svobode in v ulicah, ki vodijo s tega trga po mestu. Za večino teli velja varstveni režim I. stopnje, ki določa, da je treba objekt varovati v celoti kot spomenik in kakršenkoli poseg vanj je mogoč le z dovoljenjem pristojne spomeniške službe.
Ni lahko biti lastnik takega sporne niško zavarovanega objekta danes. Večina lastnikov se otepa s hudimi finančnimi težavami, kajti vzdrževanje takih hiš je danes i/rodno drago, živeti v njih pa ni nič kaj prijetno. Lastniki so sicer- oproščeni davka na posest stavbe in amortizacija se za te objekte ne plačuje, kar je /elo malo. Vendar dolžnost posameznika in vso naše družbe je. da Ohranimo te zgodovinsko tako zanimive objekte kot veren prikaz družbe, ki je živela in ustvarjala pred nami.
D. Dolenc
Fotografije: M. Sagadin
6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO  IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 14. DECEMBRA 1984
živeti pomeni — gibati se
Pogosto se postavlja vprašanje, kako hitro sme hoditi ali teči bolnik v času okrevanja, po operaciji, oziroma starostnik. Odgovor ne bo namenjen le njim temveč vsem, ki se želijo razgibati tudi malo bolj učinkovito.
Najboljše merilo za zgornjo mejo obremenitev naj bo dihanje. Hoditi ali teči smemo le tako hitro, dokler lahko naše gibanje »dohajamo« z dihanjem. Čim nam začne primanjkovati kisika, lovimo zrak z odprtimi usti in začne nas peči v žrelu in grlu — tedaj smo pretiravali. Zmanjšajmo hitrost, nadoknadimo pomanjkanje kisika in nadaljnja hoja ali tek naj bosta bolj zmerna. Predvsem moramo paziti v začetku, ko smo brez prave kondicije. Zmernost in vztrajnost sta pogoj, da se ne bomo prehitro naveličali. Japonci so ugotovili, da bi moral vsak človek vsak dan prehoditi in (ali) preteči vsaj 5 do 7 kilometrov. Pravijo tudi, da pri tem ne velja hoja po kuhinji, v zaprtem prostoru. Človek mora v naravo. Najbolj priporočamo hojo in tek po razgibanem terenu, predvsem v gozdu, kjer spočijemo naša čutila in dušo, telo pa se utrudi.
Upokojenec naj ne bi zamudil nobenega dneva, da bi ne izkoristil možnosti za rekreacijo v naravi. Vse preradi se izgovarjamo na slabo vreme, na pomanjkanje časa, domača opravila, goste itd. V resnici pa le popuščamo pred svojo lenobnostjo. Živimo v času, ko sta avtomobil in dvigalo močno zmanjšala potrebo po gibanju. K sreči je bencin drag in dvigalo kdaj pa kdaj tudi ne deluje in prisiljeni smo peš v službo, v trgovino, na obisk. Za prvo silo, tudi če zmoremo za bencin in dvigalo deluje — si poskusimo dopovedati, da bomo hodili po vseh manjših opravkih peš. Le malo več časa bomo porabili kot če gremo v garažo in imamo opravka še z avtomobilom, preden se odpeljemo.
In kako je s kolesom? Dve slabi lastnosti ima: v slabem vremenu, predvsem pozimi ne pride v poštev in starostnik v večini primerov ni več sposoben za potrebno ravnotežje, ki je nujno za vožnjo s kolesom. Kolo odpove mnogo prej kot hoja! Svetujemo ga predvsem mladim, manj pa starejšim. In ne pozabimo, da imamo pri nas izredno slabo urejene kolesarske steze oziroma jih 'sploh nimamo. Vožnja s kolesom med avtomobili, predvsem ob tovornjakih in avtobusih je lahko življenjsko nevarna.
dr. Tone Košir
ta mesec na vrtu
Vsaka obdelava tal zvečine decembra preneha. Orodje zdrgne-mo, očistimo in namastimo ali naoljimo. To je še posebno potrebno pri lopati, lopatnih vilah in motiki. Preden jih namestimo, jih moramo temeljito zdr-gniti. S krpico nanesemo olje ali mast le zelo na tanko. Zalivačo (škropilnico) izpraznimo in obrnjeno postavimo ali obesimo.
kislo zelje tako in drugače
Zeljna juha
Potrebujemo 1 liter zeljnice (vode od kislega zelja), 200 g kislega zelja, 1 klobaso ali 200 g prekajenega mesa, 100 g čebule, rdečo papriko, 1 g moke, 20g masti ali olja.
Kislo zelje drobno narežemo in kuhamo v zeljnici z mesom ali klobaso. (Če je zelje prekislo, ga pred uporabo speremo, zelj-nico pa razredčimo z vodo: ravnamo po okusu).
Na maščobi svetlo zarumenimo moko, dodamo zelo drobno sesekljano čebulo, ko še ta zarumeni, dodamo rdečo papriko in vse skupaj stresemo v kuhano zelje.
Juha naj vre vsaj še 10 minut. Meso ali klobaso narežemo na majhne koščke in stresemo v juho. Juho postrežemo z zdrobovi-mi žličniki ali kruhovimi cmoki.
Jota ali vipavska juha
Potrebujemo    200 g fižola,
200 g krompirja, 200 g kislega zelja, 60 g prekajene slanine, 1 majhno čelpulo, 20 g moke, sol, česen, 1 lovorov list, paradižnik, svi ni no.
Fižol, na kose narezan krompir in kislo zelje skuhamo vsakega posebej.
Slanino zrežemo na kocke, jo razgrejemo in na njej zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo moko, nekoliko prepražimo in zalijemo, da se gladko razkuha. Prilijemo fižol, zelje, krompir, vse z vodo vred, zato kuhamo v malo vode. Odišavimo s strtim česnom in lovorovim listom, po okusu dodamo paradižnik ter solimo.
Segedinski golaž
Potrebujemo 600 g kislega zelja, 400 g svinine, 60 g maščobe, 50 g čebule, 1 žlico rdeče paprike, česen, paradižnikovo mezgo ali svež paradižnik.
Kislo zelje (če je prekislo, ga operemo) kuhamo z malo vode,
da se nekoliko /.mehča. Na maščobi pooebej spražimo na tanke lističe narezano čebulo. Ko zarumeni, dodamo na koščke narezano meso in rdečo papriko, strt česen ter paradižnik. Meso duši-mo, ko je mehko, dodamo kislo zelje in nekoliko prevremo.
Praženo kislo zelje
Potrebujemo 600 g kislega zelja, 50 g masti, poper, papriko.
Kislo zelje damo na mast in nad zmernim ognjem pražimo, da se malo zmehča. Potresemo s poprom in papriko, premešamo ter ponudimo z zarebrnicami ali k zrezkom.
Kislo zelje s krompirjem
Potrebujemo 400 g kislega zelja, 500 g krompirja, 2 žlici ocvirkov, 1 žlico olja.
Surovo kislo zelje operemo in zabelimo z oljem. Krompir olupimo, narežemo na koščke in skuhamo. Kuhanega odcedimo, zabelimo z ocvirki, nekoliko zmečkamo in zmešamo s surovim zeljem.
Kdor «ak», temu r|«vi'
Vrtna (sadilna) vrvica bo veliko dlje zdržala, če jo nadrgnemo s firnežem. Vrv mora biti popolnoma suha in čista. Krpo napojimo s firnežem, objamemo z njo vrv, to pa počasi vlečemo skozi krpo.
'-\
Pomladitev
— Kako se počutiš kot novo pečeni zakonski mož?
— Čisto pomlajen. Kot v svojih deških letih sedaj spet kadim skrivaj . . .
Prepir
— In zakaj sta se z ženo sprla?
— Saj ni vredno besede. Rekel sem ji, da grem na en kozarček in se vrnem ob sedmih.
— No, in?
— Pa sem jih spil sedem in prišel ob enih.
Žena — miličnica
— Zakaj bi se rad ločil?
— Vsak večer, ko se vrnem domov, moram pihati balonček.
Miši se že decembra pokažejo v utah in lopah in delajo pozimi hudo škodo. Ne žro samo seme-nje in druge pridelke, temveč lahko tudi tam spravljeno delovno obleko. Pravočasno moramo nastaviti vabe ali past.
Ne pozabimo oskrbovati kr-milnic za ptice. Krmo moramo natrositi tako, da se ne more zmočiti.
Če hočemo imeti tople grede februarja, moramo že decembra zavarovati zemljo v njih pred zmrzovanjem. Najboljše sredstvo proti zmrzovanju zemlje je okrog 30 cm debela plast svežega, ne preveč mokrega listja. Tudi na zunanji strani grede pokrijemo pas zemlje, da mraz ne more od strani prodirati v gredo. Jeklene stebre in zidne kline moramo zaščititi pred rjavenjem. Za špalir uporabljamo le pocinkano žico.
V kleti vzimljeno zelenjavo redno kontroliramo, da se ne razpase gniloba. Vso nagnito zelenjavo takoj odstranimo in jo čimprej porabimo. Vsak dan, kadar so zunanje temperature nad ničlo, zračimo klet. Tako bomo preprečili razvoj gnilobe.
Kjer pihajo ostri vetrovi, se listje ohrovta na prostem, zlasti ob robovih, posuši in porjavi. To se dogaja predvsem takrat, ko ni dovolj snega. Zato lahko ohrovt (posebno visoki listnati ohrovt) zavarujemo s smrekovimi vejami: tako tudi zajci ne morejo blizu.
Kdor še lopati na vrtu, ko je že zapadel sneg, ga ne sme pod-kopati. Podkopani sneg namreč v zemlji ostane dalj časa kot na površini, zato je takšna zemlja spomladi dalj časa mrzla in vlažna. Kot je snežna odeja na površini dobra, jo moramo pred lo-patenjem odstraniti.
Če decembra še ne zmrzuje, še enkrat zalijemo vso vednoze-leno drevnino. To je pomembno zlasti takrat, če je jesen suha. Če te rastline pozimi trpe, po-
tem večinoma ne zavoljo i pač pa zaradi suše. Iglavti jajo vodo skozi iglice (trans
rajo) tudi pozimi. Oddano vt morajo nadomestiti z vode i: t To pa lahko storijo samo teči; če je v tleh dovolj sode. sicer j rastlina posuši. Kadar zapade veliko snega, pazimo, da ne p* lomi vednozelene drevnine.
Decembra moramo prevedi ali so okrasne rastline na vrt* še vedno dobro zavarovane T: je še posebej potrebno, kadar« hude nevihte in viharji, ki rt-znašajo smrečje.
V zaščitnih odejah se če*:o:* redijo miši, ki lahko naredijo* liko škodo. Najbolje je. če takt prostore, kjer se miši rade zadržujejo, .posujemo z zastrupi*" nim zrnjem ali nastavimo » strupljeno korenje in drugoale-; njavo. Da se vabe ne zmoS*. jih damo v lončene cevi alidrV ge posode.
prav je, da vemo
Če je sol postala vlažna, dajte v posodico, v kateri jo hram I te, nekaj zrn riža. Riževa zrnca dobro vpijajo vlago in đT se sol ne bo strjevala \ tapift
Notranjost hladilnika laH očistimo s krpo, namočen: kis. Če so notranje store Iftl dilnika prekrite s tanko pM jo rose, se hladilnik bržčas M zapira najbolje. Če boste m-oljili tesnilno gumo na vranh. se bo hladilnik spet dobro zapiral.
Mudi se vam v službo, kw» ali čaj pa se nikakor nočeta ohladiti. Kako spodbuditi hitrejše hlajenje? V skodelico položite žličko in vaša priljubljena jutranja pijača se bo hitreje ohladila.
Piči dodajte šunko ali salamo šele pet minut preden ie cica pečena. Tako bo šunka aH salama nepresušena in bo obdržala bogat okus.
Tanke rezine krompirja. * med pečenjem ne bodo sprite-le, če jih boste pred pečenjem za uro namočili v mrzl< in jih nato pekli v večji k olja.
Pa še nasvet za kolače! Kolači se ne bodo prijeli dna pekača, če ga boste dobro nama-^stili in posuli z drobtinami
Sanjalo se mi je
Nekega. večera so me bolele roke in sem težko zaspala. Zadremam, pa se spet zbudim. No, končno sem le zaspala. Sanjam.
Sanjam, da sem sinica. Pela in veselila sem se. Ljudje so mi dajali hrano in zato sem bila zelo vesela. Spoznala sem prijateljice, ki so hodile v šolo. Mene je to zelo zanimalo, zato sem šla z njimi. Učile so se, da se moramo varovati ljudi, ki nas lahko ulovijo in dajo v kletko. Varovati pa se tudi moramo mačke. Jaz jo nisem poznala, zato sem sklenila, da bi tudi sama hodila v šolo. Učili smo se, kakšna je mačka. Spoznali smo, da je večja od nas, manjša pa od ljudi. Lovi ptičke, ker je to njena najboljša hrana. Zanimalo me je, kakšne barve je muca. Hotela-sem se narediti pametno, pa sem vstala in rekla: »Muca je zelene barve!« Ptičke pa so se zasm'ejale, ker so vedele, da je muca rjave, bele ali črne barve. Bilo mi je nerodno. Učiteljica pa je rekla, da ni to nič smešno, če ptič ne pozna mačke. Bilo mi je veliko lažje.
Naučili smo se mnogo stvari. Prišla pa je pomlad, ko se siničke ženijo. Tudi na mene je prišla vrsta. Zagledala sem slav-čka, ki mi je bil zelo všeč. Gledala in gledala sem ga in opazila, da tudi on mene gleda. Bilo mi je pri srcu toplo. Bila sem zelo
Sprehod skozi Kranj
Pri novinarskem krožku smo sklenili, da si bomoogledali mesto. Najprej smo šli po Partizan ski cesti, mimo Prešernovega gaja. Videla sem staro /idovje in hiše. Nate) smo nadaljevali pot mimo trgovine Globus in Merkur. Sli smo še mimo mu/.eja, galerije in Titovega trga. Ustavi li smo se pri spominski plošči Vidi Šinkovec — Janini. Prebra la sem, kar je pisalo na plošči. •Šli smo se mimo glasbene šole. Pogledali smo na reko Savo. Vračali snr> se mimo knjižnega kluba Svet knjige Stopili smo v. trgovino in si jo Ogledali. Po isti poti smo se vrnili v solo. Ker smo bili so kar glasni, so nas mi moidoči opazovali. Meni je bil ogled mesta vseč in bi ruda se šla.
Vita Melinec. 1.1)
().Š Simori Jenko. K i ai i j
ni: Center
vesela, ko je prišel k meni. Orno-žila sem se in bilo je zelo veselo. Na koncu poroke sva si zapela za srečno življenje. Bilo je prelepo. Prišel je čas selitve. Bilo mi je hudo, ker sem morala zapustiti domače kraje. Prvič sem letela čez morje. Ko sem pogledala navzdol, sem skoraj padla. V postelji sem bila zelo nemirna, preobračala sem se in stokala.
K meni je prišla mamica in me zbudila, ker je vedela, da sanjam nekaj hudega. Zbudila me je in vprašala, kaj sem sanjala. Vse ji povem še napol v spanju. Ko sem končala, pa sem se razjezila na mamico, ker me je zbudila v tako lepem sanjanju. Lili Bumiha, 7.r
Cesta — otroško igrišče
Stopam po dolgi asfaltni cesti in opazim otroke, prebivalce te ozke ulice. Dečki se podijo za žogo, se vozijo s kolesi, deklice si izmenjavajo punčke. Da, na cesti je njihovo igrišče, Na tej umazani, črni cesti preživijo skoraj cel dan. Cesta je zanje razvedrilo in obenem tudi kraj, kjer se lahko srečajo s prijatelji. Nimajo igrišča ali prostora, kjer bi se lahko igrali. Izpostavljeni so tudi prometnim nesrečam. Nihče ne poskrbi za njihovo varnost, zato so pogostokrat ti majhni, nebogljeni otroci žrtve avtomobilskih nesreč. Najbolj prizadeti so njihovi starši. Vendar, to nikogar ne poduči in spodbudi, da bi kaj ukrenil.
Zdenka Kumar, 7. c.
OŠ Cvetko Gola", Škof.ja Loka
dopisniški krožek
Plesti me je naučila babica
Kadar sem sama doma
Kuharski krožek
Letošnje šolsko leto na naši šoli deluje veliko-interesnih dejavnosti. Za osme razrede, ki se pri gospodinjstvu uče o hrani in njenem pomenu, o njeni vrednosti in o pripravljanju jedi, deluje na šoli kuharski krožek. Vodi ga tovarišica Nataša Bergant. Se pred začetkom krožka smo se učenci razdelili v skupine. Prva skupina, v kateri sem tudi jaz, je bila pripravljena za pripravo biskvitne omlete s sadjem in smetano.
Delo smo si razdelili, vsak je imal svoje opravilo. Nekdo je pripravljal testo, treba je bilo paziti na peko, razrezati sadje, stepsti smetano. Vse je bilo hitro narejeno, saj nam ni primanjkovalo dobre volje. Kot pri vsaki stvari, ki se je lotiš /. veseljem smo upali tudi mi, da se nam bo poka dobro Obnesla. Za prijetno vzdušje smo'poskrbeli sami /. disciplino, petjem in šalami.
Ko jo bilo počeno, je bilo treba vse pojesti, /.raven smo pili se li monado. Nato sinu poinih peteo
do. Priznati moram, da je bilo vso skupaj lažje pripravljati in pojesti kot pa kasneje pomivati posodo. Toda / dobro voljo je slo tudi to delo
Dogovoriti smo se še za pripravil drugih jedi, Upamo, da nam bo slo doio tudi se naprej
tako od rok
TomaŽ Koden, li. a
().Š heroja Braciča, novinarski krožek
Stara sem bila sedem let. Očka in mamica sta se zvečer odpravljala na koncert v. Ljubljano. Imela sta tudi rezervacije sedežev. Po končanem dnevniku sta se odpeljala.
Pospremila sem ju do avta, nato sem se vrnila v stanovanje. Zaklenila sem se in prižgala televizijo. Čez nekaj časa sem začutila lakoto. Na štedilnik sem postavila ponev z oljem in si ocvrla jajca. Pogrela sem si še mleko. Ko sem se najedla, sem šla v spalnico. Oblekla sem se. Iz kamrice sem prinesla mami-čine čevlje z visoko petko in se obula. Na glavo sem dala pepel nik i/, debelega brušenega stekla, ki ga ima mamica le za okras. Na steni je visel kij. Vzela sen» ga v roko. Igrala sem se
kraljico. Našminkala sem si ustnice in namazala oči z modro barvico. Ko sem se naveličala te igre, sem odšla v svojo sobo in šivala za Barbiko, mojo najljubšo punčko. Bilo je že pozno. Pre: magal me je spanec. Vendar nisem zaspala v svoji sobi, temveč v spalnici.
Očka in mamica sta se vrnila pozno. Mamica je bila zelo huda, ker sem vse razmetala. Hud je bil tudi očka. Zdaj me vedno, ko gresta ven brez mene, pošljeta k mami. Vendar, tudi tam nisem nič bolj pridna. Vse razmećem, pospravim pa ne. Zato tudi mama ne vidi rada, da sem pri njen, čeprav me ima najraje. Ingrid Stari ha 5 d OS France Prešeren, Kranj
Natečaj za najboljšo ptičjo krmilnico
Kranj — Hortikufturno društvo Kranj je pred leti že pripravila natečaj :a izdelavo najlepše, najbolj primerne ptičje krmiluiee. Takrat je bil odziv zelo relik i/i na novoletni razstavi r paviljonu llortikitltiirncpu društva smo tedaj imeli na ogled zares veliko izbiro ptičjih krinitnic. Letos se je tiorti-kulturno društvo spet odloČilo za tako tekmovanje, h kateri' mu vabijo vse moške člane društva in vse učence osnovnih Sol. Razstavili jih bodo na posehiu razstavi skupaj : novole Humi Šopki "i darili iz blaga v puvil\onu društva (pri Prešernovem gajU v Kranju) in na d ruši venem vrlu od 2J, do 2H, de ecmhra. Ptuje krm ilu iee bodo <u en/evtih obiskovalci. \dj-lioljšu krm 11 ii i vu pa t>o nagra jena.
Torej, sprelneži. hitro na d >!
(dd)
Moje najljubše delo je pletenje. Naučila me je babica.
K njej sem prišla nekega deževnega dne in jo prosila, da me nauči plesti. Pripravili sva ostanke volne, poiskali. primerne pletilke in pričeli z učenjem. Najprej mi je pokazala, kako se nasnujejo zanke. Ker pa sem bila pri tem delu še zelo nerodna in mi delo ni šlo od rok, mi jih je nasnula babica. Naučila me je držati pletilke in mi pokazala, kako se pletejo desne pentlje! Sprva sem pletla zelo počasi. Pentlje so bile neenakomerno
Jesen
Ko se poletje v morske valove potopi
in sonce svojo moč zgubi, jesen k nam prihiti in naravo* kot pod roko čudežnega slikarja spremeni.
Barve zlate, rdeče, rjave, že pokrile so vse trave, pa tudi gozda niso pozabile, njega so še najbolj nagradile.
Kot bogata kraljica jesen v njivah in sadovnjakih stoji in nam zlato rdeče in dišeče plodove deli.
Snežana Kostič, OŠ Peter Kavčič Škofja Loka, dopisniški krožek
Požar v kuhinji
Nekoč pri nas gorelo je. vsaj mislil sem tako, zato zagnal sem vik in krik. da sosedje ustrašili so se.
Se kadilo je močno.
da nisem Videl nos pred salio, zato sosedje so prišli in vprašali, kaj gori.
Pekel sem jim, da gori. ker se kadila je močno in ko smo v kuhinjo prišli, smo videli,
da kuhinjsku napa pori.
Poskusih smo ogenj pogasiti in kuhinjo smo z vodo polih, da vse je   plavalo ■ po vodi. mamici pa rekel sem: ■'/.daj pa i viit m o kuhinjo po novi modi.:
Krami Be/.nik, 7. b.
OŠ Bratov Zvari. Gorje
pletene. Vrste so bile zmede« Počasi sem se naučila lepo w sti. Mamica mi je kupila vola in z babico sva skupaj prič« plesti brezrokavnik. Vsako'*«* ko sem se zmotila, seir. ::\-.-.o podreti. Bilo mi je hudo, kiji pletlo se je zelo poč a s-, j - -mesecih sem le naredila lep brezrokavnik in sem še nanj ponosna.
Mojca Kranjc. 4e OŠ Peter Kav,.,  >..- • Loka
Naši učitelji
Šest učiteljev in tovariš
ravnatelj nas učijo razne stvari da bomo znali za prihodnje dni.
Učenec šestega razreda sem
in učitelje rad imam.
če pa cvek dobim.
pa sebe domov spodim
in se besno učim.
Če res zanič oceno dobim,
mamica mi pravi
»Učiš se zase, ne za mene!«
Zato odločil sem se.
da učil se bom zares,
da učil se bom le /ase Alioša Brane, 6.c OS bratov Zvan. Gorje novinarski krožek
Vnuki
Pri nas veliko je otrok, vsi smo še mladih nog.
I'rva Polonca se pOtiaSa Kobi velik je kot kača. Herti vedno se prismodi kavi Urš« vpraša: Ali je to naša,:
Bom nogomet rad nabija. Špela se od smeha avija Andrej pa sadno kašo otepa. Samo se veka. ker nin.u mleka.
Benjamin .lančič.
OŠ Heroja Bračiču,
Tržič
PK, 14. DECEMBRA 1984
TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA , OGLASI
7. STRAN GLAS
TELEVIZIJSKI SPORED
MOTA. 15. dec.
u Poročilu - 8.25 Ciciban. |#*rdan - 8.4" Z besedo in liko - 8.55 Pešec v avtu -\0Mladost na stopnicah -£5 Čudeži narave1 - 10.25 »tovni pokal v smučanju dalom - 11.30 Včeraj za ju-j-12.25 Svetovni pikai v Bičanju - slalom - 15.00 Kročila -  15.05 Neznani J&aplin - veliki   režiser -PJ v vaterpolu - Jug '■Dubrovnik) Partizan I'(K) P J v košarki Borac: hm zvezda - 18.30 Čude-inve    19.10 Risanka ■ IV in radio  noc < i j 138 Zrno do zrna - 19.30 Vdnevnik - 20.00 Nocoj iz »karjevega doma - 21.50 icalo tedna - 22.10 Princ pfcev, ameriški film »ročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.20 Test 15.3? Srečno. Kekec - 17.0.r) /lati cekin 83
18,15 Dnevnik očenaška 19.00 Spominski album -19.30 TV dnevnik - 20.00 TV plošča - 20.30 Polj ton 21 iS Poročila - 21.20 Športna sobota 21.45 Vse ob svojem času - 22.45 Poezija
NEDELJA, 16. dec.
8.20 Poročila - 8.25 Ziv žav -9.15 /a mano mulci - 9 55 Svetovni pokal v smučanju - slalom (m) - 11.30 825 -11.50 Atar ali premikanje kontinentov - 12.55 Svetovni pokal v smučanju - slalom (m) - 14.25 Poročila -14.30 Naša leta - 15.30 Visok pritisk - 10.25 Edvard in Karolina - 17.55 Športna po-
ročila io.iti i V kvi/. - iil.ie Risanka 19.24 TV in HA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 20.00 Resnični obraz Anite Novak - 21.00 TV plošča: Jani Kovačič - 21.15 Športni pregled - 21.45 Živeti / naravo -22.30 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
15.25 Nedeljsko popoldne -17.20 Filmi z Richardom Burtonom - 18.55 Hisunka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Svet v letih 1900- 1939 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Pragovi
PONEDELJEK, 17. dec
9.00 Zimski šolski spored: TV koledar - 10.35 TV v šoli - 12.25 Svetovni pokal v smučanju   - supervelesla-
RADIJSKI SPORED
(MOTA, 15. dec. M program
t*Jutranji program - 8.05 Nnki tednik - 9.05 Poj te '•»mi - 9.20 Matinejsk ■»rt -10.05 Svetovna re Ha-10.25 Dopoldne ob *u glasbi - 11.30 Sreča |Prepublik in pokrajin W Naši poslušalci česti fm pozdravljajo - 14.05 orama - 15.00 jto danes, radio jutri -Dogodki in odmevi -[•Vrtiljak - 17.00 Studio mM - Zunanjepolitični I »fcw - 18.00 Škatlica z *o 18.30 Iz dela Glas-
* mladine Slovenije -«Obvestila in zabavna
- 19.35   Za naše Nljfe - 19.45 Minute z "toiblom Bojana Adami-Oddaja za Sloven-■ i1* svetu - 23.05 Literarni ■tono - 23.15 Od tod do Jfctfi
*htUA, 16. dec.
Program
■Jutranji program - 8.07 Jpi tobogan  -  9.05 Se
Jpite, tovariši - 10.00 Ne-dpta matineja - 11.00 Na-
f*ini&lci čestitajo in po-jajo - 13.20 Za naše bvalce - 14.05 Naši po-Jilci čestitajo in pozdra-W-14.20 Humoreska te-nm - 14.45 Pihalne
* 15.10 Pri nas doma -^Nedeljska reportaža -»Pojo amaterski zbori -•Pogovor s poslušalci -& Priljubljene operne •lije - 17.90 Zabavna
■zaigra - 19.35 Lahko "xi - 19.45 Glasbene P&druee - 20.00 V nede-*fer - 22.20 Glasbena P* mladih - 23.05 Lite-nokturno - 23.15 Za-f* z nami - 00.05 Nočni
pDEUEK, 17. dec.
P program
''Jtranji program - 8.05 Jj^i problemi marksiz-| »25 Ringaraja - 8.40 F*»8e novo pesmico -^asbena matineja -; Rezervirano za . . . -poznate - 11.35 S "jo po Jugoslaviji Veliki revijski orke-'2.30Kmetijski nasveti Pihalne godbe na trtam odru - 13.20 Od r- <-do melodije - 13.50
Ponedeljkov križemkraž 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Hadio danes, radio ju tri - 15.55 Obvestila in žaba vna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Pop barometer - 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču
- 23.05 Literarni nokturno -23.15 Zimzelene melodije -00.05 Nočni program - glasba
TOREK, 18. dec.
Prvi program ♦
4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9 05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ...
- 11.05 Ali poznate... -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00
glasba - 18.00 Sotočja -18.45 Glasbena medigra -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - S poti po Koroškem - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84 - 21.05 Radijska igra 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno -23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05 Nočni program glasba
SREDA, 19. dec. Prvi program
.30 Jutranji program - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb 8.30 Govorimo makedon-ko in srbohrvatsko - 9.05
SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA •Jjfc Železarna Jesenice
Po sklepu odbora za delovna razmerja IQZD Družbena prehrana in v skladu Pravilnikom o delovnih razmerjih
JMOVno objavljamo prosta dela in naloge
: II. NATAKAR-TOČAJ, šifra 9107, lJ-3, 6. kategorija,    1 oseba
\ti>)\: - triletna gostinska šola — smer natakar, — dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo* prijave z dokazili t izpolnjevanju pogojev v »ku8dni na Kadrovski sektor Železarne tevenice, Cesta železar-
p%, z oznako »za TOZD Družbena prehrana«.
Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate (prenos iz studia radia Maribor) - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo
- 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci
- 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 Posnetki recitala pianistke Dubravke Tomšič-Srebot-njak - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini - 22.25 Iz naših spore dov - 22.30 Zimzelene melo dije...  -  23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse
- 00.05 Nočni program glasba
ČETRTEK, 20. dec. Prvi program
4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 4- glasba - 18.00 Z ansamblom Štirje Kovači -18.15 Jezikovni pogovori -18.30 Nov posnetek Tria Ar-gadia - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom
- 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev... - 00.05 Nočni program
PETEK, 21. dec. Prvi program
4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za nižjo stop njo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Dva baročna koncerta - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -t- glasba -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Gremo v kino - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program - glasba
lom (m)     10.05 Poročila 10.20 Svetovni pokal v smučanju   suporvoleslalom (in)
- 17.20 Pešec v avtu - 17.50 Nega bolnika na domu -18.10 Spekter - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - iB.45
Mladi upi 19.15 Risanka -19.20 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 1 - 20.00 Kralj Matjaž - 20.10 Puščava H. -20.50 Iščem življenjskega tovariša N. 1463. TV drama
- 22.05 Svitanje, mračen je -22.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Mesto basni -18.00 Miti in legende - 18.15 Narava in človek 18.45 Glasbeni album - 19.00 Špoitni grafikon - 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Dinastija -22.05 Zgodbe starih mest: Livno
TOREK, 18. dec.
9.00 Zimski, šolski spored: TV koledar - 10.30 Poročila
- 10.35 TV v šob - 16.35 Šolska TV: ustvarjanje Titove Jugoslavije - 17.35 Poročila
- 17.40 Z besedo in sliko -17.55 Na kamnu in Cetini hladni - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Pustolovščina: V domovini deklice Hei-di - 19.05 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 20.00 Nekaj ljudi dobre volje - 21.00 Aktualno: skupna vlaganja - 22.00 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže
15.40 Test - 15.55 TV dnevnik - 16.15 Mi in TV - 16.45 PJ v košarki - Bosna : Partizan - 18.15 Knjige in misli -18.45 Oborožitev JLA -19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk top - MEŠAM 84 -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomeniki revolucije 21.35 Zagrebška panorama
- 21.50 Čas jazza
SREDA, 19. dec.
9.00 Zimski šolski spored: TV koledar - 10.30 Poročila
- 10.35 TV v šoli - 17.45 Poročila - 17.50 Pedenjžep -
18.25 Obalno kraški obzornik - 18.40 Slike iz ženskega zapora - 19.10 Risanka -
19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 1 - 20.00 35 mm
- filmska delavnica ob jugoslovanskem filmu Biciklisti
- 22.45 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin - 18.15 Pisma: Banja Luka - 18.45 Doprinos JLA k izgradnji domovine - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbena dogajanja -20.50 Zagrebška panorama
- 21.10 Zabavna sreda
ČETRTEK, 20. dec.
9.00 Zimski šolski spored: TV koledar - 10.30 Poročila
- 10.35 TV v šoli - 16.45 Šolska TV: Ustvarjanje Titove Jugoslavije - pred fašističnim napadom - 17.45 Poročila - 17.50 Mladost na stopnicah - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Čas ki živi: Partizanska koračnica 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I
- 20.00 Tednik - 21.05 Ana Pavlova - 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.05 Test - 16.20 Smučajmo vsi - 17.25 TV dnevnik -17.45 Varuhi časa - 18.15 Znanost - 18.45 Show ex-press - 19.40 TV dnevnik -20.00 R. Šeligo: Svatba, predstava Prešernovega gledališča Kranj
PETEK, 21. dec.
9.00 Zimski šolski spored: TV koledar 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Predstavljamo vam big band - 17.55 Za mano mulci - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Zdravilne vode: Portoroške terme - 19.05 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 1 - 20.00 Armadi za praznik - 21.15 Včeraj za jutri - 21.55 Ne prezrite -22.25 Arabeska, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina: pionirski pohod - 18.15 Pisma - 18.45 Ansambel 11 i -džanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Drugo jugoslovansko baletno tekmovanje - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Porota - 22.10 Nočni kino: Manon 70
NAGRADNA KRIŽANKA
VELIKA KAMNI* GMOTA
KHAU ZAH GOTOV. KIJE ZAVZEL IN OPUSTOŠIL
FRANC FILOZOF IN TEOLOG (P1ERREI
NEMŠKI GEOGRAF ICARLI
VOJVO0 ŠAHOVSKI MOJSTER (BORA)
REKA V BOSNI. PRITOK UNE
ZNAMKA DE TERGENTA ZA ROČNO PRANJE
GOSPODAR
SKO POSLOPJE
RAZSTAV UANJE
SESTAVU BESED
lOOfLOV« NJEZCKU PATGFUEM
INDUSKA ZVEZNA DRŽAVA
OPATUA NA BAVARSKEM
PUŠC POKRAJINA V ETIOPU
IN0ONEZ TISKOVNA AGENCIJA
SP VOJNA LUKA
JUŽNO AMERIŠKA KUKAVICA
LOŠKE TOVARNE MLA DIINIKOV
IT AL FILOZOF (NOVO-MEOLOVECl ZGODOV1 NAR IN POLITIK IBENE-0ETT0I
NAJDALJ SA REKA PIRENEJ POLOTOKA
REŠEVALNE SANI GRS
VOJAŠKI DUHOVNIKI
SPORT ZA RAZVEDRILO
STAROGR PESNIK Z LESB0SA
FRANC FILMSKI IGRALEC
Rešitev nagradne križanke z dne 7. decembra: struma, Araiat, Levur, Tone, la, kameleon, motor, T\T, kazen Kobe, ril, žanr, EHeanor, as, mevža, ptnn, srčika, oda, Aosta, OM, par, Orsk, HI., osatost, spor, i>i|x>l, teta, oradu.
Prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (130 din) prejme Maks Močnik, Kovinarska ti I), 61240, Kamnik, 2. nagrado (120 din) prejme Ivanka Hvalica, Cankarjeva 13, 6429(1 Tržič, 3. nagrado (100 din) prejme Stane Polak. Mestni trg 22, 64220 Škofja Loka. Nagrad? bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 19. decembra, do 9. ure, na naslov: CP Glas Kranj, Mo-ša Pijade 1 — z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa objavlja popravek k razpisu objavljenem v časopisu Glas dne 11. 12. 1984 za prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja DO)
Za individualni poslovodni organ je lahko imenovan delavec, ki poleg pogojev predpisanih v Zakonu o združenem delu in družbenih dogovorih o kadrovski politiki, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— višješolsko izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri z najmanj 3-letno prakso na vodilnih delovnih nalogah ali
— srednješolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih nalogah v kovinsko predelovalni industriji,
— imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leta. Prijave je treba poslati priporočeno na gornji naslov s pripombo: »Razpisni komisiji za imenovanje individualnega poslovodnega organa«.
Poleg prijave morajo biti priložena še dokazila za zahtevane pogoje.
Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh od imenovanja individualnega poslovodnega organa na delavskem svetu.
ČGP DELO TOZD PRODAJA, podružnica KRANJ Maistrov trg 12
Zaposlimo:
1. RAZ NAŠA LC A
za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za LESCE in za nadomeščanje raznašalca v Radovljici. Več raznašalcev za dostavo časopisa DELO zaposlimo, tudi v Kranju in sicer na območjih: Planina, Čirče, Zlato polje, Stražišče in Britof. Delo je v zgodnjih jutranjih urah. Zaposlitev Je lahko tudi kot stalna. Informacije o zaposlitvi dobite na ČGP Delo, podružnica Kranj, Maistrov trg 12, vsak dan od 8. do 12. ure.
2. PRODAJALCA ČASOPISOV
v lokalu na Bledu za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: — končana šola za prodajalce brez delovnih izkušenj ali druga srednja nedokončana šola in leto dni delovnih izkušenj pri prodaji.
Poskusno delo traja dva meseca.
Pismene prošnje z dokazili o končanem šolanju pošljite na naslov: ČGP Delo, poružnica Kranj, Maistrov trg 12, do 25.12. 1984. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končani izbiri.
GLAS  8. STRAN   PETEK, 14. DECEMBRA 1984
REPORTAŽA
Kmečki turizem del kmetijske dejavnosti
Prihodnji teden bodo v Škofji Loki kmetje in kmetice, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, podpisali posebne kooperacijske pogodbe — Zadruga bo skrbela za prodajo sob — Za kmečki turizem ni dovolj le hiša — Turizem ni romantika
prirejene turistični dejavnosti, vendar se predolgo vlečejo in so denarno že povsem izčrpale ljudi, tako da ne morejo opremiti sob za goste. Končujejo le prostore, ki jih sami potrebujejo za bivanje!
Nekaj kreditov in spodbujanje dejavnosti pri kmetijski zadrugi je torej premalo, da bi kmečki turizem hitreje zaživel in se razmahnil. Povsod je še vedno razumljivo na prvem mestu kmetijstvo in obdelovanje zemlje oziroma reja živine. Težji pogoji gospodarjenja se poznajo tudi v kmetijstvu, zato zmanjkuje denarja za najnujnejše nakupe strojev, obnovo hlevov in orodja. Za gradnjo hiš ostane bolj malo. Kmetje se tudi vse težje odločajo na najetje kreditov, saj morajo biti dokaj visoki, da z njimi lahko kaj naredijo. Obresti so kljub temu, da jih zadruga regresira, postale previsoke.
Po drugi strani pa kmečki turizem ni romantika in spoznavanje namišljene kmečke idilike. Gost je gost, čeprav je prišel na kmetijo. Le redki so zadovoljni, če lahko sedejo z domačimi za mizo in zajemajo iz skupne sklede. Za večino se morajo gospodinje krepko potruditi in se posvečati predvsem njim. Gostje tudi spremene ritem življenja na kmetiji in se jim morajo prilagajati vsi družinski člani.
Pri Hribovšku
To pa so zahteve, ki se jih marsikdo ustraši in ima raje nekaj manj v denarnici, pa mir v hiši.
Pri Hribovšku so zadovoljni z gosti
Pri Hribovšku v Zaprevalu, najviše pod Loško kočo na Starem vrhu in nekoliko stran od smučišča, se gospodinja Tončka Ažbetova skupaj s sinom Janezom in snaho Berto s kmečkim turizmom ukvarja štiri leta, odkar imajo novo hišo.Za goste so namenili 5 sob z 11 ležišči. Vsa leta so imeli pozimi vse zasedeno in tudi letos je veliko povpraševanje. Poln penzion namreč velja 980 dinarjev in ljudje, ki radi smučajo, hitro zračunajo, da je tu ceneje, kot če bi se vozili vsak dan v Ljubljano ali Kranj in nazaj na smučišča. Hiša je centralno Ogrevana, sobe imajo toplo in mrzlo vodo, v »kmečki hiši« pa je za goste vedno topla tudi kmečka peč. In če je lepo vreme, je kar s peči razgled na Lubnik, Karavanke in Selško hribovje, medtem ko je dolina spodaj potopljena v nepredirno sivo megleno morje.
»Kuhati je treba različno hrano. Prilagoditi se je treba okusu ljudi,« pravi'gospodinja Tončka, ki je še vedno glavna kuharica, čeprav imajo mlado v hiši in že pet vnučkov. »Za zajtrk imajo gostje najraje jaj-
čka ali domačo pašteto pa maslo in marmelado. Kar želijo, to jim postrežemo. Za kosilo pa morajo biti običajno zrezki, če so gostje tu teden ali deset dni, vsaj dvakrat, radi imajo tudi ješprenj s suhim mesom ali obaro in kvašene flancate in podobno. Kar pohvalijo se. Domače jedi nekateri radi jedo, drugi pa ne. Nekateri pravijo, že ko pridejo: »žganci že dišijo«, drugi jih sploh ne jedo. Tudi s štruklji je enako. Domača hrana je manj cenjena, kot pišejo in govorijo.«
S kmečkim turizmom, pravijo, se bodo še ukvarjali. Zato so zgradili večjo hišo in, če so že žičnice tu, je treba ljudem tudi postreči.
»Ko so začeli graditi žičnice na Stari vrh, so vsi kmetje dali svet zastonj in tudi sedaj ne zahtevamo nobene odškodnine za smučišča. Vse to smo naredili zato, da bi kraj zaživel. Zato je prav, da turizem razvijamo naprej,« pravi Janez Ažbe, ki je redno zaposlen pri žičnici.
Z agencijo pri Alpetouru niso najbolj zadovoljni. Nekajkrat so jim zagotovili, da bodo gostje prišli, vendar ni bilo no-benegd. Hkrati pa so sami odganjali ljudi, češ da imajo zasedeno. Zato se pri ponudbi najbolj zanesejo nase.
»Velik problem so ceste. Vsak turist meni, da se bo do sem pripeljal po asfaltu, pa mora gor po grobem makadamu. Problem je tudi dostava pošte, ker jo pismonoša pusti v Javorjah,« pravi Janez Ažbe.
L. Bogataj
CELODNl V PREDOl
Le z gre
Tabli in kredi so metode so posodi obogatili z interes napredna celodnev*' veliko po starenju!
Predoslje — OsnovrdJ Josipa Broza Tita v ptoI je bila pred desetletja^
prvimi v Sloveniji moderen, celodnevni Kolektiv je bil poln vaj derne učne metodo U učencih spodbude $a nost. Ljudje v kraju sc zaupanjem sprejeli xmM* ki naj bi jim zavesdJj| nila otroke. Sčasoma sow, spoznali, da otroci vtajflj so po ves dan v šoU.fjijB* v dobršnji meri previeA govornost za otrok;, -jji<> starševskih pleč. 1'eeaaB ni bilo težko vživet: \ jih ni zgolj klasično k«b» s katedra, pač pa so <tw veliko samostojno udlA stili   svojim konjička^
i......
Ravnatelj celodnev* sole Josipa Br0ia P dosljah Jože Fajf*/
Prihodnji teden bodo kmetje  oziroma  kmetice,  ki se ukvarjajo  s  kmečkim turizmom, pri Kmetijski zadrugi v Škofji Loki podpisovali posebne kooperacijske pogodbe. Tako kmečki turizem postaja del kmetijske dejavnosti, z bolje urejenimi odnosi z zadrugo in bolje  organizirano ponudbo. Kmetje bodo z zadrugo podpisali pogodbe o oddaji določenega števila sob ali postelj, zadruga pa bo prek turistične agencije skrbela za njihovo zasedenost in reklamo. Sobe bi namreč morale biti zasedene vsaj tri mesece letno, da bi se dejavnost ekonomsko izplačala.
V škofjeloški občini ima registracijo na kmečki turizem 24 kmetij. Na območju žirov-ske zadruge 2 in 22 na območju škofjeloške kmetijske zadruge. Na žirovskem koncu nudi ena kmetija poln penzion, druga pa se ukvarja z občasnim izletniškim turizmom in ne sprejemu gostov na prenočevanje.
Na območju škofjeloške kmetijske zadruge 7 kmetij redno nudi poln pen/.ion, 3 pa občasno. Na eni kmetiji oddajajo počitniško stanovanje, ki pa letos ni bilo zasedeno. Na petih kmetijah se dobi prenočišče z zajtrkom.
Na šestih kmetijah pa so se s kmečkim turi/mom prenehali ukvarjati. Razlogi so različni: na eni gradijo novo hišo, na drugi jo obnavljajo, na eni gostov niso nikdar sprejema!!, na treh pa so se spremenile družinske razmere. Mladi
gospodaji in gospodinje so ne želijo več ukvarjati s kmečkim turizmom, ker so donosnejše druge dejavnosti, /lasti obrt.
Na tistih kmetijah, ki so go-, ste sprejemalo, je letos letovalo 807 domačih in 82 tujih gostov,  ki  so  skupno 539-krat
prenočili. Na vsaki so imeli v povprečju 462 prenočitev oziroma so bile zasedene po 46 dni v letu.
Nežka Bajt, pospeševalka za kmečki turizem pri škofjeloški kmetijski zadrugi, je povedala, da so letos poleti razen kmetij, ki imajo registracijo za kmečki turizem, obiskali še približno 30 drugih kmetij. Odločili so se za obisk na tistih kmetijah, kjer so gospodarji in gospodinje najeli kredite za obnovo ali gradnjo hiš ali pa so se zanimali za kmečki turizem.
Na Žirovskem sta v letih 1976 in 1980 dobili kredite dve kmetiji. Na obeh gradijo nadomestne hiše, ki še niso končane. Za kmečki turizem se še vedno zanimajo.
Na območju škofjeloške zadruge pa so obiskali 26 kmetij, od katerih je dobilo kredite 22 kmetij   v   skupni vrednosti 3.870.000 dinarjev. Na devetih so gradnjo ali obnovo že končali. Na eni kmetiji oddajajo počitniško stanovanje za več let, na eni se ukvarjajo s gostinstvom, na štirih se s kmečkim turizmom ne želijo ukvarjati, na dveh so uredili večje sobe in računajo, da se bodo začeli ukvarjati z gostinstvom ali izletniškim turizmom. Na vseh teh devetih kmetijah so le  na eni  izrazili pripravijo nost sprejemati goste in še to kasneje, ko bodo imeli več ljudi za delo. Na 7 kmetijah hiše še gradijo, oziroma obnavljajo na dveh še sploh niso začeli z obnovo. Vsaj pri polovici je zelo malo možnosti, da bi so kdaj ukvarjali   s   kmečkim turizmom, ker hiše, ki jih gradijo, niso prjmerne. Ponekod pa tu di ni nikogar, ki bi se lahko ukvarjal / gosti.
Le na petih do šestih kmetijah na Starem vrhu. v Sonci in I) ivči. so gradnje m obnove
POTI IN STRANPOTI GORENJSKEGA KROMPIRJA
Je gnil le krompir?
Kranj — Če sodimo po zbadljivem   pregovoru »neumen kmet ima najdebelejši krompir«, potem postajajo slovenski kmetje vse pametnejši. Tako vsaj sklepamo, ker smo nekdaj pri nas imeli že več debelega krompirja. Statistični podatki kažejo, da je v obdobju med letoma 1956 in 1960 znašal hektarski pridelek v Sloveniji 15,2 tone; letos, ugotavljajo v Splošnem združenju kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, le še 13,2 tone. V Jugoslaviji je bil letošnji povpreček še za nekaj ton nižji. V Gorenjski kmetijski zadrugi, ki je največji pridelovalec jedilnega krompirja na Gorenjskem in med največjimi v Sloveniji, ocenjujejo, da so kmetje na vsakem hektaru pridelali okrog 18 ton krompirja. Če pogledamo malce naokrog, v kmetijsko razvitejše evropske države, vidimo, kako daleč zaostajamo za njimi v pridelovanju krompirja. Švedska,   recimo,   ima povprečni hektarski pridelek 29 ton, Švica 40 ton . . . Saj ni mogoče, boste  dejali,   Mogoče, mogoče! Švicarji, denimo, posadijo vsako leto tričetrt potrjenega se mena, Avstrijci še več, Belgijci štiri petine, pri nas v Jugoslaviji le nekaj odstotkov. Strokovnjaki so izračunali, da slovenski kmetje — gre za povprečje — zamenjajo seme le na vsakih 25 let. Saditev potrjenega semena — to, kar je v Kvropi že pravilo — je pri nas še redkost. Tisti, ki pri nas to pravilo   upoštevajo,   so letos pridelali 30 do 40 ton krompirja na hektar. Na Gorenjskem, predvsem v kranjski občini, je kmetov, ki so spoznali kor' t nost redne menjave semena in temeljite zaščite pred škodljivci  in boleznimi, vse vec. pa
kljub temu so v kranjski občini kot prvi v Sloveniji sprejeli odlok o obvezni saditvi potrjenega semena. Z namenom, da bi dosegli več strokovnosti pri pridelovanju krompirja, zavarovali zdrave krompirjeve nasade, ki so le še otoki sredi okuženih, ter zagotovili višje hektarske pridelke.
Med kršilci tudi sindikat!
S semenom se problematika glede krompirja ne neha, temveč šele začne, potem pa nadaljuje s sklepanjem pogodb o odkupu krompirja ter z njihovim izpolnjevanjem, s prodajo mimo zadruge po precej višjih cenah in z drugimi špekulant-skimi prijemi.
Statistični podatki kažejo, da je bilo letos v Sloveniji s krompirjem posajenih 32.388 hektarov njiv. Gre verjeti tem številkam? Ne najbolj. Podatki so namreč eno, dejansko sta nje drugo. V Gorenjski kmetijski zadrugi (in nič bolje ni drugod) naj bi kmetje po podatkih iz sklenjenih pogodb pridelovali krompir na 1001 hektarju; dobri poznavalci razmer pa trdijo, da je bilo letos zasebnih krompirišč v kranjski in tržiški občini še 2500 hektarov več. Zakaj ostajajo te površine zunaj pogodb? Zato, da se kmetje zavarujejo pred morebitnim izpadom pridelka zaradi vremenskih neprilik, bolezni, škodljivcev ter tudi zato, da jim ostane nekaj »manevrskega prostora« za prodajo mimo zadruge po tako imenovanih »sivih cenah«.
Mar ni sramotno, da ima Slovenija kljub obilju krompirja te/ave pri oskrbi / njim, predvsem   v spomladanskih
mesecih? V naši republiki bi namreč za nemoteno preskrbo prebivalstva, za potrebe predelave (Mirne in Heliosa) ter za izvoz potrebovali vsega 100 tisoč ton pridelka, pa nam v sedanjih razmerah niti teh količin ne uspe organizirano odkupiti. Je moč verjeti, da so slovenske kmetijske organizacije od letošnjega pridelka 430 tisoč ton odkupile do konca oktobra le 25 tisoč ton? Podobno, a vendarle precej bolje je v Gorenjski kmetijski zadrugi, kjer so se kmetje s pogodbami obvezali, da bodo oddali 11.616 ton pridelka. Dosedanji odkup je dosegel dve tretjini pogodbeno dogovorjenih količin. V zadrugi ocenjujejo, da bodo le težko zbrali do spomladi še 3000 ton pridelka.
In razlogi za takšno stanje? V Zadružni zvezi Slovenije kot tudi v Gorenjski kmetijski zadrugi ugotavljajo, da so veliki porabniki krompirja kršili zakon o blagovnem prometu in kupovali krompir neposredno pri kmetih tudi po 10 dinarjev dražje, kot bi smeli. Med kršil či so poleg hotelov, bolnic, obratov družbene prahrane presenetljivo tudi sindikalne organizacije. Na Gorenjskem so se letos srečevali še z drugim pojavom: zadruge so druga drugi hodile v zelje in kupovale krompir (po višjih cenah) izven svojega območja.
Po krompir v Vojvodino?
Kmetijei pogosto poudarjajo, da si Vojvodinci kujejo mastne dobičke s tem, ko prodajajo koruzo po višjih cenah, kot so določene. So mar Gorenjci boljši? Krompir so pripravljeni prodati j obmorska
središča in v drug«?« jugu le po precej vip od veljavnih. Nobera nost ni, da imajo večji valci krompirja njake in vozijo kjer vrže več denarji! med »koruzniki« m 4 jevci« je le ta, da pni! klenejo pridelek v čakajo podražitev, csrv cen tudi več let. dru$ morajo prej kot v ene prodati.
Mnogi zatrjujejo. dt-j vse zmede okrog krgrah krive cene. Res - p: vi še vedno dobijo prm« upoštevamo, da je pc;«? hov krompir na pohod« vin kar trikrat dra: \ primerjamo krompir tl> mi kmetijskimi pridelki** dlani, da so cen« \-:m podivjale. To najbolj« jejo številko zadnjih štirih letih thsm* (za 480 odst mleko in mla. trikratno (za ^ odstotkov), k, upoštevajoč uradne cttK, demkratno [ 733 odstotkov) I.-
V Gorenjsk \ drugi bodo zahteva, o,* nje pogodb. K do do začetka    -\- ' odstotkov pogodbetv.h jI' krompirja, ne bodoplj«' spevka za pokojninsko! validsko zavarovanj* tert. potrdila za kih. Če tudi to ne \\l bodo spomladi kupil; fcjE za svoje kupce po vtijihmt v Vojvodini in ..a./v 1/ razdelili mod kadruj se sliši nenuvudrtov da so kmetje letos pni« reci in piši — najrnat^K ton krompirja 1-
REPORTAŽA
PETEK, 14. DECEMBRA 1984    9. STRAN GLAS
)VNA ŠOLA JOSIP DROZ TITO
mi in glavo očasi
Odpadki vse več vredni
Surovine so v zadnjem času postale tako drage, da se tam, kjer dopuščajo, da material leži neuporabljen, dobesedno valja denar — Dinos in Surovina, največji slovenski organizaciji za odkup odpadnih surovin, zbereta na Gorenjskem skoraj ves še uporaben material, ki kot odpadek nastaja v industrijski predelavi — Zaradi ugodnih, vsake tri mesece spreminjajočih se cen je vse večji tudi droben odkup — Konzerve iz aluminija in prazne doze laka za lase so po ceni takoj za bakrom, medtem ko fičko kot kupček železa velja le še okoli 1500 din
iobnih tehničnih pripomočkov, učne enčeve samostojnosti, klasični pouk trni in prostim časom ... Humana, Laj gre kljub naprednemu konceptu še li v celodnevni osnovni šoli v Predosljah.
pogovorili z učitelji telovadnici in na igriš-Ji prosti čas.
sprva. Danes se la šola nekaj po-v-rnevnega. Le učila o pred nekaj manj zaceli v celodnevni vzelo precej idealizma.
'• popolnejše teh-! poučevanja, sodobne mosti, boljših prostor-?ojev, je šel razvoj bolj
smo dobili za celo-i osnovno šolo več de-,poldnevne' šole, sredstva izgubljajo na in z njimi ne more-titi potrebam celo-- šole,« pravi ravnatelj dosljah Jože Fajfar.
šola je stopnica prihodnosti. Toda slasti gospodarstvo, ki erja denar za naše , nas očitno ne vidi v »ilcev razvoja, temveč tzajedalce, ki odžirajo Jgim. Od izobraže-upnosti  res dobimo kot klasična pol-liola. Izračunali smo, 8 odstotkov več šola s podaljša-em vred. To je tudi t), saj je program nezahtevne jši. Toda i to šolanje vendarle i generacije, ki so se r celodnevni šoli, tega
vračale.« dnevna osnovna šola jk, ta je  le njena sestavina,« pripove-Stelji, ki že desetletje na celodnevni šoli.
samostojnimi de-, konjički, aktivnostim času naj bi otrok 'lastnosti in sposobno-zmore. Celodnevna goča, da se učenec formalnem učnem »že tudi kje drug-elo humano in v tem prihodnost šolstva, je le, ali šolo lahko
tako humano kot je zasnovana, tudi izpeljemo. Poglejte, pred leti smo imeli na voljo vrsto razkošnih učnih pripomočkov, ki so zbujali učencem veselje do učenja. Danes jim nimamo več veliko dati v roke. Ustavilo se je pri povsem banalnih stvareh. Ko so se pripomočki pokvarili, za njihovo popravilo ni bilo rezervnih delov niti bližnjega servisa. Učenec in učitelj sta tako prisiljena delati spet po starem.«
Razmere so nekaj manj kot 500-članski kolektiv osnovne šole v Predosljah (446 je učencev) izučile, da se sami znajdejo. Zadnja leta, ko nezadostna sredstva krnijo sodobni pouk, vsebino celodnevne šole dograjujejo pretežno »z rokami in z glavo«. Tu tudi tiči vzrok, zakaj razvoj celodnevnega šolstva caplja na mestu. Težki časi, ki jih ta čas preživlja vse šolstvo, so v celodnevni šoli še vidnejši. Čas terja, da šolo opremijo z računalniki. Učenje v učnih  skupinah terja večje prostorske zmogljivosti. Prosti čas bi učenci bogateje preživljali, ko bi imeli še eno telovadnico in bazen. Ko bi se vse v celodnevni šoli dalo rešiti tako kot denimo mentorstvo v krožkih, kjer imajo resnično dobre strokovnjake, ki jih ho-norirajo tovarne. Ko bi bili le vsi odnosi tako jasni kot je razmerje šole in kraja. Slednjemu se namreč šola že vsa leta prilagaja (tudi pouk so skrajšali za uro) in tako sta si ustvarila trdno sožitje.
Celodnevni šoli je naložena odgovornost, da oblikuje učenčevo celovito osebnost, naj ga ne uči zgolj šolskih resnic. Tej moralni obvezi, da učencem dajo čim več in čim bolje, so v šoli v Predosljah za zdaj še kos. Koliko časa ji bodo še, če bodo še naprej vladale takšne materialne razmere kot zdaj, je že drugo vprašanje.
D. Z. Žlebir
FRANC JENKO: »Letno zberemo le okoli 300 ton stekla, saj je od k u pnu cena nizka, industrija stekla pri nas pa niti ne predeluje vseh vrst steklenih odpadkov.«
Kranj — Ste vedeli, da iz rjastega fička, ki mu je za vedno zastal motor, nastanejo le štirje paketi stisnjene pločevine? Zanje lastnik dobi nekaj denarja, če jih proda eni od organizacij, ki se ukvarja z odkupom odpadnih surovin. Vendar je cena te pločevine dokaj nizka, med 4 in 6 din za kilogram, tako da se prevozni stroški splačajo le tistim, ki so blizu odkupne postaje, med-• tem ko oddaljeni še vedo raje puste, da avto razžira rja na kakšnem parkirišču ali celo v kaki grapi vse dotlej, dokler ga v letni očiščevalni akciji ne odpeljejo komunalni delavci tja, kamor spada — v stiskalnico in naprej v železarno.
V razliko z avtomobilsko pločevino, ki nima privlačne odkupne cene, pa so odkupne cene drugih odpadnih surovin v zadnjenvčasu hudo narasle in povišujejo se vsake tri mesece, zato je drobni odkup večji. V Kranju, kjer sta kar dve poslovni  enoti  dveh velikih
sloveViskih
organizacij za od-
kup odpadnih surovin — Dino-sa in Surovine, ugotavljajo, da vse bolj pospravljamo dvorišča in podstrešja, na gradbiščih se ne valja več nerabno železo tako kot včasih, ko so ga raje zasuli z buldožerji. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so le cene pri odkupu postale zanimive, še zdaleč pa se ni prebudila naša zavest da je nadvse koristno ra-
54 NISMO SE UKLONILI
irtizanske proslave morajo leti vsebino
* živi v Ljubljani, toda pogosto ga sreču-
* Gorenjskem, najsi bo na proslavah in M fevah Gorenjskega ali Kokr.škega odreda, :« tankih, zagotovo pa na vseh športnih tekli M. ki prenašajo tradicije naše borbe: v
i m, pri smučarskih tekih na Pokljuki, v !A v Cerkljah . . . Prejšnji večer je prišel %mek za pripravo jubilejnega, 10. smučarja po poteh Kokrškega odreda, ki bo jato Dupljah.
slišen smučar je. Ze iz rojstnega kraja, iz. N e prinesel to veselje. Ko se je pa z dru-U 1934 preselil v Stražišče, se je tu spo-njskimi smučarji in navdušenje za ta šport je le še raslo. 1 je v Kranju končal gimnazijo. Njegovi H bili Stane Žagar, Slavko Luin, Tone r, dr Slavica Lotrič-Pentek. Kot napredno, jugoslovansko napredno vzgajan, se »povezal s kranjskimi aktivisti. Predvsem /" Hučigajem, športnikom, smučarjem, K.m članom Mestnega komiteja SKOJ za Mika izdaja Ivana Urbanca koncem leta ' - začetku 1942 ga ni dosegla. Takrat je ' ".-stni delavec pri Slavcu v Kokri. Od v %'M2 pa do odhoda v partizane 28. oktobra , Ij*delal v tovarni Schubert v Stražišču. Ves ' Kj* bil med organizatorji OF med športniki, ftitdi 1943 je postal član Mestnega komiteja
* k'Kranj, katerega sekretarka je bila Vida '//^Janina. Odgovarjal je za mladino, za-
"     /-uradih in pisarnah.
prišel v Gorenjski odred, je bil kot gim-f.takoj postavljen za kulturnika. Prav zad-RD0 hodili po poteh Kokrškega odreda, ipovedoval o prvi pesmi, ki jo je napisal v fft, na prvi straži: »Si slišal že, da .'••> feta, tak borbenega je duha prežeta, ij luna se zasvita, že za akcijami in Švabi
Miloš Rutar-Ružo
Davno je že pozabil na to pesem. Pa so jo zgodovinarji nekje izvrtali. Podpisan je bil z ilegalnim imenom Ružo. Našli so ga. Danes se točno spominja, kako je nastajala ta pesem in kar ponosen je na to svoje mladostno ustvarjanje. Pod Storžičem je bilo, sredi novembra 1943, ko je bil sekretar SKOJ in kulturnik v 3. Kranjski četi Gorenjskega odreda. Takrat sta. izšla tudi prva dva zvezka partizanskega žepnega časopisa, ki je imel naslov "Kovači smo«. Prvi je bil napisan na roko, v treh izvodih. V Dolenčevi hiši nad Po vljami, pod Storžičem, so ga pisali. V drugem
zličen material ponovo vračati v predelavo industriji. Če bi se tega zavedali, ne bi še vedno na odlagališča odpadkov, kot je na primer v Tenetišah, med nerabno šaro stresali najrazličnejše kovine, tudi take, ki imajo trenutno zelo visoko ceno.
»Verjamem, da bo občan, na primer iz Radovljice, dvakrat premislil, ali bo pripeljal v Kranj nerabno železo ali ne,« pravi poslovodja kranjskega Dinosa Franc Jenko. »Če ima morda še nekaj odpadnega bakra, ki ga zdaj odkupujemo po 180 novih din za kilogram, bo verjetno pot do Kranja donosna, sicer pa ne. Pred časom smo v večje število krajevnih skupnosti po Gorenjskem poslali ponudbe, da bi bili pripravljeni urediti manjša varovana in zagrajena odkupna mesta za odpadne surovine, vendar nam ni nihče odgovoril. Vemo pa, da se v marsikateri krajevni skupnosti ubadajo z divjimi odlagališči, kamor ljudje poleg šare in odpadkov pripeljejo tudi tisto, kar bi lahko šlo v denar.«
Zadnja leta smo se sicer navadili, da papir, preden ga oddamo, sortiramo. To še po- . sebej skrbno delajo šolarji, ko zbirajo papir za Rdeči križ. Zbiranje kartonov od embalaže je postalo za nekatere sicer skromen, a vendarle stalen vir zaslužka. Žal pa se med ostali papir še vedno meša indigo
papir, ki kasneje, v predelavi obarva papirnato kašo, da ni za drugega kot za slabše vrste papirne izdelke. Najbrž je kriva tudi splošna nevednost, da med papir ali v komunalne odpadke mečemo konzerve, prazne doze laka za lase, čeprav bi te vrste aluminij lahko prodali po 160 novih din za kg. Pri Dinosu odkupujejo tudi nerabne bele bombažne tkanine, kot so rjuhe, plenice, po 100 novih din za kg, kar vse potrebuje predelovalna tekstilna industrija.
»Čeprav se ročni odkup, kot mu pravimo, neprestano povečuje in verjetno bo tudi v prihodnje še bolj zanimiv, saj bo imel v kratkem na primer zvezan časopisni papir trikrat višjo odkupno ceno, pa pretežni del odpadnega materiala dobivamo iz delovnih organizacij,« pravi poslovodja Surovine Jernej Teropšič. »Na leto odkupimo od delovnih organizacij, pretežno kovinske predelovalne industrije, in tudi od zasebnih obrtnikov, za okoli 12.000 ton odpadnih surovin. Prihodnje leto bo tega materiala verjeto še nekaj več, čeprav se že sedaj pozna, da v delovnih organizacijah zelo varčujejo s surovinami, tako da je odpadka ponekod manj. Še pred nedavnim je bilo najvažnejše, da so se znebili nerabnega materiala, zdaj pa še kako gledajo, posebej pri dra-
JERNEJ TEROPŠIČ: »Kmalu načrtujemo selitev i trgovsko cono v Naklem, kjer ho prav do naših vrat možno potegniti industrijski tir. To pa naj hi v mnogočem zmanjšalo svdanjv težave s prevozi in tudi s pomanjkanjem vagonov.«
gih kovinah, da je odpadka kar najmanj. Ves material v glavnem sproti odvažamo v livarne in železarne in druge predelovalne organizacije. Vendar ne gre brez težav, saj nas tako kot druge pesti pomanjkanje železniških vagonov.«
Takšne težave imajo tudi pri Dinosu v Kranju, kjer bi dnevno potrebovali vsaj dva železniška vagona. Njihov promet je celo večji, saj letno odkupijo več kot 20.000 ton odpadnih surovin, od tega 15.000 ton jeklenih odpadkov, 5000 ton papirja, ostalo pa so barvne kovine in drug material. »Tudi v naslednjem letu bomo odkup surovin lahko še povečali,« meni poslovodja Franc Jenko, »čeprav predvidevamo, da se sedaj skupaj s Surovino Maribor, poslovna enota Kranj, zbere po Gorenjskem okoli 95 odstotkov vsega uporabnega materiala, ki ga kot odpadek ustvarja industrija.«
L. M.
Stiskalnice za kovine in tudi za pppir so že kar običajna oprema organizacij za odkup odpadnih surovin, saj na ta način material lahko dražje pretovarjajo in tudi v večjih količinah. V Dinosu kmalu pričakujejo nov trgalni stroj za papir. — Foto: L. M.
_ŠBkm_
zvezku, ki je bil že natipkan na stroj, pa je izšla ta njegova pesem »To smo mi«.
Velik dogodek je bil zanj, ko sta sredi novembra 1943 prišla v Gorenjski odred dva Mariborčana, dva športnika, Miran Cizelj in Vojmir Jurko-vič-Jurko. Jurko je bil komisar čete, Miran operativni oficir čete'. Takrat je od Mirana tudi prvič slišal vse podrobnosti o maratonu in Vasa teku, dveh velikih nacionalnih športih Grčije in Švedske. Oba tovariša sta kmalu padla, Jurko decembra 1943 na Ambrožu pod Krvavcem, Miran pa januarja 1944 na Spodnjem Vetrnem, Ruzo pa je v sebi nosil ideje za povojna tekmovanja ...
Poleti 1944 je Ružo postal komisar čete, jeseni pa je šel na Štajersko, v 14. divizijo in kot komisar bataljona Tomšičeve brigade končal vojno in sodeloval v zadnji bitki 14. maja 1945 na I Olja-nah pri Ravnah na Koroškem.
Po končani vojni je ostal v armiji in se specializiral za šport. Ružo je bil že izpred vojne sem zelo raznovrsten športnik: telovadec, smučar, nogometaš, atlet, strelec in odbojkar.
Vedno se je zavzemal za to, da bi partizanske proslave imele neko vsebino. Spominja se ene prvih proslav v Dražgošah. Menda je bilo leta 1954. Prišli so borci, domačini so jim pripeli nagelj, morda so še popili kozarček žganja', se po-razgovorih. Toda, ljudi ni bilo! Dogodki so pa kar kričali po množici! Po mladih! Takrat šo v njem vznikmle ideje za »Igmanski marš«, za smučar-' ska tekmovanja v Dražgošah »Po poteh partizan ske Jelovice«. 10. januarja 1958 je stekla že prva prireditev »Po poteh partizanske Jelovice«, 26. januarja istega leta pa je bil organiziran prvi »Igmanski marš«.
Ružo in njegovi sob Drči so ponosni, da je do danes v Dražgošah sodelovalo že preko 200.000 mladih, pripadnikov SLO, teritorialne obrambe, ljudske milice, vojske, lovcev, tabornikov in drugih. Vsako leto pridejo v Dražgoše tekn.ovat mladi iz vseli republik. To je živo prenašanje tra dicij naŠČ borbe. Slovenci gremo na Iginan in Mavrovo, Makedonci pridejo v Dražgoše, Srb spozna Durmitor, Črno goro . . To je pravi način proslavljanja, ne pa da pridejo boici, popijejo kozarček, se malo pogovore, ugotavljajo, da se sla
rajo, da so bclni, da jih je vedno manj in se potem spet razidejo. Ne! Ko borcev ne bo več, bodo te prireditve še živele in z njimi spomin na vse borce.
Prav iz teh primerov množičnega proslavljanja partizanskih dogodkov so se razvila tudi drugod množična tekmovanja: Trnovski maraton. Dupljanski tek po poteh Kokrškega odreda, Da-kijev tek na Blokah, »Zmaga mrtvega bataljona« na Pokljuki in drugi. S takimi tekmovanji bo mladina nevsiljivo izvedela za te dogodke. Dra-žgoška bitka je prav s svojimi zimskimi tekmovanji postala znana po vseh predelih Jugoslavije. Dražgoše in Igman sta dajala zgled.
Poleg teh dveh je dal Miloš Rutar-Ružo še vrsto drugih pobud za tekmovanja v spomin na partizanske dogodke. Tako je bil leta 1947 pobudnik za Ručigajev slalom v Kranju, leta 1951 za Herucov memorial v Zagrebu, 1962. za memo-rial 26 zmrznjenih partizanov na Mrkopalju 1963., ob 20-letnici Sutjeske, za spominska tek movanja v atletiki v Foči,  1968 za memoria »Zmage mrtvega bataljona« na Pokljuki in nazadnje,  1975. leta. za  spominska partizanska smučarska tekmovanja v Cerknem. Bil je tudi med pobudniki, da so tekmovalci na Igmanu, v Dražgošah, na Mavrovem, v Mrkopalju, na Za-bljaku in Zlatiboru tekmovali za jugoslovanski spominski smučarski pokal »Maršal Tito«.
Vrsto visokih priznanj je dobil Ružo v vseh teh letih za svoja prizadevanja od smučarskih organizacij Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Smučarske zveze Jugoslavije m drugih med najbolj cenjenimi pa je nedvomno Bloudkova nagrada, ki jo je za svoje delo prejel leta 1981.
Vendar pa njegovo delo ne ostaja le pri pobudah in organizaciji športnih tekmovanj v ta ali oni spomin na našo borbo. Že vrsto let tudi piše življenjepise mnogih znanih športnikov, ki so padli. O njih smo leta 1981 brali 20 nadaljevanj v Delu in leta 1982 10 nadaljevanj v TV 15. Vse pa ima pripravljeno za izdajo celotnega dela. ki nosi delovni naslov »Slovenski športniki v NOB«,
D. Dolenc
O LAS 10. STRAN
Jubilej dupljanskih smučarskih tekov
Na devetih prireditvah 14 tisoč tekačev
Jubilejni, 10. množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda, posvečen 40-letnici osvoboditve, bo 20. januarja. Dan prej bo tekmovanje v biatlonu.
Kranj — Pod vodstvom Martina Koširja, republiškega sekretarja /a ljudsko obrambo, se je v torek sestal v Kranju častni odbor ID. množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda.
»Z dupljanskim tekom ter s cerkljanskim Po poteh Gorenjskega odreda se bo pri nas začelo proslavljanje 4()-letnice osvoboditve, zato je še toliko pomembneje, da prireditvi dobro pripravimo in izpeljemo. Dupljanski lok za nameček slavi še jubilej — desetletnico,« je uvodoma dejal Martin Ko Jš\r, zatem pa je predsednik organizacijskega komiteja Stane Božič seznanil člane častnega odbora /. dosedanjimi pripravami na tradicionalno tekaško prireditev.
»Njen namen je vsem dobro poznan: širiti zanimanje za rekreacijo, predvsem za smučarski tek, krepiti telesno pripravljenost občanov, obuditi spomin na dogodke v Udinborštu in okoliških vaseh ter prenašati borbene m revolucionarne tradicije na mladi rod.« je poudaril Stane Božič. »Doslej smo te cilje uspešno uresničevali. Na dosedanjih devetih prireditvah je sodelovalo 14 tisoč teka|pv in tekačic z Gorenjske, iz ostale Slovenije, zamejstva in tujine. Ne prepovedi vožnje v lihih in sodih dneh, ne uvedba bencinskih bonov, ne podražitve goriva in upadanje življenjske ravni niso zadržali ljubiteljev teka, da ne bi množično prišli v Duplje. Upam, da bo tako tudi 20. januarja, ko bo na sporedu jubilejni, 10. množični smučarski tek.
Pripravljamo se, kot da bo sodelovalo 3 tisoč tekačev in tekačic. Na področju, kjer bodo potekale smučine, je za zdaj še nekaj polomljenega in iz-ruvanega drevja, ki pa ga bomo s pomočjo kmetov in gozdarjev pravočasno odstranili. Sprejeli smo že razpis teka in v kratkem ga bomo poslali na številne naslove v Sloveniji in v zamejstvu. Skupaj z našim pokroviteljem, s Slovenijalesom, smo za jubilejno prireditev pripravili smučarsko čepico »dupljanko«. Dobili jo bodo vsi udeleženci teka, štartnina pa bo zavoljo aje le 50 dinarjev dražja. V dneh, ko bomo pripravljali smučine, in pri izvedbi prireditve računamo tudi na pomoč 400 krajanov iz Dupelj in okoliških vasi ter na naklonjenost vremena. Za zdaj smo z njim imeli srečo, saj so v Sloveniji le redki organizatorji, ki jim je uspelo pripraviti teke vsako leto. Ob jubilejnem teku bo tudi več spremljajočih prireditev in akcij; tekmovanje v biatlonu, srečanje borcev Kokrškega odreda, natečaj za najboljše spise in likovna dela na temo »NOB in Kokrški odred«, podelitev spominskih prtov Kokrškega odreda najprizadevnejšim organizatorjem . . .«
Start 10. množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda bo v nedeljo, 20. januarja, ob pol desetih dopoldne na Koncah v bližini Spodnjih Dupelj. Udeleženci bodo lahko izbirali med tekom na 30, 15 in 7 kilometrov. Pionirji, stari 14 let in mlajši, bodo tekli na 7 kilometrov dolgi progi, vojaki, pripadniki enot teritorialne obrambe in milice pa na terenskih smučeh in v uniformah na 15 kilometrov. Posebni tekmovalni skupini bodo predstavljali kmetje in kategorizirani tekmovalci. TVD Partizan Duplje bo sprejemal prijave do 15. januarja in na dan prireditve. Do 15. januarja bo štartnina za odrasle 250 dinarjev, kasneje pa za odrasle 300 dinarjev in za pionirje 50. (cz)
Šport ob koncu tedna
Hokej — V 16. kolu I. zvezne hokejske lige se bodo igralci Jesenic
pomerili v soboto, 15. decembra, z mlado ekipo Kranjske gore. V slo-vensko-hrvaški medrepubliški ligi bodo hokejisti kranjskega Triglava gostovali v Mariboru, kjer bodo igrali z drugouvrščenim Avtoprevo-zom; moštvo Bleda bo v tem kolu prosto.
Odbojka — V 9. kolu II. zvezne lige — zahod bodo blejski odbojkarji igrali v gosteh z Radničkim. V slovenski ženski ligi oba gorenjska predstavnika igrata doma: odbojka-rice Bleda jutri ob 18. uri v telovadnici osnovne šole, igralke kranjskega Triglava pa z Ljubnim. V II. slovenski moški ligi se bo Triglav doma pomeril z drugo ekipo Pionirja iz Novega mesta, Bled pa jutri ob 16. uri v telovadnici osnovne šole na Bledu s Salonitom.
Košarka — V 8. kolu II. zvezne lige   —   zahod   bodo košarkarice
v.
kranjske Save igrale v Zadru z istoimenskim moštvom. V slovenski moški ligi bo škofjeloški Loka-invest igral v Ljubljani s tretjeuvrš-čenim Slovanom, kranjski Triglav pa doma s Cometom, ki je po šestih kolih na osmem mestu. V enakem ženskem tekmovanju se bodo igralke Jesenic pomerile doma s celjsko Metko.
Kranj: finale turnirja v malem nogo metu — Turnir v malem nogometu »Kranj 84«, na katerem je letos sodelovalo 126 ekip, se bo v nedeljo sklenil s srečanji za prva štiri mesta. Ob 16. uri bo tekma članov za 3. mesto med ekipama Kis 50 in Mavčičami, uro kasneje mladinsko srečanje za 3. mesto med Kava barom in Kivvijem, ob 18. uri tekma članov za 1. mesto med Križankami in Fery Boysi ter uro zatem še tekma mladincev za 1. mesto med Poljano Tegulo in Paverji. M. Čadež
ŠAH
Murka zopet drugoligaš
Bled — Šahisti leske Murke so zmagali v slovenski šahovski ligi in se po enoletnem premoru spet uvrstili v II. zvezno hgo - zahod. V prvih petih kolih so si priigrali dve točki prednosti in ko so si v derbiju 6. kola razdelili točki s šahisti Domžal, jim je bila že odprta pot do tretjega naslova republiških prvakov. V zadnjem kolu so igrali neodločeno 5:5 še z Radensko in s prednostjo treh točk osvojili prvo mesto. Murka je na poti do zmage premagala Gradiš, Celje in Frani s 6,5:3,5, Jeseni ce, Kovinarja in Kranj s 6:4. Novo mesto z. 8,5:1,5 in igrala neodločeno 5:5 z Domžalami in Radensko. Velemojster Planine je v petih partijah osvojil 4,5 %točke, mojstra FIDE Mencinger 4 (iz 9 partij) in Osterman 5,5 (9), mojstra Cu-derman 3,5 (7) in Petkova 6 (9), mojstrski kandidati: Praznik 3 (3), Petek 3.5 (7), Kecic 6 (8). Roblek 3,5 (5). Mali 1,5 (2) in Grosar 7 (9), prvokategornik Franc Šimnie 3,5 (9) in drugokategorni-
Alpski smučarji v svetovnem pokalu
Križaj osvojil prve točke
Sestrier —- Slalom za svetovni pokal v italijanskem Sestrieru (namesto odpovedanega v Kranjski gori) je prinesel vrsto presenečenj. Že res, da je Švica Pirmin Zurbriggen trenutno najpopolnejši smučar na svetu, toda le red-kokdo bi stavil, da bo odlični veleslalo-mist in smukač dobil tudi slalomsko tekmo. Preskušnja v Sestrieru se je neverjetno dobro končala tudi za jugoslovanske smučarje, čeprav jim je po prvi vožnji slabo kazalo: Križaj je bil po veliki napaki, zaradi katere je ena od vratc presmučal z napačne smeri, šele 19., Cerkovnik 21., Petrovič 24. itd. Na drugi progi je Križaj spet napravil napako, toda kljub temu je dosegel peti čas te vožnje, se uvrstil na 9. mesto in osvojil prve letošnje točke za svetovni pokal. Še hitrejši kot Bojan je bil na drugi progi Rok Petrovič. Z drugim najboljšim časom druge vožnje se je prebil na 11. mesto in osvojil prve točke, odkar nastopa na tekmovanju za
r
NOVO V KINU
Te dni prihaju v gorenjske kinematografe film, ki ga mladi že težko pričakujejo — Flashdance. 7a ameriški film, poln dobre glasbe in plesa pripoveduje o lepi in talentirani plesalki, kije na poti k uspeliu primorana čez dan trdo delati, ponoči pa plesati. Uporno dela in sanja, da bo nekega dne postala profesionalna plesalka, obenem pa se na vse mogoče načine trudi, da bi si priborila neodvisnost. Zbliža se z biznismenom, ki ji pomaga, da vztraja pri teh njenih naporih. To je Nick Harlg, lastnik gradbene firme, ki se zaljubi v mladega, zagnunega dekleta. Ob njem Aleks pridobi novih moči in gre svojemu življenjskemu cilju naproti..".
Še en film poln plesa in glasbe prihaja: to je italijanska seksi komedija Učiteljica pleše s celim razredom. Kako bi zbrali denar za ekskurzijo? Morda s tekmovanjem v plesanju roka? Mogoče, a kdo ga zna plesati? Seveda, učiteljica, kdo drugi. Ona jih bo naučila, plesali bodo, uspeli in tudi ekskurzija jim ne bo ušla.
V nedeljo, 16. decembra, bo v kinu Center predpremiera filma Kruli. To je ameriški znanstveno fantastično avanturistični film. Govori o kralju, ki gre v svet poiskat svojo lepo mlado nevesto, ki je izginila. Na svoji dolgi poti, kot je to običaj v vseh dobrih pravljicah, bo šel skozi številne hude preizkušnje in bitke, da bo prišel do svoje ljubljene.
Španska melodrama Mati poslušaj mojo pesem, je bil eden najbolj gledanih filmov šestdesetih let. Mlada aristokratkaJe rodila nezakonskega otroka, za katerim se je izgubila vsaka sled. Cez leta pa ona v dečku, ki s svojimi ganljivimi pesmimi in petjem osvaja publiko, najde svojega izgubljenega sina ... Za ta film je bila licetica ponovno odkupljena in v kinu Storžič v Kranju ga bomo lahko gledali v soboto in nedeljo, 15. in 16. decembra.
Mlada Tanja Razinger je prispevala k zmagi Murke štiri točke in pol. — loto: A. Vengar
cd Tanja Razinger 5(9). Slednja sta prvič nastopila v moštvu Murke.
Ekipa Šahovskega društva Kranj — Krek, Deželak, Rakovec, Božič, Ule, Jokovič, Ciglič, Erjavčeva, Orlova, Baj-želj in Sušnik — je štirikrat zmagala, prav tolikokrat izgubila, enkrat igrala neodločeno in osvojila šesto mesto. Jeseničani so zavzeli zadnje mesto in izpadli iz lige. Nastopili so s pomlajenim moštvom, v katerem sta imela več tekmovalnih izkušenj le Železnik in Mu-rušičeva.
Na Bledu je bilo hkrati tudi kvalifikacijsko tekmovanje ekip iz zahodne Slovenije za uvrstitev v slovensko šahovsko ligo. Zmagala je Vrhnika, Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja je bila četrta in Radovljica šesta.
Vrstni red v slovenski ligi: 1. Murka 16 (56), 2. Domžale 13 (54,5), 3. Radenska 13 (51), 6. Kranj 9 (49), 10. Jesenice
2 <34'5> V. Perovič
Viki Grošelj o Manasluju
Dovje — Danes ob 18. uri bo vdvorani kulturnega doma na Dovjem zanimivo predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi. Alpinist Viki Grošelj bo spregovoril o lanski tragediji ter o letošnjem uspehu alpinistov na Manasluju — gori plazov.
ALPSKO SMUČANJE
Veleslaloma v Kranjski gori ne bo
J. Rabič
Kranjska gora — Potem ko so kranjskogorski  prireditelji zaradi neugodnih vremenskih in sne/nih razmer odpovedali moški slalom in veleslalom za svetovni pokal 10. in 11. decembra, je sloviti Serge LtB| v imenu komiteju za svetovni pokal ponudil Kranjski gori izvedbo ženskega veleslaloma v nedeljo. 16 decembra. Zdaj je ž.e.z.anesl.iiv o, da tudi te tekme ne bo. Razlog za to Italijani so za odpovedane1 tekme v IV ancavallu našli zamenjavo v V...; ni di Campiglio, kjer že vneto pn-pravljajo  smučišče   iz umetnega snega za izvedbo superv eleslaloma. veleslaloma in slalomu. Kranjsko gorci so spoštovali pravilo faii p ya, po katerem imajo prireditelji ii iste države, kjer je tekma odpadla prednost pred drugimi. Serge Lang je potem, ko je propadla tudi možnost za ženski veleslalom na smu čišču v Podkorenu, zagotovil organizatorjem Pokala Vitranc, da bo Kranjska gora prva rezerva za morebitne odpovedane tekme v ženski in moško konkurenci. Upanje, da bomo tudi v Gornjesavski dolini vi deli najboljše svetovne mojstre sla-lomskih in veleslalomskih vratic, bo trajalo le do 5. januarja, ko se bo karavana smučarjev in smučark preselila v Španijo.
Kranjskogorskim prirediteljem je ob vsem tem v tolažbo, da bi tudi ženski veleslalom spričo previsokih temperatur, ki ne omogočajo učinkovitega umetnega zasneževanja, le težko pripravili. Kot nam je povedal generalni sekretar organizacijskega komiteja Pokala Vitranc Voj-teh Budinek, so do srede zasnežih le polovico slalomišča, ker so snežni topovi lahko delali le s polovično zmogljivostjo.
(cz)
svetovni pokal. Križajev in
Petrovičev
uspeh je s 13. mestom dopolnil Tomaž Cerkovnik. Izmed naših ostalih smučarjev je tekmovanje končal le še Grega Benedik, ki je osvojil 35. mesto.
Imenitnemu uspehu je v torek, ko je bil na sporedu v Sestrieru še veleslalom, sledilo razočaranje. Drugič letos je zmagal Mare Girardelli (Luksemburg), naši pa so tokrat vozili slabo in že drugič letos ostali brez točk za svetovni pokal, po treh letih prvič tudi v veleslalomu. Strel je bil 17., Benedik 26., Petrovič 28., Križaj 30., Čižman 35. itd. Jože Kuralt je še vedno bolan. Jure Franko, ki je med našimi smučarji najbolje pripravljen, pa ni nastopil zaradi poškodbe roke.
(cz)
Sindikalno prvenstvo kranjske občine
V sredo in četrtek
plavanje
Kranj — 18. letne športne igre Občinskega sindikalnega sveta Kranj se bodo v sredo in četrtek nadaljevale s plavalnim prvenstvom v zimskem bazenu v Kranju. Ženske bodo pričele s tekmovanjem v sredo ob 16. uri, moški pa v četrtek ob enaki uri. Po tekmovanjih v balinanju, košarki, rokometu, malem nogometu, kegljanju, kolesarjenju, šahu, vaterpolu in streljanju je v vodstvu Iskra Kibernetika s 1142,7 točke pred Savo z 919,7 točke in Tekstilin-dusom z 921,3 točke. Do konca iger so preostala še tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki in plavanju.
M. Čadež
Nordijska kombinacija
V Planici tekma za svetovni pokal
Rateče — V soboto in v nedeljo bo , dolini pod Poncami tekmovanje za svetovni pokal v nordijski kombinaciji. Tekma bi morala biti v Reit im VVinkJu v Zvezni republiki Nemčiji, vendar so jo morali tamkajšnji prireditelji zaradi pomanjkanja snega odpovedati. Skoki bodo v soboto na 90-metrski skakalnid v Planici, teki pa v nedeljo na smučinah, ki so speljane po dolini Tamarja.
V Planico bodo prišli vsi najboljši tekmovalci na čelu z olimpijskim zmagovalcem iz Sarajeva Norvežanom Tomom Sandbergom.
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK O LAS
KINO
KRANJ CENTER — 14. decembra: ital. barv. pust. BOJEVNIKI IZ BKONXA 1990 ob 16., 18. in 20. uri, 15. decembra: ital. barv. pust. BOJEVNIKI IZ BRONXA 1990 ob 16., 18. in 20. uri, prem. ital ban: erot. UČITELJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM ob 22. uri, 16. decembra: slov. barv. mlad. UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 10. un, ital. barv. pust. BOJEVNIKI IZ BRONKA 1990 ob 15, 17. in 19. uri. pred-prem. amer. barv. fant. KRULL ob 21. uri, 17. decembra: amer. barv. glasb. FIJ\SH-DANCE ob 16.. 18. in 20. uri, 18. decembra: amer. barv. glasb. FLASHDANCE ob 16. uri, ESTRADNI SPEKTAKLI. (Randez Vo-us, Nela Eržišnik. Jaka Šraufciger) ob 18. in 20. uri, 19. in 20. decembra: amer. barv. glasb. FLASHDANCE ob 16., 18. in 20. un
KRANJ STORŽlC - 14. decembra: amer. ban: dokument. TA AMERIKA H. del ob 16., 18. in 20. un, 15. špan, ban: MATI. POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16.. 18 in 20. uri. 16. decembra: hongkon. barv. ENO-ROKI BOKSAR ob 14. un, špan ban;. MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16. in 18. uri, prem. hongkon. SUPER ZMEDA NORE MISIJE ob 20. uri. 17. in 18. decembra: hongkon. ban: akcij. SUPER ZMEDA NORE MISIJE ob 16.. 18. m 20. uri, 19. in 20. decembra: ital. ban: ljub. ŽIVLJENJE JE LEPO ob 16., 18. in 20. un.
TRŽIČ — 15. decembra: frane. ban: UČITELJ ob 16. un, amer. ban: KO ZAZVONI TELEFON ob 18. in 20. un, pred-prem. amer. ban: KRULL ob 22. un, 16. decembra amer. ban: TOM IN JERRY — VEČNA TEKMECA ob 15. uri. amer. ban: KO ZAZVONI TELEFON ob 17. in 19. uri, avstral. ban: LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA ob 21. uri, 17. decembra: ital. barv. DEKLE IZ TRSTA ob 17. in 19. un, 18. decembra: hongkon. ban: ENOROKI BOKSAR ob 17. in 19. uri. 19. decembra: avstral. ban: polit. LETA NEVARNEGA ŽI-VUF.NJA ob 17. in 19. uri. 20. decembra: frane. ban: erot. LJUBKE SORODNLCE ob 17. in 19. uri
DOM KAMNIK - 15. decembra: ital. franc. ban: GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 16. in 18. uri, amer. barv. TA AMERIKA II. del ob 20. uri, prem. hongkon. ban: SUPER ZMEDA NORE MISIJE ob 22. uri, 16. decembra: ital. franc. ban:
GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 15.. 17. in 19. un, 17. in 18. decembra: franc. barv. zgod. BOJ ZA OGENJ ob 18, in 20. uri, 19. decembra: hongkon. ban: ENOROKI BOKSAR ob 18. in 20. uri, 20. decembra: amer. ban>. dokum. TA AMERIKA II. del ob 18. in 20. uri.
DUPLICA — 15. decembra: ital. banj. ljub. ŽIVLJENJE JE LEPO ob 20. uri, 16. decembra: japon. ban: fant. POROČILO IZ VESOLJA ob 15. uri, ital. barv. erot. UČLTEULCA PLEŠE S CELIM RAZREDOM ob 17. in 19. uri, 19. decembra: amer. ban: CUTTERJEV OBRAČUN ob 20. uri, 20. decembra: hongkon. ban: SUPER ZMEDA NORE MISIJE ob 20. un.
RADIO JESENICE - 14. decembra: ital. barv. vojni KOŽA ob 17. in 19. uri. amer. barv. fant. KRULL ob 21. uri, 15. in 16. decembra: amer. ban: glasb. FLASHDANCE ob 17. in 19. uri, 17. decembra: amer. barv. CUTTERJEV OBRAČUN ob 17. in 19. uri, 18. decembra: ital. ban: ljub. ŽIVLJENJE JE LEPO ob 17. in 19. uri, 19. decembra: ital. ban: erot. UČITEIJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM ob 17. in 19. uri
PLAVŽ JESENICE - 14. decembra: amer. ban: glasb. FLASHDANCE ob 18. in 20. uri. 15. decembra: amer. ban: CUTTERJEV OBRAČUN ob 18. in 20. uri. 16. decembra: hongkon. barv. BRUCE LIK — SUPER ZVEZDA ob 16. uri, amer. ban). CUTTERJEV OBRAČUN ob 18. in 20. uri, ital. ban: ljub. ŽIVLJENJE JE LEPO ob ' 18. in 20 un. 18. decembra: ital. ban: erot. UČITELJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM ob 18. in 20. uri. 20. decembra: špan. ban: MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob
18. in 20. un
DOVJE — 16. decembra: ital. ban: KOŽA ob 19. un, 20. decembra: franc. ban: UČLTEU ob 19. uri
KRANJSKA GORA - 14. decembra: japon. ban: fant. POROČILO IZ VESOLJA ob 18. uri, 15. decembra: franc. ban: zgod. spekt. BOJ ZA OGENJ ob 20, uri, 18. decembra: ital. barv. pust. BOJEVNIKI IZ BRONXA 1990 cb 19. uri
KOMENDA — 14. decembra: ital. franc. ban: GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob
19. uri, 15. decembra: hongkon. BOJEVNIKI SHAOLJNA ob 19. uri
CESNJICA — 14. decembra: amer. ban: KO ZAZVONI TELEFON ob 20. uri
SORA ŠKOEJA LOKA — 14. decembra: amer kom. REŠI SE KDOR SE MORE ob
18. in 20. uri, 15. in 16. decembru: amer.
akcij. PLAVI GROM ob 18. in 20 un, 11 decembra: angl. krim. NAJVEČJI BASČSl ROP ob 20. uri, 19. decembra: angl. knm. NAJVEČJI BANČNI ROP ob 18. m 20 un. 20. decembra: hongkon. kung fu UBIJALEC IZ SVETIŠČA SHAOLIN
OBZORJE ŽELEZNIKI - 14. decembru: amer. akcij. PLAVI GROM ob 20 un. 15. decembra: amer kom. REŠI SE KDOR SE MORE ob 20. uri, 16. decembra: amer. akcij. NEUSTRAŠNI ob 18. m 20 un. It decembra: amer. znan. fant. SUPERMM II ob 17. 30 in 20. uri
POLJANE — 14. decembra: amer akcij NEUSTRAŠNI ob 19. un, 16. decembru amer. znan. fant. SUPERMAN 11 ob 17. un. 18. decembra: jap. risani PALČIČA ob 17. uri, 18. decembra: hongkon. UBIJALEC 17 SVETIŠČA SHAOLJN ob 19. uri
RADOVUICA — 14. decembra: anol barv. PLNK FLOYD - ZID ob 20. un. ii decembra: ital. ban: zabav^JiOLV\'AKti Z OČETOM ob 18. uri. angl. ban: BORB.\ TITANA ob 20. uri, 16. decembra: amr banv TARZAN ob 16. in 18. un. ital. ban POTOVANJE Z OČETOM ob 20 un. 17. decembra: angl. ban: BORBA TITA\A c: 20. uri, 18. decembra: angl. ban: PISK FLOYD - ZID ob 20. un. 19. decembru: angl. ban: BORBA TITANA ob 20. un. 31 decembra: amer. ban: pust. ROPARJI SVETE GORE ob 20. uri
BLED — 14. decembra: angl. ban: knn STRUP ČRNE MAMBE ob 20. uri. 15. decembra: amer.   ban:   MOŽ.   ŽENA M OTROK  ob  18.   un.  angl.   ban: knm STRUP ČRNE MAMBE ob 20. un, JU decembra: amer. ban: BALTIMORSK1 \A BOJ ob 16. uri, angl. ban: STRUP CRAI MAMBE ob 18. uri, amer. ban: pust KAČ JE PLEME ob 20. uri, 17. decembru: angl ban: BORBA TITANA ob 20. un, 18. decembra: ital. ban: POTOVANJE Z OČETOM ob 20. un, 19. decembra: angL ban PINK FLOYD — ZID ob 20. un, 2$. decembra: ital. barv. POTOVANJE Z OČETOM ob 20. uri
BOHINJ - BOH. BISTRICA - 15. decembra: amer. barv. krim. BALTLMORSKl NABOJ ob 18. uri, amer. ban: KAČJE PLEME ob 20. uri, 16. decembra: :ap. nem. ban.'. HOTEL DRAKULA ob 18. un, a me* ban;. MOŽ, ŽENA IN OTROK ob 20. ua 20. decembra: angl. ban: BORBA TTTASA ob 20. uri
PETEK, 14 DECEMBRA 1984
novoletni sejem v kranju
11. STRAN O LAS
OKNA JELOBOR ST      vezana z dvojnimi 3 mm stekli OKNA TERMOTON — termoizolacijska z dvojnimi 4 mm stekli
SENČILA Po izbiri    polkna z nepremičnimi in premičnimi lamelami. Alu žaluzije. PVC rolete VHODNA IN GARAŽNA VRATA • iz smrekovega ali borovega lesa s kovanimi mrežami
in kljuko
NOTRANJA VRATA - kompletna, krila ali podboji, v normalni izvedbi ali z nadsvetlobnimi elementi v hrastovem ali mahagonijevem furniju
STENSKE IN
STROPNE OBLOGE     iz smrekovega ali borovega lesa
VSE STAVBNO POHIŠTVO JE ZAŠČITENO Z IMPREGNACIJSKIM SREDSTVOM V NARAVNI BARVI
SESTAVLJIVI REGALI IZ SMREKOVEGA LESA ZA KLETI, SHRAMBE, GARAŽE . . .
Sončni zbiralnik UJETO SONCE je za ogrevanje vse sanitarne vode in dodatno ogrevanje prostorov.
JELOVICA
izr nstitut zoran rant škofja loka
To je dodatno steklo s tesnili, ki ga namestimo sami.
Tako dobimo boljšo toplotno in zvočno izolacijo, ter preprečimo rosenje.
JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka. Kidričeva 58
POSLOVALNICE ,    , ,.7., u, ,nn
SARAJEVO -   Rajlovac Ul. 21 maja 147, tel (071) , ^ 22.189
BAR - Bioteh obraz, center D. vlahov.fca.ek dvor ste centra, tel (0«b)
ŠKOFJA LOKA - Kidričeva 58 tel   (064) 6)v361. 61-185
ŠIBENIK - Ul. bratstva 1 jedinstva 98. tel.: (059) 23-«/o
SKOPJE - Madjari. Ul 821.br. 3. tel : (091) 261-104
ZAGREB - Sesvete. Zagrebška bb, tel.: (°41\253r^)»
STARA PAZOVA - Kamenjarova 29. tel.: (022)gy**>
NOVA GRADIŠKA - Krajaćičeva 31. tel. (055) bd-4ćv
NIŠ Ul. Nikodije Stojanovica. tel (018) 65-930
PULA - Fižela 7a (Na Stoji) tel (052) 23-976
KRAGUJEVAC - Naselje Ilicevo tel.: (034) 64-3^4
CRIKVENICA     Vinodolska 31. tel. (051) 781-11b
VALJEVO - Kolubarska bb . tel (014) 22-225
ZADAR     Biogradska bb. tel. (057) 23-815
SPLIT - Kovanjmova 1. tel. (058) 48-780
OSIJEK - Čepinska bb. tel   (054) 31-456
1\
VSE V ENI HIŠI
NOVI MODELI VELIKA IZBIRA
KONFEKCIJA ŠPORTNA OPREMA
/j i ^ r. 1 1 r
n in Klic
globus
Vil VJ K* \M O
V* I V/ K/ %A *J v-*| IUK/VI O
Poskusite srečo na srečkah novoletne loterije, saj vas čaka 21 premij in 251.420 dobitkov v skupni vrednosti 60.000.000 din.
GLAVNA PREMIJA 8.000.000 DIN ŽREBANJE 8. JANUARJA 1 985
LOTERIJA SLOVENIJE
NA NOVOLETNEM SEJMU OBIŠČITE PRODAJNI PROSTOR
MERKUR kranj
pralne stroje električne, plinske in kombinirane štedilnike trajnožarne in termo akumulacijske peči
hlauilnt naprave drobne gospodinjske aparate
barvne in ćb tv sprejemnike radijske sprejemnike program hoby orodja
PRODAJA VSEH VRST KOLES Z 10 % POPUSTOM!
J
GLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
18»
za tiste, ki hitijo ob pravem času
od 26. novembra do 31. decembra '84
10%
popusta
-za vse
stavbno pohištvo 20%
popusta
stropne in stenske
obloge iz smrekovega lesa
Brezplačna dostava do 100 km!
za
IS JELOVICA
64220 Škofja Loka, Kidričeva 58 (064) 61 361, 61 185
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, Savska loka 4
OBJ AVI J A JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV:
Inv.
št.
Naziv
Izklicna cena
500.000,00 din 400.000,00 din 400.000,00 din
20.000,00 din 20.000.00 din 300.000,00 din
21752    peč za žarenje MAHLER 1967 ogrevalna
dolžina 1000 mm 23770    črpalka KSB tip VVL 67, 1968, 26 m7h 39938    črpalka KSB tip W 65/11 N 1975, 26 m7h — vertikalna sušilna peč z verigo in
policami
08084    točkovni varilni stroj ELMA 02154    stružni avtomat MAS, 1958 04899    stroj za brizganje termoplastov BATTENFELD, 1959
02128 stružni avtomat INI)EX OR 12, 19.™ 02126    stružni avtomat INDEX OR 12, 1958
02129 stružni avtomat INDEX OR 12, 1958 02123     stružni avtomat INDEX OR 12, 1958
02144 stružni avtomat INDEX 12, 1940 02147    stružni avtomat INDEX 12, 1940
02145 stružni avtomat INDEX 12, 1940 02142    stružni avtomat INDEX 18 00033     rovolverska strežnica VOLMAN 10706    stroj za skobljanje krivulj TORNOS 10529    vertikalni pehalni stroj KOSCUHR &
E1CHI.EK 10097    stroj /a pehanje oblik in nožev
NGSSOVIAvTHIEL 21103    rotacijski kompresor BALCKE
50.000, 500.000, 500.000 500.000 400.000 350.000 350.000 350.000 360.000
50.000 8.000
00 din 00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din .00 din ,00 din .00 din ,00 din ,00 din
100.000,00 din
120.000,00 din 150.000,00 din
Prometni davek ni vključen v prodajno ceno.
Licitacija bo v petek, dne 21. decembra 1984, ob 11. uri v dvorani nad Restavracijo Iskra v Kranju, Savska loka 3.
Sredstva so na vpogled v ponedeljek, dne 17. 12. 1984, od 10. do 14 ure, v skladištu rabljene opreme pri Ambulanti Iskra.
Interesenti morajo do pnčotka licitacije vplačati 1 (► kavcijo od vrednosti izklicne conei in to na tekoči račun št. 51500-607-36381.
Kupci bodo morali preostanek kupnine plačali v 8 dneh po li citaciji in v istom času prevzeti i/.liciliranC stroje: v nasprotnem jim akontacija zapade.
Vse informacije dobite v investicijski službi tel.22-561.
LJUDSKA
BANKA
B0R0VLJE
VOLKSBANK
GutfiirtGeUL
FERLACH Hauptplatz 6
NA KOROŠKEM Glavni trg 6, Borovlje
Vaše denarne posle pri nas lahko opravite v slovenskem jeziku!
Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ugodili vašim željam!
Ob obisku prinesite s seboj ta oglas, za kar se vam bomo zahvalili z ugodnejšo menjavo denarja.
ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985 IN PRIJETNO PRAZNOVANJE!
LJUDSKA BANKA — DOBRA ZA DENAR
sava umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
SAVA KRANJ
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o.
Zaposli:
1. V TOZDU VZDRŽEVANJE
- 2 STRUGARJA
za struženje zahtevnejših strojnih delov, delo je dvoizmensko
- 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA
za tekoče vzdrževanje, delo je troizmensko
Glede na zahtevnost delovnih nalog pričakujemo kandidate, ki imajo
— ustrezno poklicno kovinarsko šolo,
— po možnosti dveletne delovne izkušnje,
— odslužen vojaški rok,
— primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti,
— dvomesečno poskusno delo
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2. V TOZDU LOVSKI MATERIAL IN EMBALAŽA
zaposlimo za določen čas — nadomeščanje delavca zaradi odhoda v JLA KOPITARJA
za izdelavo puškinih kopit
V poštev pride tudi mizar, ki se je pripravljen priučiti za kopitarja.
3. v SEKTORJU ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE
- VODJE SKUPINE ZA PLANIRANJE PODROČJA PROIZVODNJE VELOPNEVMATIKE, LOVSKEGA MATERIALA IN EMBALAŽE
(ponovna objava)
Pogoji: — diplomirani inženir organizacije dela ali diplomirani inženir kemijske tehnologije,
— primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti
4. V TOZDU TOVARNA AVTOPNEVMATIKE SAVA -SEMPERIT? DE Konfekcija
- VODJE IZMENE R - POTNIŠKIH AVTOPLAŠČEV - 2 delavca
Pogoji: — zaključena gumarska delovodska šola z 2 letno prakso,
— nekaznovanost in uspešnost pri dosedanjem delu, spodobnosti ter znanja za opravljanje objavljene delovne naloge,
— uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma,
— primerne psihološke in zdravstvene lastnosti, -i odslužen vojaški rok,
— delo je v treh izmenah
5. V DELOVNI SKUPNOSTI SOZD SAVA KRANJ
- TAJNICO GENERALNEGA DIREKTORJA SOZD-a
Pogoji: — višji upravni delavec ali administrativni tehnik z 2 leti delovnih izkušenj,
— dobro znanje strojepisja in stenografije, pasivno znanje enega tujega jezika,
— primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava
Kranj, kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6.
Za dodatna pojasnila nas pokličite na tel.: 25-461 int. 377.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
SLOGA KRANJ. o. sub.o., Kranj, Jezerska 41
Razpisuje kredite za razvoj zasebnega kmetijstva v letu 1985. Kredite bomo odobravali v naslednje namene:
— Gradnja in preureditev hlevov s pripadajočo opremo,
— Nakup kmetijske mehanizacije,
— Nakup zemljišča,
— Melioracijo kmetijskih zemljišč
Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranju različni. Določil jih bo Izvršilni odbor HKS Sloga Kranj na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja kmetijstva ter sklepov konzorcija za zagotovitev 'sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe SRS in sklepov LB, TBG Kranj.
Kreditni pogoji so naslednji:
— da bo odobreni kredit izkoriščen /a namene, ki so predvideni v kreditni pogodbi,
— da bo potrebni kreditni material nabavljen na podlagi naročilnice TŽO Slo^a.
— da bo TZO Slogi oddajal vse pridelke, ki ga zavezujejo s člansko pogodbo.
— da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu t. načrtom razvoju kmetijstva.
— da ima v primeru gradnje ali preureditve zahtevano gradbene doku mentacijo.
— da je kreditno sposoben
Prošnje /a kredite ho do Ki. 1. IPHfi sprejemala pospeševalna 'u/ba pri GK/ TZO Sloga Kranj, (iasilska 5,
PETEK, 14. DECEMBRA 1984
i/arčeKanje z energijo !
\ DELFIN
Kranj Tel. 21-626
vas vabi na ribje ! specialitete
ROLETARSTVO NOGRA-
ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah.
Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720.
PETROL
PETROL DO TRGOVINA TOZD Trgovina na drobno Kranj, Stanega Žagarja 30
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
PRODAJALCA I. za bencinski servis Železniki
Pogoji: — KV delavec z enoletno prakso. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebni P°g°j je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejemajo na gornji naslov 8 dni po objavi.
Kmetijsko kombinat Gorenjske
živilski
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
GRADITELJI:
V skladišču v HRASTJU vam nudimo gradbeni material po konkurenčnih cenah.
Informacije na tel.: 064/26-371.
DEŽURNI VETERINARJI
od 14. 12. do 21. 12. 1984 Za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781. od 23. do 7. ure pa na tel.: 22-994
za občino Škofja Loka Vodopivec    Davorin, dipl. vet.. Gorenja vas 18H, tel.: 08-310
OB1JVK MARKO, dipl. nci. Škofja Loka, Novi svet 10, tel. «0-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
PLESTENJAK ANTON, dipl vet.. Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-8(13
L
K, 14. DECEMBRA 1984
GLAS SVETUJE KAM NA ODDIH OGLASI, OBVESTILA
13. STRAN GLAS
IZLETI
ZAGREB — ogled mednarodne razstave fttOCAVNA KITAJSKA KULTURA -15 12 i skupine organiziramo naročene izlete po Jugoslaviji in prevoze s posebnimi vlaki
SILVESTROVANJE
"posebnim vlakom na Silvestrovanje proti Primorski V Mostu na Soči v hotelu Silvestrovanje s silvestrsko večerjo. /nizieta iz Maribora in Celja 3.970 in iz Ljubljane 3.850 din. Pohitite z rezervacijo, ne bo vam žal 'rt 7 dnevne počitnice s Silvestrovanjem v vmi Bunder Kamnik — smučanje na Veliki Planini. Ugodne cene.
ZIMSKE POČITNICE
iudjovam je program ZIMA 85. ki obsega m vsa smučišča naše ožje domovine, zato ne odlašajte z rezervacijo.
SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA
rtt afiko med široko ponudbo bivanja v vseh slovenskih naravnih zdraviliščih.
hvroine in domače železniške vozovnice, rezervacije spalnikov, vozovnice za ZELENI VLAK
PRUAVE IN INFORMACIJE
''^stičnih poslovalnicah 1TG: Ljubljana 151] Maribor (28-722). Celje (23-448), l»(21-358 in 23-494). Postojna (21 -224), '»»o 175-670). Rogaška Slatina (811 -488). Murska Sobota (21-1 89), Nova Gorica £-312) Pulj (23-629). Bohinjska Bistrica (76-145).
snovna šola ».VTONA TOMAŽA LINHARTA ■UDOVLJJCA
sija za delovna razmer-I .j/.pisuje prosta dela in
- 3 SNAŽILK
določen čas s polnim kovnim časom, andidati naj pošljejo prija-v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za Klovna razmerja osnovne <h A. T. Linharta.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Tovarna merilnih instrumentov Otoče
v,.iu za delovna razmerja jetrne dohodke objavlja pro-
Udela in naloge
SpEVALCA
strojni ključavničar ah orodjar.
Mleta delovnih izkušenj, !><;la in naloge objavljamo za nedoločen čas.
Kandidati naj pismene prijave z touzili o izpolnjevanju pogojev Njejo v 8 dneh po objavi na Nov: Iskra — TOZI> Tovarna •erilnih instrumentov Otoče, |Wc S a, Podnart. kjer lahko **ijo tudi podrobnejše informacije. Kandidate bomo obvezi v 15 dneh po sklepu o izbiri.
Komunalno, obrtno in padbeno podjetje Kranj, ». ml. o.
tad Komunala Kranj, b. o.
'.'se občane obveščamo, da /.o na osnovi odločbe Obči-(Jh Kranj Komiteja za urba-Item, gradbene in komu-Mlne zadeve ter na podlagi ' člena Zakona o cestah 'a. list SRS št. 38/81), dno 12. 1984 zaprli del ceste n Huje od križišča s Cesto I maja do križišča pri cerkvi na Hujah v Kranju in sicer /a promet avtobusov in tovorni motorni promet.
'poved volja do sanacijo 'estišča.
'pravljalec cest KOGP Kranj, TOZD Komunala
Hotelsko
turistično podjetje Bled
vas vljudno vabi na
SILVESTROVANJE
Ob bogati kulinarični ponudbi in izbranih vinih vas bodo zabavali kvalitetni glasbeni ansambli.
V restavraciji BISTRO Grand hotela Toplice lahko preživite silvestrsko noč že za 1.200 din, v GOLF CLUB restavraciji pa za 2.800 din. Prostor si lahko rezervirate tudi po tel. 77-222.
V hotelu KRIM lahko silvestrujete za 2.400,din v DALMATINSKI KONOBI pa za 3.000 din. Rezervacije sprejemamo po tel. 77-418.
V kavarni in restavraciji hotela JELOVICA se boste zabavali za 2.400 din. Rezervacije sprejemamo po tel. 77-316. Najdaljšo noč v letu pa lahko preživite tudi v hotelu LOVEC za 2.400 din ali v MLINSKI KLETI penziona MLINO za 1.800 din. Rezervacije po tel. 77-692.
Kolektiv HTP Bled vam želi prijetno praznovanje.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ
HOTEL KAZINA JEZERSKO
Prireja vsako soboto PLES, od 20. do 24. ure igra ansambel
SESTI CUT.
Gostišče ob Planšarskem jezeru je odprto vsak petek soboto in nedeljo od 13. do 22 ure Ledena ploskev na jezeru je primerna za drsanje
Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje. '
Informacije na tel.: 44-007.
Za obisk se priporoča kolektiv hotela.
Litih
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV SKOPJA LOKA
Objavljajo javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Rezervoar za zrak, prostornine 1250 1, delovni pritisk 25 barr,.
2. Odsesovalni ventilator KLIMA Celje tip 2 CU - (5 z elektro motorjem 2,2 KW, kapacitete 2.500 m'/h Odpraševalnik - filter, proizvajalec GOSTOT Nova gorica,
Stebrni vrtalni stroj — zlomljen steber, Banja za pranje z ultra zvokom, Odsesovalni ventilator LANGBEIN PEA, letnik 55, Hladilec vode,
Tračni brusilni stroj TIP EPS 2/4,5, Kolutni brusilni stroj 0 400, Metalurški mikroskop,
Kompresor TRUDBENIK brez elektro motorja, Transformator za galvaniko, Dvigalo hidravlično za avtomobile,
14. Črpalka za olje,
15. Naprava za nastavitev avtomobilskih luči,
3.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13
izklicna cena
300.000,00 din 8.000,00 din
8.000 7.000
10.000 2.500
10.000 5.000
10.000 500.000 7.000 4.000 1.200 700 1.000
,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 8in ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din ,00 din
Osnovna sredstva si je možno ogledati v torek, dne 18. 12. 1984 od 10 do 12. ure v obratu Vincarje, razen osnovnih sredstev od 1. do 5., ki se nahajajo v obratu Trata.
Licitacija se bo pričela istega dne ob 12. uri v obratu Vincarje. Vsi interesenti morajo v času ogleda do 12. ure plačati 10-odstotno kavcijo od izklicne cene.
Kupci morajo plačati prometni davek v višini 28,9 odstotkov od /.licitirane cene. Licitacija bo pismena, vsak kandidat odda svojo ponudbo v zaprti kuverti.
DKIAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA DELAVCA ZA PRIPRAVO IN ORGANIZACIJO STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
Pogoji: — visoka izobrazba pedugoško-undrugoške, organizacij" ske ali druge družboslovno smeri, — poskusno delo tri mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Škofja Loka, Pod-lubnik 1 a. Kandidati bodo obveščeni O izbiri v 15 dneh po sprejetju sklepa zbora delavcev DU Škofja Loka.
KOZ PRIREJA
ESTRADNI SPEKTAKEL
NASTOPAJO
RENDEZ-VOUS
PROMOCIJA LP-ja
NELA + JAKA
ERŽIŠNIK SRAUFCIGER
Sindikalne organuacip imajo pri nakupu vstopnic i naročilnico popust
KRANJ, 18. DEC. ob 18. in 20. uri KINO CENTER
PRODAJA VSTOPNIC NA BLAGAJNI KINA
Nasvet, ki lahko veliko pomeni
Vsem imetnikom deviznih hranilnih vlog obračun obresti za leto 1984!
Bliža se konec leta in z njim pomemben dogodek tako za banko kot za vse varčevalce:
Vse do letos smo stvari okrog pripisa obresti tudi za imetnike deviznih sredstev urejali razmeroma preprosto, brez večjih nesporazumov ali zastojev in v obojestransko zadovoljstvo. S spremembo zakonskih določil o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, pa so se stvari okrog obresti za leto 1984 v marsičem spremenile.
Zato vas želimo ob tej priložnosti ponovno seznaniti z nekaterimi podrobnostmi in vas hkrati zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek v zvezi z obračunom in pripisom obresti za leto 1984 predvsem za vas kar najmanj zapleten, hiter in čim bolj ugoden. Kot že rečeno, bomo vsem našim občanom, ki ne bodo predložili v banki dokazila o delu oziroma prebivanju v tujini, morali obresti obračunati in izplačati v dinarjih. Pri tem pa bomo obresti seveda obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot veste, znašajo
7,5 % za nevezane hranilne vloge,
9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto, 11 % za devizne vloge, vezane nad dve leti in
12,5 % za devizne vloge, vezane nad tri leta
Tako obračunane obresti bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna. 31 decembra 1984.
V dinarsko protivrednost preračunane obresti od. vaših deviznih prihrankov bomo potem vodili kot vpogledno vlogo na posebnem računu in jih obrestovali po 7,5 % fJbrestni meri vse do dne, ko bomo dobili vaš nalog, na kateri dinarski račun naj vam ta sredstva prenesemo.
Priporočamo vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer imate devizni račun ali ste odprli svojo devizno hranilno knjižico, ter našim delavcem posredujete številko svojega tekočega računa oziroma dinarske hranilne vloge.
Pri tem se lahko poslužite posebnega obrazca, ki ga dobite v banki, ali pa nam pošljete kar zahtevek, ki ga objavljamo.
Hvala za razumevanje. Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske
Zahtevek
za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice)
prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa)
prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa)
v banki (naziv banke in enote banke)
na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)
Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spremembe.
Kranj in datum
Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne
knjižice oziroma pooblaščene osebe
Zahtevek prinesite v enoto banke, kjer imate svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico.
/O
ljubljanska banka
Temeljne banke Gorenjske
O L, A S 14. STRAN
MALI OGIASI tel: 27-960 PRODAM
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 14
Prodam ono loto staro KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Šenčur, Mlakarjeva 13, tel. 41-114 152:57
Prodam .BETONSKE MREŽE 10x8 in TELETA za nadaljnjo rejo ter NU-TRIJE. Cena ugodna. Cebulj, Adergas 27, Cerklje 15419
Prodam 4 leta staro francosko POSTELJO. Benedičič, Crngrob 1. Žab nica 15427
Prodam tri mesece stare rjave JAR-KICE ter manjše in večje PRAŠIČKI;. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 15439
Prodam TELEVIZOR, ANTENO s kablom, električno PEČICO (ventilator) in GRELEC (potapljač). Kranj, Ul Voljka Vlahovića 9, stanovanje 15
15149
Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Mili >na Rozman, Zg. Bitnje 135, Žabnica (pri Puškami) 15485
Prodam PRALNI STROJ gorenje, dobro ohranjen, za 20.000 din. Anton Strajnšek, Stara cesta 14, Kranj 15480
Prodam SMREKOVO OBLOGO, različne širine. Šenčur, Sveteljeva 8
15487
Prodam nov, 2 kW elektro-oljni RADIATOR, za 8.500 din. Telefon 23-520
15488
Prodam delovnega KONJA. Trata 3, Cerklje 15489
Zamenjam večji potopni HLADILNIK za mleko, za manjšega. Velesovo 14 15490
Prodam visoko brejo KRAVO, ali po telitvi. Mavčiče 40 15491
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo. Zalog 41, Cerklje na Gorenjskem 15492
Ugodno prodam smrekove DESKE, 25 mm. Srednja vas 52, Šenčur 15493
Prod am PRAŠIČA za zakol. Luže 38 Šenčur 15494
Prodam ročno KROŽNO ŽAGO (cir-kular). Stane Dobre, Zg. Bitnje 168, pri gasilskem domu v jami 15495
Prodam dve TELICI, breji 9 mesecev. Šenčur, Pipanova 38 15496
Prodam malo rabljen SILOKOM-BAJN potinger mex 2 S, TRAKTOR ze-tor49- 11 ali 59- 11, letnik 1979; večjo količino REPE, lahko tudi olupljene. Lahovče 32, Cerklje 15497
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Pipanova 22, Šenčur 15498
Poceni prodam skoraj nove SMUČI ter PANCARJE št. 40. Naslov v oglasnem oddelku. 15499
Prodam približno 10 pr m DRV, cena po dogovoru. Jože Jelovčan, Dražgoše 27, Železniki 15500
Prodam ZIMSKA JABOLKA in zunanji del transporterja za gnoj (korito). I< rane Buh, Voklo 44, Šenčur 15501
Ugodno prodam ZAJCE. Kranj Gr-miceva 9, Kranj -Čirče - Igor 15502
TELEVIZOR, črnobel, brezhiben prodam za polovično ceno. Potušek' Valjavčeva 12 15503
Prodam ZAJCE - ožgani kunec, za pleme, stare 6 mesecev. Kranj, Ul. Vide Sinkovčeve 10 15504
Prodam krmilno PESO. Sp. Brnik 39
15505
Poceni prodam malo rabljene MOŠKE OBLEKE št. 54; ČEVLJE št. 43 in DEŠKE SUKNJIČE ter dekliške PLAŠČE. Marija Cegnar, Kranj, Ul. Tuga Vidmarja 2 . 15506
Prodam ZLATO za zobe. Telefon 23-648 ,5507
Prodam ali menjam visoko brejo TE-LICO za mlado jalovo KRAVO. Srednja Bela 18, Preddvor 15508
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA in DRVA. Sp. Duplje 71
Prodam POHIŠTVENE CEVI 30x40 — 90 m in 40 x 40 — 48 m. Janez Rozman, Moše 30/B, tel. 061/627-119 15509
Poceni prodam B KLARINET in navadno ritem KITARO. Štefan Osojnik, Gasilska 3, Šenčur 15510
Prodam KOMPRESOR, 100 1, do 10 atmosfer. Telefon 25-631 15511
Ugodno prodam rabljen KAVČ, otroško POSTELJICO z jogijem in zložljivo STAJICO. Čirče 10, Kranj 15512
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Voglje 64, tel. 49-076 15513
Prodam KUHINJSKO MIZO in 4 STOLE (naraven les). Kranj, Rudija Papeža 3/15 15514
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Olševek 10, Preddvor 15515
Ugodno prodam kombinirano OMARO, KAVČ, KOMODO, MIZICO in dva FOTELJA. Telefon 28-625 - Kranj
15516
Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. Perne, Zg. Besnica 20 15517
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo hrano. Prebačevo 4, tel. 49-058 15518
Prodam aluminij PLOČEVINO v ploščah, debeline 0,6 in 0,5 mm. Urban-čič, Predoslje 5, Kranj 15519
Prodam bukova DRVA in smrekove PLOHE. Telefon 064/77-640 15520
Prodam PRAŠIČA, težkega 190 do 200 kg, krmljenega z domačo krmo ter 60 kv. m suhega opaža. Suha 23, Kranj
15521
Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 200 kg in polovico mlade KRAVE. Vir-maše 42, Škofja Loka 15522
.Prodam polovico KRAVE. Telefon 28-072 15523
Prodam dobi o ohranjeno SPALNI CO in kombiniran ŠTEDILNIK, Biser-čič, Kranj Juleta Gabrovška 23 15524
Prodam trajnožarečo PEČ tobi plamen, fitoželežno KAD, HO.)ICO. AV-
TOSEDEŽ za otroke Ki .mi. l'innsko\ Kovačičova 5 15525 Prodam dolgo krzneno JAKNO iz svizca, št. 38. Telefon 22 250 15520 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in motor za Z 101. Pogač ar. Sp. Gorje 208 15527
Prodam PRAŠIČA /a zakol. Bešter, Poljšica 13. Podnart 15528 Ugodno prodam kompletno rustikalno OPREMO za v dnevno sobo in garderobno OMARO za v predsobo. Tele fon 50-869 po 16. uri 15520 Prodam teden staro TELICO, črno-belo. Jože Resman, Gorica 9, Radov ljica 15530 Prodam dobro ohranjena OJAČEVALCA   philips.   60 W   in vermona 100 W ter KITARO dijamond. Telefon 70-015 15531 Ugodno prodam malo rabljeno traj-nožarečo PEČ EMO 5. Telefon 28-448
15532
Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), moško ŠPORTNO KOLO na 10 prestav, fantovske DRSALKE št. 37; pasjo LITO, primerno za večjega psa. Telefon 24-390 15533 Prodam barvni TELEVIZOR, z daljinskim upravljanjem, še v garanciji. Prosenjak, Okornova 12, Kokrica, tel. 26-683 15534 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 21-408 od 15. ure dalje
15535
Prodam aluminijasto PLOČEVINO 0,8,1. vrste, uvoženo. Telefon 83-834
15536
Prodam 200-kilogramsko TEHTNICO in PRAŠIČA za zakol. Brezovica 3 pri Kropi 15537 Poceni prodam CB PO.STAJO presi-dent. Jože Jutriša, Begunjska 14, Lesce
15538
Prodam ZIBELKO. Telefon 62-535
15539
Prodam PRAŠIČA za zakol. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 15540 Prodam TELICO, staro eno leto in star trosed (zofa). Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce 15541 KUHINJSKO POHIŠTVO »Brest«, belo, TELEVIZOR iskra panorama, črnobel, HLADILNIK in ŠTEDILNIK gorenje, ugodno prodam. Martin Rotar, Podlubnik 202, Škofja Loka, tel. 62-505
15542
. Prodam PRAŠIČA, težkega 290 kg, krmljenega z domačo krmo. Dvorje 44, Cerklje 15543
Ugodno prodam bakreno PLOČEVI- ' NO za žlebove. Naslov v oglasnem oddelku. 15544 Ugodno prodam KUHINJO »Vega« s hladilno omaro, ŠTEDILNIKOM (2 plin, 4 elektrika), po želji s kotlom, mizo in dva STOLA. Telefon 26-760, dopoldan — Stojan Štucin, Pristava 2/A, Tržič 15545 Prodam AKUMULATOR 135 A h. Janez Kadivec, Šenčur, Pipanova 46
15546
Prodam   dva   para   SMUČI elan, 180 cm in 190 cm, »OKOVJE« marker in dvoje »POLPANCARJE« št. 38. in 44. Marjan Fister, Ovsiše 27, Podnart, tel. 70-171 15547 Prodam PRAŠIČA, težkega 160 kg. Luže 19, Šenčur 15548 Polžaste REDUKTORJE, primerne za razne prenose, prodam. Telefon 83-664 15549 Prodam   KONJA,   vajenega vseh kmečkih del in PRAŠIČA za zakol. Ivan Zdešar, Golo brdo 14, Medvode
15550
Prodam SMUČI RC 04 z vezmi tiro-lya. Finžgar, Tavčarjeva 28, Kranj, Jtel. 24-960 popoldan 15551 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tenetiše 41, Golnik 15552 Prodam jalovo KRAVO ali brejo, po izbiri. Vopovlje 13, Cerklje 15553 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, bež barve, z omaro in mizo. Telefon 064/68-297 vsak dan 15554 Prodam hyltijevo VRTALKO (štema-rico) tip T-17. Telefon 26-275 15555 Prodam 100 kosov strešne OPEKE, cementno-sive barve s posipom »Vesna« in trofazni dvotarifni ŠTEVEC. Ciril Dominko, Cerklje 326 15556 HARMONIKO melodija, 80-basno, dobro   ohranjeno,   prodam. Telefon 061/612-537 15557 Za galanterijsko kovinsko obrt prodam ORODJE in MATERIAL. Delo zagotovljeno.  Naslov  v oglasnem oddelku. 15558 Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 15559 Prodam TELIČKO simentalko, 10 dni staro. Predoslje 21, Kranj 15560 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Predoslje 58/A 15561 Prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC. Zg. Brnik 129 15562 Prodam rabljeno trajnožarečo PEČ. Telefon 27-083 15563 Prodam dve TELICI simentalki, breji 8 mesecev. Janez Božnar, Gaberk 3, Škofja Loka 15062
Barvni TV Blaupunkt. ekran 56 cm, prodam. Telefon (nfi4) 21 829
Prodam KRAVO s teletom, po izbiri 111 ZASTAVO 7511 special. letnik 1979, ter domače ŽGANJE. Gaberk 5. Škofja Loka 15564
Prodam KADIO iskra HITI stereo. 2 x 50 W. Telefon 62-446 popoldan 15565
Prodam PRAŠIČA, krmljenega z. domačo krmo, polovico mlade KRAVE, za v skrinjo in 8 tednov staro TELIČKO simentalko, za rejo. Telefon 42-227
15566
Prodam več OVC. Demšar, Gorenja vas 154, tel. 68-215 dopoldan 15663
CISTERNO creina. 2200-litrsko, ugodno prodam. ReteČe 25, Škofja Loka 1,%04
Prodam nekaj KLEŠČ za nakladanje lesa in »KLAMFE«, različnih dimenzij, ali naredim po naročilu. Vidic, Zg. Brnik 74. Cerklje 15665
V rejo vzamem KRAVO po telitvi. Naslov v oglasnem oddelku 15666
Prodam PRAŠIČA za zakol. Šentur-ška gora 8. Cerklje 15667
Prodam PRAŠIČA za zakol. Šmartno?, Cerklje       , 15668
Gostinci pozor!
Kulturno Prosvetno društvo Zasip da v najem opremljen gostinski lokal v Zasipu pri Bledu. Pogoj: odkup inventarja. Cona po dogovoru. Oglod to soboto in nedeljo od 14. do 17. ure.
Kulturni dom Zasip pri Bledu.
PRIPRAVILI SMO VAM PRIMERNA DARILA ZA PRAZNIKE
DROGESAN
šernova 19.
KRANJ, Pre-
prodam termoakumulacijske PEČI 2 kW in 4 kW. Cerklje 20/A, tel. 42-306 popoldan 15669
Prodam OMARO in SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo. Telefon 44-686 15670
Ugodno prodam REPO za ribanje, KORENJE in PESO. Bobnar, Godešič 33/A, Škofja Loka 15671
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR korting. Peter Čadež, Binkelj 28, Škofja Loka, tel. 61-802 15672
Prodam TRAKTOR- zeto 4911. Matevž Demšar, Log 3, Škofja Loka 15673
Prodam STROJ za oblanje lesa.in HOBI MLIN 82. Ogled v nedeljah. Mi-klavčič, Dobravšce 8, Gorenja vas
15674
Prodam SMUČI CR 908, 175 cm, SMUČARSKE HLAČE, št. 54, BUNDO puhovko št. 56; ter KUPIM zimske GUME za zastavo 750. Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka, tel. 60-986 15675
Prodam električni HARMONIJ (5 registrov), za 5 SM; in HI-FI sprejemnik in ojačevalec 2 x 50 W SST 2030 iskra (UKV postaje ne delajo). Telefon 69-300 v delavnikih. Zoran 15678
Prodam KOBILO, staro 11 let, težko 400 kg, sposobno za vsa dela in TELICO v osmem mesecu brejosti. Cema-žar, Cesta Nako-Kokrica (C. JLA 41)
Prodam JABOLKA voščenke. Sr.Bela 59, Preddvor, tel. 45-228 l5678
Prodam otroško POSTELJICO me-blo in JOGI kekec. Šorlijeva 21, Kranj, tel. 25-412 od 16. do 21. ure J-j
Prodam mlado brejo KRAVO.. Lenart 6, Cerklje J?
Prodam 7 tednov staro TELIČKO in DRVA. Sr. Bitnje 22, Žabnica 15681
Prodam ŠIVALNI STROJ »Mirna«. -Britof 103, Kranj }Jg82
Prodam dobro ohranjene SMUČI, 185 SM, z okovjem. Telefon 22-349
15683
Ugodno  prodam  dobro ohranjeno PEC kuppersbusch. Srečnik, Zg. Duplje 18 ' ■ 15684 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Telefon 27-709 15685 Prodam KRAVO, tik pred tehtvijo. Stare, Tatinec 6, Preddvor 15686 Prodam KRAVO z drugim teletom, ali menjam za jalovo. Adergas 38, Cerklje 15687 Prodam KRAVO, ki bo januarja tretjič teletila. Strahinj 76, Naklo 15688 Prodam trajnožarečo PEČ EMO 5. Vidrih, Savska 2, Kranj 15689 Prodam dobro ohranjen črnobel TELEVIZOR RR Niš. C. na Rupo 25, Kokrica 15690 Prodam  dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje, za 23.000 din, 24 kv. m drap    rjavih   PLOŠČIC, C kvalitete po 750 din za kv. m. enotarifni,   trofazni    ŠTEVEC, za 3.000 din, novo plinsko PEČ z jeklenko, za 10.000 din ter VRATA za kamin, za 4.000 din. Telefon 21-097 15691 Prodam SMUČI, 150 cm z okovjem. Telefon 79-423 15692 Nov INTERFACE RS-232 za spec-trum — a, prodam. Fojkar, Pševska 10/D, Stražišče, Kranj 15693 Prodam bukova KRV A. Koželj, Ho-temaže 72, Preddvor, tel. 45-574 15694 Prodam PRAŠIČA za zakol in KORUZO v zrnju. Zalog 28, tel. 42-056
15695
Prodam mesnato SVINJO, težko 200 kg. Pšata 11, Cerklje 15696
Prodam suha bukova DRVA. Šmartno 5, Cerklje (dopoldan) 15697
Prodam dve toni SENA in strešno OPEKO špičak. Cerklje 281 15698
Prodam PUJSKE, stare 7 tednov. Mavčiče 53 15699
Prodam lepega BIKCA simentalca, starega 14 dni ali menjam za teličko od krave, dobre molznice. Podbrezje 34, Duplje 15700
Prodam dve zastekleni OKNI, 80 x 80. Telefon 70-416 15701
Prodam otroške »PAJNCARJE« št. 34
m siamsko MAČKO. Naslov v oglas nem oddelku 15702
Prodam belo ZIBELKO z vso opremo. Telefon 77-801 15704
Prodani rabljene KUHINJSKE ELEMENTE; 10-litrski BOJLER ter ŠTEDILNIK kuppersbusch. Predoslje 130
15703
Prodani rabljen POMIVALNI STROJ z. enojnim nerjavečim pomivalnim kontom 100x60. Telefon 74-114 popoldan 15705
GRADBENE PLOŠČE, prodam. Anton Polant, Gorjuso 53. Bohinjska Bi strica 15706
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK, skoraj nov in 135-litrski vgradni HLADILNIK gorenje. Koman, C. na Klanec' 46, Kranj, tel. 26-186 15707 '
Prodam brejo SVINJO; in osebni avto FORD TAUNUS 17 M. Pšenična polica 3, Cerklje 15708
Prodam PRAŠIČA, težkega od 160 do 170 kg. Gobovce 12, Podnart . 15709
Prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 56 cm. Šifra 42.000 din ah tel. 26-025 15710
Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). Telefon 28-059 ' 15711
Prodam VARNOSTNE PASOVE. Telefon 23-661 15712
Prodam DESKE colarice. Telefon 83-143 v nedeljo dopoldan 15713
Prodam mlado KRAVO, s prvim teletom ali KRAVO po telitvi. Sp. Bitnje 20, Žabnica 15714
Prodam AŽ PANJE na 10 in 9 satov ter prašilčke na 7 satov. Telefon 43-007
15715
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 68 cm, nov, v garanciji. Marali, Smokuč 5, Žirovnica 15716 Prodam VOZ za traktor pasqvali. Po-klukar, Sp. Gorje 124 15717 VEZI TVROLIA 280 D + RD, prodam. Telefon 23-722 - 15718
Prodam motorno ŽAGO husqvarna 770 ter ŠTEDILNIK iskra venera (2 plin, 2 elektrika), oboje novo. Franc Ži-lih, Hlebce 17, Lesce 15719 Prodam 30 kosov nove KRITINE in8 valovitih SALONITK 125 x 100 cm. Kovač, Groharjevo naselje 67, Škofja Loka, tel. 61-500 15720 Prodam KOBILO. Janez Žos, tel. 50-864 „ , 15721
Prodam PRAŠIČE, težke 90 in 150 kg. Log Ivana Krivca 10, Jesenice, Dido Osmančevič 15722 Ugodno prodam MOŠKO OBLEKO za močnejšo postavo, št. 58. Telefon 27-750 15723 Prodam dva KAVČA s predali, obnovljena in 80-litrski BOJLER za centralno peč; ter KUPIM DVE JEKLENKI za gospodinski plin. Krč, Galetova 7, Kranj tel. 22-221 - int. 22-67 dopoldan
15724
Ugodno prodam dve otroški POSTELJI 190 x 80. Telefon 21-628 15725 Ugodno prodam HLADILNO SKRINJO. Franc Rebol, Zgoša 24/C, Begunje 15726 Prodam KOZI.A, starega 20 mesecev. Belca 20, Mojstrana 15727 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, v garanciji, dobro ohranjen. Telefon' 66-585 15728
ČUDEŽNA P0UA
na Kokrici 22. 12. 1984 ob 19. uri
Vabi KK KOKRICA
KUPIM
Večer bluesa v živo jutri
ob 20. uri
Rezervacije po
tel. 26-029
///
tm
Kupim rabljeno »CENTRIFUGO«. .Ponudbe pošljite: Rozman, p. p. 40, 64270 Jesenice 15567
Kupim 50 do 100 zidnih ELEMENTOV; in PRODAM KRAVO s teletom ali brez, ali menjam za bikca ali jalovo telico. Ljubno 25, Podnart 15568
Kupim ELEKTROMOTOR 3-4 kW. Zupan, Jezerska c. 93 15569
Kupim rabljeno PONY KOLO, lahko potrebno popravila (z vsemi deli). Telefon 81-380 15570
SNOPOVEZALKO za BCS ali traktorsko, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 15571
Kupim 2 kW termoakumulacijsko PEČ. Begunjska 67, Tržič, Smukovič
15571
Kupim MEŠALEC za beton, od 100 do 150 litrov. Marjan Pevec, Planina 16, tel.21-732 15729
Kupim mlado KRAVO. Frlan, Virlog 12, Škofja Loka 15730
Kupim VRTALNI STROJ, do 26 mm. Telefon 65-091 popoldan in zvečer
15731
Kupim KLETKO za večjo papigo. Telefon 61-295 15732
VOZILA_
Prodam 101 GT, letnik julij 84, ogled od 10 do 11 ure. Gorjanc Darko, Tomšičeva 6, Kranj
Prodam VW (original nemški), registriran do 20 8. 1985. Radič, Ljubno 35, Podnart 15465
Ugodno prodam karamboliran R-4, letnik 1976, prevoženih 50.000 km. Janez Praprotnik, Loka 16, Tržič 15566
Prodam komplet SEDEŽE za ZASTAVO 101 in peta vrata. Brane Dimič, Begunjska 9, Vodovodni stolp, Kranj
15215
Prodam S1MCO horizont, letnik 1979, z dodatno opremo in rezervne DELE za RENAULT 4 ali 6. Telefon 78-336 (064) 15356
Prodam DIANO letnik 1978. nmgt
strirano v voznem stanju. Žigarja -
59 a.
Prodam ZASTAVO 101. 1 etnik 197«. obnovljeno, registrirano za leto 1913, cena 15.000 din; in nov MOTOKUU XATOR gorenje muta. universi t REZO za zemljo. Telefon 62-204 15573 Prodam ZASTAVO 750 z IR motorje« Maric Ani, Pipanova 64 a, Šenčur -:\
Prodam ZASTAVO 101. letnik 19» Krajnik, Godešič 11/A, Škofja Loka
Prodam  POKROV  za R-4. 1977, masko, odbijač, vse novo; m rabljeno OKNO Jelovica 1400 x 1900 P> ter Potočnik, Sv. Duh 74, Škofja Loki
1557*
Prodam 126, letnik 1978 CM 10,5 SM. Jenko, Godešič 53, Škofja toka
Prodam ZASTAVO 750 LE. letr.« 1982. Ogled v popoldanskem čas; K/ melj, Selca 113, Selca
Prodam malo rabljene GUM tišči za ZASTAVO 750 in dve amskil GUMI za hrošča. Srednja vas 23 Setrl čur
Prodam NSU tip 110, registrirani oktobra 1985. Bernik, Lavtarski vS Kranj ,^
Prodam OPEL RECORD 20 S J, 1981, v račun vzamem golfa do \ sti 50 SM. Telefon 74-210 zvečer lSS
Prodam 4 nove letne GUME rad 3 dvema obročema in zračnicami Vi ček — Kalan, Planina 37, Kranj 26-819 vsak dan popoldan
Prodam KADETTA, letnik 196cT mac, Posavec 9, Podnart
Prodam OPEL RECORD 1500 rejši letnik, dobro ohranjen 52 11, Bled
Prodam ALFA SOUD 1.3 super. letnik 1978 — december, dobro ohrar.vr in ALFA SOUD, po delih, z generalno obnovljenim motorjem. Ogled M Smledniški 120, Kranj, Čirče 15585 Prodam komplet, rabljen MOKI ZASTAVA 101. Janez Piber, Ul. Narod nih herojev 5, Bled
Ugodno prodam ZASTAVO 750. le I tnik 1974. Darko Jagodic. Preh 21, Kranj l$3fj Prodam VVARTBURG karavan, M* ohranjen, registriran do novembri 1985. Kranj, Zlato polje 15/A IS58S Prodam VW 1200, letnik 1972 V »ta
7i (8*
Prodam ZIMSKE GUME sava SR 145-13, prva kvaliteta, s platišči za RH R-12, R-14. Šimunac, Kranj, Lojzeta Hrovata 10 IQH Prodam ZASTAVO 101. letnik 1175 obnovljeno. Telefon 25-631
Kupim VOLKSWAGEN - HR08C novejši letnik. Telefon 40-508 lS$i
Ugodno prodam ZASTAVO 7?. panova 7, Šenčur .vo;
Prodam ZASTAVO 750. letnik 197$. obnovljeno, za 85.000 din. Bizjtn C 1. maja 61, Kranj, tel. 25-117, po 15 in
UN
Prodam 5 PLATIŠČ z gumami a fi AT 1300; in plinsko PEČ. Teleta 28-628
Prodam 126-P, letnik 1978. OgM soboto in nedeljo. Kranj, KebetmtH tel. 22-074 IS3M DIANO, letnik 1978, prodam za 15 SM. Ogled možen po 18. un km-Kalinškova 33
Prodam obnovljeno ZASTAVO letnik december 1975. Smledniški 21 i Kranj LS9H ' ŠKODO, prodam za dele. Teleta 27-709 IS« Ugodno prodam AMI. Jani Podbcr-šek, Struževo 1, Kranj l$Mj ŠKODO 110 L, prodam po delih B> ček, Aljaževa 14, Jesenice
GOLF disel, star dve leti. gara pozimi ni vožen, prodam. Ogled v soboto od 8. do 12. ure v Lescah. Savsk 36/A
Poceni prodam ali zamenjam V \ DO 1500, za Z 750 ah MAZDO | | že Kavčič, Lom 66, Tržič
Poceni prodam ZASTAVO 751 1980, cena 16 SM. Franci Mežan breznica 53/A, Žirovnica IrV^H
Ugodno prodam dobro ol POR D ESCORT 1300. letnik 197 ton 064/72-772 od 18. do 19. ure
*TEK, 14. DECEMBRA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
15. STRAN O LAS
Prodam VW 1200. letnik 75. za 15 S M Kolmun. Lungusova .T7. Radovljica
m 75 982 (dopoldne) Waw   FIAT   I26-P,   letnik 1979 •• •   !«. Naklo. tel. 47-072 15000 Prrxlam OPEL MAN TO 1000, letnik m Telefon 77-085 vmi Prodam ZASTAVO 750. L registracija IJ7fi. obnovljeno, registrirano do no ambrj 1985. cena 7 SM. Dorde Mi jato Roritenska 11. Bled 15608 Prodam FIAT 850, nevozen, po delih. Wkk, Rudija Papeža 32, Kranj Pla-
*•11 1 5000
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1073. mo, neregistrirano. Štiheil. Zupan fevdB. Kranj 1501 o
Prodam nove ZIMSKE GUME 6x13. Studen. Železniška 2, Lesce
15011
Prodam dobro ohranjeno LADO H. letnik 1978. 62.000 km. Franc Rib Mar.Brezniea 35, Žirovnica 15012 HII.IAIAN, dobro ohranjen, prodam.
■»28-772 15013 Min AMI 8, po delih, prodam. Tele-
■ 77-319 popoldan 15614 Za ZASTAVO 101 prodam DELE Mtorodličen). Telefon 79-588 15615 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. »fon 74-506 vsak dan popoldan
15016
Prodam 18 mesecev staro ZASTAVO «GTL, 14.000 km. Telefon 57-151
15617
Vjodno prodam ZASTAVO 750 L, le-"1978. Markovič, Tenetiše 34 15618 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1973, w.'ljen. Hilda Hrast. Sp. Gorje 125, «77-964 1 56 1 9
/xeni prodam ZASTAVO 750, letnik W. rdečo. Pavel Jakopič, Krnica 'A Zg. Gorje 15620 hm prodam VW 1500, letnik 1970. P^ran do maja 1985. Telefon ^33 dopoldan razen sobote in nede-
15621
IKODO 100 L, letnik   1972, prodam MM. Telefon 22-277 15622 im ZASTAVO 101, letnik 1970,
* 40.000 din. Franc Gros, Ribno 36, m 15623 ""lam GOLF JGL, letnik 1981 — *7in4 zimske GUM K s platišči. Teto 75-927 15624 ^xiam ohranjeno ZASTAVO 101, •fctnrano za vse leto, cena 15 SM. mbi, Mlaka 41, Kranj 15733 todam ZASTAVO 750, letnik 1976. *rnelj Henrik, Hotavlje 39, Gorenja
15734
fodam ZASTAVO 101 L, letnik de-»ber 1978. Lahovće 26, Cerklje 15735 Nam varnostna PASOVA in ne-», delov za fiat 850. Lojze Sajovic, •idoslje 66/A 15736 Nam 126-K, letnik november B Jože Strniša, Preddvor 134, tel. & 15737 11200, 62.000 km, garažiran, pro-
■ Jerala, Velika Vlahoviča 9, ll M 15738
Mam ZASTAVO 750 LE, letnik »Posavec 74 15739 hodam ZASTAVO 101, letnik 1975. ^. Malo Naklo 4 15740 Wn MERCEDES 200 D, letnik "Koželj, Hotemaže 72, tel. 45-574
15741
-'"pim nov ali rabljen MOTOR za *Wga. Drago Mesaric, Janeza Pu-M, Kranj, popoldan, tel. 26-371 do-
15742
Nam ZASTAVO750, letnik 1973.
79-971 v službi 15743 "OPED APN-4 T, prodam. Fister, tomjK Naklo, tel. 47-500 15744 Nam OPEL REKORD, starejši le-I vozen, za 6 SM. Telefon 45-503,
* dan popoldan 15745 '■ASTAVO 101, letnik 1974, registri-I do julija 1985, prodam. Ogled »dan po 16. uri. Bojan Klinar, Hru-
»»12/ A, Jesenice 15746 Nam osebni avto SUNBEAM K-Gogala Prešernova 22, Bled, tel. tflO 15747
o.
STANOVANJA
menjam dvosobno sttarejše, adap-I STANOVANJE, 63 kv. m, cen-ietažna, garaža, vrt, v Cerkljah, pfabno ali večje v Kranju. Ponud-M Soglasje 15625 Oddam SOBO moškemu, pokhcne-^ktričariu. Naslov v oglasnem od-I 15626 Zamenjam GARSONJERO na Plani-
/a večje na relaciji Radovljica—Bled. Lidija Koblar. Cankarjeva 20, Rado vljicu 156*1
GARSONJERO ali SORO s soupma-bo kopalnice, na Bledu ali okolici, v/a mem v najem /a dobo enega leta Po nudbe po tel. 77-814 dopoldan 15634
DELOVNA ORGANIZACIJA /rame nju novo enosobno STANOVANJE (40 kv. m), v Škofji Loki. /a večje, sta rej.se. Ponudbe po tel. 02-701 — i nt. .15. ali pismeno pod: Vseljtvo decembra 1984 15635
Urejeni uslužbenki oddam SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 15748
Zamenjam enosobno lastniško STANOVANJE v Ljubljani — Šentvid, za podobno v Bistrici pri Tržiču, tel. 50-950 15749
POSESTI
Na relaciji Mlaka—Tenetiše, zamenjamo in prodamo najboljšemu ponudniku večji kompleks KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA. Pismene ponudbe pod ši fro: 3 ha zemlje 15030
Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO pri kotlarni na Planini. Šifra: Navedite ceno 15037
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Nudim nagrado 5 % od sklenjene pogodbe za posredovanje informacije o možnem prodajalcu. Naslov v oglasnem oddelku
15038
Na Gorenjskem 5 km od Radovljice proti Kranju, prodam starejšo HIŠO z delavnico, primerno za obrt, in 30 arov zemlje. Naslov v oglasnem oddelku
15639
V okolici Škofje Loke ali na relaciji Škofja Loka —Kranj, kupim staro hišo ali ZAZIDLJIVO PARCELO. Šifra: Pla čam z gotovino 15750
NAPELJUJEM centralne in vodovodne INSTALACIJE. Naru« ilu po Ivi 61 440 na naslov: Igor Zevruk. Poljane M nud Škol'jo Loko 151145
POPRAV!JAM plinske peci in ste
dilnike. Telefon 78-367 15040 Za bodoče mamice ŠIVAM 1/ prinesenega blaga: hlače, tunike, obleke. In formacije lahko vsak dan od 18. do 19. ure po tel. 004/28 103 15047
PRIREDITVE
Ansambel SIRILA vabi v PETEK, ob
19. uri na MLADINSKI PLES na PRIMSKOVO,   vsako   SOBOTO, ob
20. uri v HOTEL TRANS TI H IS T ter vsako NEDELJO, ob 17. un na Primskovo 15648
Skupina ŠESTI ČUT, vabi na PLES v hotel KAZINA na JEZERSKEM, vsako SOBOTO,ob20. uri. VABLJENI!
15049
Ansambel OGLARJI igra na SILVESTROVANJU v STRAŽIŠCU. VABLJENI! 15050
DISCO - vsako SOBOTO ob 19. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 15404
ČESTITKA
ZAPOSLITVE
Sprejmem DELO na dom.»Šifra: Honorarno- 15640
Mlad moški išče popoldansko ZAPOSLITEV. Naslov v oglasnem oddelku
15641
Iščem kakršnokoli popoldansko DELO; po možnosti na domu. Naslov v oglasnem oddelku 15042
Zaposlim PKV DELAVCA v KOvf-NOSTRUGARSTVU. Telefon 77-085
15643
V redno delovno razmerje sprejmem ŠIVILJO ali žensko, ki je vajena živilskih del. V slučaju potrebe nudim tudi sobo za bivanje. Ponudbe oddajte pod: Zanesljiva 15644
ANDREJU HROVATU iz BEGUNJ 13 na Gorenjskem iskreno čestitamo /a uspešno odlično opravljeno diplomo na ekonomski fakulteti univerze v Ba-slu v Švici. PRIJATELJ] in SORODNIKI 15051
IZGUBLJENO
7. decembra 1984 je bila izgubljena, v Kranju od Globusa do avtobusne postaje, HRANILNA KNJIŽICA GKZ Sloga Kranj. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov: Lado, Lavtarski vrh 2, ali odda na postaji milice Kranj 15652
V petek, 7. decembra 1984 popoldan, sem na avtobusni postaji, v telefonski govorilnici, v Lescah, pozabila denarnico. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel. 77-640 15053
Izgubil se je črn nemški OVČAR, star 5 mesecev. Sliši na ime Dar k. Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči po tel. 26-385 popoldan 15054
NAJDENO__
V torek, 6. 12. 1984 je bila najdena DENARNICA. Oglasite se po tel. 27-591
15055
OSTALO
OBVESTILA
IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972
12508
Obveščamo vas, da lahko ugodno kupite: OTROŠKE BUNDE od št. 2-16, cena samo 2.835 din do 3.654 din OTROŠKE PAJACE od št. 1-4 cena 3.150 din, OTROŠKE PAJACE - deljeni, iz bidra, cena od 2.830 do 3.110 din OTROŠKE JAKNE od št. 1-6, cena samo 1.669 din. ELITA PEPELKA NA KLANCU in na GORENJSKEM SEJMU v Kranju 15397
POPRAVILA PRALNIH STROJEV in ostalih gospodinjskih aparatov. Naročite po 19. uri po tel. 24-189 — Žibert, Janeza Puharja 1, Kranj 15399
V VARSTVO vzamem dojenčka, do 3 let. Šifra: Podlubnik 15656
Obveščam Janeza ŽNIDARJA z Brnika 101, da bom zastavljene predmete Po 1. januarju prodal, če ne vrne denarja. Milan BIZJAK, Kranj 15657
Mlad ansambel iz Stražišča, išče BOBNARJA. Telefon 26-827        15658
Alojz JAN iz Sp. Gorij 125/C, prekli-cujem obdolžitve in osebne žalitve izrečene Antonu TORKARJU, Sp. Gorje 125/B, p. Zg. Gorje 15659
V soboto 8. decembra, od 14. do 16. ure, so bile pomotoma zamenjane fantovske ČEVLJE, na drsališču v Krajnju. Prosim kličite po tel. 47-501 popoldan • 15660
Sprejmem VARSTVO otrok za silve-strovo. Telefon 74-388 15061
Oddam pol leta staro PSIČKO. Zupanova 10, Šenčur 15751
Nenadoma je umrl naš sodelavec
MILAN PETEK
graf. inženir
Skromnega in tihega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu.
Delavci Tiskarne in kartonaže GORENJSKI TISK Kranj V Kranju, 12. decembra 1984
ZAHVAIA _
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
AMALIJE JANC
Kukovčove mame iz Sp. Besnite
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, zvonarjem, organizaciji ZB Besnica, praporščakoma, sodelavcem tovarne Iskra in Tekstilindus
Kranj.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
Jriic
ODKUPUJEMO borov žagan les. Informacije po tel. 50-44(1
ZAIIVAIA
Ob smrti drage mame. babice in prababico
ANGELE ERŽEN
iz Podlonka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem za izrečena sožalja. darovane; cvetje in spremstvo, na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom ZD Železniki Iskrena hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE L N KRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Podlonk, 10. decembra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi najine nepozabljene hčerke
LILIJANE BREZAR
roj. 1903
se zahvaljujeva za izraze sožalja, darovanje vencev in cvetja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sošolcem, gimnazijcem in prijateljem pokojnice, sodelavcem in članom ter sindikalni organizaciji DO IKOS Kranj, sodelavcem in članom DO ISKRA-Kibernetika, župniku zu pogrebno slovesnost, pevskemu oktetu Sava za pesmi v slovo ter še vsem ostalim, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti do preranega groba.
ŽALUJOČA MATI IN OČE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, sestre, stare mame, babice
FRANČIŠKE , SIMONETIČ
roj. Kuhar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, pevcem, še posebej pa sosedom za pomoč, tov. Mohar Janezu za govor, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Naklo, 7. decembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA JUSTINA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, mu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo nečakinji Poldki, sosedom, gospodu župniku z lep pogrebni obred, sodelavcem Gidorja in tov. Novaku za ganljive besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Lojze in hči Majda z družino
V SPOMIN
11. decembra mineva leto dni odkar je ugasnilo življenje
TINETU GOVEKARJU
iz Dragočajne
Letos mineva leto, ko si nas zapustil in odšel od nas. Prazen je naš dom brez tebe, še vedno si z nami, v naših srcih je še vedn^O bolečina in pra/ninu. Spomin na te še vedno živ. Naš dom je prazen in pust. mi pu osamljeni in otožni. Vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, lepa hvala.
ŽENA MARIJA IN VSI NJEGOVI Dragočajna, 11. decembra 1984
GLASOVA ANKETA
Kompas spodbuja jezerski kmečki turizem
V kranjski občini bodo spodbudili razvoj kmečkega turizma nia Jezerskem, v dolini Kokre, v okolici Cerkelj, Preddvoru in Naklem — Za obnovo kmetij na Jezerskem je ljubljanski Kompas pripravljen vložiti 15 milijonov din Kranj - Kmečki turizem prav go-    dročje Cerkljanskega s Šenturško
TRŽNI PREGLED
tovo lahko doda pomemben delež k prihodku, ki ga s celotnim turizmom ustvarja kranjska občina. Takšno spoznanje je verjetno -spodbudilo razmišljanja, da bi v kranjski občini resneje pregledali pogoje, ki jih ima kmečki turizem. Vendar samo to še ni dovolj. Zato je bila dobrodošla ponudba agencije Kompas, ki je ■ za propagando kmečkega turizma v kranjski občini pripravljena vložiti denar.
Ponudba, ki jo je na svoji seji ocenil tudi kranjski izvršni svet, je vse kakor dobrodošla. Predvsem je namenjena kmečkemu turizmu na Jezerskem, kjer se trenutno s to dejavnostjo ukvarja sedem kmetij. Zanimanja med kmeti na Jezerskem sicer še dosti več, vendar vse kmetije ne izpolnjujejo pogojev za kmečki turizem. Zato bo Kompas, ki bo takoj prispeval 500.000 din za reklamiranje kmečkega turizma na Jezerskem, namenil še nadaljnjih 15 milijonov novih din kot kredite pod ugodnimi pogoji za obnovo kmetij, ki jih ta dejavnost zanima.
V kranjski občini ugotavljajo, da za to vrsto turizma ni primerno le Jezersko, pač pa tudi Kokra ter po-
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
15. decembra bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA:
DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Petrčku? PC Vodovodni stolp, SP Zlato poje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Bri-tof, PC Klanec, SP Planina - center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17.ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo,
16. decembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa
Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure.
TRŽIČ
ABC Bistrica, Mercator, C. JLA 0
ŠKOFJA LOKA
Nama Škofja Loka -
goro in Ambrožem, Preddvor, Bela in Naklo. Gotovo pa bo treba za posodobitev nekaterih kmetij, ki bi bile primerne za kmečki turizem, dobiti dodatna sredstva, ki naj bi jih v naslednjem letu iskali pri hranilni službi Gorenjske kmetijske zadruge, Gozdnem gospodarstvu, Ljubljanski banki, nekaj denarja pa bi utegnili nameniti tudi iz intervencijskega sklada za kmetijstvo ter iz združenih sredstev za razvoj gospodarskih dejavnosti v krajevnih skupnostih.
Očitno bodo v Kranju nadaljnjemu razvoju kmečkega turizma namenili precejšnjo pozornost. Sem sodi tudi izdelava projektov razvoja in ne nazadnje tudi organizirana ponudba. Prav slednje je pripravljen organizirati Kompas Ljubljana, ki bi v Naklem odprl centralno recepcijo za kmečki turizem in sicer v obstoječem objektu Turističnega- društva Naklo. L. M.
Mizarstvo
in Sora združena
Žiri — Z novim letom bosta Mizarsko podjetje in Kmetijsko-goz-darska zadruga Sora iz Zirov začela delati skupaj. Za združitev so se delavci obeh podjetij odločili skoraj soglasno. Za povezavo so se odločili zato. ker ima zadruga les, mizarstov pa ga potrebuje za delo. Ker je Kmetijsko-gozdarska zadruga Sora Žiri že nekaj let članica sozda Mercator, so pretekli teden glasovali tudi za združitev Mercatorja in KIT-a. Tudi za to združitev je glasovala večina delavcev. L. B.
Slavnost kranjskih planincev
Kranj — Ob 85. obletnici organiziranega planinstva v Kranju sklicuje kranjsko planinsko društvo slavnostno skupščino, ki bo v ponedeljek, 17. decembra 1984, ob 18. uri v sejni sobi 15 občinske skupščine v Kranju. V slavnostnem govoru bo predsednik društva opisal dosedanji razvoj in dosežke planinstva v kraju. Za prizadevno delo bodo več članom društva podelili častne znake Planinske zveze Slovenije in jubilejne društvene značke. Alpinisti bodo z diapozitivi prikazali uspešne podvige v svoji dejavnosti, prireditev pa bodo popestrili tudi s kratkim kulturnim sporedom. (S)
Širša cesta na Štefanjo goro
Grad pri Cerkljah — V letošnjem programu krajevne skupnosti Grad je bila tudi širitev ceste od spodnje postaje žičnice na Krvavec do Štefa nje gore. Krajani Štefanje gore so se skupaj s krajevno skupnostjo te akcije lotili ob koncu minulega tedna. Cesta, ki je bila pred leti asfaltirana, je dolga poldrugi kilometer. Širiti so jo začeli nekako na sredini proti vrhu, kjer je bilo pozimi pluženje zelo nevarno. Zdaj jo bodo razširili in bo široka 5 metrov. Pri prostovoljnih oziroma zemeljskih delih jim pomaga stroj Cestnega podjetja Kranj. Poleg sredstev, ki jih je krajevna skupnost dobila na podlagi natečaja za razdelitev združenih sredstev, so to akcijo denarno potrdili tudi v Gozdnem gospodarstvu Kranj in Gorenjski kmetijski zadrugi — obrat Cerklje. Ce jim le vreme ne bo nagajalo, bodo z deli končali do konca tega tedna.
Največji delovni uspeh, ki so ga letos zabeležili v tej krajevni skupnosti v kranjski občini, je izgradnja telefonskega omrežja. Do začetka novembra so v naseljih Grad in Dvorje krajani dobili okrog 100 novih telefonskih priključkov. Prihodnje leto bodo telefonsko akcijo nadaljevali še na Štefanji gori in Ambrožu. Letos so v Dvorjah tudi asfaltirali cesto do Velkavrha, urejali otroško igrišče in ob njem zgradili kegljišče. Pri vseh teh akcijah so krajani sodelovali s prispevki in prostovoljnim delom. Predsednik krajevne skupnosti Grad Ciril Hudobiv-. nik pravi, da so z uresničevanjem letošnjega programa del v krajevni skupnosti zadovoljni. Še posebno pohvalo zaslužita celotni gradbeni odbor in njegov predsednik za izvedbo telefonske akcije. V prihodnjem letu jih čaka nadaljevanje del, lotiti se nameravajo tudi izgradnje avtobusnih postajališč v krajevni skupnosti.
A. Žalar
KRANJ
Solata 120 din, špinača 110 din, cve-tača 100 din, korenček 60 din, česen 300 din, čebula 70 din, fižol 200 din, pesa 00 din, kumare 80 din, slive 180 do 200 din, jabolka 50 do 80 din, hruške 80 do 100 din, grozdje 100 din, radič 180 110 din, koruzna moka 60 do 70 din, kaša 100 do 110 din, surovo maslo 700 din, smetana 200 din, skuta 180 din, sladko zelje 40 do 60 din, kislo zelje 100 din, orehi 900 do 1000 din, jajčka 20 do 22 din, krompir 35 din, med 400 din.
JESENICE
Solata 80 din, cvetača 80 din, korenček 60 din, česen 250 din, čebula 50 din, fižol 213 din, pesa 40 din, slive 182 din, jabolka 72 do 80 din, hruške 110 din, grozdje 90 din, limone 272 din, ajdova moka 208 din, koruzna moka 66 din, kaša 130 din, surovo maslo 664 din, smetana 269 din, skuta 198 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 52 din, kisla repa 48 din, orehi 1.167 din, klobase 368 din, jajčka 19 do 22 din, krompir 45 din.
Seminar za mentorje fotografske dejavnosti
Ljubljana — Komisija za fotografsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pripravlja enodnevni seminar za mentorje fotografske dejavnosti v krožkih po osnovnih šolah in v fotografskih klubih. Mentorji iz vse Slovenije, ki delajo na tem področju z mladino, se bodo zbrali 22. decembra letos ob 9. uri v osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Med seminarjem jim bodo predstavili jugoslovanksi model organiziranja fotografskih dejavnosti in metodiko dela, seznanili jih bodo tudi s praktičnim delom v fotografskem laboratoriju. Poleg drugega bodo analizirali razstavo Pionirski foto v škofjeloški občini ter spoznali priprave na šolske razstave fotografij. Seminar bo vodil znani mojster fotografije Vlastja Simončič.
A. Kerštan
Nobena megla jih ne zadrži
Slab dimnik
Kranj — V ponedeljek, 10. decembra, nekaj po 12. uri je zagorelo v stanovanjski hiši na Jezerski cesti, last Jelke Krč. Ogenj se je pojavil na podstrešju ob dimniku, kjer se je vnel tram strešne konstrukcije. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je imel dimnik razpoko, skozi katero je uhajal plamen, zaradi tega pa se je vnel tudi tram. Ogenj se je razširil na podstrešje stanovanjske hiše in poškodoval tudi strop kopalnice. Škode je za okoli 150.000 din.
Ogenj v baraki
Bled — V torek, 11. decembra, ob 9.20 je zagorelo v baraki na Koroški cesti. V baraki je stanovala Elizabeta Rajhard, ki je imela navado sedeti na primerno zakurjenem štedilniku zavita v odejo. Domnevajo, da je pri tem začela odeja tleti, zaradi česar se je v prostoru nabiral ogljikov monoksid. Rajhardova se je zaradi tega onesvestila in padla s štedilnika, ogenj pa se je razširil na barako. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
Na najnevarnejšem odseku bo poslej metrov
fanjo goro široka pet
			
srečka št.	din	srečka št.	din
0	60	61	10C
4340	2.060	71	160
20650	4.060	141	200
38040	8.060	521	200
008510	30.060	3841	800
056620	30.060	6511	600
184080	30.060	80201	4.000
481370	1,000.060	86041	10.000
		158871	30.160
		380831	200.000
32	120	3	60
82	100	2153	660
0382	700	8343	860
5212	600	85873	10.060
259392	30.000	147993	100.060
288192 2,000.000		384333	30.060
64	120		
■ 74	80		
05504	8.000		
195484	30.000		
255344	30.000		
66	120	27	140
86	80	57	140
15886	6.080	77	80
51276	4.000	367	200
		6377	1.080
03858	6.000	29	100
21178	4.000 '	59	80
41878	6.000	239	400
82298	6.000	7259	1.080
185708	30.000	56249	4.000
268548	30.000		
Za marsikoga od nas se planinar-jenje in hoja v hribe konča s porabljenim letnim dopustom in prvim jesenskim deževjem. Kot bi potem hribi ne bili več zanimivi in do naslednje pomladi pozabimo nanje. Toda pravi planinci s svojimi gora mi šele tedaj prav zažive. Nobeno vreme, pa naj bo še grše, jih ne zadrži doma.
V nedeljo nas je gosta megla tiščala v tople domove in k televizorjem. Le malo je bilo tistih, ki so dobro vedeli, da malo višje, pri 600, 700 metrih zagotovo sije sonce in da bodo, če bodo premagali megleno lenobnost, doživeli prelep dan. Podali so se na svoje točke, kamor radi zahajajo: na Dobrčo, Kofce, Kriško goro, v dom pod Storžičem, na Zelenico, Kališče in še kam drugam. Res so imeli .nedopovedljivo lep dan, kajti onstran meglene odeje je bilo toplo, da si se v sami srajci lahko vzpenjal v breg. Nobenega vetra, le sonce, pod teboj pa zalivi in zalivčki in belo morje, iz katerega so sem in tja kot otočki moleli vrhovi gora. Na Kriško goro so v nedeljo ves dan prihajali planinci, največ Tržičani seveda, pa tudi od drugod so prišli, s palicami ali brez njih, vsi pa zadovoljni, da so v teh sivih decembrskih dneh doživeli tako lep dan
Ne! Mene je mlad človek naučil hoditi s palicami v hribe. In vidim, da
je to tisto pravo.«
k
Jernej Demšar, 56 let, upokojenec iz Škofje Loke: »Veliko hodim v hribe. Štiri transverzale imam a seboj, dve Poti prijateljstva Poku hodim po visokih planinah, jeseni, pozimi in spomladi pa ubiram ta pota: Kriška, Dobrča, Ratitovec. Gore-ljek, Osolnik, Lubnik. Tu se srehi jem s starimi planinskimi prijatelji Navadno le eni in isti hodimo ta čas še v hribe. Na Dobrčo sem šel po 1946. leta, štirideset let bo že skoraj od takrat, pa grem še vedno rad. Tudi kadar je sneg. V soboto bom verjetno šel na Kofce in letos zagotovo še enkrat na Ratitovec. Odlično se počutim. Nikoli pa ne grem v hribe brez palice. V eni palico, drugo roko pa prosto, da se lovim, če mi ravno zdrsne. Za varnost moraš skrbeti sam.«
Franjo Pušar, 49, let, šofer iz Te-netiš: »Štirinajst let že hodim v hribe. Poleti v Julijce, spomladi, jeseni in pozimi pa v bližnje hribe. Nobena megla me ne zadrži doma. Ena mojih najbolj priljubljenih točk je Velika Poljana. Letos sem jo obiskal že 27-krat. Tudi med zadnjimi prazniki sem bil tam in v domu pod Storžičem. Največji užitek je uiti megli tam spodaj in uživati v soncu. Ko v hribih zapade sneg, je hoja v hribe še posebno doživetje. Do ramen smo že gazili sneg, a nikoli od-jenjali. Hoja v hribe je moja prva rekreacija, sledi kolesarjenje, alpsko smučanje in smučarski teki. Na morje me ne vleče, le v hribe in dokler me bodo le noge držale, bom hodil. Tu se spočiješ, si nabereš moči in odlično se rekreiraš. Posebno še, če greš v hrib s palicama. Z njima si enakomerno razgiblješ tudi zgornji del telesa in tako razbremeniš noge. Jaz jih vzamem tudi v Julijce. Res je malo nerodno plezati z njimi po skalah, zato so ti pa v veliko pomoč na meliščih in na nižjih planinskih poteh. Ne velja tisto, ko si star, pa vzemi palico za v hrib.
Mihelca Sušnik, šivilja s Pristave
pri Križah: »Vsak dan grem peš s Pristave do Gozda pa naj bo dež, sonce, sneg ali megla. V sebi čutim neko nujo in moram hoditi. Tako kot morajo nekateri ob nedeljah k maši, moram jaz v hrib. Ljudje si verjetno mislijo, da imam preveč časa. Toda jaz vem, da bom delo. ki bi ga mečkala vse popoldne, po moji poti do Gozda opravila mimogrede. Potem res delam z elanom. Včeraj sem bila na Dobrči, danes sem se odločila za Kriško goro. Za novembrske praznike sem bila na Kof-cah in na Mrzlici nad Trbovljami. Brez hribov bi ne bila zdrava Vča-sih vzamem tudi palice s seboj. Sicer pravijo, da tisti, ki palico doma pozabi, te še ne potrebuje najbolj Res pa je, da si s palicami najbolje razgibaš telo.« D. Dolenc
Tečaj za urejanje šopkov
KRANJ — Hortikulturno društvo Kranj prireja 3-dnevni tečaj za urejanje suhih in novoletnih šopkov, in sicer 17., 18. in 19. decembra od 16. do 18. ure v sejni sobi KŽK — tozd Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5. Cena tečaja je 400 dinarjev. Potem bodo na željo obiskovalcev priredili še-tečaj za izdelavo manjših novoletnih daril iz blaga, igrač in podobnega. Ta tečaj naj bi bil v istih prostorih 20. in 21. decembra.
Vse izdelke, tako šopke kot darila iz blaga, bodo tečajniki razstavili v paviljonu Hortikulturnega društva pri Prešernovem gaju. Razstava bo odprta od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 28. decembra, od 10. do 17. ure.
Prijave sprejema Hortikulturno društvo Kranj, Begunjska 5.
NESREČE
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Kranj — V sredo, 12. decea nekaj po 23. uri se je na magistr; cesti v križišču s Kidričevo pripeti prometna nezgoda. Voznik tovora ga avtomobila Ivan Sklepic iz Ljirf bljane je pripeljal po Kidrič« I žišče, pred katerim je na semaforjw utripala rumena luč, pri tem pašen« prepričal dovolj, če je cesta . c
Prav tedaj je iz smeri Nakla pnpi ljal voznik avtobusa Stanislav Ro iz Kranjske gore. Oba voznika zavirala, da bi preprečila tre« vendar jima ni uspelo. Na avtob je nastalo za okoli 500.000 dinške na tovornjaku pa za 50.000 din
Kaplja v morje
Ljubljana — Predsedstvo slovenske mladine je nedavno razpravljalo tudi p odloku, ki ga je Zvezni izvršni svet sprejel v zvezi s sprostitvijo uvoza hišnih in osebnih računalnikov. Mladi so menili, da je sprejeti odlok le kaplja v morje, saj ne izboljšuje razmer pri uvozu hišnih računalni kov.
Določilo odloka je po mnenju mladih zelo kratkovidno in ne po meni večje možnosti nakupa računalnikov onstran meje. Določi lo vsebuje omejitve, ki predvidevajo, da je moč uvoziti le nekaj tipov (skromnejših) hišnih raču-
nalnikov, pa še to število se bo spričo nezadržnega padanja tečaja dinarja v nekaj mesecih skrčilo. Tudi končna cena računalnika je v primerjavi s ceno v tujini precej višja, tako da si bodo le redki lahko privoščili nakup računalnika. Domača industrija dražjimi in slabšimi izdelki tega problema niti zdaj niti v nekaj letih ne bo mogla rešiti.
Tako je slovensko mladinsko vodstvo predlagalo, naj Zvezni i-vršni svet znova razmisli o določilu sprejetega odloka. Mladi namreč še vedno vztrajajo, da se uvoz hišnih računalnikov sprosti in da se ukine sedanja carinska stopnja, saj sprejeti odlok ni prav ničesar rešil.
.....