PHIMOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 18. februarja 1948 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 98-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od IS do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona 3: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165.330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 Poštnina plačana v gotovini Speci izione m abbon. postale Stev. 825 0Mzapadii uniji“ in še kaj «Bevinov plan*, okrog katerega te angleška propaganda toliko bučala, je naletel skoraj povsod na zelo hladen sprejem. Volja britanskih vladajočih krogov, da bi izvajati nadzorstvo nad politič-n>m in gospodarskim življenjem zapadne Evrope in si zagotovili neizpodbitno vlogo glavnih izvršiteljev ameriškega imperializma » Evropi, ni vzbudil mnogo navdušenja v prestolnicah malih držav, še manj pa v prestolnicah Veljkih držav. Skandinavski državi Švedska in Danska sta odkloniti svoj vstop v vojaški in politični blok, ki ga te predlagal Bevin in ki je bil naperjen proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Švica je zavzela podobno stališče. Niti hinavstvo brez primere britanske diplomacije niti lažniva demagogija laburističnih voditeljev nir sta mogli zakriti javnemu mnenju pretnje nove vojne avanture, Ifi se skriva v Bevinovem predlogu! Male države kot so Belgija, Ni-ztjzemska in Luksemburg, ki no-41 jo že nekaj časa skupno ime Benelua, toda so popolnoma od-v»ne, pa se niso upale odbiti Be-vinou plan. Voditelj belgijskih socialistov Spaak, ki vodi prav za Piflu zunanjo politiko Bcneluxa, 14 bil že prej predhodnik czapad-unije*, tedaj ko je londonski vladi predsedoval Churchill. Bel-in Nizozemska si nista upali odbiti Bevinov plan zaradi f-gd, oer so njihove azijske in afriške kolonije še vedno prav za prav v rokah Angležev, in ker bi mo-3la iniett odklonitev skupnega izkoriščanja njihovih bogastev, ka-fcor je predlagal angleški zunanji **l*ister, za posledico oropanje ~elgijcev in Nizozemcev malenkostnega dela surovin in živil, ki nb dobivajo. Obnašanje francoske vlade gle-Revi novega plana pa jo malo °lj zamotano. Z besedami ga je Pobrila, toda v resnici so Francozi zrušili finančne in trgovske Cnelje za bodočo unijo in izvar tujo proti volji Angležev razvrednotenje franka ter napovedujejo lrOncosko-italijansko carinsko ur *te. z razvrednotenjem franka te gospodarski del Bevinovega Pano, zgubil tako rekoč svoj Praktičen smisel. Finančni temelj vseh trgovskih Peroci j v območju rzapadne uni-bt moral postati dolar ne pa 'CrlUig, kakor so to upali Britan- ci. ki So želeli, da bi nekdo drugi J* nJih pobiral kostanje i* žerja-°e Razvrednotenje franka, ki Povzročilo v Londonu toliko °9°rčenje, je bilo izvršeno ne sa-0 z vednostjo, temveč po di-rcktnem nalogu ameriške vlade.. bjstri iz Wall Streeta so rezer-Pjrali angleškim laburistom vlogo andskneohtov» in niso hoteli do-Politi Veliki Britaniji, da bi si tf-rdilg, svoje gospodarstvo, niti ^ bi v Evropi svoje pozicije raz- ..^ckdj dni na to, ko britanska f.^tetična vlada še ni prišla k , l °d tega finančnega poraza, ® francoski poslanih v War .pngtonu Bonnet in njegov ita-ban.ski kolega Tarchiani odšla k P°oiočniku ameriškega zunanje-ministra Lovettu in zahtevala itzbeno pooblastilo za sklenitev Chcoslaj-italijanske carinske u-Ameriška vlada je odobrila itačrt, za katerega so od vsega teefca dali pobudo sami Ameri-,ni. Na ukaz iz VfasMngtona je hcoska vlada nato tudi pred-«««» Beneluxu — ki je to moral — pristop k tej carinski Francoska sodalistično-M RP-■’u*ka vlada je tako dokazala, hoče brez borbe pustiti vloge komija Wall Streeta v fopi britanskim laburistom. ar se tiče amtrlških imperiuli-°u< ki so naleteli na odločno ^OZictjo 91 ta tako med evropskimi nar prot i Y . •'"“O metu cizi U|/afv(»4( v ur ’ kafcor tudi v ZDA, so za- j( * akcijo in se ne odpovedu-^ 1t°bencmu še tako nesramne-sredstvu, da bi uresničili svo-4J^Padalne namene v Evropi. Ig ^ka vlada je javne odobri-^^nrohill-Bevtnovo zapndno trg 0’ °B-°br\la je tudi razvrrdno-jgJe, franka in francosko-itali-j,r * ° carinsko unijo, kar vse *aht*av^a zaPreko londonskim c vam, da bi igrali v Evropi x lQ brušenimi državami prvo da ,0' hkrati pa je ameriška vla-ki podpisale v Rimu sporazum, hm-. '.{an*ko spreminja Italijo v Vs„ ,fco kolonijo, da , 0 Početje ZDA, ki se zdi, tor«* na Prvi pogled kontradik-U(n • Priča o mrzlični in mnogo-PerLu e^avnosži ameriškega imen n 'nrt- Ameriški imperialisti Obii^jSrej delali velik trušč okrog tim yene pomoči z Marshallo- vi b,itn ln*Peria/i#tl so sedaj prisilili rgjo nxke laburiste, da organ Iz i-biijj 'ploski in politični zapadni v j, vrope, tn „jso potrošili «o nri^t Mi fl>brv,8r< f^OČJa poroča, da je Jočjih rlu 194« živelo na teh pod l«nUa °koli 2,725.000 Poljakov. 1 Obarit j947 nad 4.500.000, 1. t. 1. ^ 5,250.000. Med proučevanjem vprašanj v zvezi s sklenitvijo teh pogodb so bfitansk; predstavniki obljubili, da se bo v primeru podpisa teh pogodb Velika Britanija odrekla jamstvom, ki jih je dala Poljski. Angleži so bili pripravljeni, da v primeru sklenitve angleško-nemške-ga sporazuma dovolijo Nemcem, da sami s Poljsko urede vprašanja Gdanska In poljskega koridorja, nudeč jim jamstvo, da se v to ne bodo vmešavali. Nadalje je Wilson ponovno potrdil, — tudi to dokume-ntarično potrjujejo Dircksonova poročila, ki bodo v kratkem objavljena — da bo Britanija v primeru sklenitve omenjenih sporazumov med Veliko Britanijo in Nemčijo prenehala politiko dajanje jamstev. «Tedaj bo Poljska, pravi Dircksen v svojem poročilu v tej zadevi, prepuščena sama sebi, kakor se temu pravi, Irce v lice z Nemčijo«. Vse to je pomenilo, da so bili britanski voditelji pripravljeni izročiti Poljsko kot plen Hitlerju v času, ko se še ni posušilo Črnilo britanskih podpisov, s katerim: so dali jamstva Poljski. Nazadnje je bilo predlagano, da se politični sporazum med Veliko Britanijo in Nemčijo dopolni z gospodarskim sporazumom, ki bi vključeval tajno mahinacijo o ko-lon\alm;h vprašanjih, o razdelitvi surov.n, o razdelitvi tržišč in o velikem britanskem posojilu Nemčiji. Takšno privlačno predstavo so imeli krmilarji Velike Britanije o čvrtem sporazumu z Nemčijo, o tako Imenovani «kanali2aciji» nemške napadalnosti prOti Vzhodu, proti Poljski, ki so ji šele dali jamstva, in prot; Sovjetski zvezi. Ameriški kapital v nemški težki indstriji V ton času ni moglo biti dvoma, 13 Velika Britanija in Franclja ne le nista nameravali podvzeti česar koli resnega, da bi preprečili hitlerjevski Nemčiji začeti vojno, tem-I več sta nasprotno storili vse, kar 1 bilo v njuni moči da s pomočjo uovrstnih izzivanj nahujskat® n tlerjevsko Nemčijo proti Sovjet-:k: zvezi. Nobenim ponarejevalcem ne bo | nikdar uspelo da bi iz zgodovine in zavesti ljudstva izbrisali odločil-no dejstvo da je bila Sovjetska zveza pod takšnimi pogoji postavljena pred naslednjo alternativo; ali zaradi samoobrambe sprejeti nemški predlog za sklenitev pogodbe o nenapadanju in že s tem zagotoviti podaljšanje miru za določeno časovno razdobje, katerega bi sovjetska drživa lahko bolje izkoristila, da bi pripravila svoje sile za odpor možnemu napadu s strani napadalcev, ali zavrniti nemški predlog za sklenitev pogodbe o nerupaia-nju, kar bi Izzlvačem vojne iz tabora zapadnih držav omogočilo, da takoj pot snejo Sovjetsko zvezo v oborožen spor z Nemčijo in sicer v času, ko je bil položaj za Sovjetsko zvezo popolnoma neugoden in je bila Sovjetska zveza popolnoma osamljena. V takšnem položaju je bila Sovjetska zveza primorana, da izbira in sklene pogodbo o nenapadanju z Nemčijo. Ta izbira je bil meder in daljnoviden korak sovjetske zunanje politik« v tedanjih okolnostih. Ta korak sovjetske vlade je v znatni meri zagotovil povoljen izid druge svetovne vojne za Sovjetsko zvezo in vse svobodoljubne narode.1 Medtem ko se je ZSSR trudila, da bi sklenila sporazume za borbo proti napadalnosti, sta Velika Britanija in Francija to sistematično zavračali, ker sta imeli rajši, da nadaljujeta politiko osamitve ZSSR, politiko popuščanja napadalcem, politiko usmerjanja napada na Vzhod proti ZSSR. ZDA ne-le da se niso upirale tej pogubni politiki, temveč so ji nasprotno na vse mogoče načine bile v oporo. Kar pa zadeva ameriške milijarderje, so nadaljevali nalaganje svo jega kapitala v nemško težko industrijo, pomagali s tem Nemcem, da so razvili s tein vojno industrijo in na ta način oboroževali nemško napadalnost. Razumljivo je, da je bila pri takšnem stanju stvari v Evropi za Sovjetsko zvezo samo ena pot: da sprejme nemški predlog o pogodbi. Ta izbira je bila izmed vseh mogočih vendarle najboljša. Zaradi sovražne politike zapad 1918. v Brest-Litovsku ko je sklenila mir z Nemčijo, tudi 1939, dvajset let po brestlitovskem miru, prisiljena skleniti pogodbo z Nemčijo zopet zaradi sovražne politike Velike Britanije in Francije. Seveda, ponarejevalci zgodovine in drugi reakcionarji so nezadovoljni, ker je Sovjetski zvezi uspelo, da je spretno izkoristila sovjetsko-nemško pogodbo za okrepitev svoje obrambe, ker ji je uspelo, da prestavi svoje meje daleč na zapad in da zagradi pot neoviranemu prodiranjih nemške napadalnosti na vzhod, ker so bile hitlerjevske čete prisiljene začeti svojo ofenzivo na vzhod ne od črte Narva—Minsk— Kijev, temveč od črte, ki je bila na stotine kilomerov bolj zapad-no, da Sovjetska zveza v Domovinski vojni ni izčrpala tudi svojih poslednjih sil, temveč je iz vojne izšla kot zmagovalka. ZSSR podpira Jugoslavijo glede vračila zlata LAiKE SUOCESS, 17. — Gospodarski in sooialsi svet je sklenil, naj gospodarski odbor odloči, če je. za presojo jugoslovanske zahteve glede povračila zlata pristojen gospodarski in. socialni svet. S tem je bilo stališče ZDA, da gospodarski in socialni svet ni pristojen za tešitev tega vprašanja, zavrnjeno. Sovjetski delegat Arutunian je branil jugoslovanske zahteve ter predlagal povrnitev zlata Jugoslaviji, ki je kot država važna za obnovo Evrope, Poraz razbijačev enotnosti francoskih delavcev PARIZ, 17. — Danes so bile v vseh francoskih rudarskih bazenih volitve rudarskih delegatov Narodnega združenja rudarjev. Po- dosedanjih izidih ja zmagala lista Glavnega združenja dela in je dobila 213 delegatskih mest. Lista skupi-nč »Force ©uvr;ere», ki jo vodi odpadnik Jouha/uK, je ostala v manjšini in jte dobila samo dve delegatski -mesti, katoliški sindikati pa si niso priborili niti enega mesta. BEOGRAD, 17. — Maršal Tito je danes sprejel češkoslovaškega publicista Andrč Simona, s katerim se je dolgo razgoyarjal. Veličastna manifesfacifa ljudske volje v Miljah MILJSKO LJUDSTVO HOČE SODELOVATI V JAVNI UPRAVI Tipičen primer Trumanove demokracije: deset procentov hoče zapovedovati devetdesetim procentom prebivalstva Najbolj tipičen 1» v nebo vpijoč j ko 2500 ljudi — pred miljsko cerk- j Ze po prvi vojni so se pojavili primer anglo-ameriške Attlee-Tru-' vi jo, kajti doslej so to njihovi pred- znaki padanja v trgovini z lesom- mamove demokracije na slepem tiru tržaške linije Marshallovega plana svečarno prav gotovo v miljskem okraju: devetdeset odstotkov prt-bvvalstrra tega okraja so pristaši Slovansko-italijamske antifašistične unije, t. j. samo deset odstotkov manj kot vsi. Po logiki omenjene demokracije je seveda občinski svet v Miljah sestavljen iz te deset procentne manjšine, kajti kakor •vemo je njeno bistvo prav to, da manjšina vlada nad večino. Zaradi tega so Miljčani za tisto demokracijo, kjer večina vlada nad manjšino in hočejo, da bi bil njihov občinski svet sestavljen iz devetdeset procentne vbčine prebiiralstva, • * • Da bi to jasno in glasno povedali so se včeraj popoldne Zbrali — pre- KONFERENCA O NEMČIJI V PRAGI Zapadne držav® poživljajo nemški imperializem na svojih področjih Govori Masaryka, Modzelewskega in Simiča - Konferenca se bo zaključila danes in zvečer bodo izdali zaključno poročilo PRAGA, 17, — Jugoslovanska *n poljska delegacija sta danes prispeli v Prago. Sprejela sta ju zunanji m nister Masajk in namestnik Kiementis. Ob 10.15 so bili pr v. razgovori in nato je delegaciji sprejel predsednik ustavodajne skupščine Jožef David ter ministrski predsednik Gobtwald. MASARYK: Ob otvoritvi konference je češkoslovaški zunanji minister Masaryk izjavil: Nismo zgubili upanja, da bo prišlo do sporazuma med štirimi velesilami glede Nemčije. Nato je pripomnil: Ce bomo mirno gledali na ta kar se dogaja v Nemčiji, dobro vemo ;z tisočletnih izkustev, da bodo Nemci videli v tem šibkost in jim bo to spodbuda* za nov napad proti nam. Nt verjamem, da predstavlja danes Nemčija nevarnost za vojno, vendar pa predstavlja še vedno vojni potenc'ai, in je naša dolžnost odstraniti to nevarnost. Masaryk je nato izjavil, da bodo tej konferenci sledile druge med tremi zavezniškimi državam* in da bodo na tej konferenci razprav'jali tudi druga vprašanja razen nemških. MODZELEWSKI: Poljski zunanji minister Modze-lewski je dejal, da n; mogoče prit: do trajnega miru z enostransko rešitvijo nemškega vprašanja, ker to vprašanje zadeva predvsem sosedne države in tiste, ki so najbolj prispevale za poraz hitlerjevske Nemčije! Pozabiti na to dejstvo bi pomenijo oddaljiti se od možnosti do končne ureditye položaja v Evropi in uničiti delo, napravljeno s skupnimi napori. Prepričan senn, da bodo naši razgovori za svetovno demokratično javnost hrabritev za vse sile. ki hočejo utrditi splošno varnost na podlagi načela o nedeljivosti miru, k: je eden od temeljev Združenih narodov. SIMIČ: Jugoslovanski zunanji minister Simič je najprej poudaril, da je bila CSR prva žrtev nemškega napada, ker nemški imperializem n: naletel na ovire s strani zapadnih držav; nasprotno je bil deležen njihove podpore zaradi žalostne mo-nakovske politike Chamberlaina, k; je obstojala v tem, da vse dovoli nemškemu napadalcu. Ni mogoče zakrit; dejstva, da zapadne države nadaljujejo v njihovih odnosih z Nemčijo z, isto uničevalno politiko, k. obstoja v tem. da poživljajo nemški imperializem na zapadnih področjih. Ta podpora nemške napadalnosti vzbuja v nas veliko zaskrbljenost in predstavlja nevarnost za naše države. Omenil je nato, da zapadne države ne spoštujejo potsdamskih sklepov glede demacifikacije in demokratizacije Nemčije, kakor tudi ne obveznosti glede reparacij. Nasprotno ojačujejo nemški vojni potencial na zapadnih področjih ter preganjajo demokratične in napredne elemente. Politika razkosanja Nevn-čie in ustvarjanja zapadne nemške države jasno kaže, da je Nemčija zi naše države stalna nevarnost. Ravno tako predstavlja tudi nevarnost za evropski in svetovni mir. Poudaril je nato, da pomeni enaka pol.tika zapadnih držav v Avstriji podporo ideji za «anšlus», in nadaljeval: Slovanski narodi so bili v prvih vrstah v borbi prot; faši-stičemu napadu. Prispevali so v tej borbi z neizmernimi žrtvami in se danes zavedajo, da morajo z lastnimi sredstvi braniti svojo neodvisnost in svobodo tudi v interesu vseh miroljubnih narodov. Z medsebojnim odkritim sodelovanjem in s podporo Sovjetske zveze, združeni in močni kot nikoli v zgodovini bodo naši narodi napravili vse, da preprečijo nove nesreče in da zajamčijo miren ter srečen razvoj svojih držav. To je namen naše konference. Konferenca se bo zaključila jutri zjutraj. Popoldne bo zunanja ministra Jugoslavije in Poljske sprejel predsednik Beneš. Okrog 18. ure pa bodo objav-li zaključno poročilo o konferenci. Enotna delavska stranka v Romuniji BUKAREŠTA, 17. — Proti koncu tega tedna bo ustanovna skupščina stranke remunskih delavcev. Osnutek statuta, ki so ga včeraj objavili, omenja novo stranko kot edino stranko romunskega delavskega razreda. Ylani socialistične in komunistične stranke bodo postali člani nove delavske stranke. Jugoslovani se vračajo iz Avstralije BEOGRAD, 17. — S parnikom ((Partizanka« se je iz Avstralije vrnilo 120 jugoslovanskih izseljencev s svojimi družinami. Ker so jim avstralske oblasti dovolile, da vzamejo s sebo samo 500 šterfin-gov od svojih prihrankov, so izseljenci kupili stroje in avtomobile, ki so jih z istim parnikom vzeli s seboj. Kljub protijugoslovanski kampanji se je na tisoče Jugoslovanov vpisalo za povratek v domovino, kr ir. or bodo prispeli letos. Tudi parnik «Radnik» je v Novi Ze-landi vkrcal 200 izseljencev, ki se vračajo v domovino. Sokolovski za popravilo katedrale v Naumbuiou BERLIN, 17. — Poveljnik na sovjetskem področju Nemčije maršal Sokolovski je ponuliu 10 tisoč mark za popravilo katedrale v Naium-burgu, ki je bila poškodovana zaradi bombardiranja. etavniki zastonj zahtevali od merodajnih okupacijskih organov. Okupacijski oficir jim je namreč vedno odgovarjal, češ, le sedanja občinska uprava uživa vse njegovo zaupanje. Zbrani množici so govorili tovariši Pobega, Gašperini (v italijanščini) in Viola (v slovenščini). Povedali so, da občinski svet in uprava nista do sedaj mogla — kakor je tudi logično — zadovoljiti najnujnejšim zahtevam miljskega prebivalstva: ^Popravljene* ceste so v slabšem stanju kot prej, popravilo poslopij in novogradnje se ne vrše, nujno potrebne šole ne gradijo, piav tako tudi ne vodovod, električne napeljave v nekatere vasi, javno kopališče itd Prav posebno pa je ogorčeno slovensko prebivalstvo miljskega okraja, kj tri leta po zmagi nad fašističnim! razbojniki in divjaki ne more govoriti v uradih občinske uprave v svojem materinskem jeziku, ker ga n’hče od cele te uprave ne razume. Navzoča množica je viharno pritrjevala govornikom in odločno zahtevala, da se predstavnik; SIAU končno sprejmejo v občinsko upravo in občinski svet. • Zborovanje je bilo najboljši dokaz okupacijskemu guvernerju, ki je vedno trdil, da proti občinski upravi protestira le petnajst procentov miljskega prebivalstva. Upamo, da se je včeraj prepričal o nasprotnem, kar mu bodo lahko povedali tudi številni policaji, ki jih je poslal najbrž tudi — iz »demokratičnih razlogov*, v precej povečanem številu na manifestacijo. Berekvirirati je treba skladišča lesa pri Skednju Veliko skladišče lesa pod Skednjem je zapuščeno. Nekdaj je bil Trst glavna luka za izvoz lesa Jugoslavije, Češkoslovaške in Avstrije v Levant, Palestino in Egipt. Ta važna pristaniška naprava, ki je dajala mnogim delavcem dela in zaslužka, dozdaj še ni obnovljena. Zlasti cesta je v dežju za prevoz skoro neuporabna. Nato se je opomogla, potem pa je prišla druga svetovna vojna, ki je zrušila stare trgovinske zveze in poti. Danes je tudi ta trgovina v krizi. Skladišče je pusto, sledovi bombardiranja so še vidni. Po vojni je bilo nekaj upanja, da bo skladišče zopet oživelo, toda vojne oblasti so skladišče rekvirirale in zgradile barake za vojne ujetnike in vojaški material. Sele na pritisk lesnih trgovcev je vojaška u-prava pred kratkim derekvirirala del skladišča. To pa ne zadostuje niti za sedanje skrčene potrebe. Trgovci, ki bi hoteli razširiti trgovino z lesom z državami iz zaledja, nimajo na razpolago prostora za razkladanje lesa. Povrh tega je po neki odredbi železniške uprave prepovedano trgovcem, ki imajo odkazan prostor, odstopiti ga drugim, ki tega nimajo, čeprtv ga ne rabijo, Take ovire povzročajo zastoj in škodo ne le trgovcem, ampak tudi delavcem, ki zaman čakajo na zaposlitev. Neke tvrdke so morale zavrniti kupčije, ker niso imele prostora za shrambo lesa na skladišču, ali pa so ga morale spraviti na drugem mestu. Posledica tega sO večji stroški in zvišanje cen. Zaradi tega je nujno, da vojaška uprava poskrbi za popravo dovozne ceste in skladišče postavi v nekdanje stanje ter ga izroči popolnoma svojemu namenu, kajti od tega bo Imelo korist vse mesto. Glad In pomanjkanje v Iraku BEIRUT, 17. — Listi pišejo, da poročajo iz Bagdada, da je v Iraku veliko pomanjkanje ST.vil. prebivalstvo, posebno pa še reveži, trpi glada. Kakor poroča Saud Al Ahrar, umira v Kirkuku, kjer imajo sedež največja angleška podjetja za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Iraku, dnevno mnogo oseb od gladu. List «A1 Nahar« poroča, da 'je družba Anglo-Iranian OU Oo.» ponudila sirijski vladi, da bo garantirala njeno valuto, če ji dovolijo, da napelje svoje petrolejske vode po sirijskem ozemlju. strela z jasnega... L?ta 1914 (točno 7. maja) je ideolog, italijanskih tržaških ireden-t stev Ruggero Fauro tako-le zapisat: cBisogna persuadere dnehe gli Slavi, ohe fanno cosa ingiusta a invadere Trieste, e che in omaggio alla giustizia dovrebbero rimanje fra i sassi del Cttrso a ooltivare patate.* Po naše se tej filozofiji pravi takc-le: cPrepričati je treba Slovane, da počnsjo nepravično stvar s tem, da vršijo invazijo v Trst in da bi na čast pravici morali ostati med kamenjem na Krasu in saditi krompir.* Toda Slovani se niso dali prepričati. O tem poroča istega leta v knj‘gi.«L’Italia oltre ccnfine* (Ro-m ».-Milano 1914) novinarski fašistični mozeg Virginio Gayda, ta ko-le: oToda Slovan i napredujejo kar naprej, vsak dan osvajajo v tem italijanskem mestu vsa prosta mesta, kot da Italijanov ni več, kot da italijanstvo nima več ljudskih rezerv, ali pa da se melanholično umika... V mnogih uradih v Trstu so ne govori več drugače kot v neki zelo slabi italijanščini... Po uradih je ostalo še nekaj Italijanov, n‘kaj na sodiščih, predvsem med višjimi uradniki: kakor nekakšna zaostala nacionalna straža... Prej so v Trstu bili Slovenci vratarji, služkinje, prodajalci sadja in mleka, luški delavci... Bili so mirni, frakcionirali so se, zavzemali so Zmaga videmskih delavcev Zaradi odločnega nastopa sindikatov so bili industrije! prisiljeni zopet odpreti 19 predilnic — Navdušenje po vsej Italiji zaradi zmage Ljudske fronte v Pescari (Od našega posebnega dopisnika) I čano prostavila zmago fronte. Fo RIM, 17. — pri predsedniku kon- vseh ostalih mestih Italiji vlada stituante Terracinlju so se danes zbrali voditelji parlamentarnih skupin in ustanovili Narodni odbor sporazuma, ki naj Jamči miren potek volivne kampanje. Poseben odbor, ki mu predseduje poslanec Terracini in v katerem so tudi poslanci Togliatti. Moro in Ruggeri, bo izdal poseben proglas na volivce. Razpravljali so tudi o vprašanju uporabe radia, pri čemer so se predstavniki demokratičnih strank pritožil; zaradi pristranosti, s katero Je radijski poročevalec komentiral izid volitev v Pescari. Volivnl uspeh y tem mestu pomeni zi Ljudsko demokratično fronto veliko zmago, ker je dobila fronta absolutno večino in sicer dd 40 nih sil Je bila Sovjetska zveza leta | mest je dobila 21. Pescaia je sve- veliko navdušenje zrradi te zmage. Tudi videmsko prebivalstvo je proslavilo zimago fronte v Pescar.. Mesto je bilo polno letakov za Ljudsko fronto. Na zborovanje eksekutiva Svetovne zveze demokratične mladine, ki bo imel Jutri svojo prvo sejo, so prišli tudi sovjetski delegati, med njim; jutri svojo prvo sejo, so prišli tudi sovjetski delegati, med njimi Lidija VOjnova in Boris Bur-kov. Zastopanih je 12 držav; Jugoslavijo, zastopata Brana Perovič in Zvonimir Kristl. Posebna komisija poštnih nameščencev se pogaja z De Gašper jem za mezdno povišanje, kakor so ga prla z izjavo, da bodo za primer odkion.tve stopili postni nameščenci v stavko. Furlanski lastniki predilnic, ki so že skoraj pred enim letom ustavili delo v 19 obratih in s tem povzročili brezposelnost nad 6000 delavk, so pepustik zaradi odločnega nastopa sindikatov, ki so poudarili, da delavstvo ne bo odstopilo od svoje borbe in da bo tud; samo u-pravljaio predilnice. Videmski prefekt je sporočil sindikalnim voditeljem, da so se industrijci odlo-č.l-i, da bedo v kratkem pričeli obratovati v vseh predilnicah. V -Rimu vlada zadovoljstvo zaradi stališča Sovjetske zveze v vprašanju bivših dtaljianskih kolonij, ki priznava Italiji pravico do uprave. Von Rundstedta misSijo izpustiti LONDON, 17. — Vojni minister Shihwell je danes v spodnji sbor-oic; izjavil, da so v eku razgovori med vojnim in zunanjim ministrstvom glede možnosti izpustitve na preje.e že ostale podobne katego-1 svobodo Von Runstedta, ki je sedaj rije. Komisija je svojo zahtovo pod-1 zaprt v Angliji. spodnje vrste, niso pognali prava. Potčm so prišle vse večje mase kmetov-delavcev in so naselile mastne okraje ter ostale tukaj kot trdi karhen, katerega tihi spontani vpliv italijanske kulture ni mogel več prežeti. Potem so se pojavili slovanski državni funkcionarji, trgovci, odvetniki, zdravniki^.* To se je godilo kljub temu da so, kakor pravi iredentist Mario Alberti v svoji knjigi «Irredenti-smo senza romanticlsmi* (Trst 1936): »Nemci težko prenašali svoje slovenske kolfge v Trstu... Nemci so, skoro vsi tmeli radi Ital.jane in simpatizirali z njimi in z italijansko stvarjo...* Toda zopet kljub tej italijansko-r.emški ljubezni so Slovenci v Trstu tudi gospodarsko napredovali. Ist; Alberti je pisal o temi leta 1913 tako-le: «Slo\xinsky organizacija gospodarskega osvajanja Trsta je čudovita... Mnoge in močne so slovanske banke v Trstu. Toda to niso edini instrumenti gospodarskega oswijanja najvočje jadranske luke s strani Slovanov. V to svrho so osnovane velike slovanske tmdke, špedicije, špedicije, zavarovalnice, plovne družbe, trgovska in industrijska podjetja itd.* Alberti pravi, da je Trstu potrebna »pomoč cele Italije, da bi se napredovanje slovanskega vala preprečilo.* ’ Da, vse to »mo imeli. In sedaj, čeprav tri leta po esvobeditvi, doseženi s krvavimi žrtvami deset in deset tisočev našega naroda, nam rajnovejši okupatorji in bivši zavezniki niso dovolili niti sledu nadomestka za Jadransko banko, za Tržaško posojilnico in hranilnico, niti za Trgovsko - obrtno zadrugo, niti za Ljudsko hranilnico, niti za r.obeno drugo slovansko banko, ki nam jih je fašizem poropal, a da ne gevorimo o požganih narodnih domovih, o gledališki dvorani itd. Govor je to pot le o bankah. 17. decembra 1947 pa je skupina tržaških Slovencev, pravih pravcatih Tržačanov, bolj tržaških kot sta na primer republikanski akcio-nist Vittorio Furlani in njegov so-ciarstičnl cond.rettore Giuseppe Dulci, kupila zaspalo bančno podjetje S. A. Finanziaria p er f Traf-fioi intemnzionali. Kakor strela z jasnega, je udarilo med ta dva gospoda, naravnost v center «giunte», Lege in med vso ostalo zalego! In zvesti Virginiju Gaydi, Rug-geru Fauru, Mariu Albertiju in vsem fašisfčnih razbojnikom, zahteva ta zalega sedaj preiskavo cdelle autorita giudiziarie*, kajti, ko tržaški Slovenec kupi bančno podjetje, je to zanje «ignobile epe-culazione a danno di Trieste* (nesramna špekulacija v škodo Trsta). tujce ni prostora v Trstu. Ko pa izvedo, da je ali pa, da namerava kakšen prekooceanski trust vzpostaviti v Trstu svojo filijalo in tako z dolarji zamrežiti mesto, tedaj takšen trust seveda ni tujec, takšen trust je Furlani jev republikan-sko-akcionistični in Duleijev »socialistični* najkrvnejši sorodnik, več kot domač n sorodnik, k; mu gredo vse pravice in še več — vse predpravice, kajti on je za njih rešitelj, njihova rešilna bilka. Le tržaški Slovenci ne bi smeli na. banke niti v sanjah pomsliti, posebno, ko jih je ranjki duče tako dobro ustrojil, misleč, da jim je na take stvari za vedno izbil iz glave vsako misel. Tržaški Slovenci bi moral! biti po Mazzinijevi doktrini Dulci po doktrini cepljeni s tretjo silo Furlanija in Dulcija in vseh zapoznelih mežnarjev izpod Sv. Justa: le vratarji, le'služkinje, prodajalci sadja, mlekarji, fakini, težaki v ferjari, mestni pometači In seveda ne bi smeli poznati pra* va, kakor odmeva v njihovih tretjih ušes h glas Gayde in vseh ostalih fašističnih vzorov. Toda Slovenci poznamo tukajšnje pravo že najmanj 1300 let, prav posibno pa od tedaj, ko je bilo 1848 ustanovljeno «Slavjansko dru-štvo*. Od tedaj gremo vedno le naprej, kljub pet in dvajsetletnem in-termezzu. ko so z nami postopali po receptih tržaških tretjesilnikov tako, da. so mislil1, da nas ni več. Zaradi tega želimo omenjeni skupini tržaških Slovencev in njihovemu podjetju mnogo uspeha, zavedajoč se, da je s tem vržena le kapljica v morje gospodarske opu- Maček je pozival ljudstvo naj se podvrže okupatorju ZAGREB, 17. — Na procesu proti Mickovim sodelavcem je obtoženec dr. JanČ.kovič priznal samo delno krivdo. Izjavil je, da je med vojno vodstvo hrvatske seljačke stranke x Zagrebu dalo navodila, «naj se čaka«. Na vprašanje predsednika je obtoženec izjavil, da je bil povabljen na sodelovanje v narodno osvobodilnem gibanju in dejal, da je prosil za dovoljenje, da bi se pogajal s predstavniki tega gibanja, da pa ni dobil odgovora. Na vprašanje, kaj misli o Mačkovi Izjavi od 10. aprila 1941, je izjavil, da se ima ta smatrati kot poziv ljudstvu, naj se podvrže zavojevalcu. Nacistična organizacija odkrita v ČSR PRAGA, 17. — Policija je v mestu Jatz ob češko-nemški meji odkrila tajno fašistično organizacijo pod imenom «Bund der blauen Blu-mem». Organizacijo, v kateri so bj.ll včlanjeni Neme:, ki so ostali v CSR, so včdili bivši častniki SS, agenti gestapa in člani nacistične stranke. Organizacija je vršila sabotažna dejanja v CSR. BEOGRAD, 17. — Danes je izšla prva številka nove literarne revije ((Literarni list«, kj je glasilo zvezo , - , Jugoslovanskih pisateljev. Revijo £te,lu)eu »*» »“■» normalne možgane pomenilo: Za 1 Dedmao. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. februarja 1948 Beli In modri gardisti mednarodni reakcije, ki so ponižno služili fašizmu in hitlariemu, a so te prav tako pohlevno udinjali zapadnemu imperializmu, so začeli odhajati iz Trsta. Ne samo hlapčiči, M so tar čutili, da jim ozračje v Trstu ne ho dolgo milo, temveč tudi veliki hlapci — Baraga in Jaklič — se odpravljajo na pot preko luže. Gospodu Jakliču, ki J9 v starih časih svetoval študentom, naj gredo za hlapoe, če zaradi pomanjkanja niso mogli nadaljevati študijev, se je sedaj dopolnilo: Sam bo šel za hlapca na argentinske plantaža in tam »lužil svojim fašističnim gospodarjem. «Ce nisi za drugo rabo, pa pojdi gnoj kidat*, je neštetokrat rekel ta visoki gospod širomašnim slovenskim študentom. Nekoč je možakar ovajal ljubljanski polioiji napredne študente, to je gotovo poskušal tudi v Gorici in Trstu., a sedaj ta klečeplazni Jii-tiaveo zavija odi in odhaja — tudi tam bo vohal t svojim občutljivim nosom. In Baraga, vojni zločinec, ki je sfdel na šolskem prestolu pri VU, se je tudt pobral. Nekoč je zapeljeval deklice mariborske gimnazije, frčal iz službe, ovajal med okupacijo, služil domobranski policiji in se repenčil proti €zaveznikom», proslavljal edino rešilna fašistično ideologijo, a se vdinjal zapadnim imperialistom, njihovi policiji In ameriškemu ofiotrfu za šolske zadeve, služil temu i» njegovemu nasledniku pa še komu drugemu, stikal po tOrbioah naših otrok, sadistično preganjal slovenske učitelje in učiteljice. Jih zasliševal ure in ure tn jih skušal zapeljati v protislovja, ko Jih je spraševal o Titu in komunizmu. To •učiteljstvo Je hotelo koristiti ljudstvu in poučevati otroke, a moralo Jei prej poslušati Baragove čenče in zavijanja. Odšli m Baraga, Jaklič in radijski intrigantje, ki so sodelovali pri prepovedih Ivana Cankarja, mladinskih in pionirskih ur. Toda ne samo ti veliki sleparji, tudi ničle so odšle, tista, ki Jih nihče ne bi opazil, če ne bi tako ničevo kričale in se ujedale pri vsaki malenkosti. S takimi ljudmi, fašističnimi sodelavci in prodanoi je napolnila VU naše učilnice in radijsko postajo. Ni ji bilo mar, da Je bil eden vojni zločinea, drugi izdajaleo, tretji okupatorjev pomagač, četrti belogardistični oficir, peti domobranski policist itd. Sedaj pa jih je pognala. Tuji hlapoi so se ustrašili. Cesar Ljudstva, ki jih je sprejelo ob prvem srečanju na enak način kakor ob tslovesu*. Ljudstvo jih ni maralo in Jih Je odklanjalo z vso ogorčenostjo in prezirom, ki jo kaže pošten slovenski človek do izdajalca^ Ti izvrgi slovenskega naroda so č/i na pot v strahu in trepetu. Začuti so klio mogočnih ljudskih množio onstran krašklh gmajn, klio množic, ki se Odpravljajo na dtlo in grade svojo domovino. Prestrašila jih Je ljudska oblast na Vzhodu in ljudska oblast v Italiji, preplašila jih je SIAU, presenetila Jih je ljudska demokracija, ki vstaja povsod po svetu, v Grčiji, na Kitajskem in v Indokini. Pobegniti skušajo pred množicami tja, kjer mislijo, da jih ne bo dosegla kar zen za grehe, ki so Jih delali pred vojno, mvt( vojno in po vojni. Najhujše izdajstva pa je bilo to, kar so počenjali po osvoboditvi. Ko so ostali 8loveno\ začeli delati za obnovo in prvič v zgodovini gradili svojo samostojnost, so jih ti pro-danci ovirali v delu. To je bil njihov največfi zločin. Slovenski človek je velikoduirm in zna odpufia-t!, a tistemu, ki ga moti pri delu, ns bo nikdar odpustil. VU je iiegubila nekaj učiteljev in profesorjev, drugi njim podobni j>a bodo odšli za njimi. Učilnice so včasih prazne, dijaki brezdelno sedijo v klopeh, za katedrom ni ni-kogar. V Trstu pa Je še precej profesorjev in učiteljev, ki čakajo na službo. Odklonili so njihove prošnje, čeprav so sami domačini z mi praiHoami in dolžnostmi do svojega naroda. Radovedni smo, kaj bo storila britansko - ameriška okupacijska obl'st, M dirigira šolstvo na tem ozemlju in ki trdi, da ji Je iola zelo pri srcu. Brez slovesa TRŽAŠKI DNEVNIK i M A/VmI a J u // - —_____ Delovno ljudstvo napoveduje ostro borbo za zaporo odpustov Delegacija Izvršilnega odbora ES pri šefu urada za delo g. polkovniku Lane «F'.nanoni razlogi* — so postali po izdanju odredbe 109 s strani okupac.Jskh oblasti — nekako legalno opravičilo za odpuščanje de* lovnih moči. isto, kar namerava tvrdka Beltrame (o čemer smo že mi poročali), nameravajo pri tvrd-k. Lepore, pri tvrdki SARROM in drugod. Predvčerajšnjim so pri tvrdki Alabarda odpustili 5 oseb, med njimi 3 člane tvorniškega odbora. O odpustu 40 delovnih moči v tržaški konopujarni še vtdno m izrečena zadnja beseda. Na resolucijo, katero £0 predvčerajšnjim oddali na uradu za delo, še niso sprejeli nobenega odgovora niti v pozitivnem niti v negativnem smislu. Tako Je postalo torej popolnoma jasno, da z odredbo 109 groze — na osnovi nekakšne legalne špekulacije odpusti delavcem v vseh tovarnah in drugih obratih. Toda delavci tržaške konopljar-ne so z demonstrativno stavko '■%-pričali, da se zavedajo odgovornosti pred katero jih postavljajo, pred vsemi drugimi kategorijami, posledice odredbe 109. Dokazali so, da kakor se nifo plašili stavkati, ko je Trst teroriziral Graz oli, tako danes pogumno in odločno začenjajo kot prvi odprto borbo proti brezvestnim odpuščanjem, za resnično zaporo odpustov. Delavcem v konopljarn: stoji ob stran; vse tržaško delovno ljudstvo, ki je včeraj preko delegacije izvršilnega odbora ES, katera se je napotila k po-kovnku Lane, podprlo borbo delavcev v konopljarn in izpovedali energično voljo za dosego resnične zapore odpustov, kar pomeni edino uspešno pot za usta-ltev sistematičnega zmanjševanja obratovanja tržaške industrije. Polkovnik Lane Je obljubil, da bodo stvar vzeli v pretres in na njo odgovorili. Do včeraj zvečer delegacija izvršilnega odbora v kateri sta bila mea drugim; tov. Vojmir in De Santis ni prejela nobenega odgovora. Na vsak način je kljub temu situacija dovolj jasna. Tržaško delovno ljudstvo ne bo dopustilo uničenja svoje industrije niti po samovoljnem gospodarju niti na osnovi raznih odredb t pa 109. Do kam vodijo korenin« onih, ki vsiljujejo to borbo, je jasno. Delavci so zato pripravljeni na odločne nastope. Ako danes to potrjujejo z resolucijam; solidarnosti, katere pošiljar jo delavcem v konopljamo, je gotovo, da bodo jutri — kakor sam! v resolucijah pravijo — pripravljeni tudi oni nastopiti v odprti borbi, z vsemi svojimi silami. Javna produkcija šole Glasbene matice V petek 13. februarja je bila v dvorani kulturnega krotka tiskarjev prva javna produkcija učencev glasbene iole «Glasbene matice» v Trstu. To je bil njen prvi javni nastop in je z njim pokazala tudi iirli javnosti uspehe svojega dosedanjega delovanja. Številno občinstvo je s svojo udeležbo dokazalo, da se zanima za delo in razvoj nase glasbene Sole in je to tudi s priznanjem izrazilo. Nastopilo je vsega skupaj 11 u-čencev in godalni kvartet iz oddelka za komorno glasbo. V večini so bili učenci klavirskega oddelka in samo 2 iz oddelka za violino. MnOgi so pokazali ie lepe uspehe in, se bodo ie tako nadaljevali, bodo kmalu dosegli lepo umetniško stopnjo. Nastopili so Milkovič Danila, Sironič Radko, Tavčer Danila, Vuga Marta, Novak Mara, Ma-kor Mirko, Svagelj Stanko, Ukmar Stanka, Stanič Anica, Švara Boris ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Čeprav ovirajo naše kulturno delo bomo vseeno prišli do cilja PREDVČERAJŠNJIM JE PRIPLULA V TRST IZ ODESE RUSKA LADJA «ELBRUS» (12 TISOČ TON). LADJO BODO VRNILI AMERIKANSKIM OBLASTEM, KER JE BILA NAMREČ V CASU VOJNE POSOJENA SOVJETSKI ZVEZI, PO AMERIŠKEM ZAKONU O «NA JEMIH IN POSOJILIH*. DANES ALI JUTRI SE BO VRŠILA SLOVESNA PREDAJA Z ZAMENO POSADKE IN ZASTAV. NA GORNJI SLIKI VIDIMO LADJINO KRMO. mm***** POGLED NA LADIJSKI DIMNIK. KJER NOSIJO SOVJETSKE LADJE DELAVSKI SIMBOL. ČLANI NAŠEGA UREDNIŠTVA SO SE VČERAJ DALJ C ASA RAZGOVARJ ALI Z KAPITANOM «ELBRUSA», KI GA VIDIMO NA ZGORNJI SLIKI. RAZGOVOR Z NJIM IN OSTALIMI ČLANI MOŠTVA BOMO VSLED POMANJKANJA PROSTORA OBJAVILI V ENI IZMED PRIHODNJIH ŠTEVILK. V nedeljo dopoldne Je Imel «Cen-ter italijanskih kulturnih krožkov* v Kinu ob morju svoj četrti kongres, ki ga je otvoril prof. Oskar Ferlan in pozdravil delegate in goste. V imenu SHPZ J« pozdravil kongres tov. Hreščak, ki ie na kratko orisal položaj slovensko-hrvatske kulture po padcu fašizma. Sedaj so se slovanska in Italijanska kultura povrnile k svojim virom in dajeta svoj delež pri medsebojnem spoznavanju obeh narodov, Ta nova podlaga bo tudi pripomogla k uspehu demokratične ijudske fronte na našem ozemlju. Po pozdravu gosp. Borghese za indipendentiste in zastopnika dijar kov Je prof. Ferlan poda: poročilo o delovanju centra v preteklem letu. V tem letu so se morali kulturni krožki ravno tako ali morda še celo bolj boriti kakor v letu 1948. Za ta položaj so odgovorni šovinistični krogi m okupacijska oblast. V preteklem letu je neofašizem napravil 8 atentatov proti krožkom, od teh S proti kulturnnemu krožku Perossa, kjer Je bilo preko 40 članov ranjenih. Po drugi strani pa oblasti Javno podpirajo ENAL, posebno pri dodeljevanju dvoran in gledališč. Upravno poročilo Je podal tov. Lussi in takoj za njim Je povzel besedo tov. Pazzanin, ki je podčrtal položaj kulturnega življenja v coni B. V istrskem okrožju deluje 16 Nova občinska restavracija V prostorih bivše menze Acegat pod gledarščem Rosaetti so včeraj ob 18 otvorili posebno občinsko restavracijo, ki naj bi nudila delavcem in uradnikom kosilo in večerjo po nizki ceni. Za posamezen obrok je Juha ali testenne, meso ali pečenka s prikuho in kruh ter stane 150 lir. Vino bodo točili po 140 lir. Po želji s« lahko dobi dodatek proti doplačilu. Otvoritvi je prisostvoval polk. Gardner, ki Je imel kratek nagovor. Zahvalil se mu je predsednik občine odv. Mianl. Poleg njiju so bili prisotni še kap. Monici, dr. Pa-lutan, več svetnikov in občinskih predsavnikov Vodstvo moglo razdeliti po 500 obrokov dnevno. Zaključna kongresna resolucija slovenskih, hrvatskih in italijanskih mladincev istrskega okrožja Piranski skladatelj Tartini Prvi kongres ZAM istrskega okrožja Je potrdil poročila ln diskusija na poročila. Zvest načelom, ki jih Je obravnaval ustanovni kongres ZAM za tržaško okrožje in dosleden načelom, ln delu SFDM odobrava zvezo vseh slovenskih, hrvatskih in italijanskih mladincev istrskega okrožja v organizaciji ZAM za okrepitev ljudske oblasti. Zeli doti neposredno vso pom«6 tržaiki mladini zato obsoja politiko ln delo vojaške okupacijske anglo-amerlške oblasti v Trstu ter na oeemlju, ki ga ona upravlja, ker Jo smatra za protiljudsko politiko, ki Je samo v ikodo mladinskim množicam ter njihovemu stremljenju za boljšo bodočnost; poziva vse Istrske mladince Tržaškega o-zemlja, na) sodelujejo pri delih, k! jih je ZAM razpisala v tem okrožju za ekonomski, kulturni ln šport ni dvig. Zato se obvezuje, da bo uresničila sledeče nalrg«; a) V tem letu bo mobiliziranih v mladinske delovne br gade 600 mladincev in mladink z namenom, da se okrepi naše gospodarstvo in utrdijo prijateljske vezi z mladino vsega sveta. b) Vod!la bo borbo proti »peku-laciji in sabotiranju gospodarstva n politike, ki sta v škodo našega ljudstva. c) Podpirala bo z vso Iniciativo raavoj našega kmetijstva in našo Industrijo. d) V vsaki naši vasi, tudi v najmanjši, bo ustanavljala večerne tečaje, študijske krožke, knjižnice, Igralske skupine in pevske zbore ter na vsakem koraku uresničevala potrebe kulturnega razvoja. e) Pod/pirala bo razvoj množičnega športa ter ustanovitev športnega tiruitva v vsaki naši vasi, posvečujoč pri tem posebno pažnjo teiovadbl, negometu ln odbojki. /) Za dober Izid kongresa delov-mladlne bo ustanavljala v vsej^ okrajih in tovr.rnah pripravljalne odbore z namenom,'da se mobilizirajo vsi mladi delavci, ki so zaposleni v produkciji. h) Za pravilno rešitev vprašanja miadink bo okre>plla v vseh odborih referat za mladinke ter pospeševala ustanovitev tečajev, ki bodo dali vsaki mladinki možnest razvoja ln zboljšanja življenjskih pogojev. i) Najboljše mladnske kadre pa bo dal na razpolago Zvezi pionirjev, da se ta čimbolj okrepi; kongres vabi svet in okrožni odbor, da bo zastavil bodoče akcije tako, da se bodo urcsnič’11 zaključki današnjega kongresa tekom tega leta. Naprej za utrditev ljudske oblasti, ki je porok naše neodvisnosti in naše boljše bodočnosti! Živela SFDM! Zlv»lo svetovno mladinsko demokratično gibanje! Živela ZAM! Ižola 15. februarja 1948. Pismo ZPP Istrskega okrožja tov. Brunu D’ fsteju Okrožni in rajonski odbori ZPP istrskega okrožja, zbrani na svojem prvem aktivu dne 13. februarja v Kcpru, da se pogovorijo o vprašanjih organizacije ln o pros.avi 30. obletnice ustanovitve Rdeče armade, so skienli, da te kot v odgovor na sramotno obsodbo ob stran, vojaške okupacijske oblasti izvolijo za člana okrožnega odbora ZPP. »Prepričan; smo, da tvoj bojevniški duh za svobodo la pravico ne bo klonil vsled nezakonite obsodbe Obijubijamo tl, da bomo nadaljevali z borbo proti vsem sovražnikom miru, proti notranji ln zunanji reakciji z isto odločnostjo kot smo se borl-i proti nacifašlzmu. Zelmo, da bi se Staiprej vrnil med nas in znova zavzel svoje mesto ter dal vse svoje možnosti na razpolago v borbi demokracije in antifašizma proti vsem sovražnikom Na pobudo Italijanskega kulturnega oentra za Istro se je v teh dneh sestal odbor za komemoracijo slavnega piranskega skladatelja Tartinija. Program bo trajal ves teden, začenši z 28. t. m. z dnem smrti velikega italijanske ga skladatelja. Ob tej priliki bodo rdani koncerti v Piranu, Ižoli in Kopru, kjer se bodo predvajala glasbena dela Tartinija in drugih, ki so živeli v tisti dobi. Povabljeni je bil tudi orkester «Bolognese» iz Benetk, ki je vabilo sprejel in čaka samo na dovoljenje vojaških oblasti obeh con. Literarni večer Italijanske socialne poezije v Kopru V Četrtek zvečer so nekateri člani italijanskega dramatskega društva Iz Trsta gostovali v dvorani «Loggle» e nekaterimi poezijami socialnega značaja italijanskih pesmi. Na programu so bila dela Ade Negrt, Jožefa Martinuccija, Lovrenca Sterchettija in Marija Rapisar-dija. Recitirali so Vinnovitz, Neri-na Poggi, Oino Bonini in Glauco Peruszi. Nekateri dobro podani motivi so zelo navdušili občinstvo. Najvesje navdušenje pa je vzbudil uPotar v rudniku» Ade Negrijevc, ki ga Je tov. Raul Visnovitz zares t občutjem recitiral. Prav tako so navdušili poslušalce tudi ostali člani dramskega društva, ki so recitirali dela drugih pesnikov. Odbojkarji, pozor! Vabimo vse odbojkarje, da »e ti-deleže treninga, k, b") danes ob 19.30 na igrišču S. K. Tomažiča zaradi iabice reprezentance. Pevski zbor „lvan Cankar" v Kopru Pretekli teden Je gostoval moški pevski zbor šentjakobskega prosvetnega društva tlvan Cankar» p ti slovenskem prosvetnem društvu *Oton Zupančič» v Kopru. Ob nabito polni dvorani, po kratkem pozdravu predstavnikov dveh društev, je zbor začel Izvajati svoj sporedi Tako) po prvih točkah se je po-tlušaleo zavedal, da to ni zbor, ki bi sq zgradil v kratki dobi. Pevci iti pevovodja so pokazali, da so disciplinirani, da so gotovi drug drugega. Vsak izvaja pesmi z vsemi svojimi zmožnostmi, s pravilno izgovorjavo in predvsem z veliko čuvstvtnostjo, le-ta najbolj diči ta zbor. Brezhiben in vokalno bogat je v nižjih tonih, dober v srednjih, le v višjih tonih Je malo pomanjkljiv. Sioer je tudi pri tenorjih dobrih moči, ki bodo gotovo popravile sčasoma svoj tfortissimo» v villjih notah in prehode iz tega v tpiano* in nasprotno. Te hibe se pa često pojavljajo posebno v pevskih zborih u mestu in prava krivda teh Je najbrže naša mestna mladina, ki se Še ne zaveda dovolj svoje dolžnosti, da bi sodelovala s svojim svežim glasom tam, kjer narod najlepše izraža svojo dušo. Vsako Izvedeno točko Je občinstvo nagradilo z obilnimi aplavzi. Posibno je ugajala Simon ttijvva *Plovi pJovi», katero je zbor podal t melodičnim glasom drugega tenorja. Očitno je, da se zbor ne naslanja samo na take efekte, pač pa se trudi s težkimi umetnimi skladbami kot je Greblingov *Vetrič», Ravntkova *Kam si šla» in druge Čeravno mu povprečen poslušalce ne da zadoščenja, kot bi sl ga zaslužil ob Izvajanju teh pesmi, je jasno, da *i je zbor nadel tudi (o nalogo, da gradi našega ljubitelja pesmi tud i v smislu naprtdka. Koncert je pokazal, da ima zbor zelo bogat repertoar, katerega »e da naštudirati samo z velikim trudom In požrtvovalnostjo. Skupina teh naših vztrajnih sinov naj M bil zgled mnogim našim kulturnim de-lavo&m, da se člmprej odpravi tragedija, ki jo je tujeo izvršil na našem telesu. italijanskih kulturnih krožkov z okrog 2000 člani. Ljudska oblast Jim omogoča stalen najpredek in dober razvoj. Okrožni ljudski odbor Je s podporo pripomogel, da bodo že v nekaj dneh odprli gledališče v Kopru, ki je bilo popolnoma prenovljeno in bo iahko nadaljevalo s svojim delom. V zadnjem času so Y istrskem okrožju v borbi proti nepismenosti dosegli lepe uspehe in celo 60-letne žene so se naučile brati in pisati. Ustanovljene so bile 3 šole za vajence, ki jih obskuje več sto mladeničev. Po večjih krajih so bila organizirana predavanja po zgledu ljudskih univerz, katerih se je udeleževalo pa 30 do 40 oseb. V 16 krožkih deluje 10 dramskih skupin, med katerimi so najbolje one iz P.rana in Ižole. V teh krožkih deluje tudi 10 knjižnic, ki Imajo okrog 6000 knjig. Tov. Pazzan'n je ob zaključku poudaril, da bodo uspehi na kulturnem polju v tem letu y Istri še večji, ker jih podpirata ljudska oblast in VUJA. Ob zaključku je b'i izvoljen nov odbor, v katerem je prof. Ferlan ostal predsednik. Kongres je bil zaključen ob 13.15. in Suman Liljana. Načelno bi bilo treba polagati ven painje na inter-pretacijsko stran skladb in na uporabo pedala. V učencu je treba kmalu vzbuditi občutek za pravilno in utemeljeno prednaSanje skladb, posebno Se, če so programskega značaja in dostopne njegovi duševni stopnji. Na ta način bomo v učencu vzbudili Se večje zanimanje za glasbo. Posebno painjo je treba posvetiti uporabi pedala, da ga ne bodo prepogosto uporabljali, ker s tem skladba izgubi mnogo na jasnosti, tehnični točnosti in plastičnosti podajanja. Želeli bi tudi več spremembe v iibiri skladb za Javni nastop. Učenci srednje stopnje bi lahko igrali kako klasično sonato, da bi začeli paziti tudi na formo in gradnjo skladbe, imamo pa tudi ie dovolj slovenske glasbene literature, ki je primerna za javne glasbene nastope. Lep uspeh je pa dosegel godalni kvartet, ki je izvajal skladbe J. Haydna in P. I. Čajkovskega. Posebno Andante cantabile iz godalnega kvarteta v D-duru je izvajal ie z dovoljno umetniškim Občutkom in toplino, dočim bi bilo potrebno pri Hapdnu več lahkotnosti. Ta naSa prva instrumentalna skupina bi morala nastopati tudi na drugih prireditvah, ker bi na ta način mnogo pripomoglo k zanimanju in razširjanju instrumentalne glasbe. Ves večer je dosegel velik uspeh in telimo, da bi nam glasbena šola uGlasbene matice» v Trstu zopet kmalu nudila tak večer. Nov natelnik pravnega oddelka VII Polk. Munneche, ki je bil načelnik pravnega oddelka VU v Trstu, se je včeraj, po dveh letih službovanja n?, tem mestu poslovil v sodni palači od sodnikov in odvetnikov. Po Štirih letih bivanja v Italiji in nato v Trstu se vrača v Ameriko. Omenjeni so mu ob tej priliki poklonili običajen posnetek zvona Sv. Justa. Odhajajoč; polkovnik je predstavil svojega naslednika polk. Johna Chapmana, ki je že več mesecev pri vojaški upravi na tem ozemlju. Med drugi«! govorniki je pozdravil starega in novega načelnika tudi odv. Tončič v imenu slovenskih odvetnikov v Trstu. KOLEDAR Spominski dnevi lS6i se je rodil GaKleo Galilei, eden največjih prirodoslovcev vseh vseh časov. Umrl je 8. 1. I64Z. PRESKUSA Konzervirano meso za bolnike. Danes bodo v mestu začeli deliti za bolnike po 2 škatli konserviranega mesa «Horse m*at» na odrezke z datumom od 1. do 10. t, m, medtem ko bodo v podeželju začeli de liti po 3 škatle konserviranega mesa «Horse meat» na odrezke z datumom od 1. do 10. t. m. Konec razdeljevanja 28. t. m Cena v mestu 70 lir, v podeželju 71 lir za škatlo. Oddaja vpisnih odrezkov. Do jutri morajo vsi trgovci oddat: občinskemu prehranjevalnemu uradu vpisne odrezke za štirimesečje marc-junji. Poleg tega morajo predložiti seznam strank. Urad bo deloval zato od 8 do 19 nepretrgoma. Testenine za vojaška in civilne menze. Vsi poslovadje imenovanih menz morajo danes dvgnlti pri občinskem prehranjevalnem uradu na1 k® Bila za testenine za drugo polovico meseca. EfcOTNI SINDIKATI Pred tatovi nisi varen niti v Verdiju Preteklo nedeljo Je peljal 37-letni Jožef Berti iz ul. S. Franoesco 3 svojo ženo v gledališče Verdi, kjer sta imela svojo ložo. Zena j« ob tej priliki vzela s seboj svoj dragoceni kožuh iz krzna ruskih mačk, katerega je pred kratkim plačal njen mož 80.000 lir. V gledališču ga je med predstavo odložila na ntki stol v bližini svojega sedeža. Neznani tat pa je izraVl kratek čas njene ln moževe nepazljivosti in posrečilo se mu Je neopazno odnesti drago-oeni kožuh. Tako »e je morala Berti jeva žena zvečer vračati brez kožuha domov in je povrhu gotovo dobila še krepak nahod. kg tobaka, 415 kg tobačnega listja, 6137 litrov bencina in 10.000 kg raznih živil ter 81 angleških in ameriški gumi, katere so bile ukrade-re ali namenjene na črnoborzijanski trg. Zaman ie čakala, da bi fila v kino V nedeljo okrog 21 je tudi 42-letna Valerija De Biaggio čakala pred blagajno kina «Viale», da prišla na vrsto. Ko je po dqlgem čfkanju prišla do blagajniškega ekenca, pa je z žalostjo ugotovila, da ji je med čakanjem nek nezna-nenc Izmuznil iz rok usnjato Ustnico, v kateri je Imela 1500 lir In osebne dokumente. Tako se Je morala Valerija po dolgem čakanju vrniti domov brez denarja in ne da bi videla filmsko predstavo. Prometna kampanja se nadaljuje Ze od sobote dalje vrši prometni odsek C. P. kampanjo za ureditev cestnega prometa Prejšnji dan so naložili 177 denarnih kazni raznim osebam, ki se niso držale predipisov za cestni promet. Prometni oddelek C. P. so ustanovili novembra 1945. Od prvotnih 16 mož je narastlo njihovo število na 194 'n so v dveh letih napravili t motornimi kolesi okrog 1,270.000 km. Ta policija Je pomagala tudi pri vzdrževanju reda ob 37 Javnih manifestacijah in demonstracijah. Obenem ima ta oddelek nalogo, da nadzoruje in pregleduje v kakšnem stanju ^e nahajajo avtomobili in druga podobna vozila Tržaškega o?emlja, in so pregledali malo manj kot 7000 motornih vozil. V dveh letih so nabrali za preko 16 milijonov lir na plačanih globah zaradi cestnega prometa. Sodelujoč pri borbi proti tihotap-»tvu so zaplenili 280.000 cigaret, 367 MEZDNI SFOR V TISKARNI NAŠEGA LISTA še vedno ni zaključen. Zaradi tega ne more tiskarna tiskati «ISTRSKEGA DNEVNIKA». Zato tudi «TRZASKIn in «GO-RISKI DNEVNIK» nista vsebinsko na tisti višini, kakor je želja uredništva in čitateljev. Strelivo v pedi Včeraj okrog 19.10 je upravn’k hotela «Fiore» v ul. Zonta 4, 34-letni De Marchlo Jožef telefoniral civilni policiji, da Je v peči neke hotelske sobe našel strelivo. Ko je policija prišla pogledat je res naSla na določenem mestu en pas za strojn'co Beretta z 22 naboji nekaj praznih nabojev za samokres in 14 nabojev za puško. Prejšnji dan dopoldne okrog 10 pa je policija našla pri železniškem mostu med Opčinami in Fernetiči 3 topovske krogle kalibra 152. V obeh primerih so poklicali peibiraloe mir, da so odnesli strelivo na bolj primerno mesto. Zveza hišnikov. Dan.es ob 18.30 seja upravnega odbora. Zveza oblačilne in tekstilne stroke. V četrtek 19. t. m. ob 19.30 seja upravnega odibora. Prehrambena, stroka. Danes ob 19 sestanek industrijskih in trgovsk h tovarniških zaupnikov. Jutri ob 19 seja upravnega odbora. Sestanek komisije odgovornih zastopnikov zadrug. Danes ob 19.30 bo sestanek v ul. Imbriani 5 imenovane komisije Bledečih tovarniških odborov in menz: Tovarna strojev, Ladjedelnica Sv. Marka, Tržaški arzenal, Glavna skladišča, Acegat, Aquila, Rafinerija pri Sv. Soboti. Zveza prevoznišlte stroke. V petek 20. t. m. ob 19 sestanek upravnega odbora v ul Zonta 2. R0ZNO Članske izkaznic« PD-T in pla-tUnska razstava. Člani Planinskega društva naj obnove svoje izkaznice v uradnih urah ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19.30 do 20.30 na trgu Ponterosso št. 6-II. Vsakdo naj prinese s seboj sliko. Kdor se hoče aktivno udeležiti planina-ke razstav« naj prinese svoje slike ob gori omenjenem času do 15. marca t. 1. Občni zbor TAK (CAT). V četrtek 19. t. m. ob 19.30 bo v dvorani v ul Conti 11 redni občni zbor. Vabimo vse člane in prijatelje, da se ga udeleže. DAROVI IN PRISPEVKI Zbiralec moških sukenj Vsake vrste ljudi je v Trstu: Eni zbirajo znamke, drugi perzijske preproge, tretji umetniške slike itd. V predsobi gradbenega podjetja Rond'nlnl v ul. Roma 18 so pa lahko včeraj ugotovili, da je nekdo, ki zbira tudi moške površnike. Ko je namreč 30-letni Anton Oondottl okrog 18 pustil za kratek čas svo-jo suknjo v predsobi, je neki neznanec izrabil priliko ',n mu jo odnesel. Condotti ima 25.000 lir škode. Ob istem času ln na istem m e.■rtu te doletela podobna usoda tudi Ac-ouilanle Franca, ki Je pustil v predsobi svoj dežni pla.?č In ko ga je hotel zopet obleči ni bilo o njem n duha ne sluha Njegov plašč Je bil vreden okrog 15.000 lir. U KREPITEV IJUDSKE FRONTE Včeraj ob 20.30 sta bili konferenci OF za III. okraj —Ljud-?ki vrt v društveni dvorani v Vicolo Ospedale Militare in v krožku «Pero»a» za I. okraj. Na konferencah OF so bile sprejete resolucije, v katerih so prisotni izrazili svojo voljo za utrjevanje Osvobodilne fronte in SIAU, da s tem Je bolj okrepe demokratične fronte v sveitu ln ojačijo borbo proti imper allzmu. Izvlečke resolucij bomo zaradi pomanjkanja časa pri stavljenju etojavili v Jutrišnji Številki. Dane« zvečer Ob 20 pa bo v ul. Conti St, 11 konferenca OF za V. okraj. Smučarski vlak v Planico Vsa športna društva, ki se tele udeležiti izleta v Planico, morajo do danes 18. t. m. ob IS izročiti seznam v poti/f izvodih, 6to lir ter po eno sltko vsakega udeleženca na Adria-Ezpress, Vsako društvo se lahko udeleži izleta z največ 40 do 411 smučarjev. Opozarjamo, da se smejo izleta udeležiti samo smučarji. Ob prlHlci jugoslovanskih državnih prvenstev v smučanju bo tudi ZD-TV priredila tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Vsak udeleženec lahko nosi s seboj do 500 dinarjev v bankovcih po 50 dinarjev. Hrana mora biti iz nahrbtnika. Za našega dijaka darujejo pionirji s Kolonkovca 1500 lir. Za obsojene openske partizane darujejo pionirji s Kolonkovca 1000 Ur. Za Bruna D'Esteja darujejo pionirji s Kolonkovca 1000 lir. Za partizanske invalide darujejo pionirji s Kolonkovca 500 lir. Za politične pregmjnnce darujejo: tov. Jakulin 583, pristaniški delavci pri Sv. Andreju 3150, nabrano pri Cebulcu 1267, tovarišice iz Mo-lin a vento 1246, nabrano po fov. Škapinu 2335, nabrano po tovarišici Nedok 1435, nabrano po tovarišici Lonzar 1400, Brandi 300, Bonetti 200, nabrano na kongresu političnih preganjancev 3419, nabral tov. Sau-li 600, Zveza primorskih partizanov 30.000, «11 Davoratore» 80.000, K. K. Kraljič 4000, nabrano po tov. Suhadolniku 2508, pionirji iz Pretenka 200, Delavci Bazovice 1820, tov. Ar-bonič Jure 500 lir, delavol zaposlen! pri pogozdovanju v Trebčah 2740 lir. Za sirote padlih partizanov darujejo: Zveza primorskih partizanov 20.000, tov. Lucijan Rosalija 3000, Zobin Marila 200 l’r. Za politične pripornike daruje IV.a skupina delavcev lz Bazovice 1820 Ur. Za politične pripornike darujejo delavci zaposleni pri popravilu poti 560 lir Za obsojene openske partizan« diiruje skupina tovarišev lz sektorja Piščanci 1643 lir. Za partizanske sirote daruje v počastitev spomina svojega soproga Dragotina Magda Gregorič 500 lir. V počastitev spomina Dragotina Gregoriča darujeta Zdravko in Silvester Pregare 500 lir Za Dijaško matico daruje v počastite spom’na svojega soproga Dragotina Magda Gregorič 500 lir. V počastitev spomina pok. Dragotina Gregoriča darujeta Zdravko In Silvester Gregorič 500 lir. Za prosvetno društvo o 100 lir Grgič Jakob, Grgič Stanko, Grgič Josip, Kralj Ludvik, Kalc Karlo; po 50 l'r Perčar Franc, Grgič Ivan, Gr#č Karlo, vsi iz IV. skupine pogozdovalnega odseka v Padričah. Tečaj za urvo pomoč Rdečejja križa za Tržaško ozemlje RK za Tržaško ozemlje bo or-ganiziral tečaj za prvo pomoč, ki bo v večernih urah in bo trajal mesec dni. Tečaja se lahko udeležijo vsi nad 18 let stari. Teoretična predavanja in praktični pok bodo imeli zdravniki RK. Vpisovanja in vsa pojasnila prejmete pri rajonskih odborih RK in v uradu RK v ul. Carduc-ei St. 4. Sredo 18. februarja Dragioslava, Rado Sonce vzhaja ob 7.01, zahaja ob 17.33. Dolžina dneva 10.32. Luna vzhaja ob 10.39, zahaja ob 1.28, Jutri 19. februarja Konrad, Rajko rriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininii§ | SLOVENSKI) ji AIMUDNO GLEDALIŠČE I i ZA TRŽAŠKO OZEMLJE I Četrtek 19. februarja ob 20: *Ana Christie». Gostovanje v Rocolu. Nedelja ie. februarja ob I5; in to: *Ana Christie». Gostovanje v Nabrežini. Predstava ob 15 Je namenjena obiskovalcem iz okolice Nabrežine. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo *S. Škampi 1-* vabi vse svoje člane In pnj®’ ttlje na zanimivo predavanje t°V Bidovca, ki bo Jutri 19. t. m. 00 20.30 v društvenih prostorih. IZLETI Smučarski Izlet PD-T v Pleninsko društvo priredi v nedelj® 22. februarja smučarski izlet v nico. Odhod ob tretji uri zjutraj kolodvora pri sv. Andreju. Ppvr7' tek iz Planice ob 18. uri. KosU®? nahrbtnika Vpisovanje ln intforffl®-cije v trgovini Višin (Višnjevec) u{' Roma 15 ln v čevljarni Pirec Settefontane 3 do srede 18. t ^ do 12. ure. Konferenca OF Danes ob 20 bo konferenca $ za V. okraj v ul. Conti H Odprava omejitve električni toka Z ukazom VU št. 21 so odpc‘aT^ ne s takojšnjo veljavnostjo vse * mejitve v potrošnji električnega t*" ka na Tržaškem oeemlju. Radijski sporedi 1RST H (m 203,6, Kc 14^> v sredo 18. februarja 11.30. Salonski orkester. 1^, Novi svet. 12.10. Reproducira”" glasba. 12.45. Napoved časa to K ročila. 13.00. Glasba po željah. 1S;T Znani solisti 14.00. Pestra 14.15. Pregled tiska. 17.30. GlasW"“ fantazija. 18.00. Skladbe angles*ca_ skladateljev. 18.30. Svetovna knil ževnost. 18.45. Vaški kvintet. 19’°[' Radijska povest. 19.15. Glasba >? filmov in operet. 19.45. Napo^ časa in poročila. 20.00. Pevski cert baritonista Dušana Pertot”-20.20 Skladbe za klavir. 20.45. zgodovine Tržačanov. 21.00. SluSj: igra. 21.45. Lahka glasba. 22.00. ^ peme uverture. 22.30 Plesna ba. 23.15. Napovedi časa ln poročil-’ 23.30. Citanje Jutrišnjih spored®'1 23.35. Polnočna glasba. 24.00. z ključek. Odg. urednik STANISLAV REN^ Tisk Stabilimento Tip. Tr est'f'( MALI OGLASJ SLOVENCI V ARGENTINI JI Jj Buenos Airesu! Kdor ve za moj«, brata Hlede Izidorja (Izak), Jr Javi na naslov Hlede Hilarij, ™ k ovac 8. Karl ovac, Jug^lav i ja_ SKLADISCE ODDAM. Pojasni ul. Boaco 24. j ZAKONSKO SPALNICO z štlrid«* no omaro prodam po zelo ugodJ-cfni, ul. Giulia 28, pritličje des° VABILO na redni ln Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge ki bo dne 27. FEBRUARJA ob 20 v prostorih MENZE s sledečim DNEVNIM REDOV< 1) Poročilo upravnega odbora-t) Poročilo nadzornega odbor** S) Pregled — odobritev bilan0t za leto 1947. 4) Volitev novega upravni9 odbora. 5) Sprememba pravil. 6) Slučajnosti, C e ob napovedani uri ne b® dostno število zadružnikov, s® )e občni zbor vršil pol ure na Isteim mestu ln z Istim dnev»' redom ter bo sklepčen ob vaaKe Številu članov. UPRAVNI ODHO* BAR - RESTAVRACIJA « tJ R B A N » «ALLA PESCIIERIA» koncerf vsak četrtek, soboto in ncde‘^ Ob 75-letnlcl rojstva naše drag« mame, none ln tašč« FRANČIŠKE ČOK, roj. 8CUKA Jt feValo in želijo zdravja ln še mnogo srečnih let otroci ANGEIiA, MARIO, ANDREJ KA, vnuki PAVEL, MARTA MARIO, MARUA in zeta PAVEL ČEPAR ter MARIO POCKAR- Sv. /uan. Trst 18. t. 1948. UiUOD n. d. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VS® VRSTE POSLOV S TUZI MSTVOM IN INOZEMSTVOM TRST, ul. Cic?rone 8 TELKFON 80-00 - 29-306 - 56-3«