Oredništuo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »»k dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št 113.
naročnina listu:
Celo leto			K
Pol leta		. 6	K
četrt leta .....	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 103.
^Maribor, dne 1. septembra 1909.
Svobodna šola.
Društvo Svobodna šola je imelo na Dunaju ljudsko Šolo, katero pa je naučno Ministrstvo dalo zatvoriti, ker niso hoteli na njej dati poučevati vero-nauka po 'osebah, ki bi bile po oblasti verske družbe, h kateri pripadajo Šolski otroci, izkušane in za poučevanje potrjene. IV nemških svobodomiselnih1 listih jp završalo vsled tega po zakonu popolnoma utemeljenega koraka in hudi napadi se objavljajo dan za dnevom v njih predalih. Napoveduje se zu pet začetek kulturnega boja v 'Avstriji in vse, kar sovraži pozitivno verstvo, se zbira in divja.
Ttidi slovenski liberalci so, vzdignili svoje glave in njih glavno glasilo grmi:
„Ce pride v parlamentu idq vojne zaradi nemške svobodne Šole, ni dvoma, da bodo tudi slovanski svobodomiselni poslanci storili svojo dolžnost. Postopali bodo pač drugače kakor, sebjip(ni nemšjki svobodomiselei, ki se zavzemajo za načela napredka in svobode le takrat, kadar njpn kaže, drugače pa nikoli.“
Zapomniti si je treba te besiede! Ne mislimo sicer, 'da pride v sedanjem parlamentu res do kulturnega boja, ampak bojaželjnost naših liberalcev je _ zanimiva. Sicer je na papirju prva točka njihovega programa absolutna narodnost, toda če se gre za boj proti nemški vladi, kakor je par excellence sedanja Bienerthova, če se 'gre za boj proti vladi iz narodnih motivov, tedaj manjkajo naši liberalni poslanci na svojih pozicijah. Pač pa se nam obeta, da bodo njih poslanci Hribar, Ploj, Roblek, Ježovnik in Še morda Strekelj stali jyi ospredju in da bodo celo bolj odločno nastopali kakor nemški svobodomiselei, ako se bo šlo za boj proti cerkvi in veri za svobodno Šolo. Mogoče da smo že blizu novih volitev in takrat bode ta izjava liberalnega glasila ‘imela še večji pomen.
Ne čudimo pa se niti najmanj navdušenju slovenskih' liberalcev za svobodno šolo. Na shodu radikalnega dijaštva, koje je (pozdravil načelnik Štajerske liberalne stranke dr. Kukovec in kateremu so prisostvovali voditelji našega liberalnega ^učiteljstva, se je sklenila tudi resolucija', v kateri se nahajja stavek, da je treba odpraviti Šole, ki so v rokah cerkvenih organizacij, a ker ge to sedaj ni mogoče, treba ^ustanoviti slovensko, društvo 'za svobodno Šolo.“
Radi se naši liberalci, posebno kadar gredo med ljudstvo, našemijo s krinko radikalnega narodnjaštva in pa blagohotne nepristranosti glede verskega mišljenja,: iTo hinavsko Krinko je treba strgati
s krepko in odločno roko \nagim liberalcem z nepoštenega obraza. Ce hočejo res svobodno Šolo, naj to tudi povedo odkrito pred ljudstvom, ne pa samo na svojih shodih, kjer sio udeleženci skrbno izbrani, in po svojih idnevnijkih. Ce jim» Je sovraštvo do cerkve več nego narodnost, Če rajši gredo v boj proti cerkvi kakor ‘za narodno stvar, naj tega nikakor ne zakrivajo. Mi se veselimo obračuna pred ljudstvom!
Predsednik S. K. Z. pred volilci.
Zadnjo nedeljo se je <pri Sv. Ajntonu jw Slov. goricah vršilo zborovanje Slovenske kmečke zveze, Poročal je predsednik Slovenske kmečke zveze, državni in deželni poslanec Roškar, in pojasnil vzroke obstrukcije, kar se je burno odobravalo. Različni vladni predlogi, če bi se bili sprejeli, bi bili zopet v velikansko škodo našemu kmečkemu slovenskemu ljudstvu.
Na podlagi njegovih izvajanj so se sklenile sledeče resolucije:
1.	Dokler nam vlada ne ugodi, ostanejo poslanci v najstrožji opoziciji, oziroma v obstrukciji.
2.	) Za Šole naj prispeva država polovico potrebščin.
3.	Protestira se proti uvaževanju tujega mes% in živine, proti davku ha domače vino in žganje.
4.	Zahteva se sprememba, lovskega zakona.
5.	Tirjamo za slovensko ozemlje slovenskih uradnikov in slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Gospod Jurančič govori o pomenu kmetijske podružnice, ki se bo ustanovila za župniji Sv. (Anton in Sv. Andraž.
Tudi tukaj na tem shodu se je videlo, kako potrebno je, pojasnjevati ljudstvu naš gospod ar sko-politični položaj, '
Zborovanje kat. nar. dijaštva v Ljubljani.
Slovensko katoliško narodno UijaŠtvo se je zbralo dne 30. avgusta v Ljubljani na velik sestanek, da pregleda svoje ogromne vrste. Že na pozdravni večer je prihitelo nad 300 slovenskih katoliško narodnih dijakov jz vseh ■ krajev, pa tudi mnogoštevilni zastopniki hrvatskoga in Češkega dijaštva ter dijaštva iz Beneške Slovenije. Ni še dolgo, ko se je pričelo katoliško dijaško gibanje in že tako močne in lepo organizirane čete. Same krepke, mlade in delavne mo-
Letnik I.
či, ki bodo svojemu narodu z ljubeznijo stale ob strani v boju za prava in vzvišena katoliška načela.
Pozdravnega večera so se vdeležili tudi zastopniki deželnega odbora, duhovščine, učiteljstva, meščanstva, obrtništva in delavstva. Predsednik „Slovenske /dijaške zveze“ jur, ‘Marko /Natlačen je otvoril z ognjevitim govorom pozdravni večer. Ko je prečita! brzojavni pozdrav, dr, Šušteršiča je zašumel vilikanski aplavz po dvorani. Na pozdravnem večeru so govorili: zastopnik hrvatskoga dijaštva Delar, deželni poslanec Ravnihar, zastopnik poznanjskdh Poljakov, DeželiČ, predsednik hrvatskoga dijaškega društva „pomagoj“, zastopnik dalmatinskih dijakov Brajevič, zastopnik beneških Slovencev Hvalica, in namestnik deželnega glavarja dr. Evgen Lampe. V imenu telovadne organizacije Orla je gpvoril načelnik Z. T. O. brat »Vojteh Jeločnik, ki je izrazil željo, naj akademiki tot mladeniči vedno in povsod delujejo roko v roki z Orli. Vse govornike je občinstvo burno aklamiralo, med raznimi presledki je pa pevsko društvo j,,Ljubljana“ zapelo mične pesmice.
Drugi dan 31. avgusta je bilo zjutraj ob 8. uri sv. maša v stolnici, katero je daroval ob veliki azistenci prevzvišeni g. knezošfcof dr. Anton Bonaventura iJeglič. Po sv. maši se je vršil občni zbor „Slovenske dijaške zveze“ v srebrni dvorani Uniona.. Kot prvi je govoril g, knezoškof, ter po dolgem govoru, polnem ognja za sveto in narodno stvar dejal na koncu, naj dijaki v njihovem delu vse prenovijo v Kristusu. Viharno in dolgotrajno odobravanje ter ploskanje je sledilo temu govoru. Nastopili so šte mnogi drugi govorniki med njimi tudi kot zastopnik kranjske dežele, deželni odbornik dr, Lampe. Natančnejše poročilo smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko.
Politični pregled.
Konference Glabinskega.
Včeraj se ’je vršil na Dunaju neobvezni pogovor, katerega so se udeležili Glabinski, Stapinski, dr. Czaykowski, • dr. Šušteršič in Udržal, Od poljske strani se je polagala posebno velika važnost na to, da se omogoči zasedanje češkega deželnega zbora, kar 'je za razjasnitev položaja neobhodno potrebno. Dr. Glabinski je sklical to konferenco zato, da bi pripravil Cehe do tega, da opuste 'sedanje stališče, katero strogo odklanja vse nemške zahteve, in Če se ne bi posrečilo omogočiti delovanje češkega deželnega zbora, naj bi vsaj delomožnost državnega zbora ločili od delomožnositi Češkega deželnega zbora. Med
PODLISTEK.
Tudi ta.
Kakor velikanska sivovijoličasta 'krogi j a z rumenim robom se počasi pomika jutranje sčlnce skozi prašno ozračje arabske puščave ter meče motno svojo luč na vrtove in strehe mesta Damaska. V mestu šej giblje življenje že dve uri; bučen Šum ljudi in živali se sliši skozi temne, ozke ulice.
Danes odhajfajo proti Antijbhiji in Mali Aziji karavane, ki so pred tremi 'dnevi dospele od Perzijskega morjia in iz dolenje Arabije.
Tu prijašeta dva jezdeca iz stranske ulice na glavno oesto, ki vodi skozi zahodna vrata proti severni Siriji, proti morju, ter, nekoliko pred mestom na levo, v Jeruzalem.
Trgovci (v karavani, ki sede na kamelah, vsii zaviti v Široke plašče, plašno pogledujejo na jezdeca, v očeh enega izmed Beduinov, ki 'varujejo karavane, se zaiskri ogenj srditega sovraštva in roka zgrabi iza Široko bodalce za pasom.
—	Pusti to,’ ga opomni spremljevalec, to sta Rimca!
—	Ravno Zato bi jima rad s svojim nožem prerezal vrat.
—	In potem ob letu osorej ne livi niti eden več iz tvojega rodu.
Beduin se porogljivo nasmeje:
—	Mi prebivamo v puščavi; tja ne pride noben Rimec!'
—	Rimci pridejo, kamor hočejo!
Dalje ni mogel govoriti; kajti jeden jezdecev, močna, široka postava z gostimi, svetlimi brkami, se je zaletel 's svojim konjem v gosto krdejo in začel kričati na trgovce najprvo v nekem tujem, surovem jeziku, potem pa po rimsko, Nihče ‘ni razumel besedice, pač pa vsak bliskanje sivih oči in seganje desnice po meču.
Karavana se je ustavila; drugi jezdec, plavolas kakor širokopleči, toda vitek in visok, je 'sledil tovarišu vi ozko gaz, ki jo je “naredila karavana. Vojaška njegova lepa obleka ga je značila rimskega častnika,
S težavo sta jezdeca slednjič dospela na prosto in v diru teta kmalu prehitela karavano.
—	Tu na levi zavijeva v stran, pokaže1 'častnik. Veš tudi, da ni bilo brez nevarnosti, prinesti sem propretorjeva pisma za glavarje delavcev v puščavi? Več milj ha okoli ni prav nobene rimske pu sadke!
Tu je prenehal in pogledal pazljivo nasproti jezdecem, ki teo se počasi bližali po jeruzalemski cesti. Prva dva jezdeca sta držala v sedlu nekega tretjega:, ki je slepo strmel V daljavo. Prišli so že čisto blizu. Naenkrat so se napele častniku žile na čelu, napol je potegnil svoj mečj iz (nožnice, a ga takoj zopet sunil nazaj.
—	Ne, kogar so že bogovi kaznovali, se ne dotaknem!) /Torej so vendar še pravični bogovi!
—	Emo, kaj naj to pomeni? Saj je fo le slep žid! Cernu taka jeza zaradi takega človeka!
Častnik ni poslušal teh besedi, ampajk je poklical ki sebi enega spremljevalca ter izvedel od nje-
ga,, da je slepec, kakor je domneval častnik, farizej Savel, ki je povzročil, da so do smrti kamenjali nekega Nazarenea Stefana.
Na poti v Damask, kjer Je hotel dobiti Še več Najzarencev, je padel nagloma brez zavesti s konja. Ko se je ‘zopet zavedel, je pripovedoval o žareči luli in o grozečem glasu.: To pa je seveda le domišljija; ka^jti noben spremljevalcev) 'ni ničesar videl, ne slišal. Dejstvo je le, da je Savel hipoma oslepel.
Mož je govoril zaradi slepca s pritajenim glasom. Rimec pa je smatral to, zaradi enega Žida, za svojo osebo za neumestno ter jje glasno in trdo govoril in izpraševal. Slepec, ki je čakal nekoliko oddaljen, je boječe poslušal grozeči, ostri glas, a ni rekel .ničesar. Jezdeci so se ločili.
—	Resnično ti povem, Bruno, ko hi že bogovi ne bijli tega malovredne^ zaznamovali, bi ga bil zdaj na mestu ubil!
i— Ne razumem te, Emo. Kaj nas brigajo ju-dje in privrženci Jezusa Nazarenskega?
—	Sidi kedaj videl tega Jezusa? Ne! Veš pa, da sem moral na judovskem morišču čuvati red, ko je ‘bil križain Jezus. Rečem ti, in rekel sem ti že večkrat: Ko umirajo ljlsdje med mukami in bolečinami, kolnejo aJi pa jokajo in( tožijo; to si sam izkusil na bojiščih, kjer vendar umirajo možje v orožju!. Jezus pa ni umiral' tako; on ni umrl kot človek, ampak kot sin bogov. In potem Še ta tema in potres !<
—	Toda vse to pa vendar še: hi v nobeni zvezi z onim Savlom !i
—, Pač! Ali je bil Jezus božji sin, potem je pregrešno zasledovati njegove pristaše, ali pa je bil
pogovorom so se Poljaki trudili, da bi pridobili slovanske voditelje za nemške zahteve v češkem 'deželnem zboru. Predsednik Slovanske Jednote Udržal je izjavil, da £0 prav, Nemci postavili v državnem zboru načelo, da se obstrukcija nikakor ne sme odkupiti s kakimi koncesijami in mora to načelo veljati tudi v češkem deželnem j^boru. Temu se je pridružil tudi dr. Šušteršič. Konferenca je bila brezuspešna.
Glabinski o konferenci.
Poslanec dr. Glabinski se je izrazil o včerajš-ni konferenci sledeče: „Položaj se mora označiti kot neizpremenjen. Jaz sem samo želel, da bi se izboljšalo razpoloženje. Bati se je, da bo zatvoritev čeških šol na Dunaju in fr Poštorni izzvala skrajne ogorčenje med češkimi poslanci.“ Na vprašanje,^ako je poučen o namerah Vlade razpustiti češki deželni zbor, je Glabinski odgovoril: „Zdaj je na dnevnem redu, da se omogoči delovanje Češkega deželnega zbora, ne pa njegov razpust.
Avstrija in Jugoslovani.
Državni poslanec dr. Josip Redlich je priobčil v „Agramer Tagblaitu“ članek pod gornjim naslovom, v katerem je zopet pokazal, da razmer med Jugoslovani in Madjari in balkanske politike ne presoja po tradicionelni šabloni nemški, marveč da dobro umeva krivice, ki se gode Hrvatom in Srbom, in pa škodo, ki jo slavofobna politika na jugu prinaša za vso monarhijo. Naziranje dr. Redlicha Je markantno izraženo v zaključnem odstavku — po celi vrsti prav 'interesantnih zgodovinskih konstatacij in refleksij — omenjenega Članka. Dr. Redlich zaključuje tako-le:
„Konstatovati moram dejstvo, da Je najžajlost-neje in da je kaj oteževalo položaj Hrvatske, iker se je Cislajtanija premalo zanimala' za hrvatske stvari. Obžalovati treba to 'z ene strani ozirom na avstrijske južne Slovane, a z druge strani tudi radi interesa dalekovidne avstrijske državne politike. Od tistega Časa, ko so naše Čete prešle Savo, pokazati bi bili morali svoj interes za cim jačim in samostalne-jim razvitjem Hrvatske. Kako vse drugače bi se bili mogli v času aneksije lotiti naloge utelovljenja novih državnih provincij k celokupni Avstriji. Mesto tega pa nudimo svetu žalosten prizor, da je v 'času, ko bosanskim Srbom, Hrvatom in muslimanom dajamo ustavo, starodavna ustava Hrvatske že dve leti suspendirana in zamenjana z absolutizmom. Kako naj pričakujemo plodonosne državne politike na vztoku, ko se ‘vsporedno s prvim odločnejim nastopom monarhije na tem vztoku razvija pred očmi vsega sveta tudi zagrebški „veleizdajniški“ proces! Moje prepričanje ije, da za pravega hrvatskega patrijota je danes samo ena pot, ki vodi k ozdravljenju dežele in k pravemu rešenju vsega jugoslovanskega problema. Sporazum med Hrvati in Srbi, ki so mu odpirali pot intelekfuvajci, treba postaviti na Široko podlago demokratičnega volilnega reda. Potem naj se Srbi in Hrvatje združijo na eno stran z Avstrijo, na drugo stran pa p nemadžarskimi narodnostmi na Ogrskem, ter zapričeti boj proti idealu madžarske oligarhije, ki razjeda vso državo. Hrvatsko-srbski narod naj bo uverjen, da taka politika najde (v današnji Avstriji razumevanja in v parlamentu podpore.
Veleizdajniški proces.
Pred vsem razglasi predsednik v tej razpravi zajključek senata glede predlogov od strani zagovornikov,, Po njih predložene priče za okraj Crkveni Bok se ne pripuste k zaslišanju, ker ne bi nič no-
vsaj plemenit in dober človek, potem pa tudi njegovi prijatelji ne morejo biti zločinci. Zločinec je pa oniA ki jih mori; in to je storil oni Savel, ki se je nad smrtjo Stefanovo celo veselil. Sam sem to videl; kajti tudi na tem morišču sem v varstvo reda slučajno moral biti navzoč.
— Hvala vsem bogovom, da so oslepeli tega človeka’ in ga kaznovali, ker bi bil sicer ti svoj dobri -meč ponižal za rabeljsko sekiro. Sicer pa, Emo, pusti take stvari; Rimljani se ne brigajo za1 notranje razmere premaganih narodov. Storimo tudi mi tako. Nas Polrimcev pa Še celo prav nič nej *briga, kaj imajo judje in vsi fdrugi med seboj. Mi se bojujemo za svojo mezdo, za' vojno slavo in pa/ ker smo že take krvi ter smo zato tudi pokorni povelju. Drugega nič!
(Konec prihodnjič.)
Trojčki.
Ponosno ozira se narod na vas,
Mogočni ste stebri Slovenje, —
Storili premnogo ste res že za nas,
Slavi vas prav Širno ozemlje.
S prevelikim trudom dosegli ste to,
Da Lotmerk slovenski razpada.
Voditelji slavni, le dalje tako —
Crez vas Šla naprej bo armada! '
Imena teh trojčkov vam tukaj povem,
Saj vredna so barve, Črnila:
Sta brateča ljubka, ki nosita Šlem Ter tretji, ki piše Števila.
Samuel.
vega mogle izpovedati. Kar, se tiče predlogov glede Okučanov (obtoženec Vukdragovič), se tudi vsi odbijajo, ker ne bi mogle priče, predložene od zagovornikov, izpovedati ničesar samostojno. Jednako se odbijajo tudi predlogi za okraje Davor, Liko in Dubi-co. Za okraj Davor se sprejme sa/mo že one določene priče, ki ne stoje pod uplivom zagovornikov. Senat odbija dalje tudi vse predloge zagovornika dr. Popoviča glede čitanja člankov iz „Srbobrana in <iz „Srbskega Kola.“
Predsednik: Od senata 'sprejete priče se bodo zaslišale pri prihodnji razpravi.
Dr. Hinkoviö:	V imenu zagovornikov vlagam
ničnostno pritožbo proti zaključku senata.
Predsednik: Meni se je odstopila prijava Jurija Slavinca, M se tiče obtoženega SJagnjiČa., % tej prijavi se glasi, da je iJagnjič ščuval ljudi pa upor in veleizdajo. Jaz predlagam, da se ta priča v drugi razpravi takoj zasliši, ker je njena izjava Velike važnosti za obtoženega Jagnjiča.
Predlog predsednika je senat sprejel, nakar se je jelo zopet s čitanjem raznih spisov, ki je trajalo skozi celo razpravo.
Povratek Zeppelina III.
Kakor smo že v pondeljek poročali, je prispel grof Zeppelin s svojim *zrajkoplovom ,„Z III" v Be-rolin, kjer ga je pričakoval sam cesar Viljem z rodbino in velikanska množica 'ljudi, ki so navdušeno pozdravljali starega grofa. Nad dve uri je Zeppelin manevriral s svojim zrakoplovom pkoli tempelhofske-ga polja in tegelerskega strelišča. Okroževal je s svojim zrakoplovom kot kaka velikanska ptica mesto v lahjkem poletu, dokler se ni usidral na tegelersikem strelišču.
Tam ga je sprejel cesar zelo prisrčno, ter mu tudi predstavil znamenitega zrakoplovca Wrighta, ki se pripravlja za svoj polet v najkrajšem času s svojim izvrstnim zrakoplovom. Cesar Viljem je grofa/ Zeppelina odpeljal kot ugoste, v prestolih grad. Med potom tja so ljudje tako navdušeno pozdravljali cesarja in Zeppelina, ki sta se peljala skupaj v avtomobilu, 'da je bila cela pot do dvora uprav triumf-ni pohod.
Na večer ob 11. uri je bil »določen odhod zrakoplova,. Ob določeni uri se je ta tes dvignil, a imel je jako težek polet radi teme 'in nastalega vetra. Veter je postal vedno močneji in \v bližini Wit-tenberga (znanega po Lutri*} se je pa 'zlomil zračni propeler in poškodoval neko plinovo celico. Poškodba je nastala precejšnja, ker se je tudi ovoj zrakoplova strgal.
Graf Zeppelin ml. in nadinženir Dürr, ki sta vodila polet, sta bila v začetku malo prestrašena radi nastale poškodbe, ker ne moreta nadaljevati svoje poti v Bregenz, kjer bi se predstavila s svojim zrakoplovom našemu cesarju.
Nemški prestolonaslednik Friedrich Wilhelm se je takoj odpeljal v Wittenberg, da si ogleda nastalo poškodbo.
Po nekih poročilih je nemški cesar dal takoj povelje, Ha se naj pripravi državni zrakoplov „Z.
II.“, da nadomesti poškodovanega ter pcleti na Bodensko jezero, da se predstavi našemu cesarju.. (Potrjena ta vest Še ni.
B r e g e n c, 31. avgnsta. Vsled nepričakovanih ovir grof Zeppelin ni mogel pokazati svojega zrakoplova Z. II. Zeppelin se je prišel osebno opravičit in je bil od našega cesarja prisrčno sprejet-
Raznoterosti.
Župnijski izpit delajo te dni čč. gg.: Andrej Brdnik, Alfonz VPožar, Ognjeslav Skamlec, Anton Srebre in Jožef Lasbacher.
Srebrni' Ijnbilej. Kakor poroča ameriški list „Louisville Argus“ v laskavem članku, je prav slovesno obhajal petindvajsetletnico svojega mašništva
P.	Bonaventura Cicek, D. M. C. v cerkvi sv. Antona v Louisville v Ameriki.
Imenovanje na srednjih šolah. Naučni minister je imenoval provizoričnega učitelja «a samostojnih razredih z slovensko-nemškim učninv jezikom v Celju gospoda Ivana Vračko za pravega gimnazijskega učitelja istotam. Na mariborsko realko pride dr. ‘L. Gauby iz Ljubljane in Jurij Komenda i,z. Gradca.
Afera Wosclmagg. Ker se resnicoljubni dopi-sun „Narodnega Dnevnika“, Sri je s toliko gotovostjo dvakrat trdil o mojem posredovanju med listoma „Stražo“ in „Slovenskem Gospodarju“ v Woschnag-govi zadevi, ni dosedaj razkrinkal in je uredništvo tega umazanega lista („Narodnega Dnevnika“) tako nelojalno, da ne prekliče ,samo takih obsojanja'vrednih natolcevanj, imenujem radi teh neresničnih napadov na mojo osebo pisca teh vrstic še enkrat laž-njivea in ostudnega obrekovalca in ga poživljam, da me toži. Poživljam pa tudi gospoda dr. Kukove-ca na njegovo čast, da on kot načelnik stranke in vodja njenega glasila zahteva od svojih somišljenikov, da: krivec stopi iz njihovih vrst in da zadoščenja, ali pa me javi sodniji. Kar se pa tiče zopetnega zavijanja -v pondeljkovi Številki, ki me hoče prikrito z vprašanjem, tako da Še ne morem poslati popravka, ker ne zabeleži nobenega fakta, blatiti pred slovenskim občinstvom, izjavljam javnosti, da nisem nikdar iskal H. Woschnagga radi kake politične konference, ker nimam take navade kakor jo imajo pri-
staši liberalne Narodne stranke, hi se vežejo povsod s Stajerčijanci, nemškutarji, socialdemokrati, in če treba celo z vragovi proti naši Kmečki zvezi., (Maribor, dne 1. septembra 1909. — Dr.. flK. Verstovšek, deželni poslanec.
Woschnagg in celjski [liberalci. Takoj v zar Četku ko je „Narodni dnevnik“ prinesel nesramno laž, da smo podkupljeni od Woschnagga, se nam je zdelo, da se mora za kulisami celjskih liberalcev nekaj goditi, od Česar so hoteli odvrniti pozornost javnosti s tem, da so isto skušali zvrniti na nas, „Slovenski Narod“ pa poroča sedaj, da so razni celjski posredovalci skušali dobiti Woschnagga v slovenski tabor, da bi pustil Aistricha na cedilu in daje nek celjski „rodoljub“ pisal anonimno pismo Wosehnaggu, koliko bi žrtvoval, da bi „Narodni dnevnik“1 o. njegovi aferi molčal. Tako je sedaj zadeva po neumnosti „Sl. Naroda“ na sramoto celjskih liberalcev razkrita, Celjski, liberalci, so tedaj 'hoteli sprejeti Woschnagga med svoje, — seveda bi jim moral < zato pošteno plačati k- ker se jim pa to ni posrečilo in so v tem hipu slutili, da pride sedaj .cela zadeva v javnost, so pa že naprej hoteli svjoj narodni 'g|reh zvrniti na nas. Cela slovenska javnost sedaj lahko spozna, s kakimi političnimi faloti se nam je boriti, v
Ceni nasveti. Bili so časi, ko so se slovenski liberalci vedli narodno-radikalino. Toda ti Časi so minoli. Celjski „Narodni Dnevnik“ si ne upa o grofu Stürgkhu zapisati krepke besede, ampak ponižno nasvetuje: „Mi celjski Slovenci pa svetujemo grofu Stürgkhu, ker je tako zavzet za dobre sanitarne razmere v ljudskih Šolah, naj si ogleda poslopje deške slovenske ljudske Šole v Celju.“ Tako. ^pohlevno govorijo nekdanji radikalci. Ich finde nicht die Spur von 'einem radikalen Geist, und alles war Dressur, bi rekel Faust,
Vprašanje. Kdaj in zakaj je bila ustavljena predpreiskava proti neki mariborski gospe zaradi razžaljenja Nj. Veličanstva? Odgovora 4ia to vprašanje prosimo c. kr. državno pravdništvo v Mariboru ali pa eventuelno naše državne poslance.
Iz poštne službe. Pri c. kr. poštnem in brzojavnem urada št. 1 v Maribora se vpelje s 15. septembrom polovična nočna slnžba pri brzojavnem in telefmičnem prometa. Uradne ure se prično pri obeh dnevno ob 7. uri zjutraj. —• Brzojavna postaja je bila otvorjena 24. avgnsta pri poštnem uradu v Zavrču. — S prvim septembrom se pa vpelje pri poštnem uradu na Ptujski gori trikrat na teden slnžba poštnega sela za občine Spodnji in Gornji Podlož, Stogerce, Slape, Št. Janžki vrh, Doklece, Votece in Apače.
Vsa bralna društva Šentlenartskega okraja, ki so dobila od slavne okrajne hranilnice velikodušno podporo po K 100, 70, 30, se temu zavodu najtoplje-je zahvaljujejo, a ob enem za prihodnje priporočajo. Bralna društva: Sv. Lenart, Sv, Turij, Sv. Rujpert, Sv, Benedikt, Sv. Anton, Sv, Trojica, Sv. Ana, Sv. BolfanjSc.
K dunajskemu katoliškemu shodu. „Salzburger Chronik“ se je v zadevi dunajskega katoliškega shoda postavila popolnoma na stališče „Grazer Volks-blatta.“ Med drugim piše tudi, da je nazivanje „splošni avstrijski katoliški shod“ samo fikcija, ker, četudi se nekateri posamezni 'duhovniki in plemenitaši udeležijo shoda, s tem shod še nikakor fei splošen. Posamezni nenemški pozdra/vni govori niso znak splošnosti, pač pa je to le profinemška nacionalno-politiška demonstracija. Konecno piše. omenjeni list, „da bo od sedaj naprej častna; zadeva ‘katoliških Nemcev, da obdržavajo samo splošne nemško-avstrij-ske katoliške shode, posebno ker imajo druge narodnosti itak svoje katoliške shode. Ako pride na teh, četudi po narodnosti ločenih katoliških shodih v vprašanjih, ki zadevajo vse avstrijske katoličane, do istih sklepov (kar se lahko doseže, ker je katolišjki interes in ljubezen do katoliške vere pri ivseli üsta), bi bilo s tem edinstvo avstrijskih katoličanov v (katoliških vprašanjih sijajno izraženo.“ Tako imenovani list. Nemci fco sedaj pokazali, da jim ni za skupnost zborovanja vseh avstrijskih katoličanov brez razlike na narodnost, in s tem jasno dokazali, da jim ni veliko ležeče na narodnostni spravi v Avstriji.
Avstrijski katoliški shod preložen. Pripravljalni odbor za «plošni avstrijski katoliški shod je sklenil preložiti katoliški shod na poznejši, ugodnejši čas.
Razglas. Nadomestne volitve za izstopivše člana in namestnike pridobninske komisije davčne družbe III. in IV. razreda priredbenega okraja mariborska okolica, se bodo vršile po volilnih možeh izvoljenih dne 23, oziroma 24. avgusta t. 1. t^ko-le: A. Za davčno družbo III. razreda dne 14, septembra 1909 od 8. do 12. ure predpoldne in od 2. cj
S.	ure popoldne pri davčnem referatu o. Jer. okrajnega glavarstva mariborskega, Kolodvorska ulica štev. 3, II. nadstropje. Voliti je 1 člana in 1 namestnika s poslovno dobo do konca 1913. — B. Za davčno ‘družbo IV. razreda dne 17. septembra 1909 od
8.	do 12. ure predpoldnem in od 2. do 5. ure popoldne pri davčnem referatu o. kr. okrajnega glavarstva mariborskega, Kolodvorska ulica Štev, 3, IL nadstropje. Voliti je 1 člana in D namestnika s poslovno dobo do konca 1913 in 1 člana s poslovno dobo do konca 1911. — V temislu par, 20 oseb.-dohod, zakona voliti se morejo le oni pridobninski zavezanci (udje dotične davčne družbef) moškega spola, ki so dopolnili 24. leto svoje starosti in uživajo vse državljanske in politične pravice.
Štajersko.
Mladeniški Marijin sliod v Kostrivnici v nedeljo 'dne 5. sept. bo veličasten pojav mladeniškega gibanja v šmarskem in rogaškem okraju ter v dravinjski dolini. Pri mladeniškem zborovanju nastopijo polnoštevilno mariborski Orli s telovadbo.! Mladeniči se j ib že silno veselijo.. ITo bo z veseljem gledal stari očak Boč nä tolike čete mladeniške.
Harenberg. Dne 28. avgusta se je igral 9 letni posestniški sia Anton Merk iz Vižinge pri reznem stroju. Naenkrat mu je obe roke potegnilo v stroj in odtrgalo na vsaki roki en prst.
Sv. Jurij v Slov. gor. (Tukaj se vrši ’od
12.	septembra sv. misijon. Vodili ga bodo Čč. gg. lazaristi od Sv* Jožefa nad Celjem.: Bog daj ipbilo blagoslova.
Sv. Lenart v Slov. gor. Tn se vrši v nedeljo
26.	sept. mladeniški shod. Vpozarjamo na shod že zdaj mladeniče šentlenarskega in sosednih okrajev. Natančneji spored se objavi pravočasno. Obenem bo domače društvo priredilo veselico z igro: „Krčmar pri zvitem rogu“, s petjem in zanimivo prosto zabavo.
Sv. Anton v Slov. gor. Preteklo nedeljo je imelo naše bralno društvo občni zbor. Pozdravil je predsednik Jakob Rojs, tajnik Ljudevit Polanea je poročal o delovanju društva. V odbor je bilo enoglasno voljenih 12 mož oz. mladeničev, pod katerih vodstvom bo društvo gotovo dobro uspevalo. G. kaplan Bosina je mladini priporočal varčevanje, vztrajno delo doma in v društvih, ter krepostno življenje, ki je podlaga zdravega razvoja telesa in duha.
G.	poslanec Roškar je vzpodbujal mladino, da se naj v mladih letih izobražuje, da bo pozneje v svojih različnih poklicih mogla izvrševati svoje različne dolžnosti. Obenem je izročil društvu 70 K kot veledušno podporo okrajne hranilnice. Bog plati!
Sv. Barbara V Halozah. Vzroka popolnega poraza v III. razredu sta sledeča:, 1. Slaba udeleži-tev naših (izostali so Voglar, ,Gave z, Bratušek, kovač in krojač), nasprotniki so vse prignali na volišče, celo id v a obrtnika, ki živita tudi od naših; za agitacijo se je razdala svota v Stojncih 20 K, pristaš K. Z. pa je bil le edini Golob, ki so pa njegov glas zavrgli, ker ni sam pisal glasovnice, ne hoteč voliti Žida, a fza naše ni izvedel vsled preslabe agitacije. 2. Kandidirali smo v II, razredu moža, ki pa je delal proti nam v III. razredu, razpošiljajoč v Zavrč uradno že popisane glasovnice, tu!di v zadnji sobi se je pri njem pridno popisovalo. Vložen je priziv.
Sv. Barbara v Halozah. Žida kot odbornika je dobila naša občina, če mu sreča potegne, bo *še župan, seveda ima Še 'dosti nasprotnikov, tudi takih, ki so se sicer že precej približali judovskemu liberaiiz-muj V Slatini sicer ni odbornik, ali župana si je postavil takega, da se mu mora z vsakim spisom javiti* in mesto občinskega odbora, rešujejo se vse občinske zadeve pri gospodu Blassu, kar dela sicer v občini hudo 'kri, ali jayno pritožiti zoper to vmešavanje se nihče noče, boječ se kapitalističnega pritiska. Odborniki, zdramite se, dokler ni 'prepozno, ter se otresite židovskih verig. — N,e prišlo bi 'do tega, ko bi (liberalci ne črtili tako naše stranke, da je, skupno postopanje onemogočeno z ljudmi,, ki da-jajo m pridigah orožnikom napačna in pretirana navodila ter nas spravljajo v preiskave pri' državnem pravdništvu radi vsake politične besede. Gospoda, ki Je hotela s kazenskim zakonikom v roki in žan-darjem ob strani, napraviti zmešnjavo y naših vrstah, ne sme priti na površje, zato bode skrbelo naše verno ljudstvo. Pristaši Slovenske kmečke zveze, ne vdajte ee, pridite volit, bodite složni in zmaga bo naša!. Ne poslušajte nemcurjev in ne liberalcev, dasi so se topot skavsali!
Verhloga pri Pragerskem. V nedeljo večer je 17 letni posestniški sin Matevž Soršak z Ternovec ponesrečil pri vožnji z železnim vozom, katere potrebujejo pri delu nove ceste čez Trnovsko ve3. Fantje so se namreč za kratek čas z vozi po železnemu tira vozili, a na enkrat se je voz prevrgel. Soršak je prišel pod njega in si pritem desno nogo strl.
Vransko, ^alooi gospoda Ji 'Brinovca kakor znano, ni majhen, a na angeliko nedeljo nam je bil dosti pretesen. Predstavljali ste se igri „Raz Marijino Srce“ in „Pri gospodi.“ Oboje je sijajno uspelo. Videli smo, kako bujno krasina je predstava „Raz Marijino Srce.“ Dvorna finesa spojena z bedo bajte siromakove, misli visoke, svečane.. Obe igri se boste ponovili na kvaterno nedeljo..
Od nekod! Pred par dnevi je bila pri nas svatovska sv. maša. V klop, kjer smo sedeli povabljenci, je prišel tukaj znani gospod iz Dunaja, ki je tudi *v letošnjih počitnicah pohitel v naše kraje obiskat prijatelja svojih mladih let. Pred odhodom na Dunaj je stopil ta visokoučeni gospod, ki zavzema v rezidenci odlično mesto, se v cerkev, da %e izroči Vsemogočnemu v varstvo. Vsi smo se vžgledovali na vedenju tega, gospoda v cerkvi. Skoda, da ga niso videli oni nezreli dijačeki, falirani kandidati in druge izgubljene eksistence, ki se čutijo preučeni za sv. vero in širijo tu brezverstvo ter zasmehujejo vse, kaf je vernemu katoličanu sveto. Čudno je le to, da igrajo ti ptički pri nas skoraj v vseh društvih, ki ne stojijo izrecno na katoliški podlagi, vodilno vlogo, ter s tem onemogočijo poštenim katoličanom delovar nje v društvih. Pred kratkim se |e podala taka dvomljiva eksistenca s hiperliberalno rodbino na neko veselico, ki |&e je vršila nedaleč od nas. Vsi skupaj so odrihali po klerikalcih-čukih. V govoru pa
nanese slučaj* da »meni hčer one rodbine nekaj o defravdiranju. Omenjena falirana eksistenca, ki morda ni dobro poslušala, čuti ge prizadeto, in razburjena obdolži prej prijateljsko rodbino >— sličnega čina! Kaj ne:; Gliha vkup štriha!; Ce mački na rep stopiš, cvili! Saj se razumemo!
Koroško.
Maria na Žili ob Beljaku. Ogenj ob cerkvi.. O! polnoči od nedeöje do ponedeljka (29,-30. avgustjai je pričelo goreti gospodarsko poslopje gostilničarja Martinca tik župne cerkve,. Ogenj se je razširil takoj tudi na župnijska gospodarska poslopja, V katerih je imelo več vaščanov, ki doma niso imeli prostora, 'svoje pridelke,: Zgorelo je vse, Ker je bilo že vse v ognju, ko smo se gbudili.- V veliki nevarnosti je bila tudi cerkev in župnišče, Ki je precej poškodovano, ko smo ga ravno tri leta popravljali. Pomagalo le vojaštvo iz Beljaka in Šest požarnih' bramb, sicer bi bila nesreča še večja. Junaško so branili župnišče domači možje, pri čemur so dobili nekateri hude opekline. Žene in dekleta so prihitele iz vseh' 5sosednih vasi, da so donašale vodo. Hvala jim! Sumi se, da je zažgano iz sovraštva do nekega vaščana, Ki je pogorel pri tem že tretjikrat, letos maja, zdaj pa so mu zgoreli vsi poljski pridelki, shranjeni V župnijskih poslopjih. — 'Omenimo, da je bil letos na praznik Marijinega Vnebovzetja — praznik farne patroninje — v gostilni ples, ki so se ga udeležili sicer res le bolj tujci in meščani iz Beljaka, a vendar. Hvala Bogu, da 'ni bilo Še hujšega !
Kotmaravas. V nedeljo, dne f>. septembra 1909, bode na PleŠivcu pri Mat. Prosekarju, po domače Räzaju, velika ljudska veselica s petjem, deklamacijami itd., pri kateri bodeta sodelovala dva pevska zbora in udarjali tamburaši.; 'Veselica se vrši ob vsakem vremenu, Ker je prostor pokrit.
Hodiše. „Zvezda“, pevsko društvo v Hodišah, priredi ine 5. septembra t. 1. igro .„Sanje“ pri Kramarju v Hodišah ob 8, uri popoldne. Nadalje se bo volil nov društveni predsednik namesto umrlega ' ß. Sabotnika. — Na obilno udeležbo vabi društveni odbor „Zvezde.“
Žitaraves. Vabimo na podjjubeljsko slavnost, katero priredi tukajšnje krŠČansko-socialno izobraževalno društvo Trta v nalašč -za to slavnost urejenih prostorih gospoda Rutarja v Malčepah pri- Žitariva-si v nedeljo .dne 5. kimavca t. 1. s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor, govori vlč. g. J. Arnuš, provi,zor V Podljubelju. 3. Predstava igre „Tihotapec“, katero igra 15 fantov in tri dekleta in sicer prvič *na Koroškem. Sodeloval bode tudi pevski /bor iz Podljubelja in domači tamburaši. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina neudom 30 v. Preplačila se hvaležno'sprejemajo. Za pokrepcilo bode skrbela takrat gostilna g. Markoviča v Malčapah.
Kranjsko.
Dopolnilna volitev v dolenjski mestni skupini. Včeraj v torek, se je vršila dopolnilna deželnozborska volitev v dolenjski mestni skupini, ker je dr. Plantan odložil svoj mandat. Udeležba je bila zelo slaba, ker se volitve niso udeležili somišljeniki S. L. S. Izvoljen je bil poslancem višji deželnosodni svetnik Fran Višoikar iz Ribnice. Dobil je 320 glasov.
Spremembe na srednjih šolah. Profesor na kočevski gimnaziji Kuno Hočevar pride v Ljubljano na prvo državno gimnazijo, za prave učitelje so pa imenovani dr. Ciril Ažman, dr. J. Lokar in dr. Vinko Šarabon, vsi trije na novomeški državni gimnaziji.
Narodni praznik naj bi bil 20. septembra za vse Slovence. To je feni žalostni čas, ko je bilo poklicano vojaštvo nemškega, polka od Slovenca na ulico. Vsled umetno napravljene [razburjenosti ste padli žrtvi Adamič in Lunder. Obema nedolžnima Žrtvama mora phraniti slovenski narod Širom cele domovine trajen spomin na la dan. V Ljubljani mislijo ta žalostni dan praznovati na; ta način, da sestavijo poseben odbor,, v katerem naj bi bili zastopani vsi sloji in kateri odbor naj bi deloval na to, da sei ta dan dostojno praznuje, trgovine zapro itd. — CMi tukaj na meji vam pa zakličemo: Praznujte» ta žalostni dan na ta način, da se' spominjate v mnogobrojnem Številu zatiranih bratov ob meji in darujte v ta namen 20. septembra vsak svoj prispevek za našo Šentiljsko trdnjavo! To bo najlepši spomin in praznovanje žalostnega dne!
PodržaTljenje mestne realke v Idriji. Deželni šolski svet za Kranjsko je dobil iz Dunaja brzojavno poročilo, da je cesar dovolil, da se mestna realka v Ilriji podržavi s
1.	septembrom 1.1.
Državno podporo za vodovod na Ježici je dovolilo poljedelsko ministrstvo 34.800 kron. Občina Ježtea se ima zahvaliti za to prepotrebno podporo posredovanju poslancev
S.	L. S, in pa vrlemu županu Vilfanu.
Primorsko.
Puljski mestni zastop je odposlal na trgovskega ministra dr. Weisskirchnerja, ki sedaj biva na brijonskih otokih, cddoslanstvo, ki bi naj ministru predložili želje puljskega prebivalstva. Trgovinski minister je Puljčanom objnbil, da bo posredoval pri pristaniškem kapitanatu za preklic prepovedi za ribji lov pri umetni luči v sprednjem delu pristan'šča, dalje je obljubil tudi svojo pomoč pri zgradbi novega poštnega poslopja in pri podaljšanju pristaniškega jeza sv. Tomaža.
Občinske volitve v Gradežu. Te dni so se vršile občinske volitve v Gradežu. Zmagali so v vseh treh razredih laški liberalci. Do zmage so si pripomogli liberalci, kakor po navadi, s tem, da so tik pred volitvami raztrosili vest o nerodnostih v upravi cerkvenega premoženja, ki pa ni bila resnična, ampak je bil to le volilni manever. Liberalci kažejo povsod na ta način z golfijo svoje poštenje.
Dva zlatomašniška jubileja, v soboto dne 28. avgusta sta praznovala v Gorici svoj zlatomašniški jubilej čč. gospoda Janez Wolf, školastik stolne cerkve in Fran Stepančič, ekonom centralne bogoslovnice.
Trentarski jnnaki, ki so rešili ponesrečenega ljubljanskega zdravnika dr. Stojca iz triglavskega pogorja na Škrlatici se imenujejo: Komac Jože (Plaveč), Anton Tožbar (Špik), Komac Andrej (Motasin) in Janez Berginc. Slovensko planinsko društvo je sklenilo izdati v spomin tega junaškega reševalnega čina razglednice s sliko imenovanih štirih junakov. Planinci in hribolazci naj bodo posebno opozoijeni na te razglednice.
V Ajdovščini se bo vršila v nedeljo dne 5. septembra delavska slavnost. Priredi jo liberalna Nar. Del. Org. Iz Trsta bodo baje imeli poseben vlak na to slavnost. Ni še dolgo od tega, ko so se delavci bojevali z občno stavko proti ravnateljstvu tovarne.
Književnost in umetnost.
Novi oltar Marijinega vnebovzetja v Cirkovcah. Delo Ivana SojČa. Opisal dr. Avg. Stegenšek. Z 11 slikami. V Mariboru 1909. Založil pisatelj.. 16 strani In 1 tablica.:	Oltar je znamenito delo in je
v celoti kakor v posameznih delih dobro reproduciran. Iz objavljenih podobic si lahko vsakdo ustvari sodbo o njem. Popis pa razloži enotno vodilno misel. Pisatelj je knjižico izdal najprej kot domač spomin darežljivim Cirkovčanom, potem pa, posebno zato, da se po vsem Slovenskem Štajerskem spozna, kako izborno umetniško «noč imamo vi gospodu Sojču. Slovenci imamo svoje lastno cerkveno slovstvo in godbo, sodobne obrazovalne cerkvene umetnosti pa imamo Še bore malo. Po večinoma smo Še eksportna dežela za tirolske in dunajske tvrdke, torej za nemško napol-industrijsko umetnost,, Ako hočemo veljati kot kulturen narod, se moramo osrvojiti tudi na tem polju! Po en izvod se pošlje vsem kn, Šk. župnijskim uradom na ogled, da' se seznanijo z delom g. Sojča. Stane po pošti 45 v,.
Razgled po svetu.
Srbski Janez Kapistran iz leta 1908. Spomladi leta 1809 prodrli so bosanski Turki, nahujskani po Francozih, liški kordon ter oropali in požgali vse novozgrajene Čardake, mejne hiše, cerkve ter držav- , ne in občinske zgradbe. Opustošili so popolnoma krasno palaško dolino in se pripravljali, da prekoračijo gorovje Kuk in Lumbardenik in z ognjem in mečem proderejo v osrčje Like, To bi se jim bilo tudi posrečilo, kajti vse moštvo liškega granicarskega polka je bilo odsotno — borili so se proti prodirajočemu francoskemu generalu Marmontu* Ko je sila pri-kigela do vrha, vstal je mož — drugi Janez Kapistran, ki je s križem in mečem zbral ljudstvo in ga peljal v boj proti največjemu sovražniku krščanstva, krvoločnemu Turčinu. Ta mož je bil pobožni srbski duhovnik Neophyt Hajdukovih, V svoji mladosti je živel v samostanu Rmanj;. leta 1788 pa so Tfurki razgnali samostanske stanovalce in Hajdukovih je z dvanajstimi brati pobegnil v Liko, kjer, je bil gostoljubno sprejet. To gostoljubje je leta 1809 Ličanom bosrato poplačal* ko je s svojim junaštvom ustavil po-gubonosae turške druhali, da niso prodrle preko gorovja. V družbi z bratoma Babičema je zbral vse še ostale može in mladeniče, pa tudi starčke, žene in otroke v malo armado ter, organiziral za bojno službo. Slabotni, bodisi ženske, mladina in starčki so morali donašati živila, streljivo, ranocelniške in druge potrebščine ter opravljati službo selov; dalje odnašati ranjence z bojišča in jim streči. Vse ostale pa je brez razlike starosti in spola Hajdukovih osebno vodil v boj — v eni roki križ, v drugi meč. Kdor se je pokazal bojazljivca, je žel javno ‘zaničevanje in zasmehovanje in je moral svoje orožje takoj izročiti.
Velikanske povodnji v Mehiki. V severni Mehiki ’so nastale vsled zadnjega' deževja velikanske povodnji. Reka Santa Catarina v državi Nuevo Leon je prestopila svojte bregove in poplavila; daleč naokoli vso nižino. Mesto Monterey je voda popolnoma razdejala, da 'so sedaj na mestu lepih hiš samo kupi podrtih razvalin. Veliko Število prebivalcev je našlo smrt v valovih reke:	ceni se vseh ponesrečen-
cev na 800, 15.000 jih je pa brez) (vsake strehe. Ti nesrečo Še bolje občutijo, ker je kdaj tam zimski, to je, deževni čas.
Jednakopravnost v Ameriki. Pomorščak .Will. Knight je služil jv ameriški mornarici 27 let. Boril se je večkrat pod praporom Združenih držav in je bil za hrabrost tudi odlikovan. Sedaj je prosil, da se mu podeli amerikansko državljanstvo. Njegova prošnja pa ni bila uslišana, ker se je izkazalo, da je kitajsko-j aponskega pokolenj a.
Listnica uredništva,
O. Št. K., Bratonci: „Časopis za zgodovino in narodopisje“ sp naroča pri Zgodovinskem društvu v Mariboru. Naslov uredništva n je: Anton Kaspret, e. kr. profesor v Gradcu, Klosterwiesgasse 9/TT
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
SWST Cerkveni slikar "SMfi
Peter Markovič
akadem. slikan v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. dnhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, JT jr božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih y? ^ potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ££ ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- Š ^ re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- A ^ kanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje ^ poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- JT jr duje vse drage umetnike in rokodelce). Cene po jr ££	dogovora in brez vse konkurence.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Ignac Božic
narodni krojač v Maribora,
Težethofova ulica 16, i M dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez olico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Pozor Slovenci?
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. 154
■ 8
Za nakup priporočamo tvrdko
M. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev« 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
X
Z
Z
X
z
X
X
z
X
88
8 8
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
trPamnfnna 8 slovenskimi ploščami, čistim in ATI cllllUlUIltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše iglo za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
. la m m m m
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Itrupi, Celje
O Mekratelj cerkvenega orodja in posode O
Karol Tratnik, Maribor
8 Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognja. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k Svojim! Svoji k svojim! 38 Svoji k svojina!
Hiša s trgovino ______________0_,
z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda, ozir. odda v najem. To zadevajoča vprašanja naj se blagovolijo doposlati lastniku g. Martinu Jug, trgovcu v St. Petru pod Sv. gorami. 155
Ndvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo lista.
P
vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v vele trgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Haras volna v vseh barvah štrenje 100 gr. 66 vin., in Čista volna „Imperial“ 84 v.
Lampijoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v največji izberi pri
Goričar & Leskovšek
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in drobno v Celju, Graška cesta 7.
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnizje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
la debelo.	Ufa drobno.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje? izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Dr», očalar g*”** '•«•‘-»-‘■»■J*
A?*", Narodni dom
SBures
Motor-bicikl
lahko kolo P H V/2 se proda takoj za 360 kron. — Denar se mora pri sprejetju kolesa izročiti. — Več pove Upravništvo „Straže“.