$t. 72. V Gorici, v sredo dne 7. septembra 1904. Tečaj XXXIV. Uhaja d Takrat na teden, ir» sicer v sredo in ,»boto ob 11. uri predpoldne ter »tane * inednim prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po njjti prejemati* tli t Gorioi na dom poSiljana: Vao leto.......13 K 20 h. ali vld. fi 60 jo; !i't* ....*... 6 . 60 , , , S-30 ,',-trt leta.......3 , 40 . , , 1 70 • posamHJno Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema opravniitvo v Gosposki ulici . ?, 7. v Gorici v »GoriSki Tiakarni." A. Gabrfcek vsai ¦ 4n o-i 8. ure ijutraj do ti. ivecer; ob nedeljah pa rj j .:; 54. are. Na aarajila brea depetlane aaregai-f ,# ae «tlra*a«, Osjiaal i« •»••J«»l«e> »e T*iur.iie po pptit-vrsta • j.* 'Ukano '.-krat 8 kr..2-kra*. 1 ki., 3-krat G fcr. »salu ;^*jt V>.'41rit p j pogodbi. — Vefje 2jt1i<* i o pioaicr. iifktaute m i\-M v tire intimni dria J'» kr vr*:a -;j i.S»Uko in »seMno c^3.i>'ir cjktan;auri v»ako rid»«e • Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr K. L.vric Uredništvo se nahaja y Gosposki uliol 8t 7 v Gorioi vi. nadati. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loeo Gorica. Dopisi n..J se poSUJajo le nredulStvu. NaroCnina, reklamacije in drage reBi, katere ae -spadajo, v delokrog uredništva, naj se poSiljajo ie npravniltva. „PRIMOBEC" Ithaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. «So8a» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwars v Šolski nlioi *n Jellersite v Nunski nlioi; — v Trstu v tofcakarni Lavrendid m trgu della Caserma. Odgovorni urednik : ci3j:i'cij Ivan KaviiJ v Gorici. Tofofon it. 83. >Gor. Tiskarnac A, GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. baške obtožnice, j Za vsak kolCak u\n natrga jcz«k» po ; st-ifti^li se mumnu pmtbt; boriti. Kadar hi t {ii jt-Jt.i /rani t»» u-Uk.-L iia$»t-rth iti dclgih j p«bh ka, ^fihjtiVM, §.a «c hitro poka JU? na j 4rufe'! sirarn tvpct wjpu%ir:vnv> -:,*pm\ml4tL~ i n,c ua!«|» ;i?«ika. Mar»i*a, ie »e res sjTe- i mcmta f*a fufch iotintjah, a I Jake ,e !»»pot j iia po|M;ne ;t*hift*>„f/r»A!W:»ti isalega ^lika f btfi |»r*v»cc! S» «i'U;u n> p». »ta%.;«. k,t>r le uorc^o, laiki ;*.8jk v :,*prt.\t/*, m I« le-Jno j ',,)>Uv» iife|fug-JS»u,uj Jj^teuu« U tast, da j »• ,ih ub*u-tiit p* » Saktfi» ro-iktso *!u;a;U * j,r,)»U t klifia ,¦ '*ku. Nate JrJavn« i*ra*J-ur.tK) k'j,v* I«? ka; raJo lal t* a p r o> g ii a s i « a 4 k i -U' na kultni' fc:ago.-Ai * jur l^si-Jah a'«-U'f«ko $;yu'4.it« *:tju*j;i4t;j» •ai-l-si'?!-*---.* u: Vi it*- fiat*- j'a $'*> t -<^(J «-r» Le''*» !«'*-''^v" tajM-;ra t Kw »y »o i-hra>«i**'a'.» j-n*.! tuk*;!t:*iO t'ir«a^;i '• 7-.!»»,.» i >«*y iki f U 11) <'• tu h aru % t- Um ctu>:.'tuov ¦*» Mdicbi:«*. S I*»h. U^i^iva te !' :* ta*'M», »tiii^aj obravnavo tališ, |»r'n*e m sL>»t;i*k» »»MoIcocj m * »t,.ib» ta i {.rt*,; »*.'a'.a*Ao, »a k.j::cupa«o 4c i>;»go*'«i! "a f.vYt*JaU 9'i,v«nskius o t ,,<>*c:ic<'ia, |i.> kmk J »o J- t^'». Ko kuujt govorili o Je, obrautav«, svt- f.oiv; ta's, tU jo i«., krnico, j.rov;r«iV'no L lask^ ¦.k-rnco* J^Ioma {'fjraul g. Harw.»if»i« <';r.*air i"»*i Ha^tuika, k'T jf wt«;r i,°*'>a! »a-jr.,!* w««tiii;ii tbtJ-r:iuv:u ^Mučis-to v »".v^-r^kna ^ritksj. A S i tu KtomU r. 6 bi 5 o v i c f g. ilfJjt« :; c- m n p r a ? -i in k «, k a, t j pn rar^rivi « vlugoiik'1* v Pta ve h, k/t m bi"! cbtoJvnci 3 Si o v en c i »a \ Lahi »i kral^iita. se ;<> prikasal t suhi, .h^ram g. Jriavni j*rav.!-n-k saio, ki f govori: »eie-ia Ee laika. U»i» pito ^ 'tir«# tu Ji ti{eroe'%c»van^» tbtsirrce nj'i|.roi< fJavfirskbr, ttl.tn*i:i?mt v »'.-iveri- skera jeziku, Kakor da se je hotelo enkrat za vselej pokazati,kakšna mora biti razpravo, če sedijo skupno na zatožni klopi Slovenci i ti L a b i, n a m r e C 11 k a, d a s e vodi in vrši vsa razpravavlaškeni j e t i k u, le slovenskim obtožen-c e m in pričam se m i 1 o s t n o d o v o U, govoriti po slovensko, razsodba je i a I k a, in na koncu se jim zopet mi to § i no pove v slo veniC in i: V i p i ste dobili toliko in t o l i k o I C* tako postopanje z domačini nasproti pnktatenim nevarnim tujcem ni krivično, kij pa naj poleni se sploh imenujemo krivico ?! Najbrie nikdar bi ne bili sedali na za-!o?ni klopi radi lakih uhtožcb, kakor v navedenih siucajdi, n« domačini iz Hihombergu nt* i;i«i s;'. 1'uivi;, da ni bilo med nje življenju in ih;t¦!;>! m-varmh, izr.ivajoCih, predrznih ele-n-f-nl«3v i;: iUhj\ katerim je ideal no z. Pri ! v.-.eh razpravah o t»h nevarnih individujih ; se ;<• p'.-kar,aSj, kako so propadli ti hudje, j kako so sposobni ?a vse. Ali na naši sod-; :!j#i v tk rlcs si» našli ti nevarni prilepenci, j ki nis..a.o *a Avstrijo in cesarja drugega nego ; ?a",uku ua,yr.v.> vr^te, ki veliko prednost, j d L s i* ; e r a t j i njih z a postavit al o-; v n ski jezik, j^z-k domačinov, ki so pripravi^ »i kri prelivati ;\i domovino, in sta se vr";'.» obravnavi v LMtein jeziku tako, daje mugcl nevaren tu,* e »i»e raz imeli, domačina pa se ;.¦ izwj»i!o «;imo izprani-vali slovensko in m kontu mu povedali ;¦ dvema besedama, kaj *-* , to je tako ža'.jen,e zv»?stib domačinov, d;, r^if-at:."* za [o pravdi besed, da bi lo j.-ra« ornjt*ili. K»; lakega je mogoče le še pri ju-, v de,'.: !i i:evttrjdij. N.i"i Ldi% ki gledajo v vsakem Lihu iz k*a',''1,i',a n-.lo v:*je b.t;t.*. su si zadovoljno m«-'.i roke, da so j«* ,fi.:avo" tako zapostavilo j za i> pr-l/.d.'t* g»-.}.; iz i?j!ijc. Ž-veli so v 1 pr«"pr:f.itj,t-, da v s.; k 5 um p iz Italije ima v I ;fE'ku.r;fi!i oziru več \tljavn pri naSi sodni I «b"a>>ti e.i ,-;:»v»-n?k*'ga domačina! I D v. v IS. avgusta t. 3. se je si o- ! v <¦• s n n p r a z n o v a i po raznih n a 5 i h I f b i t n a 1] r v a a r; e v r o; s t n i dan, n c- kak praznik je bil toin culi sose tudi navdušeni govori za domovino, par dnij pozneje, 22. istega meieca, pase je pokazalo v Gorici, d a celo v hiši pravice zapostavljajo v največji meri jezik teh z v e s t i R domačinov ter da ima prednost pred njim jezik nevarnega tujca, ki ima za Avstrijo in vladarja le kletev in zaničevanje. To so žalostna pa resnična dejstva. Taka krivica, kakoršno provzročajo laške obtožnice v navedenih slučajih, mora prenehati. Treba pa bo zopet bržčas dolgih potij okoli oblasti v Trstu in okoli ntini-sterstva na Dunaju potom pritožeb in interpelacij. Da bi se kar doma odpravile take krivice, za to ni duha v naši justični palači v Gorici! _________ Ricmanjsko vprašanje. (Dalje.) Z navednim pastirskim listom se je hotel Ikof Nagi nekako opravičiti pred verniki. Mnogo izlisov pastirskega lista je bilo poslanih tudi v Ricmanje, kjer so razumeli hitro, da je Škof glavno zamolčal, to je, da ni povedal, kaj se je v Rimu odločilo pozitivnega glede Ricmanj; zato pa so mu vrnili pastirski list, iz česar je lahko sklepal, koliko zaupanja uživa med Riemanjci. Vzlic temu so se našli trije možje, ki so se odzvali vabilu, izraženem v pastirskem listu, kjer vabi škof dr. Nagi k sebi tri može iz Ricmanj z besedami: .Poživljam Vas po očetovsko, pridite s tistim zaupanjem in s tisto ljubeznijo k meni, kakorSno gojim jaz do Vas: izberite tri zastopnike, koji se bodo posvetovali z menoj o obnovljenju cerkvenega življenja pri Vas*. Ti trije možje so se dne 30. septembra 1903. po svojem legalnem zastopniku pismeno obrnili na škofa dr. Nagla s prošnjo, naj jim pošlje v prepisu celoten avtentičen dekret sv. Stolice, ker ni iz njegovega pastirskega pisma ničesar razvidno, kaj da je sv. Stolica glede Ricmanj pravzaprav odločila. Dne 10. oktobra 1903. so prejeli ome- njeni trije možje od škofa Nagla nastopni dopis: k. Št. U6./Pr. 1903. Trst, dne 8. oktobra 1903. Dragi verniki! Vepeiilo me je, da ste se obrnili do mene s pismom od 30. septembra, katero sem dobil 6. oktobra. Dasi je iz pastirskega lista popolnoma jasno, kaj je Sveta Stolica odredila dne 3. septembra v Vašem cerkve-venem vprašanju, prosite vendarle veren in dosloven prepis papeške odredbe. Nikar ne mislim, da ne zaupate mojim besedam, saj je škof najbolj z?nesljiv tolmač takih pisciu, pa tudi Vaše pravno stališče ne more biti drugačno kakor ono, ki ga zavzema Apostolska Stolica in z njo Vaš škof. Sedaj pa, ko sem Vam povedal to, Vam prav rad ustrezam in Vas doslovno obveščam o vsem, kar se nanaša na Vas. Rim, 3. septembra 1903. Prejasni in Prečastni gospodi Pošiljam V. G. v prigibn prepisano pi&mo naslovljeno na Monsignora Drohobec-kega, Križevackega škofa, z odredbami Svete Stolice glede dobro poznanih dogodkov v vasi Ricmanje. Drago mi je zraven dati na znanje, da je Sveta Stolica odobrila, kar ste storili v tej zadevi, posebno pa glede odp,.a-njenja iz Ricmanj kaplana Požarja. Poživljam Vas, dr. poskrbite izvršenje te določbe, priporočam Vara... itd. (Sledi na vod za tretje osebe.) Br. H. M. kardinal Golti, nadstojnik. A. Savelli Spinola, tajnik. Prejasni in Prečastni gospod Monsignor Frančišek Nagi, škof tržaški 1 V prej omenjenem pismu na Monsignora Drohobeckega pravi Sveta Stolica glede Vas... »Drže-ee dosedaj omenjenih določb, kakor je V. G. poznano, ni Sveta Stolica vernikom vasi Ricmanje -ni poprej dovolila prestop iz latinskega v grško rusinski obred, niti ga iz istih vzrokov sedaj vnaprej ne dovoli*... itd. itd. Br. H. M. kardinal Gotti, nadstojnik. A. Savelli Spinola, tajnik. ©rez. do« me* S -.. H. S.-;>. .% ; '.: .¦_•, ?:¦¦ " '. ¦ . t ¦ ° it^.Jf... Ako pa pojde za t", da na; >voji« H!;a:ije ver.-tvo pravnim z i«;i:.| p'.e:::r!t:t;;:i> ::i b.dj praktvmmi raz« iji tutita r.aklor.jomt mogel reei sam : vom«. Kvo, kum'ji skeptik, povzdigni •v i.'in obziru ilnintvfiia sugestija. V Parizu, na pri-Ivavv, sem mirnejši, ne samo radi tega, ker me sglušuje •ta mlin, da kipim ob enem s tem kropom, da mi srce ; tu jriavo zavzemajo moje »ure vaje«, ali da ljudje žive brez VKikejja računa nekako tako, kakor bi bil ; v-akdo povsem zagotovljen, da se splača dati v to \ življenje vso moči, ker za njem ostane le resničen proces. In moja žila jame vtripati ob enem s to Žilo, ' moje življenje se vravnava složno s tero strojem. Naj *t» zabavam ali dolgočasim, naj bijem ali mene bi jejo dru^i, vživam vsekako le vzgledni mir. Rim, Rabuino, dne 13. prosinca. Komaj Štiri dni še imam časa do odhoda, torej hočem le pred odhodom zbrati skupaj to, kar sem j povedal o sebi. Človek sem, nekoliko vtrujen, zelo zdražljiv in občutljiv. Imam do visoke stopinje prirojeno samozavest, podprto z vzgledno izobrazbo, ali morem se sploh smatrati za duševno dobro raz- snn skeptik celo /. olnirom na svoj lastni skepticizem. Pri tem se ne počutim dobro. Moja duša vleče Se eno krilo po zemlji. Bilo bi mi Se mnogo huje, ko bi gnal vsa ta vprašanja vedno tako k srcu, kakor sem vo storil sedaj, ko sem pisal to dvoje pisem. Meni na srečo pa temu ni tako. Omenil sem že, da napoči v trenotkih čas, ko sem povsem malomaren, časih me vjame življenje v svoje naročje in dasi vem, kaj si imam misliti o njega nasladah, se mu vendar vdajam v celoti -- in takrat to moralno: »to be, or not to be ?< nima zame nikakega pomena, čudna ali doslej malo preiskana reč je ta, kako nezaslišan pomen ima vito bitje. Skepticizem, ta skepticizem, povzdignen do cvete-rokotnika, izključuje v meni vsakoršno neomahljivo prepričanje. Gledam, opozarjam, kritikujem — in Časih se mi zdi, da pridem stvari do živega, toda v ostalem sem 5e vedno pripravljen dvomiti o tem. O mojih odnošajih do vere sem Že govoril. Kar se društvenega prepričanju tiče, sem konservativec v toliko, za kolikor je človek v mojih pogojih biti to pri-moran, in kolikor konservatizem ugaja mojemu dopa-denju. Ni treba praviti, kako daleč je od tega do pogleda na konservativnost, kako na dogmo, katera se ne sme kritiko vati. Preveč olikan človek sem, da bi stal brezpogojno na strani aristokracije ali demokracije. S takimi rečmi se vkvarjajo še po pristavab, ali daljnih krajih, kamor dohajajo ideje tako kakor moda, za nekoliko let prepozno. Od onega časa, ko so prenehali privilegiji, je to vprašanje po mojem mnenju pri kraju; tam pa, kjer ga nazadnjaštvo še drži po koncu, ni to več vprašanje načel, marveč vprašanje ničemurnosti in živcev. Kar se mene tiče, imam rad razvite, duševno uglajene ljudi ter jih iščem tam, kjer mi je mogoče najti jih. Ljubim jih pa tako, kakor ljubim dela umetnosti, lepo naravo in lepe ženske. Z ozirom na estetiko imam živce ne le uglajene, ali morda celo preveč stanjšane. Strinja se s tem tudi njih prirojena občutljivost in odgoja, kakoršno so mi dali. Ta estetična občutljivost mi daje toliko tolažbe, kolikor povzroča pikrosti, toda skazala mi je ter mi še skazuje eno veliko uslugo, namreč brani me pred cinizmom, ali pred končno popačenostjo ter mi nadomešča nekoliko zgubljena nravstvena načela. Ne doprinesel bi marsikaj ne samo radi tega, ker je to slabo, marveč radi tega, ker je to odurno. Iz mojih estetičnih živcev izvira tudi nežnost občutkov. V obče se mi zdi, da sem človek — morda nekoliko popačen — toda reden, ali z drugimi besedami, nekoliko viseč v ozračju, ker se ne opiram na nobeno dogmo, niti v verskem, niti v društvenem obziru. Nimam pa tudi smotra, kateremu bi mogel posvetiti življenje. V dovršitev te sinteze spregovorim še eno besedo o svojih zmožnostih. Oče, teta, tovariši in časih Vidite tedaj, da Vam je pastirski list od 13. septembra povedal natačno odredbo Svete Stolice. Ne podpisujte več v bodoče takih stavkov, ki bi znali netiti nezaupanje do očetovskega mišljenja Vašega škofa, temveč pridite rajši semle na povabilo v pastirskem listu, da se o potrebnem dogovorimo, kakor je pred nekaj dnevi priSel tudi gospod dr. Požar in nas zadovoljil na pohvalni način s svojimi izjavami in obljubami. Blagoslovi naj Vas Vsemogoči Bog f OCe f Bog Sin in Bog t Sveti Duh. t Frančišek s./r. Škof. Cenjenim gospodom A. K., M. K., J. K. v BJcmanjih. (Pride Se.) DOPISI. Is Devlna. —• Kako? smo poročali, se bo vršila veselica društva .Ladja" dne 11. septembra, in sicer na vrtu g. F. Ples. Pri-Cetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 h. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica nedeljo potem. Pri veselici bo svirala godba c. kr. peSpo^a st. 47. Po veselici prosta zabava in ples. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Mladi vojaki — koračnica — svira vojaška godba. 3. H. VolariC: Pogovor z domom — poje zbor društva .Ladja" iz Devina. 4. Iv. pl. Zaje: Poputnica Nikole Jurašiča — poje zbor društva .Nabrežina" iz Nabrekne. 5. Vilko Novak: Bi mirna noč, poje sbor društva »Adrija* iz Barkovlj. 6. Novi akordi: Oj slovenska žemljica — poje zbor društva .Ipava" iz Mirna 7. Gj. Eisenhut: Krasni spol i Ijubav — poje zbor društva .Nabrežina" iz Nabrežine. 8. Slovanska overtura — svira vojaška godba. 9. Jak. Stoka: .Trije ticki" —igra v dveh dejanjih. Cisti dobiček je v prid dražbe Sv. Cirila in Metoda. Nadejamo se, da prihite na naSo veselico tudi razna druga društva, katera se niso zglasila za sodelovanje. Pa tudi druge rodoljube pričakujemo in se nadjamo, da nikdo ne izostane. Torej na svidenje v nedeljo. Odbor. Ii Domberg«. — Pri nas je burno, burno 1 Smo pred občinskim volitvami. Lovro, tisti slavno prosluli Lovro, komandira, še-breljski SpiCek pa teka okoli po dnevu in po noči ter ščuva, mami, slepi, straši, grozi, ob-Ijubuje, nevedneže farba in zapeljuje, da je groza! V podrobnosti teh .božjih namestnikov* se ne spuščamo, le toliko omenjamo ter vsem onim Dornberžanom, ki imajo le koltčkrj pameti In časti v sebi, rečemo: Čas je prišel, da enkrat obračunamo s tema dvema privandranima človekoma, ki sta za preveliko plačo, katero jim dajemo, črno nehvaležna, in fo ostudno nehvaležnost kažeta vedno v tem, da uboge Dornberžane prav brez srčno napadata, psujeta. zmerjata. grdita, zaničuf i opravljata, obrekujeta, kvarita dobro imt jcodujeta, kjer moreta, plju-jeta na vse, kar jima ne liže nečednih njih farskih pet; gnjusno nehvaležnost nasproti ubogem ljudstvu kažeta s tem, da delata prav nekrSčansko, rekli bžpaganskoso-vraštvo, prepfc, kreg, s svojim neotesanim, surovim in nepremišljenim nastopanjem, trgata ubogemu ljudstvu iz srca vero v dostojnost duhovskega stanu ter sejeta v srce dvome in nezaupnost v vse ono, kar nam ie bilo pri prejšnjih duhovnikih sveto! Dornberžani, sedaj obračunajmo s človekoma, ki imata veC skrbi za politiko kakor za naš večni blagor, s človekoma obračunajmo, ki imata tako malo božjega na sebi, kakor: ljubezen, ponižnost, krotkost, krščanska usmiljenost, bogabojeCnost i. t. d. — obračun ž njima, ki pa imata toliko ne krščanskih lastnosti kakor: napuh, I al oimTnos t, n evoše 1} i v o s t, S ko d o« željoost, maščevalnost i. t. d., i.t. d. Ljudje božji 1 Kaj taki smejo biti dušni pastirji PI Saj za takimi ljudmi ne moremo hoditi j kdor je tak, ta ne mara mnogo za naSo duSo, Se manj pa za nase telo in naSe blagostanje, tak je s a m o g o 1 . e ž in zato obračunajmo s tema ošabnima nehvaležnežema prvič s tem, da pri sedanji volitvi ne spravimo v starešinstvo niti enega, katera ona dva vsiljujeta, in dragic s tem, da pri letošnji biri dobi vsak le po 10 bokalov stare mere, to je toliko, kolikor je podpisano in n i C ved Spiekova .rota" pa naj odpade, saj na velikonočni ponedeljek ni veC pojedine pri kaplanu! Pravica in poštenost je pri nas, Bog j? torej tudi z nami, in kdor je mož, naj gre za namil Dornberžki možje. Iz Oieljana. — V Štev. 69. cenjene .Soče" z dne 27. avgusta čitamo, da pri volitvi župana so starešine II, in III. razreda glasovali mirno, a to za to, ker niao poznali kandidatov. Kar se tiče pa starešinskih volitev III. razreda, vam povemo, da volilce" je nad 240, a volitve se jih je udeležilo samo 60, in Se ti so sami sebe volili. Od II. razreda pa so se dali voliti v III. razred, ker so se morda bali, da jim županov stol spodleti; nekateri volilci I. razreda so se pustili voliti v II. razred, ker so že poprej vedeli da v I. razredu ne bodo izvoljeni. Res je, da starešinski sklep je bil, naj se cesta razdeli, in to je bilo že pred letom; čast. gosp. župan je dal ukaz dvema, naj ceste razdelita, a tega omenjena moža nista še poskusila in tudi ne vesta, ali bi sprejeli uživalci ceste cesto v popravo ali ne. Cesto so že nad 100 in 100 let popravljali sami uživalci ceste, in to je še le v par letih prišlo v modo, da je cesta na davkih, in tako plačajo le davkoplačevalci cesto, drugi pa, ki le vozarijo po nji, nič. To pa ni pravično za nikogar. Ni pa res, da so stari možje po 20 ali 30 let županili; niti ene ure niso županili in tudi sedaj ne pričakujejo te časti, ker se tisti ni dosegel Zupanovega stola, ki je imel 12 glasov, toliko manj pa mislimo mi s Šestimi glasovi priti do tega. A oni, ki je imel 12 glasov, je Se prednji večer sklical starešine II. in III. razreda v krčmi in jih opominjal na obljubo, katero so prej sklenili. Starešini I. razreda niso hoteli voliti tujca za župana, ker v vseh šestih starešinih tujca nimajo in ga ne poznajo; in ako novo starešinstvo pozna tujca, mu nema dati do-movne pravice tam, da ga ne bo nadlegoval in da mu ne bode stopal na pete. Opomba uredništva: Naprošcni, priobeujemo to kot protigias omenjenemu dopisu L opazko, da ne pripuščamo odslej nikake polemike več glede ozeljars ;kih rečij. Priporočamo Ie Tizadetim, da se reši vprašanje, fcUo bo župan, tako, da ne bo trpel ugled s 1 o ven s k e občine 1 Dante h run inici. Odlikovanje. —- Vsporaagateljaoe OHčestvo v Moikvi je imenovalo g, dr. 0. Gregor i na v Trstu svojim častnim članom. Diplomo, izdelano v staroruskem slogu, mu je izročil dr. Tresid-Pavič;e" v imenu predsednika omenjenega društva Cerep-a špiridovič-a, ki je odpotoval iz Dalmacije v Ameriko ter ni mogel priti v Trst. Občinske volitve v Bovcu. — Hud boj se je bil pri občinskih volitvah v Bovcu, klerikalci so napenjali vse svoje moči, da zmagajo, pa so bili tudi zmage tako gotovi, da so že pred časom govorili, kako bodo gospodarili v bovški občini. AH rezultat volitev je ta, da so zmagali naprednjaki ter bo izvoljen župan in vsi podžupani iz vret naprednih starešin. Klerikalci pihajo jeze, ali vse zaman, Bovec si je ohranil svoje dobro ime in si ga ohrani vedno. Pevsko fn glasbeno drnitvo naznanja gg. pevcem, da se vrši prva pevska vaja dne 16. t. m. ob navadni uri. Na ta dan se tudi določijo nadaljne redne vaje. Naprošcni so gg. pevci, da se prve vaje gotovo udeležb ter vsakdo po svoji moči pridobiva nove sodelujoče člane ter iste vpelje že k prvi vaji. Opozarjajo se dalje atariši h mesta in dežele, da prične vpisovanje v glasbeno šolo dne 15. t. m. Umrl Jo v Mavhinjah na Krasu g. Josip Legiša, bivši večletni tamkajšnji župan in cestni odbornik. Mrelnova .resnica" v pravi luči.— Mrcina Komelovim ne da miru. Vedno dreza in dreza, in vkijub našemu jasnemu po-jasnjenju, kaka je vsa stvar z organistom g. Hflnigora, trdi še v enomer na dolgo in široko naprej, da ima on prav. Da se pokaže še enkrat v pravi luči, koliko je temu človeku verjeti, smo se obrnili do preč. g. evangeljskega župnika, ki je vso reč glede Hdniga in obeh Kometov pojasnil tako-le: .Organist g. Honig je bil vsprejet le za orgljanje v cerkvi, pa je izvrševal te svojo službo tako revno, da sem si lahko mislil, kako .spretno" bi g, Honig dirigh>a| petje. Cerkveni pevski zbor je popolnoma moja privatna zadeva, katera ni pri nas v nobeni zvezi z orglarsko službo, kakor je n, pr. pri katoličanih, kjer je izročeno oskrbovanje orgljanja in cerkvenega petja organistu. laz bi pa tudi g. Honig-a ne samo radi top, ker se je izkazal popolnoma neporabljivega v evangeljskt cerkvi, ampak tudi radi tega ne bil vsprejel za dirigenta, ker rabim za to osebo, ki bi zastonj dirigirala, saj ni sredstev, da bi se plačevalo dirigenti, po drugi strani pa tudi nisem mogel zahtevati, da bi mi daroval g. Honig svoje ure in svoj trud zastonj in brezplačno. Cela velikonočna zadeva v Gorici z dne 3. sept.t.}. je zlagana, dasi bi bil j« popolnoma opravičen reči g. H6nigu: .Gehen Sie weg!", saj je odgovarjal g. Honig zelo brutalno, ko se mu je očitalo slabo igranje. Denunctjant v Gorici zamolčuje popolnoma resnico celega dogodljaja, da je namreč g. Honig zlobno odbil prošnjo j», Komela, ki ga je pri začetku zbora prosi! za akord, in sicer .ker se mu ni ničesar reklo o petju*, Z vso silo se je hotel v to usiliji, in ravno tako energično se mu je opetovano odgovorilo, da v to ni on poklican, po po-godbi, sklenjeni z evangeljsko občino, in da mu jaz nikoli ne izročim tega posla, naj raje gleda, da se nauči pošteno orgljanja,(labodu lahko zadovoljni evangeljci in mu tudi hvaležni. Isto tako z 1 d g a n a je tudi božična zadeva v isti številki .Gorice". G. Honig je bil na koru, ko je Komel prišel v cerkev, se je pa koj odstranil z opazko: , naj tudi igra Komel, ker že dirigira4, in Sel je stran vkijub temu, da ga je opozord .Kirchcndiencr": ,Gospod, Vas se vedno veže dolžnost, da ostanete in igrate !• Po taki predrznosti je bil g. HOnig koj odpuščen iz službe z dnem 1./1./1904., in na moj ukaz mu je rekel .Kirchendiencr", ko je prišel Hflnigprvu nedeljo po n o v e m I c t u, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo: .Sedaj lahko greste, saj veste, da ste odpuščeni iz službe f* Ako bi g. HOnig prijenjal o pravem času, kakor bi se spodobilo, bi bit lahko še danes organist v evangeljaki cerkvi. Zelo obžaljujem, da sem prisiljen javno prati to umazane perilo, katero gotovo nI v čast g. Hdniga, ker je .Goric«- že v ponovnih, neresničnih člankih blagovolila o tem govoriti. Vesel sera, da jo stvar tako skončala, in jaz bi ne vsprejel na noben način več g. HOnig«, tudi če bi g. Komel ne hotel sprejeli ponujene mu službe! Podpričujera slednjič, da je g. Komel sen. prostovoljno zapustil pri nas službo, da je toplo priporočil g. Hdniga, da meje opetovano in izrecno prosi 1 g. Komel jun,, naj zopet vaprejutem g. (Dalje v prllotM tudi tuji ljudje, smatrajo jih naravnost za nenavadne. Priznavam, da ima moj duh neko bliščobo. Ali pa morda »1'improdueti vite slave« ne razprši vame stavljenih nadej? Na podlagi tega, kar sem doslej storil, ali bolje na podlagi tega, da doslej ničesar nisem storil, ne samo za druge, marveč niti za samega sebe, mi ni prilično dopuščati, da je temu tako. Ali to priznanje [me stane več nego se morda komu,zdi. Moja ironija, kadar mislim nž-se, ima grenak okus. Nahaja se nekaj jalovega v tej glini, iz katere je Bog vstvaril Ploševske, ker na njej vse tako lahko in bujno raste, ali vendar ne rodi zrna. Ko bi imel pri tej nerodovitnosti, pri tej bolezni dejanja celo genijalne zmožnosti, bil bi potomec neke posebni vrste genijev brez področja, kakor se dobe" tudi ministri brez področja. Ta izraz: genij brez področja, se mi zdi bistvu reE jako primeren. Primoran bom celo vzeti patent nanj. Oh! in znovič ta tolažba! Evo, ne sam edini, ako Bog da, ne sam edini bom nosil to ime. Moje ime je legijon i »I/improductivitč slave* obstoji samo zd-se, genij bre področja pa je naš, povsem nadvislaneki plod. Se enkrat ponavljam, da moje ime je legijon. Ne poznam kotiča zemlje, v katerem bi praznovalo toliko sijajnih talentov, v katerem bi celo oni, ki dajejo kaj od sebe, dajali tako malo, tako nezaslišano malo, v primeri * .eci, kar jim je Bog dal. Rim, Babuino, dne 14. prosinca. Prejel sem drago pismo od tete, \r katerem me ona sili, naj pospešim svoj prihod. Grem, ljubljena teta, že grem — in Bog vidi, da delam to samo vsled naklonjenosti do tebe, ker sicer bi pač najrajše tukaj ostal. Moj oče se ne čuti zdravega; časih pa časih začuti trganje v vsej levi polovici telesa. Na mojo prošnjo je poklical zdravnika, toda prepričan sem, cla je Mira- j vilo, ki mu je bilo predpisano, zaprl v Skrinjo, kakor I je bil navajen delati že nekoliko let. Nekod je odpr?! to Skrinjo ter pokazal stotine steklenic in stekleničk;, škatelj in škatljic, ter dejal: »Pomisli le, ko bi vse to pojedel in popil celo najzdravejši človek, še ta bi tega ne prenesel, a kaj Šele bolnik!« Doslej tak nazor ni povzročil očetu velike škode, toda vznemirjam se gledfi prihodnosti. Drugi vzrok, da se mi ne mudi od tod, je nakana moje tete. Naravno je, da ji je le do tega, da me hoče oženiti. Ne vem, ali ima teta že katero iz-brano; Bog daj, da je ne bi imela, toda svojih na-' menov ona vendar ne skriva. »Da se za takega Že-nima, kakor si ti (mi piše) prične takoj vojna belih in rdečih rož, to se da že naprej videti.c Toda jaz sem vtrujen in nočem dajati povoda nobeni vojni ter zlasti nočem, kakor Henrik VII., končati vojno rož z zakonom. Z druge strani očividno teti tega ne aiorem praviti, toda sam sebi morem priznati, da ne ljubim Poljakinj. Imam že petintrideset let; doživel sem, kakor vsak človek, ki se ponaša z dolgim Življenjem, raz-! lične slučaje v svojem življenju, srečal sem tudi Po-| ljakinje, toda iz teh slučajev, iz teh dotik, sem odnesel vtis, da so to najokornejše in najbolj dolgočasne ženske na svetu. Ne vem, ali so splošno kre-postnejše nego Francozinje ali Italijanke; vem samo to, da so mnogo bolj patetične. Kar mraz me sprehaja, ko pomislim na to. Znana mi je elegija o strtem vrču, ko prvič zagleda črepinje pri svojih nogah; toda deklamovati to elegijo z enakim patosom nad večkrat z dratom povezanim vrčem, to je zares nekako sHČno opereti. Kaj prijetna nloga »ganjenega poslušalca«, kateremu dostojnost veleva, vzeti vse to za resno! Čudne, fantastične ženske s plamtečimi gla- vami in ribjim temperamentom! V njih občutkih se ne nahaja toliko veselosti, kakor preprostosti. One ljubijo obliko občutkov ter »©mnogo manj brigajo za notranjo vsebino. Iz tega razloga Poljakinjo nikdar ne moreS prekaniti. S Francozinjo, z Italijanko, ako si dobro izvedel svoj načrt, si moreš biti poprej svest svojega »ergo«. S Poljakinja pa nikakor! Nekdo jo dejal, ako se molki moti, da govori, da dvakrat dve je pet in pomota se da pripraviti ¦— ženska pa, kadar m moti, trdi, da dvakrat dve je svetiljka, in takrat pa butaj z glavo oh zid, Tako pred vsem drugim more v logiki Poljakinj »končati to, da dvakrat dve ni štiri, marveč Ijubav, sovraštvo, maček, solze, dolžnost, vrabec, preziranje — prav ničesar ne moreš prej videti, proti ničemur se zakovariti, proti ničemur zavarovati. V ostalem je lahko mogoče, da vsled vs«h teh volčjih jam je čednost Poljakinj bolj zavarovana nego drugih žensk, bodisi le radi tega, da se oblega-nec dolgočasi na smrt. Kar senvlid! zapazil in česar jim ne morem odpustiti, je to, /f« ii volčji jarki, pali-sade, pasti, ta besna obramba, vse to ni le preraču-njeno na končni progon nasprotnika, marveč tudi na izkoriščanje ganutij boja. Govoril sem že enkrat o tem — zavijaj© naravno stvar, kolikor le mogoče v pavolo — z neko zelo duhovito žensko, ki je samo na pol Poljakinja, kajti njen oče je Italijan. Ta mi je odvrnila, ko rae je zaslišala: »Vaš nazor o tej zadevi je sličen pogledu lisjaka na golobinjak. Ne vgaja vam ter kazi vašo dobro voljo, da golobje bivajo navadno visoko ter imajo boljša krila od kokošij. Vse, kar pravite, govori rajie v prospeh Poljakinj.« »Ali to tta kak način?« »Kajti za kolikor je Poljakinja neznoanejša kot tuja žena, tembolj more biti zaželjena kot lastna.« Priloga „8oC8" *t. 7!!. t dne 7. septembra 1904. H&niga v službo, in da je torej nesramno obrekovanje, ako govori kdo o kakem iz-podrinjenju g. Honiga od strani g. Komela. Z orgljanjem g. Koroela sem izvanredno zadovoljen ; s krotkim značajem združuje temeljito rauzikalično izobrazbo. Kar se pa tiče muzi« kaUčnega razumevanja, se pa tudi lahko sam skušam z g. Hčnigom invdrugovi,pri »Gorici* M Slednjič moram pribiti tudi resnico, da nisem nikdar direktno ponudil orgljarska službe g. Mrčini, pač pa sem ga kakorze marsikoga drugega le informativno vprašal, bi li hotel on sprejeti službo za sttf-čaj, ako bi bila eventuelno kedaj izpraznjena, na kar mi je odgovoril: »Pod tremi goldinarji za vsakratno igranje ne f p r "g-jurem te rl uf iref* Evangeljci pa plačujemo le 200 K na leto, za orgljanje, in to je za vsako igranje približno dva goldinarji. Po tem se tudi lahko razsodi, kako naj se misli udarec »Gorice* po starem g. Kotnemu, da je mmt^ nato »dobro službo* prepustil HOuigu, ;, kako bije omenjeni list s tem, karpsše, resnici v obraz. Vem, da ne bode v zadregi ta klerikalci časopis z odgovorom in z lajanjem na ta materija 1 avtentičnih in resničnih dejstev. Jaz j:a svojo osebo ne reagujem več na bodoče laži in na nadatjn« zavijanji. Napram takim Hitom (»PreMg©seh«»iere*} bi svetoval M od začetka »Soči* plemenito ignoriranje.* S tem ima menda dosti Mrcina — javnosti pa lahko presodi, kako resnicoljuben je ta katoliški junak, in koliko tnu je zaupati kot javnemu izobraževalcu mladino ! TaMbarail (i LJubljane — Tambu-raiki tbor ljubljanskih dijakov nam je priredil sinoči v prostorih hotela »pri zlatem jelenu* prav Jep večer. Nad 300 o*?b h boljših krogov natega meščanstva j« pritlo naslajat se n» zvokih ttmburic v mladih rokah vrlih niladeničer iz bele nate Ljubljane. S toliko udeležbo, brez sleherne reklame, moremo biti povsem zadovoljil'. ~- Dijaki so gvirali neumorno najrsinomtacjse- skladb« jugoslovanskih skladateljev. Dokazali io dobro loto in veliko marljivost, kajti reperloir imajo prav obsežen. IzvrlUev je bila vseskozi prav dobra, kar je občinstvo potrjevalo s prav živahnim ploskanjem in odobravanjem. — Po 11, uri so pričali udarjati plesne komade, aa kar to mladi ljudje oboiega spola »silili iredi dvorane toliko proste *, da so se v gnječi veselo vrteli ter ;.abavati s tem tudi vso odlično družbo. Skratka: Sinoči je bil zopet prijeten večer pod domačo slrth-3, odkoder je nest l vsakdo le prijetne spomine in srčno želj o, da bi se shajali bol; pogosto v tako lepi narodni družbi. Presrčna hvala mladim rojakom h bela Ljubljane. TamburaSi so odšli danes v Ajdovščino in od tam v Vipavo, kjer bodo sviraii na pravnik 8. t. m. na veselici tamoSnje čitalnice. Tržaški namestnik grof GoSss gr„ za gotovo s svojega nameslniškega sedeža v »zasluženi pokoj*. Te dni sa je mudil v Trstu za malo časa ter se že poslavljal.... Bavarska prlncezlnja Ludirlg je dospela danes ob 8*4-8 v Gorico, kjer namerava ostati dlje časa. Nastanila se je v hotelu »Sudbahn*. ' Metoda. — Dva gospoda sta se sinoči pri taraburaški zabavi pri »zlatem Jelenu" hotela odkrižati s tem sitne prodajalke narodnega koleka v prid š. D., da sta jej ponudila rajevsak po 1 K (skup 2 K) za odstop okraska na korist družbi sv. G. in M. Da bi se kupčija ne razdrla na škodo družbi, privolila je ona tudi v to prodajo. — Prav, saj pada vse v isti klobuk! Začetek šolskega leta na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici bode dne 16. septembra t. I. Vpisovanje učencev bode dne 14. in 15. septembra od 9—12. ure predpoludne v tamolnjem poslopji. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto ali vsaj 13V« let« svoje starosti in so dovršili z dobrim vipehom ljudsko Šolo ali pa kak razred srednjih lol ter se želi posvetili učiteljskemu stanu. Za sprejem se zahteva: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o stavljenji koz in zdravniško spričevalo, da je dotičnik zdrav in brez telesnih hib. Šolnine se ne plačuje, temveč dobe pridni in potrebni učenci na tem zavodu nekaj državne podpore. Duhovnik ponesrečil. — Dne 1. t. so nalli par metrov od beneške meje na Kolovratu mrtvega kurata v Dreki pod Liv-kom v Benečiji, č. g. Josipa Gošnjaka. Dne 31. avg. dop. je lel na lov na Kolovrat; okoli 11. ure ga je videl nekdo iz Eavnij. Zvečer je bila nevihta ter ga ni bilo domov. Zato so ga začeli iskati ter ga nalli mrtvega, ležečega na velikem kamenju. Sodi se, da mu je spodrsnilo, ker se je nahajal na višini s strmino iz samega kamenja, ter se je ubil, kajti ranjen je bil le na sencih, ali pa mu je priftlo slabo ter je padel tako nesrečno, da je natcl smrt. O kaki nasilni smrti ni govora, ker so nalli pri njem ves denar. Ob njem je »tal zvesti njegov pes, ki je z močnim laganjem privabil iskalec na kraj nesreče. — Pokojni Goinjak je bil zaveden slovenski duhovnik, ki se je brigal tudi za vse slovensko gibanje. Pekovski pomočniki v Gorici se borijo za to, da bi dosegli tedenski počitek, to je en dan v tednu prosto ter bi za tisti čas stal vedno drugi pomočnik za vsakega, ki ima prosto, na razpolago. Kakor čujemo, gospodarji niso zadovoljni s takim počitkom, mam-č hočejo, da bi delali pomočniki po dosedanjdi urah naprej, dajo jim pa 10% potiska na plači. Tako se ne bi upošteval ludi zakonito določeni nedeljski počitek. 17 pomočnikov se je izreklo, da so zadovoljni z Id ,} poviskom, ali vsi drugi so proti temu, in kakor čuienso. ostsm-jo trdno pri zahtevi, da se uvede tedenski počitek, ki pa gospodarjem ni vSec. Vršilo se je vefi posvetovanj, | v petek pa so zbrali na shodu 3 gospodarje in 3 delavce, ki imajo nalogo, končno dognati, ali pride do nedeljskega ali tedenskega počitka. — Kakor čujemo, je že uveden v DOrflesovi parni pekarni tedenski počitek, pa gre vse redno naprej. * »OStlja, krlstljanl smo ml"!' — tako-je kričal ter se tolkel po prsih v Mirnu v ponedeljek neki Leop. Vuk, namreč v ponedeljek po slavnem razvitju »katoliške* zastave, kateri sta botrovala ljubljanska filozofa dr. Krek in dr. Lampe. Smeta biti vesela svojega učenca, prav čast jima je delali — Oštija, kristijani smo mi — se jako imenitno čuje, zlasti Se, če je tisti, ki kriči, tako le malce natrkanna .katoliški podlagi«! Lepr kristijani l V Opatjemselu snujejo bralno in pevsko društvo, ki bo nosilo ime „Kras". Ustanovni občni zbor je bil pred kratkim. Zajedno snujejo tudi zavarovalnico za goveja živino. Laške popevke je igral pešpolk št. 27. iz Ljubljane, ko je prihajal z manevrov in odhajal. Videti je bilo, kakor da so se za nalašč naučili laških pocestnih malovrednih popevk, kakor »Dolce amor*. Kakor vemo, v Ljubljani niso tako postrežljivi Slovencem. Pohvaliti pa moramo godbo 37. pešp., Li je igrala tudi vedno lepe Parmove .Mlade vojake«. Marijin otrok — obsojen na vislice. — Pred porotno sodnijo v Novem-meatu na Kranjskem je stal 23 letni France Erman, ki je bil radi roparskega zavratnega napada in raznih tatvin obsojen na smrt na vt'>s«. Dne J. julija t, 1. je počakal ta če-stilec Marije na Brunski gori poštnega sela Franca Bregarja ter ga ubil, ker je mislil,da dobi pri njem, ki je imel s saboj razne poštne posiljatve, denar. Ali denarja ni bilo, pač pa so tega Marijinega otroka obsodili na smrt na vešalih. Pri obravnavi sami se je pokazalo, da je bil ta Erman Marijin otrok, kajti kot takega ga je opisal tudi njega lastni oče. — Roparja imajo na vesti klerikalci, ki razlagajo, da smejo njihovi pristaši vse počeli, da so le »pobožni*, pa je vse prav. Kam vedejo Marijine družbe l Perfldto očitanje. — Mrcina v svoji veliki ljubezni do bližnjega očita akademiku D. F., da je študiral gimnazij več let nego je potreba, potem pa, da je po štirih letih po drugem naskoku prišel srečno do prvega državnega izpita na vseučilišču. — Na to odgovarjamo: Mrcina sam prav dobro ve, kako hudo bolezen je imel omenjeni akademik kot gimnazijski dijak, ve, da je vsled nje dolgo časa bolehal, ve, da je v enem šolskem letu ležal 5 mesecev bolan, ve, da je eno šolsko leto pisal z levico (priča g. prof, Ivančič), ve, da se mu je ista bolezen ponovila, vsled česar je moral ponavljati, ve vse to, pa ima vendar toliko predrznost, da mu očita, daje študiral gimnazij 11 let.Očitanje je skrajno perfuino, pa vredno Mrcine ! Kar mu podtika glede vseučilišča, je istotato zlagano, kajti oglasil se je o pravem času za prvi izpit. Da ga ni napravil prvič, marveč drugič ob pravem času, to je po treh letih, — temu se ni čuditi. Kdor pozna razmere na vseučiliščih, ve, da je izid izpita odvisen večkrat ne toliko od znanja izprašam«, kolikor od kvalitete izpraševaine -komisije. Zakaj' vendar se pa potegujejo naši akademiki toliko za slovensko vseučilišče? Kaj Mrcina nič ne ve, kako postopajo nemški nacijonalci s slovanskimi visokošolci ? Kar pa se tiče dolgoletnega študiranja po vseučiliščih, naj pokuka Mrcina iz »goriške okolice* v krog svojih somišljenikov,- kajti morda tam dobi koga, ki je študiral celih 10 let na univerzi, pa vendar postal doktor l Morda pozna tudi nekega svojega mladega »kolego-glasbenika*, ki je zbežal Jia Tirolsko pred prvim državnim izpitom. Hudobni jeziki pravijo, da je vplivala nanj tako slabo — Mrci-nova glasba! Slednjič pa naj blagovoli vzeti Mrcina ogledalo v roke pa pogledati notri. Tam bo videl moža, ki je absolviral gimnazij, napravil maturo, pa se povspel le do vadniškega učitelja. Kaj je bil tako opešal, da sploh ni šlo več naprej?! H koncu še nekaj! Stariši gori omenjenega akademika, radi katerega Mrcino tako želodec boli, niso bili prav nič ne voljni na svojega sina, če ni mogel tako naprej, kakor bi radi, ker so upoštevali okolnosti — ali mi poznamo »pedag6ga", ki je hotel po vsej sili, da bi bil njegov sin odličnjak, in ker to ni šlo, ga je kaznoval — notabene pedagog I — za vsak neuspeh v šoli jako kruto s stradanjem in pehanjem pod streho. Seveda radi tega ni bil odličnjak, pač pa je oslabe-val v dobi, ko deček najbolj rabi redno hrano... Ko je izdihnil, so bili krivi pa zdravniki ! Vse druge prejšnje okoliščine, take, ki niso vplivale ugodno na razvitek organizma, niso prihajale nič v poštev! — Ubogi, pohlevni Danilo takega ravnanja ni bil zaslužil 1 Mrclnl na uho. — Mrcina se je trudil na dolgo in široko, da bi dokazal, kako je mladi g. Komel snedel kruh g. Hdnigu s tem, da ga je izpodrinil od orgljanja v evan-geljski cerkvi. Že na drugem mestu je dokazano neovržno, da ta trditev Mrcinova ne sloni na istini — sedaj pa povemo Mrcini na uho, da je g. Honig povprašan sam priznal, da mu ni snedel kruha g.Komel ter da ga ni izpodrinil od orgljanja v evan-geljski cerkvi. Rekel je, da je bil on trdoglav (testardo), po drugi strani župnik, in posledica to, kar je nastalo. — Tako jih dobiva od vseh stranij Mrcina po i -' * ! Akademik, ki ne & peti. — Mrcina je streljal na znanega akademika. Češ, da je on pisal kritike p petju; pri tem pa povedal, da ta akademik sploh ne zna peti. — Omenjeni akademik sam priznava, da res ne zna prav nič peti — ali glejte, čujte in strmite! — c. kr. vadnični učitelj Janez Mrcina mu je dal kot učitelj petja na gimnaziju dne 11. febr. 1893. v petju red: »lobensvvert*. Spričevalu je na razpolago v našem uredništvu. Iz tega sklepamo: ali je bil Mrcina podkupljen ali pa prav nič ne razume o petju. Prvo je manj verjetno! Jutri gremo na »piknik,« ki ga je mladina priredila gospem. To ima biti kaj sijajna zabava. Varšava, dne 25. prosinca. Pogostoma se kot »homo sapiens« dolgočasim na plesih; kot kandidatu za ženitev so mi zoprni, toda časih jih imam rad kot umetnik — naravno umetnik brez področja. Kaka krasna reč je to, na primer: široke, gosto osvetljene in s cvetlicami ozalšane stop-njice, po katerih ženske, opravljene na ples, stopajo vzgor. Vse se ti zde takrat zelo visoke, in kadar jih ogleduješ od spodaj, kako vlečejo za seboj repasta svoja krila, pa te spominjajo angeljev, ki jih je videl Jakob v sanjah. Rad imam to gibanje, te luči, sve-tilnice, to lahno tkanino, pokrivajočo nalik jasni megli mlade gospodične; a kaj naj še le rečem o golih vratovih, prsih in rokah, o katerih se ti zdi, ko odložijo ogrtače, da se utrjujejo in otrpnejo na zraku ter postanejo trde kakor mramor. Prečutek vonjave ima tudi svoje razkošje. Kar navdušen sem 'i dobre parfume. Piknik se je posrečil jako dobro. Treba je priznati Staševskemu, da zna prirejati take reči. Dospel sem ob ednem s teto, toda zgubil sem jo takoj v pred-veži, kajti Staševski je pritekel nalašč na stopnjioe, hoteč ji podati roko. Bedna teta ima nekak dolg hr-melinov ogrtač. kateri rabi vedno v izvanrednih okoliščinah, radi česar jo imenujejo »dostojno pelerino«. Stopivši v dvorano, sem se vstavil ne daleč od vrat, da si j o nekoliko ogledam. Začutil sem dobro, da so to bližja bitja nego ona, ki sem jih srečal kedaj, a vendar jih človek gleda in opazuje ,ter dela opazke kakor kak tujec. Zlasti so obrnile ženske na-se mojo pozornost. (Dalje pride.) H tem odgovorom so me, kakor pravijo, pritisnili j k steni, in v prvem hipu nisem mogel najti odgovoru, j Mogočo je tudi pri tem, da zrem na to slično lisici na [ golobinjak. No, dvomljivo je tudi. ko bi ho lo imel ženiti sploh in zla>ti ženiti se s Poljakinjo, pa bi to Poljakinje no iskal samo mod golobicami, ki bivajo visoko, marveč tudi mod belimi golcbieami. Pravzaprav pa sem slieon onim ribam, katere na vprašanje, s kakim sokom hočejo biti pripravljeno, odgovarjajo, da preti vsom drugim si niti ne želo biti pripravljeno. Tu se vračam k očitanju do vas, drage rojakinjo. Ve Ijuoite sploh bolj dramo v ljubezni, nogo .samo ljubezen. V viii»ki od vas tiči kraljica - in s tem se jako razlikujete od drugih žensk. Vsaka izmed vas sotfi, da že s tem samim javlja ljubezen in dobroto, ako se dopušča ljubiti; nobena se ne strinja s tem, da bi bila le dodatek, le popolnitev moškega življenja ki ima vendar druge smotre. Ve hočete, da smo mi radi vas, ne pa ve radi nas. Končno pa ljubite bolj otroke nego moža. Njegova usoda je za vas usoda hajduka. Videl sem to, opazoval večkrat — kake sto povsod; samo ponekje se svetijo izjeme, kakor demanti sredi sipa. Ne! moje kneginje — dovolite mi, da vas občudujem od daleč. Odvrniti enkrat za vedno na drugo pot vse cilje, vse ideale, goreti vsaki dan nalik kadilu na oltarju žene — in pri tem še lastne žene, o, gospe moje, to je za človeka nekoliko premalo! Moja samozavest me res vpraša takoj: »Pravzaprav, kaj imaš ti boljšega delati, kaki nameni, kaki so tvoji smotri? Ako kdo, si ti vstvarjen za to, da postaneš Žgalna daritev?« Toda ne za vraga! V zakonu je treba tako spremeniti življenje, odreči se tolikoterim svojim navadam, ugodnostim, dopadenjem, razvadam, da brž- kone lo prava in velika ljubezen more to nadomestiti. Meni so to ne prilega. Ženitev je tako basenski akt vere v ženske in volje, kakoršne ne pridobim nikdar. Ponavljam št* enkrat: r-Nočem biti pripravljen z nobenim sokom. ^ Varšava, dnfi 21. prosinca. Dospel som danes zarano; ker pasem se vstavil na Dunaju, zato se na potovanju nisem preveč vtrudil. Pozno je že, živci mi ne puste' spati, zato se vsedem k pisanju. Zares mi je že prešlo v navsdo -— in nahajam v njem neko mičnoBt. Kakšno veselje je vladalo v hiši; kako poštena je ta teta! Od samega veselja gotovo niti ne spi in pri obedu ni mogla jesti. Kadar je doma v Ploševu, prička se neprestano z gospodom Hvastovskim, nvojim oskrbnikom, ki je jako uporen človek in plemič, ki si ne dopusti nič reči, marveč se zna odrezati na vsako besedo. Šele kadar ge toliko sporočata, da se ti zdi, da je ločitev neisogibna, umolkne teta ter j 6 z največjim tekom, z neko neod-pustljivo jezo. Danes se je morala uzadovoljiti s tem, da je oštela služabnike, ker pa ji ne zadoščuje. Vse-kako pa je bila kaj dobre volje, in koliko je bilo neizvedljive naklonjenosti v pogledih, ki jih je ves čas obeda obračala po meni, to se ne d& opisati. V krogu njenih znancev me imenujejo »fetiša«, na kar se v ostalem moja teta jako huduje. Očitno je, da se je moja slutnja in moja bojazen uresničila. Ne samo da se nahajajo nameni, marveč je bilo že tudi nekaj izbranega. Moja teta je navajena hoditi s širokimi koraki po obedu in glasno misliti: Evo, navzlic tajnosti, v katero se je prizadevala ogrniti, sem slišal naslednji monolog: »Mlad je, čeden, bogat, geriijalen — bila bi bržčas bedasta, ko bi se vanj takoj ne zaljubila.« Naredim finančnega mlnlsterstva m indastrtjalne podjetnik«. — Z ozirom na številne pritožbe, ki so došle iz krogov in-d>strijalnih podjetnikov glede na izvenrednopomanjkanje vode v letošnjem poletju, vled česar je moralo mnogo podjetij omejiti oziroma popolnoma ustaviti delo, je finančno minister-stvo svojim podrejenim davkarskim uradom naročilo, da zamorejo dovoliti prizadetim podjetnikom odpust prihodninskega davka, ako za to prosijo. Take prošnje je rešiti v najkrajšem času. Proti pačenju krajevnih Imen. — Doznajemo, da je c. kr. namestništvo izdalo ukaz vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, naj ista nemudoma odpravijo vse one javne krajevne napise, ki ne soglašajo z onimi, ki so "navedeni v državnem TmemkuT — Ta odredba bi amrata iti Se dalje ter odstraniti tudi vse skovanke čisto slovenskih krajev, kakor Auzza, Ronzigna, Ranziano, itd. Laski kraji se pišejo povsodi le laško, zakaj bi se ne čisto slovenski le slovenski! I Tečaj la čevljarje v Selanl. — Pišejo nam iz Sežane: Dne 5. septembra 1.1. se je otvoril mojsterski tečaj za čevljarje, in bode trajal do 1. oktobra t. 1. Vdeleženci, Čevljarski mojstri in pomočniki, se učč pod spretnim vodstvom strokovnega učitelja H. Hulka vsak dan od 4. ure popoludne do 9. ure zvečer. v Pouk je brezplačen in obsega vse najimenitnejše in potrebnejše ročnosti, spadajoče v stroko čevljarske obrti, kakor: jemanje mere, vrezanje vzorcev, strokovno risanje, prikrojenje, dogohnrtjenje vrhnih delov in šivanje s strojem. Otvoritvi tega kurza so prisostvovali načelnik kuratorija za pospeševanje obrti na Goriškem g. dež poslanec Holzer, c. kr. okrajni glavar g. A. Rebek, tajnik trgovske in obrtne zbornice v Gorici g. Bisiak, strokovni učitelj g. Hulka in upravitelj občine, c, kr. okr. Sol. nadzornik g. Kante, in občinstvo poleg vdetežencev. 6. Holzer je otvoril tečaj z nagovorom g. okrajni glavar, pojasnivši navzočim veliko korist takega pouka, je s srčnimi in navdušenimi besedami priporoča) pridno in vstrajno vdeležbo od strani vdeležencev, potem je koj pričel pouk, ki je res interesanten tudi za tiste, ki niso čevljarji. Omeniti moram, da vdeleženci dobe vse vzorce, orodje, kopita in poleg tega tudi blaga za napravo jednega para čevljev, katere izdelujejo po navodilih strokovnega učitelja. Lenko stranke naroče pri dotičnih čevljarjih čevlje, kateri se izdelajo pod vodstvom in nadzorstvom strokovnega učitelja. Po zvrsetku kurza dobe vdeleženci obi-skbvalno svedočbo, ki je za take velike vrednosti. Ta tečaj napravi po zvrsetku kurza razstavo, ki pokaže napredek pouka v tej stroki. Priporočam, da se obilo vdeležencev vdeleži in da isti tudi vstrajajo do konca, saj je izključno v njihovo koristi Več ko ejovek zna, več velja. Nevednost je najdražja! T Nabrežlnl so Strajkali brusHci ka-menov skoz' tri tedne. Štrajk je končan, ker se je ugodilo zahtevam delavcev. Veselica vipavske »Čitalnice'. — Jutri bo dan velike veselice, za katere naj pokaže vipavska .Čitalnica", da Se živi, cvete, narašča. — CitalniSki odbor, ki je takrat pomnožen s posebnim veseličnim odsekom, se resno trudi, da ustreže vsestransko svojim posetnikom. Marljivi domači dile-tantje pripravljajo izvrstno burko »Popolna žena", čitalniški oktet pa je imel že več skušenj za svoj pevski nastop. Velikega se je nadejati od pevskega društva »Velesile*, ki se ne hode vstrasilo dolgega pota in stroškov, da pc' ;-> Vipavcem in dragim gostom — kaj zna. — Poleg izvrstne civilne godbe iz Trsta, ki bode tudi koncertovala, pa bode vzbujal gotovo veliko zanimanje .ljubljanski dijaški tamburaSki zbor", ki bode sviral več odstavkov slovanskih oper. In, da bode prosta zabava tem intinineja, poslovala bode poleg drugih zanimivostij tudi Šaljiva poŠta, kajpada z — narodnim kolekom. — Pripomniti je, da se vrši predstava na popolnoma prenovljenem čitalniskem odru, za katerega je izdelal g. tehnik Alfonz Hrovatin krasno moderno zagrinjalo. — »Čitalnica* se ni zbala nikakih stroškov, da pokaže kaj lepega, zato pa tudi pričakuje od vseh ve-lečistanih rodoljubov, da jo blagovoljno ma« terijalno podpirajo, ker le tedaj ji hode mogoče delovati čvrsto nafej — za vzvišeno narodno stvar. Zato pa vsi, ki čutite z nami, dobro doSli na Mali Šmaren v prijazni Vipavi! Bralno drrltvo .)JIW t BUjanl priredi, kakor že naznanjeno, veselico v nedeljo dne 11. septembra 1904. na dvorišču g. Matilde Gallin s tem le vsporedom: 1. Pozdravni govor. 2. V. Parma: »Mladi vojaki«, "koračnica, godba. 3. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma", mcžki zbor. 4. Zit: »Gozdna rožica", valjček, ženski zbor. 5. H. Sattner: »Opomin k petju", mešan zbor. 6. I. pl. Zaje: »Slovanska onvertura", godba. 7. H. Sattner: »Na planine", možki zbor, 8. Alet-ter: »Roeveo Gavotte", godba. 9. J. Žlrov-nik: »Večernica", mešan zbor. 10. A. Dvo-r?ak: »Potpouri iz slovanskih napevov", godba. 11. »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu ?* Veseloigra v enem dejanju. 12. Prosta zabava in ples. Pri veselici svira vojaški orkester 47. peSp. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina k veselici: I. vrsta 60 vin., H. vrsta 40 vin. za osebo. — K plesu: Za gospode 2 K, gospodične 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. 81užba cestarja je razpisana v Vol-čah, stavbeni okraj Tolmin. Prošnje do 30. sept. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu. Pretep. — Nevarno ranjen. — Pri Avčah je bilo prišlo v nedeljo 28. pr. m. med dvema delavcema do pretepa. Eden je potegnil nož ter sunil 271etnega Jak. Vrho-nika z Brega pri Kranju tako močno na desno stran prsij, da mu je ranil pljuča. Hitro je pritekel orožnik, ki je pomagal ranjencu ter ga spravil potem domov in poklical zdravnika. Napadalca so zaprli v kanalske zapore. Napadi? — V nedeljo zvečer so se vračali neki mladeniči, delavci, menda Gori-čani, v mesto po ulici pri Barki. Pravijo, da so jim tu Štirje bratje Brajnikovi zaprli pot ter jim prepovedali peti. Neki Marušič se je zoperstavil, na kar ga je ranil Fr. Br. na glavi, da je padel na tla. Prevedli so ga v bolnišnico. Napadalce so naznanili sodniji. — Resnica že pride na dan! Pripoveduje se tudi, da so napadle neznane osebe 21 letnega Al. Vida iz ulice Or-zoni, ko se je vračal v noči iz Solkana. Napadli so ga baje kar nenadoma ter ga ranili z nožem. Šel je v bolnišnico, kjer so mu dali potrebno pomoč. — Čudno ! Morda je pa kje drugje kaj staknil, pa se zgovarja na neznance. — Vsekakor je treba s previdnostjo motriti razne povesti o napadih! Pod vos je padel blizu Plavij voznik Fr. Pertovt iz Volč. Zlomil si le desno nogo ter dobil več težkih ran. Pripeljali so ga v bolnišnico v Gorico. Po dveh letih. — Pred dvema letoma je bila prijela žandarmerija nekega zidarja, Laha iz kraljestva, ter ga odvedla v zapore v Krmin radi velike tatvine. Ta Lah, po imenu Iv. Michelini, pa je pobegnil iz zaporov. Potem se dolgo ni vedelo nič, kje da je, slednjič pa so dognala poizvedovanja, da se nahaja na Bavarskem blizu Monakovega. Sodna oblast je takoj izposlovala, da so ga jej izročili. V ponedeljek so privedli Miche-linija v Gorico ter ga dobro shranili v tukajšnjih zaporih. BlcIkelJ ukradel. — Neko jo ukradel krčmarju Valentinu Fieglu bicikelj vreden 270 K. Tatu Se nimajo. Ob 10 K je prišel izvoSčik Al. Kumar iz Koroninijeve ulice. Naznanil je policiji, da se je vračal v soboto zvečer z vozom in 4 konji iz Tržiča v Gorico ter pil do Ronkov nekaj vina in plačal tudi prijateljem par litrov. Ko je plačeval, je menjal bankovec 20 K. Bankovec za 10 K je vložil v žep, vzel pa s seboj na voz nekega človeka. Ko je prišel v Zagraj, nabilo bankovca za 10 K nikoder več. Izpred sodnlje, — Na zatožni klopi je sedel Lah iz kraljestva, Nikolaj Duzzi, ki je delal pri Ročinju pri železnici. V Dugar-jevi gostilni v Ročinju je kričal na tak način, da so ga le težko poslušali ter poslali slednjič po redarja, naj ga odpravi iz gostilne. Duzzi se je zoperstavljal redarju, ga prijel za vrat, trgal in mu hotel iztrgati sabljo. Morali so poklicati orožnika. Pred sodniki je trdil, da je bil pijan, tudi nekatere priče so povedale tako, zato je dobil le 7 dnij zapora. Bie se stanovanje, obstoječa iz 3—4 sob, kuhinje in kleti. Ponudbe na upravniitvo. Zgubljena pslcs. - Od Vipolž do šmartnega v Brdih se je zgubila te dni paica-pticarica, bela, s črnimi lisami in z mestno ovratnico. Kdor jo najde, naj se zglasi pri g. vitezu T os i-ju v Sovodnjah, kjer dobi 10 kron nagrade. Rogaški templjev vreleciJSJf-JS: bavo in uravnuje redno stolico. Dobiva se v mirodilnicah 1 Zaloga na debelo pri A. Jere-tičn v Gorici. Razgled po svetu. Zadnje vesti i bojišča. — Pri Jan-taju je bil velik boj. Kuroki je naje zavzel Jantaj. — V bojih pri Liaojangu je padlo jako mnogo ruskih Častnikov. —- Rusi so se Baje umaknili iz Jantaja. — V Rusi se izvrši nova mobilizacija. — Od SŽOO novih častnikov jih je odpotovalo že več stotin na bojišče. - O Port Arturju ni nikakih posebnih vestij, — Baje izpraznujejo Rusi tudi Mukden. Sklicanje Istrskega deželnega abora. — Iz Pule poročajo, da namerava vlada sklicati istrski deželni zbor prve dni meseca j oktobra. Ni pa znano, v katero mesto da ga j skliče. Postojnska Jama. — V minolero me- j secu je obiskalo postojnsko jamo, izvemši j večje partije, 1515 oseb. Aretirali ao v Trstu kavarnarja Iv. | Bressana, ko so izvršili poprej v- njegovi ka- j varni »Verdi" preiskavo. Aretiranje je v | zvezi z zadnjimi političnimi aferami, s kale- j rimi se bavi tržaška sodnija. Princezinja Lojlia Kobnrika — ušla. — Pred leti se je obširno pisalo o begu princezinje Lujize Koburške s častnikom MataSičem. Pozneje so jo spravili v j neki sanatorij za umobolne, Matašiča pa so bili j zaprli, češ, da je ponarejal menice, ali on trdi j vedno, da je nedolžen ter skuša na razne načine, de se rehabilitira. Ssdaj je ušla iz toplic Elster v Nemčiji. Za beg so se vršile že davno zelo previdne priprave. Iz sanato- j rija »Lindenhof* bi princezinji najbrže nikoli j ne bilo mogoče pobegniti; zato je sama silila, j da je puste za nekaj tednov v toplice Elster. Dasi so jo noč in dan stražili, vendar se je MataSicu posrečilo, da ji je vtihotapil po neki zaupni osebi pismo v roke. Pozneje sta se najbrže dogovorjeno sešla v nr*ki umetniški razstavi. Pri tem sestanku ji je | povedal MataSič, da ji ne podele nikoli svobode ter jo tudi nikoli ne proglasijo za normalno. Nato je princezinja izjavila, da hoče postati prosta, naj stane, kar hoče. V naglici sta dogovorila ves načrt za beg. V toplicah Elster je imel M*»tašič zaupnika, ki je stanoval v istem hotelu kot princezinja. Vpisan je bil za hotelirja Weitzerja iz Gradca, a šele sedaj se je dognalo, da je bil to grof Orsich, MataSičev bratranec. Ta se je z znaki dogovoril s princezinjo o vseh podrobnostih za beg. Princezinja je vzela s seboj dragocenostij za 300.000 mark in denarja za 500 mark. MataSič je dobil za svoje me-moire od dunajskega založnika 20.000 K, a mnogo večjo svoto mu je poslal lastnik pariškega lista ,Le Journal*. Princezinjo so pričakovali z avtomobilom MataSič, grof Orsich in neka MataSičeva prijateljica. Vozili so se z veliko naglico do Monakovega, od tam pa se je sled izgubil. Ena vest trdi, da so se odpeljali v Pariz, druga pa v Švico. Varuška oblast princezinje Lujize je te izdala tiralnico za njo. Nova trgovinska pogodb« med Av-stro-Ogrsko In Italijo. — Iz Rima poročajo: Nova trgovinska pogodba med Italijo in Avstro-Ogrsko, ki se lahko smatra za sklenjeno, stopi v moč, ko se sklenejo trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter Š» co. Radi tega se provizorična pogodba podaljša za nekoliko mesecev. Vse pogodbe se sklenejo za 10 let, V zadnjih dneh so bile poravnane v Vallombrozi se zadnje težave glede živinske paSe in ribarstva v Adrijanskem morju. Pogoditi se je Se glede vprašanja o carini na vino in odposlanci se nadejajo, da pride tudi glede te točke do sporazumljenja, Italija bo baje smela v letu od meseca septembra do srede oktobra voziti v Avstrijo določeno množino belega vina po znižani carini (16 do 18 kron.) Ta množina ne sme presegati 200.000 hektolitrov na leto. Tr podrobnosti niso seveda se potrjene, utegnejo biti pa deloma resnične. Od druge strani pa meni list »GiornaJe d'IUuVt da so glede vinske carine nastale nove težave in da se misli na podaljšanje obstoječega provizorija. To poročilo pa je neosnovano. Razprave bodo gotovo dovršene najdlje v dveh tednih. Dr. K8rber r Galiciji. — V Lvovu je govoril ministerski predsednik tako-le: »Očitalo se nam je, da smo omogočili avstrijskim dijakom, ki dovršijo zagrebško vseučilišče, vstop v avstrijsko državno službo, ako napravijo prej dopolnilni izpit avstrijskega prava. Mi smo bili k temu prisiljeni, ker nismo imeli zadostnega Števila prosilcev za uradniške službe v Dalmaciji. Mnogokrat se je dalo oblastnijam naročila, najjiradnike opozore na posebne ugodnosti, katere bodo uživali, ako se nauče hrvatskega jezika ter gredo v Dalmacijo. Niti en uradnik se ni prijavil; obrnili smo se tudi na vseučilišča, naj bi se na to opozorilo dijake, od katerih se morajo mnogi boriti za svojo bodočnost, toda tudi tukaj brez najmanjšega vspeba. Ker potrebujemo uradnikov, ni bilo druge pomoči, kakor da smo se odločili za odredbo, ki je bila tako zelo kritikovana; toda narod ima pravico, da se mu uradni poali opravljajo. Jezikovno vprašanje je postalo glavno vprašanje v državi in radi lega se je parlament izročilo obstrukciji. Toda sedanja vlada si je v svesti, da ni žalila nobene v Avstriji živeče narodnosti. Mnogo se nam v tem oziru krivično podtika, mnogo je tudi v tem oziru popolnoma neosno-vanega. Ako se nas pa vpraša, zakaj da ne izvršimo tega ali onega, tedaj odgovorimo ponavljaje naS programi, kateremu ostanemo vsikdar zvesti, to je, da hočemo vedno delovati za sporazumljcnje, ako.se hočejo prepirajoče narodnosti res sporazumeti. Toda mi nočemo na noben način podeliti eiiottranshih narodnih koncesij.' Utrdbe v Veronl. — Italijansko vojno mimslerstvo je popolnoma nepričakovano sklenilo popraviti stsre utrdbe v Veroni. Pred nekoliko dnevi je ravnateljstvo ženija izročilo mestnim stavbenim mojstrom važna dels. Gre za obnovljenje staril| utrdeb, ki jih je grs-dila že Avstrija, in ki leže na desnem obrežju reke Adiže, začenlt od forta Patrom?, potem one, ki leže nalovim bregu in oa višinah, ki gospodujejo nad mestom. Skupni stroški za vsa ta dela so proračunjent na 6 milijonov lir. Strašna to«« je padla v petek po **-sch Abregi in Novavas v poreskem okraju. ToCa je uničila vos vinski pridelek, ki je kazal prav lepo. Toča je pokrili obe občini tako na gosto, da je bilo videti, kakor daje zapadel velik sneg. Take toče v onih krajih ne pomnijo. Beda v AvtrlJI. — Leta 1903. je bilo v Avstriji na javni dražbi prodano 22.000 premičnin. Vse te stvari so bile cenjene na 8 milijonov in 700.000 kron. Kresa slovenskih «dvetnlk*v. — Ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov* ae bo vršil drevi ob 7. uri zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. Izseljevanje la Hrvatske. — V četrtek se je na parniku .Pannonia* odpeljalo z Reke v Ameriko 1700 izssljsncev. Tajno pomlajenje. — Attterikanski listi poročajo to-le anekdoto, ki s« je dogodila v Meksiki. Nekega dne je izlel v tamkajšnjih listih oglas, da je nsiel neki tuji zdravnik čudežni način, po katerem se morejo pomladiti stsrejle osebe, V oglasu je bilo tudi rečeno, da naj se zglsstjo »bolniki* določeni dan in doloCeno uro pri zdravnika. Ctna za pomlajenje je bila postavljena jako visoko. Vendar pa se je oglasilo ta dan pri čudotvornero zdravniku okoli 50 dam v starosti 50-60 let. Zdravnik jih je lepo pozdravil, pohvalil svojo metodo, potem pa rekel: Neka posebnost moje metode obstoji v tem, da pričenjam z najstarejšo. Diskreten bom, in vem, d« bodo tudi dame diskretne. Zatorej prosim, da naj vsaka dama točno pove svoja leta. Prva reče: Sedemintrideset, druga peintrideset itd. NajmltjSa je imela petindvajset let. Na to ogovori zdravnik dame tako-le; Gospe, jaz vidim, da moja umetnost slavi vedno velike uspehe. Ko ste prišle v sobo, sem računal po izkušnji vašo starost. Ali sedaj, v nekoliKo minutah, ste se pomladile, kakor ste same izjavile, za cela desetletja. Najstarejša med vami ima sedaj komaj 37 let, to pa je doba, ko se nahaja žena v najbujnejsem cvetu. Jaz vas dalje nt morem zdraviti, marveč morem vam samo častitati, Radujte se in uživajte zopet zadob-Ijeno mladost Pa če bi zopet potrebovale moje pomoči, sem vam na uslugo 1 Državne želeasnlce. —- Skupni znesek, ki ga je porabila uprava državnih železnic od 1* januvarja do konca julija 1904. v investicijske svrhc, znafia 96,016.952 kron. Od tega zneska odpade 14,227.191 kron za nabavljanje vozov in lokomotiv za glavne in postranske proge. Kongres .Svobodne misli* mednarodne združbe se bo vršil letos dne 20. t. m. v Rimu. Ta združba se je osnovala leta 1880. Doslej je bilo 9 kongresov/let.idjlbd 10. Nanj pride mnogo delegatov iz Francoske in Španske. Na zadnjem kongresu je bilo zastopanih 300O organizacij. Sedaj je teh že več. Trgovina i dekleti na Ogrskem.'— -Listi poročajo, da so imeli trgovci z dekleti svoje »zaloge* v 37 mestih na Ogrskem, v zadnjem času pa je bilo ptvorjenih Se 57 notih podružnic. Ogrske oblasti se vedejo proti le] „trgo?ini* jako popustljivo. Posebno je razvita v Budimpešti, in celo visoke osebe to zapletene v njo. Pred kratkim je hotelo redarstto v Budimpešti jedno teh hiš zapreti, ker jih je toliko, ali hitro se je oglasil neki veletržec, ki je zajedno mestni starešina, ter izpostovsl s svojim posredovanjem, da je ostala hiša odprta! Kajvecl sadni vrt na avetn se nahaja v severnih Zveznih državah. To je vrt Wi-nanov biizo Maral»f»?!da, Mo. Pa njem raste 86.000 jablan, 10.000 breskev In 100.000 hrušk. Vrt obsega 1240 oralov. Strnilo oxeb, ki zginejo *sako leto v atruji londonskega življenja, je ogromno, Po tzvestjih londonskega redarstva se je leta I902c izgubilo v Londonu 33.414 oseb, od teh so j:h naMi 17 320. Ostane torej še 10.087 du«, od katerih se ni ničesar seznalo, kje da so, na kateri način in zakaj da so poginili. _________ Vojna med Rusi in Japonci. Kuropatkin •> bojih pri Ltaojangn. Ueneral Kmvpatkin ;e brzojavil 3. t. m. car,u Nikolaju: Sinoi"1 o mraku so Japonci napadli na^.i pozivi/i v Sikvantunu, toda bili so po vročem ho^u odbiti. Po noči so napad ponovili in sic -" ' -- sodovičar — ¦ ¦- v Gorici, ulica Torrente h. Št. 10. priporočam svoje sifone in pokaliee, katere imam vedno v zalogi po zmerni ceni. A. vd. Berini - Gorica Velika zaloga oljkinega olja prvo vrst« najboljših tvrdk iz Istre. Dalmacije, ____Melfeffe, Bariln Nic^. _ ,___40 na drobno in debelo. Prodajana drobno: K --72, ~-30, -88, -96,104, 112, 1-20, 1-3(5, t-44, 1(50, 1'80. ------- Na debelo cene ugodne. ------- PoSHJa po&tnine prosto na dom. Posodo so pušJa kupcu do popolno t-porabe o!]a; po vporabl se »pet Minoni s polno. Pravi vinski kia in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Karol PraščiK, pekovski mojster in aladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. * Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Kerševani & Čuk v Goriei t ulici Biva Castello štev. 4 (konec Rastema. Priporočata slavn. občinstvu \z mesta in z deželo svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojov—ta- dvokolss i* tovarno „Puch" far drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstra-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. IIIIIHIIIHIIj Andrej Fajt i pekovski mojster v Girici Girso Franc. Gius. it. 2. filijalka v isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinojoga, za nove maše in godove, kolače za bir-! mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želj! naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, » fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenab. Za veliko noč priporoča gorlSko plnce, potlee Itd. Gorica -»*- Gorica Klimatično zdravišča. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mimo preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je knjižnica. 91 Edina slovenska kleparska delavnica : v Gorici : Karol Čuffer uUca Sv. Antona št. 1. Se toplo priporoča slav. občinstvu v mestu ta na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske I priprave Itd. Prevzame tudi i vsako popravo po zmernih , I cenah. Zagotavlja tc,Čno postrežbo in pošteno delo. Izdeluje tudi elate napise za trgovino. Brivniča urejena z vsem tilegijeničniro komfortom, v velikem industrijelnem kraju, brez vsake konkurence, na glavni progi južne železnice Trst-Dunaj, s cenim stanovanjem blizu vseh c. kr. uradov in farne cerkve s« prod* pod ugodnimi pogoji. Pojasnila in ponudbe sprejema :'Jos. Conr. Mlletlc*, brivec, Vrhnika — Krainsko. »mm ««»»_« m Gorica # Gorica Hdtel ji zlatem jetei" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten Trt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj> -pivo. Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternil, na Franc-Josipovi cesti št. 9. •AAAAAAAAAAAAAAA4AAAAAAAAAAAA«AJ 2 Prva koncesijonlraim delavnica z mo- ». 3 tornim obratom zn lino mehaniko, liziko, nia- > 4 tematiko, optiko, liuo brušenje in jioliranje itd. L 4 Vpeljava strelovodov, l>rzojavov, hiSnili lele- L •4 fonov, plina in vode. . p Poprave se izvrSujejo hitro In »ft ceni. > MPottiMllpli Gorica, za vojašnico. t Prsctzijska delavnica predmetov za merjenje. L Bogata zaloga > 3 raznih predmetov za razsvetljavo zn plinovo > 3 in električno luč. h. 2 Posamezni deli za električno, plinovo vodno L -4 in parno vpeljavo. Punipc, železne in kovinske > < cevi. Zaloga mesarskega orodja, kuhinjskih r ^ nožev, brivskih britev, škavij ild. ^ + Razp->SMJatev na deželo so Izvrši hitro in L 3 — po ceni. — > gžžgoiraSRSoH Redka priložnost! Le kratek čas!! Radi preselitve moje prodajal e v hišo gospoda Pauletig-a, Gosposka ulica št. 10, tik hotela rTri krone", razprodam razno blago, samo do končane preselitve pod lastno ceno kakor: okoli 500 zimskih in letnih blus od 1 krone naprej, razne otroške oblekeo predpasnike, spodnja krila, čepice i. t. d. Po močno znižanih cenah. raznovrstne dežnike, solncnike, pihalke, čipkaste ovratnike, volnene rute, razno pletenine kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-pcrilo, svilene in volnene šerpe, žepne robce, galoše, domače čevlje, moderce, pasove, svileno blago za bhif.e in okraske; nadalje razno perilo za gospode kakor: srajce, hlače, ovratnice; sport-no-gavice, in jopice i. t. d. — Razno modno blago za dame in gospode. J. Zornik, trgovina modnega blaga in perila. Gosposka ulica št. 7. j\nton 3var\ov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na i zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Bolniške družbe združenih pivo-varen Zalee-laški Trg in plzenjskega piva »prazdroj" iz sloveče češke »Meščanske pivovarne". Zaloga leda, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg n?prej. Cone zmerno. Postrežba poštena In točna. m Trj>o\/5ko-obrtqa rej^ijtroVarja zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici, . Hranil«, vlog« obreetuje po 4»/,*, - veSje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5*. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PsmJH« daje na poroštvo ali zastavo na &-letno odplačevanje v tedenski!: aH mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tndi na 10-ietno odplačavanj Zairaiaiki vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znala vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 18031 Dalatl« &) podpisani.........K 1,210.300-— b) vplačani......... » 405.188--- Dana aaaajlla ...........1,631.164'— *••••.......•........» 1,203438'— Prazni sodi od 700 litrov so na prodaj na Šempeterski cesti štv. 9. NAZNANILO. Podpisani si usojam naznanit' slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prej? jih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko tovarno - - pohištva useh slogov, = od najprlprostejega do najmodernejšega. '- Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede" svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu do- vr eno e o. Cene brez konkurence. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Pran SrebemlČ, mizarski mojster. Prva* kranjska z vodno silo na turbina delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete« Ijem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem »n kavarnarjem, ravnateljstvom uradov. g(?. brivcem Ud, natančno in trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne slole, gugalnike, naslonjače Itd. itd. Blago jo izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni b;-rv'i imitirann. Največja Izbira stolov, nasloniačev, in gugalnlkov Iz trstovlne. N> žel o pr.sl.c! tvrdka najnovejše oba me cenik? « nad 80 slikami, iz katerih je razvdna obliVa blaga in cone, zastonj in frank o. Narocevalcem na debelo se dovoli znaten popimf. Sedaj tf.60 zelo znižane vozne cene v Ameriko Prej ilfl. 105 K a* no ista vožnja in postrežba kakor prej Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 60 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsjlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija itd. toliko višjo kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.