PRAZNIK mladih Slikovni zapis o dejavnosti mladih je na 12. in 13. strani Bodi zdrav in še dolgo naš, dragi Tito! XXXII. Številka 39 občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Skofja Loka — Izdaja Časopisno podjetje _ Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej 2alar S ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, petek, 25. 5. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Danes praznujemo Danes vsi mladi in z nami vsa Jugoslavija praznujemo maj — rojstni dan tovariša Tita, 25. maj — Dan mladosti. flon, ki smo ga mi mladi izbrali za svoj dan tako kot smo Titovo pot izbrali za svojo pot, zato ker je Titovo ime in Titovo delo neločljivo povezano z nami, ker je neprecenljiva *ttavina naše svobodne mladosti, svobodne ustvarjalnosti zmenjene srečnejšemu življenju delovnega človeka, kate-ttou je tovariš Tito namenil vse svoje delo in življenje, kbrali smo ta dan tudi zato, da mu ob skupnem prazniku khko zakličemo, naj nas še dolgo, dolgo vodi, da mu s svojim ktom pokažemo pripravljenosti in odločnost njegove besede tPteminjati v dejanja. Vedno nam je tudi želja skupaj z "«fcm velikim učiteljem, vzornikom in prijateljem proslaviti nove delovne zmage, nove uspehe. Zato tudi mladi ob kevu mladosti zaključujemo številne naloge in istočasno trujemo in začenjamo nove. Nadaljujemo delo in prenašamo Edicije, najsvetlejše tradicije naše zgodovine, tradicije l**ov, ko so v boju združeni jugoslovanski narodi izbojevali *>oboao, za katero je padlo zelo veliko mladih življenj, izbojevali pravico do lastnega obstoja, skovali bratstvo in **o$tnost, postavili temeljne nove družbene ureditve. Izročilo in pridobitve tega boja so generacije mladih ^navijale in vsestransko nadalje razvijale skupaj z vsemi kovnimi ljudmi, z vsemi pripadniki naše družbe. To delamo danes z enako delavnostjo, mladostno vnemo, obogateni 1 številnimi izkušnjami in vedno novimi, pridobljenimi znanji ** zmožnostmi, z zavestjo, da z delom gradimo tudi sebe. V TOZD, KS, v šolah, na univerzah, v dijaških in drugih trnovih, na delovnih akcijah, v družbenih organizacijah in touitvih, v vseh oblikah našega dela in življenja, organizi-v zvezi socialistične mladine, znotraj enotne fronte cestnih socialističnih sil, dajemo lastni prispevek in lastno y*težje delu in življenju naše samoupravne socialistične ^upnosti. ' .... Dan mladosti praznujemo s številnimi prireditvami, ^tere so prikaz naših dejavnosti. Praznujemo ga delovno s ^oblikovanjem sistema vzgoje in izobraževanja, z javno \ spravo o svobodni menjavi dela, s pripravami na akcijo *Nič nas ne sme presenetiti« in pripravami družbenega plana naslednje srednjeročno obdobje, z mladinskimi delovnimi Arijami, z uresničevanjem številnih nalog, ki smo si jih davili na kongresih ZSMJ in ZSMS. Z vseh manifestacij, po vseh sredinah, posvečenih Dnevu zadosti pošiljamo iskrene čestitke z najboljšimi željami Narisu Titu za 87. rojstni dan. Neštetimi željami zbranimi v *Wih besedah - Tito radi te imamo. Predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko EDO GRUDEN Tir prijateljstva in sodelovanja V torek, 22. maja, so odprli drugi tir na železniški progi med Jesenicami in Podrožco — Uspeh graditeljev, ki so drugi tir postavili v rekordnem času Jesenice — S svečanostjo na avstrijski in na jugoslovanski strani so minuli torek odprli drugi tir med Jesenicami in Podrožco, tir, ki je dolg 12 kilometrov. Obeh slovesnosti so se udeležili podpredsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Livij Jakomin, predsednik poslovodnega odbora železniškega gospodarstva Ljubljana Jože Slokar, generalni konzul Jugoslavije v Celovcu Milan Samec, konzul Jugoslavije v Celovcu Peter Zupančič, namestnik deželnega glavarja Koroške Ervvin Fruhbauer, predsednik direkcije avstrijskih železnic iz Beljaka Johan Pontasch ter avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Walther Lichem. Drugi tir sodi tudi v okviru obnove jeseniške železniške postaje, ki postaja ozko prometno grlo ob večjem prometu. Prvi vlak, ki je pripeljal iz Podrožce na Jesenice je nov uspeh graditeljev kot tudi uspeh dobrega poslovno-tehnološkega sodelovanja med avstrijskimi in jugoslovanskimi železničarji. Uspeh je toliko večji, ker so z izgradnjo drugega tira usposobili del pomembne evropske magistrale za prevzem vse bolj gostega prometa na njej. Na jugoslovanski strani so morali graditelji položiti 6090 metrov nove- ga tira. Opravili so rekonstrukcijska dela v predoru, elektrifikacijo tira, uredili so signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave in vgradili novo kretniško zvezo na postaji Jesenice. Sredstva je prispevalo združeno delo preko temeljnih bank Združene banke Ljubljana, Jubo-banke, Gospodarsko investicijske banke Beograd in železničarji ter uporabniki storitev, organizirani v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet. Novi tir bo spodbuda za delo pri rekonstrukciji jeseniškega vozlišča. Intenzivno bodo nadaljevali s študijami in pripravami za gradnjo drugega tira med Jesenicami in Ljubljano. Drugi tir na odseku magistralne železniške proge Ljubljana —Beljak — Milnchen, po kateri poteka intenzivni mednarodni in potniški promet, je tudi nov prispevek pri utrjevanju medsebojnih odnosov in potrditev, da se s spoštovanjem, zaupanjem in konkretnim reševanjem problemov lahko premagajo vse ovire. Vse čestitke pa zaslužijo delavci avstrijskih in naših železnic, ki so tako uspešno, in v predvidenem roku opravili zahtevno delo. Pri nas so z gradnjo tira začeli lani septembra, maja pa so vsa dela že opravili. D. Sedej Zvezna štafeta pred ciljem KRANJ - CICIBANI NA JOSTU - Hura. hura. hura je odmeva/o na ■Joštu iz Šesto grl cicibanov iz občinskih kranjskih vrtcev, ki so se zbrali na Joštu ob Mednarodnem letu otroka in ob praznovanju Dneva mladosti tet v počastitev partijskih jubilejev. Prebrali so pozdravno pismo predsedniku Titu za njegov rojstni dan. Dragi tovariš Tito: »S pohoda na -Jošt ti pošiljamo lepe pozdrave za tvoj rojstni dan, da bi nas zdrav in vesel še dolgo vodil.« In ta trikratni hura se je še enkrat ponovil, ko so prebrali brzojavko naši himalajski odpravi na Mount Everest. »Jugoslovanski odpravi šesto sedemdeset ptanincevcicibanov: Zbrani na Joštu se veselimo vašega velikega uspeha in vam iskreno čestitamo. Kot vidite, se tudi mi trudimo, da bomo nekoč postali dobri planinci, kot ste vi.« Ta pohod cicibanov kranjskih vrtcev je organizira/a TKS in ZTKO Kranj. V imenu TKS je zbrane cicibane pozdravil predsednik IO ZTK Vili P/aninšek. v imenu PD Kranj predsednik Franci Ekar. v imenu Zveze borcev Kranj pa prvoborce Tine Ze/etef. Podelili so tudi zlate značke cicibana športnika ter značk<" in našitke ciciban planinec, (dh) — Foto: F. Perdan Potem ko je prepotovala na tisoče kilometrov, obiskala na tisoče vasi in mest, izmenjala tisoče mladih rok, bo zvezna štafeta mladosti, ki je začela svojo pot v Ravnah na Koroškem, danes zvečer prišla na cilj. Na sklepni slovesnosti meseca mladosti na stadionu JLA v Beogradu, na kateri se bodo tisoči pozdravov tovarišu Titu zlili v eno samo iskreno željo: Živi nam še dolgo, dragi nas Tito!, jo bo predsedniku za njegov 87. rojstni dan izročila 22-letna študentka medicinske fakultete v Prištini Sanija Hiseni. Sanija izhaja iz delavske družine in se je že v srednješolskih letih uveljavila kot aktivna družbenopolitična delavka. Je članica konference ZSMJ, članica ZKJ od 1975. leta, nosilka plakete Boro in Ramiz, najvišjega priznanja ZSM Kosovo, in dvakratna jugoslovanska mladinska prvakinja v strelstvu. Je druga mladinka s Kosova, ki bo po osmih letih izročila stafetno palico tovarišu Titu. SEJEM OPREME IN SREDSTEV kranj MINE Z4SCITE vstop prost 4.- 9.6.79 NASLOV Nesmotrno zaposlovanje Aprila letos je bilo v Sloveniji za 3,6 odsotka več zaposlenih kot aprila lani, čeprav načrt predvideva le 2,5-odstotno povečanje. Obenem imamo vsaj 10 odstotkov nesmotrno zaposlenih. Značilno za zaposlovanje v tem obdobju je tudi, da 70 odstotkov mlade generacije konča šole, industrija pa jemlje na delo polovico ljudi, ki nimajo šol. Treba bo ukiniti delovna mesta, kjer zaposleni delajo za zalogo, kjer so težki delovni pogoji in nizki osebni dohodki. Črnogorski gostinci v Splitu Prva skupina 24 gostinskih delavcev iz Budve je že prispela v Split kjer bo v turistični sezoni zaposlena v hotelih delovne organizacije Union Dalmacija. To prvo skupino so poslali v hotelsko- fostinske objekte na otoku olti. Pričakujejo, da bodo hotelirji in gostinci iz Splita sprejeli še okoli 100 delavcev s črnogorske obale. Jelovica in Marles za Črnogorsko Primorje Slovenska lesna industrija oziroma dva največja izdelovalca montažnih hiš Jelovica in Marles sta svojo proizvodnjo že organizirala tako, da bosta več montažnih objektov napravila za Črnogorsko Primorje. V Jelovici predvidevajo, da bodo za potresno območje izdelali okoli 300 montažnih hiš in več zasilnih stanovanj ter prostorov, kijih bodo lahko uporabili za vrtce, šole in za druge namene. V mariborskem Marlesu pa bodo zdaj poslali v Črnogorsko Primorje okoli 50 montažnih hiš in več bivalnih barak. Že naslednji mesec pa bodo namenili 150 montažnih hiš. Tovarna Rebrca v obratovanju Tovarna celuloze v Rebrci bo že v začetku julija pognala svoje stroje, od približno 240 delavcev in uslužbencev, ki so delali v tovarni pod starimi lastniki in so jih le-ti že odpustili, bo nova tovarna celuloze Obir spet zaposlila okoli 200 ljudi, ostali pa se bodo upokojili ali pa so si poiskali novo zaposlitev, saj se je dela v tovarni že ustavilo v začetku lanske jeseni. Lastnik tovarne je jugoslovansko-švicarska družba. Izobraževanje pletilcev V okviru tekstilnega in obutvenega centra v Kranju nameravajo začeti s šolanjem za poklic strojni ple-pletilec. Ker imajo kadrovske in prostorske možnosti, so na šoli že dobili vsa soglasja, med drugim tudi posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko, ki bo šolanje strojnih pletilcev tudi finančno podprla. Spet dražje meso Republiški komite za trg in cene je že odobril povečanje drobno prodajnih cen .svežega mesa za 3 odstotke. Nore cene veljajo za prašičje meso. za govedino, za june tino in teletino. Najdražja je tako teletina, saj stane kilo gram v poprečju že 70,40 di narja, najbolj se je podražilo stegno in sicer od 100,50 na 103,50 dinarja za kilogram. Svet v tem tednu SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO - Eden od najpomembnejših dogodkov v življenju vsakega mladega človeka je prav gotovo sprejem v članstvo Zveze socialistične mladine Slovenije. Ob letošnjem dnevu mladosti prejema člansko izkaz/iico ZSMS na tisoče učencev sedmih razredov osnovne šole. (H. J.) - Foto: F. Perdan KRANJ V torek, 22. maja, je bila v Kranju 2. seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Člani izvršnega odbora so se seznanili s seminarji, ki so jih v kranjski občini organizirali za vodstva Zveze komunistov, SZDL in Zveze sindikatov. Na seji izvršnega odbora so obravnavali tudi vključevanje SZDL v skupščinski delegatski sistem. Dogovorili so se, da bodo glede na pomembnost problematike pred vsako sejo skupščine o gradivu razpravljali predsedstvo ali drugi organi občinske konference. SZDL je namreč delegatska osnova delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in se morajo zato v njenih organih izoblikovati stališča do vseh na skupščini obravnavanih zadev. V ponedeljek, 28. maja, ob 12. uri bo v tovarni Iskra na Laborah seja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Člani medobčinskega sveta bodo obravnavali oceno uresničevanja sedanjega srednjeročnega programa in razpravljali o izhodiščih za prihodnje srednjeročno obdobje. Uvodni referat pripravlja predsednik medobčinske Gospodarske zbornice Franc Podjed. -jk RADOVLJICA V sredo, 30. maja, bo ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica občinska konferenca ZKS Rad9vljica, na kateri bodo obravnavali družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu, razpravljali o nalogah zveze komunistov in usmeritvi v nadaljnjo aktivnost delitve po delu na osnovi stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, o kadrovskih in nekaterih drugih zadevah. V soboto, 26. maja, se bo na Bledu začel enodnevni seminar, ki ga organizira občinski svet zveze sindikatov Radovljica za predsednike osnovnih organizacij zveze sindikatov, za člane sveta, delegate republiških odborov sindikata in člane komisij. Na seminarju, ki bo v hotelu Jelovica, bodo govorili o problematiki pridobivanja in delitve dohodka in osebnega dohodka po načelih delitve po delu. V sredo, 23. maja, so v novem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici sprejeli v Zvezo komunistov 50 novih članov, 48 članom Zveze komunistov, ki so člani partije že 30 let, pa so podelili posebna priznanja. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program učenci osnovne šole v Bohinjski Bistrici, udeleženci slovesnosti pa so si ogledali nato muzej Tomaža Godca. V četrtek, 24. maja, pa so v Radovljici sklenili 3-mesečni seminar partijske šole, ki ga je za 14 slušateljev iz jeseniške in radovljiške občine pripravilo medobčisko partijsko študijsko središče. D. S. Zinka Srpčič nova predsednica sanja. Kljub temu pa so nekatera še ostala odprta. Več pozornosti bo v prihodnjem obdobju socialistična zveza morala posvetiti frontni organiziranosti in dograjevanju delegatskega sistema, čakajo pa jo tudi pomembne nove naloge, kot sta zlasti nadaljnja organiziranost socialistične zveze in uveljavljanja načela kolektivnega vodenja in odgovornosti vsakega posameznika. Na seji so zatem izvolili Zinko Srpčič, dolgoletno družbenopolitično delavko, sicer pa učiteljico v osnovni šoli heroja Bračiča, za novo predsednico občinske konference SZDL Tržič. Za podpredsednika so izvolili Jurija Korošca iz Peka, za sekretarja pa Petra Meglica. Predsedstvo in svet za organiziranost sta do naslednje seje občinske konference ostaia nespremenjena, do tedaj pa nameravajo pripraviti predlog nove organiziranosti predsedstva in izvoliti nove člane. H. J. Jubilej Mitje Ribičiča Ljubljana - Pred dnevi je slavil 60-letnico predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič. Dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu so čestitali najvišji predstavniki Socialistične federativne republike Jugoslavije in Slovenije in mu v čestitkah izrekli priznanje za dosedanje požrtvovalno in ustvarjalno det« pri graditvi socialistične samoupravne družbe in Uveljavljanju ugleda Jugoslavije v svetu. Jubilantu so čestitali tudi predstavniki naših narodnostnih skupnosti v Italiji in Avstriji, saj se Mitja Ribičič vztrajno zavzema za njihove pravice. Pozdravne brzojavke s čestitkami prihajajo tudi z Gorenjske. Njim se pridružuje tudi kolektiv Caso pisnega podjetja (ilas. 'glasih SZDL za Gorenjsko! Tržič — Na torkovi volilni konferenci so člani občinske konference SZDL Tržič obravnavali poročilo o delu socialistične zveze v občini v obdobju zadnjih štirih let. Kot frontna organizacija je socialistična zveza skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami reševala vsa pomembnejša družbena vpra- Obisk iz Zaječara Tržič — V torek so tržiške mladince obiskali predstavniki občinske konference ZSMS iz pobratenega Zaječara. Gostitelji so jih povabili v Peko, kjer so si ogledali proizvodnjo in se seznanili z delom tamkajšnje osnovne organizacije. Nato so obiskali Mahavov grič s spominskim obeležjem in vasico Gozd. Tu so se mladi iz prijateljskih mest pogovarjali o nadaljnjih oblikah sodelovanja. V načrtu imajo med 'drugim tudi izmenjavo brigadirjev. Petnajst tržiških mladincev bo od 8. junija do 5. julija delalo na akciji v Zaječaru. mladi iz Zaječara pa se bodo udeležili gorenjske delovne akcije Črni gozd, če bo, sicer pa republiške akcije Kobansko 79. H. J. Seminar za vodstva MDA Bohinj — Center za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSMS je od 22. do 24. maja v mladinskem domu v Bohinju pripravil seminar, ki so se ga udeležili vsi vodje letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Namen seminarja ie bil ponovno pregledati in oceniti priprave ter odstraniti morebitne nepravilnosti, da bi delovne akcije lahko nemoteno stekle. l'o sebno skrb so posvetili interesnim delavnostim, še /lasti , informiran ju. M. Brzin Obogateno sodelovanje Izjava predsednika Tita ob vrnitvi z obiska v Sovjetski zvezi — Neuvrščenost temelj jugoslovanske politike — Egiptovskoizraelska pogajanja se začenjajo, čemur arabske države nasprotujejo — Sporazum na Cipru — Sirija in Irak se pripravljata na združitev — Ustavitev pogajanj med Kitajsko in Viet- namom BEOGRAD — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz- Tito s sodelavci se je v ponedeljek vrnil v Beograd s prijateljskega obiska v Sovjetski zvezi. Potovanju našega predsednika v Moskvo je namenila svetovna javnost izjemno pozornost, prav tako tudi po Titovi vrnitvi v domovino zasledimo številne komentarje. Prva ocena obiska je bila izrečena na skupni seji predsedstva SFRJ in ZKJ. ki je bila v Beogradu in na kateri je predsednik Tito poročal o obisku v Sovjetski zvezi. »Naš prijateljski obisk je bil uspešen,« je po prihodu na beograjsko letališče Batajnica povedal predsednik Tito. »Imeli smo izčrpne prijateljske pogovore v ozračju popolne odkritosti in medsebojnega spoštovanja in upoštevanja. Ugotovili smo, da se naša stališča glede mnogih vprašanj ujemajo ali so si podobna. Hkrati pa smo si prizadevali čim bolj vzajemno razumeti stališča tam, kjer se kažejo razlike, ki so, bi dejal, logične. Vendar te razlike ne bi smele biti ovira za naše vsestransko sodelovanje, kar smo potrdili tudi tokrat,« je dejal predsednik Tito. Povedal je, da mora sodelovanje temeljiti na že znanih načelih, ki jih je treba dosledno uresničevati. Med pogovori Tita in Brežnjeva ter njunih sodelavcev je bil analiziran nujen proces popuščanja napetosti, prav tako pa tudi neuvrščeno gibanje kot neodvisno, samostojno in neblokovsko gibanje v sodobnem svetu. »Poudarili smo,« je dejal predsednik Tito, »da je politika neuvrščenosti za socialistično Jugoslavijo enoten izhodiščni temelj in okvir za odnose z vsemi državami. Mislim, da je to v celoti pripomoglo, k stvarnejšemu in globljemu vzajemnejšemu poznavanju in razumevanju politike obeh držav, njunega delovanja in položaja v svetu.« Peto zasedanje konference Organizacije združenih narodov ta trgovino in razvoj UNCTAD v filipinskem glavnem mestu Manila prihaja v sklepno in hkrati odločilno fazo. Za srečanje velja, da se je spopadlo z značilnimi zapletenimi vprašanji sodobnega sveta, hkrati pa potrdilo prepletenost in soodvisnost mednarodnih gospodarskih odnosov. Predvsem je pomembno, da stari gospodarski odnosi ne morejo več dolgo veljati in da je treba oblikovati nove, naprednejše in enakopravnejše. Takega mnenja so še posebej nerazvite države, ki poudarjajo znana stališča, sprejeta na konferenci v Arushi. Razviti zahod se temu najbolj trmoglavo upira. Zato bo oblikovanje končnih stališč težka naloga, ki bo terjala od vseh udeleženk konference polno razumevanje problemov. Izraelskoegiptovski mirovni sporazum se ob sodelovanju Združenih držav Amerike uresničuje, kar pa po drugi strani povečuie nasprotovanje v večini arabskih držav. Izraelska vlada je precej nepričakovano hitro sprejela Beginov načrt o pogajanjih z Egiptom o priznanju lokalne avtonomije Palestincem na zahodnem bregu reke Jordan in v Gazi. Palestinci takšen načrt zavračajo, ker menijo, da bo s tem izraelska okupacija uzakonjena. Menijo, in v tem jih podpira večina svetovne javnosti, da jim je treba zagotoviti samostojno država v katero bi se vrnili vsi palestinski ubežniki. Temu pa Izrael odločno nasprotuje, kar potrjuje tudi s stalnimi napadi na jug Libanona, kjer živijo palestinski begunci. V Kairu so se že začela vojaška pogajanja med Egiptom in Izraelom. Govori se, da bodo Združene države Amerike omogočile Egiptu nakup orožja, vrednega poldrugo milijardo dolarjev Na poti v Egipt pa je tudi že ameriški zunanji minister Vance. Prisostvoval bo pogovorom med Sadatom in Beginom v El Arišu, ki naj bi popolnoma prešel v egiptovske roke. Slišati je tudi namige, da bi ameriške sile prevzele vlogo mirovnih sil OZN na Sinaju, če le-2tem zaradi možnosti veta Sovjetske zveze ne bo podaljšan mandat. Med drugimi svetovnimi dogodki je treba omeniti nepričakovan hiter sporazum med ciprskim predsednikom Kiprianujem in vodjem turške skupnosti na otoku Denktašem ob prisotnosti generalnega sekretarja OZN Waldheima. Slišati je, da Turčiji sporazum ni preveč po godu. Odnosi med Iranom in ZDA so se zaostrili, saj ZDA grajajo Iraa in voditelja Homeinija zaradi množičnih umorov. Prva pogajanja med Kitajsko in Vietnamom so zašla v slepo ulico. Edini rezultat je osvoboditev 120 Vietnamcev. Pomembna je tudi vest, da se utegneta »družiti Sirija in Irak, o čemer sta se že dogovorila Asad in El Bakr. Kanada 8e pripravlja na volitve v parlament. Glavna kandidata za voditelja Kanade sta Trudeau in Clarke. J. Košnjek V. i V j rst»' A., M Mladi ob dnevu mladosti Danes skupaj s tovarišem Titom praznujemo vsi mladi. Medtem ko bodo zvečer naše oči uprte v male ekrane, prek katerih bomo spremljali osrednjo prireditev ob predaji zvezne štafete mladosti Titu za S~ rojstni dan. pa bo podnevi in še tudi nekaj naslednjih dni praznično vzdušje vladalo v vseh krajih domovine. ronovimo ie nekatere najpomembnejše prireditve. Osrednje pn>-slave ob dnevu mladosti so v gorenjskihi občinah .-Jesenice'..Kranj ui Tržič že bile Speljali pa jih še niso v Radovljici in Skofji Loki. 1 Radovljici bo občinska proslava jutri na prireditvenem prostoru P skalco v Bohinju kjer bodo na celodnevnem srečanju pripravili vn zanimivih nastopov. Razen pevcev, recitatorjev m glasbenikov bodo prikazom svoje dejavnosti nastopili mladi gasilci, jamarji, taborniki M m' Tomi ni edina prireditev, ki jo mladi Radovljičani pripravljajo al ta konec tedna. Danes bodo v galerijskih prostorih S.včeve hiše VHM renesančne glasbe, ob 17. uri pa se bo pred domom športnega drustv, Radovljica začel tradicionalni tek po ulicah Radovljice. Skofieločani pripravljajo osrednjo svečanost danes s srečanj« mladih na loškem gradu. Proslavo s plesom bodo imeli Se v žirova,, zadružnem domu. Na njej bodo sodeloval, tud, mlad. >z pobrat, ruk it renskih mest Prireditve se bodo nadaljevale še V soboto, ko b<, M igrišču"v^Puštalu turnir v malem nogometu, na Godeš.ču pa s**- 1>n* Na -slavnostni se,: občinske konference ZSMS Tržič hodo dane. 17 uri podelil, priznanja petim najzaslužnejšim mlatlmskim aktiv,..:mm Jer pokale najboljšim Športnikom z množ.čnega tekmovanja ob meseca m,H Tudi Jeseničani bodo še nekatere prireditve posvetil, prazniku «J mu u tei/a m v začetku ,ia>,euuM nhmi«. i 1,11111 ",^lm , u- l iiL..ifi mlrcrl i ki se na bodo udeležili mlaui Ini pohod po poteh Kokiskega oUltua. ki m m« borci. Zbor bo ..krog l.i. ure v /avrsmo. k na in poslovanje učencev šol s prilagojenim programom liko razumevanje v DO o ie mani delovnih or- vpčiih težav I/ipmnma ^ x„ i.- ..... leto je manj delovnih or nj. ki ne bi našle primernega ■za absolvente šol s prilagojenim ' mom. Vendar pa na šoli Puharjeve v Kranju, kjer se učenci tako iz Kranja kot 'a Tržiča, ugotavljajo ne brez da njihovi učenci postajajo [gostitvi dobri delavci v ne-inoeri prav zaradi primernega a programa. Za nekatere je poprej treba pripraviti reha-djski postopek, za kar poskrbi za zaposlovanje, ostali pa — kot že rečeno — brez večjih težav. Izjemoma se res še kje pojavljajo delovne organizacije, kjer načeloma odklanjajo absolvente šole s prilagojenim programom, običajno z izgovorom, da pač morajo imeti nekaj delovnih mest za lastne že zaposlene delavce, ki postanejo invalidi ali morda zaradi drugih vzrokov nimajo več običajne delovne storilnosti. Delovne organizacije imajo priložnost dodobra spoznati učence šol s prilagojenim programom, ko le-ti pridejo na obvezno dvotedensko prakso še pred zaključkom šolanja. Večina delovnih or- tata konkretnih pripomb ,-Loka — V petek, 18. maja, r*atalo predsedstvo občinskega T*fc|ega sveta in razpravljalo o "Rvanju akcije pri uresniče-1 (tališč republiškega sveta »ndikatov Slovenije o prido-' in razporejenju dohodka in 'banju načela delitve po delu. kise je začela že februarja, do konca leta prinesla •toev samoupravnih aktov v 1 °n?anizacijah združenega dela. J* pomembna predvsem organa izpeljava vsebinskih raz->T osnovnih organizacijah sindi-»j časa vendarle ni veliko, saj IW nami dopustniški poletni 7 V Skofji Loki naj bi zato že linija potrdili program aktiv-da bo kasneje za vsebinske več časa. 'je je predsedstvo strnilo in ocenilo potek javnih o uresničevanju sociali-samoupravne preobrazbe in izobraževanja. Široka raz-je tekla po vseh osnovnih j racijah sindikata in povsod je i^jtiti zanimanje za preobrazbo zvanja in pripombe so bile ^nkretne. Omenimo nekatere: pušča odprto vprašanje tra-prakse, njene prekinitve, pre-. « panoge v panogo; po-*oo je vprašanje ali bomo do-^sklajenost z zakoni drugih republik, saj prav v škofjeloško ob čino prihajajo tudi učenci iz drugih republik; natančneje bo treba opredeliti naloge šolskih strokovnih služb; opredeliti status pripravništva; zakon natančno ne definira družbenoekonomske, samoupravne in pedagoške funkcije dijaških domov. Vrsta pripomb se nanaša na posamezne člene zakona, ki bi jih bilo treba jasneje definirati. Predvsem pa v osnovnih organizacijah menijo, da je treba pospešiti priprave za prehod. V organizacijah združenega dela bo treba izboljšati kadrovske službe, da bodo lahko opravljale naloge, ki jih jim bo dajal zakon. Predsedstvo je menilo, da naj akcijo za povečanje nT modernizacijo doma na Kredarici vodi Planinska zveza, seveda ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij. V Skofji Loki naj bi v ta namen v obliki obveznic za ceste zbrali 159 milijonov starih dinarjev. Občinski sindikalni svet bo prispeval dva stara milijona. Republiškemu odboru Rdečega križa pa bo za organizacijo srečanja občanov, starejših od 80 let _ v Skofji Loki jih je okrog 140 -prispeval 4.000 dinarjev. Predsedstvo je med drugim tudi sklenilo, da bodo na prihodnji seji obravnavali globalno usmeritev Glasa. M. Volčja k ■a športno dvorano bo zmanjkalo Fparjem, ki ga zbirajo delovni ljudje in organizacije ^enega dela tržiške občine, naj bi čez dve leti začeli a večnamensko športno dvorano — Naložba pa zara-dvakratne podražitve gradnje doma upokojencev Izpolnjevanja dogovora o financiranju ni v celoti po-Razmišljanja o četrtem samoprispevku, s katerim r*egli tudi v gradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih - Pred štirimi leti so se de-jj*dje tržiške občine z referen-J odločili, da bodo iz svojih L? dohodkov pomagali pri iz-^ružbenih objektov. V pro-«' bile zajete naložbe v kra-* "»upnosti, obnova Bračičeve » *">pališča ter gradnja doma ^flcev. večnamenske športne in šole za usmerjeno izobra- ^Prispevek so se odločile ople-'udi.organizacije združenemu na podlagi družbenega tako kot delavci <že. tretje lajajo denar iz svojega do-ta način, če prištejemo še skupnosti invalidsko po-^ga zavarovanja za dom J*ncev, bi v Tržiču do 1981. le-^■63milijonov dinarjev, raču->nah iz leta 1975. ko je bil 1 načrtovan. Bračičeve šole, zdajšnjega Irtjžbenih organizacij, in ko-> zaključena. Denarja je šlo • -*č kot stotka) odobril. Zmanjkalo pa ga bo za večnamensko športno dvorano in' za dveletno šolo za usmerjeno izobraževanje; za dvorano okroglo 10 milijonov dinarjev, medtem ko bo šolo treba v celoti črtati. Solo je že ob načrtovanju referenduma spremljalo precej »Čejev«, zdaj pa je tako-rekoč dokončno znano, da je v Tržiču ne bo. Program mreže srednjih šol na Gorenjskem je ne predvideva, saj sta izobraževalna centra za tekstilno in čevljarsko industrijo, ki sta za Tržič najpomembnejši, v Kranju. ganizacij ob koncu prakse lahko napiše, da nima zadržkov, da kasneje učenca ne bi sprejela. Na ta način se je seveda izkazalo, da je dolgoletno potrpežljivo delo šole same kot tudi Društva Za pomoč telesno in duševno prizadetim ter interesnih skupnosti vendarle premaknilo in to v dobršni meri mislenost, ki je sicer dolga leta poprej ovirala uspešno vključevanje učencev šol s prilagojenim programom. Predvsem pa se je v praksi izkazalo, da se ti učenci kasneje na delu prav nič ne razlikujejo od poprečne sredine, nekateri so celo izjemno pridni, le izjeme med njimi pa ne dosegajo poprečne storilnosti na delovnem mest.u. »Poskušamo še več,« je povedala ravnateljica osnovne šole Helene Puharjeve Kranj Anka Zevnikova.« V sodelovanju z delovnimi organizacijami bomo skupino otrok, ki bi za vključitev v delo potrebovala res daljši čas od običajnega za naše učence, že med šolskim letom z nekakšnim primernim treningom uvajati in seznanjati z delom. Prav sedaj se Društvo dogovarja z eno kranjskih delovnih organizacij, da bi dala za takšen trening med šolskim letom primeren izdelek na voljo našim učencem. Okoli 5 odstotkov naših učencev bi potrebovalo takšno dopolnilno uvajanje v delo.« Vse, ki ne bodo po zaključeni osemletni šoli mogli najti dela zaradi izredno nizke ročne spretnosti, pa bodo seveda vključili v delavnice pod posebnimi pogoji. Čeprav jih pravzaprav v Kranju še ni, saj oddelek za delovno usposabljanje, kamor se že osmo leto vključujejo mladostniki s težjimi stopnjami duševne in telesne prizadetosti, še nima pravnega statusa. Na višji stopnji tega oddelka so sicer že nekaj let »zaposleni« mladostniki, ki jim delo pripravljajo nekatere kranjske delovne organizacije, zavlačevanje ureditve statusa pa po tolikih letih zdaj že nima več opravičljivega razloga. Le redko se namreč lahko mladostnik tudi iz tega oddelka, morda po eden na leto, zaposli v normalnem delovnem okolju, to je v delovni organizaciji. Kaže pa, da bo vrsta problemov rešena šele z Rehabilitacijskim centrom, ki pa je šele v ustanavljanju. »Vsako leto pa je nekaj učencev, lani so bili na primer štirje, ki tudi po zaključku naše šole lahko nadaljujejo šolanje za poklic,« pravi ravnateljica Zevnikova. »Z dodatnim šolanjem na Delavski univerzi s programom za sedmi ali osmi razred rednih osnovnih šol se jim namreč odpirajo možnosti izbire poklica širokega profila. Posebno pa smo veseli, da je prilagodila svoj program za izučevanje lesnih poklicev Lesna šola v Skofji Loki, kjer naši učenci ne le, da se izučijo za poklic, pač pa nekateri z delovodsko šolo lahko tudi primerno napredujejo, saj se je doslej tako izkazalo, da so odlični delavci.« Takšne možnosti pa imajo seveda le učenci, ki med rednim osnovnim šolanjem v svojem razvoju »pohitijo« in tudi prehitijo svoje vrstnike, s katerimi pa so bili ob vstopu v šolo s prilagojenim programom seveda enaki. L. M. KRANJ - PROSLAVA V TOZD LOVSKI MATERIAL IN EMBALAŽ — V vseh osnovnih organizacijah Save so v teh dneh priredili proslave v / častitev letošnjih partijskih jubilejev, jubilejev SKOJ in sindikata. Tako bilo tudi v TOZD Lovski material in embalaža. O pomenu jubilejev je gm rila sekretarka OO ZKS Minka Stucin. Vgosteh v tem delovnem kolektivu, je bil tudi pisatelj Tone Svetina, ki je hkrati član sekretariata LZ Slovem Tone Svetina je na proslavi govoril o pomenu izdelave lovskih pušk za pot, be vseh lovcev v Sloveniji in Jugoslaviji, ki imajo pomembno vlogo v splošni ljudskem odporu. Po dogovoru s pomočnikom generalnega direktorja Bru Skumavca bo Tone Svetina iz odpadnega materiala izdelave orožja izde. spomenik za Sav<). (H) — Foto: F. Perdan Premalo odgovornost: Kranj — Oddelek za planiranje in analize kranjske občinske skupščine je ocenil uresničevanje sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v občini. O njem bodo razpravljali zbori občinske skupščine, v razpravo pa je že posegel tudi komite občinske konference. Člani komiteja so menili, da sicer ne kaže prezreti začetnih težav pri uveljavljanju družbenega dogovarjanja pri samoupravnem sporazumevanju, vendar je bilo kljub temu pri tem preveč formalnosti in površnosti. V sedanjem srednjeročnem planu družbenega razvoja se nismo uspeli o vsem dogovoriti, zato je bilo veliko improvizacije, sprotnega reševanja in stihije. Premalo je bilo tudi odgovornosti za uresničevanje sprejetega. Kljub temu pa je Kranjčanom še posebno v zadnjih dveh letih uspelo v marsičem uskladiti dohodek z vsemi oblikami porabe, kar je prineslo pozitiven rezultat; združenemu delu je ostajalo več denarja za reprodukcijo, modernizacijo in širitev. Utrdila se je solidarnostna zave* delovnih ljudi in občanov. V občil imajo trenutno en občinski same prispevek, ki zavezuje tako pos; meznika kot organizacije združe nega dela, in šest krajevnih same prispevkov. To je sicer manj kot nekaterih drugih slovenskih obč nah, vendar je treba povedati, da j bil Kranj prva slovenska občina. I se je odločila za takšno solidarn zbiranje sredstev, prav tako pa , kranjska občina ena redkih, kje, razen delovnih ljudi in občanov z skupne akcije na osnovi dogovore prispeva tudi združeno delo. Odgovornost za sprejemanje uresničevanje družbenih dogovor in samoupravnih sporazumov mo biti že pri načrtovanju prihodnje srednjeročnega obdobja večja, pr; takšna pa mora biti tudi pri urt ničevanju. Med družbenopolitičnii organizacijami ima razen Zveze k munistov pri tem pomembno vlo; sindikalna organizacija. -jk Kranj pred javno razprave pndar ne bistveno več kot tovali V gradnji je zdaj dom rev ki b<> <**Prt Pre" ,t>.tos" vom republike, zahteval pa cui milijonov dinarjev. -~.no 50 milijonov takratne podražitve je kri-i ^»em skokovito naraščanje f*eništvu in dodatna dela. načrtu niso predvideli. pa niso naraščale samo ce-P^Jrki iz osebnih dohodkov so Roleto za približno 12.7 od-\% je celo nekoliko več od ~nj. Nasprotno pa so pris-bodJca temeljnih organi-nll le za -1.88 odstotka. >" nastal očiten pri-nah iz leta 1975 . fesar je laj. ki po cc. ,j 8 milijonov dinarjev /a dokončno Mstev saniopnspevka khu > t)rekoračeniu (I8.1o od- izgradnjo Gradnja šole za usmerjeno izobraževanje ie bila v programu samoprispevka zajeta s 7 milijoni dinarjev. Za to vsoto bo moral biti samoprispevek zaključen prej, okvirno torej že konec prihodnjega leta. Člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič, ki so razpravljali o celotni problematiki uresničevanja gradnje družbenih objektov in zbiranja denarja zanje, so menili, da je treba manjkajoči denar za športno dvorano, ki bi jo začeli graditi 1981. leta ob nogometnem igrišču, zagotoviti. Nakazani sta bili dve rešitvi. Denar, ki bo iz samoprispevka zanjo ostal, bi obogatili z bančnimi krediti in celotno naložbo izpeljali v okviru telesnokulturne skupnosti s povečano prispevno stopnjo. Druga, sprejemljivejša in dolgoročnejša odločitev pa bi bila uvedba četrtega sa-moprispveka. V njem bi bila športna dvorana osrednja naložba, posegel pa bi še v izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih. Izvršni svet zato predlaga občinski konferenci SZDL. naj bi sprožila akcijo za spremembo programa samoprispevka, hkrati pa naj bi raziskal«! .udi možnosti in pripravljenost občanov za četrti samoprispevek. H. -lelovean Priprave na volilno sejo Radovljica — Izvršilni odbor predsedstva občinske konference SZDL Radovljica je na zadnji seji preučil gradivo za volilno sejo nove sestave občinske konference SZDL. ki bo v začetku junija. Na seji so na osnovi poročila Delavske univerze Radovljica ocenili družbenopolitično usposabljanje delegatov iz delegacij za zbor združenega dela in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, posebno pa organizacijo in vsebino seminarjev, ki potekajo že od aprila. Očitno je namreč, da odziv na seminar ni zadovoljiv. Nič manj pomembno pa ni dejstvo, da so z manjšo udeležbo delegatov stroški usposabljanja večji kot je bilo predvideno. Izvršni odbor je pregledal tudi osnutek družbenega dogovora o skupnih obveznosti pri organiziranju in sofinanciranju športnih in drugih prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. K dogovoru naj bi pristopile vse gorenjske občine, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, če sodelujejo na teh prireditvah. Na seji so tudi ocenili poročilo lokalne radijske postaje Triglav, o njenem poslovanju za leto 1978, ki skrbjo za informiranje občanov jeseniške in radovljiške občine. 1 Kranj — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je na 8. seji obravnavalo uresničevanje sklepov 8. kongresa ZKS in namenilo še posebno pozornost uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Gre za pomembne sestavine stanovanjskega gospodarstva, predvsem pa za povečan vpliv delavca na to področje in uveljavitev načela, da tudi sam prispeva k razreševanju svojega stanovanjskega problema in o tem enakopravno odloča, za uveljavitev ekonomske stanarine, za družbeno usmerjeno gradnjo, za preprečevanje pridobivanja dohodka posameznikov na račun uporabe družbenega stanovanja, za boljšo zemljiško in urbanistično politiko ter za krepitev samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva. V kranjski občini pripravljajo o tej problematiki javno razpravo. Gradivo je pripravil koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje nalog pri preobrazbi stanovanjskega gospodarstva. Razprave, okrog 600 naj bi jih bilo, se bodo začele junija in končale 13. junija. Van se bodo vključevale temeljne 1 druge organizacije združenega del samoupravni organi krajevnih skuj nosti, hišni sveti in zbori stan* valcev, osnovne organizacije sind kata in sindikalne skupine, osnovr organizacije družbenopolitičnih o ganizacij (ZK, SZDL, mladin; borci), interesne skupnosti, skratk; delovni ljudje in občani v zdrv ženem delu in po krajevnih sku| nostih. Kdaj in kje bodo razprav« bo objavljeno na krajevno običaji način. Po javni razpravi bo koordin« cijski odbor strnil zaključke in ji posredoval predsedstvu občinsk konference SZDL. Naloga mora bi opravljena do 20. junija, ko j predvidena seja zborov občinsk skupščine in skupščine občinsk skupnosti socialnega varstva. Pr. pombe in dopolnila bo sprejema koordinacijski odbor SZDL, ki im. sedež na Samoupravni stanovanjsk skupnosti, Oldhamska 4. Kranj. J. Košnje k Problematika zobozdravsV Skupna stališča Kranj — Za organi občinske zdravstvene skupnosti je o problematiki zobozdravstvenega varstva občanov v kranjski občini razpravlja izvršni svet občinske skupščine in se odločil svoja stališča posredovati delegatom občinske skupščine, ki se bo sestala prihodnji teden, zobozdravstvu pa je že dvaki razpravljal tudi komite občin: konference ZKS Kranj. Komite izvršni svet sta se zaradi enakosti stališč odločila oblikovati enotne sklepe in priporočila, s katerimi bodo prav tako seznanjeni delegati činske skupščine. , Izvršni svet hi komite menita, kaže razvijati predvsem splošno zobozdravstvo, za kar so kadrovske možnosti v temeljni organizaciji združenega dela Zobna poliklinika, zadovoljiva pa ie tudi opremljenost. c rat m ob- da Zato je težko razumeti tako dolg čakalno dobo. Nujno jo je treh skrajšati. Zato kaže stimulirati ii nagrajevati storilnost delavrev v z«, hozdravstvu v skladu z zakonom < združenem delu in bolje izkoriščat delovni čas. Temeljna organizacij; združenega dela Zobna poliklinik; se mora z uporabniki zobozdrav stvenih storitev sporazumevati z; dodatne programe, vzporedno pa Im treba zboljševati odnose med dela v« v zobozdravstvu. Precejšen prohleu je še vedno nedovoljena praks; na domovih. Preprečuje in zmanj Ruje jo lahko le usklajena akcij; same temeljne organizacije združenega dela Zobna poliklinika organov delavske kontrole občinske zdravstvene skupnosti in inšpekcij skih služ».. -jk Q LAS 4. STRAN. Gospodarili smo dobro, toda ... Večina gospodarskih pokazateljev kaže, da smo na Gorenjskem lani gospodarili bolje kot Slovenija '— Ugotoviti vzroke z lanske izgube in poslovanje na meji — Letos selektivna politika bank pri kreditiranju — Skupno določati prednostne investicije — Nagrajevanje po delu še vedno ni steklo — Premajhna spodbuda kmetom — kooperantom Na 4. seji je Medobčinski svet indikata za Gorenjsko razprav-al med drugim tudi o gospo-arskih gibanjih na Gorenjskem y letu 1978. Na splošno je ocena gospodarjenja v lanskem letu dobra, izjema je le zaposlovanje, ki je bilo še vedno previsoko in investicije, ki so bile precej razdrobljene, največ naložb usmerjenih v industrijo, sila skromne pa v kmetijstvu, trgovini in gostinstvu. Dosežena pa je bila hitrejša gospodarska rast, hitrejši izvoz in boljše pokrivanje uvoza kot v Sloveniji, pa tudi poraba je bila bolj usklajena z razpoložljivim dohodkom. Kritično pa so se dotaknili podjetij, ki so lani poslovali z izgubo, oziroma so bila na meji in za marsikatero lahko pričakujemo, da bo letos v izgubi. Zato Ob jubileju Iskrine Tovarne stikal Trideset uspešnih let Delavci Tovarne stikal, ene izmed temeljnih organizacij DO Iskre Elektromehanike v Kranju, so se v petek, 18. maja, srečali na proslavi ob 30-letnici stikalne tehnike. 0 razvoju in vlogi proizvodnje stikal je spregovoril Peter K obal, direktor TOZD Stikala, nakar so zbranim delavcem čestitali Aleksander Mihev, predsednik kolegijskega poslovodnega organa Elektromehanike, Jože Hujs, predsednik poslovodnega kolegija SOZD Iskra in Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj. Ob tej priliki so bila 25 zaslužnim delavcem Tovarne stikal podeljena priznanja temeljne organizacije in Itiri priznanja Iskre. POMEMBNA VLOGA STIKAL Pri snovanju prvotnega proizvodnega programa so pionirji Iskre dali velik poudarek vlogi stikal, ki so poleg števca pri krmiljenju električne energije nepogrešljiv element. Razvoj stikalne tehnike že od začetka ni tekel samostojno, temveč se je oblikoval kot del novega programa v okviru jakega toka in sega v prva leta obstoja kranjske Iskre. Prve izdelke stikalne tehnike je Iskra ponudila trgu 1949. leta in letos mineva 30 let, odkar so prišla na tržišče prva paketna stikala, plod razvojnega dela prvih Iskrinih strokovnjakov. Sledila so jim klecna stikala, razne vtičnice in leta 1954 prvo zračno stikalo ZS 10 - kontaktor. To stikalo je predhodnik visokokvalitetnih velikoserijskih kontaktorjev K 10 in K 16, ki jih danes Iskra z uspehom prodaja doma in v tujini; poznani so od Grčije in Italije do daljnega Singapura in Avstralije. Da se je tako razvila zunanjetrgovinska izmenjava pri stikalih, je pripisati tesni povezavi s sorodno dejavnostjo v Nemški demokratični republiki. Leta 1957 so z njo vzpostavili aktivno kooperacijsko dejavnost, tesno tehnično sodelovanje in specializacijo v proizvodnji. V minulih letih se je proizvodnja stikal hitro povečevala. Razvoj elektrotehnike terja na vseh področjih nove prijeme, ki morajo tudi stikalno tehniko dvigniti na še sodobnejšo raven. S pomočjo prizadevnih delavcev si bo Iskrina tovarna stikal zagotovo utrla nova pota, ki bodo njej in našemu gospodarstvu omogočala nove, še večje uspehe. Alojz Boc Občinski sveti Zveze sindikatov, predvsem pa osnovne organizacije, bodo morali zahtevati od poslovodnih organov poročila o po-sloi >anju in izdelavo ukrepov za boljše gospodarjenje je bilo predlagano, da se v nekaterih podjetjih skuša ugotoviti, kateri so problemi, ki jih je moč rešiti v delovni organizaciji In katere naj pomagajo rešiti gospodarska zbornica, izvršni svet in drugi. Pričakovati je, da se bo letos pri investicijah zaostrila kreditna politika bank, ki bo veliko bolj selektivna kot doslej. Zato bo pred izvršnimi sveti občin, gospodarsko zbornico in sindikati posebna naloga, da se skupno dogovore, katere naložbe bodo imele prednost. In ob vsaki investiciji bo treba temeljito preveriti, koliko se bo povečalo število zaposlenih. Plane je treba sproti ocenjevati. Opaža se, da smo vseeno že postali previdnejši pri planiranju. Pri sprejemanju planov pri nekaterih SOZD pa bo morala sodelovati regijska gospodarska zbornica ali pa medobčinski sindikalni svet. Dogaja se, da med tozdi ni enakih stališč in tako program ni sprejet. Pri nagrajevanju po delu še vedno ni bistvenih izboljšav. Tudi v proizvodnji so ostala stara merila (sistem norm itd.). Na vseh ravneh sindikalne organiziranosti si bomo prizadevali za dosledno uresničevanje družbenega dogovora o politiki izvajanja cen za leto 1979: iskali gospodarske rešitve in ne le izhod iz težav v zvišanju cen. Najbolj zaslužnim delavcem tovarne stikal so bila podeljena priznanja temeljne organizacije in priznanja Iskre Kmetijstvo ne dohaja stopnje akumulacije drugih dejavnosti in nazaduje. Proizvodnja hrane in kmetijstvo je na Gorenjskem 75-odstotno v kooperacij skem odnosu. Ne priznamo pa proizvodnih stroškov, zato proizvodnja pada. Po drugi strani pa dajemo drage devize za uvoz mlečnih izdelkov. Posebno pa bi bilo treba spodbujati hribovskega kmeta. Tudi pokojninsko-invalidsko zavarovanje za kmete se še vedno razlikuje od delavskega. Vse kmete-kooperante pa bi morali vključiti tudi v sindikat. Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je sklenil, da bo tudi v prihodnje sledil gibanjem v gospodarstvu. D. Dolenc r Redkokdaj si prost k: Ivanka Stare — sobarica Srečujemo jih po hodnikih v hotelu. Skoraj neslišne ju nevidne so. le k'» stopimo spet v sobo. je ta vsa ureiVtia. bleščeča v--v na svo- nem «prep :•! je va lr u ,^)zičk t1 • brez katerega si hit »v sobarice sploh1 ne nv;*vs v"eč : zahnsFiti Povsod gre z njo m v. u ft je ni najdete pse: k;-: je go.-t že uporabil \u kar bo. Tu so čiste rjuhe, brisače, milo, čisto posebej, rabljeno posebej, kozarci, dezinfekcijski trakovi, vreča z umazanim perilom, vedra s čistilnimi sredstvi, žarnice itd. Ivanka Staretova je v hotelu CREINA v Kranju že od vsega začetka: avgusta 1970 so ga odprli, ona je prišla oktobra. Zelo lepo se ji je zdelo med vsemi temi novimi sobami in apartmaji z brokatnimi stilskimi kanape ji in sedeži, med umetniškimi slikami, ki vise vsepovsod, med prijaznimi gosti. Po trinajstih letih ropota tekstilnih strojev ... Rada ima svoje delo. Zdaj je že dve leti vodja sobaric. Sedem je vseh in veliko dela imajo. Ce so vse na delu. pride po 16 sob na eno, če pa katera izostane, in to se prav rado zgodi, jih pride na eno tudi po 20 in več. Z gosti se navadno dobro razume. Tudi z jeziki ni težave, pravi. Vse slovanske jezike zlahka razumeš, za ostale opravi svoje recepcij. Hotel je paj-nejj polni ko je \ Kr;ui!u M-jt/tn /aščiU- ali pa r'ihov;i ;V..i is Na i vvč pit ie prehodnih >jost:>\. '.m ostanejB1" pri hnh le po efl dan. In prsi v takem hotč/i. i' največ <•**-ia. za vsakim (pisfom posebej - je trcblj Uivmi , Miho zn novega gosta, ki fcv ''Cilka !".'', " '"' '•' ■ ' % '} Včasih morajo tudi deljeno delati, posebno kadar imajo na počitku letalske posadke z Brnikov, ki najamejo sobo le za določene ure čez dan. Za njimi je treba priti pospravljat tudi zvečer. Da so le mirni gostje, pravi Ivanka. Najbolj se boji šolskih skupin, ki prihajajo maja in junija in potem septembra in oktobra. Ko ti v sobah zagospodarijo. lahko pričakuješ strgane tapete, razbite kozarce in ogledala, zažgan tapisom, izginejo brisače . .. Tudi tško se dogaja. Mislijo, da če so plačali, lahko počno, kar se jim zdi. Pa še prizanesljiv moraš biti z njimi, ker moraš v njih gledati svoje bodoče goste . . . Osebni dohodek je nizek. Poprečno 3200 din dobe in še dodatek za nedeljsko in deljeno delo. Vsaka čistilka v Iskri ima več. pa vse sobote in nedelje je prosta. Tu si pa le redkokdaj. 3c ko imaš prost dan. nisi gotov, če ga, boš res imel. Kaj rado se zgodi, da te kličejo nazaj. In kaj si želi Ivanka pri svojem delu? Rada bi, da bi kmalu obnovili hotel, da bo spet privlačen kot takrat V začetku in. da ni bilo dovivlj sobaric na delu, da bi .hi!.. VMai en »in miliioiui dinarjev, .jerovica ie prispevata -60 odstotk' v. !-•• t'-'- •"•<'<;, . ohcf področju, kjer primanjkuje sile, vpeljujeta v naše gr J izdelke, ki prispevajo k vi energijo. Jelovica je že Loškimi tovarnami hu». zasnovala načrte za sončno hS* bo imela vgrajen sončni kofekt* ogrevanje sanitarne vode. Pni leto bodo postavili vzorčno s naselje, v katerem bodo pne: delovanje in učinkovitost naprav za izkoriščanje sončn«? gije. * M.Volč* Novost: strojni pletil Kranj - Kaže, da bo šol« stilne delavce Tekstilnega in nega centra iz Kranja kmalu usposabljati mladino in odrasJf nov poklic stojnega pletilca. T« ni in obutveni center se ie usposabljati za nov poklic n« potreb tekstilne industrije, p pa pletilskih organizacij zdr dela Rašica, Pletenina. Anjpora. lana, Vezenine, Almira in Ts»* pletenin Sežana. Šolanje naj * jalo 17 mesecev, kranjski ce«** ima za to dovolj pogojev. So «t f tere pomanjkljivosti, ki pa J& stilni in obutveni center Kran ko odstrani. Predlog za usposabljanje u poklic strojnega pletilca je li časa v razpravi. Pogoje za us lianje je že ocenila komisija Za za šolstvo, prav tako pa je s po« soglašala posebna izobrazb skupnost za tekstilno stroko Stof ie k usposabljanju za nov. ; mora dati še izvršni svrt b občinske skupščine ki »V ast* „ij T:ril nega in e-hmvenejgj u z K ran i* Strokov«; st*4 ;•■>,:>, «-:i;ie •'.;< vzgnjo in i »obraze* ... -;-v predpisal predmetnik tli . • •/>» v-po-.;l>!.;anj- ■ ■- Wa'fAi^J«Kl»>l , , . >tu 1 :i a. b»r /i ,'•-o- J i---—^ ....^iionu, napol kmečka družina, ki so ji najstarejšega sina ustrelili kot talca, drugi je zbežal z belimi, tretji je zrasel ^*°^^^°\^^/a^o.,rf«,*fe, in USOae, Ki S (J mvaiurtiu. «nui/ui" - nezadržno potegnejo v čas vojne in ------y~ ~ — •* »vUyc„, utrtu našel posrečeno razmerje med dejstvi kronista in pisateljevo fikcijo, tako da roman deluje kot celota prepričljivo in vznemirljivo; bralca Ujanje o sanjah in resnici, o nedosegljivem - o lastni vi pisateljevi »dragi moji Izi«. Odlični prenosi literarnih del v film so nastali z razumevanjem literature in spoznavanjem filma (recimo Pavlovićeva Hajka po romanu, Velimirovićev Derviš in smrt po Selimovičevem romarjev Idealist po Cankarjevem romanu Martin Kačur), laUčevem romanu, v Kium./ uuLt. ^ - -----.....j---- -——.».v«.™* , K,- manu Pretnarjev Idealist po Cankarjevem romanu Martin Kačur), zato najbrž ne bo odveč premisliti, kako je Duletiču uspelo »prevesti« zato najbrž ne bo odveč premio** Pisateljevo sporočilo v film, torej poetično besedo v optično gibljivo tiiko čeprav nekateri (režiserji, kritiki) smatrajo, da je takšna primer-mea nepotrebna in celo nesmiselna. Literarna dela jemljejo le kot mvarjalno spodbudo, medtem ko se v nadaljnjem oblikovanju distanciram nd literarne predloge. ........ ^ro*yuM»v ^ »—----t--------- nrajo od literarne predloge. .... Film Draga moja Iza ohranja delno milje izvirnika, glavne osebe, okvir zgodbe, sicer nekoliko predrugačen, glavne sestavine zgodbe, Prevzeti so tudi posamezni dialogi. Duletič je literarno materijo organiziral na novo, vendar s spremembami in okrajšavami ni dosegel pol nosti predloge. Izredno notranjo dinamiko literarnega dela, ki je vsa vzravnana v razčlenitev sanj in upov nekdanjega partizana, nadome Hojo v filmu prikazi lepih pejsažev, interierov, statičnih podob, ki pa nimajo ustrezne nadgradnje; tu se kaže največji spodrsljaj tega idejno devalvacijo izvirnika. Duletič, za Hajo v fil nimajo ----0.— Prenosa, saj ima za posledico ---------- 0edan v svoj esteticizem, ni niti verno prenesel romana v film niti ni filmu dodal kaj takega, česar roman ni mogel povedati, ampak je ostal dvema stoloma. Nemalo je za tak rezultat najbrž krivo režiserjevo nje _ biti popoln filmski avtor. Celotna zgodovina filma pa goda so redki filmarji, ki obvladajo z enako ustvarjalno močjo -Jtovanje scenarija in režijo hkrati. Duletič je svoje sposobnosti zagotovo precenil. Stanko Šimenc orenjska grafika in risba na razstavi v Innsbrucku ... -i ž i rr\ leLr i Y\ limatniVAli nrnf Tlc^j (~1 Na povabilo Društva likovnih tnikov Tirolske se je maja avi v Innsbrucku, ki jo il gorenjski muzej na je Kranju Slo- loči Kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Kranj, avilo 20 gorenjskih likovnikov L**oiUJM 50 grafik in risb. Grafike Prispevali Milan Batista, Berko. i*'Ceh, Janez Hafner, Boris Jesih, *nka Kham-Pičman. Kamilo Le-Henrik Marchel, Franc Novine, Sajovic, Štefan Simon ič. TuRek, Miha Dalla Valla in **ei Zagoričnik, risbe pa Pavel TJančič, Herman f#m Jakopin. Trobec. Pred otvoritvijo je bila tiskovna konferenca. * vodila predsednica Društ Gvardjančič. Janez Ravnik in raz-ki va tirolskih umetnikov prof. lise Gla-ninger-Balzar. Razstavo je ob navzočnosti številnih predstavnikov kulturnega življenja Tirolske in Innsbrucka, likovnih umetnikov in številnega občinstva odprl prof. Prane Lettner. Opisal je potek dosedanjega sodelovanja na področju likovne umetnosti med gorenjskimi in tirolskimi umetniki in se dlje zadržal ob razstavi akad. kiparja Ericha Kebra. ki jo je lansko leto pripravil Gorenjski muzej v Kranju ter orisal možnosti nadaljnjega sodelovanja. Prihodnje leto se bodo tirolski umetniki predstavili v Kranju in verjetno tudi v Piranu. Razstava v Umetnostnem paviljonu V Innsbrucku bo odprta do 26. maja. Cene Avguštin Bližnja srečanja tretje vrste je izjemno zanimiv film. Skupina strokovnjakov skuša odkriti skrivnostni leteči predmet, ki se počasi približuje Zemlji, povzroča močan veter, čudno svetlobo in oddaja značilno melodijo. Tudi v Združenih državah se dogajajo podobne stvari in v Himalaji prav tako. Ljudje so očarani; čuden predmet in glasba jih privlačita. Končno leteči krožnik pristane. S tujimi, neobičajnimi ljudmi pride tudi dvajset Zemljanov, ki so že pred mnogo leti izigi-nili brez sledu. Srečanje ljudi dveh svetov je prijateljsko in čeprav ne traja dalj kot petnajst minut, so prisotni kot začarani. Film, ki ga je zrežiral Steven Spielberg, je vseskozi, razen v začetku, izjemno napet, ponaša pa se tudi z odličnimi zvočnimi in vidnimi efekti (lani je prejel tri oskarje). NOVO V KINU Hotel na plaži je prijetna in dovolj pikra komedija o Francozih na počitnicah. Prava mavrica človeških navad in običajev, obarvanih enkrat s smehom, drugič spet z resnostjo. V filmu Emanuela bela in črna .se bomo srečali z Loren-som, sinom bogatega lastnika plantaž, in z njegovo pokvarjeno ženo Evelin. Lorens se zaljubi v črno sužnjo Jufito in od tedaj se težave in grdobije kar vrstijo. Sodelovanje z zamejskimi Slovenci Visoko — V nedeljo, 20. maja, je na Visokem pri Kranju gostovalo Slovensko kulturno društvo iz Glo-basnice na Koroškem z gledališkim delom - KASTELKA. Predstave se je udeležilo veliko ljudi kljub izredno lepemu in vabljivemu nedeljskemu popoldnevu. Kastelko je režirala Zofka Volj-čanjšek iz Raven na Koroškem. Oceno o predstavi je na kratko podal predstavnik gledališkega centra iz Kranja Jože Kovačič. Poudaril je predvsem, da ga je presenetila lepota jezika. Gledalci smo bili zares deležni izredno lepe slovenščine, čiste, brez primesi tujih, nepotrebnih besed, slovenščine, obogatene z lepimi, starimi, pri nas v Sloveniji že zdavnaj pozabljenimi izrazi. Predstava je bila tudi igralsko solidno podana. Obisk igralske skupine iz Glohas-nice ni bil naključen. Visoko in Glo-basnica že vrsto let sodelujeta na najrazličnejših področjih. Ob tem zadnjem srečanju pa je bila spet potrjena želja, da takšno sodelovanje ostane in se še poglobi. Po predstavi so gostitelji, člani kulturno umetniškega društva Valentin Kokalj Visoko, gostom s Koroške priredili prijetno družabno srečanje, ki je minilo v sproščenem in prisrčnem razpoloženju. Korošce sta poleg predstavnika gledališkega centra iz Kranja pozdravila tudi podpredsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Kranj Tone Roblek in tajnik Zveze kulturnih organiza« i i Kranj Janko. Eržen M. K. Tržič — Sinoči je bila v galeriji NOB v Tržiču s kulturnim programom odprta razstava likovnih del učencev osnovne šole heroja Bračiča. Težko ali skoraj nemogoče je predstaviti likovno ustvarjanje otrok obvezne šole od šestega do petnajstega leta v vsej razsežnosti, globini in naravnosti, je ob tem zapisal Stanko Stritih. Tudi strokovni pogledi na likovno vzgojo so dokaj različni. Medtem ko ena skrajnost zagovarja povsem spontano delo, ki zavrača poseganje v otrokov svet, se druga nagiba k zelo doslednemu vodenju, ob katerem je lahko premalo možnosti za individualno izražanje. Zraven tega pa tudi starši po svoje gledajo na likovno vzgojo in slabši uspeh svojih otrok večkrat opravičujejo z ugotovitvijo, da njihov otrok nikdar ne bo umetnik. Gotovo je, da s to razstavo na vsa vprašanja ne bomo mogli odgovoriti, upamo pa, da se bomo ciljem likovne vzgoje znatno približali. Drži predvsem to, da se morajo otroci v likovnovzgojnem in izobraževalnem procesu določene tva-rine tudi naučiti. To delo teče dosti postopno in na nobeni stopnji ne presega njihovih zmogljivosti. Težave nastopajo bolj tedaj, kadar se mora otrok otresti vzorcev, ki ga pri oblikovanju dobrega okusa pri likovni vzgoji dosti bolj ovirajo kot so mu v pomoč. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava fotografike avstrijskega slikarja Herberta Rybe. V kleti iste stavbe si lahko lahko do nadaljnjega ogledate razstavo reportažne fotografije Marka Aljančiča »DOL«. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. slikarja Rudija Gorjupa. V mali galeriji Mestne hiše je razstava slikarskih del Karla Kuharja, v stebriščni dvorani iste stavbe pa razstava naravoslovne fotografije dr. Luke Pintarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih in nedeljah popoldne, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ Zbirke Loškega muzeja v Skofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate naslednje zbirke: zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOB prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. V Galerijhi loškega gradu si do vključno 27. maja 1979 še lahko ogledate razstavo »AD HOC«. Razstavljajo Vida Fakin, Jože Ciuha, Ive Subic, Peter Adamič. V ponedeljek, 28. maja, ob 18. uri pa bo že otvoritev nove razstave akademskega slikarja Franja Kopača v galeriji loškega gradu. ----—-/ Slikar in ribič Ivan Franke Ivan Franke, rojak iz Poljanske doline, ki so mu v soboto. 19. maja 1979, odkrili spominsko ploščo ribiči kot svojemu stanovskemu tovarišu, je bil rojen v Dob jem pri Poljanah 16. maja 1841, umrl pa ie 15. oktobra 1927 v Ljubljani. Nas zanima predvsem kot slikar, ki je svoje znanje zajemal na dunajski akademiji med leti 1864 in 1868 in od tega leta do leta 1873 v Benetkah. Ko pišem o slikarjih starejše generalije, se vedno spomnim besed prof. Steleta, ki je govoril, da smo Slovenci prešli zanimiv razvoj od prvotne pasivnosti kolonizacijske kulture do kolektivne tvornosti in do samostojne kulture in da smo zadnjih dvesto let svoje zgodovine tudi višje kulturno tvorni. Naša posebnost pa ie. da smo si v slikarstvu ustvarili lastno izročilo in to brez lastne slikarske šole, ki smo jo dobili šele po osvoboditvi. Na naše slikarje so vplivala tuja slikarska središča in to vse od baroka naprej: Benetke. Rim. Dunaj. Munchen. Praga, Pariz in Zagreb. Več kot dvesto let pa je le Ljubljana, mesto brez lastne umetniške šole, tisto vodilno žarišče, ki je iz vseh teh pobud pletlo rdečo nit slovenskega slikarskega izročila. Od 19. stoletja naprej pa opažamo še en zanimiv fenomen, ki bi ga lahko posplošili v ugotovitev, da je na primer Dolenjska dajala pisatelje, loško ozemlje pa slikarje, saj so tu doma vsi od Subicev do Ažbeta, Groharja, Miheliča in Stupice ter Sedeja in seveda Franke. Vseh ne moremo niti našteti, kar smo jih, podkrepijo splošno ugotovitev. Predno so slovenski impresionisti začeli opevati slovensko pokrajino in ko je krajina postala bistven sestavni del slovenskega umetniškega ustvarjanja, sta se s pokrajino že ukvarjala brata Subic, ki jo še vedno ne priznata za glavno umetniško izrazilo. Važnejša je krajina kot realističen pojav v delu njunega sodobnika Franceta. V krajinah je bil umerjen realist, sicer pa pod vplivom kolorizma starih beneških mojstrov in je v tem duhu ustvarjal vrsto portretov in religioznih slik. Zanimivo je, da je Franke bolj znan kot portretist, čeprav je krajine delal za svoje veselje in umetniško izživljanje, portrete in cerkvena dela je delal po naročilu. V portretih se kaže kot izredno discipliniran slikar, ki se sprošča samo v krajinah.' od katerih moramo omeniti dve čudoviti sliki, ki ju je prinesel domov s tistega nekoliko pustolovskega popotovanja na Kitajsko leta 1873. Za dokončno oceno Franketovega slikarstva pa nam manjka pregledna in študijsko izbrana razstava, ki bi pravilno ovrednotila slikarjevo delo. v tem trenutku znano takorekoč le po odlomkih in ne kot celota. Andrej Pav love« Pogovor z mr. ph. Burdychovo, direktorico gorenjskih lekarn Zdravila so za zdravje, so pa tudi dvorezna Zdravila so nam v bolezni resda potrebna, vsaka napačna uporaba pa je zelo nevarna — Pri zdravilu na recept nosi odgovornost tudi farmacevt — Industrijskih zdravil je vse več, toda zdravilni čaji ostajajo — Nočno dežurstvo je za nujne recepte, ne za obliže Ni ga med nami, ki ne bi zoper resnične ali namišljene tegobe kdaj vzel zdravila — tablete, mazila, čaj. Razlikujemo se morda le v tem, da nekateri med nami skorajda ne morejo živeti brez zdravil; tako so ali hudo bolni ali pa jim tudi nič ni, drugi spet posežejo po tableti le v skrajni sili. Koliko jih je med nami, ki si navaden glavobol, ki nastane zaradi nerazpoloženja in skrbi zdravijo s sprehodom? Najbrž bolj malo. S tableto gre vendar hitreje, pa čeprav glavobol običajno ne nastaja kot bolezenski pojav. Zdravila so v zadnjem času postala del našega vsakdana, zato tudi ni tako redko, da nastane ravno nasportni učinek od zaželenega. Vsako zdravilo je namreč lahko tudi strup, če ga jemljemo po nepotrebnem, preveč in prepogosto. Lani je na primer po podatkih, ki veljajo za ljubljansko zdravstveno skupnost, v bolnišnicah odpadlo 5 do 10 odstotkov ležišč samo na bolnike, ki so se morali zdraviti zaradi nepravilnega jemanja zdravil. »To niti ni tako majhna številka,« meni mr. ph. Fernanda Bur-dych, direktorica združenih gorenjskih lekarn. »Farmacevtska industrija pošilja na trg vsak dan nova zdravila, ki jih morata poznati tako zdravnik kot farmacevt v lekarni. Ni namreč le važna količina zdravila predpisana v receptu, pač pa tudi medsebojno učinkovanje več vrst zdravil. Prav take učinke mora farmacevt dobro poznati. Center za zdravila v Zagrebu, kjer se zbirajo opažanja neugodnih učinkov zdravil, ugotavlja vzroke in nas redno obvešča o vseh taksnih pojavih. Prav preverjanje količine zdravila na receptu in pa možnost medsebojnega neugodnega ali celo nevarnega učinkovanja zdravil je prva naloga in seveda velika odgovornost farmacevta.« Oceniti upravičenost naložb Skofja Loka - Na ponedeljkovem zasedanju občinske konference zveze komunistov Skofja Loka so spregovorili o nalogah zveze komunistov za učinkovitejše gospodarjenje pri uresničevanju nalog v razvojni politiki in ekonomski stabilizaciji. Zveza komunistov bo morala skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami prispevati k spodbujanju in uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter z ustreznimi ukrepi organov družbenopolitičnih skupnosti učinkovito vplivati na razreševanje tekočih problemov in protislovij materialnega in družbenega razvoja. Na eni strani bo treba bolje delati in gospodariti ter obvladati občutljive točke tekočega gospodarjenja, na drugi strani pa biti pozoren pri izboru ukrepov ekonomske politike s katerimi je treba preprečiti nekatere neugodne tokove v gospodarjenju. Škofjeloški komunisti so za uresničitev sedanje pomembne naloge sprejeli vrsto sklepov. Vsi nosilci planiranja s«' morajo lotiti neodložljive akcije za ocenitev upravičenosti vseh načrtovanih in začetih investicij glede na uresničevanje srednjeročnega plana. Posel>ei bo treba stalno usklaiati investicije z realno razpoložljivimi sredstvi. Prednost imajo investicije, ki bistveno prispevajo k reševanju strukturnih problemov gospodarstva in so v skladu z osnovnimi cilji razvojne politike. Odločno bo treba odpravljati neracionalno investiranje, prekoračeva-nje rokov in načrtovanega obsega sredstev, hitreje dograditi začete objekte. Zaradi prekomerne investicijske potrošnje bo treba v občini pričeti prioritetno usklajati investicije, med katere bodo nujno prištete vse investicije, ki so sofinancirane iz referendumskih sredstev. Treba bo stalno in tekoče ocenjevati gospodarjenje v vsaki organizaciji združenega dela. pri čemer bo akcija komunistov usmerjena predvsem na tiste, ki že dalj časa slabo gospodarijo. Pravočasno bo treba pripraviti strokovne podlage za oblikovanje novih srednjeročnih planov. Pomembno delo čaka komuniste tudi v razpravah, ki že tečejo v združenem delu o stališčih Zveze sindikatov Slovenije o problemih razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov. Tudi sedanji sistem pridobivanja stanovanj in urejanja pogojev bivanja ni dovolj učinkovit, saj dovoljuje, da stanovanja in druge objekte soseske gradimo drago in prepočasi, ob premajhnem družbenem vplivu na njihovo načrtovanje, gradnjo, usposabljanje, ceno in gospodarno uporabo namenskih sredstev. Pristop k uresničevanju teh nalog zveze komunistov pa ne bo smel pustiti ob strani nikogar in brez odgovornosti. M. Volčiak Kakor se je sicer delo farmacevtov z ogromnim porastom gotovih zdravil, s katerimi zasipa tržišče farmacevtska industrija, močno spremenilo, se odgovornost ni v primeri s tem prav nič zmanjšala. Na to seveda ne mislimo, kadar na tej strani okenca ponujamo recept in običajno zanj dobimo predpisana zdravila.. Ali je večina receptov le za pripravljena zdravila, mr. Burdvcho-va? »Večina receptov je za že pripravljena zdravila, to je.za industrijsko pripravljene tablete, kapsule, tekočine. Vendar pa Se vedno ostaja približno tretjino dela,' ko samo pripravimo zdravila. Posebno starejši zdravniki bolj pogosto predpišejo recept za zdravilo, ki ga moramo šele pripraviti, medtem ko mlajši zdravniki običajno predpisujejo že pripravljena zdravila. Tudi dermatologi, pa očesni zdravniki pogosteje še naročajo zdravila, ki jih pripravljamo vlekami.« Ne tako redko pa je celo več gneče pred okencem, kjer se prodajajo zdravila brez recepta. Med čaji in tabletami proti bolečinam, ki so v prosti prodaji, je tudi vrsta mazil in zdravil, ki jih običajno lekarne pripravljajo same in po tem slovijo tudi , precej daleč naokoli. Kranjska lekarna ima prav tako nekaj znanih »hišnih« zdravil, ki jih je mogoče dobiti brez recepta, čeprav so morda obdržala ime zdravnika, ki ga je prvi zapisal. »Ne bi verjeli, toda še vedno zelo veliko pripravljamo čaj dr. Fajdige, ki je nekakšen univerzalen čaj in ga naročajo tudi iz drugih krajev Slovenije. Še vedno je veliko popraševanja po mazilu za dojenčke po receptu dr. Tumove, vsaka lekarna pa ima seveda tudi nekaj domačih sirupov. V našem galenskem laboratoriju pripravljamo tudi mešanice raznih čajev. Vsako leto odkupimo ogromne količine čajev, vendar pa le take, ki so bili analizirani. Pri tem si pač ne smemo dovoliti nobenih neljubih presenečenj, zato niti borovnic ne odkupimo, če niso bile prej analizirane. Da ljudje res zadnje čase bolj posegajo tudi po čajih in ne le več po vseh drugih zdravilih, je razvidno tudi iz tega, da imamo v prodaji kar 90 vrst raznih čajev. Menim, da je to kar prav, saj bi morali znati še bolj uporabljati naravna zdravila. Tudi preparati iz medu so vse bolj v rabi; včasih smo sicer pili le vroče mleko in med, če nas je mučil prehlad, danes pa morda uživamo preparate apikomplek-sa. Kemija sicer deluje hitreje, vendar pa znanje o naravnih zdravilih nikakor ni odveč, saj bi ga še kako potrebovali ob morebitnih naravnih nesrečah ali vojni.« Lekarna je hiša, ki je tako kot zdravstveni dom odprta vsako uro dneva in noči. Vsaj nekateri si to tako predstavljajo. Vendar pa tako kot v zdravstveni dom ponoči sprejmejo le nujne primere obolenj, tako lekarna izven rednega delovnega časa sprejama le nujne recepte. Ker pa smo razvajeni in menimo, da je lekarna non stop odprta tudi, če nas zavija po trebuhu ali če potrebujemo obliž, se dogaja, da sredi noči zvoni kdo, ki bi rad svečke za odvajanje. Ni pa tudi malo staršev, ki v nedeljo hočejo v lekarni kupiti hrano za dojenčka, ker so pač v soboto pozabili, da v nedeljo otrok tudi je. S takšnimi težavami in nerazumevanjem se srečujejo vse tri gorenjske lekarne v Kranju, Radovljici in na Jesenicah, kjer je dežurna služba, medtem ko občanom iz Tržiča in Škofje Loke ni pretežko počakati na uro, ko so lekarne navadno odprte. »Kljub tem neupravičenim zahtevam sredi noči po niti najmanj nujnih zdravilih ali drugih pripomočkih, se skorajda ne zgodi, da občan ne bi dobil tega, kar zahteva. Dosti večje težave pa imamo v lekarni, ker ljudje zahtevajo zdravila, ki so sicer le na recept. Običajno niti ni časa, da bi vsakomur na dolgo razložili težave, ki lahko nastanejo ob prosti uporabi tega ali onega zdravila. Ce gre pa za otroke, se pa še toliko bolj držimo predpisov. Moralna odgovornost farmacevta je pač prevelika in preveč je še vedno bolnikov, ki se morajo zdraviti zaradi napačnega jemanja zdravil.« I M Odmev na: Nezakonita samoprispevka v Zasipu in v Gorjah Uradno nepravilen sklep skupščine KS Zasip! Pišemo, a ne v opravičilo takratnih članov in vseh dejavnikov fer družbenopolitičnih organizacij, ki so se odločili sprejeti sklep samoprispevka tudi za tiste občane, ko v času, ko teče samoprispevek vseh občanov, tudi graditelji in lastniki vikendov prispevajo svoj delež. Kajti prav graditelji najbolj uporabljajo s samoprispevkom zgrajeno cesto . . . Ne glede, ali je z velikimi črkami napisan sklep o neveljavnosti našega postopka, bomo mi ostali eloboko prepričani — ki smo prispevek pripravljeni plačati — (razen enega samega), da smo ravnali prav, saj smo prvi uvedli samoprispevek v občini Radovljica. . V naši krajevni skupnosti smo želeli, da dosežemo določen napredek že od leta 1974, ko so se krajani odločili za svojo krajem* skupnost. Dosegli smo precejšen napredek, mali krajevni skupnosti je uspelo organizirati in izpeljati več akcij, z veliko prostovoljnega dela, saj smo delali skoraj vse na prostovoljni bazi in brez lastnega prostoru vse do leta 1978. Tudi naši krajani bi želeli imeti urejeno skupnost, brez samoprispevka, otroško varstvo, trgovino, osnovne pogoje pokopališče, telefon . . Svojo aktivnost vsekakor nameravamo nadaljevati, želeli bi le pravno in strokovno pomoč ob pravem času, če že imajo krajevne skupnosti ali aktivisti krajevne skupnosti vso odgovornost .. . Verjemite, da bi vsak od teh prizadevnih ljudi raje v miru užival sadove socialističnega napredka in zvečer ob televiziji, v krogu svojih preživel svoj prosti čas, namesto da sestankuje dvakrat ali celo trikrat tedensko, prebira sporazume, sprejema sklepe, usklajuje delo ... Kakšna aktivnost je bila nekaj let, da je stekla akcija, da pride v našo krajevno skupnost telefon, za katerega bo moral naš krajan odšteti precej več kot do sedaj ostali občani, a smo kljub temu z razumevanjem organizirali akcijo. Del našega srednjeročnega programa se ne premakne z mrtve točke. Imamo še veliko problemov: ureditev pokopališča, otroško varstvo, ureditev preskrbe občanov. Naši krajani nas podpirajo v vseh akcijah. S tem opisom pa ne želimo spodbijati zakonitost navedenega primera. Menimo le, da bo marsikdo lahko razbral, kako naj bi pravno pomagale odgovorne službe in v p'ravem času pomagale krajevnim skupnostim, da ne bi prišlo do podobnih primerov. Kajti najlažje je pokazati s prstom in ne upoštevati tudi vseh okoliščin ... Skupščina KS Zasip in družbenopolitične organizacije Slaba turistična ponudba V vseh slovenskih turističnih krajih se bo do poletne sezone povečalo število ležišč v kampih za 1500, okoli 300 hotelskih ležišč bodo adaptirali in na novo zgradili 300 ležišč Radovljica — Tudi v radovljiški občini so Že razpravljali o pripravah na letošnjo turistično sezono in o priporočilih republiškega komiteja za turizem. Priprave na turistično sezono so. najbolj intenzivne in najbolj uspešne v občini Piran, kjer vodi delo občinska skupščina, ki je sprejela že nekaj ustreznih odlokov. Za vse slovenske turistične kraje pa je značilno, da šepa preskrba z mesom in kvalitetnim sadjem ter zelenjavo. Najslabše je v gorenjskih turističnih krajih, kjer je preksrba dokaj neurejena ali celo kritična. V vseh turističnih krajih primanjkuje prodajnih mest za kvalitetno sadje, posebej tam, kjer se turisti najbolj zadržujejo. Hortikulturna ureditev in čistoča krajev ni zadovoljiva, čiščenje se razen v redkih primerih opravlja le z občasnimi akcijami. Nikjer tudi še niso rešili -razen v piranski občini - vprašanja dodatnih zmogljivosti in prilagoditev poslovnega časa v trgovini, turistične prireditve pa so večkrat zelo nekvalitetne in dolgočasne. Posebno na Bledu hudo primanjkuje manjših specializiranih gostinskih obratov, ki jih turisti najraje obiskujejo, prava redkost pa so specializirane trgovine. Po oceni se bo v vseh turističnih krajih povečalo število ležišč do turistične sezone za okoli 1500 ležišč v kampih. okoli .300 hotelskih ležišč bo adaptiranih in na novo zgrajenih bo okoli 300. Naloge, ki naj bi jih še pred turistično sezono uresničili vsi turistični kraji, naj bi bile predvsem naslednje: komunalna in turistična društva naj bi poskrbela za Čistočo, poslovne skupnosti za ustrezne infbr macije, organizacije združenega deU in izvršni sveti občin za nemoteso preskrbo, poslovne skupnosti in društva za pripravo programov športnih, kulturnih in zabavnih prae& tev. Izvršni sveti skupščin občin n# bi se tudi bolj zavzeli za prilagodite« poslovnega časa trgovin, gostinski obratov, servisov, za prometni reži» in za parkirne prostore, za nemotes* prijavno-odjavno službo, za dežurs« zdravniško službo. V večjih turističnih krajih kot so tudi Bled in Krar ska gora naj bi zagotovili servisa« službo za avtomobile in nekaterr druge servisne storitve in stalen j inšpekcijski nadzor. Na Bledu, v Kranjski gori in v Portorožu naj bi povečali štev: mest v avtokampih in število ležišč pri - zasebnikih, število prodajnih mest za kvalitetno sadje in zelenjavo in omogočili ter razširili specializirano ponudbo proizvodov tovarn Vezenin, Almire, Peka. Elana, renjskih oblačil ter drugih. Oh vseh teh prizadevanjih p* bodo sodelovali tudi gospodarsk* zbornica, komite za trg in cene. komite za turizem ter ustrezne inšpekcijske službe. i) S Aktivnost že, a vsebina ni bila dobra Se enkrat je o akciji zaključnih ra-računov spregovoril medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko in ugotovil, da se ie resnično ob njih sprožila široka aktivnost sindikalnih delavcev, vendar pa smo vse premalo gledali na vsebino razprav Posebno smo to ugotavljali povsod tam. kjer niso zaključnih računov obravnavali dvostopenjsko. Danes ugotavljamo, da bi morali na sindikalnih skupinah razpravljati o razporaianiu dohodka za vse namene porabe: /a zdravstvo, stanovanja, za družbeno prebrano, počitniške zmogljivosti, Vse odgovor«-, kako smo gospodarili bi lahko našli, če l»i izračunali V vsaki temeljni organiza-ciii združenega dela tistih ključnih osem pokazateljev Z njimi se vse lahko najde: k|e ie akuniulac ija najnižja m kam v bodoče nalag.it i ali se akumulaciia dosega le zato. ker so izplačani tako nizki osebni riohođb-kakoso uresničeni plani itd. Oa bodo v bodoče uspešno vodrsr te akcije tudi po vsebini, bodo ohčis-ski sveti Zveze sindikatov preko ustreznih komisij in v sodelovanju -delavsko univerzo usposabljali izvršne odbore osnovnih organizacij » vodje sindikalnih skupin prav po teh vprašanjih gospodarjenja. Medobčinski svet Zveze sindikatov pa bo v sodelovanju s področne zbornico in drugimi vztrajal na u> posabljanju poslovodnih kadrov pridobivanje družl>enoekonomskih znani. Na osnovi programa, ki p pripravila Zveza ekonomistov is Zveza računovodskih delavcev, ho Medobčinski svet za Gorenjsko zagotavljal, da se bodo vsi nosilci slovnih poročil usposobili za pripravo analize gospodarjenja v zdrah mm delu. prav so bili prej vajeni iz kamnov grajenih hiš, ki so se zdele trdne in večne, kot bi jih prav nič ne moglo porušiti, so hitro spoznali vse prednosti lesene montažne gradnje. In zdaj so zadovoljni, da ne bi menjali več za zidano... Sicer se je pa v tisočletni zgodovini pokazalo, da je vendarle les najbolj zdržljiv material: tisoč let stari templji kitajskega dvora, ki jih danes občuduje ves svet, so ostali, ker so bili leseni, vse, kar je bilo grajenega s kamnom, pa je že davno »zravnano z zemljo. Zdaj, ko se je streslo v Črni gori, se je spet Jelovica prva vključila v pomoč ponesrečenim. Če bi hoteli, je sposobna do novega leta postaviti na novem potresnem področju 300 objektov. r I W tovarni montažnih hiš bo delalo le okrog 40 delavcev JELOVICA ima v Jugoslaviji svojo lastno trgovsko mrežo. S svojimi poslovalnicami pokriva vse področje Jugoslavije, saj jih ima od Slovenije do Makedonije kar 17. Trikrat solidarni JELOVICA se je odlikovala tudi v izvozu. Sodelovala je pri izgradnji olimpijske vasi v Mun-chnu, kjer je ustanovila tudi svojo firmo Loka. Stavbno pohištvo, še bolj pa montažne hiše JELOVICA, poznajo zdaj od Zahodne Nemčije, Avstrije, Italije, Sovjetske zveze pa vse do Alžira. Ze 15 let izvaža svoje izdelke: na leto izvozi četrtino vrednosti vse svoje proizvodnje. Prešli so na avstrijski način sestavljanja delov. Čim več hočejo izgotoviti že v proizvodnji, da se bo zmanjšalo število delavcev na montažah, da bo hiša še hitreje postavljena. Stena hiše je zdaj kompletno opremljena zunaj in znotraj in postavljena na nizek plato. S posebnim dvigalom steno postavijo na kamion in odpeljejo na gradbišče. Ker pa je včasih gradbišče težko dostopno, so osvojili malostenski in veiikostenski sistem. Tak način gradnje bo še skrajšal čas montaže, ki je že zdaj minimalen. In še nekaj gre pri njihovi proizvodnji pozdraviti: skoraj vse materiale za gradnjo dobe doma. Naj za primerjavo povemo, da je v strukturi cene manj kot 4 odstotke materialov iz uvoza. JELOVICA Skofja Loka praznuje ob novih delovnih dosežkih PODVOJENE >MOCI Jutri bo 1300 delavcev Lesne industrije JELOVICA iz Škofje Loke praznovalo velik praznik: slovesno bodo odprli dve največji pridobiti njihove delovne organizacije v zadnjih letih, Tovarno montažnih hiš in obrat za proizvodnjo termoizolacijskih stekel Termoton Kako grdi smo lahko ljudje, se je pokazalo še enkrat prav pri reševanju potresnih področij, kjer je sodelovala tudi Jelovica. Da komaj čakajo na potres, da bi imeli spet delo, se na pol šalijo včasih na njihov račun. Pa prav od nesreč Jelovica malo iztrži. Če samo pogledamo primer Posočja: le dobrih 5 milijard starih dinarjev so dobili od tu v"primerjavi s preko 50 milijardami dohodka, ki Leno ie kadar se odpirajo novi Cm^prostori. Veliki, sveth W ki jim skoraj ne vidiš ££ln ko ae preseliš v to svet-W» iz starih, temnih, zatohlih štorov, barak, kjer te je vse sevalo, se sprva ne moreš Tako veliko je vse. In de-te*e gladko, kot te S neslišno transportni valjčk N razrezanim lesom, ena de Wu operacija pa skoraj ne-W "prehaja v drugo. Tam čisto na koncu, pa se na-W^nkaže velika stena hiše, ClTal^tavni del novega S nekoga, ki ga težko priča-Se... Tisoč montažnih hiš e bo dalo delati. 6200 kva-J Metrov nove proizvodne^po- Vso dobili samo v tovarni mo -C hiš Kar tri stvari so pridobi ll* p^vojm so kapacitete prešli HL^-=ir; način proizvodnje m Austrijski način p bodo feh lTnto-nVar^,f Saj. Pa Wvenih domov, ' karkoh. JWno 1000 montažinih hrt ti >nl Lahko pa tudi. 3000, če a Posočje. Le predolgo v* mo za ri*» j tovarno. J**li čakati na to no™ nričeli ^»vitelji. ^r^7>T/emo"a leto /Hlft«. zmogljivo-? 'J, Tfkofje'loke. Kasneje a»-v^:—: Etažne hiše. 150.000 oken s Termoton stekli 1700 kvadratnih metrov nove delovne površine pa so pridobili z novim obratom za proizvodnjo termoizolacijskih stekel »Termoton« in nova kapaciteta je 150.000 kvadratnih metrov oken letno. To je ogromna kapaciteta, ki pa je seveda še ne izkoriščajo v celoti. Ko pa bo naraslo popra -ševanje po njihovih oknih s »Termoton« stekli, bodo takoj pripravljeni. Danes dela tu le 15 delavcev, ki proizvajajo neverjetne količine. Ob hudem pomanjkanju delovne sile, ki je hudo draga, če prištejemo novemu delovnemu mestu Še stroške stanovanja, bolnišk, vseh bonitet, ki mu gredo po sindikalni listi itd., je to zares velika pridobitev. Le še stroj za rezanje stekel bodo nekoč postavili v ta obrat, potem pa bodo imeli vse, kar si tu še žele. Kmalu »sončne hiše«? Ena kot druga investicija pomeni korak naprej pri varčevanju z energijo: stroški ogrevanja se s tako gradnjo kot je lesena montažna z dobro zatesnjenimi okni, zmanjšujejo na minimum. Skoraj neverjetno se sliši, ko se lastniki jelovških montažnih hiš menijo o porabi goriva. Za še večjo kvadraturo ne porabijo več kot 800, 900 litrov kurilnega olja na leto. Pa ogrevajo zraven tudi vodo vse leto ... Toda v Jelovici gredo še naprej. Na »sončno hišo«. Skupaj z Loškimi tovarnami hladilnikov namreč delajo na konceptu, kako izkoristiti sončno energijo za ogrevanje prostorov. Zdaj so že tako daleč, da s svojim sistemom zagotavljajo, da bo sončna energija zadostovala za ogrevanje sanitarne vode. Sončne lege bodo' seveda ujele več toplote. Zdaj v Skofji Loki že pripravljajo vzorčno naselje, kjer bo deset do petnajst hiš ogrevanih na sončno energijo. Variantno seveda Ko ne bo sonca, se bo po potrebi vključilo centralno ogrevanje. Ko bo tržišče to osvojilo, bo to že del industrijske proizvodnje" v LTH. Naprava niti ni tako draga: 5 do 6 starih milijonov bo treba odšteti zanjo. In če pomislimo na energetsko krizo, ki nam i/, dneva v dan boli grozi, smo lahko prepričani, da bp 'to ogrevanje osvojeno že vbhžnii prihodnosti. Končni izdelek bodo malostenski in veiikostenski elementi montažnih hiš V finaliziranem stavbnem pohištvu ima JELOVICA že desetletno tradicijo in je med največjimi proizvajalci tega blaga v Jugoslaviji. V izbiri stavbnega pohištva izdeluje belo pleskana okna, naravna okna Jelobor 76, naravna okna Jelobor 78 s ter-moizolacijskim steklom Termoton, vratna krila, podboje, vhodna in garažna vrata, polkna, omarice z roletami z vsemi pripadajočimi policami, zaključnimi letvami itd. Tudi v proizvodnji montažnih m objektov je eden ključnih jugoslovanskih proizvajalcev in nudi stanovanjske montažne hiše, weekend hišice in poslovne objekte. Udobno in brezskrbno v montažni hiši Ena od velikih prednosti montažne gradnje — poleg te, da je cenejša od klasične gradnje, da je to najhitrejša trajna gradnja, da je topla in porabi malo kurjave - je tudi potresno varna. Na vseh dosedanjih potresnih področjih po Jugoslaviji stoje je-lovške montažne hiše, ki so reševale in nudile ljudem brez strehe hitro nov, lep in varen dom. 200 njihovih hiš stoji v Skopju, 80 v Zagrebu, 40 v Banja Luki, 400 na Kozjanskem, 270 na Goriškem in v Posočju, 30.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin je bilo postavljeno v Julijski krajini in bilo z njimi rešenih 500 družin. In kako zadovoljni in ga na leto ustvari Jelovica. Torej Ie 10 odstotkov! Njihovi delavci pa so, poleg tega da so prispevali za ponesrečence solidarno, tako kot vsi delavci Slovenije, so tam delali noč in dan, v nemogočih delovnih in življenjskih razmerah, da nekateri še danes ne morejo delati. Vendar kljub temu so zadovoljni in ponosni, da so tako hitro in učinkovito lahko pomagali ljudem v nesreči. Ni se treba bati ognja Čeprav govorimo o leseni montažni hiši, se pri njih ni treba bati ognja. Zgrajena je iz negorljivih trajnih materialov. V stanovanjskih hišah ni iveric, temveč so znotraj mavčne plošče, zunaj cementne, vmes pa negorljiva mineralna volna. Ko bi se še financiranje uredilo ... Čeprav so tolikšne zmogljivosti na voljo, bi bile še premajhne, če bi bilo tudi financiranje te stanovanjske gradnje pri nas urejeno tako kot drugod v svetu. Toliko je popraše-vanj. Toda posameznik bi res težko odrinil kar 80 starih milijonov naenkrat za hišo. Zato se še vedno loteva klasične gradnje, ki pa mu praktično vzame vsaj deset let življenja. In če seštejemo vse ure, ki jih je prebil na gradbišču, ko je letal za obrtniki, za materialom, za prevozi in potem povrhu še bolniške, ker se je pri delu prevzignil, prehladjl, pa odsotnost z dela, pa dolgotrajno zdravljenje poškodovane hrbtenice itd., itd., potem lahko uvidimo, da je montažna gradnja res idealna. Hitra je, saj je družina lahko že v treh mesecih v njej in delavec se lahko popolnoma posveti delu v tovarni, zdrav, spočit. Precej podjetij je pri nas že spoznalo te prednosti, kot na primer Kovinoplastika Lož, Brest Cerknica, Alples, ki so za delavce postavili po 30, 40, pa tudi 50 hiš skupaj. Delavec je prispeval ob začetku le okrog 10 starih milijonov pologa, ostalo bo odplačeval obročno. To je res ugodno za delavca in premalo se poslužujemo tega načina pridobivanja novih stanovanj. Res pa je tudi, da smo omejeni v gradbenih parcelah. Izkoristili bi pa lahko še veliko manjvrednih zemljišč, kot je na primer zadnja gradnja jelovških hiš na Ban-talah v Stražišču pri Kranju, kjer je bilo včasih močvirje. Okrog 120 milijonov dinarjev sta stali obe investiciji: 29 odstotkov vrednosti so dobili iz kreditov Ljubljanske banke, okrog 30 odstotkov pa so pri tovarni hiš prispevali sami. Pri obratu Termoton stekel je lastne udeležbe kar 60 odstotkov. Razliko so prispevali izvajalci del. Veliko odrekanj je bilo potrebnih za tako veliki investiciji, toda, če se zavzameš, tudi uspeš, pravijo v Jelovici. In svoje veliko praznovanje jutri, ob otvoritvi obeh tovarn, so si, priznajmo, tudi zaslužili. hvaležni so tj ljudje, ki so tako Nova linija z^a izdelavo Termoton stekel: z majhnim številom delavcev velike hitro spet dobili svoj fdonS. Ce- proiziodne zmogljivosti 8. STRAN Dopoldan med teritorialci Pred dnevi smo obiskali enoto teritorialne obrambe občine Kranj, kije na večdnevnem urjenju v centru obrambne vzgoje na področju radovljiške občine - Pripadniki enote izpolnjujejo naloge, katere jim nalaga potreba po nadaljnji krepitvi sistema naše vseljudske obrambe, s polno mero odgovornosti in tudi prizadevnosti. Kranjska enota teritorialne obrambe se je zbrala na večdnevnem urjenju v centru obrambne vzgoje na področju krajevne skupnosti Bohinjska Bela predvsem z namenom, da bi vojaki skupaj s starešinami obnovili znanje, ki so ga pridobili med služenjem vojaškega roka v naši armadi. Prav tako spoznavajo nove naloge, katerih uresničevanje izhaja iz potrebe po nadaljnji krepitvi sistema naše vseljudske obrambe. V dneh, ki jih preživljajo skupaj, se tudi spoznavajo med seboj tei utrjujejo tovariške vezi med staiešinami in vojaki. Čeprav je program urjenja enote dokaj zahteven, ga bodo prav gotovo uresničili v celoti, saj vsi izpolnjujejo zadane naloge s polno mero odgovornosti in tudi prizadevnosti. Seveda, ne brez razloga! Teritorialci se namreč dobro zavedajo, da ni lahko zbrati sredstev, ki jih naša družba namenja za njihovo izpopolnjevanje, pa da to lahko povrnejo le z uspešnim delom in utrjevanjem zavesti o obrambi naše domovine kot temelju izgradnje našega samoupravnega socialističnega sistema. Priprava centra Življenje v centru se je pravzaprav pričelo že nekaj časa pred prihodom celotne enote. Najprej je bilo treba pripraviti tabor, v katerem so bivalni prostori, kuhinja, velika jedilnica, ki služi obenem za potek teoretičnega del$ pouka in družabno življenje v prostem času, jedilnica starešin, ki je tudi njihova učilnica, zborni prostor z odrom, športno igrišče pa sanitarije. Pri ureditvi tabora so teritorialcem pomagali pripadniki armade iz enote Sloboda-na Lončarja in nekatere gorenjske delovne organizacije, na primer kranjski Gradbinec, radovljiški Gorenjec in blejski LIP. Za redno oskrbo s prehrano pa skrbijo nekatera trgovska in druga podjetja z Bleda ter iz Radovljice. Poleg urejanja tabora so veliko časa namenili tudi pripravam starešin, zlasti nižjih, ki imajo največ nalog pri taktičnem urjenju. Obravnavi teoretične tematike in taktičnih veščin, spoznavanju orožja in ogledu terenov je sledilo dokončno izoblikovanje učnega programa za posamezne enote. Med pripravami so starešine ustanovili tudi začasni aktiv in sekretariat Zveze komunistov, ki je pred prihodom enote obravnaval vsa pomembna vprašanja za uspešen potek urjenja. Razen drugega je sekretariat ugotovil, da je poveljniški kader dobro pripravljen na začetek pouka. Življenje med urjenjem Enota kranjskih teritorialcev, ki je zdaj prvič na urjenju v centru, je prav zato brez posebnih težav začela z delom. Čeprav so njeni pripadniki različnih narodnosti in tudi poklicev, vladata med njimi enotnost in tovarištvo. Druži jih izpolnjevanje istih nalog, ki zahteva od slehernega udeleženca polno mero prizadevnosti. Dobro razpoloženje pa je tudi odraz urejenosti tabora, privlačne okolice in ne nazadnje, lepega vremena. Vsa dejavnost v taboru poteka v tekmovalnem duhu. Starešine budno spremljajo prizadevnost posameznikov in skupin pri uresničevanju nalog. Ocenjujejo obnašanje, poznavanje orožja, dosežke pri streljanju, izvedbo taktičnih vaj in sodelovanje v prostih aktivnostih. Najboljše vojake vsak dan pohvalijo, ob koncu pa jim bodo podelili priznanja in knjižne nagrade. Ker je učni program obsežen, se delovni dan začenja v ranih jutranjih urah, ko tabor predramijo vedri zvoki razglasne postaje centra. Po umivanju, urejanju tabora, zajtrku in telovadbi se prične dopoldanski pouk. Le-tega teritorialci končujejo Pregovor, da vaja dela mojstra, velja tudi za teritorialce Nič nas ne sme presenetiti Ob letošnji akciji in 35-letnici varnostne službe objavljamo pogovor s Francem Štefetom-Miškom, ki letos praznuje tudi 40-letnico revolucionarnega dela. nju. Kaj vas je pripravilo do tega, da ste že tako mladi storili ta tako pomembni življenjski korak?« Narodnoosvobodilnemu gibanju sem se pridružil že takoj na začetku. Najprej sem delal na terenu, potem pa sem se tudi pridružil oboroženim enotam. Kot član SKOJ sem bil prepričan, da bo fašizem na svojem osvajalskem pohodu neizbežno trčil ob tedaj prvo in v očeh nas, naprednih mladincev, nepremagljivo deželo socializma, Sovjetsko zvezo, in da bo ta spopad odločilen za dokončni obračun, ne samo z okupatorjem, temveč tudi z domačim razrednim sovražnikom. Razumljivo je. da zato tudi jaz, čeprav sem bil po letih še pravi otrok, po resnosti in politični izkušenosti pa že kar zrel fant, oh razpadu stare Jugoslavije nisem bil ravnodušen. Ob misli, da prihaja nad nas fašistični zavojevalec, vojaška sila sta-»Tovaris Štefe, ali bi nam lah- re Jugoslavije pa razpada brc/, sle-ko povedali, kako ste se pridru- hernega odpora, tako rekoč čez noč. žili narodnoosvobodilnemu giba- «?hi se skorai rat lokal. Toda za obuo s čiščenjem orožja. Po kosilu in odmoru je na vrsti popoldanski pouk, ki ga sklenejo pred večerjo. Pred spanjem se razvedrijo ob gledanju televizije, branju časopisov in pogovorih. Vendar, starešine imajo delo tudi zvečer, saj se morajo vsak dan pripraviti za nadaljnje vodenje pouka. Težišče dela je na praktičnem pouku. Da bi se zanj primerno pripravili, si ob obravnavi teoretskih vprašanj ogledujejo tudi poučne filme. Urjenje, ki poteka na terenu, vsebuje vse elemente zamisli splošne ljudske obrambe. Ena njegovih osnovnih nalog je uspešna izvedba streljanja z različnim orožjem v vseh enotah in utrjevanje znanih taktičnih veščin. Kot so nas ob obisku seznanili poveljnik centra obrambne vzgoje in nekateri drugi starešine, so učni program v prvih dneh uspešno izpolnili. Poudarili so, da je to tudi zasluga dobrega delovanja aktivov komunistov in sekretariata Zveze komunistov v enoti, ki se še posebej zavzemajo za prizadevnost vseh med urjenjem. V enoti imajo prav tako več aktivov Zveze socialistične mladine, saj je v njej precej mladih vojakov. Pohvalili pa so se z dejstvom, da ob vsakdanji analizi moral-nopolitičnih razmer niso ugotovili nikakršnih prekrškov, ker vojaki disciplinirano izpolnjujejo navodila svojih starešin. Seveda pa življenje v centru ni le izpolnjevanje delovnih nalog! Kranjski teritorialci so poskrbeli, da je v njem ves čas kar najbolj domače in prijetno. Imajo razglasno postajo, ki razen glasbe objavlja obvestila o delu v enoti, komentarje o gospodarskih in političnih dogodkih ter poročila. Stenski časopis na zbornem mestu privablja z novicami in fotografijami o delu ter življenju enote prejšnjega dne, občasno pa tudi s karikaturami. Izdajajo svoje glasilo Obveščevalec, v center vsak dan prihajajo razni časopisi, zvečer pa je moč gledati televizijski spored. V popoldanskem odmoru se mnogi ukvarjajo s športom. Predvsem gre za tekmovanja v odbojki ali streljanju z zračno puško. Tudi kulturnega in družabnega življenja ne manjka. Enoto so obiskali folkloristi KUD Sava, oktet KUD Sava, vodstveni delavci iz kranjskih delovnih organizacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz kranjske občine pa pisatelj Svetina. Njeni pripadniki pa so sami pripravili kulturni večer ob tabornem ognju. Predvideli so tudi ogled umetniških filmov v taboru in obisk razstave v vojašnici Bohinjska Bela, vendar za vse načrte ni dovolj časa. Pogovori s teritorialci Med ogledom dela enote teritorialne obrambe iz Kranja smo se prepričali, da nikomur ni žal naporov in časa, ki ga zahteva urjenje. Da so in malodušje ni bilo časa. Poiskati in poskriti je bilo treba čim več orožja za skorajšnji novi, vendar drugačni obračun. Ker v mojem kraju, Šenčurju pri Kranju, ni bilo vojaških enot ali utrdb, kjer bi ob razsulu jugoslovanske vojske orožje kar »ležalo« po tleh, je bilo treba iti v akcije. To smo organizirani mladinci delali tako, da smo bežečim vojakom, ki so se ustavljali v gostilnah, naskrivaj jemali orožje z vozov, prisedali smo k njim na vozove in jim med vožnjo tako ali drugače izmikali puške, naboje in bombe. Vendar se nismo zadovoljili samo s puškami in bombami. Ko smo že skoraj mesec dni po okupaciji odkrili, da je v bivšem Prosvetnem domu v Selcah nad Skofjo Loko shranjeno tudi drugačno orožje, smo od tam »odnesli« še puškomi-traljez. Hranil ga je naš najstarejši mladinec, sekretar skojevske skupi ne v Šenčurju Janko Mlakar, ki je vedel, da bo tudi sam prvi vojak od pora in revolucije Zal je padel prav z njim že 27. decembra 1941 v dvodnevnih bojih Cankarjevega bata fjona na Pasji ravni pri Cmem vrhu nad Poljansko dolino. Tudi bojni zanos pri nas mladih ni bil od muh, Dva naša mladinca sta Pred praktičnim urjenjem je treba obnoviti teoretično znanje Perdan družbena sredstva, namenjena za obrambno vzgojo, dobro naložena, pa potrjujejo tudi izjave udeležencev vaie. Cvetka Ambrožič iz Kranja: »Po poklicu sem ekonomistka, v enoti pa že nekaj let opravljam sanitetne naloge. Na tekmovanjih med bolničarji, ki sem se jih udeležila, je bila naša ekipa dokaj uspešna. Sodelovala sem tudi na več enodnevnih vajah, kjer sem se spoznala s soto-variši in svojimi nalogami v enoti. Na takšni, večdnevni obliki urjenja v centru sem prvič. Imamo pouk in opravljamo konkretne naloge. Nuđenja prve pomoči je, na srečo, le malo. Dosti več dela imam z raznimi administrativnimi opravili, saj priprava za pouk zahteva od vseh starešin mnogo pisanja, strojepisk pa v centru manjka. Kako sem se privadila življenju v centru? Prvi dan je bilo malo težje, potem je vse steklo brez težav. Se posebno zato, ker so odnosi v enoti dobri, tovariški. Čeprav je le malo deklet med mnogimi fa-nti, se dobro počutimo v enoti.« Na položaju smo obiskali del enote Vladimirja Torkarja, ki se je urila v veščinah napadanja. Čeprav je teritorialce zjutraj presenetil dež, so vajo dobro izvedli. Pred njo so osvežili teoretične osnove, zato so zadane naloge izpolnjevali brez posebnih težav. Uspešnost pri delu in sonce, ki je pregnalo dež, pa sta vse navdala z zadovoljstvom. 0 urjenju so starešine in vojaki povedali tole! Jože Murgelj iz Pras pri Kranju: »Na večdnevnem urjenju sem prvič. Zanj smo se dobro pripravili. Učni program je obsežen, veliko smo na terenu. Začetne težave smo hitro premagan", in mislim, da smo lahko zadovoljni z delom ter utrjevanjem medsebojnih odnosov. že 11. aprila 1941 v gozdu pod Šenčurjem kar s puškama streljala na nemško letalo, ki je v nizkem letu opravljalo izvidniške naloge. To, da je letalo hipoma zaokrožilo nad krajem napada in usulo po njem močan ogenj iz mitraljezov, pomeni, da je morala njegova posadka napad vsaj opaziti, če že ne občutiti. Po teh, če tako rečem, začetnih ogrevanjih pa je sledilo tisto individualno," drobno in vsakodnevno vztrajno politično organizacijsko delo med mladino na vasi in na delovnih mestih. Za to delo je bilo treba poguma in vztrajnosti, vendar seje zelo obrestovalo. Že v drugi polovici maja 1941 je bila v naši vas. ustanovljena organizacija Osvobodilne fronte. Moje delo pri tem je bilo predvsem širiti resnico 0 fašizmu in razkrinkavati naeionalsncialishč-ni) demagogi jo, ki je zlasti na začetku marsikoga premamila. Razpeca-val sem literaturo, zbiral denarne in druge prispevke, pridobival mladince za delo v OF, in sodeloval pri širjenju in utrjevanju skojevske organizacije kot nosilca celotne mladinske dejavnosti. Od julija 1941 do odhoda V partizane sem bil vseskozi povezan tudi s partizani. SK IfADAUUJi Urjenje pomeni osvežitev ki smo ga pridobili v armadi, obema pa dobro priložnost za ohranjanje telesne vzdržljivosti. Posebnost sedanjih vaj je poveljevanje v slovenščini, ki se ga tako starešine kot vojaki počasi navajamo.« Marko Valenčič iz Čir* pri Kranju: »Vsako znanje je treba obnavljati, da ga ne bi pozabili: take tudi vojaške veščine. Pred začetkom vaj smo imeli uspešno teoretične priprave, ogledali pa smo si todi teren. Med urjenjem smo* se dobro znašli med seboj, zato je delo lažje Mislim, da je večdnevno urjenje v centru boljša oblika obrambne vzga-je od enodnevnih vaj. Namreč, vojaškemu načinu življenja se je treba najprej privaditi in potem se izpolnjevanje nalog uteče samo od sebe. Prepričan sem, da bomo tudi sedaj načrtovane naloge v celoti izpolnili.« Don Bregar iz Kranja: »Ze . sedanjim urjenjem sem se seznanil tovariši iz enote, zdaj pa se bomo S bolje spoznali med sabo. To je nujne potrebno za uspešno izpolnjevanje nalog, prav tako kot dobro poznavanje' okolice in ljudi, ki v njej živijo. Čeprav nismo na domačem'terenu, s slednjim ni težav, saj toi t okolica znana. Naše naloge niso lahke, a izpolnjujem jih z zadovoljstvom. Deta« kot tehnolog v proizvodnji, zato M prija urjenje na terenu, med katerim se precej gibljemo. Zvečer, po ogledu televizijskega dnevnika, grem kar kmalu počivat, saj se čez dan dokaj utrudimo.« Stoian Saj> 25. MAJA 1979 S.STRAN G LA Razpisna komisija delavskega sveta Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice, n. sol. o. razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo Štirih let morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje izobrazbo ustrezne smeri za dejavnosti najmanj višjo organizacije, o z delom izkazano in dokazano delovno usposobljenost za r»vijanje razpisanih del oziroma nalog, imajo ustvarjalen odnos do uresničevanja samoupravljanja in i tem do dograjevanja našega družbenopolitičnega sistema in da. so jKllnopolitično neoporečni. z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandilo na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR Jese-tavZ 6, z oznako za razpisno komisijo 15 dni po objavi _ bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje v izbire kandidata. 30 dneh Zanimiv in privlačen šport Odlični rezultati Alpskega letalskega centra Lesce—Bled — Številne prostovoljne delovne akcije članov — Zanimanje za taksi polete je vedno večje — Širša družbena moralna in materialna pomoč metalko 30 let •TRIGLAV TRŽIČ n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge: VODENJE OBRATOVNEGA KNJIGOVODSTVA ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV, piBnKROB IN SANITARIJ ?NK%ELAVEC ZA DELO V KOVACNICI SIS ekonomske smeri dve leti delovnih izkušenj im 3.: nepopolna osemletka 'delo traja pod 1. dva meseca, pod 2. in 3. en mesec, iti naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave na naslov* S«JL4 Ljubljana TOZD TRIGLAV Tržič n. sol. o., Bistrio« ^Trži*, Kadrovski oddelek, bodo kandidati obveščeni prijav. 15 dneh po preteku roka za »nje Lesce — Prav zdaj na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah poteka republiško prvenstvo v jadralnem letenju. Ta panoga športa, zelo atraktivna in posebno privlačna, pa ni edina dejavnost alpskih centrov v Sloveniji, kot tudi ne Alpskega letalskega centra v Lescah. Poleg jadralnega letalstva, ki mu je v Lescah na razpolago 9 jadralnih letal, se na letališču intenzivno ukvarjajo tudi z motornim letenjem, s šolanjem pilotov, komerialnim turističnim letenjem, s padalstvom — padalci ALC Lesce so že vrsto let v samem vrhu jugoslovanskega padalskega športa. V minulih letih so člani leškega centra sodelovali na 53 tekmovanjih republiškega in višjega ranga, do svetovnih prvenstev*. Za uvrstitve od prvega do tretjega mesta so prejeli kar 151 odličij, od tega 62 zlatih medalj za prva mesta. Ob tem pa so uspehe sosegli tudi jadralni piloti, med najbolj uspešnimi je bil Franc Štrukelj, ki je lani že drugič postal republiški in državni prvak. Leski jadralni letalci so popravili tudi štiri državne rekorde, med padalci pa je bil eden najbolj uspešnih Drago Bunčič, ki je lani že tretjič osvojil naslov absolutnega državnega prvaka. Da seveda niti ne omenjamo vseh drugih odličnih uvrstitev, ki so jih dosegli piloti in padalci Alpskega letalskega centra v Lescah. Po vseh teh rezultatih ni čudno, da je bil center v letih od 1974 do 1976 v rangiranju letalskih šol proglašen za najboljšo letalsko organizacijo, v zadnjih dveh letih pa zavzema drugo mesto. PROBLEMI CENTRA V zadnjih letih je bil eden pomembnih problemov v tem, kako zagotoviti čimpestrejšo in čimbolj kvalitetno dejavnost, kje dobiti potrebna finančna sredstva? V centru so si še naprej želeli vzgajati letalce športnike, kajti vsako leto se je prijavilo v začetni jadralni tečaj več kot 40 fantov in deklet, v padalski pa tudi več kot 30. Najbolj kritično pa je bilo šolanje motornih pilotov, ki je precej drago. Člani Alpskega letalskega centra v Lescah so v zadnjih štirih letih s olet nad Gorenjsko res krasen dan, a tudi v taki *e mi kljub bridkostim in te-kga sveta nekako še ni dalo P * posloviti, čeprav bi bilo m* *iufta* ali dva tisoč metrov M^V hitro in povrh vsega do-m&tivno.. . So mi rekli: kaj se ■3Polet z aero-taksijem letali nekaj krasnega in edin-JP1. povrh vsega pa te bo vozil m&. izkušen maček in verjemi, Metodi sam sebe rad. .. m/t imel Bruno Stular, pilot, M J* Kranja, pred poletom še ta-mfaitne karakteristike, moj M* imel i>elike oči. »Bah.« so W&> še prijatelji, »kaj hočeš, tfv^/fl pač usojeno,* skomignili v* in me gledali tako ravnost da sem že med odpisani-boi pa bo bližnjici dol, če so me prostodušno ramenih in šlo mi je na mJ so se, privoščljivo, do-*jim je eno figo mar, če jo z ~nni — nobene ali malo manj J - peš usekam na preljubo ,nnt ie bilo treba zako-»Sfaftkot da me bo zdaj cesto velik črn maček. Vraževerja se oprimem, kadar mi pač »paše« in tako mi je tista pošast do konca dotolkla vso zlagano in prisiljeno samozavest. Na letališču v Lescah me je bila ena sama brezupna potrpežljivost in dobrohotno strahopetna naklonjenost — kazalo mi ni nič drugega! Nujno je bilo sem in tja izdahniti kakšen aha ali oha ali oja, zaradi lepšega. Z vsaj kanček samozavesti je bilo tudi treba vprašati, koliko dni ali let ima pilot že za seboj: osem let, poklicni pilot, vozim z varnim letalom. Čeprav je bil silno prijazen in prizanesljiv, me je bila ena sama zledenela trpkost. Takšno stanje pa porodi tudi netaktne in nespoštljive pripombe. Še danes ne vem, zakaj mi je bilo treba neumno ziniti, da se mi zdi, da je tisti taksi nekam silna majhna stvarca, ki jo po mojem lahko zruka in preruka vsaka sapa in požene k tlom vsak veter. Še danes pa si obenem štejem v posebno srečo, da pilot tega mojega omaloževanja ni slišal... Ko smo se zbasali v »cesno« in zaprli vrata, smo pač šli. Zdaj je, kar je! Socialno in pokojninsko, plačujem, bodo imeli otroci vsaj pokojnino .. . Ko Stolar i* K™"'" Bili smo že nad Bledom ... Kako je pravzaprav mogoče? Kje je zdaj tisto pokanje v ušesih — malo manj nesramni prijatelji so mi svetovali, naj čvrsto požiram slino — kje vročina, ki naj bi me obhajala, kje slabost? Nič. Čisto navadna vožnja, nobenega rukanja in vijuganja in prekucevanja in obračanja, le izredno lep in miren polet v lepem sončnem pomladnem dnevu. Pilot govori, razkazuje, pojasnjuje, čisto počasi se otresem popolnoma nepotrebnega strahu ... Pravi, da pelje v najhujši sezoni tudi štirikrat dnevno na Triglav, predvsem domače goste, da si le izjemoma in redko kdo zaželi hitrejše vrnitve, da ni nobene nevarnosti, če je lepo vreme; da vozi rad in s srcem, da se nikoli ne bi odločil drugače; da bomo šli nad dva tisoč metrov visoko in z nekako povprečjem 160 kilometrov na uro ... Pod nami Šobec, Bled, že se napoveduje Pokljuka pa Bohinj in lepe bohinjske vasice. Gorenjska kot na dlani in res je čudovita, prevzame me pravo navdušenje ... Tam vsi pokljuški vikendi, črni in nečrni, proti Vršiču se vije cesta, dokler je ne zaustavijo plazovi, ki so bili letos še posebno siloviti... Blešči se Vogel, izpod snega kukajo strehe koč in planinskih domov, Sedmera jezera in Triglav... Aljažev stolp je prekrila debela snežna odeja, osamljeni smučar drsi proti plazu . .. Ozračje je čisto, zrak, da bi ga rezal. .. Planine so — prečudovite! Pa spet dol, Vintgar, čista Rodovna, kako izredna lega gorjanskih vasi.. . Kako veliko je blejsko golf igrišče!.. .In že smo nazaj, že se spuščamo na letališče. V nekakšnem čudnem zanosu nad doživetjem rečem na tleh le: bilo je super in hvala! Cisto počasi se potem ponovno podoživlja ves polet, zanesljiv in varen, da me je sram neumnega drgetanja pred njim. Ostal mi bo v izbranem in lepem spominu in če le učakam pokojnino, - kdo ve? - se zna zgoditi, da se vržem po tistem Gorenjcu, ki prihaja vsaj enkrat na mesec redno na letališče, da se popelje pod Tri glav. Pač polet, ki ga /e treba doži cet, ... D. Sedej prostovoljnim delom in z delovnimi akcijami zbrali več kot 9 milijonov dinarjev. Tako so natovarjali odpadno ognjevzdržno opeko, sodelovali pri rušenju siemens martinovih peči, razrezali so v različne formate 468 ton lepenke, 29 ton azbesta in 188 ton pločevine. Ko so v osmih delovnih akcijah sodelovali pri rušenju siemens martinovih peči v jeseniški železarni, so pri tem porušili, prebrali in natovorili na kamione 1.700 ton odpadnega ognjevzdržnega materiala. V 107 delovnih akcijah so prebrali in natovorili na kamione 2.698 ton odpadnega matriala in tako so dobili po odbitku vseh stroškov skupaj več kot 3 milijone in 500.000 dinarjev čistih sredstev. RAZUMEVANJE ZA DEJAVNOST Direktor Alpskega letalskega centra Lesce Franc Primožič je dejal, da se je financiranje osnovne dejavnosti v zadnjih letih precej izboljšalo. Strokovno in športno dejavnost centra financirajo tudi samouprav- Direktor Alpskega letaskega centra Lesce Franc Primožič ne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti gorenjskih občin. Tako so leta 1977 sofinancirale v 18 odstotkih, lani pa že v 51 odstotkih. Vendar pa to žal ne pomeni, da bi zaradi tega lahko člani manj delali v prostovoljnih delovnih akcijah in v stranski dejavnosti centra. Ras* stroškov strokovne in športne dejav nosti je nenehna. Še naprej bodc; morali sami člani centra zbrati f svojimi prostovoljnimi delovnimi akcijami in udarniškim delom ka: precej denarja, ki ga bodo potem po trebovali za nemoteno nadaljno de javnost Alpskega letalskega centra v Lescah. Članstvo v centru sestavljajo lc aktivni padalci ali piloti, medtem, ko se vsi lahko prijavijo v razne tečaje, ki jih razpišejo vsako leto. Zelo veliko je zanimanja za jadralno piloti ranje: vključujejo se predvsem tisti, ki bi se radi pozneje odločili za po klic pilota. Zdaj se na strojni fakul teti v Ljubljani že ustanavlja poseb ni oddelek, v katerega se bodo lahke vpisali študentje, ki bi bili radi pilot in ki imajo v ustreznem letalsken centru že nekaj izkušenj ozirom;. tisti, ki so v letalskem centru opravili šolanje. V letošnji tečaj se jc v Lescah vpisalo 57 slušateljev, najboljši bodo kasneje postali motorni piloti. HRUP JE NEZNATEN 2e 26 let pa na Alpskem letalskem centru vzletajo letala, ki popeljejo turiste po Gorenjski. V zadnjem čs su ugotavljajo, da je za taksi polet izredno zanimanje, posebno dom? čih gostov. Cene so sprejemljive: z< petnajst minut letenja, za tri osebf stane polet 390 dinarjev, 30-minutn letenje stane 720 dinarjev, prav tak-za tri osebe in 50-minutno letenje za tri osebe velja 1.350 dinarjev. Ke? imajo taksi polete v okviru Alpskegf letalskega' centra, lahko oblikujejo sprejemljivo ceno, sicer bi bila vsa; še enkrat višja. Posebno v poletnih mesecih na letališču v Lescah pristajajo in vzleta jo letala vsak dan, če je le lepo vre me. Seveda se pojavlja nekaj hrupa, a vendarle ni tak in tolikšen, da 1 resno ogrozil okolico. Na zahtev, nekaterih prebivalcev Radovljice češ, da hrup z letališča hudo moti, s> dvakrat opravili ustrezne meritve na kritičnih točkah. Pokazalo se je da je hrup v mejah dovoljenega, 1 mejah normativov. V okviru Alpskega letalskega centra si bodo tako še naprej priza devali, da bi tudi v prihodnie razvil? solidno športno-turistično . dejav nost, da bi si ohranili ugled, ki ga ži' imajo med našimi letalskimi centri Ob tem pa bo seveda potrebno še na dalnje razumevanje širše družben? skupnosti in njena moralna in ma terialna podpora, ki bo zagotovilo z pestro in kvalitetno dejavnost eneg naših najbolj uspešnih in priznanU Alpskih letalskih centrov. D. Sedej Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica objavlja v skladu z določili Zakona o srednjem šolstvu in Statuta Šolskega centra Radovljica prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja Šolskega centra Radovljica Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu izpolnjuje še naslednje zahteve: — ima visoko šolsko izobrazbo — opravljen strokovni izpit — vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse — da je moralnopolitično neoporečen. Mandatna doba je 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica v 15 dneh po objavi razpisa. Donit kemična industrija Medvode, n. sol. o. Komisija za medsebojna razmerja DSSS vabi k sodelovanju EKONOMISTA za dela oziroma naloge vodenja, organiziranja in kontroliranja izvajanja delovnih nalog finančnega oddelka Delovne naloge se opravljajo v TOZD Trival Kamnik. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za opravljanje administrativnih ter zahtevnejših operativnih nalog s kadrovsko splošnega področja. Na objavljenih delovnih nalogah se delo združuje za nedoločen čas. Vse informacije o Objavljenih delovnih nalogah ter delovnih pogojih lahko dobite v kadrovsko-sm ialnem oddelku DONIT Medvode, Medvode .59 ali po telefonu na št. 611-106 int. 250. Prijavljene kandidate za zgoraj navedene delovne naloge bomo po 15-dnevnem roku od dneva objave povabili na osebni razgovor, kjer jih bomo podrobneje seznanili z delovnimi nalogami ter našimi ugodnostmi in zahtevami. VSENIKI NAVDUŠILI - V sredo zvečer je bil v dvorani Iskre na aborah že tradicionalni vsakoletni koncert ansambla Avsenik. Godci in evci Avsenikovega ansambla so navdušili občinstvo, ki je do zadnjega otička napolnilo dvorano. Še posebno praznično in slovesno je izzvenela esem o Titu, ki jo je ansambel Avsenik tokrat prvič javno izvajal. Avseniki o izkupiček od prireditve namenili gradnji večnamenske dvorane v tražišču in popravilu Doma svobode, (jk) — Foto: F. Perdan Jubilej gor j anskih planincev Gorje — Kronika govori, da bo 'laninsko društvo v Gorjah 26. maja raznovalo 50. obletnico delovanja. Jstanovljeno je bilo tega dne leta 929. Za jubilej bodo gorjanski pla-inci pripravili proslavo, razstavo laninske opreme in druge priredit-e, izdali pa bodo tudi knjižico o azvoju planinstva v Gorjah. Gorjansko planinsko društvo je omembno v slovenskem in jugoslo-anskem planinstvu. Upravlja z verna pomembnima postojankama: Planiko in Tržaškim domom na »oliču. Poprečno prenoči v njih na to 7616 planincev, vpisni knjigi pa ažeta, da Planiko obišče poprečno a leto 8275 gornikov, Dolič pa 9155 ornikov. Obisk je zanesljivo višji, ij se poprečno 20 odstotkov obisko-alcev gora ne vpiše. Številke pričajo pomembnosti obeh postojank in iradi tega tudi Planinskega dru-va Gorje. Oba domova sta moder-izirana in redno vzdrževana. Dolič po plazu pozimi 1950/1951 nov, ta 1973 pa je bil zaradi narašča-čega obiska povečan. 770 članov ima Planinsko društvo Gorje. Izleti so pomemben del aktivnosti, prav tako pa tudi planinska predavanja, vzgoja obiskovalcev gora in skrb za varstvo planinskega sveta. V društvu je kar 214 mladih. Društvo vzdržuje skoraj 36 kilometrov potov. Pomembno je bilo leto 1975. V Gorjah so spet organizirali alpinistični odsek, ki je bil do leta 1956 že organiziran. Mladi alpinisti pridno vadijo. Največji uspeh je vzpon na 6271 metrov visoki Salcan-tay v perujskih Andih, kjer so bili skupaj z alpinisti iz Tržiča in ljubljanskih društev Matica in Rašica. Pred vojno so bili gorjanski planinci tudi jamarji. Odkrili so jamo v hribu Kočevnik nad Gorjami, leta 1930 pa zgradili pot in mostove skozi Pokljuško luknjo in Pokljuške galerije. Obiskovalcev ni manjkalo. Žal se je veliko delo sesulo in ta prelepi del narave ljudem ni več dostopen. Gorje živijo s planinstvom. Skozi vas vodita dve poti na Triglav: prva prek Pokljuke, druga pa po dolini Radovne skozi Kot in Krmo. J. Skumavec ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE V DUPLJAH - Občinski odbor Zveze 'zervnih vojaških starešin kranjske občine je pripravil v nedeljo v Dupljah nentacijsko tekmovanje, ki se gaje udeležilo 9 ekip organizacij Z RVS in 13 up osnovnih organizacij ZSMS in šol. Med mladinskimi ekipami je bila va tretja ekipa Gimnazije Kranj pred drugo ekipo in tekmovalci Šolskega ntra Iskra. Med krajevnimi organizacijami ZRVS pa so bile najboljše frklje pred Vodovodnim stolpom II in Planino II. Na sliki ekipa kranjske imnazije. (jk) - Foto: F. Perdan ZDRAVJE V NARAVI Pod tem naslovom bomo vsak petek v Glasu objavljali zdravilne rastline in zelišča, ki pomagajo proti različnim boleznim. Glog (Crataegus) preizkušeno zdravilo za oslabelo srce in živčni nemir Glog, imenovan tudi beli trn, najbolj znan kot bodičast okrasni grm, ki ga največ sadijo ob mejah vrtov, samoniklo pa raste tudi drugod, je v zadnjem času zelo popularen zaradi zdravilnih učinkov, ki so v cvetju in plodovih. Predvsem uporabljamo cvet (Flores Crataegi) in liste (Folia Crataegi) oz. zmešam oboje v enakih delih. Obe domači vrsti gloga, beli glog in enovratni glog. veljata za enakovredni. Zadnje strokovne raziskave potrjujejo, da je glog zdravilo, ki po daljši uporabi odlično deluje na srce in ožilje, oziroma pomirja srce in razširja žile, kar je ugodno za ljudi, ki imajo visok krvni pritisk. Dva ličinka sta nad vse pomembna: razširjanje venčnih žil na srcu in pospeševanje preno- Dela vna krajevna skupnost Čirče — Krajevna skupnost Čirče je med najmlajšimi v kranjski občini, saj je bila ustanovljena i. januarja letos. Oblikovanje svoje krajevne skupnosti je prebudilo družbenopolitično delo, kar še posebej velja za organe krajevne skupnosti, delegacije in družbenopolitične organizacije. Borčevska organizacija priprav- • lja piknik za svoje člane. Rdeči križ pa zbira pomoč za prizadete v potresu v Črni gori. Zveza komunistov je pripravila proslavo v počastitev jubilejev partije, Skoja, ženskega gibanja in naprednih sindikatov, ki je bila združena s podelitvijo priznanj Osvobodilne fronte najprizadevnej-šim krajanom. Ob tej priložnosti so pripravili pevci iz Dupelj in učenci osnovne šole Staneta Žagarja bogat kulturni program. I. Petrič Novi prostori obrtnikov Kranj — Po zgraditvi nove šole je ostalo poslopje stare šole na Prim-skovem prazno. Skupščina jo je ponudila kupcem, za ponudbo pa se je med prvimi ogrelo Obrtno združenje občine Kranj. Skupščina združenja je odločila, da odkupi staro osnovno šolo na Primskovem, sedanji obrtniški dom pa proda. Pretesni so in -se v njih dejavnost združenja ne more več normalno odvijati, pav tako pa je zaradi spremenjenega prometnega režima v mestu otežen dostop. Prim-skovška šola ima neprimerno boljšo lego, razen tega pa so možnosti za parkirne prostore, ki jih razen stavbe namerava urediti kranjsko Združenje obrtnikov. Pri odkupovanju šole na Primskovem je prišlo do izraza sporazumevanje med združenjem, krajevno skupnostjo Primskovo, kranjsko občinsko skupščino in izvršnim svetom ter Beograjsko banko in pošto. Skupno so se dogovorili, da bodo oddali v najem del spodnjih prostorov. Lani je bila ustanovljena tudi Gorenjska obrtna zadruga. Začasne prostore je dobila v obrtniškem domu v Tomšičevi ulici. Zato je zadruga odkupila manjše poslopje ob šoli, ki ga bo popravila, uredila parkirišče in opremila. Pomoč prizadetim Bled — Na Bledu je zelo delaven krajevni odbor RK, na osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja pa deluje dobro organiziran aktiv mladih članov in podmladkarjev te organizacije. Že prvi dan po potresu v Črni gori se je pri tajnici krajevnega odbora oglasil občan, ki je želel biti neimenovan, prinesel je 5.000 dinarjev go-gotovine s pripombo, da dvakrat da, kdor hitro da. Takoj se je sestal odbor in brž so bile pripravljene nabiralne pole. Zbrali so 90.000 dinarjev v gotovini in v obveznicah. To zbiranje se bo še nadaljevalo, ker doslej niso mogli obiskati še vseh občanov. Pionirji osnovne šole so zbirali denar tudi po razredih in tako so znesek povečali še za 10.000 dinarjev. Nekaj je dal odboi' iz svoje blagajne in tako so v prvi polovici maja nakazali 124.000 dinarjev na tekoči račun kot za prizadete v Črni gori. Vsekakor je treba pohvaliti požrtvovalne podmladkarje ter darovalce. Blejski pionirji se dobro izkažejo tudi pri drugih akcijah, ki jih organizira Rdeči križ. Tako zbirajo krvodajalce, obiskujejo starejše občane in pomagajo pri zbiranju oblačil. M. S. sa sil v srčni mišici. Oba učinka se dopolnjujeta m skrbita za to, da se oslabelemu srcu ohranja zmogljivost. Glog je koristen tudi pri drugih težavah, večinoma na živčni podlagi (telesna oslabelost, duševna napetost, razdražljivost in nespečnost). Cvetove nabiramo maja in junija, liste od maja do septembra, plodove od avgusta do oktobra. Cvetovi so beli, plod je podoben miniaturni hruški (odtod tudi ime medvedove hruške) in je ob dozorelosti temno škrlatno rdeč. Nabiramo predvsem cvetje in liste, jih v senci posušimo in shranimo v suhem prostoru. Najbolj preprosto uživamo glog kot čaj (samo cvetove ali mešanico enakih delov listov in cvetov). Priprava: 2 kavni žlici gloga prelijemo z 2 del vrele vode in odstavimo. Pustimo 15 minut, precedimo in zasladimo z medom. Pijemo zjutraj, obvezno pa pred spanjem. Pripomba: Caino mešanico gloga Bilne apoteke Beograd je moč dobiti v ljubljanski veleblagovnici Maximarket (klet, oddelek zdravilnih zelišč, pod imenom »Cvet gloga sa listom«, prodajalki pa zadostuje če ob nakupu rečemo, da želimo »glogov čaj!) ABC Plaketa KS Brezje pri Tržiču - 06 35-letnici dneva varnosti je repmkh sekretariat za notranje zadeve podelil bronaste in zlate značke, pum pohvale ter plakete za izredne zasluge in uspehe pri izgradnji varnosmi sistema in družbene samozaščite najbolj zaslužnim delavcem U garnizije in mladincev iz kranjskih delovnih organizacij sodelova/t to ci starešin in delavcev, zaposlenih v JLA, ki delujejo v cieiban.skem skem zboru, folklorni skupini, recitatorski sekciji in ansamblu Foto: Franc Ziherl h tudi i4 n in pt oi <2.juhj\ KAM NA PLES V PETEK v hali Gorenjskega sejma ob 20. uri nastopajo: Modrina, 12. nadstropje, Oto Pestner, Meta Moćnik, Tone Fornezzi-Tof, Janez Hocevar-Rifle, Barbara Jakopić. na prostem v Cerkljah od 16. ure dalje igra skupina Davorin, v dvorani v Komendi od 19.30 dalje igrajo Trgovci V SOBOTO, v Begunjah ob t». uri. Igra Selekcija v Hotavljah ob 20. uri. Iskra skupina Ama-ro na vrtu hotela »Jelen« ob 19. un. Igra ansambel Jevftek V NEDELJO, na Kokrici ob 16.30. Igra Selekcija na vrtu gostišča Posavec ob 16. un. igra Sibila Promenandni koncert V nedeljo, 27. maja. bo ob llwrt>. liskem parku na Bledu PROMENADNI KONCERT. Igral bo pihalni orkester VERIGA iz Lesc. Ste si zaželeli vožnje s čolnom1 Na Bledu si jih lahko sposodite v Graistr* kopališču in v Grand hotelu Toplice 5 t* niste navdušeni za veslanje selahkc >~ peljete na otok s pletno ali m o to muc n* noin Cena prevoza z motornim 6obx» j* za odrasle 25 din in za otroke 10 din Ljubitelji kartinga! V nedeljo, 27. maja, bo v Javnih --- v Ljubljani velika MEDNARODNAMMU v kartingu za nagrado mesta 1 rilBsai Nastopili bodo tekmovalci is Avstriie !u lije. Velike Britanije, Španije, ZveiU ■» publike Nemčije, Poljske, Švice, Cenkoato-vaike in Nizozemske. '••••••••••••••••••••J Obisk znane TABORSKE JAM F Redni obiski so ob nedeljah in pramii•* ob 11. uri, 14. uri in 15.30. Med t>VUasm m lahko obiščete jamo po predhodni najan in sicer pismeno na naslov: Franc K*j>c\* Velike Lipljene 2, p. Turjak ali po - T --061/771-236 Godar Štefan. CeroVo 1 - Gostišče Taborska jama. Gremo na pico V skofji Loki je v bivii kisarai t atjMO* urejenem prostoru odprt« nova PICSK*- * »JESHARNA«. Poleg PIC vam pcacreJev Se z lassaggnom, točijo pa tudi odprto ph* Goscuna VIGRED* Zdravko Debeljak RETEČE p. Skofja Loka O OS4-60 354 Nudimo vam: Jedila po naročilu in apecialitete kuhinje: • bikova jajca • kalamare • žabje krake • postrvi m zrezke z gobami • ajdove igance s kulm zeljem Velik letni vrt, parkirni prostor, naravno kopališče na 80RI VIGRED Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO endi gradijo novo poslopje pošte, v kateri bo • tomatska telefonska centrala, ki bo omogočila *om priključitev na telefonsko omrežje. Delavci eša gradbenega podjetja Grosuplje so začeli t marca. Sedaj že gradijo temelje novega po-Načrte so izdelali sodelavci Projektivnega etičnega zavoda in Splošnega projektivnega bi-Ljubljani. Gradnja bo predvidoma končana do '- oktobra in nova pošta bo slovesno odprta ob ■ ^publike. B. B. USPELO TEKMOVANJE V BOBOVKU Kranj — Ribiška družina Kranj je minulo soboto in nedeljo (19. in 20. maja) v bajerju v Bobovku priredila tradicionalno tekmovanje v ulovu rib s plovcem. V soboto so tekmovali mladi člani, v nedeljo pa člani in članice. Na sobotnem tekmovanju so bili med pionirji najboljši Boris Borišek (207 ulovljenih rib), Marko Cernilec (89) in Robi Flajs (89). Med mladinci je bil prvi Tomaž 2alar (160), drugi Milan Rihar ml. (82) in tretja Nada Puh (68). Pri članicah so bile v nedeljo najboljše: Vanja Hudo-vernik (128), Rezka Pintar (104) in Vera Cernilec (100). Pri članih pa je bil prvi Matevž Hudovernik (207), drugi Tone Borišek (172) in tretji Jovan Dopudja (168). Tekmovanje je zares uspelo. Najboljši so dobili nagrade in odličja. A. 2*. KONFERENCA TD NAKLO Naklo — Jutri. 26. maja, ob 19. uri bo v domu družbenih organizacij v Naklem redna letna konferenca Turističnega društva Naklo. Člani društva bodo ocenili preteklo delo, izvolili novo vodstvo, podelili priznanja in sprejeli delovni program. Konferenca bo popestrena s filmom o razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah in filmom o lanskem tekmovanju za najlepše urejeni kraj v kranjski občini. Naklo je bilo drugo za Cerkljami in pred Šenčurjem. D papler KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO V društvu upokojencev Javornik — Koroška Bela Jljub starosti delavni vo upokojencev Javornik — Bela. ki je lani slavilo 2.5. njegov pevski zbor pa 15. f> delovanja, ima prek 800 Le-ti se ne menijo za svojo ampak z vso vnemo popri-delo na raznih področjih, djajo se tako v svojem kot društvih. Zbirajo se v upoko-pevškem zboru, veliko časa - Pečajo tudi športu in rekreaci-o uresničevanju teh in dru-: 2 ie tekla beseda na nedavni diferenc i društva, j'' Področju kulturnega delova-" ;tva je zadnji čas posebno r,a folklorna skupina s svojim Cjelom Veseli upokojenci. Obe --nastopata na raznih prire-m s svojim pestrim progra-"azveseljujeta upokojence iz ^2a in drugih krajev. Tudi . '"ke ne mirujejo. Na pobudo 'Bregant so v domu upokojenih *ganizirale krožek za ročna " gospodinjske nasvete. Ob *m dnevu žena so pripravile ° razstavo ročnih del. Zdaj fjo kulinarično razstavo in "•ni izlet, p rtnem področju so člani pokazali mnogo volje in ati z nastopi na tekmova-'alinanju in šahu, kar doka-todi dobre uvrstitve tekmo-Poleg tega je treba omeniti -JO dejavnost društva, ki ni ***na le razvedrilu in družabna k tudi poučnosti. ogledu gospodarske dejav-•~uštva so člani ugotovili, da •k'niraia. saj so nenehno 'tali o predlogih za boljše šarjenje. le jese krovitel ji morejo od doma. Ob tem pa so izrazili željo, da bi se tudi tisti upokojenci, ki še niso včlanjeni v društvo, pridružili delovanju članstva. Ob sprejemu letošnjega finančnega načrta in programa nadaljnjega dela društva so izpostavili ziasti glavne naloge, ki jih bodo člani uresničevali v prihodnosti. Mednje sodi ureditev kanalizacije pri domu, asfaltiranje dvorišča, nakup hladilne omare za točilnico in pokritje balinišča. V nadaljnji razpravi so člani opozorili na stanovanjske probleme upokojencev, potrebo po pomoči vseh delovnih organizacij za nekdanje člane njihovih kolektivov, med drugim pa tudi na težave pri zagotavljanju letovanja upokojencem. Milan Žemljic Srečanje invalidov V Mariboru bo 7. julija srečanje članov društev invalidov iz Maribora in Kraljeva. Društvo invalidov Kranj bo ob tej priliki organiziralo izlet v Maribor. Prijave za izlet sprejemajo v pisarni društva v Kranju do 19. junija. Cena izleta znaša 200 din, v njej pa sta vračunana prevoz in hrana. Gasilci bodo tekmovali Kranj — Izvršni odbor občinske gasilske zveze Kranj in posebni pripravljalni odbor sporočata, da se bodo jutri začela občinska gasilska tekmovanja, na katerih bodo sodelovale tekmovalne desetine 37 teritorialnih in industrijskih gasilskih društev. Tekmovanja bodo na športnem igrišču Sava v Stražišču. Pionirska tekmovanja se bodo začela ob pol osmih, tekmovanja v ostalih kategorijah pa ob sedmih zjutraj. Jutri, 26. maja, bodo tekmovali pionirji A in B, v nedeljo pa gasilske desetine pri enotah civilne zaščite. Tekmovanja se bodo nadaljevala junija. V soboto, 9. junija, bodo tekmovali mladinci, članice, člani industrijskih gasilskih društev, poklicni gasilci in posamezniki, v nedeljo, 10. junija, pa bo tekmovanje članov in veteranov. -jk Gasilski praznik na Bregu Breg ob Savi — Gasilsko društvo Breg ob Savi bo v nedeljo, 27. maja, praznovalo 50. obletnico obstoja. Proslava se bo začela ob dveh popoldne. Na njej bodo razvili pionirski gasilski prapor in predali namenu pionirsko motorno brizgalno. Po proslavi bo družabno srečanje. I. P. (119. zapis) Sam sem si poočital. da sem le še premalo povedal o Lešah — četudi sem se že nekako poslovil od »gorenjske Vipave«; posebno glede slik sem bil skop — no. zdaj bom teh nekaj dodatnih besed zlahka ilustriral. Kajti to pot je bil na »poslovilnem« obisku Leš z menoj prijatelj fotograf. HUDI GRABEN Zaselek na sloviti razgledni cesti Tržič — Begunje. Prav tam, kjer zavije z lepe ceste grd kolovoz proti Lešam. Hudi graben je dobil ime po divji vodi, hudourniški Lešanščici, ki drvi s strmin Dobrče v hitrih brzicah v dolino. Seveda so si ljudje to vodo ukrotili in jo speljali v rake, da je gnala žage in mline; celo manjšo elektrarno so tu postavili. Zdaj teh naprav ni več, žage in mlini so obstali ... Za vselej? Hudograbenčanov ni dosti, komaj kakih 70 stalnih naseljencev. Pred sto leti, celo le še pred petdesetimi leti, pa je živelo tod le deset domačinov. '^"-nje. Ob tem so opozorili. r^tvu daje dotacije le jeseniška r^a. ki je njegova pokrovitelji-'-n znesek prispeva za vsa-*na. ki ie pred upokojitvijo železarni, društvo pa mora '-■fin zbrana sredstva porabiti -'no za rekreacijo upokojencev. M to. da ie druga dejavnost fd od sredstev, ki jih društvo ' '(gospodari, je seveda upravni umi težavno. '■^zadnie so na konferenci ob -~iu uresničenih nalog ome-^kriletna srečanja članov dru-rarih 80 let. pa obiske in obda-'"'inih članov društvu, ki ne Pop festival Moste 79 Srečanje ustvarjalcev slovenske mlade glasbe, podobno tistim, ki so se pretekla leta odvijala v Šenčurju, Novem mestu. Novi Gorici, Bukovici in drugje, je letos prestavljeno v Moste pri Komendi. Pridružuje se praznovanjem letošnjega dneva mladosti in bo jutri, 26. maja, od 14. ure naprej na nogometnem igrišču v Mostah. Organizatorjem je k sodelovanju uspelo pritegniti kopico priznanih imen, med drugimi tudi koprski Boomerang, Janija Kova-čiča. Sedmino iz Tržiča, Lončeni vrč iz Škofje Loke, Kranj pa bosta zastopala Jože Zvokelj in Brane Smole. K. Mohar Naročniki žrebajo naročnike Krajevna skupnost Primskovo Po sklepu Izvršnega sveta objavljamo prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI •g splošnih pogojev mora izpolnjevati kandidat Se naslednje pogoje: iKJnia strokovna izobrazba uprav no-administ rativ ne ali ekonom-k* smeri ali druga srednja šolska izobrazba, če kandidat dokaže -l>osoblienost za opravljanje predpisanih nalog in del. Ha delovnih izkušeni pri opravljanju podobnih nalog. ,™inopolitićne vrline in družbenopolitična aktiv nosi. |/<>sol>nost samostojnega opravljanja del in nalog, komuni« iran je I -rjjaniziran je .v-m, razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim ali s krajšim rnjm rasom za opravljan je del in nalog. • rij delovni pogoji: ,,,,,«• del in nalog i«- tudi v popoldanskem m večernem rasu. '»ndidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Krajevna upnoat Primskovo, Jezerska c. 41 k nriinvc 15 dni po objavi. K prijav« ty j f. 4 i i . •t, .. . - Hudi graben - zdaj reguliran hudournik nad Lešami Tedaj so bile rodovitne, četudi odročne, Leše mikavnejše; zdaj pa si ljudje raje grade svoje domove ob lepi, asfaltirani cesti, ki jih hitro pripelje na delo v industrijski Tržič. Tako se časi spreminjajo ... Doba sovražne okupacije se je okrutno dotaknila tudi tega drobnega zaselka pod zeleno Dobrčo. V hiši št. 3, tik ob deročem potoku, kjer je bila manjša žaga, se je v letu 1944 zadrževal vod Vojske državne varnosti (VDV). V novembru taistega leta je sovražnik hišo obkolil in napadel partizane. Le-ti so obroč sicer prebili, a kljub temu je v grapi nad hišo padlo sedem borcev. Pomnik sedmim padlim borcem VDV pri hiši Hudi graben št. 3 -spominska plošča je vdelana v vrh lepo zasajenega skalnjaka Na dogodek zdaj spominja lep spomenik tik ob hiši, sredi skalnjaka. Manj lepa pa je bližnja okolica Kar dva skeleta nekdanjih avtomobilov kazita lep kraj tik ob prometni cesti in tik ob hišah. Hudo grdo je to — pa čeprav v Hudem grabnu . . . VIJUGASTA CESTA Od Hudega grabna je v dolino Leš speljana prav nerodna cesta, zazdaj seveda bolj makadamski kolovoz. Nagajivci sicer pravijo, da so to pot gradili pijani cestarji, a tudi nova (ki je predvidena) ne bo mogla doseči doline brez številnih serpentin; strmina je le prehuda, vas pa tudi globoko. No, na nekaj drugega sem pomislil, ko sem se spuščal v globel: saj tu je popoln, nerodoviten kras, poln konglomeratnih balvanov, ostanek pravcatega kamnitega plazu z Dobrče. V hipu sem pomislil na koroški Dobrač — tudi tam je kamenje z gore zgrmelo v dolino in zasulo kar več vasi — pred stoletji seveda. Je pa le neka podobnost v imenih gora. Pa tudi s plazovoma kamenja s strmin v dolino sta si gori sorodni! In niti tako daleč vsaksebi si nista! Pust svet, pravcata »gmajna«, niti za senožet, niti za pašnike dober — tak je sicer tako prisojen in razgledan breg nad Lešami. V globeli vse hiše tako na tesnem, tu pa vse prazno, nekoristno . .. Tudi flora — drevje, grmovje in cvetje — vse je tu bolj visokogorsko, pravi planinski kras. A spričo obilne vode iz Hudega grabna, bi se le dalo kdaj urediti tu pravcato terasasto naselje — nikomur v škodo in napoto, sonca in lepega razgleda željnim ljudem pa le v srečo in veselje. Najbrž bo prišel čas, ko novogradenj ne bomo smeli postavljati kar sredi rodovitnih njiv. In tudi tovarn ne! Objavljamo naslednjih deset »srečnežev«, ki jih je izžrebal GLASOV naročnik Jože Kovač: 1. Bernik Jože, C. talcev 9, Loka 2. Loka 3. Loka 4. Gaber Marija, Trnje 2, Kosee Franc. Trata 31. Kordež Malči, Kropa 139 Kunčič Frane. Naklo 185 Kokalj Janko, Ljubno Sk. Sk. Sk. 14, Žito Ljubljana, n. sol. o. TOZD GORENJKA, n. sub. o. tovarna čokolade Lesce, Alpska 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge PLANERJA-ANALITIKA za nedoločen čas Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, 2 — 3 leta delovnih izkušenj. daje moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven Prošnje s potrebnimi dokazili naslovite na komisijo za delovna razmerja TOZD Gorenjka, tovarna čokolade Lesce, Alpska 45 v 15 dneh od dneva objave. Marija, Preddvoi Ivan. Spicarjeva Jože. Gorica 9. 6. Ra- 6 Podnart 7. Polajnar 8. Horvat Radovljica 9. Resman dovljica 10. Pogačnik Matevž. Bukovščica 3. Selca Želimo vam prijetno svidenje in počutje. lTdoben meiredesov avtohus bo pripravljen. Na pot k Savinji bo krenil v soboto, 9. junija 1979. ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Po celodnevnem pohajkovanju se bo / Cilasovinii nagrajenci vrnil v Kranj na zborno mesto okrog 10. ure. KRAJEVNA SKUPNOST PLANINA C. 1. maja 5 64000 KRANJ Razpisna komisija sveta krajevne skupnosti razpisuje prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNO-TAJNIŠKA DELA IN NALOGE Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano ekonomsko oz. upravno-administrativno šolo. — da ima eno leto delovnih izkušenj. — poskusno delo 1 mesec-. /a razpisana dela in naloge se- delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke oddajo na gornji naslov 15 dni po objavi, o izbiri pa bodo seznanjeni v 30 dneh po objavi v časopisu. Glasen mladinski ho-ruk »2elim, da bi Zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije ustvarile možnosti, da bi v prihodnje delovne akcije zajele čimvečje število mladih. Očitno je, da je zanimanje mladih za delovne akcije ogromno in velika škoda bi bila, ko ne bi omogočili sodelovanja vsem, ki to želijo. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi njihov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado gene- V pičlem dopoldnevu izkopati dobrih sto kubičnih metrov zemlje je kar za vidljiv uspeh S prvini aprilom, dnevom brigadirjev, so na različnih koncih naše domovine začeli odmevati prvi letošnji mladinski ho-ruki. Do danes se je na neutrnjenih rokah pozdravilo že nešteto bolečih žuljev, dobljenih od krampov, lopat in težkih samokolnic. Roke so otrdele in pripravljene čakajo republiških in zveznih delovnih akcij, ko se bodo spet spapadle s trdo zemljo in ko bodo mladi znova krepili tovarištvo in bratske odnose. Tudi lokalna mladinska delovna akcija prejšnjo vročo soboto v Podnartu je imela namen čim bolje pripraviti mlade iz radovljiške brigade Stane Žagar. Brigadirji bodo letos sodelovali na sveh pomembnih ikcijah; julija skupaj z drugimi go-'enjskimi mladinkami in mladinci v ^rni gori, najverjetneje v Titogradu, kjer bodo pomagali celiti potresne :ane, avgusta pa v Slovenskih goricah. imamo v načrtu še nekaj podobnih akcij, tako da bomo lahko izbrali resnično najbolje pripravljene mladince. Povedati še moram, da smo letos uspeli precej izboljšati poklicno strukturo brigadirjev. Medtem ko so v Mojca K ropar V Podnartu se je zbralo 35 mladih, deset manj kot jih sicer šteje cela brigada. »Vsi zaradi učnih ali delovnih obveznosti niso mogli priti,« je pojasnil komandant akcije in predsednik centra za mladinske lelovne akcije pri občinski kon-erenci ZSMS Radovljica Marjan Teran »Pridružilo se nam je še nekaj domačinov, tako da smo okrog sto kubičnih metrov zemlje z bodočega nogometnega igrišča uspeli odstraniti v pičlem dopoldnevu. To je lep uspeh in prepričan sem, da se bomo tako izkazali tudi na kasnejših akcijah. Do odhoda v Titograd Marjan Teran Ida Jeraša minulih letih prevladovali predvsem mladi delavci, so letos enakovredno zastopani tudi učenci in študentje.« Radovljiški brigadirji so delovni dan sklenili z brigadno konferenco. Na njej so se pogovorili o nadaljnjih pripravah in o interesnih dejavnostih, ki jih bodo oblikovali na akcijah v Crni gori in Slovenskih goricah. Tisto soboto, sonce je pripekalo kot za stavo, je bilo živahno tudi v Stražišču pri Kranju, kjer so mladi že drugi konec tedna kopali temelje za nov dom družbenih organizacij. Prvi teden je bila na delovišču poleg domače brigade Jožeta Omana, ki bo tu delala do septembra, če občinska brigada Stane Žagar mlajši, zdaj pa jo je zamenjala brigada Jože Gregorčič in v naslednjem tednu (danes) brigada Jože Celar-Tugo. »Ob lanskih pripravah za republiške in zvezne akcije smo ugotovili, da nam manjka poprejšnjih izkušenj, ki se jih da pridobiti na lokalnih akcijah,« je pripovedoval predsednik centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Kranj in komandant brigade v Stražišču Milorad Miloševič ali Mile, kot ga vsi kličejo. »Sklenili smo da napak letos ne bomo ponavljali. Izbirali smo med akcijami na treh koncih kranjske občine in se nazadnje odločili za Stražišče, ker smo želeli ustvariti vse pogoje, kakršne vladajo na .pravih' akcijah. Prostor za prenočevanje in štab smo dobili v domu TVD Partizan in mladi se tu res lahko dodobra vživijo v okolje, v delo in interesne dejavnosti.« Vse tri občinske brigade, ki se usposabljajo v Stražišču. štejejo po 48 do 55 članov. Okrog 25 odstotkov je deklet. 10 odstotkov pionirjev, približno enako pa je število delavcev, učencev in študentov, ki so, kot kaže, letos le pokazali več zanimanja za mladinsko prostovoljno delo. Prva bo odšla na pot brigada Stane Žagar mlajši, u, sj,}v o junija, ko bo na zvezni akciji Vlasma 79 pogozdovala območja nad vlasinskimi jezeri. Brigada Jože Gregorčič bo od 9. julija do 9. avgusta sodelovala na akciji Djer-riap 79, prav tako zvezni, kjer bo utrjevala obalo Donave in pripravljala teren za izgradnjo Djerdap II. Zadnja bo prišla na vrsto brigada Jože Celar-Tugo, ki jo občinska konferenca pripravlja skupaj z osnovno organizaačijo ZSMS v Preddvoru in bo od 5. do 28. avgusta delala na republiški akciji Istra 79. Razen tega bodo Kranjčani sodelovali še v dveh bratskih brigadah, v Hercegnovem ali Bitoli in na Reki. »V Stražišču imamo v načrtu opraviti 4600 efektnih delovnih ur, kar je 14 odstotkov nad zvezno normo, če bomo ' hoteli izkopati okrog 2250 kubičnih metrov zemlje. Norma je začrtana za 80 brigadirjev. Prvi teden jih je prišlo 50, danes jih je 65, približno toliko pa jih pričakujemo tudi naslednji teden. Zato bomo najverjetneje morali akcijo še enkrat ponoviti, in sicer z brigado Jože Celar-Tugo, ki zadnja odhaja iz Kranja,« je nadaljeval Mile, udeleženec akcij Morava 72 in Beograd 78. Mojca Kropar iz Stražišča sode* luje na lokalni akciji kot članica brigade Jože Gregorčič. Pravijo, da je ena od najbolj marljivih, da ji lopata dela najmanj preglavic. »Ni res, delo je naporno. Prejšnji teden sem dobila nekaj .lepih' žuljev. Ampak zdaj so se že pozdravili, za vsak primer pa sem nabavila rokavice. Rada delam, posebno še, ker gre za naš novi dom, v katerem bomo tudi mladi dobili svoj prostor. Ob petkih začnemo ob 16. uri in delamo do 19. Po večerji imajo komisije še svoje sestanke, nato pa je na vrsti enourni zabavni program s plesom. V sobotah začenjamo ob sedmih z obvezno telovadbo in končamo ob 14. uri. Sledijo razna športna srečanja, kulturni nastopi ob kresu in podobno.« Tudi Ida Jeraša je iz Stražišča in je članica lokalne brigade Jožeta Omana. »Sklenili smo, da bomo vse nove brigade poimenovali po mladih skojevcih. Izbrali smo ime domačina Jožeta Omana, predvojnega sekretarja SKOJ za celotno kranjsko okrožje in udeleženca politične partijske šole v Cerknem. Tam je bil Jože ob napadu Nemcev 1944. leta tudi ustreljen, star komaj 22 let.« Na stražiški akciji so mladi oblikovali večino interesnih dejavnosti. Delajo športna komisija, komisija za idejnopolitično delo, kulturna komisija, komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter komisija za informiranje. Ida je predsednica komisije za informiranje. »Pripravljamo bilten s sestavki o krajevni skupnosti, o Jožetu Omanu in o akciji. Sinoči nas je obiskal komandant akcije Djerdap Ljubiša Jovič in nam prikazal pomen mladinskega prostovoljnega dela ter film o lanski akciji na Djerdapu.« Mile Miloševič »Glede na to, da so brigadirji večinoma novi, še neizkušeni, akcija dobro poteka. Prepričan sem, da bomo delovni načrt dosegli, prav tako pa vzpostavili tudi tovariske in samoupravne odnose, kar je vsekakor cilj vsake mladinske delovne akcije« je sklenil pogovor komandant Mile Miloševič. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Dekle, kakršnih je na Gorenjskem na tisoče. Pa vendar je Maja Gogala, doma v Radovljici, drugačna. Posebno, kadar stopi na koncertni oder, ko poslušalci utihnejo in vpijajo \ ase zvoke melodij starih in sodobnih mojstrov, ki jih Maja izvablja iz svoje flavte Ljubezen do glasbe je takorekoč v družini. Oče je rad pel. mati je igrala klavir, podobno tudi sestra m kako neki bi izgledalo, če bi se Maja izneverila. V tretjem razredu osnovne šole je prvič prestopila p nag kranjske glasbene šole. V roke so ji dali blok flavto in na njej je vadila štiri leta pri profesorju Alojzu Ajdiču. Potem JO je ta pregovoril, naj se preusmeri na flavto.Seznanila se ie s profesorjem Borisom Campo in z njim še danes vadi. On jo je vpeljal" na prve javne koncerte. Razen V glasbeni šoli. kjer je Že prej nekajkrat nastopila, je odtlej sodelovala na najrazličnejših literarnih večerih, celo V ljubljanski akademiji so jo že poslušali, za seboj ima tri samostojne koncerte in vrsto nastopov na šolskih prireditvah in tekmovanjih mladih glasbenikov. »Morda sem nekoliko staroko-pitna,« pravi, »ampak najraje igram renesančne in baročne skladbe starih mojstrov. Moderne mi razen redkih izjem niso preveč všeč. Razvrvane so in ničesar mi ne povedo. Rada pa imam tudi nekatere domače skladatelje, saj v njihovi glasb: najdem zanimive kombinacaje tonov.« Največji Maj in uspeh doslej j« drugo mesto na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov Enako se je uvrstila že pred dver;:; leti, vendar je bila zadnja »konku- K1H. 25 MAJA 1979 13. STRAN O L. A Mladi smo radi Da smo brezskrbni, da smo željni le za bar, da smo nedelavni, nam očitajo starejši. Res je, radi se zabavamo, plešemo. U smo brezskrbni, mladi, ramo pa tudi marsikaj, -ar je v starejših morda zugasnilo: revolucionarni tlet, pripravljenost, da vlagamo in premagujemo tako velike težave, če gre i svobodo, neodvisnost, janje boljšega, lepšega. ljhumanega življenja, ^znanje in ustvarjanje. Smo predani velikim iealom, ki so jih začeli zsničevati mladi pod vodstvom zveze komunistov in Tita že r socialistični revoluciji in kitih zasledujemo tudi danes. (H. J.) i; iin brez Aaleč močnejša pa tudi I! točkah med njo m ■ hila le malenkostna. fivJ b rekla, kje najraje rezko bU r av rada igram Wjse ti hitro nave-i"1^ drugačno pa je Vajo. Cis*" v renesančni J*!*- "llS«T v glavnem le "o***1* . iioaične glasbe.« 'T'*'? lovori rada o načrtih. "e ng^en poklic- povezan z Inda bo njen h k()( £»• rJge^ razreda kranjske «wko «rugeg* glasbe zanimajo f^S^JSrodSlovne vede in gle-t*ffkifiPrzSSi dramaturgija. *fe?IOilpih »tvari je, ki me .Toliko leP»" . učenje v sob in ^°*meta veliko časa. Pra-rJ^VSwk« praktično nimam, ►ga konj»c*«\»; obiskujem, nad-3 k7žko°aV jaham. če' 1. uteg-* rada tro odideva v Zas.p. Tca^a v mladinsk, orga- "l1^ w,r sem ie rekla, imam ^ ^Stnr.er škodo. TOVORNJAK S TONO HAŠIŠA V Spiljah je avstrijski policijski pes Falk v turškem tovornjaku odkril tono hašiša, ki je bil skrit v posebnem prostoru. Vrednost hašiša cenijo na črni borzi na okoli 50 milijonov šilingov. O L, AS 14.STRAN PETEK. 25 MAJA 1978 ATLETIKA Obakrat Bračičeva šola V* finalu področnega nogometnega tekmovanja za Gorenjsko v pokalu Maršala Tita sta se na stadionu Stanka Mlakarja pomerili enajsterici Triglava in Save (oba Kranj). — Foto: F. Perdan NOGOMET Triglavu pokal KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, finalna nogometna tekma za področni gorenjski pokal Maršala Tita, Triglav : Sava 1:0 (0:0), gledalcev 100, sodnik Tauzes (Ljubljana). Triglav - Beton, Dulič, Valant, Kordež, Krnic, Ibrasinovič, Štular, Mrak, Mokič, Radosavljevič, Šprajcar. Sava - Hace, Belenčič I, Pongrac, Kert, Vukič (Nikolič), Belenčič II, Kožar, An-drejaiič, Mažgan, D. Hribernik, Bajželj (Kregar). Strelec - Mrak (46). Od prikazane igre dveh večnih nasprotnikov iz kranjske občine smo videli bore malo. Igre skoraj ni bilo, saj se je v glavnem odvijala med obema šestnajstmetrski-ma prostoroma. Vendar so bili nogometaši Triglava boljši. Več so napadali, imeli nekaj izrednih prilik, a so ostale neizkoriščene. Edini zadetek je padel takoj po odmoru. Mrak je s prostega strela lepo zadel zgornji kot Hacetovega gola. Tudi Savčani so imeli dve priložnosti za izenačenje, vendar so Ali streli njihovih napadalcev mimo gola. Jeseničani vodijo KRANJ — Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju je bila tekma mladincev Jesenic in selekcije Kranja. Mladinci Jesenic so z lahkoto premagali 4. selekcijo Kranja. Sedaj jih čaka težko srečanje s prvakom goriškega področja. V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske je v 11. kolu Triglav visoko zmagal na Bledu, doma pa so bili uspešni Trzičani in Bohinjci. Rezultati: Bled : Triglav 1:11, Tržič : Reteče 6:0, Bohinj : Lesce 2:1, Jesenice : LTH (selekcija) 3:0. Vodijo Jesenice z 19 točkami pred Triglavom 18, Lescami 14 itd. Mladinci: Bled : Triglav 11:0, Bohinj : Lesce 7:2, LTH (selekcija) : Jesenice 0:3. Triglav in Jesenice imata 12 točk, Bohinj pa 10 točk. V tekmovanju pionirjev so Lesce premagale Bohinj s 5:0, Bled Tržič A s 3:0 in Jesenice selekcijo LTH s 3:0. Vodi Bohinj z 8 točkami pred Bledom 7 in Jesenicami 6 točk. P. Novak Tekma in klubsko srečanje TRŽIČ - Jutri, 26. maja. bo SK Tržič pripravil na smučiščih na Zelenici dve smučarski tekmi. Obe se bosta pričeli ob 10.30, pomerili pa se bodo učenci in učenke vseh treh osnovnih Aol na občinskem prvenstvu v veleslalomu, člani smučarskega kluba, njihovi starši in organizatorji pa bodo pripravili klubski dan s prvenstvom v veleslalomu in piknikom, ki bo za vse v kampu v Podljubelju. Prijave bodo sprejemali uro pred začetkom tekmovanja, zato vabijo vse, da se tekme udeležijo. 3. Kikel Zmaga Urban čiča Na dirkališču v Slavonski Požegi je bila v nedeljo v organizaciji AMD S. Rončevič druga dirka za državno hitrostno prvenstvo. Pred okoli 15.000 gledalci je nastopilo rekordno Atevilo tekmovalcev — kar 144 - največ uspeha pa so po pričakovanju imeli beograjski tekmovalci. Slovenski dirkači so se tudi tokrat dobro odrezali. Najbolj prijetno je s prvim mestom v razredu do 1150 ccm grupa 11. presenetil član AMD Skofja Loka Janez Urbančič. Urban-čič je tako v četrtem dvoboju z Atanacko-vičem uspel, čeprav je pripeljal v cilj le z nekaj metri prednosti pred velikim tekmecem. Na treningu je bil sicer najhitrejši Suster (DO), vendar je med dirko vozil slabo in je pristal šele na Aestem mestu. Dobro se je odrezal tudi drugi predstavnik AMD Skorja Loka Zorman, ki je v razredu do 1150 ccm grupa 1. zasedel peto mesto. Ekipno je zmagal Beograd, Skofja Loka pa je bila šesta. -Ip LOKOSTRELSTVO Oblak in Marko Podržaj VELENJE - Na pomožnem nogometnem igrišču so se jugoslovanski lokostrelci pomerili na turnirju v enojni KITI. Med štiriinpetdesetimi najboljšimi jugoslovanskimi lokostrelci so imeli največ uspeha člani LK Eioterma iz Kranja. Pri članih je s 1165 krogi zmagal Franci Oblak-Aci (Exoterm), medtem ko je pri mladincih ponovno slavil njegov klubski kolega Marko Podržaj. Marko je pristreljal kar 1192 krogov. Drugi mladinec Exo-terma Narat pa je bil z 980 krogi tretji. ._____...... .Ili . V scier korektni igri je prišlo v triinšest-deseti minuti do obračunavanja med Kožarjem in Ibrašinovičem. Oba pa je mednarodni sodnik Tauzes poslal v slačilnico. -d h Nogometne novice Članska selekcija v nedeljo gostuje. Tokrat bo njen nasprotnik solidna ekipa Dolenjske. Kranjčani upajo na polovičen uspeh, zavedajo pa se, da v dosedanjih srečanjih Dolenjci nikakor niso bili lahek nasprotnik, zato se bodo za ugoden rezultat v Novem mestu morali še posebej potruditi. Pri kadetih se bosta kranjski ekipi Sava in Britof med seboj pomerili v prvem kolu superlige. Pri drugih selekcijah pa bo na Primskovem srečanje med domačini in Naklom, ki lahko že odloči prvenstvo, saj Naklanci igrajo odlično. Pri rekreativcih tudi v soboto ne bo manjkalo zanimivih srečanj. Najzanimivejši bodo obračuni med Korotanom in vse boljšim Šenčurjem. Sava bo igrala s Kokri-co, Naklo s Trbojami, Britof pa bo v srečanju s Primskovim še poizkušal pobegniti z zadnjega mesta, ki vodi v drugi razred. Pri mladincih bo osrednji dogodek v Preddvoru, kjer bodo vse boljši domačini skušali v boju za visoko uvrstitev premagati Naklance. NK BRITOF organizira danes, 25. maja, velik pionirski NOGOMETNI TURNIR. Sodelovale bodo ekipe šestih kranjskih šol, vsaka od njih pa bo nastopila s po dvema ekipama. Na že tradicionalnem drugem turnirju mladih nogometašev bo tako sodelovalo preko 120 mladih nogometašev. Finale bo v nedeljo dopoldne, zmagovalca pa bosta prejela lepa pokala. M. Suhi« TRŽIČ - ŠŠD Polet z osnovne šole heroja Bračiča je pripravilo letošnje občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki. Nastopili so vsi najboljši mladi tekmovalci in tekmovalke, ki so v lepem vremenu in idealnih pogojih dosegli nekaj dobrih rezultatov, med katerimi velja posebej omeniti občinski rekord Sneže Kostič v skoku v višino, ki je preskočila letvico na višini 148 cm. Učenci in učenke osnovne šole heroja Bračiča so bili najboljši tako med fanti kot med dekleti, zmagali pa so s precejšnjo prednostjo 13.639 točk pred ŠŠD Kokrški odred 11.948 in SSl) Storžič 3701 točko. Posamični rezultati: tek na 100 m -fantje: 1. Valjavec 12,48; 2. Čoragič (oba PO) in Markič (KO) 12.53; 4. Dornig (PO) 12,57; 5. Slatnar (KO) 12,75; dekleta: 1. Zupan (KO) 13,59; 2. Meglic (PO) 13,89; 2. Ne-pužlan (KO) 13,89; 4. Pečar 14,83; 5. Stalec Neva 14,44 (obe PO); 1000 m - fantje: 1. Valjavec (PO) 3:01,1; 2. Perko (KO) 3:05,6; 3. Grum 3:08,4; 4. Jagodic (oba PO) 3:12,8; 5. Kopač (KO) 3:23,0; 600 m - dekleta: 1. Zupan (KO) 1:53,37; 2. Zaletel 1:55,40; 3. Težak (obe PO) 1:58,44; 4. Ruparčič (PO) 2:00,03; 5. Zupan M. (KO) 2:01,03; višina -fantje: 1. Pagon (PO) 160; 2. Pavec 155; 3. Sparovec (oba KO) 150; 4. Livk (PO) 150; 5. Slatnar (KO) 140; dekleta: 1. Kostič 148; 2. KaliAnik 145; 3. Zadnikar (vse PO) 140; 4. Gradišar 135; 5. Jurjevčič (obe KO) 135; daljina - fantje: 1. Seliškar 520; 2. Jagodic (oba PO) 500; 3. Slapar (ST) 484; 4. Pavec 468; 5. Slatnar (oba KO) 417; dekleta: 1. Meglic 485; 2. Pečar in Kališnik (vse PO) 430; 4. Tomazin 423; 5. Perko (obe KO) 395; krogla - fantje: \. Livk 11,26; 2. Čoragič (oba PO) 10,26; 3. Sparovec (KO) 10,25; 4. Meglic (ST) 9,80; 5. Mlinaric (KO) 9,70; Tretjič pohod na Poljano KRANJ — Športno društvo Kokrica bo letos pripravilo tretji pohod na Poljano. Ta rekreacijski pohod bo v nedeljo, 3. junija. Vsi udeleženci bodo krenili s Trstenika preko vasi Povije do poti do Male Poljane in nato na Veliko Poljano. Dolžina planinske hoje je približno dve uri. Pot ni težka in je primerna za družinski izlet, planinca začetnika, skratka za vse ljubitelje narave. Lani se je tega pohoda udeležilo 731 udeležencev, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo. Pohod je izključno rekreacijskega in izletniškega pomena, sam pohod pa bo v vsakem vremenu. Vsi pohodniki bodo na končnem cilju dobili značko pohoda. Ta pohod bodo popestrili tudi člani zmajarskega kluba Let iz Škofje Loke. Poleteli bodo s Tol-skega vrha. Posebni avtobusi bodo vozili s Planine ob 6.30 in ob 7.30, in bodo imeli postanek na vseh lokalnih avtobusnih postajah do Kokrice. Reden avtobus pa odpelje z glavne avtobusne postaje v Kranju ob 6. uri. -dh ODBOJKA Radovljičani uspešni LESCE - Odbojkarska selekc ija pionirk radovljiške občine je tudi letos dosegla lep uspeh. Tako kot lani se je tudi letos uvrstila v finale prvenstva SRS. Radovljičanke so zmagale na turnirju na Brezovici pri Ljubljani. Radovljiški pionirji pa so na polflnalnem turnirju osvojili drugo mesto. Ponuja se jim možnost osvojitve tretjega mesta v republiki. Odločilni srečanji bosta na Bledu danes, 25. maja, v telovadnici osnovne šole. Dekleta bodo za prvo mesto igrale z Ravnami, fantje pa za tretje mesto s Slovensko Bistrico. B. Rauh GORJE IN TRIGLAV RADOVLJICA - Končana je medobčinska odbojkarska liga Gorenjske za ženske KOLESARSTVO Maraton v Bohinju KRANJ — Delavci kolesarske sekcije športnega društva Kokrica jutri organizirajo drugi kolesarski maraton v letošnji sezoni. Tokrat bo pot vodila skozi Strahinj, Podnart, Kamno gorico, Radovljico, Lesce in Bled do Bohinjske Bistrice, kjer bodo udeleženci prejeli srebrne kolajne, se okrepčali in obrnili nazaj. Start kolesarskega maratona za Dežma-nov memorial bo ob tf. uri pred kulturnim domom na Kokrici. Sodelujejo lahko mladinci, člani in veterani z licenco ali brez nje, imeti pa morajo športno kolo in zvrhano mero fizične pripravljenosti, saj je proga dolga okrog 75 kilometrov. Prijave sprejemajo organizatorji uro pred startom s startnino 50 dinarjev. Maraton bo ob vsakem vremenu. H J V nedeljo kronometer Adria KRANJ - V nedeljo bo na Kokrici tradicionalna kolesarska dirka kronometer Adria. ki ho pod pokroviteljstvom kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja pri Trstu veljala tudi za slovensko prvenstvo veteranov in članov C. Start bo ob 9. uri na Kokrici pred križiščem ceste na Golnik s cesto Kokrica -Naklo. Proga Kokrica - Mlaka - Teneti-še-Trstenik in nazaj je dolga 12 kilometrov. Pravico nastopa imajo člani C in veterani vseh kategorij z veljavnimi licencami in predpisano kolesarsko opremo. Startali bodo posamično v polminutnih presledkih, zmagovalec pa bo tisti, ki bo v svoji skupini progo najhitreje prevozil. ....HI.. in moške. Pri ženskah so zmagale Gorjan-ke, pri moških pa kranjski Triglav. Oba imata možnosti, da na kvalifikacijah priborita vstop v republiško ligo. Pri ženskah so se za Gorje uvrstili Dobrava, Bohinj, Triglav, Kamna gorica, Bled in Jelovica, pri moških pa za zmagovalcem Triglavom Kamna gorica, Lubnik, Bohinj, Radovljica itd. Tekmovanje s tem še ni končano. Na vrsti so tekmovanja za pokal Maršala Tita. Prijave sprejema ZTKO Radovljica. M. Faganel FINALE V RADOVLJICI IN NA BLEDU Jutri, 26. maja, in v nedeljo, 27. maja, bo v telovadnicah osnovnih šol na Bledu in v Radovljici finalni turnir mladink in mladincev za odbojkarskega prvaka Slovenije. Gorenjsko zastopata moštvi Bleda, ki je organizator obeh turnirjev. M. F. Obvestilo Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica prireja v nedeljo, 27. maja, na cesti Kokrica - Trstenik - Kokrica kolesarsko tekmovanje. Da bo tekmovanje potekalo varno, bo med 9. in 11. uro cesta Tenetiše - Trstenik in odsek golniike ceste med križiščem s Cesto JLA in cesto Kokrica - Naklo zaprt za ves promet. V času zapore bo promet potekal po obvoznih cestah. Kranjski brodar j i aktivni Dejavnost Brodarskega društva Kninj Kije letos močmi razmahnila. Društvo je izvedlo že več kajakaških prireditev. Najpomembnejši sta bili spust v Bohinju I. maja in brodarska štafeta od Mojstrane, ki so jo kranjski kajakaši ponesli do Dragočajnc. Trije novi tekmovalni čolni so kajakašem omogočili, da so uspešno sodelovali na tekmah v Celju, v Bohinju, na Savi Dolinki itd. Kaže, da ho letošnja tekmovalna se/ona /a mlad«' kranjske kajakaše uspešna odskočnica v kvalitetnejši tabor kaja-kašev. RtiHte tudi zanimanje /n množične turistične spuste s kajaki, kar p«itrjuje številna udeležba kranjskih kajakašev — turistov na spustih v Bohinju in po Poljanski Sori. S« zona turističnih spustov pa se je šele /ačela. Krunjsko društvo organizira 3. junija tako prireditev na Savi Bohinjki skupaj s Kajakaškim klubom i/ Kadovljiec, h katerim >e dlje uspešno sodeluje. V društvu se poleg kajakaštvu oblikujejo še drugi interesi in zato se ustanavljata še sekcija za vvindsurfinK in nautična Sekcija. 28. maja pa se bo pričel ludi tečaj /a krmarje motornih čolnov. |> H, «, L ? «r J** kv .r jr»» j•/*t «r >j J Jr dekleta: 1. Borič (KO) 10,60; 2. Stalec 10,29; 3. Jelovčan (obe PO) 9,00; 4. Pintarič 8,25; 5. Jeler (obe KO) 8,32. 4 x 100 m - fantje: 1. Polet 51,25; 2. K. odred 55,68; dekleta: 1. Polet 55,50; 2. K. odred 58,61. J. Kikel Jelenc-Reberšak najhitrejša KOMNA - Na letošnjem drugem smučarskem teku, ki je bil na Komni, se je pomerilo devetinsedemdeset moških in šestnajst ženskih dvojic. Oboji so morali preteči dvajset, oziroma deset kilometrov. Na lepo speljani in zahtevni progi sta bila najhitrejša Jelene in Reberšak. Rezultati - moški - 1. Jelenc-Reberšak (Triglav) 1;28:20, 2. Cvajnar-Ivančič (Olimpija) 1;31:37. 3. T. Djuričič-D. Djuri-čič (Mojstrana) 1;34:49, 4. C. Podlogar-D. Poldogar (Gorje) 1;41:35, 5. Lotrič-Miha Jelene (Triglav) 1 ;47:36; ženske - 1. Kordež-Jelovčan (Gimnazija Skofja Loka) 1;09:21. 2. Munih-Korpnik (Ljubljana) 1;3 1:55: moški-rekreativci - L Pavčič-Sterk (Ljubljana) 1;51:09, 2. Reš-Oblak (Gorenja vas), 3. Munih-Pavliha (Ljubljana) 1;52:49; — 1. Dolenc-Fister (Jamnik) 2. Grom-Ratkovič (Vrhnika) 3. Pogačnik-Fister (Jamnik) Kros v torek - Ko misija ZTKO Kranj za j«? KRANJ atletiko pri določila termin gorenjskega pomladanskega prvenstva v krosu, ki je bilo že dvakrat preloženo. Tekmovanje bo v torek, 29. maja, ob 16. uri na Strupijevi jasi pri stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Ostala določila iz razpisa, ki je bil objavljen 3. aprila, ostanejo nespremenjena, naknadne prijave pa bo sprejemal organizator še uro pred začetkom tekmovanja. Pokrovitelj pomladanskega krosa je GLAS, glasilo SZDL za Gorenjsko. Podrobnejše informacije se dobijo na telefon 21-176 -ik ženske 1:18:16. 1,34:36, 1;35:5(). r K MESU ODLIČNA X KAMNIŠKA " GORČICA J. Pavčič PLAVANJE Dobro za začetek lavalna reprezen-naju na troboju DUNAJ - Slovenska pii tanca je nastopila na Du Avstrija — Slovaška - Slovenija. Naši plavalci in plavalke so za start letne sezone dosegli lepe rezultate, čeprav so prvič plavali v 50-metrskem bazenu. V moštve-nem delu so zmagali plavalci Avstrije z 271 točkami pred Slovenijo 201 in Slovaško 140. Med posamezniki je bil najboljši Kranjčan Borut Petrič, ki je zmagal na 200, 400 in 1500 metrov kravi ter 200 m delfin in TENIS Žnidar pred Mulejem KRANJ - Člani teniškega kluba Triglav so merili moči na klubskem prvenstvu. Pri moških se je za prvaka borilo šestinštiri-deset igralcev in dvanajst igralk. Moški so svoje tekmovanje končali, medtem ko bodo ženske prvakinjo kluba dobile te dni. Pri moških je tokrat prvo mesto osvojil Davor Žnidar, ki je v finalu premagal Janeza Muleja. S prikazano igro smo lahko zadovoljni, saj so vsi pokazali zvrhano mero borbenosti in kvalitetno igranje. Izidi — četrtfinale - Mulej : Seražin 6:2, 6:4, Starman : Urbane 1:6, 6:1, 6:2, Por : Nadižar 3:6, 7:5, 6:0, Žnidar : Dovjak 6:0, 6:2, pol finale - Mulej : Starman 6:0. 7:5. Žnidar : Por 6:4, 7:5, finale - Žnidar : Mulej 6:4, 1:6,6:4. POZIVNI TURNIR PIONIRJEV Na teniških igriščih v Kranju so slovenski pionirji imeli prvi slovenski pozivni turnir. V kategoriji pionirjev in pionirk je nastopilo štiriindvajset igralcev in igralk. V obeh konkurencah, nastopili so igralci Maribora, Kamnika in Ljubljane ter Triglava, so bili domačini odlični. Pivk je premagal Ravnika iz Maribora, Pisk Majhnega, Saje in Stare pa Vukoviča. oziroma Krešoviča. Pri pionirkah je Tratnikova premagala Bogatajevo (Kamnik), Perne-tova Lebnovo iz Maribora, Skarabotova pa Mozetičevo (Olimpija). PIONIRJI V REPREZENTANCISRS Pionirji Triglava so nastopili tudi za reprezentanco SRS za Panonija pokal. V reprezentanci, ki se je borila za ta pokal, so nastopili še pionirji iz Avstrije in Hrvatske. Barve Slovenije so iz Kranja zastopali Tratnikova, Pernetova in Ferenčakova ter Pisk. ZA POKALSRS Kranjska teniška igrišča bodo jutri in v nedeljo gostila pionirje in pionirke. Le-ti se bodo borili za slovenski pionirski teniški pokal. 200 m mešano. Izkazali so se tudi Darja* Petrič, Vesna Praprotnik in Barbara Štemberger. Rezultati - moški — 1500 m kravi -1. B. Petrič 16:30,54, 3. D. Petri* (oba Slovenija) 17:20,35, 200 m delfin - 1. B Petrič (Slovenija) 2:12,37, 4 X 100 m mešan« - 1. Avstrija 4:10,82, 2. Slovenija 4:1144. 200 m kravi - 1. b. Petrič (Slovenija) 1:58,67, 4 X 100 m kravi - \ AvatrSi 3:49,02, 2. Slovenija 3:50,43, 100 m kravi-1. Baier (Avstrija) 54,26, 2. b.Petri« (Slovenija) 55,39, 400 m kravi - i b Petri* 4:09,55, 4. D. Petrič (oba Slovenija) 4 27 M, 200 m mešano - 1. b. Petrič (Slovenija) 2:19,15; ženske - 400 m kravi - i. Strahot« (Avstrija) 4:29,29, 4. Štemberger 4-4A.M 5. Praprotnik (obe Slovenija) 4 100 m delfin - 1. Hauflaben (Avstriia) 1:07,40, 6. Praprotnik (Slovenija) llzJll 200 m mešano - 1. Koch (Avstrja) 2*29 38 4. Štemberger (Slovenija) 2:37.93 800 ■ kravi - 1. Strahova (Avstrija) 9-19 K? 5. Praprotnik 9:52,79, 6. Štemberger 4352 15552 15262 03 43 63 73 53433 2*743 38043 916923 4 S94U4 din 30 100 100 80 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 30 30 40 200 5.000 1.000 2.030 10.000 10.000 30 80 500 1.000 1.000 2.000 50 40 70 40 1.000 10.040 10.040 10.000 20 1.020 Srečka št. 88294 034764 356424 521394 06 4886 8986 29926 52556 73476 78016 5 89595 012425 570225 57 0837 09447 198487 405747 68 98 04318 24008 27808 40438 79118 473168 560858 09 949 15069 366859 din 1.020 50.020 10.020 10.020 50 500 400 1.000 1.000 5.000 2.000 20 1.020 10.020 10.020 50 400 1.000 500.000 10.000 30 30 2.000 1.000 1.000 5.000 1.000 10.030 10.000 40 80 1.000 10.000 Po novem bo zdaj ob sobotah več živilskih trgovin odprtih po cel dan, Centralova Delikatesa pa bo ob sobotah popoldne zaprta in se ne bo vključevala v dežurstvo. Še vedno pa bo odprta ob nedeljah dopoldne od 7. do 11. ure, prav tako pa tudi Centralove prodajalne Na vasi v Šenčurju, Krvavec Cerklje in Naklo v Naklem. Vse sobote od 7. do 19. ure bodo odprte naslednje prodajalne: mesnica KZK na Maistrovem trgu in prodajalne Centrala na Klancu, Hrib Preddvor, Klemenček Duplje, Koč-na Zgornje Jezersko, Na vasi Šenčur, Krvavec Cerklje, PC Britof in SP Šenčur. Vse sobote od 7. do 17. ure pa bosta odprti tudi mesnici KŽK na Titovem trgu in v Šorlijevi ulici. Ob sobotah pa bodo po cel dan izmenično dežurale naslednje prodajalne: prvo soboto v mesecu bo odprta PC Vodovodni stolp, Sp pri Petrčku, Mercator na Cesti JLA in ena od trgovin v KS Huje - Planina; drugo soboto SP Pri Mostu, Vodopivčeva 16, SP Oskrba na Cesti Kokrškega odreda 9, Emona Market v Stražišču in ena od trgovin v KS Huje — Planina; tretjo soboto bo odprta prodajalna PC Klanec v Likozarjevi ulici SP Pri nebotičniku in ena od trgovin v KS Huje — Planina; četrto soboto bo delaia SP Prehrana na C. Staneta Žagarja, PC Zlato polje in ena od trgovin v KS Huje - Planina; peto soboto pa pride na vrsto PC Globus in SP Primskovo, Jezerska c. 41. Z novim redom v trgovinah bo predvsem poskrbljeno za naselje Huje —Planina, kjer bo odslej vedno ena trgovina dežurna ob sobotah. V času letne in zimske turistične sezone bosta trgovini Centrala in Živil na Jezerskem ob sobotah odprte v normalnem obratovalnem času. d. Dolenc TRŽNI PREGLED Dežurne trgovine »ohoto, 26. maja, bodo od-naslednje dežurne trgovine: BRANJ: Central - Delikatesu, maistrov trg od 7. do 13. ure. v nede- do 7. do 11. ure. V soboto pa so srne uledeče prodajalne TOT.D 7. do 19. ure: prodajalna Na mnvu, Opre^nikova 84. prodajalna "rib. Preddvor, pr*nčur. prodajalna Krvavec, Cerk-Živila - Prodajalna SP Prehrana. C. G*«neta Žagarja 16, samo Planina-Cen- k.. Staneta strežna prodajalna f*r. Gor. Odreda 1 JESENICE: Delikatesa - Ka **a 4 na Plaviu Skofja loka-, sp Mestni temnica Mestni trd TRŽIČ: Živila Lipa. Koroška 1 Provalnu a Merkatov. Kavne 9. pq -hvalnica Merkator. Kovor trg. JESENICE Solata 20 do 25 din, špinača 20 do 25 din, cvetača 45 din, korenček 20 din, česen 50 din, čebula 8,80 din, fižol 24,50 do 31,20 din. kumare 30 din, paradižnik 50 din, slive 35 din, jabolka 17,90 din, hruške 24 din, pomaranče 18,30 din, limone 23,40 din, ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 11,80 din, kaša 17 din, surovo maslo 87 din, smetana 41 din. skuta 31,70 din, sladko zelje 15 din, kislo zelje 10 din. kisla repa 8,50 din, jajčka 1,90 do 2,50 din, krompir 6,60 din, krompir novi 21.50din. KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 30 din. ( vetača 38 din. korenček 14 do 16 din, česen 42 do 50 din, čebula 10 do 12 din. fižol 25 do 28 din. pesa 10 do 12 din, kumare 30 din. paradižnik 50 din. slive 34 din, jabolka 12 do 16 din. češnje 50 din. pomaranče 23 din, limone 25 din. ajdova moka 20 do 26 din, koruzna moka 10 do 12 din. kasa 25 din. »tirov« maslo 80 din. smetana 40 din. skuta 18 din. sladko zelje. 12 din. kislo zelje 16 din, kisla repa 12 din. orehi 200 din. jajčka 2.20 do 2.80 din. krompir H do 10 din. jagode ho Hih. ZAHVALA V štiriinštiridesetem letu starosti nas je tragično zapustil predobri mož, oče, sin, brat in stric IVAN JUGOVIC Dorfarje 11 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem, sodelavcem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala velja tudi zdravniškemu osebju, pevcem, župnikoma iz Zabnice in Reteč za opravljeni pogrebni obred, govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevskemu zboru SV. Duh, ki so mu tako lepo zapeli ob preranem grobu, učencem osnovne šole Cvetko Golar 5. c in 7. c razreda in njihovim tovarišicam, ter gasilskemu društvu Godešič in Žabnica Žalujoči: žena Štefka, sinova Ivan, Ciril in hči Andrejka, oče Janez, mama Mici, brat Rafko z družino, sestra Marinka, sestra Anica z družino, tast in tašča, ter vse ostalo sorodstvo in vsi, ki so ga imeli radi. Dorfarje, Godešič, Kanada, Reteče, 12. maja 1979. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta JOŽETA ROT AR J A Podnart 67 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Lušina, Ješe, Faganel in Vidic za vsestransko pomoč. Prav tako hvala železničarjem, ZB Podnart, krajanom in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 49. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric VALENTIN MUŠIČ Hvala vsem, ki ste ga v bolezni obiskovali, sosedom, ki ste nam ob smrti pomagali, sorodnikom, sodelavcem tovarne Alplesa, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v prerani grob. Posebna zahvala dr. Rešku za lajšanje bolečin, domačemu g. župniku, govorniku in pevcem. Žalujoči: žena Marija, otroka Magda in Izidor in sestra Milka z družino. Praprotno, Bukovica, dne 18. 5. 1979 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil v 66. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče in tast KARLO GERDEN Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 26. maja ob 16.30 na kranjskem > pokopališču. Žalujoči: žena Jožica, hčerke Tatjana, Vlasta in Erika z družinami ter sin Drago z družino Kranj, 23. maja 1979 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 8. maja 1979 zapustila naša mama, stara mama, tašča in teta, dne 17. decembra 1978 pa nas je zapustil naš oče, stari oče, tast, brat in stric CECILIJA KOSELJ, roj. Valant in FRANC KOSELJ Koseljeva mama in ata iz Bodešč 26 Zahvalo izrekamo dobrim sosedom in sorodnikom za vsestransko pomoč v obeh hudih trenutkih. Zahvalo izrekamo g. župniku, gasilcem za spremstvo očeta, pevcem pri maminem grobu in vsem, ki so se poslovili od njiju in ju spremili na njuni zadnji poti. Žalujoči otroci: Franc, Cilka, Jelka in Poldka, zeta Rudi in Mitja, snaha Marija, sestra Marija, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Bodešče, Lesce, Ribno, Blejska Dobrava, Poljče r Alenka — Jesenice Iz žameta bi rada imela jakno - bluzon. Stara sem 17 let, visoka 169 cm, tehtam pa 57 kg. Prosim svetujte mi model. MARTA ODGOVARJA Odgovor Bluzon je ravno krojen in sega čez boke. Dela, sprednji in zadnji, sta sešita iz treh enakih delov,, vsi so 2-krat okrasno prešiti s sukancem. Ima dva žepa in enega našitega v višini prs. Rokava imajo v .apestju manšeto. Bluzon je na enoredno zapenjanje do vrha, ovratnik pa ima manjši. HITRO PRIPRAVLJENO Stepena jajca s paradižniki in papriko Potrebujemo: 4 paradižnike, 1 papriko, 2 čebuli, 4 žlice olja, 5 do 6 jajc, 3 žlice sladke smetane, 50 g nari-, banega sira (4 obroki po 310 kalorij oziroma 1295' kJ) Paradižnike razpolovimo in potresemo s soljo, poprom in timijanom. Papriko razrežemo na rezine in čebulo drobno sesekljamo. Na olju prepražimo najprej čebulo, dodamo papriko in paradižnike in jih pet minut dušimo. Potem zelenjavo porinemo na rob ponve in ulijemo v sredo stepena jajca, ki smo jim primešali tudi smetano in nariban sir. Z belim kruhom je to v vročih dneh idealen topel prigrizek. Za sladico pa morda rdeče jagode s smetano. Ta mesec na vrtu Paradižnik sadimo vedno le na sončni legi in na rodovitnem zemljišču. Zadovoljivo pa bo rodil le še ob južnih stenah. Sadimo jih po 60 cm narazen. Če pa ga že posadimo ob steni, naj ne bo pod kapom. Najbolje se bodo prijeli, če jih bomo sadili s koreninsko grudo. Najtežje prenesejo presajanje sadike z dolgim, tankim steblom. Pri paradižniku najprej zabijemo v zemljo kole in šele potem sadimo, da ne bi kasneje poškodovali korenin, ki so se razrastle. Sadimo jih dovolj globoko in sicer tako, da nekaj stebla vodoravno leži v zemlji. Paradižnik namreč tako iz stebla požene še dodatne korenine in bo tako rastlina močneje črpala hranila iz zemlje. Prav vrhnje plasti zemlje so najrodovitnejše in ga tako prisilimo, da jih koristi. Solato — vezivko lahko sejemo in presajamo od pomladi do poletja. Za dva kozarca po tričetrt litra potrebujemo: 1 steklenico vinjaka, 500 g medu, 500 g rdečih jagod, 1 cimetovo rolco Rdeče jagode v vinjaku Vinjak z medom tako dolgo mešamo, da se med razpusti. Jagode operemo in izločimo poškodovane.' Za takšno vlaganje potrebujemo zdrave Medsebojna razdalja naj bo 35 do 40 cm. Vezivke, ki same ne delajo glav, moramo ob suhem vremenu povezovati kakor endivijo. Glede zemlje ni posebno izbirčna, potrebuje pa mnogo vode, zato jo pogosto zalivajmo. Ne zalivamo v sončni pripeki, pač pa zgodaj zjutraj in zvečer, še najbolje je, da jih zalivamo brez razpršilca. Posebej to velja za solato, ki dorašča v zaprti gredi. Tulpe: takoj ko odcveto, jim po-režemo cvetna stebla, liste pa pustimo. Če tega ne naredimo, porabijo tulpe veliko hranilnih snovi za delanje semena, čebule pa pri tem slabi* j°- Cinije in žametnice sadimo na prosto šele po 20. maju.. S^lno so občutljive in jih uniči že najmanjši mraz. Potrebujejo pa za rast topla tla. plodove. Odstranimo jim seveda tudi zelenje, pecelj. V kuhinjski krpi jih osušimo, potem pa z njimi napolnimo kozarec. Dodamo še cimet in zalijemo z mešanico vinjaka in medu. Kozarec zapremo v patentni kozarec (lahko pa je tudi navadno zavezan) in pustimo vsaj štirinajst dni, da se jagode v vinjaku prepoje. Če pa boste ob tej dobroti zdržali dlje, bo odlično poživilo za mrzle dni. Blazine, sedeži, ležišča Če smo le malo spretne in se kdaj pa kdaj usedemo za šivalni stroj, si lahko same naredimo blazine, iz katerih poljubno sestavljamo v stanovanju prijetne sedeže in ležišča. Potrebujemo kose blaga v izmeri 45 X 45 cm. Po 1 cm gre na vsaki strani v šiv, na vsakem vogalu pa všijemo v rob 25 cm dolg in 1 cm širok trak. Vse šive še enkrat obšiie-mo tako. da bo tudi zadnja stranica, ko bomo blazino napolnili s kosmi penaste gume ali vato, lahko obšita z zunanje strani. Za blazine vzemite trpežno, grobo blago. In bolj enostaven vzorec boste uporabile, bolj dekorativne bodo blazine. Najbolj pa bodo tega vašega dela veseli otroci, katerim boste v kotu dnevne sobe ali pa v otroški sobi z blazinami naredile prijeten kotiček. Če jih zvežete med seboj in položite na tla. boste dobili mehko telovadno blaži- Z LU to o z o- —mxmmmum Šopek za Tita Pomladnih rožic bom nabrala, jih v šopek povezala in jih Titu dala. Lastovice in sinice kose in vse druge ptice bom prosila, naj Titu v čast za pojejo. Melita Filipič, osn. šola Peter Kavčič. Sk. Loka Titu za rojstni dan Tito, rada bi ti rož nabrala in ti jih za rojstni dan poslala; čestitko zraven bi ti dala, iz srca želela, da dolgo bi živel med nami; želimo to ti vsi cicibani. Sergeja Malovrh, 3. r. osn. šole Petra Kavčiča v Skofji Loki S ŠOLSKIH KLOPI Enotnost > je moč mladih Med drugo svetovno vojno in po njej je jugoslovanska mladina pokazala, da v boju za svobodo ne bo stala ob strani. Njen največji vzornik je bil med vojno in je še danes narodni heroj Ivo Lola Ribar, ki pa ga je v letu 1943 podrla sovražnikova krogla. To je bila za nas velika izguba. »Izgubil sem svojo desno roko,« so bile prve Titove besede ob smrti Lole Ribarja. Mladi so uresničili njegove načrte. »Ne bo počitka, dokler •raja obnova!« je bilo geslo brigadirjev, ki so gradili ceste in proge, tovarne in šole. Dokazali so, da so samostojni in sposobni upravljati z družbeno lastnino, da znajo izbrati najboljšo pot k dvigu življenjskega standarda in da lahko enakopravno sodelujejo v samoupravnem sistemu. Božidar Urh, 8. d r. osn. šole Lucijana Seljaka v Kranju Ob srečanju s tovarišem Titom Zagledala sem tovariša Tito. Zastal mi je dih. Tako me je prevzelo, da sem pozabila na narcise, ki bi jih morala vreči pred avto. Metka Sušnik, 5. b Težko sem ga čakala, saj ga še nikoli nisem videla. Vedno sem mislila, da se tovariš Tito pripelje v modrem avtu. Sele v torek sem spoznala, da ni tako. Pripeljal se je v dolgem črnem avtu. , Nada Smigoc, 5. b Se bi stala na dežju, samo da bi ga videla. Tanja Kreslin, 5. b Ko smo zapeli, se je tovariš Tito obrnil k nam in nas poslušal. Po pesmi nam je ploskal. Roman Smukavec, 5. b Ko se je nasmejal, se mi je zdel tako prijazen, mlad. Lucija Cvetek, 5. b Vsi smo bili nekako naelektreni. Čakali smo. Na vratih smo zagledali tovariša Tita. V se je utihnilo. Nato smo zapeli iz vsega srca. Edita Arh, 6. b Ko sem hotel videti, kako tovariš Tito odhaja, se je pred mano postavil nek človek. Zrinil sem se mimo njega in stopil v blato. Čevelj mi je ostal v blatu. Pobral sem ga. Vsi so se mi smejali, mene pa to ni motilo, saj sem videl tovariša Tita. Branko Stanko, 6. c Tovariš Tito nam je pomahal, ko se je peljal mimo nas. Janez Arh, 6. b Deževalo je in vsi smo bili mokri. Čeprav nas je zeblo, smo bili srečni. Irena Zadnik, 6. a Tega 1. maja ne bom nikoli pozabila, saj sem prvič videla tovariša Tito. „ Sergija Ažman, 6. c Tisti dan je bilo slabo vreme. Po malem je pršil dež, mraz je pritiskal in megle so se vlačile. Človek bi pričakoval, da v takem vremenu ne bo veliko ljudi, a bilo je ravno narobe. Ljudi je bilo zelo veliko. Tiho so se pogovarjali. Stol sem ob cesti, po kateri naj bi se pripeljal tovari* Tito. Bratcu sem dal svojo zastavico, da bi tudi on lahko pozdravil Tita. Dolgo smo čakali. Nato so začeli prihajati avtomobili. Ljudje so mrzlično pogledovali po cesti. Naenkrat so se zaslišale sirene. Ljudje so zaploskali. Takrat sem tudi jaz zagledal tovariša Tito. Bratec je navdušeno vzklikal in mahal z zastavico, da se je strgala. Tudi jaz sem zaploskal. Metod Kepinc, 6. a Stojim v pevskem zboru. Dež pada. Mraz nam sega do kosti in zdi se mi, da nimam več prstov na nogah. Z nekakšno živčnostjo čakamo prihoda tovariša Tito. Učiteljica nas s pogledi opominja. Končno! Med vrati se prikaže Tito. Zaslišijo se vzkliki: Mi smo Titovi, Tito je naš! Spreleti me neka čudna toplina. Ne čutim več mraza, tudi dežja ne, ki enakomerno pada, ne blato v čevljih, ničesar. Ko pojemo, mi pogled uhaja k njemu, čeprav vem, da bi morala gledati le učiteljico. Oči se mi zasolzijo. Teh solz me ni sram. Olga Cvetek, 6. a Tako so doživljali srečanje s tovarišem Titom učenci osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. J Kurirji med vojno Večina nas že ve, kaj so bili kurirji. Med vojno je bilo težko biti kurir. Moral si biti bister, pogumen m hiter. Zaseda je povsod P«**«'8-Največ kurirjev je bilo mladih. Nekateri so med vojno pogumno padli, nekaj nekdanjih kurirjev pa Se živi. Zdaj pripovedujejo svoje dogodivščine otrokom. Tudi moj stric je bil med vojno kurir. Večkrat je že bil V Sob in nam pripovedoval Zgodbe. Dobil je veliko medalj za svojo hrabrost. Stanuje zraven nas. Obiskala sem ga in ga prosila, naj mi kaj pove o partizanskih kurirjih. Rad mije ustregel. »V začetku narodnoosvobodilne vojne, to je 1941. leta, so imeli kurirji v partizanih pomembno nalogo. V prvih dveh letih boja so vzdrževali predvsem zveze med posameznimi enotami, bataljoni in odredi. Vzdrževali pa so tudi zvezo I glavnim štabom partizanske vojske v Sloveniji. Brli so V vseh naSih mestih in vaseh Svoje delo so opravljali doma kot ilegalci, To so bili predvsem mladinci in skojevc i. ki so bili razen tega Se obveščevalci. Z razvojem lil širjenjem partizanske vojske se je razvijala tudi kurirska služba. Tako so bili v zadnjih dveh letih vojne kurirji organizirani V posebnih kurirskih postajah. Njihova haloga i« bila predvsem prenašati razno pošto. Propagandni material, časopise, spremljali pa so tudi naše partizanske voditelie p<> svojih skrivnih kurirskih poteh Zh kurirje so bili določeni predvsem mladi partizani prostovol it i. Morali so bjfl hrabri in dobro so morali poznati svoj teren. Največkrat so hodili sami ali po dva skupaj. Zato je hilo njihovo delo zelo nevarno in jih ie med narodnoosvobodilno vojno veliko padlo. V počastitev njihovega spomina pionirji vsako leto nosijo po njihovih skrivnih stezah in poteh kurirčkovo pošto.« Vse to mi je povedal stric Tonček Stritih. ki je naporne naloge kurirjev sam izkusil. Tatjana Romih. 6. b r. osn. šole heroja Bračiča Tržič Tito Spet rojstni dan slavil boš, vsi s teboj se bomo veselili. Zastave bodo plapolale in pesmi bodo odmevale povsod. Zate žvrgolel bo ptičji rod in k tebi bo speljana vsaka pot. Vsa domovina s teboj bo srečna, ker le s teboj je naša sreča večna. Irena Rehberger. 6. b r. osn šole Matija Valjavec Preddvor VIZIJA 26. MAJ *FWua GarJoin Cezar — otroška serija S Vrtec m obisku: Zmajev ples iaZfcando in sliko - • 0 Wilde: Mladi kralj. I. del '* Čarobno sedlo US Mali svet ;6 Hrana v izjemnih okoliščinah, oddaja iz cikla ■ Jkafbena samozaščita za revolucijo — oddaja iz cikla Čas, ki živi ** J.Janicki: Pota Poljske. TV nadaJjevanka f» Poročila Nogomet Radnički: Dinamo prenos iz Niša -: Trilogija o davnih časih — L del mladinskega filma I «6 Na* kraj 5 Risanka J** TV dnevnik I "8 OnVnbachove norčije — . TVnaniznaka ;* TVžehtJiik TV dnevnik ~* Bonnv in Clyde— film *N«iki II. TV mreže: Test ^ Narodna glasba J» TV dnevnik *• P. Konjovič: Koštana, II. del Poročila Feljton ;* Športna sobota Zabava vas Viki Leandros "''Zapeta - I. program: -j* Poročila -«* TV koledar Zabavni koledar Vaterpolo Primorje : Jug — Sogomet Radnički : Dinamo — *» Otroška prireditev Prizori iz družinskega življenja J« TV dnevnik *■ Celovečerni film TV dnevnik 3* V soboto zvečer 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 13.30 Katastrofe — dokumentarni film 13.55 Lilije in perunike - oddaja o gojenju rož 14.10 MonteCarlo: Avtomobilske dirke — prenos 14.30 TV žehtnik 15.10 25 let Evrovizije, prireditev v Montreuxu 16.10 Poročila 16.15 MonteCarlo: Nadaljevanje prenosa avtomobilskih dirk pribl. 16.45 Glasbena medigra 17.10 Ivana Kobilca, slikarka rož in obrazov 17.25 Športna poročila 17.30 Pravici je zadoščeno — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Sušič: Tale -TV nadaljevanka 20.55 Tujci v svoji domovini -oddaja iz cikla Antipodi 21.40 TV dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Na Borneu — dokum. oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Film tedna: Sinjebradec Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zgodbe o palčku 18.00 Miti in legende 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Izkušnje 21.05 Poročila 21.15 Ženska v jezeru -celovečerni film TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zgodbe o palčku 18.00 Miti in legende 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Povše: Jolanda, kdo je to - drama 20.50 Glasbeni trenutek 20.55 Srečanja, kulturna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Skladatelji - borci 29. MAJ TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet — otroSka oddaja 10.30 Družina Miki miške 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV 14.10 Jakob, mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Sušič: Tale 21.00 Potovanja 21.30 TV dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled 17.25 Poročila 17.30 Pevski tabor Šentvid 18.00 Mali svet 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja: Samouprav ljalec — diplomat 21.05 A. Haley: Korenine - TV nadaljevanka 21.45 Evropski operni pevci: Raina Kabaivanska 22.05 TV dnevnik PONEDELJEK 28. MAJ 27. MAJ )3 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih , zborov v Celju I* W.Mankowitz. Dickens iz Londona — TV nadaljevanka *S Senanova ulica — mladinska serija 17.10, Poročila 17.15 Glasbena pravljica: Kvartet 17.25 Katastrofe - dokumentarni film 18.05 Sodišče združenega dela — odd. iz cikla Pravice in dolžnosti 18.20 Promet 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Grochovviak: Hiše iz dežja, TV drama 21.00 Koliko se poznamo 22.00 TV dnevnik 22.15 Mozaik kratkega filma. Svečano obljubljam K MESU ODLIČNA £ft> KAMNIŠKA \*g/ GORČICA EDEN NA TV Sobota Podobno kot imamo Slo-r*nci zanimivo literarno blo Janeza Jalna o mo titičarjih v prazgodovinam časih (Bobri), imajo buli Čehi knjigo Edivarda Mroka, ki govori o prebi -talcih i kameni dobi. Pri seveda nimamo filma % Jalnovem romanu, Čehi pa so posneli tri dobro m> dolge filme s skupnim ulovom TRILOGIJA O davnih Časih. Prvi govori o Selišču vran, naselbini ljudi v kameni dobi. Moški se ukvarjajo z *>om, žene pa že tudi s Poljedelstvom. V ospredju ■ ' lik mladeniča, ki so ga bičani posvojili, potem ko t kot deček v neki poplavi r*tal sam. Sredi tridesetih let sta fastala avtomobilski tat in bi nieeove žrtve znamenit zavze-stališča do namreč obtožuje vlogo po-rotništva, kakršna je bila dana z zakonom Vichyj-ske vlade. Sedem porotnikov namesto dvanajstih odloča skupaj s tremi sodnimi izved-enci o končni sodbi. Film je osredotočen na opazovanje obnašanja porotnikov, ki na osnovi osebnih razlogov majo različna obtoženke. Vsebina je dramatična, zgovorna in spretno speljana od začetka do konca. Ponedeljek Tri 15-minutne oddaje cikla PRAVICE DOLŽNOSTI nam predstavile nekatere ke samoupravnega stva. Tako bomo v oddaji zvedeli, kaj sodišče združenega filma Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Moja zlata dolina — otroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 19.55 Uvod v Igre brez meja 20.05 Ascona: Igre brez meja — prenos 21.30 Lepotice noči — celovečerni film 23.05 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Moja zlata dolina 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 19.55 Uvod v Igre brez meja 20.05 Ascona: Igre brez meja 21.30 Lepotice noči 23.05 TV dnevnik 17.55 Televizija brez trebuha 18.35 Obzornik 18.45 Čarobno sedlo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 A. Hačaturjan: Spartak, baletna predstava Bolšoj teatra 22.15 TV dnevnik 22.35 Sevanje — dokumentarna oddaja Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test 16.25 Nogomet Napredak : Rijeka - prenos 18.15 Znanost 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 To sem jaz 21.00 S pomočjo Beatlesov- zabavno glasbena oddaja 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.15 Ženska danes — dokumentarna oddaja TV Zagreb — I. program: 15.40 Poročila 15.45 TV koledar 15.55 Tehtnica za natančno tehtanje 16.25 Nogomet Napredak : Rijeka 18.15 Znanost 18.45 Vabilo na potovanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 79 20.50 Bombaški proces — I. del TV drame 22.15 Akcije 22.20 TV dnevnik 22.35 Koliko se poznamo 1. JUN. 16.35 Poročila 16.40 34. športno prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja 18.00 Risanka 18.05 Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana 18.35 Obzornik 18.45 Ženska, oddaja iz cikla Človekovo telo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo, pa bo, zabavno glasbena oVldaja 21.00 Franc Ross na prostosti— serijski film 21.50 TV dnevnik 22.05 625 22.25 Nočni kino: Slutnja Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Med domom in šolo 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Spomini - dokumentarna oddaja 22.05 Zabavno glasbena oddaja 22.55 »URBO-FEST« - reportaža T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med domom in šolo 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo, pa bo 21.00 A.Tolstoj: Trnova pot T V nadaljevanka 22.05 TV dnevnik 22.20 Dosje našega časa: Leto 1972 I7.STRAN.GLAS IZBRALI SO ZK VAS Kot velike, moderne gobe sta ti dve namizni svetilki za dnevno sobo, posebej pripravni za nizke elemente. Izdeluje jih Dragica Mo-rozo iz Mengša, naprodaj so pa v Murkinem ELGU v Lescah. Barve: oranžna, zelena, bela, beige. Cena 978.90 in 1.229,90 din Na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU so iz MURE dobili najnovejše modele moških oblek za poletje in jesen. Predstavljamo vam model Stipe, ki ima vse značilnosti nove moške mode: ozko dolgo fazono, dvovrstno zapenjanje, odstopajoče žepe. In veliko velikosti je na izbiro: 7/46 do 7/56 in 7/92 do 7/108. Cena: 1.935,05 din Tudi pri Zarjini NOVOSTI na Jesenicah so bogato založeni za letošnje poletje. Tale modna obleka je okrog vratu precej odprta, v pasu pa se zavezuje s kito. V nežno lila, opečni in modri barvi jih imajo v velikostih od 36 do 42. Material je krep, mešanica bombaža in sintetike. Cena: 750 din Pri LESNINI-LES na Prim-skovem v Kranju (komunalna cona), bi radi opozorili, da imajo zaenkrat še na zalogi okna in drugo stavbno pohištvo. Pravijo, da so cene ugodne in da prodajajo tudi na potrošniški kredit. prenos celovečerni film njegove žrtve znamenit ">parski par. Nobena ban-*° V Združenih državah Perike ni bila varna F*d njima. Film BON-•TO IN CLYDE je dovolj Vzorno prikazal Ameriko * (asu med obema vojna-Je poln nasilja, hkrati to Je bil v času svojega namaka za ameriško kinematografijo zelo parnem-saj je med prvimi vpe-ki na filmska platna v*o podobo družbeno po lenega nasilja. Delo it Delo je Penn, v '^iiral Arthur . -Javnih vlogah pa sta za-fala Faye Dunauav in Aarren Beatty. Nedelja letošnjega fe Ob koncu Rivala zabavnih **nih programov i Tf,uxu je bil slavnostni ^'•ncert, s katerim so *■ ropske TV postaje poča *He 26 LET EVROVIZIJE. Na koncertu ,,r>pila vrsta 'znanih u/.-me*fre Kessler tmrtmettt. Stephane Gro 9dli, baletna skupina *BC in orkester TV. Film PRAVICI JE ZA- ^OSCENO je pred leti po >hilo hvale in je dobil pno i glas M on t- je na-odličnih in umetnikov kot Franca "a-iz švicarske nagrado na bene %em festivalu 1950. leta. fteliJr Andre Cavatte je kn* z njim začel serjjo prat Anuitet na z a če trmo pravice družbe. .Avtor filma IN bodo obli- sod-prvi je to dela, kako deluje, odloča, ravna. Drama HISE IZ DEŽJA je nastala po delu K. Paustowskega, napisal pa jo je že pokojni poljski dramatik in scenarist Sta-nislaw Grochowiak. Dogajanje je postavljeno v zadnje leto druge svetovne vojne v malo mesto ob Volgi. Mla do Olgo A n d reje t n o neko deževno noč obišče poljski oficir Kulesza. Pri naša ji pismo bivšega moža, s katerim se je spoznal v bolnišnici. Zgodba se od igra v nekaj nočnih urah, ko se Olga in Kulesza približujeta drug drugemu, polna medsebojnega razumevanja, upor in hrepenenja. Današnje sarajevske KULTURNE DIAGONALE bodo govorile o tem, koliko jugoslovanski televizijski centri omogočajo, da spoznavamo kulturo posameznih narodov in narodnosti na našem ozemlju. Četrtek Mnogo baletna dela so sovjetski filmski delavci zabeležili na filmski trak in eno med njimi je tudi celovečerni balet no glas bo sovjetskega skladatelja Arama naČaturjana, ha let SPARTAK Pripovedu-je <> i sem znani zgodb/ upora sužnjei nad rimski mi tlačitelji. Balet je pisan V sodobnem jeziku, s sodobnim poznavanjem />ro blemov glasbeno gledali Ake oblike. t p 30. MAJ 17.25 Poročila 17.30 Z besedo in sliko: O. VVilde: Mladi kralj - II. del 17.45 Od slike do slike — serijska oddaja 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 »Nadigravanje« 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanka 20.10 Munchen; Nogomet Nothingham Forest : Malimi — prenos 22.05 Športni pregled 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18 45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Lillie - serijski film 20.50 Znanost in mi 21.20 Včeraj, danes, jutri 21.40 Dokumentarna oddaja TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaj« 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanka 20.10 Munchen: Nogomet Nothingham Forest prenos 22.05 Športni pregled 22:20 TV dnevnik 22.35 Dokumentarni film Kranj CENTER 25. maja angl. barv. fant. LJUDJE IZGUBLJENI V ČASU ob 16. uri, slov barv. MOJA DRAGA IZA ob 18. in 20. uri 26. maja angl. barv. fant. LJUDJE, IZGUBLJENI V ČASU ob 16. uri, slov. barv. MOJA DRAGA IZA ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. fant. BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE oh 22. uri 27. maja amer. barv. ris. POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri. ital. barv. kom. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 15. uri, domači barv. MOJA DRAGA IZA ob 17. in 19. uri, prem. ital. barv. erotič. kom. EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 21. uri 28. maja ital. barv. erotič. drama EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! 29. maja ital. barv. erotič. drama EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 16.. 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! 30. maja ital. barv. erotič. drama EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! 31. maja amer. barv. fant. BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE oh 15.30. 17 45 in 20. uri INK&'oMH^O^ ZB°G°M GAizTo^armun" M°JA DHA- i \i\ aI^or/tc '.arv-krim kom- vk- LIKI AVTOBUS oh 18. in 20. uri Kamnik DOM KI ME JE LJUBIL ob 16.. 18. in 20. uri KfiiEJEL^BIlTob 15*17 ^ dTjeIrojekaob2T'utirae ZVEZ- JF28 vrnKiTeM^?,rTV, „krim MAČKA Jfc. VIDELA MORILCA ob 18 uri amer. barv. fant. BLIŽNJA «rpča' N.M TRETJE VRSTE oli 20 uri IKROiaFMAnTr,J'aiv- «lash- ZVEZDA JE. KOJENA ob 18. in 20.1.r> 28. maja amer. barv. ISKAN IP rn S PODA GOODBARA ob 20 uri G°" 20 ur,maJa ,ta' barV PUSt LUANA ob 30. maja franc. barv zabav r^p SKAČE SLON ČEZ PLOT ob 20 un RlsS&ff* "arv LOS KAZADO- Skofja Loka SORA 25. maja franc. kom. BITKA ZA ALSAC IN LOREN ob 18. in 20 uri 26. maja amer. thr.vler CARRIE ob 18. m 20. uri 27 maja amer. thrvler CARRIE ob 18. in 20. uri' 29. maja domača drama Vf)M 1 POLJSKEGA CVETJA ob 20 ur, 30. maja domača drama VOMI POLJSKEGA CVETJA ob m i« 20 un •H. maja amer. kom. NAVIJAČICE on 20. un Malm 0 murka ČETRTEK 1650 Poročil;, l<> V, (,"11111 m ( ',./,,, _ 17(1", Apokalip.s.1 žjvH|i dokumentarni ni, Kranj STROŽlC 25. maja prem. ital. barv. krim. ZBOGOM IN KONEC ob 16.. 18. in 20. uri 26. maja ital. barv. krim. ZBOGOM IN KONEC Ob 16. in 18. uri. amer. barv. roman, drama ISKALA JE SREČO oh 20. uri 27. maja angl. barv. fant. LJUDJE. IZGUBLJENI V ČASU ob 14. uri. ital. barv. krim. ZBOGOM IN KONEC oh 16 uri. amer barv. glasb. ZVEZDA JE ROJENA oh 18. uri. prem. franc. barv. kom. HOTEL NA PLAŽI ob 20.15 28. maja franc. barv. kom. HOTEL NA PLAZI ob 16.. 18. in 20. liri 29. maja franc. barv kom. HOTEL NA PLAZI ob 1«.. 18. in 20. uri 30. maja amer barv. vvest. NEZNANI ZAŠČITNIK ob I«., 18 iti 20. uri 31. maja ital. barv. akcij. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO oh 16.. 18 in 20. uri Duplica 26. maja amer. barv. krim. kom. VELIKI AVTOBUS ob 20. uri 27. maja nem. barv. pust. MED JASTREBI ob 15. uri, amer. barv. wcst. NEZNANI ZAŠČITNIK ob 17. in 19. uri 30. maja amer. barv. glasb. ZVZEDA JE ROJENA ob 20. un 31. maja ital. barv. EMANUELLA -BELA IN ČRNA ob 20. uri Češnjica v Bohinju 26. maja amer. barv. krim. MAČKA JE VIDELA MORILCA oh 20.30 27. maja ital. barv. pust. akcij. ZMEDA V HOGN KONGU ob 17. uri. ital. barv. erotič. kom. PRIPRAVNICA ph 20. uri. Film ni primeren za otroke' Radovljica Železniki OBZORJE 25. maja amer. thrvler CARRIE oh 20. uri 26. maja franc. drama JULIE ob 20. uri 27. maja franc. komed. BITKA ZA ALSAC IN LOREN ob 18. in 20 uri 30. maja jap. znanstv. fant KING KONG JE POBEGNIL ob 20. uri Jesenice RADIO 25 maja franc. barv. krim. BUMERANG oh 17. in 19. uri 26. maja amer. barv. zabavni TA AMERIKA ob 17.in 19. un 27. maja amer. barv. zabavni TA AMERIKA ob 17. in 19. uri 28. maja amer. barv. znan. fant. ALEJA PREKLETIH ob 17. in 19. uri 29. maja amer. barv. znan. fant. ALE J A PREKLETIH ob 17. in 19. uri 30. maja amer. barv. pust. GRIZLI b 20L uri 31. maja franc. barv zabav ČE SKAČE SLON ČEZ PLOT ob 20. uri Bled 25. inaia amer barv. »•vsi ODPAD NI K JOŠEV WAI.ES ..b 2(i uri 26. maja amer bari IN BIL JE ČAS VOJNE ob iti. uri« amer barv POL K ERZI NE OPBOSČA ..l.2(i uri 27. maja amer barv POL KER/.I NE OPROSČA oh 18.uri. amer. barv vv.-M ODPADNIK IOSEV WA1.ES oh 20. uri Jesenice PLAVŽ 25 maja hnngkcm. barv SCPPPIM FRAMANob!8.„,20.(,,1 >? 1 KRIN' 26. maja amer barv. AIF.IA PPt/ KLETIH ob 18 „, 20 ur, KK" ■rri,illa'a barv Al F.I4 P»B! KLETIH ob 18 „,20 ur. Kh" „,;mS:;"r TA AMERIKA ,AiSr U"'V TA AM™» i" Na* obzornik - Monla vas bo zanimalo - Po domače za 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.50 Literarni dopoldan 11.30 Na ljudsko temo... • •• 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16 20 Virtuozno in privlačno 16.45 Glasba je . .. glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po željah poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe 19.30 Vidiki sodobne umetnosti 19.50 Glasbena medigra 20.00 ManueldeFalla: Kratko življenje, opera v 2 dejanjih 21.10 Sobotni nočni koncert 22.50 Literarni nokturno P. Celan: Pogovor v pogorju 14.20 16.00 16.10 16.40 17.35 17.55 18.00 18.40 18.55 Z vami in za vas Svet in mi Jazz na II. programu Hervie Mami — Barnev Kessell Od ena do pet Iz partitur orkestra Fausto Papetti Filmski zasuk Glasbeni cocktail Koncert v ritmu Razgledi po kulturi 27. MAJ Prvi program 4.3C Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna E. Kishon: Ljudje bodo postali bratje 14.25 S popevkami Eo Jugoslaviji isti iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 16.45 Glasba neuvrščenih 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Radijska igra Predrag Golubovič: Imate radi Pariz? 18.25 Glasbeni intermezzo 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Studio Sarajevo Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Glasbena parada Radenci 79 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 • •• 13.00 V nedeljo se dobimo — Sport, glasba in Se kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali . 21.05 Sodobni literarni portret Emil B. Lukač PONEDELJEK 28. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Slavko Mihelčič: Muren 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naSe goste iz tujine 10.05 »Rezervirano za .. .« 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 iv.metij.ski nasveti ing. Tatjana Brumat: Potonike 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 NaSa glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko nor, otroci' 19.45 Minute z Dobrimi znanci 20.00 Kulturni globus 20.15 Iz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki 2. .10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8(M) Ponedeljek na valu 202 • • • 19.25 Stereorama 20 30 Iz zakladnice ja/za Couut Bane - The |az/ iiiessengers 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma I I 00 En sam. za dva. za tri I 1.50 Človek m zdravje 1.1.00 7. evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 znana m prHjunljtfrtu ' I4tx> Ponedeljka* kriZemkraZ . . _ _ 16.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzieirajo . . . 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja - Zbor RTV Beograd 18.05 Znanost in družba 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji — ob 70-letnici Radovana Gobca 20.00 Literarni večer »Pusti dom« 20.40 Z našimi opernimi pevci 21.45 Razgledi po sodobni glasbi: pianist Vladimir Krpan v Koncertnem ateljeju DSS 22.40 Marijan Lipovšek, Tri narodne za bas in klavir 22.50 Literarni nokturno M. Cerovšek: Pesmi J 29. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol Glasbena Sola Ravne na Koroškem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti ing. Milica Oblak: Pridelovanje jagod v Italiji 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. 14.05 V korak z mladimi i 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Ludvvig van Beethoven: Štirinajst variac ij za klavir, violino in violončelo v Es-duru 18.15 G. Gershvvin: »Amerikance v Parizu« — baletna glasba 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Sončna pot 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Oa premiere do premiere 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 • •• 13.00 Iz obdobja dixielanda... za angleškim ansamblom Kennv Bali 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Disco čez dan 17.35 Iz partitur orkestra Metropole 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Zavrtite, uganite ... 21.30 Rezervirano za novo 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Radijski operni leksikon Modest Musorgski: Boris Godu nov 10.40 Radijska Sola za srednjo stopnjo Zvrst nost jezika 11.10 Moment musical 11.40 Tekoča repriza • • • 16.00 Radijska Sola za srednjo stopnjo Zvrst nost jezika 16.30 Operni koncert 18.05 Svet tehnike -ing. Stanko ZnidarSič: Pridobivanje morske soli s postopkom elektrodialize 18.20 Minute za nevvvorško filharmonijo 19.00 Z naSimi solisti 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Frankfurtski glasbeni večeri 22.00 Allan Petrerss.m Koncert St. 1 za godala 22.20 Skupni program J RT - studio Nov i Sad -lugoslov anska glasba _ 30. MAJ Prvi program 4.30 Dobro Hitro' 8 08 Z glasbo vdoVrdan 8.30 Pisan svet prav l|ic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10 05 Rezerv irano za 12 10 Veliki zabavni orkestri 1230 Kmetijski nasveti -Ludvik Strobl LetoSnp program pridelovalna semen v Slov eni)i 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. 14.05 RazmLSIjamo, ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Kaj radi posluSa jo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Naš gost 20.15 Iz slovenske glasbene romantike - Fran Gerbič, Benjamin Ipavec, Gojmir Krek 21.05 W. A. Mozart: Odlomki iz opere Don Juan 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Sonny Rollins 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 • •• 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naSih sporedov 14.45 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra Frank Chacksfield 18.00 Progresivna glasba 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Zvočni portreti 21.00 Melodije po poŠti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Zborovska glasba našega preporoda 10.20 Gioacchino Rossini: Pihalni kvartet v F-duru Igra Pihalni kvartet RTV Ljubljana 10.40 Dogovori, odločitve... 11.00 Na krilih petja 11.35 Učimo se srbohrvaščine in makedonščine • a« 16.00 Dogovori, odločitve... 16.20 Ars antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja 17.46 Joseprl Haydn: Trio za klavir, violino in violončelo v c-molu Igra Svviss Festival trio 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza I. Silone: Lukova skrivnost 19.45 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana 21.45 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno R. Andrič: Pesmi ČETRTEK 31. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jasna Stekar: Kdaj so pri siliranju trave potrebni dodatki 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pokov oi i 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja ho z nami zapela ... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.15 Komorno z jugoslovanskimi skladatelji m 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jazz-Set 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.06 Literarni večer Začelo se je z Matičkom: Sodobniki 21 45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23 10 Paleta popevk lugoslov anskih avtorjev o 05 Nočni program — glasba Drugi program 8 (M) Četrtek na valu 202 • • • II 00 Vedri zvoki II 15 Znanci in priljubljeno 14 oo z vami in za v mm 16.00 Nenavadni pogovori 16.20' Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz-kluh Jam-Session: Nevvport in Nevv York 17.40 Iz paftitur orkestra Van der Linden 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Radijska šola za višjo stopnjo Makedonija — prebivalstvo in naselja 11.10 Romantično ... 11.25 Zborovska glasba jugoslovanskih narodov 11.40 Tekoča repriza • •• 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Makedonija — prebivalstvo in naselja 16.30 Odmev Murnove poezije v delih slovenskih skladateljev 17.00 Ura z Lud wigoni van Beethovnom . 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Ljubljanska sezona komornih koncertov 1978/79 19.35 L. M. Skerjanc. 24 diatoničnirV preludij ev 20.00 Kultura danes 20.15 Robert Schumann: Prizori iz Goethejevega »Fausta« za soliste, zbor in orkester 22.20 Trije slovenski simfonični spevi 22.50 Literarni nokturno L. Kaštelan: Pesmi 1. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Brata Grimm — M. Vodopivec: Rdeča kapica 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . .. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v juniju 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Odmevi z baletnih odrov 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik 0.05 Nočni program -glasba — Studio Koper Drugi program 8.00 Petek na valu 202 • •a 13,(X) Jazz v komornem studiu The modem jazz ouartet 13.35 Za nO in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče — hladno 17.35 Odmevi z gora To in ono s planinskega »Vel I 1 7.45 Iz musicalov in glasbenih revi j 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.10 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jaz/a 22*46 Zrcalo dneva 22-58 Glasba in konec odela ie Tretji program 10.05 PoTalijinih poteh 10 40 Radijska Seda za nižjo stoonio Kako se vedemo oh nesreči I I 10 Orkestrski utrinki 11.45 Jezikovni pogovori • •• 16.00 Radijska Sola za nitjo stopnjo Kako se v edeme > ob nesreči 16.30 Pota naSe glasbe 17 15 Z nekdanpnu pevci: ti oddaja — I.n bani Tailber 18.05 Ekonomska pililika 18.20 Šestnajst strun 18 ir Variacije na pozabljeno temo 19 OO Raeliiska igra «■ Gerrv lone-s Kača i m 11 Glaske ne mmial ure 20 ini Ruggiero Ricci igra Kresleijev«' melodije 20 I ."> Z lugoslov ansklli koncert mil odrov 22.15 Ivan Zaje: Odlomki iz open • Nikola Subic' Znniski« 22.50 Literarni nokturnu 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 ■ r 18 ■ 20 ■ 22 23 ■ 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 43 44 45 ■ 1 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 L. Vodoravno: 1. pravica ukazovati, predpisovati pravni recf, 7. pesnik, dramatik in skladatelj ponaredele^pesmi »Zagorski zvonovi«, Miroslav. 13. spored, načrt, 15. sladko, belo vino* imenovane po sicilskem pristanišču. 16. ofdi kovodik v nafti, 17. italijanska radiodifuzija, 19. italijansko mesto v provir Rovigo ob reki Pad, 20. kratita za Jugoslovanska avtorska agencija. 21. eden1 do sedmih gričev v Rimu, 24. kitajska mera in utež, 25. zli duh v slovanskih pravljicah, 27. bog riža v šintoizmu, 28. slovenski slikar portretov in pejsažev. Gojmir Anton, 29. šarenica v očesu. 31. pred šestimi leti umrli ameriški pisecj sinfonijske poezije in meditativne proze, Conrad Potter, 33. mesto ob rek Krki na Kninskem polju v Dalmaciji, 34. znak za kemično prvino bor, 3ii starem Egiptu po božje čaščen bik, 37. pihalni instrument z nižjim tonsiuaj obsegom, 38. zvok, glas, 40. najetje,, 42. kraj v Srbiji v občini Lučani. tt skrajni konci polotokov, 43. strokovnjaki za ekologijo, 46. znesek, ki se pij vnaprej, kot dokaz, da je pogodba sklenjena, 47. Anton Ingolič. 48. en soglasniki, 49. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in bete cenjena je užitna g..., 51. znak za kemično prvino iridij. 52. časnikar. Arabski polotok, 56. kraj med Pivko in Ilirsko Bistrico, odkoder gre cesttj proti Snežniku, 57. kdor zdravi z alopatijo. Navpično: 1. omamno, opojno sredstvo, 2. kdor ima velike brke, 3. fr ska vladarska družina, katere začetnik je bil Lotar, 4. nekdanji turski veli 5. plaha gozdna žival, 6. kazalni zaimek, 7. kratica za voltamper, 8. Peniv 9. nevarno mamilo, dietilamid lizergove kisline, 10. ubranost, skladnost.j 11. drugače povedano, z drugim imenom, po domače, 12. otok blizu v; obale indonezijskega otoka Jave, 14. sladkovodna riba z valjastim teleson« mrežastim vzorcem lusk, 15. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvi dostojanstvenikov, zlasti Škofov, 18. ime ruske balerine Pavlove, 22. čut videnje, 23. rimska tri, 26. skladba za tri glasove, zbor treh glasbenik« 28. sneg, stisnjen v kroglasto obliko, 30. oddelek za notranje bolezni v bolniM niči, 32. ljudožerec, kdor je človeško meso, 33. pozitiven naboj iona, 34. «H čutek duševnega trpljenja, bolečina, 36. vrsta, skupina, zaporedje podobnih« ali istovrstnih premetov,, ki sestavljajo celoto, 37. denarna enota Francije ' nekaterih drugih držav, 38. merska enota za majhne tlake, imenovana italijanskem znanstveniku Torricelliju, 39. del telesa, ki rabi predvsem premikanje, 41. eden izmed na j radikalnejših vodij francoske revolucije. Jes Paul, 44. zadnja okončina pri žabi, 45. izrazita, visoka vzpetina zemeliske površja, 48. enoletna rastlina iz družine trav, glavna hrana azijskih narod« 50. švedsko ime za Turku, pristaniško mesto v jugozahodnem delu Fin« 53. avtomobilska oznaka za Benetke, Venezia, 55. Ivan Potrč. Rešitve pošljite do srede,30.maja na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadei« 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 Mm- 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 18. maja: 1. Orsk, 5. okvir, 9. list, 13. komanda. 15 17. animist. 18. abonent, 19. SS, 20. terenec. 22. ne. 23. tael, 25. kanec, 26. figa, 28. Orlje 30 31. kakav. 32. RD. 33. ust. 35. mar, 36. LE, 37. Abbas. 39. valat, 41. ikra, 43. letak. 45. neka.«* Sot, 49. lepotec, 51. mav, 52. Sperans, 54. Etiopec, 56. Atlant?,57. laktoza. Prejeli amo 98 reiitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 dim prejme Helena Beetter. .GoiW 64240 Radovljica, 2. nagrado (60 din> prejme Janez MohorcJć, Stara cesta 18. 64000 Kranj, i — grado (50 din) prejme Mirni Kromar, C. JLA 28, 64290 Tržič. Nagrade bomo poslali po pošti. KONJENIŠKI KLUB H f Iti M V nedeljo, 27. maja 1979 ob 15. uri NA HIPODROMU POD LESCAM GLAVNI DOBITKI: Avto -speciaJ 101 LC Htaolna skrinja 3001 Avto -special 750 LC TV Mfciirama 3 motorna kolesa 350 ccm Camping oprema Bik 400 kg Balkonska ograja in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti £ 350.000 čisti dohodek jo namenjen izgradnji hipodroma ZA JEDAČO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO! VABLJENI/ Z? m H MAJ/ SŽ Veriga Lesce z n. sol. o. po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisuje dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA razpisana dela in naloge bodo kandidati izbrani za dobo štirih let. •o lahko osebe, ki poleg »plodnih, z zakonom določenih ter moralnopolitičnih vrlin izpolnjujejo Se naslednje ie pogoje: 'majo visoko izobrazbo strojne smeri, ijo5 let delovnih izkušenj v poklicu, ladajo aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. re z dokazili o izpolnjevanju posebnih pogojev naj kandi-i vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: Veriga Lesce, Alpska 43, pod oznako Za razpisno komisijo, ite bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. In- Razpisna komisija pri OBČINSKI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI TRZlC Bračičeva 4 Tržič objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA SIS (tajnik Občinske izobraževalne skupnosti Tržič) da ima višješolsko izobrazbo pedagoške ali družboslovne smeri, da ima aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili samo-upravnega socializma, predvsem s področja delegatske ureditve in »obodne menjave dela, ' da ima 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. >*e združuje za nedoločen čas. -p dela je možen takoj, 'objavljena dela in naloge je po sistematizaciji del in nalog predvi-5poskusno delo 2 meseca. »▼e z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim njepisom sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi, rjat bo o izbiri obveščen v 30 dneh po objavi. SOZD ALPETOUR TOZD HOTELI POKLJUKA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: rVATAKARJEV Ivj: dokončana gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj; IjCEPTORJA ■ Vh srednja šolska izobrazba, aktivno znanje enega tujega jezika; 1 f*&R2EVALCA |Vj: KV vodovodni instalater ali priučen vodovodni instalater, , I 1 leto oziroma 3 leta delovnih izkušenj; * IjCNEGA čuvaja iVfc dokončana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj. i** zgoraj navedena dela je delo za nedoločen čas s polnim delov-^ (atom in poskusno delo 2 meseca razen za nočnega čuvaja je «mo delo 1 mesec. SI2VALCA BAZENA j: KV delavec kovinarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj; IGRICE j: dokončana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj, la vzdrževalca bazena in sobarice je delo za določen čas s polnim »hn časom. ae ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škof-^oki, Titov trg 4-b 15 dni po objavi. *iri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol o Kranj Ija prosta dela in naloge LAVA TRZJSCA IN PRIDOBIVANJE NAROČIL višja-šola, komercialne, grafične ali organizacijske smeri. DeJo se združuje za nedoločen čas in je zanj določeno 3-mesečno poskusno delo. IVNA OPRAVILA višja šola. komercialne, ekonomske ali grafične smeri. Delo se združuje za nedoločen čas in je zanj določeno 2-mesečno poskusno delo. (VNJE KOOPERACIJ IN KOPRODUKCM k NJE l\.wr lJ'%* ftola grafične, organizacijske, ekonomske ali druge ustrez-višja pej0 se združuje za nedoločen čas in ie zanj določeno TrnSečn'. poskusno delo. Sijanje in odprema izdelkov V.- a na osnovna šola. Delo se združuje za nedoločen čas m je za°n i določeno 1-mesečno poskusno delo. !\_m. skazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajni-i V&toZt*eO^*niz*ci)e TK Gorenjski tisk Kranj 15 dni po SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA RAZPISUJE v šolskem letu 1979/80 prosta učna mesta za naslednje poklice: TOZD MEHANIČNA DELAVNICA ŠK. LOKA avtomehanika avtokleparja TOZD HOTELI SK. LOKA natakarja kuharja TOZD REMONT KRANJ avtomehanika avtokleparja avtotapetnika strugar j a TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE LABORE avtomehanika avtokleparja TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE LABORE ključavničarja strugarja TOZD GOSTINSTVO KRANJ (Hotel Creina Kranj) natakarja Kandidati morajo imeti uspešno dokončano osemletko in veselje do poklica, za katerega se prijavljajo. Prijave sprejema SOZD ALPETOUR, kadrovski oddelek v Skofji Loki, Titov trg 4 b in v Kranju, Koroška cesta 5. GKZ, THE SLOGA Kranj zbor delegatov občnega zbora objavlja dela in naloge voznika 2-tonskega tovornjaka (vožnja in oskrbovanje vozila, nalaganje in razlaganje blaga, nabava in oddaja rezervnih delov za traktorje in kmetijske stroje, nabava in oddaja kmetijskih pridelkov, druga dela in naloge) Kandidati naj imajo ustrezno kvalifikacijo za vožnjo 2-tonskega tovornjaka. Poskusno delo traja 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GKZ, TZE Sloga Kranj, Gasilska ul. 5. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. GORENJSKA OBLAČILA Kranj TOZD KONFEKCIJA Jesenice Jesenice, Savska cesta l/a Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja objavljamo prosta delovna področja: 1 REFERENTA ZA UPRAVNO-PRAVNE ZADEVE — kandidati morajo imeti dokončano višjo ali visoko šolo upravne ali pravne smeri ali drugo višjo šolo in z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del organiziranja in izvajanja upravno-pravnih del v TOZD ter vsaj 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih 2. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV — kandidati morajo imeti dokončano srednjo ekonomsko ali upravno-administrativno šolo ali z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje del organiziranja delovanja samoupravnih organov TOZD ter vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih. 3 VRATARJA-TELEFONISTA — kandidati morajo imeti dokončano osemletno šolanje ter uspešno opravljen tečaj za telefonista in varnostnika. Delovna razmerja se sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje objavljenih delovnih področij je predvideno 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj prijavi z dokazili o strokovnosti in dosedanjem delu pošljejo v 15 dneh na TOZD KONFEKCIJA JESENICE, Savska cesta l/a, Jesenice. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni, v 8 dneh po izbiri. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ - z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge: TOZD KMETIJSTVO KRANJ 1. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE ALI AVTOMEHANIKA za opravljanje del prodaja rezervnih delov in reprodukcijskega materiala v Mehaničnem servisu Šenčur Posebni pogoj: vozniški izpit B kategorije, poznavanje agrotehnike, eno leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga; 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje del obračunavanje OD, blagajniška dela in likvidacija faktur Posebni pogoj: eno leto delovnih izkušenj pri računovodskih delih TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA 3. UPRAVNO-ADMINISTRATIVNEGA ALI EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje tajniških del TOZD Posebni pogoj: eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 4. EKONOMSKEGA ALI KOMERCIALNEGA TEHNIKA za opravljanje del, usklajevanje saldakontov s kupci Posebni pogoj: tri leta delovnih izkušenj na knjigovodskem področju 5. ADMINISTRATORJA ALI KV PRODAJALCA za opravljanje del mehanografsko knjiženje Posebni pogoj: izpit za mehanografsko knjiženje, eno leto delovnih izkušenj na knjigovodskem področju TOZD AGROMEHANIKA KRANJ 6. DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA za opravljanje del vodenja komerciale Posebni pogoj: dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju K2K Kranj, C. JLA 2 v 15 dneh po objavi. POHIŠTVO ŠIPAD-KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Prodajalne: Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 novi program potrošniško posojilo do 50.000 din brezplačna dostava na področju Kranja in okolice za nakup se priporočamo! prodajalna KRANJ, Cesta JLA 6 (nebotičnik) (tel. 064-22-738) STE ČLAN AVTO-MOTO DRUŠTVA? V Jugoslaviji in po svetu se vse ver ljudi vključuje v avto-moto organizacije. V Sloveniji je že preko 81.000 članov a.vto-moto društev! Člani imajo na potovanju z vozilom posebne ugodnosti: mednarodna turing pomoč, pravna zaščita pri pogodbenih obveznostih, storitve službe »Po-jrioč-inforrnacije« (telefon 987), članski popust pri mnogih dejavnostih avto-moto organizacije. Vse to in ostalo je razvidno iz članskega materiala, kate-, rega prejme vsakdo pri vpisu v članstvo. STE OBNOVILI ČLANARINO ZA LETO 1979? 1 KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA, TRGOVINA REZERVNIH DELOV Kranj, Koroška cesta 25 Nudimo vam 200-, 340- in 500-litrske sode za škropilnice z lepotnimi napakami 50 % popusta Pohitite, dokler imamo zalogo, sezona škropljenja se pričenja. ELA/V tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem bo prodajal na javni ustni licitaciji dne 2. 6. 1979 v prostorih tovarne naslednja rabljena osnovna sredstva: SPAČEK reg. št. KR 519-60. leto proizvodnje 1973, datum prve registracije 22. 2. 1974, v voznem stanju, neregistriran FIAT 132 GLS leto proizvodnje 1976, datum prve registracije 7. 7. 1976, v voznem stanju, registriran do 7. 7. 1979 Ogled opreme in informacije 2. 6. 1979 od 10. do 11. ure. Javna licitacija bo 2. 6. 1979 od 11. do 11.30 za družbeni sektor, od 11.30 do 12. ure pa za zasehni sektor. delovna organizacija emona merkur trgovina - proizvodnja Ijubljana, trg revolucije 1 Komisija za delovna razmerja maloprodaja ljubljana, kersnikova 2 VABI K SODELOVANJU za nedoločen čas DELAVKO ZA PRODAJO PIJAČ, NAPITKOV IN TOPLIH OBROKOV v marketu Skofja Loka Pogoj: K V točajka Prednost pri izbiri imajo kandidati z izkušnjami na enakih ali podobnih delovnih področjih. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Emona Merkur, Služba za kadrovsko in splošno dejavnost, 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. je odprla novo ekspozituro v Kranju. Cesta JLA št. 14, telefon (064) 28-271. Ekspozitura bo poslovala predvsem z občani z namenom zbiranja dinarskih in deviznih hranilnih vlog (obresti od 7,5% do 10%), vodenja tekočih računov (obresti 7,5%), vodenja žiro računov (4% obresti in ažurno obveščanje o spremembah na računu), odobravanje potrošniških posojil, odobravanja posojila za stanovanjsko gradnjo ter odobravanja posojil malemu gospodarstvu za obratna in osnovna sredstva. Najmlajšim varčevalcem bo tu še bliže priljubljeni hranilnik »Ježek« — Ekspozitura bo poslovala ob delavnikih od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7 do 11 ure JUGOBANKA Svet delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ RAZPISUJE javno dražbo za prodajo najdenih predmetov, dvokoles, mopedov, rabljene opreme in starih radiatorjev. Dražba bo v sredo, dne 30. maja 1979, ob 14. uri v garažnih prostorih občinske stavbe. Seznam najdenih predmetov je na vpogled na oglasni deski v avli pri glavnem vhodu. Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete eno uro pred pričetkom dražbe. svet KS Golnik in družbenopolitične organizacije Krajevna konferenca ZKS Golnik Krajevna konferenca SZDL Golnik Krajevna konferenca ZSMS Golnik in Zveza borcev čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom Svet KS Golnik K MESU ODLIČNA figt KAMNIŠKA GORČICA Skupnost otroškega varstva Kranj Komisija za sprejem otrok v VVZ Obvestilo staršem o sprejemu otrok v VVZ in enote v občini Kranj Komisija za sprejem otrok v VVZ je po razpisu za šolsko leto 1979/80 obravnavala 486 prošenj, od tega 333 za vrtec in 153 za jasli. Sprejela je lahko 129 otrok v vrtec, 51 v jasli in 28 v varstvene družine. Skupaj je bilo sprejetih 206 otrok. Vrtec Bratov Vilfan 1 Alič Damjan. Zg. Bitnje 57 0 CebaSek NataSa. Zg. Bitnje 165 3 Drol Avgust. Zg. Bitnje 198 4 Koren Petra. Sr. Bitnje 95 5 Oman Rok. Zg. Bitnje « 6 Subic Aleš. Zlat nar je v a 4 7. Zadnikar Tadeja. Pot v Bitnje 7 Ciciban - vrtec 1 Bajuk Katja, Sorlijeva 3 2 Benedik Igor. Stara Loka 14f> 3 Koželj Nina. Kebetova 16 4. Pintar Alenka. Retljeva 11 Maksa Rozman Tatjana — vrtec 1 Benedik Spela, Benedikova 10 2 Daniel Tom, Cesta 1. maja 63 .3 Erjavec Mojca, Begunjska 1 4 Kotnik Igor, Ljubljanska la 5 Petrič* Urška, Jezerska c. 60a 6 RaSkovič Tatjana, Ljubljanska c. la 7 Stražisar Andreja, Valjavčeva 10 8 Stražisar BoStjan. Valjavčeva 10 9 Smid Mateja, Pot na Jošta 53 10 Tušar Sabina, Ljubljanska c. la II. Zalaznik AljoSa, Oprešnikova 82 Maksa Rozman Tatjana - jasli 1 Fister Elizabeta, Galetova 1 2 Frelih Spela, Žabnica 17, 3 Gega Anton, Breg ob Savi 4 Rodes Boštjan, Gasilska 5 5 Seliazar Jana, Tominčeva 46 6. Stare Ada, Breg ob Savi 20 7 Strekelj Jernej, Stara cesta 18 g Trivičevič Sonja, Zg. Bitnje 17 9. Vončina AljoSa, Medetova 6 Milena Korbar - vrtec 1 Bratina Polona, Kalinškova 8 2 Skodlar Sebastjan, Jezerska c. 118 Najdihojca - jasli 1 Bertoncelj Gašper, Vrečkova 11 2 Borko Mojca, Janeza Puharja 4 3 Čopek BoStjan, Hrastje 117 'a r«nek Gregor, Hrastje 117 i Ca£TičDavor,VeljkaVlahovića6 fi CaSič Sonja, Veljka Viahoviča 6 7 T3ominko Gorazd, Planina 17 ft Faifer Tina, Janeza Puharja 4 9 Golež Aleksandra, Planina 38 10 Jan Manca, Gorenjskega odreda 8 1 Jenko Andreja, Savska loka 9 i« Josifovski Tina, Planina 3 11 Kerec Mojca, Gorenjskega odreda 16 U KcSar Gregor, Cesta talcev 25 15 Kotnik Vojko Gorenjskega odreda 6 ifi Kozjek Jure, Ljubljanska 4 - KHaiić Štela, Gorenjskega odreda 10 i« Krive Jure, Nazorjeva 6 io MarkiSič Sandi, Savska lokaj Jo MuHČ Samo, Veljka Vlahov.da 4 21 prusnik Tjaša, Britof'21 DrednoStne liste 22 Sitar Nina, Srnledn.Ska 53 « Pred ^ ^ oi Smole Petra. Huje 17b l7 točk S S^jnič Borislav Gor. odreda,18 točk % ISkič Dragan, Stara cesta 27 točk 2g šfehta Mojca Veljka Vlahov.ca 7 Vo^^^ ^ubčeva 6 s prednostne liste l!*1??.-si« rp«ta talcev 71 ' 2.J točk 16 točk 18 točk 16 točk 16 točk 16 točk 19 točk 20 točk 19 točk 18 točk 17 točk 17 točk 16 točk 17 točk 19 točk 17 točk 17 točk 17 točk 17 točk 18 točk 19 točk 17 točk 18 točk 17 točk 17 točk 19 točk s prednostne liste 23 točk 17 točk 17 točk s prednostne liste 18 točk 19 točk s pred. liste 17 točk 18 točk 18 točk 19 točk 19 točk 17 točk 19 točk 21 točk 20 točk 22 točk 18 točk 17 točk 21 točk 17 točk 17 točk 19 točk 17 točk 16 točk 16 točk 13 točk 8. Gerne Dejan. Cesta 1. maja 67 9. Hudobivnik Gregor. Cesta JLA 29 10. Istenič Robi. Gubčeva 1 11. Jereb BoStjan, Staretova 38 12. Jošt Andreja, Cesta 1. maja 65 13. Kajzar Maja. Prebačevo 58 14. Kozjek Sebastjan. Planina 3 15. Kralj Aleša. Tavčarjeva 14 16. Kurnik Nina, Janeza Puharja 6 17. Lunar Simona, Tavčarjeva 29 18. Mavric Andrejka, Kidričeva 14 19. Mohorič Alenka. Breg ob Savi 17 20. Muri Andrej, Moša Pijade 7 21. Nardin Petra, Britof 121 22. Novak Primož, Vrečkova 11 23. Petrovič SaSa, Janeza Puharja 5 24. Pogačar Marija, Planina 29 25. Svetina Mateja. Britof 121 26. Sakanovič Anamarija, Janeza Puharja 6 27. Tome Karmen, Gorenjesavska 13 28. Žerjal Saša, Cesta na Belo 11 Janina — vrtec 1. Golob Uroš, Valjavčeva 14 2. Novak Gregor, Na gaju 11, Šent Vid 3. Vavpotič Vojko, Kebetova 18 Janina — jasli 1. Angelovski Marija, Moša Pijade 11 2. Belič Zoran XXXI. divizije 56 3. Bogdanovi«? Alen, Zlato polje 15 4. Bošter Romana, Nazorjeva 10 5. Brezar Marija, Mencingerjeva 1 6. Brudar Mark Anton, Begunjska 12 7. Cirnski Robert, Kebetova 16 8. Dragojlovič Miro, Struževo 2c 9. Drašek Tine, Staneta Žagarja 24 10. Hribar Aljaž, Oldhamska 9 11. Puhar Eva, Kebetova 1 12. Repič Domen, Stritarjeva 1 s predn 13. Stojkovič Aleksandra, Sorlijeva 11 s 14. Turuk Lucija, Gorenjskega odreda 6 Kekec — vrtec 1. Brglez Janez, Sorlijeva 11 2. Golob Jana, Moša Pijade 44 3. Kusturič Igor, Sorlijeva 23 4. Lukič Oliver, Partizanska 29a 5. Stavanja Matej, Sorlijeva 9 6. Skrabec Klara, Janeza Puharja 5 17 točk 17 točk 21 točk 17 točk 17 točk 17 točk 18 točk 18 točk 17 točk 23 točk 16 točk 18 točk 17 točk 19 točk 17 točk 17 točk 24 točk 19 točk 20 točk 23 točk 13 točk 17 točk 16 točk 18 točk 17 točk 19 točk 19 točk 17 točk 17 točk 17 točk 19 točk 24 točk 17 točk 19 točk 17 točk ostne liste pred. liste 18 točk 19 točk 16 točk 17 točk 18 točk s prednostne liste 16 točk Hafner Tine. Veljka V ahovica » ne ,iste ^J^C^^£^ho\nin 8 18 točk 6. Mehhen Al«*,ve!J* viahoviča 8 11 ■ bZ* Tina. Cesta 1. maja 78 » P" \i VorlSc Ines, Planina 13 i i^Mede Katarina, Naklo - vrtec P*^ovecUroS, Mili« 34 t Ajdov«f.^wih'a> Naklo 105 2. Ashma»a Mma m i ISln^STK. Kidričeva 23 i falt?Jure,Podbrezje57 5 iS?* Katia, Podbrezje 57 6. Ig*'* Kf;Jdn.ja, Naklo 33 7 lVa^rifSrt,StoSičeva5 12 g^an Petra StoSičeva 4 H-SSE3S Anita. Strahinj 14 o—ka Drag ar - vrtec Re*»* .ijj Gorenjesavska 56 1- A^,nBW,StaTaJcestal7 3- S^rMo^ika Medetova 9 4. Cufar^?c" Saika- TomSičeva 23 5. D«Ja"^Tamara Savska loka 10 * Emei*mal Wn-'Kurirska pot 25 7. EngelmanNm ^ a4 a JesenoviC Igor. DeiaV8ka 19 i?' J5SS£rRoiert.Tro.,.rj«v.« 11. ^ Jokl — vrtec Ivo S**v* ~ staneta Rozmana 5 *■ £*J V SaSo Levstikova 3 2. Donč Sa*?'^; Gradnikova 1 3. Ho^5gu^trutevo45 4 Sr^ha^Uria. Kidričeva 20 ^ ^*i!fJS Tanja. Vrečkova 2 6- M°%rank" Koroška 25 7- Pa^/ Darko. Koroška 25 - »Pirjan >. • ^s». 18 točk 18 točk s pred. 20 točk 20 točk 21 točk s prednostne liste 19 točk 21 točk 17 točk 19 točk 18 točk 17 točk 21 točk 21 točk 19 točk 17 točk 16 točk 17 točk 17 točk 17 točk 17 točk 20 točk 17 točk 17 točk 17 točk 16 točk 23 točk 20 točk 16 točk 16 točk 17 točk 20 točk 16 točk 17 točk 16 točk 20 točk 18 točk 17 točk 16 točk 19 točk 19 točk : točk 1« točk lov V ldm»r vrtec frf Kn • ;- - V1" *. ' :> • ....... ; t1"' '. . 20 toči pred-20 točk Tatjana Odar — vrtec 1. Juvan Nataša, Janeza Puharja 9 s pred. liste 2. Juvan Petra, Janeza Puharja 9 s pred. liste Osnovna Sola Simon Jenko — vrtec 1. Druškovič Nataša, Kovačičeva 4a ■ 17 točk 2. Jermančič Tomaž, Reševa 14 17 točk 3. Mohar Tina, Mlakarjeva 24 * 17 točk 4. Pernuš Jaka, Rupa 20 19 točk 5. Požar Silvester, Nazorjeva 10 17 točk 6. Radaaovič Sebastjan, OpreSnikova 26 17 točk 7. Zrno Branko, Sorlijeva 17 17 točk Osnovna Sola Primskovo — vrtec 1. Bezjak Helena, Planina 1 16 točk 2. Bratina Janko, Britof 18 18 točk 3. Crnojevič Zdravko, Hrastje 117 16 točk 4. Maznik Tomaž, Britof 217 20 točk 5. Stankovič Danijel, Gubčeva 5 21 točk 6. Stopar Tomaž, Kebetova 18 17 točk Osnovna Sola Kokrica — vrtec 1. Ceglič Uroš, Cesta JLA 33 17 točk 2. Grašič Dominik, TenetiSe 23 18 točk 3. Jerman Zalka, Mlaka 122 19 točk 4. Kalan Tomaž, Cesta na Belo 1 19 točk Varstvene družine: Butalič Cecilija, Jezerska c. 59 1. Bohne Gabrijela, Sp. Jezersko 3 19 točk 2. Brezar Boris, Golniška 55 17 točk 3. Derling Nina, KalinSkova 16 16 točk 4. Klampfer Boštjan, Visoko 49 19 točk 5. Osojnik Peter, Britof 221 16 točk 6. Stare Katja, Krašnova 5a 20 točk 7. Svab Dejan, Britof 215 17 točk 8. Zezlina Anja, Struževo 47b 16 točk Bogataj Milena, Jezerska 48c 1. Mijatovič Katja, Sorlijeva 27 16 točk 2. Senk Magda, Britof 207 16 točk 3. Žnidar Primož, Kebetova 9 17 točk Itjai Nežka, Gorenjskega odreda 16 1. Hočevar Sandra, SmledniSka 120 17 točk 2. IljaS Brigita, Gorenjskega odreda 16 15 točk 3. Muhi Miha, Janeza Puharja 6 17 točk 4. Staniftljevič Petra, Veljka Viahoviča 6 16 točk Ribic Fani, Sejmišče 1 1. Bubaš NataSa, Titov trg 14 17 točk 2. Mohorčič Katja, Stara cesta 18 17 točk Podpeskar Kristina, Bertoncljeva 42 1. Brkič Amir, Zlato polje 3p 17 točk 2. Karanovič Nedia, Moša Pijade 11 17 točk 3. Misjak Spela, Valjavčeva 3 17 točk 4. Mohar Aleksander, Kebetova 16 17 točk 5. Pajič Aleksander, Dražgoška 7 17 točk 6. Požar Viktorija, Nazorjeva 10 17 točk 7. Vidic Katarina, Staneta Rozmana 7 17 točk 8 Vrhovec Dragan, Koroška 25a 17 točk Stefe Marija, Gorenjskega odreda 4 1. Mojstrovič Urška, Gorenjskega odreda 4 16 točk DODATNO OBVESTILO! Starše sprejetih otrok obveščamo, da morajo biti otroci pred vstopom v jasli oz. vrtec laboratorijsko pregledani. Pregledi bodo od 1. junija do 30, avgusta. Vabila bo pošiljal otroški dispanzer. 0 sestanku staršev in dnevu prvega sprejema otrok v jasli oz vrtec boste pravočasno obveščeni. Prav tako bodo starši obveščeni o zamenjavah otrok med jsslimi 02. vttcl. Starši odkiolljehih otrok se lahko pritožno V 1' dneh i«> ^brejemu obvestila na naslov: KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK V VVZ IN. ENOTE OBČ NE KRANJ, Kebetovai 9 Pritožbo po.šijive pnpo-ročinoi Rsnspis z-« sol.«ko teto !980/#! ba objavljen .:-muarif< 1880. predsednik komisije: Tone Volčič; i. r. soDCLiCmro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov o.tub.o. ALI ŽELITE OPRAVLJATI DELA IN NALOGE STRUGARJA? 1. Ugotovili ste, da vaše delo ni v skladu z vašimi željami po bolj natančnem, raznolikem in dinamičnem delu in zato si želite poiskati bolj ustreznega. 2. Za uresničitev vaših hotenj in sposobnosti vam nudimo dobre pogoje dela v okviru nove mehanične delavnice, za delo na enostavnih do zahtevnejših stružnicah in vso strokovno pomoč pri uvajanju v delo. 3. Proizvodnja je posamična, in sicer struženje orodij — kalupov, delov strojev in naprav. Delo je dvoizmensko z gibljivim delovnim časom. Osebni dohodek je od 5000,- do 8500,— dinarjev, odvisno od zahtevnosti, količine in kvalitete dela. 4. Za zaposlitev pridejo v poštev izučeni strugarji ter preostali kandidati z: — zaključeno poklicno šolo kovinarske stroke (strojni ključavničarji, avtomehaniki, rezkalci, orodjarji, bru-silci, itd.), — nepopolno poklicno šolo (1, 2 ali 3 razredi) kovinarske stroke, katerim bi omogočili z ustrezno specializacijo pridobiti interno kvalifikacijo strugarja oziroma dokončati poklicno šolo ob delu, — kandidati drugih poklicev bodo v času specializacije (3 — 6 mesecev) prejemali osebni dohodek, stroške specializacije krije delovna organizacija. Za dodatne informacije se obrnite osebno ali po telefonu na Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6. SVOJO ODLOČITEV NAM PISMENO SPOROČITE DO 10. JUNIJA 1979. TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič razpisuje prosta opravila in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE KOMERCIALE PODJETJA Pogoji: L: višja ali srednja izobrazba ekonomske, organizacijske upravne ali splošne smeri, 2. : 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih opravil in nalog na področju komercialnega poslovanja, 3. : kandidat mora imeti izpolnjene tudi vse ostale pogoje, ki jih zahte- vajo načela družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. Rok za prijavo, ki ji je potrebno predložiti vsa dokazila, je 15 dni po objavi. Razpisna komisija bo kandidate obvestila o svoji odločitvi v 30 dneh po objavljenem razpisu. * Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge za: 1. INVESTICIJSKEGA REFERENTA 2. FINANČNO-RACUNOVODSKEGA referenta 3. avtoelektriCarja 4. AVTOMEHANIKA - 2 delavca Pogoji: pod 1.: srednja tehniška gradbena šola - smer visoke gradnje, zaželena praksa pri organiziranju ali nadzoru gradbenih del pod 2.: srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola z ustrezno prakso, po možnosti znanje strojnega knjiženja pod 3.: VK ali KV avtoelektričar, praksa zaželena pod 4.: KV avtomehanik, praksa zaželena Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge 14 dni po objavi oglasa. ZAHVALA V 93. letu starosti je umrla nepozabna teta MINKAPROJ s Pri makovega. Tekstilna ul. 9 Zahvaljujem se vsem sosedom in ostalim, ki ste ji pomaga li v njeni bolezni lajšati trpljenje. Posebna zahvala Križ- narjevim, g. župniku za ganij "e besede, sosedom za po- darjen venec in cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahval ju ;em upravi Doma oskrbo van cev dr. Franceta &ergjja p.o< Jeseniee •Žalujoča nečakinja Ar.ks 1 družino. r. 1* r I j Vinriaše, 21. maja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA RAZTRESENA se zahvaljujem o vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Robiču, sosedom in vsem, ki so mu nudili pomoč Najlepša hvala duhovniku za obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede ob grobu Zahvaljujemo se kolektivu Triglav konfekcije Kranj in trgovini Tržič, Trgovskemu podjetju ABC Skofja Loka, BPT Tržič ter Društvu upokojencev Tržič. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete PAVLE ZUPANČIČ Šentanekove Pavle iz Strahinja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu Mladi rod Kranj, sodelavcem Tekstilindusa, obrat I, Kranj za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Naklega, tov. Mohorju za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem dobrim sosedom za takojšnjo pomoč. Žalujoči: hčerka Cita z družino, hčerka Mihaela z Zdenko in sin Pavle z ženo Slavko ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, strica in svaka KALISTA KOSMAČA ■ se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, podjetju PTT, pevskemu zboru in č. g. dekanu za opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje. Žalujoči ostali ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, starega očeta, in strica ANTONA ZALOKARJA Zimovčevega ata iz Podhoma se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, še posebno pa sosedom za nesebično pomoč v dneh težke izgube. Zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Lubeju za dolgoletno zdravljenje na domu, nosilcem praporov, organizaciji ZB Zasip —Podhom, DU Zasip — Podhom, pevskemu zboru DU Jesenice za zapete žalostinke, g. župniku, Jožetu Albrehtu za ganljive besede, kolektivoma Gradbincu Jesenice in Železniškemu transportnemu podjetju Gorica za izkazano čast. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči vsi njegovi! Podhom, 25. maja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata TOMAŽA GLADEK iz Fužin št. 1 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Gladkovim, dr. Berniku, Matičkovim, ter vsem dobrim sosedom. Zahvala velja G D Trebi ja in ostalim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi župnikoma iz Oselice in Zirov, kakor tudi govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in sodelavcem TOZD Žaga Podnart. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Jerica, sin Lado z družino ter hčerka Lenčka z družino. MALI OGLASI PRODAM telefon 23-341 Prodam dva meseca stare JARC-KE. Dobre Helena. Loka 4 pri Tržiču 3883 Prodam 500 kosov SALONITNIH STREŠNIKOV, velikost 65x42 cm. Verčič Anton, Suška cesta 16, Skofja Loka 3894 Prodam GUMIJAST ČOLN Sport-Beograd. izvenkrilni motor Tomo« 4 KS. skoraj nov GORILEC za centralno kurjavo Thvsen in APARAT za nastavitev luči HOFFMAUN. Informacije po telefonu 064-60-819 3899 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO z jogi VZEMTNICA-MI. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure ali tel. 25-538 Krn-nj, Planina 10, stanovanje 26 3901 Prodam »kante« in električni KUHALNIK na 3 plošče. Finžgar, Bistrica 8 pri Podbrezjah. 3922 Prodam dve mladi KRAVI - si-mentalki s teleti in brez. Grobin, Cešnjica 24, Podnart 3923 Prodam malo rabljeni GUMI VOZ. Ozebek, Blejska Dobrava 105 3924 Prodam KOČO pod Gabrjem -Radovna. Poklukar Jože, Zgornje Gorje 67 3925 Prodam skoraj nov otroški športni VOZIĆEK. Zrim, Jezerska cesta 116 3926 Prodam ŠKOTSKE OVČARJE stare 8 tednov brez rodovnika. Peko Tržič, tel. 50-260, interna 343, Bučan 3927 Prodam KRAVO s TELETOM. Gozd 8, Tržič 3928 Prodam 300 kg težkega BIKCA za rejo. Jezerska c. 93, Kranj 3929 Prodam MIZARSKO STISKALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 3930 Prodam MACESNOVE PLOHE (80 mm) in 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO »MELODIJA«. Re-ševa 14, Kranj 3931 Ugodno prodam OBRAČALNIK za traktor, Merthel kosilnico za Ze-tor, dvoredni poljski izruvač krompirja, nov sod za gnojevko 2700 1 in motorno žago Stihi 045. Rozman Vida, Poljšica 3, Podnart 3932 Prodam betonsko železo FI 10 in pločevino debeline 4 mm za cisterno. Breg 27 pri Žirovnici 3933 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO, BCS 127. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 3934 Poceni prodam malo rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »GORENJE«. Radovljica, Tavčarjeva 6 3935 Prodam 6 let staro kobilo, vajeno vseh del. Frčej Miha, Višelnica 4, Zg. Gorje 3936 Prodam namizni stroj za serijsko vrezovanje navojev do M-10. Zabu-kovje 19, Zg. Besnica 3937 Prodam dobro ohranjena OKNA. Moše 30, p. Smlednik 3938 Prodam črnobel televizor Telefun-ken in Ford 15 M. Naslov v oglasnem oddelku 3939 Prodam 45 kvadratnih metrov suhega smrekovega NAPUŠCA. Zupane, Voglje 130, Šenčur 3940 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO in težko KOBILO ali zamenjam za BIKA ali KRAVO za zakol. Poklukar, Poljšica 13, zg. Gorje 3941 • Prodam 2500 kosov STREŠNE OPEKE - ŠPIČAK. Jerman Marija, Kokrški log 4, Kranj 3942 Prodam 15 mesecev stare kokoši za zakol (žive ali mrtve). Gasilska 12, Kranjska gora, tel. 88-731 3943 Prodam črnobel televizor »Diplomat«. Žura Anton, Kranj, Gorenjskega odreda 14 3944 Prodam 200 kg težkega BIKCA. Zg. Bitnje 50, Kranj 3945 Prodam »punte« vseh dolžin. Rode, Cesta na Brdo 54, Kokrica 3946 Prodam dobro ohranjeno »Kiip-persbuseh« peč. Sladic, Nova vas 8, Radovljica j^u^ Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen električni štedilnik. Rezek Jože, BI. Dobrava 84, tel. 81-496 3948 Poceni prodam komplet spalnico, lepo ohranjeno omaro, hladilnik in pralni stroj. Ogled v petek in soboto in po potrebi ostale dneve. Lekše, Naklo 92 3949 Prodam dobro ohranjen Šotor za 3-4 osebe. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Informacije po telefonu 23-763 ali na naslov: GaSP«"™'£ Franc, Žanova 4, Kranj 3950 Prodam moško kolo (srednje veliko), skoraj nov kombiniran električni Štedilnik. Cerkljanska Dobrava 11 '™ Prodam ŠOTOR. Rozman, Stoši-čeva 4. Kranj. Ogled od 19. ure deJje .»9oz Prodam dva električna cvrtnjaka (Friteze). Gostilna »Vigred«, Roteče 59 3954 Poceni prodam SENO za košnjo. Stnčur, Stefetova ih 3955 Prodam malo rabljeno »BRAKO« prikolico, Semrov, Zvirče 15, Tržit' Prodam KRAVO frizijko — pri-vesnico z brejostjo 5 meseeev. Noč Pavla, Žirovnica 107 3957 Prodam novo sušilno napravo »Vihar«. Stalec Mirko. Dolenia vas 14, p. Selca 3953 Prodam 300 kg krompirja »igorjat. Dobi se zjutraj ali zvečer. Olše-vek 11, Preddvor 3959 Prodam kombinirani italijanski otroški voziček. Strahinj 77. Naklo 3960 Prodam membranski kompresor 1 pištolo za brizganje barv. Krč Janez. Jezerska cesta 124/A 3961 Večerno obleko št. 40, primemo za maturantski ples prodam. Rehber-ger Slavka, Kranj, Mandeljčeva 8 3962 Prodam dve . MLADI KRAVI s tretjim in prvim teletom ali brez. Lahovče 32, Cerklje Po ugodni ceni prodam stoječo travo in otavo pod vasjo Sp. Bela ob cesti pri lipi. Informacije: Srednja Bela št. 31 3964 Prodam dobro ohranjen črnobel televizor »Grundig«. Pivka 48, Naklo. tel.47-149 3956 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Mohorič Albin, Njivica S, Zg. Besnica 3968 Prodam NOVO PEC za centralno kurjavo »Tam-Stadler« 30.000 cal Lamovec Igor, Zg. Bitnje 60, Zab-nica 3967 Prodam 400 kg težkega KONJA sposobnega za vožnjo in nošnjo. Pivka 15, Naklo 399« Prodam KRAVO in TELIČKA Burgar Jože, Vodice 126 396? Prodam SPALNICO (brez omare), črnobel TELEVIZOR, HLADILNIK in električni ŠTEDILNIK, vse rabljeno. Markovič, Strahinj 54 Prodam kompleten kuhinjski JEDILNI KOT. Cena 1500 din. Telefon 28-711 3971 Prodam stoječo TRAVO. Srednja vas 29, Šenčur Prodam KRAVO po izbiri. Kalan. Jama 28 3973 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 44 z dodatki. Naklo 106 3974 Ugodno prodam enkrat nošeno POROČNO OBLEKO svetlo modre barve z redkim vtkanim vzorčen št. 36. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jurčič Marija, Zg. Bitnie 220 3973" Prodam dva bikca stara 3—6 mesecev (križana frizijca — simental-ca). Zg. Brnik 79 3976 Prodam BARAKO ZA GRADNJO in ELEKTRIČNO OMARICO Koren Angela, Sp. Gorje 59 3944 Prodam 7 tednov stare PUJSKE Hribar, Šobčeva 14, Lesce 3978 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Fire-der Marija, Dorfarje 37, Žabnica 3979 Prodam kosilnico za »Pasquali« traktor in »brzoparilnik« 200 litrov. Zgoša 4/a, Begunje 3960 Prodam več prašičev, težkih d« 40 kg. Posavec 16, Podnart 3961 Prodam KRAVO s TELETOM-Zgoša 22 Prodam »hojco« in dobro ohranjen nemški kombinirani športni-globok otroški voziček. Naslov oglasnem oddelku 3983 Prodam nov GUMI VOZ 15 col Zg. Gorje 23 3964 Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO raznih velikosti. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 3985 Prodam rotacijsko KOSILNICO -SIP 135. Dacar, Breg ob Savi 28 Prodam skoraj novo KOSILNIL in PLUG OBRAČALNIK enobrazd-ni ali menjam dvobrazdnega za »pasquali« in gnojnično ČRPALKO. Velesovo 44 3987 Prodam PUJSKE 6 tednov stare. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 3988 Prodam nov ŠTEDILNIK »kup-persbuseh«. Soklič, Selo 28, Bled 3989 Prodam BAVNI TELEVIZOR »MONTREAL«, Jezerska cesta 82. Kranj 3990 Prodam črnobel TELEVIZOR »Diplomat« Niš. Kobler Ivana. Suha 14, Skofja Loka 3991 V juniju in juliju bom prodajal dva meseca stare JARCKE, rjave št grahaste. Cena 45 din za kom. Sprejemam naročila: Stanonik Jurij. Log 9, Skofja Loka 3992 Po zelo ugodni ceni prodam nemško motorno žago, nož 30, vsestransko, tudi za manjše drevje. Zelo ugodno 7000 din. Cof, Dorfarje 25 pri Zabnici 3993 Ugodno prodam ČOLN Maestral 18. Lah Franc, Groharjevo naselje 5, Skofja Loka. Informacije v soboto ali nedeljo 3994 Prodam OBRAČALNIK Maraton za kosilnico BCS. Pivk Miran. Ga-berk nad Škofjo Loko 3995 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK Ktippersbusch. Otoki 22. Železniki 399fr Po ugodni ceni prodam OBRAČALNIK »Olivi« za seno. Hafner. Bineklj 13 399: Prodam MENJALNIK NSU 1200. podove, vrata širina 309 cm, višin« 305 cm, 60 kvadratnih metrov ladijskega poda (razne širine). Hafnerjevo naselje 94. Škofia Loka 399t 5 ji. 25. MAJA 1979 .23. STRAN G L/A S ?n>dam večjo količino STRESNE ""*E Turk, Ješetova, Stražišče 3999 Ino prodam SPALNICO in ter nekaj drugega POHI-A zaradi preselitve. Bistrica 51, nadstropj e 4000 hani prodam ŠTEDILNIK Na *« električni ŠTEDILNIK TV bj6I-«30 4001 hriun univerzalno nadmizno fco 2AGO in ročni skobeljni *0JCEK, oboje novo. Telefon «*j 70-095 4002 •Vrtam ZAMRZOVALNO SKRI * »Gorenje« 345 litrov. Gorenje *i39, Kranj, tel. 26-301, popol-k 4003 4jrtno, po nizki ceni prodam sko-W ženske letne in zimske oble-K> plaiče za nižjo postavo, ter lift. 38* Ogled v večernih urah Hw v oglasnem oddelku 4004 .Vrtam SAMONAKLADALNO I0LICO 17 kub. metrov in do-Ifanjene HRASTOVE SODO-f (do 20001). Aljančič Anton, |Nr 16, Tržič „ 4005 Wi KRAVO simentalko z feft teletom, nov AKUMULA-i garancijo in OBRAČALNIK (ptjk), znamke FAHR. Cer-««ka Dobrava 7, Cerklje 4006 ■Adam dobro ohranjen STEDIL-J Gorenje, dva plin, štiri elek-^Kmičar. Dvorje 18, Cerkjje •Wim nnvn kombinirano PEC Mco in ZASTAVO 750 let, V».Zg. Brnik 39, Cerklje 4008 W KRAVO s TELETOM ali *VopovIje 13, Cerklje 4009 stoječo MRVO z lucerno WStenovec, Cerklje 21 4010 W> več brejih krav telic in m SPAČKA M"* >r4«iih 65.000 km. « * p Nrja 1980. Toman Va,entin-4033 Podnarttrirano ZASTAVO riiMcr.^^.--, .^2.Voglje 43. 75() hjx ,|lt. ,Vi Pr^anj/'mb(»liran. Ogled , * parn« s.1 . M i.j telefon IV Bled. Kaiuhov« ml 7ArtTAvO 750. letnik "Jam ZAS1^V . . ' - Gorice — Prodam dobro ohranjen MOPED tomos avtomat ic. Orehovlje 13, Kranj 4131 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, z neparno številko. Cačič Marina, Lesce, Boštjanova 14 4038 Prodam preobnovljeno neregistrirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Telefon 75-250 od 20. do 21. ure. 4039 Prodam BEDFORD KOMBI -FURGON, diesel, letnik 1977, v odličnem stanju. Golnik 38 4040 Prodam FIAT 850, neparna številka. Mali Marija, Golnik 48 4041 Prodam FIAT 750, obnovljen, ogled dopoldne. Kurnik, Sr. Bitnje 67 4042 FIAT 750, letnik 1969, s parno številko zamenjam z neparno. Valjavec Francka, Bistrica 20 A, Tržič 4043 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjen, prevoženih 44.000 km. Ogled v petek od 15. do 18. ure. Kranj, Cesta 1. maja 61, stanovanje 4 4044 Kupim avto na kredit, domače proizvodnje. Mihajlovič Obren, Kranj, Planina 3 4045 Prodam generalno obnovljen VW 1200 z novim motorjem, 1965 letnik, ali NSU Princ 1000, letnik 1971. Svetina Jože, BI. Dobrava 55, Jesenice 4046 Prodam MINI MORIŠ 1000, letnik 1971. Prebačevo 32. 4047 Prodam VW, neregistriran. Cadež Milan, Galetova 16, Kokrica 4048 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, z neparno številko. Luže 21 4049 Prodam AMI-6, letnik 1969, s parno številko. Luže 22 4050 Za ZASTAVO 750 prodam: hladilnik, štarter, menjalnik, zadnjo »hav-bo«, streho in stroj po generalni. Pi-nanova 24, Šenčur. Ogled popoldan. P 4051 Ugodno prodam dobro ohranjen FORD TRANSIT, letnik 1972, in katrco. Vidic, Lesce, Na Trati 16, tel. 74-368 4052 Prbdam dobro ohranjen MOPED APN 4, letnik 1976. Justin, Radovljica, Jelovška 10 4053 Prodam AMI-8, letnik 1972, neregistriran, v voznem stanju. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Bele, Radovljica, Gorenjska 22 4054 Prodam AMI-8. Ogled vsak dan od 15 ure dalje. Leskovec Anton, Naklo 57! tel. 47-313 4055 Prodam karamboliran AMI-8. Naslov v oglasnem oddelku 4056 Prodam R-12 - TL, letnik 1974. Ogled v soboto, 26. 5. 1979, od 9. do 17 ure v Tržiču, Ročevnica št. 9 (pri Kraliu) 4058 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971, cnrednii del karamboliran. Podbrez-jeP 110. P Duplje 4057 Ueodno prodam Diano, letnik 1978, prevoženih 7.000 km in 126 P karamboliran. Križnar Alojz, Naklo 229 4059 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 Ljubljanska 15, Kranj 4060 Ugodno prodam PRIKOLICO 450 IMV, Čirče 31, Kranj. Ogled v soboto 4061 RENAULT 8 in ZASTAVO 750, letnik 1970, prodam. Stražiška 15, Kranj 4063 prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975, z novim motorjem v garanciji. Ogled popoldne. Hrastje 117, Kranj 4065 Prodam VW po delih. Ogled v nedeljo dopoldan. Kalan, Breg ob Savi f»8 4066 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970 Trojarjeva 2, Stražišče 4067 Prodam NSU 1200 po delih. Rant, Kidričeva 31, Zlato polje, Kranj 4068 Prodam VVV, letnik 1965, s popravljenim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 4069 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750 letnik 1967. v voznem stanju. Mesec Lenart 14, Selca 4070 Prodam obnovljen AUSTIN 1300 special, letnik 1973. Vincarje 16, obiskov odtrgali ključavnico pri l vratih, ki vodijo v jamo in ker jih ni nihče nadzoroval, si je marsi-I kdo vzel iz jame kapnike . .. Lansko pomlad je društvo za } raziskovanje jam Bled spet na-_ mestilo ključavnice, vzidali so j nova vrata in jih zaklenili. A so i brezvestni obiskovalci spet vlomili in zdaj odnašajo iz jame vse, kar jim pride pod roko . . . Upam le. da to ne bo spodbudilo še novih nevestnih in brezvestnih obiskovalcev, da bi odhajali na ttvajc tatinske pohode pod Bab/i zob, društvu za raziskava nje jam Bled pa vsekakor priporočam, da na vsak način zago tovi nadzor nad staro in zanimivo jamo. Kaj pesimističen sem glede nadaljnje usode kapniške jame . vloge socialistične zveze. Pri ocenjevanju lastne aktivnosti pa je marsikje prišla do izraza tudi ocena, da mnogi člani Zveze komunistov premalo ustvarjalno prispevajo k uresničevanju ustavne vloge socialistične zveze. Glede na naloge, ki so v tem trenutku pred socialistično zvezo kot fronto vseh subjektivnih sil, je potrebna še posebna ustvarjalna vloga vseh članov Zveze komunistov. V razpravi so še posebej opozorili na večjo vlogo sindikata pri uresničevanju začrtanih programov v krajevnih skupnostih. Gre za to, da morajo tudi sindikalni delavci aktivno in ustvarjalno delati v okviru frontne socialistične zveze. Prav tako je bilo poudarjeno, naj bi v okviru medobčinskega sveta SZDL na Gorenjskem uskladili pomembnejše pobude in dogovore za uresničevanje začrtanih programov tako v občinah kot v regiji. Skratka na vseh področjih se je treba lotiti frontne obdelave posameznih akcij. Ena najpomembnejših trenutno pa je priprava celovitega programa srednjeročnega razvoja, ki ga je treba uskladiti na DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Titova štafeta v Beogradu - Štafeta mladosti s čestitkami predsedniku republike Josipu Brozu-Titu za njegov rojstni dan je včeraj zjutraj prispela na območje Beograda. Od mladincev iz Smederevske Palanke so jo sprejeli mladi pri Mlade-novcu. Zatem ko je dopoldan obiskala beograjske krajevne skupnosti, sojo z ladjo prepeljali k beograjskemu sejmišču, kjer je bila popoldan svečanost ob njenem prihodu v naSe glavno mesto. Generalna skupščina OZN o Nami-biji — Minulo sredo se je sestala na enotedenskem zasedanju generalna skupščina organizacije Združenih narodov, da bi razpravljala o krizi, v katero je zaSla dekolonizacija Namibije. Na zasedanju prevladujejo zahteve po uvedbi prisilnih ukrepov proti Južni Afriki kot okupacijski sili. Za rešitev dekolonizacijskih vprašanj v Namibiji se zavzema tudi Jugoslavija. V sredo je v generalni skupščini med drugimi govoril jugoslovanski veleposlanik Miljan Komatina, ki je razložil stališča nafte države do težavnih namibijskih problemov. Novinarji pri Stanetu Dolancu - Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Do-lanc se je včeraj sestal s predstavniki jugoslovanskih sredstev javnega obveščanja. Z njimi se je zadržal v pogovoru o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in razvoju mednarodnih odnosov. Ob koncu srečanja so novinarji čestitali Stanetu Dolancu za visoko priznanje, s katerim ga je pred nedavnim odlikoval predsednik Tito. Borci Kokrskega odreda v Zavrtnici — Danes dopoldan bodo poleg mladih iz jeseniške in radovljiške občine obiskali spominska obeležja NOB v dolini Za-vrftniie tudi l>orci KokrSkega odreda. Odbor odreda vabi borce te enote, da se v čim večjem Številu udeleže tradicionalnega pohoda po poteh KokrSkega odreda, predvsem pa svečanosti ob I0. uri v »Titovi vasi« in proslave ob 13. uri v ZavrSnici. po kateri bo srečanje borcev. vseh ravneh, je poudaril na seji sekretar Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Zdravko Krvi-na. Opozoril je tudi, da je treba nenehno graditi in vsebinsko bogatiti delegatske odnose in v okviru socialistične zveze usposobiti delegatske skupščine. Ko pa so razpravljali o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na Gorenjskem, so na seji ugotovili, da so se v javni razpravi, ki jo je organizirala socialistična zveza, izoblikovala nekatera pomembna stališča. Pregled pokaže, da so bile na Gorenjskem razprave dobro organizirane, vendar pa manjka dogovor o nadaljnji akciji na tem področju v povezavi z združenim delom. A z. Prostori nove šole za slepo in slabovidno mladino iz vse Sloivnije (na slih) in novega doma upokojencev bodo odprti za ogled jutri, v soboto. 2fi. maja. od ](). do II. ure. - Foto: F. Perdan Pomembna pridobitev za vso Slovenijo V Skofji Loki so včeraj slovesno odprli šolo za slepo in slabovidno mladino — Hkrati je bil dan v uporabo škofjeloški dom upokojencev SKOFJA LOKA - Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Skofji Loki je v četrtek, 24. maja, slovesno odprl dva nova objekta: šolo z internatom, telovadnico in bazenom za slepo in slabovidno mladino iz vse Slovenije in splošni socialni zavod za varstvo odraslih občanov Škofje Loke. Na slovesnosti so se zbrali predstavniki republiških, medobčinskih in občinskih organov in samoupravnih interesnih skupnosti — med njimi Marijan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije, Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, in Tina Tom-lje, predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije — delegacije zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, socialnih zavodov, društva upo- ESREČE Trčenje z avtobusom Posavec — V ponedeljek, 21. maja, ob 18. uri se je na lokalni cesti med Posavcem in Podbrezjem v bližini odcepa ceste za Ljubno pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Jože Cerkovnik (roj. 1935) iz Zasipa je pred desnim nepreglednim ovinkom vozil bolj po levi, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Vida Rozman (roj. 1947) s Poljšice. V trčenju je nastalo za 26.000 din škode, voznica Rozmanova pa je bila pri tem lažje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Podrl pešca na prehodu Kranj — Na Ljubljanski cesti na Laborah se je v torek, 22. maja. nekaj minut po 22. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Nedeljko Gajič je peljal proti Kranju. Pred prehodom za pešce ni zmanjšal hitrosti, čeprav je na prečkanje čakala skupina pešcev, vendar je mislil, da čakajo na avtobus. Prav tedaj je stopil na prehod Dominik Zaletel (roj. 1957) iz Sr. Bitenj, tako da ga je avtomobil kljub zaviranju zadel. Pešca so z zlomljeno nogo in pretresom možgan prepeljali V Klinični center. Dotrajana ključavnica Kranj — V sredo, 21. maja. nekaj pred 7. uro zjutraj se je na Oldha.n ski cesti pripetila prometna nezgoda Voznik osebnega avtomobila Ivan Kovačič (roj. 1950) iz Šenčurja je peljal proti vodovodnemu stolpu. V bližini prehoda za peste pri slaščičarni ie stopila na cesto Justina . Pokljukar (roj. 1911) i/. Kranja Voznik je zavil v desno in zavrl. d,i bi se Poki jukai jcvi izognil: pri tem so se odprla leva vrata in pesakinio zadela. V nesreči je bila Pnkljukar-ieva le laž je ran jena. L. M. Padel skozi okno Skofja Loka - V sredo. 21 maja. zjutraj so riašli mrtvega Franca Eržena I roj. 1HHH) i/ Sovodeni št {.i Pokojni ie ž i veh sini. 1'gotovlieiio je bilo. d;i i«- pokojni ponoći padel skozi okno \ I. nadstropni ni in.l«\ obležal kojencev in seveda delavci kolektiva škofjeloškega centra slepih. Po uvodnih besedah Jerneja Benedičiča, predsednika skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Skofja Loka, ki se je zahvalil vsem, ki so vložili veliko truda v prizadevanju za zagotovitev boljših življenjskih pogojev na vidu prizadetim in starejšim občanom, je o pomenu obeh pridobitev spregovorila Zofka Stojanovič, predsednica skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije. Orisala je razvojno pot škofjeloškega centra slepih in ob tem poudarila pomen dela dr. Antona Kržišnika, čigar ime nosi. Posebej je poudarila, da sta bila objekta zgrajena na osnovi samoupravnega zdru- ževanja sredstev, ki se je še takrat pokazal kot najboljši amen za reševanje družbenih vprataaj. Gostje so si po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili gojenci centra slepih, ogledali oba objekta. Ob tem je predsednik izobraževalne skupnosti SR Slovenije slovesno predal ea> jekt predsednici šolske ukapaš sti Nives Likar. Pred domom upokojencev pa je goste p u ama vila predstavnica domske skaa* nosti Julka Šeligo. Nova šola za slepe in slabovidne iz vse Slovenije bo tej mlada« zagotovila ugodne pogoje sa izobraževanje, vzgojo in vkljafr tev v življenje in delo. Don m varstvo starejših občanov Sko0e Loke ter slepih in slabovidnih ii vse Slovenije bo zagotovil nastanitev 134 občanom Škofje Loke in 80 slepim, ki so doslej živeli v neprimernih prostorih starote-škega gradu. Vrednost obeh ia-vesticij je 88 milijonov dinarjev. M.Volčjak Na Gorenjskem doslej 30 steklih živali, največ lisic Steklina ne pojenjuje Steklina je na Gorenjsko »vstopila« konec januarja, ko so v Podkorenu sredi vasi ustrelili steklo lisico. Da je bila stekla, so seveda ugotovili šele kasneje v virološkem laboratoriju Veterinarskega instituta v Ljubljani, kjer so iz možgan ubite živali uspeli izolirati virus stekline. Od januarja pa do sredine maja se je steklina na Gorenjskem najbolj razširila v jeseniški občini, eno steklo lisico so odkrili v Šenčurju pri Kranju, pred dnevi pa je zbolela za steklino tudi domača mačka v Trzinu pri Domžalah. Steklina pa se je doslej izognila radovljiške, tržiške in škofjeloške občine. Doslej je bilo po podatkih Epidemiološke službe na Gorenjskem odkritih 30 živali zbolelih za steklino. V pretežni večini so bile to lisice, stekla pa je bila tudi ena srna in ena mačka. Večina živali, na katerih so odkrili steklino, je bila ubitih v jeseniški občini; številka je tu največja predvsem zaradi prizadevnosti, s katero so se prav lovci te občine lotili odstrela lisic in tudi druge divjadi. Od marca do sredine maja so v antirabični ambulanti na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju cepili proti steklini 13 občanov, ki so jih ranile stekle ali na steklino sumljive živali ali pa so bih morda drugače izpostavljeni okužbi. Kot je bilo dogovorjeno na zadnjem posvetu zdravstvene službe, veterinarske inšpekcije in epidemiološke službe na Gorenjskem, je bila kupljena ob polnem razumevanju Regionalne zdravstvene skupnosti zadostna količina Merieuxovega cepiva proti steklini; to cepivo je v primeru z drugimi vrstami cepiva boljše in učinkovitejše. S tem cepivom bodo preventivno cepili veterinarje, preparatorje in druge osebe, ki pri svojem delu prihajajo v stik s steklimi ali na steklino sumljivimi živalmi. Za ostalo prebivalstvo preventivno cepljenje n kakor ni potrebno, drugače pa je seveda, kadar pridemo v stik s sumljivo živaljo. O cepljenju odloča zdravnik v antirabični ambulanti. Ce nas je ugriznila, opraskala ali obliznila domača ali divja na steklino sumljiva žival, se je treba oglasiti v splošni ambulanti, kjer zdravnik na običajen način oskrbi rano, nato pa poškodovanca napoti še v antirabično ambulanto, kjer zdravnik ugotavlja ali je potrebno cepljenje ali ne. Ce je človeka ugriznila divja žival, se običajno takoj cepi; če pa gre za domačo žival, ki jo je možno opazovati in v kratkem času ugotoviti ali kaže znake obolelosti ali ne, pa o potrebnosti cepljenja poškodovanca pravočasno obvestijo. Ce namreč žival ne zboli, cepljenje poškodovanca sploh ni potrebno. Nadzor nad sumljivo živaljo prevzame veterinarska služba, zato bi bilo vsako samovoljno odstranjevanje sumljivih živali lahko nevarno. Pojav stekline na Gorenjskem, potem ko so jo že dlje časa pred tem spoznavali v Prekmurju, še bolj pa v Vojvodini, je res kar najmanj prijetna stvar, ki zahteva veliko previdnosti od vsakega občana pri srečevanju in ravnanju z živalmi. Starši naj še posebej pazijo na otroke, da ne bi po nepotrebnem prijemali neznahih psov ali mačk ali morda celo divjadi, ki je zaradi obolelosti izgubila naravni strah pred človekom in zatavala v naselja. Sumljivih poginulih živali ne prijemaimo z golimi rokami, o tem raje obvestimo veterinarsko službo ali postajo milice. Z uživanjem mesa steklih živali se steklina verjetno ne prenaša na človeka, vendar pa mora zaradi previdnosti veterinar meso steklih živali zapleniti Lastniki psov in mačk na okuženih in neposredno ogroženih območjih se morajo pač ravnati po odlokih občinskih skupščin, vse druge ukrepe pa izvajajo pristojne službe. Bolezen je preveč nevarna da se ne bi držali sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja, neumestna pa je vsekakor tudi nepotrebna panika, ki bi nam branila v gozd po gozdne sadeže ali na travnike po regrat. Virus namreč ni odporen na toploti in osušen na soncu premine že v 24. urah. Dobro pa prenaša nizke temperature in zmrznjen preživi več mesecev ah let. Ni nevarnosti da bi se lahko okužili s steklino z uživanjem zelenjave ah sadia. razen če bi jo použili neumito takoj zatem, ko jo je stekla žival Mlinila ali omočila s sečem Virus stekline je občutljiv na razkužila, predvsem so učinkoviti klorovi preparati kot na primer halamid ali formalin. j » j *r, Lan. so v Evropi umrli za steklino štirje ljudje, od tega dva v Turčiji in dva v Jugoslaviji Ni mogoče pričakovat.u dai bi si od te nadloge lahko ka, kmalu oddahnili. Na okuženih področjih hod" preprečevanju širjenja stekline veljal, vsaj deset let. i dva v Tur-1 te nadloge lo ukrepi o I L. M.