PoStarina plačana. Posamezna Stev. Din 1«— Štev. 4. V Uuhlianl, dr <37. januarja 1997. Leto X. Izhaja vsak Žetrtek Naročnina it tu/emstvo: četrtletno 7-5» Mg, polletne IS Dla, ceioietn« SO Dla; I> lso2 --.'-i Dobra sestri«. * Anica: Mania, Jožek noče jesti mlečne kaSe< Ali rini smem dati in&lo jabolka?» Mama: • Ali ne veš, da Jožek še ne more gristi, ker nima z,ob?:> Anica: •Vem, toda mislila sem, če do voliš, da mu prinesem tvoje zobe z nočne omarice.! Ivan Albreht: Cucek in Bucek in kar je bilo vmes • . (buijc.) Ko je Cucek odšel, jc spet izbruhnil v Buckovi tovarišiji grozanski smeh. »Bucek, Bucek, ti si pa mojster,» so se smejali vsevprek delavci, «brez tebe bi bilo res dolgčas na svetu!» Potem so se zmenili, da pojde.ta dva ali trije oprezovat za Cuckom, kako se mu bo izteklo. Cucek je medtem samozavestno stopal proti Cevhijevi bajti. Tam ga jc pa pogum le nekoliko minil. Obstal jc in lazil okrog bajte ter iskal prilike, da bi smuknil noter. Slučajno - - ali kaj — se inu je ta prilika tudi res kmalu ponudila. Mati Čevhlja je namreč imela v hlevcu brejo svinjo. Ker je bilo že proti koncu, si jc ni upala puščati vso noč brez nadzorstva in je hodila večkrat gledat, če ni že v hlevu kaj novega. Cucek je nenadoma začul v bajti korake. Stopil je malo od vrat in prisluhnil. Tedaj se vrata odpro in iz bajte stopi Čevhlja ter gre naravnost proti svinjaku, Cucek pa hitro smukne v bajto še tem bolj prepričan, da jc res neviden. «Ali ga vidiš?» pravi Bucek na preži tovarišu, «tepčck ima pa res,srečo?!» Vsi radovedno čakajo, kaj se bo zgodilo, Cucek pa tava po bajti in premišljuje, kam bi krenil, da bi bilo prav. Ker je imela hišica samo dve sobi, izbira ni biia ravno težka. Zavil je na desno, kjer je brlela mala lučka. In res! V sobi je ležala — Matilda! Cucek, prepričan o svoji nevidnosti, sede k postelji in začne Šepetati goreče besede o ljubezni, dokler sc mladenka ne zbudi in ne začne klicati na pomoč. Njen krik zdrami kmalu tudi očeta Ccvheljna, ki začne godrnjati nekaj o spočitih deklinah, ki niti čez noč ne mirujejo in ne privoščijo človeku poštenega počitka. Cucek obmolkne in trepeče. «Zdaj jc ura preizkušnje,» si misli in trdno veruje v svojo zmago, dasi sc ne more otresti nekakšnega čudnega občutja negotovosti. Sicer sc ne boji, da bi ga kdo mogel opaziti, pač pa drugače ob misli, da bi bila utegnila Matilda spoznati njegov glas in povedati o njem svoje mnenje. Tega, teh njenih še ne-izgovorjenih besedi sc boji kljub veri v svojo zmago. «Privi' e no luč, da bomo videli, kaj je,» zaprosi Matilda očeta, ker si sama ne upa iz postelje. Čevhelj vstane, motovili proti nizki omari s predali, kjer stoji neznatno brleča petrolejka, toda v zaspanosti seže tako neredno po svetilki, da jo pomete na tla, kjer se žvenketaje razbije. «Še tega je bilo treba,« vzdihne Matilda. «Ej no,» pravi oče Čevhelj, «pa bi bila šla sama!« «Oh —« «Saj veš, da sem truden in zdelan!» «Da bi vsaj že mati prišli iz hleva,» vzdihne Matilda, toda zaman. Zdi se ji kakor za- kleto. Oče ne najde niti vžigalic, da bi posve-» til, matere pa tudi noče biti nazaj. «Kaj pa jc prav za prav bilo?» se oglasi naposled oče Čevhelj iz teme. «Ne vem,odvrne Matilda v postelj!, »tako se mi je zdelo kakor da sedi tu tisti Cucek, tisti krojač t—» «A Cucek?» pravi oče. «No, saj to ne bi bilo prav nič hudega. S Cuckom bi bila še. lahko srečna!» «Brrr,» sc strese Matilda. «Sicer pa: ne bodi no! Kako naj neki pride ponoči v hišo?!« «Niso me videli,« ponosno zmaguje CuceK v svojem srcu. «Nikoli ne pozabim Bttcka lil njegove čudodelne dobrote...» Iz svinjaka se oglasi mati Čevhlja: H «Oče, pojdi mi no pomagat! Svinja bo vse pomendrala!« «Čakaj, da poiščem hlače,« zarohni puška! Čevhelj. Ker jih pa ne najde, odhiti na pomoč tak, kakršen pač je. «Sam Bog je na moji strani,« se raduje Cucek, ko sliši odhajati puškarja iz sobe. ! Ko sem zadnjič pisal v -Domovini*, naj brez velike sile nihče ne hodi sem, ker je v Franciji že mnogo rojakov brez dela in brez denarja, da bi se mogli vrniti domov, so nekateri moji pre-prijazni znanci v mojem rojstnem kraju za'eli besedieiti, da tudi jaz nimam zaslužka in ne moreni domov. Moram torej povedati, da smo jaz in še več rojakov v tako dobrih službah, c'a se nam ni bati zlega. Za nove prišlece pa v Franciji ni več kruha, vsaj tako dolgo ne, dokler bo trajala sedanja gospodarska kriza, ki jo je povzročila zelo povečana vrednost francoskega franka. Toliko v pojasnilo nadležnim jezikom. — Adolf M i k 1 a v ž i u a (Slovenjgradec). * Prevozne ugodnosti udeležencev VII. Ljubljanskega vzorčnega velesejma (od 2. do 11. julija 1927). Republika Avstrija je prizna'a vsem udeležencem našega letošnjega velesejua v osebnem in tovornem prometu oOodstotni popust od normalnih tarif. Enako ugodnost so dovolile tudi vse naše parobrodne družbe. Ugodna rešitev v pogledu železniških olajšav se pričakuje še od naše države, Italije, Madžarske in Češkoslovaške. * Potresi. V nedeljo zjutraj ob 4. uri 24 minut je potresomer v Ljubljani zabeležil potres na razdalji 335 km od Ljubljane. Beleženje potresomera je znašalo šest minut. Nadalje je bil v prnedeljek 24. t. m. zjutraj ob 2. uri 25 min zabeležen okrog 13.500 km oddaljen potres. Beleženje potresomera je trajalo 2 uri 5 minut. * Duhovniki ne smejo biti člani finančnih zavodov. Po poročilh rimskih listov je papež obnovil prepoved Pija X., po kateri je duhovnikom zabranjena vsaka udeležba pri finančnih zavodih, to je bankah, hranilnicah, trgovskih podjetjih itd. Izjeme dovoli le papež in nosijo v taldh primerih pristojni škofje vso odgovornost. * Strašen vihar v Beogradu. V Beogradu je te dni razsajal strahovit vihar, znan pod imenom . To ime mu je dalo ljudstvo, ker je navadno tako silen, da kosi strehe, dimnike in vse, kar zajame. Tudi tokrat je orkan to ime v polni meri zaslužil. Beograd, zlasti pa predmestja ob Donavi, izgledajo kakor da bi bil razsajal tam močan potres. Dimniki so skoro vsi izginili, le na hišah, ki so zakrite z večjimi poslopji, so ostali še nepoškodovani. Ulice so posute s strešno opeko, razbitimi šipami in tramovjem porušenih streh. Cestne svetiljke so vse razbite, brzojavne zveze pa po vsem mestu prekinjene. * Avtomobilska nesreča. Mesar in prekaje-valec iz Slovenjgradca g. Kuhar je peljel s svojim tovornim avtomobilom v Gušianj večjo količino svojih izdelkov. Ko se je vračal s praznim avtomobilom, je povabil par znancev, ki so se slučajno mudili v Guštanju, da prisedejo. Vozil je precej naglo in to je postalo zanj usodno. Na ovinku pod guštanjskim gradom se je hotel izogniti nekemu vozu, a je pri tem zavozil preveč na levo. Avlo je zavozil z vso silo v železni steber falskega daljnovoda in nato še v brzojavni drog. Karoserija se je dobesedno odluščila ter se s potniki vred prevrnila v globok cestni jarek. Težko se je pri tem poškodoval g. Kuhar. Z glavo je udaril z vso silo ob volan ter si zdrobil nosno kost. Poleg njega je sedel mehanifarski pomočnik. Tega je s tako silo treščilo iz avtomobila, da si je zlomil desno n go v stegnu. Drugi potniki so ostali nepoškodovani. Na lice mesta je takoj prihitelo muogo ljudi, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč. Poklicani zdravnik jih je za silo obvezal, nato pa so jih z večernim vlakom prepeljali v bolnico v Slovenjgradec. * Nesreča med pohorskimi drvarji. Za pohorske drvarje je letos zopet napočila sezona. Poleti napravljajo vrb planin, često na nedostopnih mestih, drva in hlode, ki jih lahko pozimi v snegu spravljajo v dolino. Letos je snega zapadlo precej debelo in zato je na Pohorju vse živo. Kakor ima to delo sicer svoje lepe in prijetne strani, je vendar tudi zelo nevarno. Na ročnih sankah nalože včasih cel kubični meter drv, a korenjaki se kosajo v tem, kdo jih spelje več. In v strmici gre potem kot blisk v dolino. Tam je treba krepkih rok in skoro še krepkejših nog, da mu sanke ne uidejo in ga ne pokopljejo pod seboj. Še bolj nevarno pa je spravljanje hlodov, ki so včasih dolgi po 10 111 iii še več. Taka nesreča je zadela pred par dnevi drvarja Alojzija Pavčiča pri Sv. Lovrencu 111 Pohorju. Spravljal je hlode s Klopnega vrha po drči k cesti. Pri tem ga je zadel težak hlod ter mu zdrobil obe negi. Težko ranjenega so tovariši prinesli na nosilnici, ki so jo napravili iz vej, v dolino, odkoder so ga nato prepeljali z vlakom v mariborsko bolnico. * Nesreča na Pragerskem. Na kolodvoru na Pragerskem se je ponesrečil učenec 2. razreda mariborske gimnazije Karel Volbenk. Sošolci pripovedujejo o nesrečnem dogodku to-le: Oče ponesrečenega dijaka je železniški uradnik na Pragerskem in stanuje na oni strani proge tako, da ima najkrajšo pot s postaje domov kar preko proge. Tega pa seveda ne more dovoliti postajenačelnik, zlasti ne ob času. ko prihaja šolarski vlak iz Maribora, ker vozijo takrat kar štirje brzovlaki skozi Pragersko. Da se skrije pred posta jenačeln i kom, je dijak Volbenk redno skakal z vlaka, še preden je vlak slal. Tokrat pa je skočil tako nesrečo, da je priletel v kretnice, na kar se je zgodila nesreča, da ga je vlak vlekel naprej in mu potegnil vse meso 1 noge in je le malo upanja, da ostane pri življenju. Naj bi ta nesreča bila svarilo vsem šolarjem, ki so zelo neprevidni med vožnjo. . * V razburjenju v smrt. Te dni se je vrgel v Šiški pod vlak loletni ključavničarski vajenec Anzi Ribnikar, ki ga je vlak povozil do smrti. Med dečkom in njegovim mojstrom je prišlo do nekih nesoglasij. Pred 18. uro je fant zapustil delavnico iu izginil, golorok, pustivši jopič kar v delavnici. Kam je hitel, se je doznalo šele pozneje, ko ga je našel železničar Prosen razpolo-vičenega poleg tračnic v Šiški. * Predrzen »lom skozi okno. Na dvorišče hiše št. 10 v Škof ji ulici v Ljubljani se je splazil te dni zvečer predrzen neznanec. V ugodnem trenutku je vlomil skozi okno v stanovanje čevljarskega mojstra Josipa Breskvarja. V sobi je tat udri v neko omaro in ukradel iz predala 1000 Din gotovine v lOOdinarskih bankovcih. * Po dveh letih prišel v roke pravici. Te dni ie detektiv prijel v neki ljubljanski gostilni 33-letnega Petra Zdešarja iz Notranjih goric, ki so ga varnostna oblastva že dve leti zastonj iskala zaradi hudodelstva posilstva. Zde?ar je bil po kratkem zaslišanju izročen sodišču in spravljen v zapore deželnega sodišča. * Fantje in nož. Te dni zvečer so vasovali fantje pod okni lepih deklet na Pohovi pri Ho- like muke privadi. Ker ima krojno učil išče svoj lasten damski in moški modni salon, ima vsaka šivilja priliko videti, kako se izdelujejo kostumi in plašči po tako zvanem angleškem krojaškem načinu. (Fazomranje in rezanje ovratnikov po najnovejših fazonah.) Istotako ima vsak krojač nožem v trebuh, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. * Tat šolarskih snkenj. O drznem Ijubljan- čah. Na potu pa so se skregali in je d ber prija-; priliko kroj, ki se ga nauči, praktično preizku-telj zabodel 18Ietnega hlapca Franca Grašiča z j siti, da vidi, kako se s krojem ravna. Vsak uče-""""" " A 1: A nec, ki je delal v imenovani šoli, dobi na željo cenejši šivalni stroj in ima vsako leto pravico obiskovati osem dni korjni tečaj in se poučiti o skem tatu šolarskih sukenj Janezu Strgarju, ki izpremembi mode. Revnejšim učencem tečaj ce-se je skušal pred nekaj dnevi v zaporu težko j neje. Zunanjim učencem se preskrbi hrana in poškodovati, prihajajo nove stvari na dan. Janez stanovanje. Učenci, ki se vozijo domov, imajo Strgar ni bil samo specialist za suknje, ki jih je zveze z vlaki. Onim, ki se tečaja ne morejo ude-kradel po garderobah raznih šol, temveč je bil ležiti, krojni pouk po pošti. Izdelovanje krojev tudi premeten tat dežnikov. Posebno rad je kra- \ po meri. Informacije daje lastnik modernega sa-del damske dežnike. Na vadnici učiteljišča na ' Iona za dame in gospode F. Potočnik, za svoj Resljevi cesti je izmaknil kar pet dežnikov. V . kroj in modele imenovan na mednarodni raz-Marijanišču je pobral en dežnik, na magistratu stavi v Rimu za krojnega profesorja in odliko- je ukradel en dežnik, pa tudi veliko županstvo je posetil ter nam zamenjal svoj slabi dežnik z dobrim. Strgar je ukradel tudi suknjič, v katerem je našel dva zlata uhana. Kdo je lastnik teh uhanov, še ni znano. * Star grešnik y kajbici. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani 'e kriminalni organ g. Gruden kontroliral dohod in odhod potnikov ter opazil sumljivo vedenje nekega moškega. Ogledal si ga je bolj natančno ter ga končno povabil na razgovor v policijsko ekspozituro. Bil je to brezposelni delavec Štefan Butolen. Že dalje časa ga van z zlato medaljo. /Z POPOTNIKOVE TORBE NOVICE IZ ŠMARTNA PRI LITIJI. Š m a r t n o, v januarju. Precej časa je že minulo, odkar smo se oglasili v «Domovini». Ne mislite, da spimo! Kljub temu, da smo tihi, krepko delujemo v vseh na- prednih organizacijah. Danes Vam podamo nekaj varnostna oblastva zasledujejo zaradi starih gre- novic, katere blagovolite priobčiti v naši 'jubljeni hov. V maju leta 1925. je ukradel na Teznu pri Mariboru moško kolo, a 4. novembra lanskega leta je odnesel g. Zorku v Novem Vodmatu več nove obleke. * Sirovi morilci. Pišejo nam: V obmejnem «Domovini», ki v zelo lepem številu prihaja v naša kraje. Vse komaj čaka na petek: takrat pride «Domovina», ki pove novice, nam odpira oči ter kaže pot pravice in resnice. V preteklem letu se je vršilo v sokolski telo- Št. Ilju je jeseni, kakor je znano, tihotapska, vadnici več dobro obiskanih prireditev. Imeli tolpa umorila službujočega finančnega stranika, Zločin se je izvršil takole: Opazivši stražnika je temna četvorica tihotapcev urno odložila tihotapske nahrbtnike v gozdu ter korakala naprej, kakor da so gozdni delavci, ki si ogledujejo, katero drevo naj prvo pade. Stražnik se je res dal premotiti. Prišedsi mimo njega je eden razbojnikov bliskoma zagrabil stražnikovo puško, drugi pa zakril nesrečni žrtvi z eno roko oči in z drugo zamašil usta. Poglavar zločinskih tiho- smo tudi predavanja, katera nam je priredila ZKD. V letošnjem letu smo imeli že kino, ki nam je predstavljal češkoslovaško armado, in dve burki. Dvorana je bila dvakrat napolnjena v enem popold levu. Zelo smo hvaležni ZKD za predavanja, ki rode po deželi obilu sadu. Že danes opozarjamo občinstvo, da bomo ponovno naprosili ZKD za par predstav. Pevsko društvo «Zvon» je imelo tri prireditve in eno predavanje g. Zorka Prelovca o nalogah tapcev, V esjak, je nato nesrečniku prerezal vrat, organizaciji kih društev p« deželi. Na med tem ko je držal loletni tihotapec Jamermk Martinov yečer je poleg doma5ega zbora na-(Jamernegg) k smrti oosojenega za noge, oa di ^ kvarte{ iz Ljubljane pod vodstvom ne mogel cepetat.. Junaško se je braml umor- odje Mirka Preitle!ča, ki je duša naše jem celo smrecico ,e v boju s sirovim, divjaki orgaHizacije. Vinska trgatev in Silvestrov izpulil v obrambo. Doigo m bilo točnega sledu, ^ ^ se pQ svojjh pestrih programih tudi prav dobro obnesla. , Sokolski oder deluje pod vodstvom priljub-Mnogo zasluziti, delati in pridobivati de- ^^ bmta Rena Pečnika> ki ima prj izbiri 5?er narja moremo edino le s povsem zdravimi ro- j pray sregno roko Kdor želi smeha in zabave. naj kami in nogami. Ako se naših udov polote traj-, prjde y nede,jo ob po, 8 ud zvečer v sokoIsko o morilcih, danes pa so že vsi pod ključem in čakajo, da jim vrne roka pravice milo za drago, ne bolečine ter nas začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažeta v teh težkih urah drgnenje in umivanje z našim že skozi 23 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjevim blagodišečim «Elsaflui-dom»! Zelo koristen je pri revmatičnih boleči- telovadnico, kjer se bo igrala šaljiva burka v petih dejanjih. Naše gasilno društvo moramo tudi omeniti. Preteklo nedeljo smo čuli na občnem zboru gasilnega društva prav vesela poročila. Nad vse veselo poročilo nam je dal blagajnik, ki je dvignil blagajno v enem Ieu od 2300 Din na 42.300 0iU' :ob^b°„!uj„ k„rf„Pi in„lSI?!Ui! dinarjev, kar pokazuje agilnost odbora. Znesek je namenjen za novo brizgalno. Društvu načeluie g. Fran Izgoršek iz Šmartna, ki ima v blagajniku g. Ivanu Razboršku in tajniku g. Pavlu Knafliču najboljšo oporo. Izvoljen je bi! stari odbor, razen g. Mih. Debelaka, ki bo odšel iz Šmartna uživat svoj zasluženi pokoj na Bled. Agilnega moža na-prednjaka bodo pogrešale vse organizacije. mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in večjega učinka kakor francosko žganje in najbolj kosmetikum te vrste. 6 dvojna-tih al, 2 veliki specijalni steklenici 63 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 360, Hrvatska. * Pozor, krojači, šivilje, nešivilje, krznarji. Diplomirano krojno učilišče na Starem trgu 19 v Ljubljani bo pričelo 7. februarja t. 1. s poukom pomladne mode. Poleg splošnega krojenja se bodo poučevali krojači, šivilje, nešivilje, mojstrice kakor pomočnice o splošni pomladni modi za sezono 1927. Za krznarje poseben pouk o izdelovanju kožuharskih jopic in plaščev. Za nešivilje, ki se želijo izobraziti za domače delo, poseben praktičen pouk krojenja in šivanja. Kroj je lahko razumljiv in preizkušen, da se ga lahko vsak krojač, šivilja, nejiivilja z dežele brez ve- Knjige Vodnikove družbe (Piše kmetski naročnik.) Gospod urednik, prosim da tudi meni pre-piostemu kmetu dovolite napisati nekaj besedi v cDomovini* o prvih knjigah, ki jih je izdala jeseni Vodnikova družba. Ko sem se vpisal v to družbo, sem še intel pomisleke. Moje slabe "»sli in še slabše upanje je že zginilo takoj, ko sem prejel pred meseci štiri knjige za ta majhen denar. «L>UMUV1NA» St. 4 Knijge sem lakrat le površno pregledal. Prihranil sem jih za božične praznike, da jih natančno preberem. Ze dolgo mi čas ni tako hitro potekel kakor baš med minulimi božičnimi prazniki, ko sem natančno bral knjige ter se z domačimi in tudi s sosedi razgovarjal o poučni in zabavni vsebini teh rer lepih knjig. Povem Vam, gospod urednik, da ne vem, kaj bi bolj hvalil, lepe povesti ali poučne stvari ali spise gospodarske vsebine. Vse je zanimivo, da bolj biti ne more. Že ste pisali v o «Pravici kladiva*. Meni je ta povest tako ugajala, da sem jo ne enkrat, ampak dvakrat zaporedoma prebral. Nisem že dolgo časa kaj tako živo resničnega bral. Ni bilo samo v Ravnah tako, kakor se opisuje, ampak takih krajev je bilo pred vojno in med vojno med nami neštevilno. Res, da ni prišlo povsod do tako žalostnega konca, a sovraštvo med občani, zanešeno največ po politikujočih duhovnikih, ni imelo nobene meje. Nasprotnika, posebno takega, ki se ni uklonil v vseh stvareh, so skušali na vsak način uničiti ali mu vsaj škodovati. Boljše se te razmere ne bi mogle opisati, kakor so se v tej knjigi. Kdor še ni bral te knjige, naj jo prebere in ko jo bo prebrano odložil, bo rekel: Res je tako! «Beli mecesen» bo bolj zanimal lovce in planince. To je sicer za podeželane malo težje razumljiva povest, vendar je tudi lepa. V knjigi Tamosti prirode» je dokaj zanimivega in poučnega. Iz lepa si človek, ki malo misli in pazljivo bere, lahko veliko pridobi. Vse je zanimivo, najbolj uii je pa ugajala Pravljica o lakoti. V f Veliki pratikh me je kot kmetskega človeka čez vse zanimal spis «Elektriko v kmetsko hišo*. Ugajal mi je opis Nikole Tesla, ki je nam preživ vzgled, kako daleč se pride s pridnostjo in železno vztrajnostjo. Kakor sem že omenil, so me že prve knjige presenetile. Trdno sem prepričan, da bodo knjige za naprej še boljše in zanimivejše ter še bolj mnogovrstne po vsebini v poveslih in poučnih spifih. Prepričan sem, da se bo v veliki meri vpošievalo kmetijstvo ter se podalo na;n kmetom marsikaj dobrega in koristnega. Na koncu najtopleje priporočam vsem, da pristopijo k družbi. Članarina 20 Din na leto je tako majhna, da je ni vredno omenjati. Dobe se štiri knjige na leto. K lor še ni član, naj pristopi takoj. Družba ima skoro v vea':em kraju svojega poverjenika. Eden ali drugi že ve zanj. Temu se plača članarina in pri njem se dobe tudi knjige jeseni meseca oktobra. za to, da bo spravil naše društvo na ono višino, j ki mu gre. Za podstarosto je bil izvoljen brat dr. Rupnik, za načelnika br. Stanko Stupica, za načelnico sestra Marica Habjanova, za prosvelarja br. Polde Smeh. Ostali odborniki so bratje: dr. Sa-šelj, Rebula, Bevc, Juro Cerovšek in sestri Vida Mulejeva in Vanda Brinerjeva. Novi odbor je sklenil, da se priredi 29. t. m. nadaljevanje šalo- \ igre v Ljubljani. Marija Gradec. Ali želite priobcitev dopisa tudi še sedaj? Prosimo Vas, da nam ponovno pišete o zadevi, ker smo prvi dopis odložili. Sokolsko društvo v Prevaljah je imelo 16. t. m. svoj redni občni zbor. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji bratje in sestre: starosta in prosvetar Meze, podstarosta Braz, načelnik Vidmar, načelnica Ahačeva, odborniki: Jenčič, Ra-kitnik, Ha rti, Holblova in Ludvvigova, namestnika: Jovičič in Stresova, preglednika računov Sedej in Pilaj. Na občnem zboru je bil navzoč kot delegat Mariborske sokolske župe br. Struna, ki nam je v lepem nagovoru očrtal pomen sokol-, stva, posebno tu ob avstrijski meji, ter nam podal smernice za nadaljnje delo. Kljub vsem tež-kočam in oviram, s katerimi se mora boriti naše društvo, moramo v minulem letu beležiti precejšen napredek! Ustanovil se je dramski odsek, ki je pod vodstvom agilnega brata Mezeta v razmeroma kratkem času podal dve dobro uspeli igii. Nadalje smo priredili tri javne nastope, dve telovadni akademiji in pešizlet na državno mejo, združen z javno telovadbo. Pri vseh prireditvah je sodeloval domači društveni tamburaški zbor. Bratje, naj vam bo uspeh v vzpodbudo k nadaljnjemu delu, da se naše do sedaj šibko in neznatno društvo razvije v pravo sokolsko trdnjavo, služečo narodu in domovini. — V. V. Sokol v Šmarju pri Jelšah je imel 12. t. m. redni občni zbor, ki si je izvolil za svojega starosto br. Petra Rihtariča, višjega živinozdravnika v Šmarju, požrtvovalnega moža, ki nam je porok Španska bolezen razširjena po vsej Evropi V vsej Evropi več milijonov bolnikov. — Naše države se je dolgo izogibala, sedaj se pa širi tudi pri nas. — Pravijo, da ne bo dolgo razsajala. — Kako se varuješ pred to boleznijo. Iz zgodovine vemo, da je gripa ali, kakor jo imenuje naše ljudstvo, španska bolezen, raz- ; sajala že v 18. stoletju. Zlasti močno pa je razsajal v Evropi leta 1918. ob koncu vojne, ko se je pojavila najprej v Španiji, od česar je dobila svoje sedanje ime. Takrat je po vsej Evropi zahtevala številne smrtne žrtve, dočim je sedaj večinoma lažjega značaja. Kakor se sodi, je sedaj v Evropi več milijonov na španski bolezni obolelih ljudi. K nam je prišla ta kužna bolezen šele zadnje dni, dečim v Angliji, Nemčiji, Češkoslovaški, Italiji in drugod razsaja že dalje časa. V naslednjem prinašamo v izvlečku navodila za varovanje pred špansko boleznijo, ki smo jih. prejeli od higijenskega zavoda v Ljubljani: Gripa je nalezljiva bolezen, ki preplavi od časa do čaas cele dežele. Prva tako obsežna epidemija je znana iz leta 1580., ko se je iz Orijenta razširila po celi Evropi; v letih 1818. do 1921. je Evropa doživela zadnjo tovrstno poplavo. Takrat se je bolezen pojavila v Španiji, odkoder se je razširila na sosednje dežele pod imenom španska bolezen. Bila je zelo hude narave. Širjenje gripe sledi našim prometnim sredstvom, raznašalec je oboleli človek. Zaradi tega se bolezen tudi najprej pojavlja v večjih središčih, v pristaniščih,! oziroma sploh velikih mestih. Razen velike hitrosti, s katero se bolezen širi, je posebno zna-' Čilno zadnje dejstvo, da povzroča takoj obolenje 1 celih množic, čemur je vzrok njena velika okuž-1 ljivost in pa okolnost, da se povzročevalci bo-! lezni raztrosijo v okolico po kašljanju in kihanju bolnikov. Prav posebno pa pripomorejo k čim večjemu razširjenju lahko oboleli, ki se nemoteno kretajo med zdravimi. Razvoj epidemije same je nastopen: Med pojavom prvega obolenja do vsestranskega razširjenja poteče kakih 14 dni ter doseže v treb tednih višek, v teku nadaljnjih 14 dni preide popolnoma. Cela doba epidemije traja torej, sodeč po sedanjih izkušnjah, šest do osem tednov. Kljub obsežni razširjenosti je odstotek umrljivosti razmeroma majhen. = Stran 9 ■■» Vzrok bolezni je infekcija, to je naseljenje povzročevalcev bolezni v naših udih: nosu, grlu, pljučih. Glede povzročitelja samega pa gredo mnenja še narazen. Inkubacija, to je doba, ki preteče od enega do treh dni; med tem časom opažamo včasih predhodne znake, kakor zbitost in nahod, po navadi pa se človeka loti bolezen nenadoma s tresavico, hitnm naraščanejm vročine in močno utrujenostjo. Bolnika muči hud glavobol, v nadaljnjem poteku bolezni se pojavi omotica, bolečine v hrbtu in udih, apetit zgine. K temu se pridruži v mnogih primerih katar dihalnega predora, nahod, vnetje sapnika in bronhijev. Omeniti je, da prične gripa včasih z nenadno globoko nezavestjo, krči ali hipno nastalo omotico. Takim neobičajno pričetim obolenjem sledi navadno lahek in hiter potek. V splošnem pa razločujemo sledeče tipe: 1.) Toksična (zastrupljena) oblika z glavobolom, bolečinami v udih, deliriji in bruhanjem. 2.) Katara-lična oblika z nahodom, vnetjem grla, sapnika, bronhijev, očesnih veznic in z angino. 3.) Revma-toidna (kakor pi; revmatizmu), pri kateri se po-jivljajo v pretežni večini bolečine v udih, mišicah in sklepih. 4.) Želodčno-črevesna oblika z debelo obloženim jezikom, bruhanjem in pro-livi. 5.) Pnevmonična, z naglim začetkom kot pri običajni pljučnici. Zadnja je bila posebno po-gesta v minuli epidemiji v letih 1918. do 1921.; imenovali so jo radi njene opasnosti naravnost pljučno kugo. Pri vseh naštetih oblikah bolezni pa morejo nastopiti najrazličnejše komplikacije pljuč, pljučne mrene, možgan, ledvic, živčevja itd. Zanesljivih sredstev zoper gripo nimamo. Obvarovati se je pred obolenjem razmeroma težko spričo dejstva, da velika množica lahko obolelih zanaša po kaSljanju, kihanju itd. bolezen vsepovsod. Kljub temu ne smemo zanemarjati vse-občib zdravstvenih pravil, ki zelo omeje epidemijo. Bolnika bomo lečili v pošebni sobi z lastno posteljo in perilom; oseba, ki bolniku streže, se mora držati predpisov snage, razkužuje naj si usta in roke, uporablja naj vrhno obleko, ki jo odloči, če zapusti bolnika. Splošno se priporoča, da vsakdo ne glede na to, ali ima neposreden stik z bolnikom, skrbi za pogosto razkuževanje ust s kakim primernim usinim razkužilom (triodstotno hydrogen.hiperoxid, formaint, anakot-an-ginol-tabl.), dočim je kalijev hipermangan brez učinka. Na noben način pa ne uporabljaj-mo v boju zoper bolezen alkohola, ki nas more le varati in zmanjšati našo odporno silo, ker nas tako obolenju še bolj izpostavlja. Posebno nujno svetujemo, "da ostane vsakdo, ki je obolel na gripi, doma in v postelji, kajti pogosto zadostuje to, da odstranimo bolezenski napad, medtem ko si pri premali pažnji lahko povzročimo najhujše komplikacije. Pri količkaj opasnejš: bolezni je poklicati zdravnika, ki ugotovi stanje bolezni, oziroma komplikacij ter tako vodi potek bolezni do mirnega ozdravljenja. O ELEKTRIKI. Odkar živi človek na zemlji, se trudi in peha, da bi dospel do čim višje stopnje omike. Toda če se ozremo v zgodovino človeškega rodu, moramo reči, da se razvoj človeštva nikdar ni vršil tako hitro, tako burno kakor sedaj. Z brzimi, poprej nenavadnimi koraki stopamo v napredku in razvitku dalje in smelo lahko trdimo, da bo sedanja doba veljala za mejnik, ki bo ločil minula tisočletja od bodočih vekov. Človek si neprestano pokorava prirodne sile, ki jih uprega v svojo službo. Zmaga prihaja za zmago, dan za dnem se jača naša moč, z njo pa tudi orožje, s katerim si pokorimo prirodne sile. Izmed vseh prirodnih sil, ki služijo danes človeku, je najvažnejša elektrika. Ko je v začetku 19. stoletja parni stroj nastopil svojo zmagovito pot po svetu, so strmeči zemljani jell 19. stoletje nazivati stoletje pare, meneč, da se kaj silo-vitejšega, nego je para, ne more več pojaviti. In vfcndar so se motili! Nepričakovano se je pojavila nova sila — elektrika, ki je skoraj že zatemniia oblast pare in vtisnila 19. stoletju svoj pečat. Danes pa, v dobi elektrifikacije, igra ta sila še veliko važnejšo vlogo. Kdaj se je pojavila ta sila in kako se je razvijala? Električne in z njimi sorodne magnetične pojave so poznali že v starem veku. Tales, eden izmed sedmih modrijanov starega veka, je vedel, da privlačuje jantar lahka telesa, če ga taremo in drgnemo s primerno tvarino. Grki so imenovali jantar elektron in odtod je dobila naša prirodna sila — ime elektrika. To je bilo skromno znanje, ki je veljalo do 16. stoletja. Takrat pa je zdravnik angleške kraljice, VVilliam Gilbert, zelo razširil našo vednost v elektriki. S svojimi temeljitimi poskusi in raziskavami je utemeljil sedanjo električno vedo ter pokazal, kako je zasledovati to prirodno silo. Na stopnji Gilbertovega znanja o elektriki je stalo človeštvo do konca 18. stoletja. Ta vek pa se je končal z iznajdbo, ki je mahoma predruga-čila temelje električne vede in postala podlaga sedanjemu znanju o njej. Tedaj sta učenjaka Gal-vani in Volta dobojevala hud boj o galvanski ali voltovski elektriki, ki ne teče tako skromno kakor torna elektrika, ampak izdatno in trajno, ki jo dokaj laže krotimo in prevajamo in ima že mnogo domena za praktično življenje. Ta nova moč iz početka tudi še ni bila za splošno uporabo, ker je bila preslaba in predraga. Treba je bilo dokaj novih iznajdb, preden je mogla elektrika tekmovati z drugimi prirodnimi silami. Na taka pota sta prva krenila Danec Hans Kristijan Oersted in Anglež Mihael Faraday. Prvi je razodel vpliv električnega toka na magnetno iglo ter našel elektromagnetizem (1.1820.), drugi je učil (1. 1831.), kako proizvajati električne toke z električnimi toki samimi ali z magneti, torej s takozvano indukcijo. Po Faradayevi iznajdbi indukcijske elektrike so jeli graditi priprave za proizvajanje Jakih električnih tokov. Že leta 1832. je sestavil Pixii stroj, ki je izpreminjal mehanično energijo (silo) v električno. Za njim so poskušali razni drugi izumitelji graditi take inagneto-elcktrične stroje, a povoljnega uspeha vobče ni bilo, največ radi tega ne, ker so bili navezani na drage, težke in premalo jake jeklene magnete. Leta 1836. je Werner Siemens nastopil z novim strojem, pri katerem je porabljal povsem novo načelo. Po tem slovečem načelu, ki mu danes pravimo Siemeijsov dinamoelektrični princip, da je stroj sam potrebno električno moč za zbujanje elektromagnetov. Siemens je s svojo iznajdbo podrl zadnje zapreke za splošni razvoj elektrike; od leta 1866. se začenja njena prava zmagoslavna pot po vsem svetu. Sedaj "ni delalo proizvajanje jakih električnih tokov nobenih težav več. Toke smo imeli, a njih uporaba je bila še skromna. Treba je bilo torej najprej poskrbeti novih strojev za primerno izkoriščanje. Tu je prišla najprej v poštev električna razsvetljava. Poleg električne luči je istodobno napredovala tudi poraba elektrike za prevajanje mehanične sile; že leta 1879. je Werncr Siemens zgradil prvo električno železnico. Zlasti mnogo opravka je dalo prevajanje tokov v daljavo. Pri tem prevajanju izgublja tok del svoje sile; da to izgubo čim bolj omejimo, je treba preskrbeti toku široko pot. to je debelo žico. Radi tega pa se daljnovodi silno podraže. In vendar imamo sredstvo, da preprečimo omenjeno izgubo. Toku je treba dati veliko napetost in potem teče. z majhnimi izgubami po razmeroma tenki žici. Napeti toki pa so človeku nevarni in imajo v sebi gotovo pogubo za tistega, ki pride z njimi v dotiko. , Tu so pomagali izmenični toki, pri katerih lahko pretvorimo visoko napetost toka v manjšo, tie nevarno. Iz ffaljnje centrale pride izmenični tok s smrtonosno napetostjo tja, kjer ga hočemo uporabljati. Preden ga napeljemo v svoje delavnice, v svoja stanovanja, ga pretvorimo ali trans-foriniramo v tok z malo napetostjo in nevarnost je odstranjena. V teh vrsticah smo opisali razvoj uporabe* naravne sile, ki ji pravimo elektrika. Videli smo. kako majhni in skromni so bili postanki. Kaplja za kapljo — a kmalu so tekli studenci in reke; danes stojimo ob širokem veletoku. Na njegovih bregovih se je naselila cvetoča industrija, ki živi tisoč in tisoč pridnih rok. Prihodnjič nameravamo izpregovoriti o nekaterih važnih električnih napravah. BOGATA AMERIŠKA DEDIŠČINA PRIDE V SLOVENIJO. Nedavno so časopisi poročali o bogati dedi- ske svojati, da si varnostna oblastva ne morejo več pomagati. Dne 6. t m. so bili v državni jot-nišnici v Chicagu usmrčeni trije železniški roparji, ki so 5. oktobra 1925. umorili nekega stražnika. Bil je to prvi primer v kriminalni "zgodovini Zedinjenih držav, da je država terjala tri življenja za en roparski napad. Vsi trije morilci so šli mirno na električni stolec. Bili so vsi še mladi, stari 25, 26 in 30 let. Da vse te kazni ne pomagajo, je videti iz poročila, da bo dne 11 .februarja na en sam dan usmrčenih 15 obsojencev. X Oče umoril vso rodbino. Grozna zaloigra se je,odigrala pred kratkim ponoči v vasi Prose-tice pri Teplicah na Češkoslovaškem. V omenjeni vasi je bil oskrbnik na posestvu bivšega vele- ščini nekega Viljema Cigleria, ki je umrl v Ame- Posestnika Klaryja Karel Wielander. Okrog pol-riki, ne da bi zapustil kake neposredne dediče. lloSi se je vruil Wielauder iz gostilne domov, Njegovo premoženje se ceni na 250 milijonov Din I kjer Je za5el ra7?raJati in razbijati vse, kar mu Ameriško poslaništvo je radi tega začelo iskati ije priSI° pod roke" Pogra,jil ie k,adivo m llbl i tudi pri nas njegove dediče, ker je ugotovilo da ! svoja dva siučka v starosti ose,n in devet letl ki je prišel oče pokojnega Ciglerja iz jugoslovanskih | ?,a mirno spala Nato je planil k postelji svojo ! pokrajin, ki so nekoč pripadale Avstro-Ogrski.! *ene ter ubd "kladivom njo m še enega otroka. Doslej so se v Jugoslaviji pojavili trije Ciglerjevi j Ženo }e P^bodel tudi z nožem. Po svojem straš- ; potomci, ki imajo največ izgleda, da dobe bogato ! nem cinu )e hotel mrslti s31110"10^ Hotel l9 i dediščino I obesiti, kar se mu pa ni posrečilo. Zato si je po- Te dni se je oglasila v uredništvu «Sloven- ' gual krogl° v glavo in ob,ežal ua mestu mrteV' skega Naroda« gospa Mara J. iz Zaloga, ki je na j podlagi poročila v tem časopisu zvedela za to de-! diščino ter se začela zanimati za njo. Tudi ona j namreč po svoji materi poteka iz rodbine Cigler-I jev. Njena mati Frančiška Ciglerjeva, ki je že pred , . .. , , . .. I več leti umrla, je imela v Ameriki strica istega ! ropi- Stevil° stoletuikov Vzrok krvave rodbinske drame so bile obupne premoženjske razmere. X Dežela stoletnih starcev. Sibirija je dežela, ki je znana po svojem suhem mrazu. Tam do- je zelo visoko. V Sibiriji se ženijo celo stoletni imena. Bilo je v rodbini pač znano, da živi nekje i . . . .x , . , t A- v Ameriki, toda nihče se ni brigal zanj, kakor tudi s arcl in mf Posebliega ako tudl v ,e-> ™°kl i on ni nikoli pisal svojim sorodnikom ali kakim drugim znancem. Dotični Cigler, brat starega ! starosti dobe potomce. Vsi ti Metuzalemi opravljajo težka dela. Uživajo tudi alkoholne pijače in i kade. Poapnenje žil jih redko do'eti. Naduhe ne poznajo, čuti so jim ostri, sluh in vid le malo očeta gospe Mare J., je oušel v Ameriko pred i i davnimi leti. Po pripovedovanju starega očeta je j I bil on edini izmed vseh trinajstih otrok, ki je od-I ope®a „ . .. ,, T - . . ... . i šel v tujino in se ni nikdar več vrnil niti pisal. Od * , f™ A,"eri)kl ,se uahaja,.° drugih znancev so tu in tam zvedeli, da je še živ, rodovi ^'^ev, katerih jezik tudi najspret- toda ko so pomrli bratje in sestre, se oddaljene,« nef'" raziskovalcem g T' ^ »f It • „ , . ,. . polnoma nemoosče rešiti ugankam podobuo go- sorodniki niso vec mnogo brigali za svojega so- 1 t> i * ji-i •• ...j,,)!,, „ ti ■ f i • im -it vorico. Posebno se v tem odlikujejo Indijanci roduika v Ameriki. Doticm Cigler je bi rojen eta . T „, . . ... , * iuoj , f v , , i • r» t rodu Lengua. Tako n. pr. pomeni pri njih beseda 1822. v 1 omacevem ter krscen v cerkvi sv. Petra . . . , .u, „ , ' „ i „„ c., , ,. , , . «osemnaist> <:sohog-emervvakthla-niokeminik-an- v Ljubljani. Starost bi se skoro popolnoma ujemala s starostjo ameriškega Ciglerja, ki je zapustil tako veliko premoženje. Gospa Mara J. je skupno s svojo teto Marijo, posestnico v Vod-matu, podvzela potrebne korake, da dokaže svoje sorodstvo z omenjenim Ciglerjem. Po obvestilu, ki ga je sprejela na svojo prvo vest od ameriškega poslanstva, je podoba, da so slovenski Ciglerji pravi in najbližji sorodniki bogatega ameriškega strica. X Popoln solnčni mrk. Lelos 29. junija bo popoln solnfni mrk, ki ga pa bodo videli izmed evropskih narodov samo Angleži. Ta mrk bo nudil redko priliko zi\ opazovanje tako zvane solnčne krone. Angleški zvezdoslovci in drugi učenjaki se žc sedaj pripravljajo na opazovanje solnčnega mrka. Popolnega solnčnega mrka v Angliji niso videli že 200 let. V začetku 18. stoletja sta nastala dva popolna solnčua mrka in sicer 1 1715. in 1724. Od tega časa so videli v Angliji samo delne solnčne mrke. Oba popolna mrka 1. 1715. in 1724. so angleški zvezdoslovci znanstveno proučili. Angleški listi priobčujejo že sedaj obširne članke o zvezdoslovstvu, da opozore javnost na bližajoči se popolni senčni mrk. X Smrt bivše mehikanske cesarice. V Bruslju je umrla bivša mehikanska cesarica Marija Šarlota v starosti 87 let. Cesarica Šarlota, ki je bila umobolna že od leta 1867., je bila edina hčerka belgijskega kralja Leopolda. Leta 1857. se je mlada in lepa princesa poročila z nadvojvodo Habsburškim, bratom cesarja Franca Jožefa. Zaradi homatij, ki jih je imej Maks Habsburški kot inehikanski cesar, je Šarlota zblaznela, še preden so Mehikanci ustrelili svojega cesarja Maksa. Šarloti se od takrat ni več povrnil razum. X Ameriški zločinci. Kriminalne razmere v Chicagu so naravnost obupne. Vse mesto je ogromno gnezdo morilske, tihotapske in ropar- «osemnajs tbantlila-uia Dobesedno bi se to reklo: < Vzemi obe roki, eno nogo. k temu pa prištej tri». To zmedeno seštevanje prstov na rokah in nogi d d, ako prišteješ tri, osemnajst. Kako se pravi 100 ali 1000, raje ne bomo poskušali dokazati. Tudi druge besede je le po ovinkih mogoče dognati. Sirovo maslo se pravi cwaitkyar amankukiingi-ninikikpithmuk*. Po naše bi se temu reklo: cMaščoba soka kravjega vimena*. To je še dobro, da tam še ne poznajo umetnega masla, margarine. Ako bi hoteli to besedo izraziti in povedati, odkod izvira, bi bilo treba dveh ali treh vrstic. X Pes pozna na uro. Neki trgovec v Bir-minghamu na Angleškem ima gladkodlakega foksterijerja, ki ima tako dober spomin, da ve za čas. Trgovec potuje vsak teden enkrat v London in se vsakikrat vrne z vlakom, ki prihaja v Bir-mingham ob 8. uri 10 minut. Spot, tako je psičku ime, spremlja gospodarja zjutraj do vlaka, ko vlak potegne, še enkrat v slovo zalaja ter se vrne domov. Ko zvečer manjka pet minut do osme ure, smukne iz stanovanja, ne da bi ga kdo domačih opozoril, leti skozi mestne ulice ua kolodvor, se « zmaže* mimo vratarja ter je par minut pred dohodom vlaka na svojem mestu. Tam sedi, dokler se vlak ne ustavi, nato pa teče do prtljažnega voza mimo vseli vagonov, dokler ne najde gospodarja. ZA NAŠE ČIPKARICE. Namen in pomen čipkarskih šol. Čipkarske šole v Sloveniji imajo namen, vzgajati čipkarski naraščaj in ga izobraževati v Čip-karstvu, da se delo izboljša. Odrasla dekleta in čipkarice se pa izpopolnjujejo v izdelovanju finej-šili čipkarskih del. Žal, se splošno smatrajo šolo kot nekakšne dobrodelne ustanove, ki naj bi imele namen, dati otrokom zaslužek. Če se nam- BREZNICA. Zanimanje za volitve v oblastno skupščino je bilo v naši občini vsestransko. V prvi vrsti so bili seveda naši klerikalci, ki so dobili do sedaj še pri vseh volitvah večino, naravnost zmagoslavni. Toda rezultat teh volitev je zanje porazen. Kljub temu, da je imela naša stranka šele na predvečer volitev svoj shod in da ni razvila posebne agitacije, vendar ni nazadovala, nasprotno pa je SLS nazadovala za okrog 60 glasov, dasi je bila agitacija klerikalcev, kar moramo priznati, naravnost vzorna. Pošiljali So na shode njim nasprotnih strank svojo avantgardo, ki Ji stoji na čelu znani zagrizenec, ki pa vsaj na shodu naše stranke, dasi pozvan k besedi, niti ust ni odprl, češ, da se preveč zabavlja, dasi je on sam med govorom našega kandidata dal največ povoda k zabavljanju. Poleg tega je še naš g. župnik na dan volitev oznanil v cerkvi, da bo vsakdo, ki ne bo volil s klerikalci, dajal odgovor pred Bogom. Bučno cepetanje z nogami mu je bil najboljši odgovor. Že iz tega bi bil on in z njim vred tudi ostali klerikalni veljaki lahko spoznali, da je pričelo ljudstvo misliti z lastnimi možgani in da se več ne pokori diktaturi iz Ljubljane. Kislih obrazov, ki so jih delali klerikalni zastopniki pri štetju glasov, ni mogoče popisati. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti dejstvo, da so dobili klerikalci v najbolj klerikalni občini na Gorenjskem pri teh volitvah dvanajst glasov manj napram naprednim strankam, je moralo odpreti oči tudi najbolj zagrizenemu klerikalcu. Za nas je to dejstvo toliko bolj razveseljivo, ker niti agitacija g. župnika \ cerkvi ni mogla pripomoči do večine klerikalnih glasov. Stolčki klerikalnih veljakov so se omajali in prepričani smo, da se jim bodo pri prihodnjih občinskih volitvah popolnoma izpodnesli. Našemu g. župniku pa svetujemo, naj se v cerkvi peča izključno z verskimi zadevami, ne pa z agitacijo za klerikalno stranko in naj nikar ne grozi s peklom vsem, ki se ne strinjajo s klerikalci iu onimi, ki ne odobravajo njegovih gospodarskih transakcij s cerkvenim premoženjem. 2e od ne-! kdaj nas imenujejo puntarje v cerkvenem oziru, a v bodoče bomo gledali, da bomo to ime tudi zaslužili v protiklerikaluem oziru, dokler ne iz- trebimo vseh onih, ki gledajo le na svoj žep, ne pa tudi na našo korist. ČATEŽ OB SAVI. Pri volitvah v oblast, skupščino je na volišču Čatež naša stranka napredovala od zadnjih skupščinskih volitev za 50 glasov, dasiravno je neki možak iz Malenc raznašal vabila še zadnji dan. Tudi g. pridigarju se je dobro vrtel jezik zaradi volilnih kroglic. SEVNICA OB SAVI. Na rednem občnem zboru našega Sokola 16. t. m. sem pričakoval bolj živahnega gibanja med članstvom, zlasti med onimi, ki iz nerazumljive užaljenosti niso obiskovali telov adbe. Na občnem zboru je bila prilika, da se v korist Sokolu razčistijo spori, katerih se veselijo klerikalci. Sevnica je velik trg in ima precej odraslih fantov, ki bi morali biti z dušo in s telesom Sokoli. Naše sokolsko društvo bo obhajalo letos 201etnico, a žal se nikakor ne more oživiti. Bratje, delajmo in zbirajmo za stavbni fond, da bomo imeli nekoč svojo lastno streho, kakor jo imajo mnoga druga bratska društva. Naj velja geslo: cV pesteh sila, v prsih odločnost, v mislih domovina.» Slovenec vsakteri bodi Sokol hraber, Slovenka vsaka vrla Sokolica! POVČENO PRI RIMSKIH TOPLICAH. Tudi mi se moramo oglasiti radi naših potov, ki so res taka, da človek zagazi na njih v blato do kolen. Čudno seveda ni, ker v naši občini se popravljajo pogostokrat pota samo v onih krajih, kjer so gospodje odborniki doma, Mislijo menda, da za nas zadostujejo samo obljube, s katerimi pridejo klerikalci vedno takrat, ko so volitve, potem jih pa ne vidimo več. Zato v bodoče tudi ne boste dobili več glasov od nas. PETROVČE. Naši napredni volilci bi si morali vzeti pri izpolnjevanju volilne dolžnosti za vzor klerikalce, ki so vsi razen bolnikov prišli volit. Ako pomislimo, kako velikansko agitacijo so vzdignili pucljevci za svojega kandidata Lor-berja, se moramo naravnost čuditi, da so zbobnali v Petrovčah vsega skupaj komaj 47 volilcev, kajti računali so na še enkrat toliko glasov. Med naprednimi kmeti je mnogo poštenih in narodno-zavednih ljudi, ki se jim gabi politika radičevske stranke, katere privesek so pucljevci. Da je marsikateremu naprednemu obrtniku zdrknila kroglica v drugo skrinjico, se ne čudimo, če pomislimo, da se mora danes vsakdo boriti za svoj obstoj; zato je treba včasih malo predjati in plašč obrniti po vetru. Pa kljub temu bi bilo lahko šte- vilo glasov Samostojne demokratske stranke večje, ako bi se naši ljudje ne bali zamere in bi prišli volit po svojem prepričanju. Le puščajmo drugim vladanje, da nas bodo brili po mili volji in nam nalagali še večja davčna bremena! Po toči zvonimo zastonj! Vsak napredni volilec, ki ne soglaša s pucljevci, spada v Samostojno demokratsko stranko, ki ima zastopane vse stanove brez izjeme. Lahko pa že danes trdimo, da bomo mi samostojni demokrati v Petrovčah v bodoče pri volitvah važen jeziček na tehtnici naprednih volilcev. Do takrat pa si bomo zapomnili zaniče-valne besede o samostojnih demokratih, ki jih je izustila v svoji razvnetosti Pucljeva pristašinja v navzočnosti mnogih volicev. — Demokratski volilci. ROČNA PRI GORNJEM GRADU. Prosimo g. župnika, da naj opusti pridigo o tako zvanih slabih knjigah, časopisih in o politiki. Saj je vendar dovolj drugega potrebuejšega gradiva^ ki bi zaslužilo obravnave na prižnici. Ako naši prošnji ustrežete, Vam bo večina Bočanov in tudi okoličanov zelo hvaležna. MALA PIREŠICA. Po dolgotrajni, mučni bolezni je umrla 21. t. m. gospa Marija Ko jčeva, žena posestnika in načelnika petrovškega kraj-nega šolskega sveta v Mali Pirešici. Bila je blaga, nad vse skrbna in vzorna gospodinja, pri kateri noben siromak ni zaman potrkal; zlasti je ne bodo pozabili oni, ki so med vojno marsikak nahrbtnik živil nesli od njenega doma. Veličastni pogreb v nedeljo popoldne na žalskem pokopališču je pričal, kako priljubljena je bila pokoj-nica daleč naokrog. Zapušča žalujočega soproga in petero odraslih, lepo vzgojenih otrok. Naj bo blagi materi časten spomin in žemljica lahka! RUSE. Tukajšnja tovarna vžigalic je pogorela 1. 1921. do tal. Po petih letih je gorela kurilnica ..A», dne 25. m. m. in v presledku enega tedna dne 1. t. m. kurilnica «B». Pri obeh požarih sta prihiteli gasilno društvo v Rušah in gasilno društvo v Mariboru na pomoč, pa nista stopili v funkcijo, ker je vzorno organizirano gasilno društvo pri tovarni vžigalic s svojo novo motorno brizgalno požara omejilo in tako preprečilo večjo nesrečo. Ni pa storilo tega gasilno društvo pri tvorniei za dušik, kakor pišeta «Slovenec» in «Straža», ker tam sploh ne obstoja nikako gasilno društvo. Da more prostovoljno gasilno društvo pri tovarni v/.igalic v Rušah tako uspešno in «Oče, mati,» krikne zdajci Matilda, ker se ji zazdi, da išče Cucek z rokami za njo, «oče, mati, na pomoč!* «Oh, nikar,» prosi Cucek, «saj ti nočem nič hudega. «Z dobrim in poštenim namenom sem prišel, samo toliko, da te vidim in ti povem, kako presrčno te imam rad —» «Cucek, kaj si ob pamet?« se pomiri dekle. Krojaču raste pogum: «Ne, ne, le veruj! Samo videti te moram, potem sva v nedeljo že lahko oklicana prvič, drugič in tretjič!» Dekle se zasmeje, Cucka pa misel na tolikšno srečo tako prevzame in razgreje, da se čisto izpremeni. Prejšnji plašljivec je zdaj naenkrat junak. Z obema rokama zakrili proti mladenki, in jo že skoro objame, ko naenkrat začuti na licu močno, prav gorko klofuto. «Joj,» pravi Cucek, ki niti ne ve, kdo ga je tako nemilo pobožal, Matilda pa kriči na vse grlo: «Ali se mi pobereš, pajek nesramni! Jaz ti pokažem oklice! Prvič si že dobil, na še drugič, -v- lop! — in tretjič, — lop! —» Cucek je kakor pijan in se kar opoteka, ko piiletita iz svinjaka oče Cevhelj in mati Cev-hlja, ki nosi v desnici svetilko. Ko zagledata Cucka sredi sobe, oba obstaneta. cCucek, kaj —» «Kaj,» se zavzame zmedeni Cucek, «ali me res vidite?! Saj sem vendar neviden!» Oče in mati prasneta v smeh in celo raz-iarieni hčerki se nekam razjasni obraz. «Cucek, kje si se ga pa tako nalezel?! Saj to vendar ni bila tvoja navada doslej,» ga prijazno pokara oče Cevhelj. «Kako me vendar morete videti?» vzdih-ne Cucek in krčevito stiska skrivnostno ko-ščico v roki. Cevhelj in Cevhlja se spogledata, Matilda pa se jame zdaj tudi sama na vso jezo šele prav iz srca smejati. «Cucek, kam si se pa izgubil,» se hihita, ko vidi zdaj to ubogo prekljo tako prestrašeno in zgrešno sredi sobe. «Za pet ran božjih, ljudje, kaj me res vidite?« vzdihne skoro jokaje Cucek. «Povejte, ali me res vidite ali slišite samo moj glas?« Cevhelj, Cevhlja in Matilda ostrine, zunaj pa komaj zadržuje smeh Bucek s svojimi tovariši, ki poslušajo komedijo pri oknih. «Joj, kako si tega navil, Bucek!» «Pst!« položi Bucek prst na usta. «Po-čakajmo, kaj bo!» V bajti pravi Cevhelj: cCucek, kar lepo domov pojdi, pa se prespi! Pridi čez dan in pa trezen, potlej se bomo pa že kaj pametnega pomenili.« Cucek pa spet samo: «Tak povejte no, oče Cevhelj, za skozbog vas prosim, ali me res vidite?« «Zmešalo se mu je,» se oglasi mati Cevhlja. «Da bi le ne pobesnel,® se zboji Matilda. «Spravite ga no vsaj iz hiše, oče!« Cevhelj zmiguje z glavo: «Oh, ti revež ti. Škoda človeka!* Potem se obleče in povabi Cucka: «Pa pojdiva malo na zrak. Tukaj je tako zatohlo, da človeka kar glava boli —» Cucku je zdaj vseeno. Najrajši bi se po-grcznil v tla, tako mu je hudo, reči pa ne more nič več. Kakor jagnje gre s puškarjem in misli samo eno: «Zdaj je konec, zdaj je vse izgubljeno —» Ko prideta iz bajte, pravi puškar: «Ali boš'našel domov?« «Bom!» Potem pa lahko noč!» «Na veke amen,» zastoka Cucek in motovili v temo. Oče Cevhelj se vrne v bajto, Cucek pa zasliši kraj sebe znan glas: «Ali ti nisem naročil, da nikomur ne pravi?! Sam si zdaj kriv svoje nesreče!« «Joj, Bucek,« zaiskri novo upanje v Cucku. «Ali že veš?« «Kaj ne bi vedel?! Zato pa pravim, zakaj nisi znal molčati?!« cSamo Pigapucu sem bil povedal tedaj,» se skesano obtožuje Cucek. «Ali zdaj ni več pomoči?« «Bomo videli. Upanja nimam prav za prav nobenega,« vzdihne Bucek. Krojač se še vedno opoteka od žalosti. «Tako je šlo vse po sreči! — O ti nesrečni moj jezik, da ga nisem znal krotiti!« Rad bi izvabil Bučka s seboj, da bi imel vsaj eno tolažbo v svoji nesreči, toda vsa njegova vabila in vse prošnje so zaman. «Te že obiščem, ko bo čas za to,» se izmuzne Bucek in krene proti svojemu stanovanju, a Cucek odmotovili sam in zapuščen domov... disciplinirano nastopiti, gre zasluga gg. tovarnarjem in tov. načelniku. PRECETINCI PRI MALI NEDELJI. Tudi pri nas je napovedal boj naprednemu časopisju. Par nedelj pred Božičem in na Štefanovo je pri rani slilžhi I>ožji strašansko grmelo proti našim listom. Najprej vprašm g. Ostriša, ali so res uredniki naprednega časopisja sami židje in protestanti. Ali res židje in protestanti plačujejo napreden list, ki prihaja v hišo? Jaz mislim, da ne. G. župnik, ali ne bi raje na priž-nici oznanjali božjo besedo, politiko pa pustili. G. Ostriš, ali res hoče v naši župniji kdo odstopili od vere? Kdo pa? Take in podobne so padale s prižnice na Štefanovo. G. župnik, ko boste hodili po zbirci, se ogibajte takih hiš, kjer imajo naročeno in , le vztiajno nabrajir.o no-e naročnike! Vsem preganja'eein ^Domovine: dober tek! — S H. GORNJI LOGATEC. Odbor krajevne organizacije SDS izreka vsem naprednim volilcem zahvalo in priznanje za disciplinirano zadržanje in ponašanje pri oblastnih volitvah.' Z združenimi močmi smo ponovno pokazali svetu, da budno stojimo na braniku za naše narodne, napredne in državne svetinje. — Volilna nedelja je bila zelo živahna. Lep solneni dan je tudi marsikaterega zmrznjenega spravil na svetlo. Kra-guljčki so peli, sani drsele, avtomobil je hupal, agitatorji tekali, gorak in mrzel čaj je tekel, vse je bilo v službi volilne borbe. Pri očetu Sajovicu so bili vsi tako zaposleni z volilnimi pripravami, da so celo na sveto mašo pozabili, pa niso bili od g. župnika prav nič kregani. Udeležba pri volitvah je bila prav velika, posebno dolnjelogaški klerikalci so spravili na volišče vse bolnike in vse starčke, ki so jih neusmiljeno vlekli iz postelj. Nekaj jih je bilo, ki so komaj prilezli do prve skrinjice in niso mogli naprej, drugi zi pet niso znali povedati, svojega imena in so ga nosili s seboj na listu napisanega. Bilo jih je dobršno število, ki spadajo pod kuratelo itd. Skratka, bila je zbrana vsa klerikalna odlična družba. Komunisti se siabo odrezali. Le najbolj idealni so nesli kroglice do tretje skrinjice, večini je ušla že v prvo. Taki po vsej pravici zaslužijo priimek: klerokomunisti. — Naš Poljanšek je častno zmagal. VRHNIKA. V nedeljo 80. t. m. se bo vršilo v -.Jantarju> drugo predavanje g. dr. Bajiča o osnovah sedanjega sloletja. Kdor je prisostvoval prvemu predavanju, ne bo zamudil nedeljskega nadaljevanja, a potrebno je, da vsak tudi poagitira med svojimi znanci, da bo to velezanimivo predavanje še bolje obiskano kakor zadnjič. ŽIBRČOE. Kar nas je naprednih Žibrščanov, Le tako naprej, klerikalna gospoda, ki vas vi-dimo le pri volitvah, drugače pa ne morete pomagati našemu kmetu. Se dvakrat tako, pa boste sami poleg 70 trapistov, ki na komando volijo v klerikalno skrinjico. S temi glasovi se pač ne morete ponašati. Demokrati vseh občin, na dvojno delo sedaj, da bo prihodnja zmaga še enkrat tako častna! BREZJE — BLANCA. V nedeljo smo storili svojo dolžnost Vsi naprednjaki smo šli na volišče in oddali kroglice za demokratsko stranko. V Rajhenburgu je dobila demokratska skrinjica 210 glasov, v Blanci pa 81. Pred dvema letoma je SDS v Rajhenburgu dobila 47 glasov, a v ne- smo se pri volitvah imenitno držali. Oblakove j deli° kar 21°- V Blanci smo poskočili od 10 na 81 ceste nas niso prav nič zmotile. Prihodnjič nam , g'asov. Prav tako lep napredek za demokratsko bo moral aeroplane obljubiti. I stranko se je pokazal v občinah okrog Rajhen- BOŠTANJ OB SAVI. Oblastne volitve so bile lbur?a" Le tfko naDn;i! Naše del° je imelo uspe-pri nas vse prej kakor sv obodne. Od sirani SKS ha ™ s. Podv°len° silo gremo naprej v boj proti se ni v načinu agitacije in nasilja prav nič iz- nazadnjaškemu klerikalizmu. Vso pohvalo zaslu-biralo. «špajs> je v polni meri rešil svojo na- v prvi vrsti nasi vrli naprednjaki-demokrati logo. Kljub temu se je Pucljevi trdnjavi tokrat j v obc,ni Brezie- Možje in žene, čitajte naš list porušil en ogel. Tudi naši klerikalci niso dosegli i 'D.om«yino», sinte demokratsko idejo, pridobi-pričakovanega uspeha. Lep napredek so naši ne-1 vajt.e ^Iane » demokratsko organizacijo še na-ustrašeni volilci priborili naši stranki. Led je ffej- df b?,Pri P^odnjih volitvah niti 10 prebit, drugo pa še pride. j klerikalnih volilcev. Kmalu bodo občinske vo- litve m s kroglicami bomo dosegli to, kar se nam RAJHENBURG. Pri volitvah v oblastno skup- je vzelo proti naši volji, to je samostojno občino, ščino je Slovenska demokratska stranka do- Samo z delom in pridobivanjem ljudi za demo-Li!a 210 glasov napram 47 v letu 1£23. Lep kratsko stranko bomo dosegli to, kar hočemo in napredek, katerega smo veseli demokrati, a klerikalci se jezijo. K tej zmagi je pripomoglo narodno delavstvo iz Senovega in pa napredni kmetje iz občin Brezje, v prvi vrsti Stolovnik in Ar-meško. Tudi Pajhenburg sam je storil svojo dolžnost. Započeto delo demokratov se mora nadaljevali in naše vrste se bodo še pomnožile z narod- rimo o delu, ki nas čaka za občinske volitve, nim delavstvom in kmetskim ljudstvom. Lepi so Tudi Blanca zasluži vse priznanje Tak napredek k.i. i.. .. ■>! a v rr je ]ep_ Možje iz Blance, pozivate se. da delate ša moramo imeti. Možje Brezjani, še enkrat hvala za vaše delo. Ako bomo tako napredovali, bodo klerikalci zginili in skopneli kakor sneg na pomladnem solncu. V slogi je moč in le z močjo bomo dosegli to, kar so nam klerikalci vzeli. Imeli bomo še pogosto sestanke, da se pogovo- bili uspehi v Blanci, Vel. Kamnu in Koprivnici. ■ Delajmo naprej tako, da dosežemo popolno zma go in porazimo klerikalce! Omenjamo naslednja dejstva- Na dan volitev je župnik g. Tratnik v cerkvi agiliral za svojo skrinjico, kar je rodilo baš nasproten uspeh. Mnogi verniki so to žup-njkovo zlorabo cerkve za politiko obsojali in šli domov, drugi so pa volili demokratsko. Poslanec Škoberne je s svojim neprimernim postopanjem napram demokratskim volilcem pred volilnim lokalom direktno odganjal klerikalne volilce z volišča. Pametni ljudje so to postopanje glasno obsojali ter jih je mnogo volilo v drugo skrinjico. naprej tako lepo za demokratsko stranko, da bo pri prihodnjih volitvah za narodno skupščino čez 200 glasov. Širite naš list «Domovino> in kmalu bo cas, da ustanovimo krajevno organizacijo demokratske stranke na Blanci. Delajmo od moža do moža in Blanca bo kmalu najmočnejša naša postojanka. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie za nas! IV. To je bilo smeha po Doleli, ko se je raz-vedelo. na kak način in s kakšno čarovnijo jc hotel Brenkov Jože. krojač Cucek zasnubiti Cevheljnovo Matildo. Z bliskovito naglico se je širila novica od ust do ust in povsod vzbudila mnogo šal in dobre volje. Tako daleč se je bilo razpaslo, da so celo otroci kričali nad Cuckom, kjer so ga srečali: »Cucek, ali me vidiš?!» No, Cucek je z ovčjo potrpežljivostjo prenašal srainotenje. Ljudi se je ogibal, Upanja pa le še ni izgubil. Po dolgem času je spet obiskal polsestro Liziko, ki si je bila medtem toliko prihranila in pridelala, da si je kupila leseno bajtico v Ločah. Vest o Cuckovi snubitvi seve ni ostala vtesnjena v meje domače fare, ampak se je uspešno širila tudi po bližnji in daljni okolici. Tako je prav kmalu izvedela tudi Lizika, ki je ob taki novici pozabila vso jezo zaradi Pigapuca ter sprejela Cucka čisto po sestrinsko. «Kako si le mogel kaj takega verjeti?« mu je rekla med pogovorom, a Cucek jo je zavrnil : «Ako bi vedela vse, kar vem jaz, bi tudi ti verjela. Saj verjamem še danes! Kriv sem pač sam, ko nisem znal molčati. Enkrat sem govoril pa ne bom nikoli več.« Lizika se je zaman trudila, da bi izvedela podrobnosti. Zato se je jela razgovarjati z Jožefom o drugih stvareh. «Mihče je pisal, da pride od vojakov.* •Ali pride kmalu?« «Kmalu!» «Kam pa pojde?« «Nazaj k puškarjem,» je pojasnila Lizika. «Kje bo neki stanoval?« «1, za prvi čas bo lahko pri tebi, ali ne?« je menila Lizika. «Lahko.» je potrdil Cucek, «saj sva se vedno dobro razumela. «In kjer je za enega kraja dovolj, se najde že še tudi za drugega.® «No, vidiš! Piši mu tako, to ga bo gotovo razveselilo.« «Bom.» «Pisal je tudi, da bi rad videl tvojo iz-voljenko —» «Res?« «Pravi, da bi ti pomagal snubiti —» «Ne bo treba,« je menil Cucek. Bratove pomoči ga je bilo strah. Mihče bi morda že res snubil, samo za koga, to je vprašanje! Po mestih je bil, kjer človek vse vidi in sliši, o, taki so nevarni... «No, saj se bosta sama zmenila,« se je umaknila Lizika. Ko se je Cucek poslovil, je bil še bolj zamišljen in potrt. Nič kaj z veseljem ni pričakoval bratove vrnitve, ki je pa ni bilo mogoče zadržati. Kakor bi trenil, se je presukal dan za dnem in naenkrat je bil Mihče na Doleh. O bratovi snubitvi je Izvedel že spotoma. «Kaj ga pa lomiš?« je dejal, ko sta govorila o tem. «Enkrat sem govoril, pa ne bom nikoli več.« mu je ponovil Cucek, kakor je bil povedal Liziki. Mihče ni več silil vanj. Bil je zadovoljen, da je smel po tolikem času spet sleči vojaško suknjo in se svobodno gibati. Ker je takoj dobil delo, mu ni manjkalo potrebnega kruha, pa je bil čisto zadovoljen. Ze po prvem tednu je sprevidel, da bo lahko deval po malem še nekoliko na stran, kar ga je prav razveselilo. Iz tega veselja se je rodila misel na lasten dom. Ali kakšen naj bo dom brez ženske?! Ne. to ni mogoče! Saj je že pri Cucku dovolj klaverno, ko ni nikjer prijazne ženske roke. Mihče je premišljal, govoril še manj nego navadno, in se začel pridno ogledovati po dekletih. Tako se je zgodilo, da ni prezrl niti Cevheljnove Matilde. Kakor bratu, tako in morda še bolj všeč je bila brhka Matilda tudi Mibčetu... Spomladi, ko se vzdramijo spet topli vetrovi, se je odločil. Počakal jo je v nedeljo po rani maši za cerkvijo in jo nagovoril. Matilda je postala, se ozrla in se na prijazno besedo tudi prijazno odzvala. Šla sta potem skupaj skozi vas in krenila še skupaj dalje na polje. Nobeden ni predlagal, nihče ugovarjal. Vse jc bilo tako slučajno, tako naravno in samoobsebi umljivo, kakor da je bilo od vekomaj določeno tako. Mihče je govoril malo, a toplo. Razodel je željo po domu, po lastnem domu, kjer naj bi gospodinjila brhka ženica. Taka želja se je zdela Matildi tako pametna in poštena, da jo je popolnoma odobravala. «Jaz te imam rad, prav pošteno rad,» je dejal Mihče. «Ali bi hotela?« Matilda je malo zardela, malo pomolčala in potem komaj slišno pritrdila. Tako sta bila domenjena in sta jela brž snovati načrte. (Konec prili.) Kmetijski pouk KAKO POPRAVIMO OPEŠANO TRAVNIŠKO RUŠO. Kdor opazuje travniško rušo od leta do leta, in sicer nekoliko bližje in natančneje, se bo lahko prepričal, da se ruša v svoji sestavi izpreminja in da se ob pomanjkanju dela in gnoja obrača in da se izpreminja na slabo stran. Dobre, žlahtne trave nam izginejo, zlasti tiste, ki niso dovolj trpežne. Na njih mesto sc naseljujejo slabe trave ali pa sploh sama plevelna zelišča. Čim bolj je travnik zapuščen, tem bolj je poln maku in travniškega plevela, tem manj daje pridelka in tem slabša in manj vredna je pridelana krma. Naši travniki bi morali biti iz samih dobrih trav in nekaj detelj. Navadno je pa ruša narobe sestavljena. V njej prevladuje razni plevel, dočim je prav malo žlahtnih trav in detelj. V mnogih legah je travniška ruša tako opešala, da ne kaže drugega, kakor da jo preorjemo in na novo zasejemo s pripravno mešanico žlahtnih trav in detelj. Tako sestavljena ruša ima za živino vso drugo vrednost kakor pa ruša, ki je polna plevela in večkrat tudi celo škodljivih rastlin. V pretežni večini bo pa zadostovalo, če izboljšamo opešano travniško rušo s tem, da jo pognojimo in pomladimo s posetvijo dobrih trav in detelj. Trave, ki so iz ruše izginile, je treba nadomestiti. Če ie ruša redka in mahovita, je treba najprej mah odpraviti in potem s posetvijo in gnojenjem rušo zgostiti. To delo je treba korenito opraviti. Travnik moramo križem prevleči z ostro travniško brano, da porujemo kolikor mogoče ves mah, ki ga je potem tudi z grabljami odstraniti. Na tako pobranem, od maliu očiščenem travniku je posejati pripravno zmes travnega in deteljnega semena. Za 1 ha zadostuje obojega 10 kg, na oralo tedaj 6 kg. Kot pripravne trave za tako pomlajevanje sc priporočajo posebno francoska padovka, pasja trava, travniška bilnica, mačji rep, izmed detelj pa hmeljna lucer- ^ na, bela detelja in nokota. Ko smo seme raztosili, ga je z brano zavieči in z valjarjem povaljati, da ga obenem pritisnemo na zemljo. Za zgodnjo spomladno gnojenje se pa priporoča kompost, gnojnica in mešana umetna gnojila, ki so se začela v zadnjem času vpeljavati tudi v naše kraje. TEMELJNI POGOJI ZA ŽIVINOREJO IN NJEN NAPREDEK. Razni so pogoji, ki jih zahteva živinoreja za svoj napredek. Cim ugodnejši so ti pogoji, tem več nam nese ta reja in tem laže se razvija. Med poglavitne pogoje spada v prvi vrsti dobra prehrana živine. To je tako važen pogoj, da si brez njega niti misliti ne- moremo uspešnega napredka. Nič nam ne pomagajo najbolj sloveče pasme in najlepši hlevi, če manjka živini dobre hrane. Mislim, da o tem ni treba dosti govoriti. Treba je le pogledati v kraje, kjer se danes ponašajo s svojo dovršeno lepo in hasnovito živino. To so kraji, kjer se živini dobro godi in kjer ima živina vsega dovolj. Pri nas pa trpi zaradi pomanjkljive hrane od prve mladosti naprej, pozneje pa zlasti v zimskem času, ko ji nedostaja potrebne tečne klaje. Pri nas je treba še zmeraj in naprej in naprej na to delati, da pridelujemo več krme in bolj tečno krmo, kajti krma, ki je dosti bogata na hranilnih snoveh, je prvi in glavni pogoj za uspešnost reje in za njeno izboljšanje. Mlada goved, zlasti odstavljena teleta morajo vse drugače izgledati kakor izgledajo danes po naših hlevih, in tudi odrasla in molzna goved mora med zimo in koncem zime kazati vse druge znake dobrega počutka in u/.itka kakor jih danes še vobče opazujemo. Prav tako važen jc danes pa tudi ta pogoj, da ima živina dobro ceno in da se njeni proizvodi laliko prodajajo. Če manjka za živino dobrih odjemalcev in če ne moremo ^ živalskimi proizvodi zlahka v denar, potem se nam reja ne izplača in zato tudi napredovati ne more. In v takem položaju se nahajamo z našo živinorejo danes. Kupčija je slaba, cene so nizke, stroški reje pa visoki. Med stroški in dohodki ni pravega razmerja. Reja se nam ne izplača. V takih odnošajih pa ni mogoče napredovati, dokler se kupčija ne dvigne. Danes je važno, da se s trgovskimi pogodbami in ! ugodnimi carinskimi tarifami omogoči in olajša izvoz živine in da se ustvarijo ugodni pogoji za nvoz krme in drugih gospodarskih potrebščin. Brez ugodnih prodajnih prilik ni mogoče računati na uspe?no izboljšanje domače živinoreje, ker nnm v takih razmerah reja sploh ne prinaša potrebnih dohodkov. Zato pa ostane ugodna kupčija tudi eden temeljnih pogojev za našo živinorejo in za njen napredek. Tukaj je pa živinorejec brez moči in je stvar vlade in njenih zastopnikov, da se razmere izboljšajo v prid živinoreji. VIL mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. (2. do 11. julija 1927.) Urad Ljubljanskega velesejma je razposlal na vsa večja in ugledna industrijska, obrtna in trgovska podjetja prijavnice za udeležbo na letoš-' njem vzorčnem velesejmu, ki se bo vršil od 2. do 11. julija 1.1. Termin je ugoden, ker je v tem času močnejši poset kupcev, ki zvežejo svojo trgovsko pot na velesejem z istočasnim obiskom naše lepe Slovenije. Večina lanskoletnih razstavljalcev zasede svoje stare razstavne prostore. Naprošajo se vsi oni, I ki imajo posebne žolje glede prostora in udeležbe, da to prijavijo takoj sejmskemu uradu, ki bo vsakomur rade volje in najbolje ustregel, česar pa pozneje ne bo mogel več. Tedenski tržni pregled ŽITO. Zadnje dni so se cene žitu v splošnem malo okrepile. Na novosadski blagovni borzi so bile 25. t. m. naslednje cene za 100 kg: pšenira 295 Din, ječmen, jari, 240 Din, turščica 151 do 155 Din. moka «0» 445 Din. ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 7 do 8 Din, poldebeli 6 Din 50 p do 7 Din 50 p, plemeuski 6 do 6 Din 50 p, biki za klanje 6 Din 25 p do 7 Din 50 p, klavne krave, debele, 6 do 6 Din 75 p, plemenske 5 do 6 Din, za kloba-sarje 2 do B Din, molzne in breje 5 do 6 Din, mlada živina 6 Din 50 p do 8 Din. Cene tujemu denarju i Na zagrebški borzi se je dobilo 25 t. m. v de-' vizali: 100 avstrijskih šilingov za 799 Din 50 p do J 802 Din 50 p; Dr. Ivan Lah: Sergej Ko se ie tiste dni pred božičem raznesla ; po vasi novica, da se vrača sosed Andrejcc iz ruskega ujetništva, je nastalo po vsej vasi pritajeno šepetanje in nejasno ugibanje, kajti ženske so že davno mnogo premišljevale o tem, kaj se bo zgodilo, če se vrne. Povedal j jim je to nenadno vest sosed Miklavž, ki je; bil prejel pismo iz Rusije. Prišei je tudi k sosedi Andrejki, ko se je zmračilo, in ji je rekel: «Andrejec se vrača, ne vem, kaj bo.» Pri tem je pogledal Sergeja, ki je stal ob peči in je nezaupno gledal zamišljenega soseda. An; drejka je zajokala in se sesedla na klop. «Kaj morem za to,» je rekla, «naj pride. Saj je tu njegov dom.» cDom že, samo zaradi dečka...» se je čehljal sosed Miklavž in ni vedel, kaj bi rekel. Sergej se je stisnil k materi in ni vedel, zakaj joka. Bilo mu je pet let in ni mogel razumeti, kaj se godi okoli njega. Le to se mu je zdelo, da je pri njih drugače nego drugod, kajti drugod je bilo po hišah mnogo ljudi, moških, žensk in otrok, onadva pa sta živela sama in mati je večkrat jokala. Morda je jokala zato, ker je bilo v hiši tako prazno. Toda zdaj je rekel sosed Miklavž, da se nekdo vrača, in mati zopet joka. Skoro grdo je pogledal soseda Miklavža, ki je še vedno stal sredi hiše in nekako v zadregi premišljal, kaj bi rekel. «Jaz pravim, ko bi otroka kam dala... vsaj za nekaj časa, da se privadi...» Sergej je čutil, da ga je stisnila mati k sebi, kakor da ga hoče braniti. «Nikamor ga ne dam,» je rekla odločno, «moj je — in naj stori, kar hoče.» Sergej se je ustrašil besedi, ki jih je le napol razumel, in se še bolj pnvil k materi. Sosed Miklavž je pomaknil kučmo nekoliko na stran in rekel: «Kakor veš ... Meni je vseeno, samo da bi ne bilo nesreče.» In je odšel s težkimi koraki. Sedaj je tudi Sergej zajokal, ne da bi vedel, zakaj. «Kaj pa hočejo?» je vpraševal. «Vzeti te hočejo,» je rekla mati, <;a jaz te ne dam.» Sergej ni razumel, zakaj ga hočejo vzeti, samo čutil je, da so na svetu hudobni ljudje, ki hočejo materam jemati otroke. Mati mu je govorila s čudnimi nerazumljivimi besedami: «Ti nič ne veš, dečko moj, ti nič ne veš, a zvedel boš vse. Vem. da te drugi ne marajo, a jaz te imam rada. Tudi ti me imaš rad, kajne, da me boš imel zmeraj rad!» «Zmeraj, zmeraj.* je pritrjeval Sergej in se mu je zdelo, da je tako močan, da bi ga nikoli ne mogli odtrgati od matere. Mati si je obrisala solze in odhitela v kuhinjo, Sergej pa je ostal sam v mraku pri peči in je premišljal, zakaj bi moral iti od matere, ki ga je ljubila. Odslej je Sergej čutil, da ga gledajo vaščani drugače nego prej, in da si povsod šepetajo starejši ljudje čudne pogovore med seboj. Celo otroci so se mu umikali in ga od daleč klicali: «Sergej. Sergej!» On pa je hodil okoli hiše in tekal za materjo, ki je opravljala razna dela in ni govorila z nikomer. Bal se je. da ne bi odkod prišli neznani ljudje, ki bi ga odtrgali od nje. * Nekega večera je prišel po stezi za vasjo velik mož v slabi zakrpani obleki, v velikih čevljih, s čepico na glavi in je zavil naravnost proti hiši. Sergej je stal na pragu in ko je zagledal neznanca, je pobegnil k materi, ki je kuhala pred pečjo. Objel jo je ves prestrašen in zaklical: «Mama, nekdo gre.» Tudi ona sc je prestrašila, vzela ga je za roko in je hotela pobegniti, toda medtem se jc že na vratih pojavila velika črna senca. «Dober večer!» je rekel temen glas In nekdo je krepko stopil v vežo. Andrejka je odložila Sergeja in je odhitela iz kuhinje. «Bog daj,» je rekla, «ali si ti?» «Jaz sem,» je odgovoril glas in črna senca je stopila par korakov naprej. Sergej je zatrepetal v strahu za mater, toda ko je slišal njen mirni glas, je obstal in zadržal jok. Videl je, kako se je mati približala tujemu človeku, kako jo je tuji človek objel in ona je izginila v njegovem objemu. Potem pa ni slišal drugega kakor njen tihi jok. «V hišo pojdi,» je rekla čez čas. «gotovo te zebe in lačen si.» = Stran 6 : 1349 Din 80 p do 100 nemških mark za 1351 Din 80 p; 100 italijanskih lir za 243 Din 11 p do 245 Din 11 p; 1 dolar za 56 Din 70 p do 56 Din 90 p; 100 francoskih frankov za 225 do 227 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 5 p do 168 Din 85 p. Kratke vesti = Izvoz zaklane živine v Nemčijo. Ministrstvo notranjih zadev opozarja vse izvoznike zaklane živine na nemške predpise, po katerih je treba obenem z zaklano živino poslati tudi srce in pljuča, da lahko nemški obmejni veterinarji ugotovijo, ali je meso zdravo. Ako manjkata srce in pljuča, se ves transport brez nadaljnjega zavrne. = Učni tečaji na kmetijski šoli na Grntn. V tekočem in nastopnih mesecih bo priredila kmetijska šola na Grmu več eno- in dvodnevnih tečajev, namenjenih zlasti za kmetske mladeniče in gospodarje, in sicer: k 1 e t a r s k i tečaj 31. t. m., vrtnarski tečaj 3. in 4. februarja t. L, poljedelski tečaj (zlasti gnojenje, seme, rastlinski škodljivci in bolezni) 14. in 15. februarja t. 1., sadjarski tečaj 25. in 23. februarja 1.1. Živino-rejsko-mlekarski in čebelarski tečaj se bosta vršila v mesecu marcu, tečaj za pridelovanje krme pa dva dni v maju mesecu. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revm udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno prenočišče in hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole, in sicer za kletarski in vrtnarski tečaj takoj, za poljedelski in sadjarski tečaj pa do dne 5. februarja t. 1. Ou in ona.' Pesnik Solzislav Jokovič je bil slalno tako zatopljen v knjige, da je pri tem zanemarjal svojo mlado ženo. Žena mu je to opetovano očitala. Nekoč, ko ji je moževa malomarnost že presedala, je ogorčeno vzkliknila: «Rada bi bila knjiga, morda bi se potem bolj zanimal zame. «Da, draga moja, nič bi ne imel proti temu, ako bi se spremenila v koledar.* je menil dobri Solzislav. «V koledar? Čemu baš v koledar?^ se je hudovala ženka. »Zato, ker bi dobil vsako leto novega.> Izid volitev v Sloveniji Kratice pomenijo: SDS = Samostojna demokratska stranka; SLS = Slovenska ljudska stranka (klerikalci); ZDS — Zveza delavskih strank (socijalisti); SKS = Slovenska kmetska stranka (pucljevci, slovenski radičevci); HSS = Hrvatska seljačka stranka (hrvatski radičevci); NRS = Narodna radikalska strapka. V LJUBLJANSKI OBLASTI. Srez ljubljanska okolica: Število volilcev 17.243, oddanih glasov 11.543. Dobili so: SLS 7215, SKS 1380, ZDS 1278, SDS 1365, NRS 158, Bernot 192. Izvoljenih 5 klerikalcev, 1 samostojni demokrat (Ivan Zebal, trgovec v Rudniku) in 1 radičevec. Ljubljana mesto: Število volilcev 14.084, oddanih glasov 9253. Dobili ZDS 941, SDS 4159, SLS 3412, NRS 510, Bernot 77, SKS 154. Izvoljeni so 3 kandidati Naprednenga bloka (odvetnik dr. Dirko Puc, uradnik Delavske zbornice Ivan j Tavčar in tajnik Zbornice za trgovino, obrt in i industrijo Ivan Mohorič, vsi v Ljubljani) in 2 kle-i rikalca. j Srez Kočevje: Število volilcev 10.659, oddanih glasov 7046. Dobili so: SLS 3437, Nemci 1740, SDS 778, SKS 612, NRS 479. Izvoljeni so 3 klc-I rikalci in 1 Nemec. ! Srez Kestav: Število volilcev 2906, oddanih ! glasov 1766. Dobili so: SDS 710, radičevci 1056. Izvoljen 1 ra*dičevec. Srez Kranj: Število volilcev 13.391, oddani glasovi 9504. Dobili so: SLS 6355. SDS 1637, SKS 995, ZDS 516. Izvoljeni so 4 klerikalci in 1 samostojni demokrat (dr. Albert Kramer, direktor «Jutra» v Ljubljani). Stez Lcgatee: Število volilcev 7116, oddanih glasov 4584. Dobili so: SLS 2639, SDS 1308, ZDS J 129, SKS 325 NRS 183. Izvoljeni so 2 klerikalca in ; 1 samostojni demokrat (Valentin Poljanšek, po-! sestnik na Dobračevi). i Srez R;d"vlj!ca: število volilcev 8879, od- ! danih glasov 6231. Dobili so: SLS 3233, SKS 553, SDS 1310, ZDS 859, NRS 131, Bernot 145. Iz- : Bernot 264, SDS 795, SKS 78. Izvoljeni so 4 kle-| voljeni 3 klerikalci. | rikalci in 1 radičevec. j Sre< Kamnik: Število volilcev 8595, oddanih, Srez Ptuj: Oddanih glasov 9352. Dobili so: Srez Litija: Število volilcev 9461, oddanih glasov 6842. Dobili so: SLS 4512, SKS 707, SDS 861, ZDS 742. Izvoljeni 4 klerikalci. Srez Brežice: Število volilcev 8172, oddanih glasov 4769. Dobili so: SLS 2304, SDS 717, SKS 1256, ZDS 352, odpadniki SKS 68, Bernot 72. Izvoljeni 2 klerikalca in 1 radičevec. Srez Laško: Število volilcev 12.733, oddanili glasov 5524. Dobili so SLS 2241, SKS 204, ZDS 1744, SDS 1044, Bernot 290. Izvoljeni 2 klerikalca in 1 socijalist. Srez Novo mesto: Število volilcev 11.508, oddanih glasov 7570. Dobili so: SLS 4744, SKS 1641, SDS 922, ZDS 263. Izvoljeni 4 klerikalci in 1 radičevec. Srez Črnomelj: Število volilcev 5492, oddanih glasov 3298. Dobili so: SLS 2168, SKS 988, SDS 520. Izvoljena sta 2 klerikalca. Srez Krško: Število volilcev 12.927, oddanih glasov 8559. Dobili so SLS 5548 SKS 1968, SDS 859, Bernot 50, ZDS 133. Izvoljeni 4 klerikalci in 1 radičevec. V MARIBORSKI OBLASTI. Maribor mesto: Oddanih glasov 4876. Dobili so: socijalisti 1528, združeni klerikalci, radikali in Nemci 2165, radičevci in davidovičevci 144, SDS 1038. Izvoljeni na drugi listi 2 (1 klerikalec in t radikal) ter 1 socijalist. Srez Maribor desni breg: Oddanili glasov 6599. Dobili so: SLS 3478, socijalisti 1671, SKS 417, SDS 882, Bernot 151. Izvoljeni 3 klerikalci, 1 samostojni demokrat (Jože F i n ž g a r, sin posestnika pri Sv. Marjeti na Dr. p.) in 1 socijalist. Srez Maribar levi breg: Oddanih glasov 7170. Dobili so: SLS 5506, SKS 415, socijalisti 320, SDS 929. Izvoljenih 5 klerikalcev^ Celje mesto: Oddanih glasov 1235. Dobili so: združeni klerikalci, radikali in Nemci 666, socialisti 70, Bernot 21, SDS 478. Izvoljen 1 radikal (s klerikalno in nemško pomočjo). Srez celjska okolica: Oddanih glasov 7699. Dobili so: SLS 5170, SKS 928. socijalisti 464, glasov 6170. Dobili so: SDS 604, SLS 4601, SKS 577. ZDS 371. Izvoljeni 3 klerikalci. SLS 6704, socijalisti 530: SDS 1326, SKS 792. Izvoljenih je 6 klerikalcev in 1 samostojni demo- Tuji mož je odšel s počasnimi težkimi koraki v hišo, mati pa jc vsa objokana prihitela v kuhinjo in je dvignila Sergeja na ognjišče: «Nič sc ne boj,» je rekla, «le tukaj sodi pri meni!» Scrgej je sedel na valjar in gledal v ogenj, ki je plapolal v peči. Dvoje loncev jc stalo ob ognju, v njih je vrela voda in prijetna toplota je žarela iz peči. Medtem pa so prišli sosed Miklavž in drugi sosedje ter sosede in vsi so že na pragu spraševali: «Ali je prišel? Torej vendar res?» In so šli v sobo, kjer se jc čul glasen govor ljudi. Sergej je poslušal zamolkle glasove in radosten ženski smeh, pa se mu je zdelo, da spada tuji človek, ki je prišel, v to hišo, ker so tudi v drugih hišah moški in ženske. Videl je, da so ga prišli sosedje pozdravljat, torej je gotovo prišel odkod daleč in se vrnil domov Mati je prinesla iz omare klobase, vzela je iz peči žerjavice in jc položila ponev nad njo. V ponvi je zacvrčalo in prijetna dišava je napolnila ves prostor. Sergej jc videl, da bo mati postregla tujcu s cvrtjem. Ko je pripravljala jed, je tiho ilitela in si brisala solze. Sergej ni mogel razumeti, zakaj mati joka, iii vedel, ali joka od radosti ali od žalosti. Zdelo sc mu je, da ni žalostna. Jed jc bila gotova, mati jo je dala na bel krožnik in jo odnesla v hišo, kjer je bilo še vedno polno ljudi. Slišal je njen glas med drugimi. Videlo se mu je celo, da sc smeje, in strah je izgineva' iz njegovega srca. Nerazumljivo mu je fcllo, da ga mati ni vzela s seboj v hišo. Zakaj nihče nc vpraša po njem, kakor da ga ni ori hiši? Kmalu sta prišli dve sosedi iz hiše in sta ga zagledali pred pečjo na slabo razsvetljenem ognjišču^ «0, Sergej, ti si pa tukaj, Sergej, ubogi otrok, nič se nc boj! Kaj moreš ti za to!» Iti sta odšli skozi Vežo v noč. Sergej je sedel mirno in premišljal, zakai bi se bal. Ali je prišel tuji mož ponj in so ga pregovorili, da jc postal dober in ne bo storil zalega ne njemu nc materi. Tako je presedel ves večer: ljudje so hodili iz hiše in v hišo in so ga prijazno ogovarjali. On pa je molčal. Prišla je mati, prinesla mu jc cvrtja, ki jc ostalo na mizi, nalila mu je skodelico kave in jc rekla veselo: «Sergej pojde spat. Kajne, takoj pojdeš spat. In jaz pridem za teboj.« Sergej je snedcl dobro cvrtje, s sladkorjem posuto, izpil je kavo in ko ga je mati vzela v naročje, jo je objel okoli vratu in jo držal tako, dokler ga ni položila v posteljo, ga pokrila in prekrižala, poljubila in rekla: «Tako, zdaj lepo zaspi, dečko moj, in nič se ne boj, saj si moj, saj tc imam rada.» Nato sc je vrnila v sobo, kjer so se še dolgo slišali veseli glasovi. Sergej pa ni zaspal, solze so mu silile v oči in ves čas se je bal, da bo ostal sam in ne bo nikogar, ki bi ga imel rad. Končno je zaspal v težkih mislih. Sergej se je rodil ob času svetovne vojne, ko je bil po vsem svetu lirum in šum ter so vlaki odvažali dan 'na dan vojake na vse strani, da so se tam borili s stroji, prirodo in ljudmi, trpeli in umirali, ali pa prehajali na drugo stran, kjer so živeli zaprti in pozabljeni v tujih, neznanih krajih. Tako je odšel tudi sosed Andrejec, ki se je bil tisti pred-pust komaj oženil. Nekaj časa so prihajale karte od njega, potem pa je vse utihnilo. «Ujet je». so govorili nekateri. «PadeI je», so šepetali drugi. Andrejka je bila vsa zbegana. Polja je biio mnogo, delati ni iinel I kdo. Trudila se je sama in sosedje so po-! magali. A ko ni bilo več sporočil, ni mogla živeti v negotovosti. Odšla je v mesto, da bi 'zvedela, kaj sc je zgodilo z možem. Potolažili so jo, da bo vse zvedela, ko pride sporočilo iz osrednje pisarne. Žalostna je odšla domov. Sporočila ni bilo od nikoder. «Padel je,» so si šepetali ljudje, a na videz so jo tolažili, da je ujet in da pride prej ali slej kak glas o njem. Tako je prešla jesen in za njo dolga huda zima, polna pričakovanja. In prišla je zopet pomlad. Vojna je trajala naprej in sporočila ni bilo od nikoder. «Mrtev je», si je mislila mlada žena in v mislih iskala njegov grob po daljnih deželah. Končno je prišel župan. «Sporočila ni,» je rekel in kakor, da jc hotel še nekaj povedati, jc pristavil: Kaj hočemo! Kakor je božja volja. Ampak sama nc boš mogla delati. Pravijo, da nam pošljejo ruske ujetnike. Vojna bo še dolgo in vsi bomo od lakote pomrli, če nc bomo obdelavali.» Čez teden dni so prišli ruski ujetniki. Župan jih je razdelil po hišah. Tudi k An- reč pokaže, da deklica v šoli ne zasluži toliko kakor zunaj šole, izostane in dela doma. Pri tem pa se ne pomisli na škodo, ki jo ima dekle pozneje. Boljših naroČil ne more izvrševati zaradi neznanja, in tako je ,- izgubi na svoji prvotni lepoti, in če gre potem skozi par rok, dobimo nazadnje vzorec, ki ni prvemu skoro nič več podoben. Vprašati se moramo, ali je večja škoda, kupiti dobro risan «papirec? za par dinarjev ali pa ne prodati izdelka zaradi slabe izvedbe, ki jo je zakrivil preslabo prerisani vzorec? V šolah je dovolj dobrih vzorcev na razoplago in tudi trgovci jih imajo. Ni torej potrebno, prerisavati jih 'doma. Pri tem naj se dotaknem še tudi druge strani prerisavanja vzorcev. Nekateri si omislijo vzorce z velikimi stroski in zato zavarujejo potem te vzorce, da jih nihče ne sme brez njihovega dovoljenja prerisati. Taki vzorci nosijo navadno pečat tvrdke in pripombo: cVse pravice pridržane.; Če se tako zaznamovani vzorci prerišejo brez dovoljenja posestnika vzorca, je to celo kaznivo, ker se smatra to kot neke vrste tatvina. Pri nas so ti primeri mogoče zelo redki, ali pa jih epi oh ni, vendar se nam zdi potrebno, opozoriti fipkarice tud i na to. Za poide je potrebno nekaj žrtev od strani deklet, da se priuče do dobra vsem podrobnostim čipkarskih del. Vse na svetu napreduje in zato mora napredovati tudi naše čipkarstvo. Grobe reči se danes že težko spravijo v denar. Zato naj bi Sipkarice ne smatrale obiska čpikarskih šol za sramoto, ampak za potrebo, s čimer bi pokazalo željo in voljo po nadaljnji naobrazbi. Izogibanje čipkarskega pouka bo imelo za posledici nazadovauje čipkarstva in bo odprlo pot tujini izdelkom v deželo. Pranje barvastih vezenin. Barvasto vezenino je zelo težavno čistiti, ker je malo barv pristnih in se skoro vse, ako jih namočimo, razlezejo po blagu. Zato je treba pri čiščenju* potrpežljivosti in previdnosti. Najbolj varno se vezenine očistijo takole: Na dva litra vode raztopi en gram mar-ziljskega mila; v to milnico omoči nekoliko pše-n i mili otrobov, ki pa no smejo biti tako mokri, da teče* voda iz njih, temveč samo vlažni. Z otrobi obloži vezenino pol palca na debelo in tako pusti kakih deset minut. Potem jih odstrani. »Ako je vezenina še umazana, se pranje še enkrat ponovi. Slednjič se vezenina narahlo s suhimi otrobi izbriše. Na ta način se lepo očistijo najbolj kočljive in fine barve brez najmanjše škode. Nikakor pa se ne sme rabiti za to čiščenje milo, ki vzame barvam vso svetlobo in izraz. Svetuje se torej malo vode in milo brez sode. Madeže od kave spravimo iz perila, če zmešamo jajčji rumenjak z glicerinom in jih s to zmesjo namažemo ter potem v mlačni vodi izperemo in še mokro perilo na drugi strani polika-mo z likalnikom, ki ni prevroč. Glicerin popije čreslovino kave in maščobo mleka, ne da bi pokvaril barvo blaga. Madeže od črne kave pa odstranimo iz svilenega blaga, če jih operemo z ,vodo, ki smo ji dodali nekaj govejega žolča. Madeži od b e 1 e k a v e se dado izprati tudi z amo-nijakom. — Iz raznega blaga se dado kavini madeži odstraniti tudi na ta način, da jih izperemo z vodo in z milom. Če ne izginejo, jih izperemo v slani vodj in z milom. Če so madeži nastali po beli kavi, jih namažemo z glicerinom, operemo v mlačni vodi in na nasprotni strani blago po-likamo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Vino, ljudje in vrag Pravijo, da je Noe vsadil trto, ki mu jo je podaril Bog, a vrag, ki nikdar ne miruje, je začel ugibati: Po dolgem ugibanju si je naposled izmislil nekaj, kar se mu je zdelo primerno. Nedaleč od njega je tekalo jagnje. Vrag ga je prijel, zaklal in polil trto z njegovo krvjo. Nato je ugledal opico, ki je z drevesa opazovala početje. Vrag jo je ujel, ji zavil vrat in spustil njeno kri na mlado trto. Ko se je zopet ozrl, je zagledal leva, ki ga je privabila razlita kri. Tudi lev je moral poginiti in njegova kri je namočila korenine mladi trti. Sedaj je zapazil hudobec svinjo, ki je rila zemljo, in ta je" bila njegova četrta žrtev. Tudi njena kri je napojila zemljo okoli trte. Ves vesel, da se mu je zvijača tako posrečila, je hudobec odšel. Posledica njegove zvijače pa je, da je človek ljubezni, krotak in vesel, kadar zaužije prvi kozarec vina; kri jagnjetova kaže učinek. Pri drugem kozarcu je človek živahen; vesel objema druge, radostno poskakuje in jezik se mu zapleta; opičja kri deluje v njeni. Pri tretjem kozarcu je človek ošaben in prepirljiv ter boče, da se mu vse klanja; to povzroča levova kri. Pri četrtem kozarcu izgubi Človek pamet; ne more se držati pokonci, temveč se valja v blatu, kajti svjnjska kri ga tišči k tlom. Nemogoče. Gasilno društvo v Žabji vasi je baš, pri vajah, ko nekdo priteče in zakriči: Vrednost čevljev. Sodnik (tožitelju, kateremu je potepuh ukradel par čevljev): «Kohko cenite svoje čevlje?> Tožitelj: «Kupil sem jih za 150 Din, dvakrat sem jih dal popraviti, vsakikrat sem plačal po 40 Din, kar znese 80 Din. Mislim pač, da so vredni 220 Din.* Nemogoče. Star, plešast gospod: Gospa, Vi mi ne verjamete, da je bilo tako hudo. Povem Vam, da gotovo nisem bojazljiv, toda pri pogledu na to so 0)1 lasje stali pokoncuU Dobro došla dopolnitev. Ožbovt ogleduje menežarijo in ugiblje, ali bi Sel ogledat divje zveri. Lastnik menežarije: «Prosim, le pridite bliže, samo ena opica nam še manjka h • Prav mu jel Možek: «Ali mi nočeš dati poljuba ?> Zenka: «Ce ti dam enega, pa hočeš potem kar dva.> Možek: «Ne, ne, čisto gotovo neb Ženka: cTako? Potem pa ne dobiš niti enega!* Pri koncertu. A: cAli vi tudi igrate?> B: «Da! In veliko srečo imano A: cKako to?» B: cNo, igram namreč v državni loteriji.? Dobra ženka. Mož: «Ne sitnari vendar vedno, saj imam itak izven doma jeze dovolj !> Zenka: Nesebičnost. Mož: «To je res, v tej obleki si krasna, toda stroški.. .> Zena: «Ne igrajo nikake uloge, kadar gre za to, da Tebi ugajam .. .> Ljubezen. Ančka: «Kaj te je pa prijelo, da hočeš poročiti tega starega skopuha ?> Micika: cMisel, da skoro postanem bogata vdova, je prezapeljiva.. .> IVI A LI OGLASI ] Prodam majhno hišico v Jurkloštru. — Pojasnila se lahko dobe pri g.Gradtu v Jurkloštru. Natančni naslov: Helena Stakovnik, sodavtčarka, p. Rimske Toplice. 44 Usnjarski vajenec močan in pošten, se sprejme. — Naslov pove uprava «Domovine». 42 Prodam hišo na deželi v dobrem stanju, v sredini Logatca, po želji tudi nekaj zemljišča. Več se poizve pri Antonu Urbasu, posest-_niku, Dol. Logatec. Martinhrib 24. 38 V Gorenji vasi nad Škotjo Loko je naprodaj hiša štev. 5 v «Razpotlu». pripravna za gostilniško in trgovsko obrt ki sta se v niei že izvrševali. Stoji ob cesti na najprometnejšem kraju vasi. 7 stanovanjskih prostorov. 2 kuhinji, hlev, 3 kleti, gospodarsko poslopje, zemljišče. Cena ugodna. Poizve se v oglasnem oddelku «Domovlne». 37 izdeiovateij perUa Andrej Petek v Mariboru se priporoča In naznanja, da vodi svojo trgovino s perilom v svoji lastni hl*i na Koroški cesti it. 53 v Mariboru. 46 Advokat dr. Avg. Reisman v Mariboru je preselil svojo pisarno v Slovensko ulico št. U, I. nadstr. Telefon Stev. 99. 45 vaSih čeuijsv se podaljša ako uporabljate lallZ&O pravo tarpentin kremo. 41 Prepričajte se! Najbolj priporočljivi so in ostanejo vedno i JDoko" čevlji Trgovina „DokoM, Prešernov ulica štev. 9, dvorišče. Človek brez sna je obžalovanja vreden. Vsskdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim blagodišečim