I Iahaj v sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol 1 old 0 k za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 11. januarija 1888. Obseg: Akordno delo. Kakšne kobile bi naj odbirali za pleme. — Kako pri nas drobno živino keljejo. Razne reči. Trgovinska in obrtna zbornica. Novičar. Nasledki „šnopsa u (Dal.) Zemlje- in narodopisni obrazi Naši dopisi Gospodarske stvari. Akordno delo. tere se je s kraja večkrat obsojalo in se pri nas še sedaj sem in tje obsoja. To pa največ ovira, da se akordno delo pri nas ni še udomačilo, kakor bi se bilo imelo. Toda ta pomislek nas mine! Treba listu št. 40 zanes sem opozoril gospodarje, kako ljivega in strogega nadziranja pri akordnem delu, in bi si lehko zmanjšali stroške za dninarske opravke ter tako dosegli cenejše delo. Nasvetoval sem najprvo, naj bi se v ta namen zvrševala vsa dela, katera je le moči, delo gre pošteno od rok dit Kakor je znano, zmeni Seveda se morajo delavci akordnemu delu priva To je s početka precej težavno za gospodarja v akordu. spodar pri akordnem delu poprej za plačo z delavcem, opeharjeni pri akordnemu delu > in pogodi se go- ker mu dninarji ne zaupajo in se boje, da ne bi bili ne trpeli škode. Po bi Gospodar odkaže namreč delo po meri ter ga plača svoji nevedni pameti si mislijo, da je akordno delo po meri m ceni > za katero se pogodil z akordnim gospodarju na korist in dobiček. In Bog ne daj, da bi delavcem ali kordalcem, kakor se navadno imenuje se to obistinilo pri poskušnji! Zategadelj moi go Akordno delo je zelo priporočati, ker se ž njim spodar previdno in pametno ravnati. Dninarje mora okoristi gospodar in delavec. Akordno delo je prvič za polagoma privaditi akordnemu delu. Vestno mu je gle- , da si delavci ne le več ne zaslužijo nego z dnino, gospodarja ceneje nego dninarako delo. Potem se pa s takim delom ukoristi čas, kar je le moči, in to je največ dati vredno za gospodarja. Sosebno ampak da je veči zaslužek tudi sorazmeren z množino ob nujnem delu in več storjenega dela. Gospodar pa mora ob enem tudi kadar primanjkuje delavcev, dobro to čuti in vidi. gledati > da ne goljufa sam sebe in ne troši slepo de akordnim delom je torej gospodarju laže shajati nego narja. To se zgodi kaj lahko, če preplača dela mero pa z dninarji. > ako ne zna ceniti njegove vrednosti. Gospodar, kateri Pa tudi delavec je na boljšem pri akordnem delu. hoče delati v akordu, mora do dobrega poznati vred Kordalec dela hitro in ukoristi čas, kolikoi more. ost dela in delavčev On naredi 25°/ možnost za isto dela do 50°/ pa dela tudi do 100°/ več ne sme previsoko ceniti, ker si s tem sam škoduje IV IU 7 X ------ ------ ------HI • — v J" VI Ui O UVjIII OCllll O XV VJ U. u J O, nego dninar. Kordalec si torej lahko dosti več služi, niti prenizko, ker bi si delavca oplašil s premajhnim ga izpodbuja na zaslužkom. Da je mogoče gospodarju določiti pravo In ta veči zaslužek je tisto kai vztrajno in pridno delo. Ker mu plačuješ po meri stor- ceno akordnemu delu, potrebno je, da se ozira tudi jenega dela, zato se delavec bolj uri in vadi v delu ter na kraj ne razm postane ročen in spreten. Večkrat se otrese za vedno delovnih ur na prirojene mu nemarnosti pri delu. Z akordnim delom je na dan) in pa ter ima v čislih dnino, šte-an (t. j. po koliko ur delajo dje, katero rabi kordalcem torej mogoče privaditi delavce tudi veči delavnosti. Pri vsem tem pa je gledati, da se akordno delo časa na dan in kod po krajih, Koder je dnina velika, koder delaj Kajti po manj opravlja tudi dobro in pošteno. Kordalci so že toliko imajo delavci pripravno orodje > premeteni, da bodo skušali kolikor mogoče veliko na- hajamo draže je tudi akordno delo nego po krajih, koder na n asprotne rediti, ne glede na to, ali je delo tudi dobro ali ne. azmere. Vrhu tega pa mora £0 spodar še nekaj preudariti. Dela namreč, ki so sicer Zategadelj je treba vsako akordnodelo strogo enakovšna, mora tudi po tem ceniti, v kolikem času in verno nadzorovati. Sicer trpi gospodar škodo! jih je lahko opraviti z istimi delavci; tako Površnost v akordnem delu je edina hiba, zaradi ka- treba za košnjo poleglega žita več plačati stoječe. Tudi košnja travnika v istem kraji je lahko različno draga. Določujoč akordno ceno za košnjo trave moraš namreč gledati tudi na to, kolika in kako gosta je trava, pa tudi na to, ali je sladka ali kisla. Za-mudljivo in teže delo je tudi v akordu više ceniti in in draže plačevati. Po vsem tem je razvidno, da za akordno delo ni enotnih cen, ki bi bile splošno veljavne; ampak gospodar si mora sam določiti akordne cene za posamezna dela, in sicer po vestnem in zrelem presojevanji po zgoraj navedenih podatkih. Akordne cene, ki se določijo na ta način, so prave in bodo ugajale gospodarju in delavcu. Katera dela pa naj se zvršujejo v akordu? V akordu naj se opravljajo vsa dela, katerih vrednost je moči ceniti, in katera je lahko odmeriti ter po meri plačati. Tako n. pr. kaže kositi travo in deteljo, sušiti seno, kositi žito na večih posestvih, napravljati po-vresla, kopati jame za sadna drevesca, prekopavati zemljo za drevesnico, rigolati vinograd za nov nasad, špičiti trtne kole, kopati jarke za odpeljavanje vode in za namakanje itd. Po družili krajih dandanes že večino gospodarskih del s pridom opravljajo v akordu. Po večih posestvih pa zvršujejo in plačujejo že malo da ne vsa poljska dela po meri. Pa tudi raznovrstna sadjarska, vinarska in druga kmetovska dela opravljajo s kordalci. Pri nas je akordno delo še malo v navadi in le redko kje. Po večem so pokosili dosedaj le travnike tu in tam v akordu, včasih posušili tudi seno. — Poprimimo se akordnega dela bolj tudi pri nas, če si hočemo kaj prihraniti, delo po ceni opravljati in si ob enem delo zagotoviti ob nujnih časih in kedar primanjkuje delavcev! Posebno tam, koder shajajo z dninarji težko, naj skuša gospodar udomačiti akordno delo. V. R. Kakšne kobile bi naj odbirali za pleme. Vsak kmetovalec, posebno pa konjerejec, mora skrbno odbirati najboljše živali za pleme. To je prav važno. Ako hoče pri konjerejstvu prospevati, potrebno mu je odbirati najpripravnejših, določenemu namenu naprimernejših kobil in žrebcev. Kdor tukaj prav razumno oibira in potem primerno krmi žrebeta in jim streže, temu ne bode s konjerejstvom spodletelo. Pri nas skrbi država za dobre žrebce, te skrbi torej nima konjerejec kmetovalec. Ta ima samo gledati, da odbira dobrih kobil. Odločuje naj se pa le za takšne kobile, katere sodijo za kraj in krmo, ki ondi raste, in ki rade jedo. Na tak način bode mu konjerejstvo še najbolje prospevalo ter se strinjalo s potrebami kmeto-valstva. Izvrstne in lepe kobile donašajo navadno tudi takšna žrebeta, ki vržejo posestniku o svojem časi lepih denarjev; vsaj bolje bode prospeval nego tisti, ki vzrejajo konje, všečne le nekateri gospodi. Kobila za pleme bodi živahna, pa vender dobrohotna; ker živahni, a vender pohlevni konji učijo se najrajši in so tudi pokornejši in spretnejši za vsako delo, nego pa bolj mrtvi, a zato, če jih razdražiš, tem hujši. Svojstva materna prehajajo zelo rada na žrebeta. Zato ne sme kobila imeti nobenih napak; na primer, da bi bila plašljiva, uporna, hudobna, ali da bi grizla in brcala. Zdrava mora tudi biti kobila, kar se jej pozna uže na životu, če je dobro rejena, če se jej dlaka lepo sveti, če rada zoblje, dobro prebavlja, če je vsa živahna, maha z glavo ter bistro in svetlo gleda. Zdrav konj mora imeti zdrava pluča, kar se mu pozna, če zmeraj pravilno diše, ne samo kadar stoji na miru ali se sprehaja ter obrača glavo, da bi z njo po strani ob truplo udarjal ali da bi bolestno in na silo kašljal. Ako močno zdirja in se potem ustavi, pomiri se kmalu močno dihanje ter postane zopet pravilno. Zdravi konji radi delajo brez velikega utrujenja in potenja. Nasprotno pa kaže, da konj ni zdrav. Dobra plemenska kobila je tista, ki ima prav globoke in široke prsi, širok hrbet in še zelo širok križ. v Cem širši je ta, tem prostornejša je medenična votlina. Ta je velike važnosti, če je posebno prostorna, kajti tedaj nosi kobila velika žrebeta. Sploh bodi život plemenske kobile prostoren in okroglast. Noge pa ne smejo biti previsoke. Kajti na visokih nogah so navadno nasajene kobile z ozkim in slabim hrbtom, kar rade zaplojajo na svoje mladiče. Pretolste kobile niso rade breje in tudi mleka nimajo dosti, presuhe so pa navadno boleliave in iz tega vzroka niso za pleme. Kdor hoče velikih žrebet, naj spravlja velike kobile k velikim žrebcem. Časi imajo tudi manjše kobile velika žrebeta, če so jih ubrejili veliki žrebci. Ni pa svetovati majhne kobile k velikim žrebcem goniti, če niso ti posebno žlahtne krvi in pasme. Kajti takšni roditelji rodijo konjske spake, ki so nasajene na visokih nogali, imajo ozke prsi. butaste glave na tankih in dolgih šijnjakih. Takšne spakedrane živali ne sodijo prav za nobeno delo. Sploh kobila in žrebec morata biti blizu enake velikosti, to je najbolje. Velike kobile, zadobivše od velikih žrebcev velika žrebeta, imajo za ta dovolj prostora pa tudi hrane pred porodom in potem. Navadno imajo večje kobile zmeraj več mleka, nego manjše. Plemenske kobile morajo tudi pravilno razvita spolovila imeti. Sramnica z nožnico bodi pravilna ter ne preozka in premajhna in zdrava. Nečedne tekočine se ne smejo cediti iz spolovil. Vime mora biti primerno veliko, mehko, brez otrdin, z močnimi seski. Pojati se morajo pravilno spomladi vsak četrti se ubrejijo kobile, katere se redko kedaj pojajo Ista težava je s kobilami, katere se vse leto pojajo. Ostanejo večidel jalovke. Navadno pred četrtim letom ne puščajo kobil k žrebcu, ker so še premlade in premalo v telesi razvite. Kobile velikega noriškega plemena so pa uže v tretjem letu toliko dorasle, da jih pred četrtim letom puščajo k žrebcem. Drugih plemen kobile pa dajejo ubrejiti še le po četrtem leti in potem vsako leto, če ne pride kaka opovira vmes, da ne bi rodile krepkih žrebet. Takšne vrle kobile, ki so po edi z nožem majhno rano in pusti nož v njej ter četrtem leti prvič bile pri žrebci, puščajo za pleme do zopet zareže, ko kri začne po malem teči. Po nekod dvanajstega leta, nekatere še dalje. Stare kobile se imajo to napačno misel, da svinja ni prav zdrava, ako ne ubreiiio ] ade in rodijo čedalje slabša žrebeta se močno ne dere med klanjem. Zato nečejo živali Tudi ne kaže na pleme puščati kobil, ki so 10 hitro zaklati, in če je pretolsta ter radi tega se ne do 12 let postale stare, pa niso bile pri žrebci ali dere veliko silijo njo v to s tem, da s palčevim noh- sploh niso nikoli prinesle žrebeta. Za pleme tudi niso tom za očesa vdirajo. Sploh pa na deželi ima derenje kobile, katere uže po več let niso hotele breje ostati. svinj med klanjem naznanjati celi okolici, kaj se godi Ako jih vendar žrebec sedaj ubreji, ne razvijajo se žre- prijetnega pri hiši. beta v njih tako dobro, kakor v mlajših kobilah. Jako grozovito koljejo svinje na kmetih. Dosti- Paziti je na plemenske kobile, da nimajo nič bo- krat kmet ne razume pravilno klati ter žival res lehavega na sebi ali v sebi, kar bi utegnilo žrebetu na smrt muči; ne pozna krvnih žil. In zato zabada škodovati, morebiti povzročiti, da spravijo žrebe na in vrta mnogokrat še z nožem zelo skrhanim po ži- svet negodno. Zato je velike opaznosti treba pri kobilah ki so valinem vratu, sapniku in požiralniku. Časih prebode ves vrat,, pa glavne žile niso pre- jako debele ali hudo suhe, lenobno mrtve, močno draž- rezane, krvi teče malo in žival trpi strahovite muke, ljive, ki se starajo pred časom, ali so prestale hudo ki trajajo po pol ure in dalj Klanj udeleži se bolezen. Kedar mlade kobile precej prvikrat povržejo i tropa udi, kajti poluodraščeni fant mora učiti se, kako a ni najti za to nesrečo nikakega zunanjega vzroka, se svinje zabadajo in koljejo. Med groznimi mukami 1 v • • drzij svinjo fantiči in deklice za noge klečij z no znamenje je, da mora v kobili biti vzrok. In takšna kobila ni za pleme, ker bi zopet povrgla. Bržčas je od staršev dobila, da vselej povrže, ker je morebiti spo- dico, loveč tekočo kri, in drugo otroče jo meša v skle gami na njej, vlačijo, suvajo, tepejo in otrok drži skle lovilo bolno, oplodje preslabo ploh žival nesposobna dici za plod da se ne vtrdi. Druga mladež m popolneje prehajajo dobre lastnost od kobile na žrebeta, tem več je plemenka vredna. logledne oči na odurnem delovanji. To mor z vasi pa pase a slabo Naj- uplivati na mlada srca, postanejo va, neusmiljen boljše pa so plemenske kobile, ki nosijo žrebeta, ka- ter se naučijo, da pozneje ravno tako grozovito rav tera po životu, podobi, hoji in silah presegajo mater. najo, zlasti ker jih mičej se primejo dovtipne > Kmetovalec konjerejec torej stori sam sebi naj- katerih se odraščeni v takih priložnostih radi poslu večjo korist, ako razumno in opazno odbira kobile plemenske. Opomnimo še na konec, da kobile čiste pasme žujejo Ni mogoče ter tudi ne kaže tukaj navajati vseh svoje lepe lastnosti zaplojajo na žrebeta veliko popol- vzrokov tolikim surovostim, grozovitostim predsodkom, neje, nego živali iz skrižanega ploda prišedše. Zatorej ki se pojavljajo, pri sedanjih navadah klati drobno ži- je, ako sicer telesna zunanjost ni prerazlična, dajati vino. Temu v okom priti moglo bi se le z zakonodaj vsakakor prednost kobilam čiste pasme. Kako pri nas drobno živino koljejo. stvom. Zakon bi naj zaukazal, vsako žival pred klanjem omamiti. Temu vgovariati pametno res ni mogoče, ker ne sitnob, ne žali nobenih koristi, ne otežava Teleta navadno koljejo, da jih še žive obešajo na kline zabite v le stolice mesarske, da prosto vi sijo na zraku. Močni železni kavlji zagnani so med trdno zvezane noge, kar teletom na kožici ob kosteh dela silnih bolečin. večjih mesnicah visi tako obešenih mnogo telet ob jednem. Nekatera teleta dolgo čakajo obešena, preden mesar do njih pride. Poizve- dela in kot resnična zabeležila se je tudi navada, zlasti mesarjev na deželi, da živemu teletu • • nogici zadnji predro z nožem in zatem na železni klin obesijo. Temu pravijo nemški mesarji: „Aufflechsen". Glava visi na zdol, kri ne more iz možgan in zatorej ostane žival do zadnjega trenutka pri zavesti in čuti grozne muke. Svinje omamijo pred klanjem, vsaj v večih mestih dela nobenih klanja, marveč polajša. Dežela badenska daje nam v tem oziru lep zgled. Ondi koljejo na povedani način drobno živino uže od . 1864 ter vsako žival pred klanjem omamijo in omo- tijo. Ministerska naredba od 22. oktobra 1864 naravnost zaukazuje: „svinje imajo ljudje tako klati, da za-vdajo na zadnjo stran glave živali najpoprej udarec in zatem takoj z nožem vbodejo do srca/ Jednako navado imajo sedaj tam po celi deželi tudi zastran telet. Vsako tele omamijo najpoprej z udarcem po glavi in zatem akoljejo način se je obnesel izvrstno m Razne reči. j Dober lek proti navadnim ozeblinam pravijo i ker je derenje njihovo presitno. Drugače je v manjših mestih in na deželi. Nekateri mesarji so tega mnenja, da kri brzeje izteka iz živali, dokler še ta ni mrtva da je čebulja. Predno greš spat, dobro odrgni ozeblino s čebuljo ali pa nareži polovico čebulje na ozeblino čez noč. To stori tolikrat, da izgine ozeblina. Velike železne posode namažeš najbolje in naj-prelije, preden je zelo pri kraji z življenjem. Mesar ceneje s cementom. Pomešaj dobrega in čistega cementa Zato delajo na to, da žival po malem umira in tako kri toliko z vodo, da moreš mazati s čopičem. Namaži pa uat ,,cekar", kar si obiralec tako priredi, kot takrat, ko posodo dvakrat do trikrat r neki tovarni za stroje črešnje obira. so naredili poskušnjo z železno ploščevino, ki je bila tako namazana s cementom. Ploščevino so krivili, kovali in greli, a ni odpadel namazani cement. Pogin glogovemu belinu! Tako listje mora se obrati in zbrati v posodo ter potem sožgati, da se ž njim vred prezimujoči mrčes gotovo vniči; ako bi se tako listje le odtrgalo, morda tudi malo posvaljkalo ali pohodilo, bi se s tem malo več nego nič doseglo. Pri takem postopanji bi še veliko gosenčic živih ostalo, Katere spomladi, ko se prebude, zopet Glogov belin, ali kakor (T-A ©a ljudi po dežel po domače imenujejo: „beli metulj", prikazal se ploh med pretečenim poletjem po nekaterih krajih naše domovine v prav obilnem številu. Gosenice tega metulja, katerih more žaleči ena sama oplodena samica do 200 s svojimi jajčeki, so našemu sadnemu drevju eden najhujših so- vražnikov Mal 3 gosenčice prvo leto na sadnem drevji ne narejaio še kake posebne škode; ker pa žive prezi- na drevesa zlezle in tam svojo požrešnost uganjale. Ker za prihodnjo spomlad sadno drevje obilo cvetja in v posledici, brez posebnih drugih nesreč, dobre sadne letin« obeta, naj toraj vsak, komur je na lastnem dobrem količkaj ležeče, med zimo sadno drevje onega benglja-jočega listja do čistega obere in s zalego vred sežge. Ako se pa hoče, da bode ta opravek tudi splošno koristen, mora in naj se vzajemno „s zjedinjenimi močmi" mijo, so pa prec od prihod pomladi do časa ko se izvrši. Ne posamezniki naj posamezna sadna drevesa zabubijo, tem požrešneje. Sadno drevje, na katerem tega vraga veliko prezimi, v dobi prve rasti do čistega oguli hudega sovražnika oproste, nego temveč naj to store in v A izvrse vsi posestniki celih občin in okrajev na vsem ter listja in cvetja popolno oropa. Taka sadna drevesa svojem sadnem drevji. potem še konec meseca junija navadno vsega zelenja in sadnega zaroda popolno gola, kot ob pozni jeseni, na svojih mestih stoje. Enakih posameznih zgledov se skrbnemu opazovalcu uže pretečeno leto tu in tam manjkalo ni. Prav pogostoma dogodi se tudi, da tako oguljeno drevo potem nikdar več ne ozeleni; usuši se. Ono sadno drevje, katero so gosenice glogovega belina bile v prvi rasti do čistega ogulile in je v drugi rasti (po kresu namreč) iznova ozelenelo in listje razvilo, ne more več to leto cvetnih (sadnih) brstov ali popov za prihodnje leto nastaviti. In tako ta požrešna nesnaga marljivemu sadjerejcu za celi dve leti vse upanje na bogat sadni pridelek more popolno uničiti. Za pravo in izdatno vojsko temu grdemu požrešnemu vragu je neovrgljivo najugodnejši čas, „čas od pozne jeseni do konca zime", dokler se ga more Prav dobro in nad vse koristno bilo bi, ko bi slavna c. kr. okrajna glavarstva v onih krajih, po katerih bil se je med pretečenim poletjem „glogov belin" mnogo- z zimskem bivališči še spečega ugonobiti. Vse naravno potjo na sadnem drevji dozorelo listje je do v njegovem brojno prikazal, pričela uže sedaj postavo iz dne 17. junija 1870. 1., naperjeno proti škodljivim mrčesom, vso strogostjo izvrševati. Dokler je sovražnik še miren, skupaj in spi, pride se mu lahko in z vspehom do živega; ko se bode pa enkrat uže po sadnem drevji na vse strani za svojem živežem razpršil, mu je vničevanje neomejeno, a za pokončati ga, pa nobenega gotovega in popolno izdatnega pripomočka več. Toraj na delo ob ugodnem še času! Po toči zvoniti ne pomaga več. Še enkrat poudarjam : Kdor hoče prihodnje leto jabolka in drugo sadje raz svoje ovočno drevje obirati in tresti, naj uže sedaj, gotovo pa do konca zime do či- zimska gojezda glogovega sedaj uže popolno odpadlo. Pri vsem tem se pa vidi stega obere in v ognji vniči belina! M. Rant. na sadnem drevji še prav veliko listja, kot na nitkah privezanega, skupaj zvitega — „bengljati". To listje pa nič druzega ni, nego zimska bivališča glogovega belina, v katerem v malih kokončkih zapreden, prezimuje. To bengljajoče povito listje nahaja se le ob koncu drevesnih , navadno na enoletnih poganjkih; na vejah in češu- gnjezda glogo- vej, ljah v sredi vrhove krone ga ni. Zimska vega belina so sedaj in dalje do pričetka pomlad, dokler je drevje še brez listja (zelenja), popolno vidna in se Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Od dokazil slavne šopronske trgovinske zbornice treba e še jedno preiskovati: namreč, ali je res, da so za stvarjanja trgovinskega zakona vladajoči odnošaji bili morejo brez posebne težave vničiti. to treba je malo truda, nekoliko skrbi za lastno korist, pripravne taki, da je radi njih bilo utemeljeno trgovskih potnikov prejemati denarj more trditi o danes zakonito dovoljenje 3. a da se to ne vladajočih odnošajih posode in pa zadosta dolge lestve. Lestva pristavlja se Priznati mi je, da mi da gibi, kateri so na določilo, tičoče se tega da ob večjem drevji zvunaj okolu drevesne vejine krone od potili postavodajalca mesta do mesta tako, da se ž njo slednjič okolu in okolu imajo trgovinski potniki pravico, prejemati denarje, vzel vrha pride. Kjer se je lestva prvikrat ob drevesnem v trgovinski zakonik, in da sem v zapisnikih o posve- vrhu pristavila, se poviti bengljajoči listi od vrha doli tovanji trgovinskega zakona v tej točki brezvspešno iskal na vse strani, kolikor se je moglo doseči, obero v kako pojasnila. Nekaj pa se vendar upam kar naravnost tr primerno posodo, najbolje košarico, čajno ali kak slam- diti, da je tudi v današnjih odnošajih trgovinskih potni- kov pravica, prejemati denarje ne samo utemeljena, nego oblastila potnikove on vedno dvojil, ali sme tud zelo zaželjena. potniku plačati; sicer pa bi bila ta posebna pooblastila Trdečemu to, so, seveda v prvi vrsti pred očmi ko- brezvestnim trgovinskim potnikom ravno prikladno polje risti cislitavskega trgovca. večkrat imenovani pravici, prejemati denarje, ima najrazličnejših malverzacij in sleparstva. Meni je toraj izreči moje notranje uverjenje, da je upnik dragoceno sredstvo, da pripravi zamudnega plač- vse nepriličnosti moči odpraviti, ako si previdno izbi-nika po neposrednem osebnem vplivanji, da izpolni svoje ramo potnike, in da ne bi, odstranivši zakonite pravice plačilne dolžnosti. Potnik, ki obiskuje malega trgovca potnikov, prejemati denarje, imeli nobenih koristi, am-na kmetih, opominja ga zaostale tirjatve, in navadno se pak samo škodo. mu tudi posreči, da dolg mirnim potom iztirja. To je Jaz še prej priporočal, da se razširi ta zakonita katerem imajo trgo- pravica po oger&kein vzgledu, po posebno za cislitavsKe trgovce ogerskim dolžnikom nasproti velike važnosti. Kdor poznaje odnošaje, bode mi vinski potniki pravico, iztirjavati vse zaostanke svojih gotovo pritrdil, da velike težave, katere so spojene s gospodarjev, sodnimi tožbami kake tirjatve na Ogerskem, mnogoterega upnika napotijo, da raje pozabi na dol?. nego da bi si imenu odsekovem predlagam toraj, slavna trgovinska zbornica naj, uvažujoč, da pričujoči predlog slavne s tožbami in z iztirjevanjem nakopaval ogromne stroške, in konečno še ne dosegel nobenega vspeha. To pa šopronske trgovinske in obrtne zbornice ne vstreza Koristim tostranskega trgovskega sveta, ampak naravnost tem raje vsakdo opusti, ker more na Ogerskem samo naspiotuje, sklene: po ogerskih odvetnikih iztožiti tirjatve. Predlog slavne šopronske trgovinske in obrtne Ako odstranili zakonito pravico trgovinskih pot- zbornice se ne podpira; nikov, prejemati danarje, odvzeli bi cislitavskemu upniku naj se zbornica v zmislu gornjega poročila obrne jedno najizdatnejših sredstev, pogoditi se z lepa s trans- v posebni vlogi do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva litavskim dolžnikom; kajti translitavec, zlasti zamudni plačnik, ker bi ne imel zagotovila, da plača potniku za- Pri glasovanji sprejmeta se obadva predloga. (Dalje prihodnjič.) konitim potom, premislil si trikrat, ali sme tudi pla čati, drugače pa, zanašajoč se na neopravičenost pot- nikovo, odrekel kar vsako izplačevanje, zategadel bi Podučne stvari. imel največkrat prazne nade. Ali tudi v Cislitaviji so taki odnošaji, da odstranjenje zakonite pravice trgo- „ ■. Nasledki vinskih potnikov, prejemati denarje, bilo na veliko škodo trgovinskemu prometu. 77 šnopsa u ne Malemu trgovcu, zlasti kramarjem na kmetih, prija, nastala izplačila poravnavati po dopisovanji; njemu je v obče ljubše, izvršiti vse ustno in plačuje nastale dolgove najraje koj potniku. Zategadel je veliko olajšilo malemu trgovcu, ki ne pise rad in v mnogih slučajih še pisati ne zna, ako ima poroštvo, da so mu plačila potniku zakonito veljavna. (Dalje.) Marsikateri zapeljani sin je svojim dobrim starišem doma skrivaj denar kradel in ga potem pri Zamorcu** potrati! ; to vse je pa večinoma bilo le za Betini žep. • v Vsakega takega zaslepljenca, kedar se je le prilika ponudila, okradla je Beta vse gotovine, kolikor je je ravno pri sebi imel; kradla je pa tudi svojemu gospo- dar j na skrivnem, to pa le v taki meri da ni bilo Kako često se dogaja, da trgovinski potnik v sporazum- lahko na sled priti. nem interesu svojega gospodarja dovoljuje popuste naročnikom ali pa da daje izimue cene, za katere gospodar čisto nič ne ve. Radi tega nastajejo često razlike, ki Kupec po- jih je težko pismeno razjasniti in odstraniti, toraj čaka do prihodnjega obiska svojega potnika, ravnava ž njim osebno nejednakosti ter mu izplačuje. Vseh teh obojestranskih koristi odrekli bi se, ako odvzeli trgovinskim potnikom pravico, prejemati de- In tako je Beta „pri Zamorcu" imela res pravo denarno žetev, kakor ji je bila preje spridena Klara jo za- * — i. • • . gotovljala. S tatvinami in drugimi grdimi dejanji na- žep brala si je v teku osmih let uže veliko deuarja; n lakomnisa pa nima dna Betin ga ni imel. u 5 veli stara prislovica; tudi Plahtač in Beta se spoznata. Kakor vemo bil Plahtač zopet v u. narje, in to gotovo samo na kvar z lep a pletajočemu dneve svojega drugega dohoda le-sem igral je Prve go- se trgovinskemu prometu, po katerem nam je vsekakor spoda brez posebnega posla Pogledal do malega težiti. Vendar pa je tedaj, kedar misli, da ne sme te v vsako gostilnico; slednjič zaneslo ga je tudi k „Za- važne pravice dati potniku, prodajalcu ta namen zelo morcu". Kakor vsakega novinca, skušala ga je Beta v lahko doseči s tem, da svoji fakturi pristavi opomnjo, svoje mreže vloviti, ker je čutila, da ima „peneze „da je plačevati samo neposredno44. Ne ugovarjaj mi sedaj vjela se je enkrat tudi sama. u 1 a nihče, da priporočati, dajati potniku tudi še posebno Plahtač pooblastilo za prejemanje denarj Mali štacunar na kmetih > e prec previdel, da mora Beta prava tica „mamona" na vse načine si pridobivati, zna jedva čitati in pi- .Naj velja kar hoče", misli si sam pri sebi, „ta-le mora biti, ki ume sati, ne bi mogel preiskovati veljavnosti in pristnosti po- jo pa potegniti z mano." Zato si pa še tistega dne na jame za nekoliko dni stanovanje „pri Zamorcu". Sedaj bila mu je prilika, Beto po vsem natančno spoznati. Obnašal se je njej nasproti ves čas nekako bolj resnobno in pošteno; s tem jo je kmalu za-se popolno pridobil, — postala sta eden do druzega vedno bolj zaupna. Beta sama razodene mu, da se je drugim služiti uže naveličala, ter da bi bila enkrat in skoraj rada samostalna gospodinja, najraje pa pri možu, ki je tak, kot je ravno Plahtač sam. Kar je pa ta nameraval, spolnilo se mu je s tem; a vdal se pa ni kar tako tja v en dan. Zvitež pregovoril je Beto, da je pripisala k njegovemu premoženju tudi svojo lastnino, katera je ob tem času uže nekoliko tisočakov štela. (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Kr. J aroslav. 75. Kakao in čokolada. Početkom sedemnajstega stoletja so začeli v Evropi piti tri nove, tople pijače. Ena je prišla z Afrike preko Arabske, drugo so prinesli s Kitaja, a s tretjo nas je nadarila Amerika. Te pijače so kava, čaj in čokolada. V kavi in čaju ne išče človek hrane, ena in druga služi človeku samo za uživanje. Tudi čokolada, ki se v mnogem razlikuje od poprejnih, služi človeku kot oživljajoča pijača, toda ob enem mu je tudi dobra hrana, in radi tega ima mnogo večo vrednost kot kava in čaj. Kakaovec, ki nam da,e čokolado, drevo je vroče Amerike. Ob Ama, zouski reki, potem ob Orinoku in na otoku Trinidadskem, raste kakaovec po šumah v veliki množini kot divjak. Po vseh drugih toplih krajih ameriških nahajamo ga vzgojenegac Kdo je to drevo vzgojil in požlahnil, in kedaj je to bilo, to nam je popolnoma nepoznato. Znamo pa sicer, da so v osrednji in južni Ameriki živela plemena darovita in umna, katera so se bavila z vzgojevanjem bilin, in med temi, da so osobito lepo napredovali starodavni Mehikanci. Kedar so Evropejci odkrili Ameriko, našli so kakaovec uže vzgojen. Slavni sedež tega vzgoja je bil v Mehiki. Kortez je pisal Karolu V., kako so na osvojenem zemljišču v Mehiki zasadili 2000 drevesc „cacapa", katera rode plod, ki se zmljet prodaja. To zrnje se po vsej pokrajini tako ceni, da je kot novec upotrebujejo. Ta navada, da se je kakaovo zruje v prometu jemalo ^ w , Vv *' jffl■jH«'jK^-IJS--£ 'i BfffffSM" BHB n^Ef Ji * K — " «• KsfH. mesto novca, morala je biti jako razširjena, in jo še dandanes nahajamo v Nikaragui. Mehikanci so nalivali :iakao „cacahoaguahitl". Zrnje so štrli v prah, potem v vodi raztepli, temu so dodali vanilije in drugih dišav, pa Koruzne moke, in s te zmesi so oblikovali pločaste komade. Pijačo, ki so jo s tega napravljali, nazivali so „chocolatl", a je bila zelo trpka, toraj ni s početka španjolcem čisto nič dišala. No, kmalu so Španjolci prišli na to misel, da so začeli slador primešav&ti, in i>otem se je čokolada bolj in bolj širila. Pri Montezumi, predzadnjem vladarju mehikanskem, našli so ogromno množino kakao-a, ker so mu podaniki davek s kakaovim zrnjem plačevali. Čuditi se moramo, da je ta nekdaj tako velika kultura tako opešala, da je dandanes skoro več ni v Mehiki. Dandanes dobiva Mehika svoj kakao z južnih krajev. Šp anjolci, ki so se prvi upoznali s čokolado, pripeljali so tudi prvi v Evropo 1520. 1. kakaovo zrnje in narejeno čokolado. V Evropi niso dolgo znali, kako se od kakaovega zrnja čokolada napravlja, ker so to Španjolci v Mehiki kot tajnost čuvali. Ali v tem je prišel v Italijo 1606. 1. Florentinec Carletti, ki se je v Ameriki naučil prirejanja čokolade, pa jo je vpeljal v Flo- k rencu, od koder se je potem po vsej Evropi razširila. Francoski zdravnik Bachot je poveličeval v nekem spisu 1684. 1. čokolado ter rekel, da je tako žlahna iznajdba, da bi rnuogo bolje zaslužila biti hrana bogovom, kot ambrozija in nektar. Koliko je glasoviti Linne cenil čokolado, najboljši dokaz nam je to, da je samo drevo nazval »Theobroma", to je božanska hrana. V Evropi je našla čokolada največ ljubiteljev v Spanjolski in v Italiji in v teh zemljah jo še dandanes največ použivajo. Kedar so začeli po čokoladi v Ameriki in v Evropi bolj in bolj popraševati, koj so po vročih krajih tega drevesa mnogo nasadili. Od ekvatorja do 23 st. na sever, in do 15 in tudi 20 st. na jug nahaja kakaovec potrebno toplino za svoj uspeh, in v teh krajih ga nahajamo ne samo v Ameriki, temveč tudi v Afriki in v Aziji. Najboljši in najfinejši kakao rodi v mehikanski pokrajini Sokonusko, od koder so ga na dvor španjolski pošiljali. Dandanes ta kakao malo v trgovino prihaja. Na glasu je dandanes kakao s Karakasa v Venezueli in z Marauaiba v Kolumbiji. Nekoliko sla-bejše vrste rastejo v raznih krajih Brazilije, Guyane in Nove Granade. Na Antiiskem otočju so ga s prvega mnogo vzgojevali, ali dandanes ga je kava do malega izrinila. Na Domingu je tu najboljši kakao. Španjolci so presadili kakaovec na Filipinsko otočje, Holandezi na Javo, in Francozi na otok Bourbon, pa nikjer po-voljno ne uspeva. (Dalje prih.) Naši dopisi. % Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski zboroval je včeraj in izrekoma pri dveh točkah bila je razprava zanimiva, pri eni pa celo živabna. O osuševalnih delih v Račenski dolini poročal je dr. P oklu k ar, vrh tega pa je dež. inženir Hrasky s strokovnjaškega stališča razlagal in s pomočjo obrisov razkazoval, kako so nastale sedanje podzemeljske votline in vodotoči in kako se postopa na tej podlagi pri odvajanji takih voda. — Razlaganje Hrasky-jevo trajalo je okolo ene ure in je bilo prav zanimivo. — Poročevalec dr Pokluka r pa je dotične predloge deželnega zbora nekoliko razširil in to taiio, da je v prvi vrsti na-svetoval: naprositi c. kr. vlado in^državni zbor, da bi se državni zakon o izboljševalnem zakladu prenaredil tako? da se pri osušavalnih delih na kraškem ozemlji s pod- decembra 1868. leta, dež. zak. št. 17. oziroma po zakonu zemljiškimi jamami sme dovoliti do 80% državne pod- z dne 26. marca 1885. leta, dež. zak. št. 9, niti v vrsto • j pore. in pa da stroške za pripravljalne dela prevzame doklad k direktnim davkom ali užitnini, kakor tudi za vse državni izboljševalni zaklad, konečno, da se za letos to, da se povišajo uže obstoječe naklade in davščine prosi za Račenska dela 3000 gld. državne podpore. zadnje vrste, treba je dovolitve deželnega zbora in Naj- Iz deželnega zaklada privoli se v ta namen za letos višjega potrdila, predplačila 2000 gl., konečno izreče se zahvala vsem, ki I M* VH so pripomogli k dobremu vspehu osuševalnih del v Ra-čini priznanje, izrekoma gg. okr. glavarju Mahkot-u r in Hraskv - u. Pri Poklukar, poročilu finančnega odseka, poročevalec o konečnih delih ceste skoz Kopačnico dr Dekan Janez Toman. ? v soboto dne januarija sklenil je svoje Poljanski dolini, in pa o vprašanji, komu naj se naloži vzdržavanje te ceste, postala je po ugovorih poslanca Deschmanna razprava zelo živahna. Deželni odbor in ž njim v soglasji predlagal je tudi finančni odsek, naj za letos to cesto vzdržuje dežela: poslanec Deschmann pa je predlagal, da naj se takoj uvrsti med okrajne ceste, ob enem pa med občinske pota odda Zavodenska, do-sedaj okrajna cesta. blago življenje, velezaslužen mož, častni kanonik, dekan, zlatomašnik, bivši žel ni poslanec, Janez Toman, v Moravčah, kjer je bil mnogo let duhovni pastir v 81. letu starosti. Pokojni rojen Bohinjski Bistrici dne junija 1807, rnašnika posvečen dne V razpravo segali so razun poro- 26. julija 1832. leta. leta 1877. čevalca dr. Poklukarja: a schmann, gosp. deželni pred- vedno sednik baron Winkler in Detela. Konečno bil je sprejet predlog finančnega odseka, Pa še tudi pri in točiii dnevnega reda postala povsod užival izredno zaupanje našega ljudstva, deželni poslanec, odločno odklonil vsako izvolitev, nakladalo breme poslanstva. Pogreb pokojnega mu je razprava viharna, ko se je razpravljalo zarad povračila 800 gold. občini ljubljanski za kolerabolne prisilne delavce, in pa: ko se je predlagalo škofjeloškemu cest-nemu odboru, ki skazuje izredne potrebščine 6000 gld., vedno značaj nega rodol juba ponedeljek dopoludne. Klub narodnih poslancev želnega zbor poslal ojemu bivšemu tovar privoliti deželne podpore 2000 gold. Pri tej točki po- ročila se je v drugič splošna cestna razprava Prihodnja seja bo v petek in na dnevnem redu : deželni zdravstveni zakon. grob venec lavorov s trakovi v deželnih bar- naprosil poslanca Kersnika klub zastopa pogrebu. Blagi pokojnik miru počiva! Občinske priklade. Deželni zbor je po nasvetu svojega občinskega odseka prenaredil one paragrafe ob- Gospod Karol Tavčar, trgovec z lesom, znan rodoljub, ki je uže več let bolehal, sulenil včeraj, v činskega reda, kateri zadevajo doklade k neposrednjim davkom in užitnini in pa naklade na žgane opojne te- veliko žalost rodbine, svoje blago življenje v 52. letu. Pogreb bode jutri popoludne ob uri. kočine, pivo i. dah r. Posebno važna je določba o nakla- na žgane opojne pijače in pivo. Po sedanji postavni haja nam vprašanj od določbi treba je bilo za take naklade vselej deželne po- tom, oziroma prošnje, Zarad novega občinskega reda za Kranjsko do- z načr- mnogo strani, kaj bode naj stave ali deželnega zakona. Ivedar pa bode nova postava dobila Najvišje potrjenje, tega ne bode treba, ker bode smel take dovoljevati deželni odbor in pobirati se bodo t* *' smele brž, ko bode c. kr. deželna vlada pritrdila dovo- se ta načrt ne sprejel. Na to lahko odgovorimo iz najboljšega vira sledeče: Prav veselo znamenje politične zavednosti je to, da se široki krogi brigajo za nov zakon. po katerem se imelo zelo temeljito preclrugačiti občins&o naše gospo- litvi deželnega odbora. Ker se je nadjati ? da bode ta darstvo in življenje. Prizadetim pristaja gotovo tudi naj postava kmalu dobila Najvišje potrjenje, in Ker je pri- tehtnejša beseda, in oni store le svojo dolžnost, ako svoje čakovati, da se bodo te posluževale občine, kedar jim pomislike izrekajo brez ovinkov. Prav tako ravnajo tudi bo treba sklepati, kako se občinske potrebščine po- naši deželni poslanci, enako uvažavajo želje svojih krile, priobčujemo to določbo: volilcev, kakor pa tudi njihove razloge, v kolikor se pri Za to, da se uvedo davščine od použitka opojnih razpravah potrjujejo kot utemeljene, pijač, podvrženih užitnini, na najdaljšo dobo desetih let, Sedanje stanje razprave zakona pa je to, da letos kakor tudi za to, da se povišajo uže obstoječe take da v- nikakor ne pride več v meritorično razpravo, ščine za jednako dobo treba je dovolitve deželnega, od da se bora in pritrditve političnega deželnega oblastva. Za to, da se uvedo ali povišajo omenjene davščine na daljšo dobo nego na deset let, potem za to, da se uvedo drugačne naklade in davščine, katere ne spadajo med občinske takse, ustanovičene po zakonu z dne se bode bode se glede prihodnosti pa ni dvomiti, pred veljavnim sklepanjem počakalo, kako obnesla nova zdravstvena postava, o kateri sme trditi, da bode to velika občina z izključno zdravstvenim področjem. — Glede nove občinske postave bode toraj gotovo še vsim prizadetim prav obilno izreči svoje zahteve in želje, prej kakor se kaj ostala nam jako neprijazna, medtem ko je nasproti Nem ški postala prijazna. prilike, sklene. zdravji gospoda Andreja Einspielerja dohajajo nam zelo iznemirljiva poročila iz Celovca. Vendar pa se štvu »9 ponedeljek pričele so se tukaj po dijaškem dru Zvonimir* priredene slavnosti 300 letnice hrvat še vedno nadejamo, da mu ljubi Bog zopet povrne zdravje skegs pesnika Ivan Gundulič-a, katere trajajo tri v blagor slovenskih naših rojakov na Koroškem. Nov list „Dom in svet" priporoča izdajatelj in vreduik gosp. dr. Lampe tako: Nepremagljiva ljubezen do vrle mladine nade in našega veselja — napotila me je, da sem sklenil izdavati z novim letom zabavno-poučni list „Dom in svet dni. Slavncsti vdeležilo se vse siovanstvo bivajoče na Dunaji, v prvi vrsti naravno Hrvatje. Češka. posredovanja deželnega maršala kneza nase Jurja Lobkovica nadaljujejo se razprave med Čehi in Nemci in pri znaui spretnosti in brezozirni odkritosti mogoče, da te po- kneza Lobkovica bilo vendar a namenjen v prvi vrsti mladini hrepeni po višem izobraženji in napredku, potem pa tudi vseoa omikancem, ki se žele zabavati in Dlažiti se slovstvenimi lepimi iz- delki in si razširjati znanje z lahkimi poučnimi spisi. „Dom in svet" bo prinašal v prvem delu leposlovne pro- skušuje ne ostanejo popolnoma brez vspešne. Seve da podlaga poravnavi mora biti: nedotakljiva celota Češkega kraljestva in stroga enakopravnost obeh tam bivajočih narodnosti." Ogerska. Gledališki intendant grof Keglevič izvode; v znanstvenem delu bode skušal obsegati vsa je vsled lastne proš ijej toda po hudem nasprotovanji, odpuščen iz službe, na njegovo mesto imenovan je državni znanstva, da bode obče zanimiv ter koristen. Napovedani list bode najprej opazoval dom do- movino in vzbujal čuval ljubezen do nje: vodil bode pa tudi v svet, v daljni in širni, kjer so tuje šege in tajnik R e n i c k y. Nemška. Sedaj prič se v Berolinu zopet tuja ljudstva, kažoč, kaj svet ponuja. „ sedanji in nekdanji skupno zborovanje nemškega državnega in pa pruske „Dom in svet" želi biti zgoraj omenjeni vodnik. Narodnjake, rodoljube, ki ljubijo mladino in hote, da narod naš napreduje, vljudno in srčno prosim duševne in gmotne podpore. deželnega zbora tako valo obilno gradiva pa ne toliko da bil da bode politično življenje dobi-Cesar Viljem je zopet prehlajen, nastala skrb zarad nevarni samo, dalje ostajati v m Milo mladino in vse one, hrepene po pravi te- meljiti omiki, vabim, naj se obilno na list naročajo, naj nosti, ker zdravniki nakladajo postelji in ne zapustiti sobe, v ponedeljek ostal je ves dan v postelji. Ako se potrdi, kar piše „Vos. Ztg.", obe ga razširjajo. List bode izhajal dne 20 vsakega meseca na celi poli velike osmerke. Cena mu je: 1 gold. 60 kr. za leto, 80 kr. za pol leta. Ako priraste kaj čistega dobička, rabil se bode za razširjanje lista in za podporo ubožnih dijakov. Uredništvo in upravništvo je v Marijanišču. Za ljubljanske naročnike posreduje iz prijaznosti „Katoliška Bukvama". tajo si najodličnejši krogi temeljitega zboljšanja zdravja nemškega prestolnika. Nemški cesar izjavil se je po onem listu nasproti deputaciji, katera mu je prišla k novemu letu srečo vošit, da so poročila z St. Remo, kjer se prestolnik zdravi, p dob ra, da je čas najhujših strahov minul, po vsem opravičena je uada, da se cesarjevič spomlad Berolin Nat. Zt u o hoče vedeti da kmalu pričakovati korakov vlasti za odpravljenj P Coburškega iz Bolgarije Angleški Ti ines" brzojavlja se z Beroliua da Dunaji, princ R nalog, pri dobil poslanik na trijski vladi nagla- Novičar iz domačih in tujih dežel. šati potrebo, da se porazume z Rusko glede Bolgars Dunaja. Zadnje dni imeli so zopet naši in ogerski ministri, med njimi oba ministerska predsednika in oba brambovska ministra skupno posvetovanje. Ko- je meu preUiueil pusveiu- Zitna cena v Ljubljani 7. jannarija 1888. likor se Cuje, nanajai se Hoktoliter : pšeoioe m h gold. 85 k vanja tudi predlog o neki malenkostni premembi vojne 7 gold kr. 2 kr turšice 5 gold. 36 kr. banaške sor8ice o gola, v • A rzi 4 gold 6 kr ječmena 3 gold. 41 kr. postave glede vprašanja, kolikokrat se smejo reservisti prosa 3 gold. 74 kr ajde 3 gold. 90 kr ovsa 2 gold klicati k vojaškim vajam. Položaj v obče spremenil se je v nekoliko na bolje vsled poročila z Ruske, da se odpuščajo tam uže sedaj mesto v mesecu marcu, vojaki najstareje vrste. — Ta vest vplivala je tolifco pomirljivo, da se je naši renti v Dne 27 kr Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogram V Kranj i 2. januarija. Hektol Pšenica 5 gold. 85 kr Rrž 4 gold. 86 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen tem tednu polagoma cena zboljšala na 78'35%- c. m. došla je z Ruske sicer vest, da se ima premestiti 54~kr nova divizija pešcev na našo mejo, pa ta vest ni imela 4 gold. 22 kr 1 gold. 60 k Ajd 4 gold. 20 k Seno 2 gold kr Slama 100 kilog Špeh 1 kilog izdatnega vpliva > akoravno je večina rusfcih časnikov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.