A IZDAJA ZA GORIŠKO 15 BENEČIJO ra PRIMORSKI DNEVNIK ________GLAS ELO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE WgVUI. . gtev. 229 (2225) ... Popoldne v Sesljanu VRTKA VESELICA ki jo priredi Osvobodilna fronta za okraj Devin Nabrežina (Spored glej na drugi strani) Poštnina plačana v gotovini Spedizione tn abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 21. septembra 1952^ Cena 25 lir resnice,,. (Trst in Edenov obisk) taSeU posebnega dopisnika) dotoki BEOGRAD' 20. J V^SKl žun J* Je končal zunanji prvi minister del nje- dtefjv Jugoslaviji. Po i.„ j'4** obiska I4 bo odšel »o r i P1-01* italiian-Ka , -^kini napadalcem. **** ”)eri 0snot,‘ prijateljskih narodi obeh derel s-e *j anQleško-ju{]oslovari- 'nnE nih; Predujem ob di>eh *>.' , ^rn°3t navada z V2ho-odločnim stali-W ‘l kominformističnim 3e Jugoslavija že S u*rita neprecenljive u-ie n^11* *t'etu. Ce kaže, Je|tolilt?e!)arnost voine danes v leti J^^^a kot pred ne-tinIT'!a, ZOsiulCl je Eden ponovno mu zunanjemu ministrstv.u nam tega vtisa niso zanikali. Iz običajno dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da so se z jugoslovanske strani za diskusijo o Trstu zelo dobro pripravili in da so se posebno lotili vprašanj, ki so v zvezi s sedanjo upravo in s položajem Slc-vencev v. Trstu. Ta vprašanja zanimajo prav tako Angleže, ki so soudeleženi v upravi coni A. kot Jugoslavijo, ki se .zavzema za interese svojega življa v Trstu, so gotovo bila na dnevnem redu razgovorov. Na Zahodu je zelo razširjeno mnenje — in tudi Eden ga je izrazil — da je nerešeno tržaško vprašanje silna ovira za zboljšanje odnosov med Italije in Jugoslavijo. V Beograda poudarjajo, da je to le del resn e5. K temu lahko pripomore le resničen sporazum na pravični c snovi, nikdar pa ne kakršen koli poizkus diktiranja. kot želijo v Rimu. Londonska konferenca, ki prav gotovo ni pripo-mcgla izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo_ je najzgcvornSj Ši dokaz za to. Za resničen sporazum pa je predvsem potrebno, da se dosežejo čim boljši prijateljski odnosi med obema deželama. Brez teh pogojev je sporazum iluzoren. V današnji Italiji teh pogojev ni videti in j'h tudi ne bo videti, dokler bo iredentizem glavno vodilo politike italijanske vlade. Pisanje italijanskega tiska in uradni izjave v zadnjih dneh to še enkrat potrjujejo, Edenovi razgovori v Jugoslaviji še niso končani, zato bi bilo prezgodaj postaviti vprašanje, kakšen je njegov odnos dete ačividne resnice. Gotovo pa se nam zdi, da je postalo vsem očitno, da se je potrebno izogibati kakršnim koli enostranskim aktom (n. pr. na osnovi vodilne zamisli londonske konm ference tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti). Prav. tako se nam zdi gotovo, da se je Eden ob lastnih doživetjih s svojim obiskom v Jugoslaviji prepričal, da je ta pripravljena sode~ lovtUA z vsakomer, ki to želi tn da je torej krivda na drugi strani če tega sodelovanja n medsebojnega sporazumevanja kmalu ni mogoče ref Hi R. CILENŠEK PRIJATELJSTVO S FRHNCUO Obisk francoskih parlamentarcev v Beogradu - ..Narodi FLRJ so dali največji primer odpora in si izbojevali svobodo", je poudaril Rene Mayer Priprava skupnih vojaških vaj - nov korak naprej v sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo izjavi na Uskou- Vi se v Beograd ni j0t ™ še manj da k,e hou, ^razume, temveč f>Jc nUce '|P°3^0biti medseboj-'V*"1 tv,n sporazumevanja, n; f?!ji .T * jugoslovanskimi jSkvtirati svetov■ “ ?ckatera P°seh- J- 2 ‘ ‘ zanimajo obe >jajo ?°$lovanske strani ^ne0a sodelovanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 20. — Po skoraj tridnevnem bivanju v Beogradu je britanski zunanji minister Eden danes odpotoval na dvodnevni obisk v Dubrovnik, od koder se do vrnil v Slovenijo, kjer se bo ponovno sestal z maršalom Titom. Dosedanji razgovori gospoda Edena z maršalom Titom in jugoslovanskimi voditelji so potekali v prisrčnem ozračju. To potrjujejo tudi krogi, ki so blizu britanskega veleposlaništva v Beogradu. Ii krogi poudarjajo kot važno dejstvo da je Eden .že prve dni obiska spoznal skoraj vse člane jugoslovanskega političnega vodstva, člane politbiroja CK KPJ in druge ugledne osebnosti. Glavni cilj obiska Edena v Jugoslaviji je vzpostavitev osebnega stika z maršalom Titom, ki je po mišljenju teh krogov zavzel vodilno mesto med uglednimi političnimi osebnostmi v povojni Evropi. Eden je, kot kaže, sprejel na sebe vlogo posredovalca med glediščem zahodnih držav o načinu obrambe Evrope pred morebitnim napadom in jugoslovanskim stališčem o praktičnem sodelovanju med sosednimi državami in zahodnimi velesilami brez paktov in formalnih obvez. Čeprav ne pričakujejo, da bodo ti razgovori privedli do nekega formalnega rezultata v obliki nekega protokola odnosno pismenega sporazuma, obstaja upanje, da bo Edenov obisk pripomogel k temu, da bodo zahodni politiki razumeli stališče Jugoslavije v zvezi z načrti Zahoda, ki se tičejo obrambne Srednje in Jugovzhodne Evrope. Obojestranska gesta dobre volje bo po mnenju diplomatskih krogov privedla do tega, da se vzpostavi trdna obrambna linija na liniji Xrst - Zagreb - Beograd -Solun. Po vesteh inozemskih dopisnikov britanskih listov tudi inozemski politični krogi poudarjajo prisrčno ozračje beograjskih razgovorov in njihovo važnost. Dopisniki v Wa-shingtonu poudarjajo, da wa-shingtonski krogi in ameriška vlada ne samo. da odobravajo misijo britanskega zunanjega ministra, temveč jo toplo pozdravljajo in podpirajo, Glede rešitve tržaškega vprašanja pcoidarjrjo washingtonski kregi, da je cilj zahodnih velesil, da se tržaško vprašanje reši sporazumno in z nepesred-nim stikom med Jugoslavijo in Italijo, kar ponovno demantira vesti italijanskega tiska, da j« Eden prisipei v Jugoslavijo, da bi izvršil pritisk na maršala Tita, da popusti italijanskim zahtevam. Po vesteh beograjskih dopis- j nikov iz Londona je britansko časopisje mnenja, da bo obisk maršala Tita v Veliki Britaniji | prispeval k zbližanju med narodi Velike Britanije in Jugoslavije. Čeprav izraža časopisje mnenje da se maršal Tito pred prihodnjim junijem ne bo mogel odzvati povabilu Churchilla, sodijo britanski listi nadalje. da se bo Eden ob ponovnem sestanku z maršalom Titom v Sloveniji ponovno raz-govarjal o tržaškem vprašanju. Eden je na včerajšnji tiskovni konferenci v Beogradu na vprašanje novinarjev, če je maršal Tito sprejel povabilo Churchilla, odgovoril, da nima kaj povedati. Dobro obveščeni krogi v Londonu — kakor javljajo beograjski listi — poudarjajo da je britansko zunanje ministrstvo zelo zadovoljno z dosedanjimi razgovori Edena z maršalom Titom in da je britanskega zunanjega ministra zelo impresioniral realističen smisel jugoslovanskih voditeljev. Danes zjutraj je prispela v Beograd francoska parlamentarna delegacija pod vodstvom Rene Mayerja. Na beograjski postaji so francoske parlamen. tarče sprejeli predsednik Zveznega sveta Vladimir Simič s skupino poslancev. Takoj po prihodu je francosika delegacija položila venec na grob neznanega junaka na Avali Za tem je obiskala izvršilni odbor mesta Beograda. Opoldne pa se je udeležila svečanega kosi. la, ki ga je njim na čast priredila ljudska skupščina. Pri kosilu, katerega so se poleg mirovna pogajanja v pan mun jomu ledhe ugotovitve gen. Harrisona ^tera "poseb. I Vodja zavezniške delegacije je na današnji plenarni seji brez ovinkov povedal nasprotnikom, kam vodi njih nerazsodno ravnanje ?e vsa zadnja leta, Osnova za iska- ije’ , sfi: ^a°o*0s0u ni 0 možnosti t ^tc0 , J^ov jvgoslovan-\ ,lek do ^rike ^jske d,c IJ*th ° sodelovanj C fo teZt,h °™ovnh pri-nii sP°razumfva-'l Področjih, ki ?upr. vn^7nutku dualna »o ? *ode(_ “rtje obrambe), h H ,Z™je je lahko m no-jp » ."O in ----------- K k*** Prtd tn iskreno, kot Krean^2>l'ieS„0OtO,,C; '$'F<7Thr*£n 'ta ,e °d n^9oVa 1 jasno Po->t7tu nusiia ni šla 5mnen> in VN( -;«nja Je 'ezultat te-Po tem obi- 80 bti*r fc‘^ati v km-^ooslcuanske- TOKIO. 20. — Zavezniški in severnokorejski delegati ^ za mirovna pogajanja so imeli danes znova plenarno sejo v Pan Mun Jomu. Trajala je 52 minut in ob zaključku je zavezniška delegacija predlagala, naj bi odložili dela do 2(5. sep. tembra. na kar so Severnokorejci pristali. Na današnjem zasedanju je vodja zavezniške delegacije gen. Harrison prečrtal izjavo, ki ostro obsoja nasprotniško Kampanjo laži. Čeprav ste v tem pogledu perfidno spretni, je dejal gen. Harrison. in ste to dokazali že mnogokrat, je sedaj vaša spretnost nadomestila neumnost, s katero pripravljate svoje laži. Uspelo vam je se popolnoma osmešiti. Se naprej silite nedolžno korejsko prebivalstvo k trpljenju zgolj zato. da bi dosegli nepo. štenc cilje nekaterih egoističnih in neodgovornih voditeljev. ki so v notranjosti in ino. zemstvu skupno povezani z u-nicevalno filozofijo Vi zaničujete svoj narod, je . j nadaljeval Harrison. kakor od. krito zaničujete tudi ostali svet. toda koliko časa boste nadaljevali s svojimi groznimi zločini, ne da bi vaš lastni na. rod odkril resnico? Zlo je do tolike mere utrudilo vaše duhove da je povsem mogoče, da se ne zavedate, kako ste se osmešili Dred svetom Gen Harrison je ob zaključ-ku svoje izjave povabil severnokorejsko delegacijo, naj pri. stane na izmenjavo ujetniškjh seznamov in podpiše premirje. Z bojišč poročajo o ponovnih napadih Severnokorejcev na treh področjih. Zavezniško letalstvo je tudi danes napadlo vojaške objekte na Severni Koreji in odvrglo številne zaži galne bombe. Iz Pusana poročajo da so južnokorejski bivii b^rci in vojni invalidi ustanovili združenje ki šteje 100.000 članov. Združenje ima namen, zavarovati življenjski položaj svojih pripadnikov, ki postaja iz dne. va v dan slabši. Okrog sto biv. Sih bojevnikov je včeraj napadlo policijski sedež v Pusa-nu zaradi aretacije enega izmed njihovih tovarišev, ki se je z več drugimi uprl policijski sili, ker so jim odklonili običajno delitev riža. Aretirani so bili številni demonstranti. Tudi danes je okrog 300 bivših bojevnikov uprizorilo demon, stracijo na kolodvoru v Pusa-nu in protestiralo proti ravnanju policije Demonstrante je razgnala Vojnika policija juž-nokorejske vojske, Ameriški tisk komentira naznanilo, da so začele uporabljati čete ZN na Koreji iz daljave vodene izstrelke in letala brez posadk ter poudarja, da je doživela vojna na Koreji s tem nov, dramatičen in pomemben preobrat. »Philadelphia Inquirer» pripominja, da to ni prvič, da so uporabili iz daljave vodene izstrelke v tej vojni, in «tisti, ki se spominjajo izstrelkov VI in V2 iz druge svetovne vojne, vedo, da to ni začetek vojne «pritiskanja na gumb», kakor nekateri menijo. Toda naznanijo mornariškega poveljstva, da so začeli uporabljati pri napadih na Koreji večje radiovodene izstrelke, uničujoč učinek teh napadov, poleg tega pa naznanilo, da je na razpolago dovolj izstrelkov za dolgotrajno in obsežno robotno vojno — vse to pomeni začetek pomembnega razvoja...)). «Ali bo to novo robotno vojskovanje na Koreji dovolj vpli-vale na komuniste, da bodo opustiJi svoje nespravljivo sta lišče in bodo -‘prejeli pametne mirovne pogoje, ki jim jih ponujajo Združeni narodi?« Na to vprašanje seveda »Philadelphia Inquirer» ne more odgovoriti. Odgovor mora priti iz Pekinga, oziroma iz Moskve. «New York Herald Tribune« pa piše: »Mornarica verjetno ni naznanila obstoja svojih po televiziji vodenih Izstrelkov ln tega. kako uspešni so, dokler niso bili na obzorju že zares avtomatično vodeni izstrelki, ki bodo verjetno povzročili, da bodo postala iz daljave vodena letala kakor tudi mnoga piloti-rana letala zastarela«. ga osrednjega položaja, kot sile Commonwealtha, kot atlantske sile in kot evropske sile«. LONDON, 20. — Voditelj britanske delegacije v'OZN Glad-wyn Jebb je nocoj odpotoval iz Londona v ZDA. Pozneje bo Jebb odpotoval v Kanado, kjer se bo udeležil sestankov v Montrealu in Ottawi in se bo vrnil v ZDA še pravočasno za otvoritev zasedanja glavne skupščine OZN. * * * ATENE, 20. — Z današnjim ukazom je grški obrambni minister odredil znižanje vojaškega roka za pehoto. Prej je ta rok znašal od 30 do 36 mesecev. Vojaški rok za specialiste je bil določen na 27 mesecev. francoskih parlamentarcev u-deležili tudi francoski veleposlanik v Beogradu Baudet, podpredsednik Prezidija Moša Pi-jade in številni poslanci obeh zbornic, sta predsednik Zveznega sveta Vladimir Simič in vodja francosV.e delegacije Rene Maver, izmenjala zdravici, v kateri sta poudarila prisrčne vezi, ki združujejo oba naroda. »Herojskemu jugoslovanskemu ljudstvu, ki ima tolikšne ljudske izkušnje in ki je dalo tako velike žrtve, ni potrebno govoriti o vrlini, ko je dalo največji primer odpora«, je poudaril vodja francoske parlamentarne delegacije in dodal, da francoski narod želi tesne in prijateljske vezi z jugoslovanskimi narodi, ki so si znali izbojevati svobodo. Nocojšnja «Borba» pozdravlja v uvodnem članku prihod francoske parlamentarne delegacije v Beograd in poudarja, da je socialistična Jugoslavija federacija enakopravnih narodov. neodvisna, svobodoljubna, miroljubna, močna in priprav, ljena. da se postavi v bran vsaki napadalni politiki. ((Jugoslovani in Francozi, za. ključuje «Borba», imajo danes feakor v preteklosti skupne interese za obrambo miru. Vsak korak, ki ga bosta ti dve deželi napravili v smeri zbliža-nja lahko samo še bolj utrdi to skupnost interesov. Zaradi tega pozdravljamo prihod francoskih gostov v naši državi kot kerak v obojestranskem in-teresu«. Iz Aten javljajo, da je gršfei kralj Pavel nocoj sprejel jugoslovansko vojaško delegacijo pod vodstvom generalnega polkovnika Pavla Jakšiča. Sef grškega generalštaba general Grigoropulos pa je nocoj priredil svečan sprejem na čast jugoslovanski vojaški delega. ciji. V zvezi z e' kom jugoslovanske vojaška iiUet(?cije v Grčiji je agencija Jugopress sporočila, da so Grki predlagali ustanovitev skupnega odbora za koordinacijo gršlkega, turškega in jugoslovanskega generalnega štaba Iz istih virov se je tudi izvedelo, da je padel predlog o morebitnih pripravah skupnih vojaSkih vaj med grškimi in turškimi enotami in morda tudi enotami Jugoslovanske ljudske armade Po tem predlogu naj bi bile vojaške vaje decembra, oziroma januarja v severni Grčiji in Trakiji, ker predstavlja to ozemlje važno področje za o-brambo Balkana. Jugoslovanski uradni krogi doslej še niso potrdili točnosti te vesti. Zveza jugoslovanskih novinarjev je povabila avstrijske novinarje na 15-dnevni obisk v Jugoslavijo. Avstrijski novi. narji, ki bodo verjetno prišli v Jugoslavijo že oktobra, bodo tako vrnili obisk jugoslovan. skih novinarjev v Avstriji. B. B. demokrati dobili tri poslance več, da, dobijo absolutno večino. Toda turi: v tem primeru domnevajo, da se ne bi odrekli koalicije z agrarci. Predvidevajo, da bodo kominformiisti p-ri teh volitvah precej izgubili zaradi zadnjih procesov proti sovjetskim vohunom in zaradi incidenta v Baltiškem morju, piri katerem so sovjetska letala sestrelila neko švedsko letala Ostale stranke pa so volilno kampanjo vodile predvsem c-koli notranjih vprašanj. Opozicija je zlasti poudarjala, da vlada ni uspela preprečiti inflacije in 20 ocTst. zvišanje življenjskih stroškov v letu 1951. Na splošno Fa domnevajo, da bodr> volitve prinesle malo sprememb in da bo novi vladi še vedno predsedoval sedanji ministrski predsednik Erlander. f 'L- . i Z EDENOVEGA OBISKA V BEOGRADU: MARŠAL TITO S SOPROGO IN A. EDENOM MED SVEČANIM SPREJEMOM NA DEDINJI! Predlogi vzhodnonemške delegacife dokaz, da SZ noče vsenemških volitev Delegacija predlaga začetek istočasnih razgouoroc med štirimi zasi o mirovni pogodbi ter med predstavniki l/zkodoe in Zahodne llomcije litev - izjave bivšega laburističnega vojnega ministra Stracheja o ob zasedbenimi silami za izvedbo vo-oborožitvi llemčije Danes na Švedskem splošne volitve STOKHOLM. 20. — Jutrj bodo na Švedskem splošne politične volitve. 4 milijone in 800 tisoč volivcev bo moralo izvoliti 230 poslancev v spodnjo zbernico V sedanji zbornici je 112 socialdemokratov 30 agrar-cev, 57 liberalcev, 22 konservativcev in 9 keminfermistov. Zadostovalo bi, da bi socialni Dunajski Ust o Edmioi/em obisku v Ai/striji Konservativna stranka i položaju Velike Britaniji LONDON, 20. — Pod naslovom «Zmagali bomo« je objavt-britanska konservativna stranka poročilo, v katerem uaotavlja, da se je gospodarski položaj v državi izboljšal zaradi ukrepov, ki jih je pod-vzeln konservativna vlada, po-udarja važnost prihodnje konference držav Britanske skupnosti. obsoja zadržanje laburistov, ki so glasovali proti rali-fikaciji bonnskih dogovorov, in izjavlja, da gre zahodna o-brambna linija skozi Nemčijo. Glede premogovne in jeklarske skupnosti izjavljajo konservativci, da ne bo Anglija «nikoli opustila evropske stvari 'n da je njeno poslanstvo med narodi sveta, ustvariati I sporazumevanje spiiio njene- DUNAJ, 20. — Vladni list «Neue Wiener Tageszeitung« piše danes, da bo prihodnji Ednov obisk na Dunaju omogočil razpravljanje o številnih in važnih vprašanjih, zlasti pa: 1. o položaju, ki je nastal po zadnji izmenjavi not med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami glede avstrijske državne pogodbe; 2 o avstrijski spomenici, ki j« bila poslana vsem članicam OZN in o brazilski zahtevi, naj sp avstrijska zadeva vpiše na dnevni red glavne skupščine; 3. o vprašanju Trsta, ki zanima Avstrijo z gospodarskega stališča In v zvezi z njenimi odnosi z Italijo in Jugoslavijo; 4. o okupacijskih stroških štirih zasedbenih sil; 5. o avstrijskih predvojnih dolgovih, o katerih bo razpravljala mednarodna konferenca, ki bo v Rimu. «Toda, dodaja list, glavni namen Ednovega obiska na Dunaju, kakor je bil prej obisk Achesona, Liea in Schumana, je uradno pokazati zanimanje Velike Brianije za Avstrijo. besedilo perzijskih predlogov v Veliki Britaniji. Kakor zatrjujejo obveščeni krogi, bo iranska vlada baje postavila v odgovoru določen rok za odgovor z grožnjo, da bo v nasprotnem primeru prekinila diplomatske odnose. Ameriški petrolejski strokovnjak Jones je danes z letalom odpotoval v Pariz. Hjalmar Schacht, ki se je pravkar vrnil iz Irana, je danes v Hamburgu izjavil, da je spor za iranski petrolej mogoče rešiti samo na gospodarski podlagi in ne na politični podlagi, kakor se je do sedaj sku-šaio napraviti. Thorez se vrne pred 15. oktobrom? PARIZ, 20. — List »Pari* Presse« piše, da je bilo vodite ljem francoske kominformlstič-ne stranke uradno sporočeno, da se bo Maurice Thorez vrnil v Francijo iz Sovjetske zveze pred 15. oktobrom. Pred splošno stavko v Libanonu V Teheranu pripravljajo odgovor Veliki Britaniji TEHERAN, 20. - Parlamentarna komisija za netrolej je imela danes spstanek pri Mo-38deku da sestavi dokončno BEIRUT, 20. — Ljudska fron-1 ta je danes sklenila razglasiti splošno stavko, ki se bo začela v ponedeljek in bo trajala, dokler ne bo sedanja poslanska zbornica razpuščena. Kakor je znano, je v zbornici večina pri Stašev odstopivšega predsedni ka Beharc. BONN, 20. — Delegacija Vzhodne Nemčije, ki jo je včeraj sprejel predsednik zahod-nonemškega parlamenta E-hlers, je danes z avtomobilom odpotovala v vzhodni Berlin. Medtem je vzhodnonemška agencija ADN objavila besedilo pisma, ki ga je delegacija izročila Ehlersu. Pismo predlaga ustanovitev komisije, ki naj jo sestavljajo vzhodni in zahodni Nemci, in ki naj bi ugotovila, ali so dani pogoji za izvedbo vsenemških volitev, Fismo predlaga tudi imenovanje predstavnikov obeh Nemčij. ki naj se pošljejo na štiristransko konferenco o Nemčiji. Dalje pravi pismo, da bi se morali štiristranski razgovori za sklenitev mirovne pogodbe začeti takoj, dodaja pa. da bi morala mirovno pogodbo podpisati vsenemška vlada, ki bi bila za to pooblaščena od narodne skupščine, ki bi bila ustanovljena na podlagi svobodnih volitev, V pismu je tudi rečeno, da bi morali štiristransko konferenco in prizadevanja za združitev Nemčije začeti istočasno. Vzhodnonemška vlada bo dovolila, da se izvede preiskava o pogojih za svobodne volitve v vsej vzhodnonemški republiki pod pogojem, da se komisiji priznajo iste pravice v Zahodni Nemčiji. Končno poziva pismo bonn-ski parlament, naj pošlje delegacijo v vzhodni Berlin, kjer bi se razgovarjala s predstavniki vzhodnega parlamenta, medtem ko se bodo vzhodni delegati o istem vprašanju raz-govarjali s člani zahodnonem škega parlamenta. Danes zjutraj je vzhodnonemška delegacija priredila tiskovno konferenco za nemške novinarje. Predstavnik enotne socialistične stranke Matern je izjavil, da bi bilo treba o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Nemčijo, razpravljati istočasno. zato da se odpravijo nasprotja glede dnevnega reda. Po njegovem mnenju bi se morale štiri zasedbene sile sestati in razpravljati o mirovni pogodbi, medtem ko bi Nemci pripravljali »neposredne in tajne svobodne volitve«. Matern je nato govoril o predlogih, ki jih navaja omenjeno pismo, in je bonnske dogovore označil kot »odkrit poziv na samomor«. Dalje je dejal, da se ne bi smele ne Zahodna ne Vzhodna Nemčija vezati s pogodbami, dokler se ne začnejo pogajanja med štirimi. »Prišli smo sem, da se borimo proti ratifikaciji bonnskih dogovorov ki bi pomenili vojno«, je dejal Matern. Glede bodočega režima združene Nemčije je dejal, «naj bi bil tisti, ki bi ga ljudstvo izbralo na podlagi svobodnih in tajnih volitev«. Poudaril je še. da, če bi pogajanja za mirovno pogodbo in združitev Nemčije ne imela uspeha, bi Vzhodna Nemčija «podvzela vse potrebne ukrepe za svojo obrambo, vendar pa se ne bi vključila v Vzhod tako tesno, kakor se Zahodna Nemčija vključuje v Zahod«. Z druge strani je Matern dejal, da je del programa njegove stranke »strmoglavljenje bonn-skega podložniškega režima« kot temelj za vzpostavitev nemške enotnosti, dodal pa je, da teži njegova stranka po enotni Nemčiji po vzorcu wei-marske republike Medtem je predstavnik so- cialno-demokratske stranke iz javil, da Maternov predlog, naj bi istočasno vodili pogajanja med štirimi in razgovore med predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije za organiziranje svobodnih volitev, kaže, da z nasprotne strani nočejo, da bi do teh volitev prišlo, ker bi na podlagi njihovega predloga morale štiri države razpravljati o vrašanjih, ki bi postala aktualna samo v trenutku. ko bi se svobodne volitve že izvršile. Na kosilu, ki so ga priredili v društvu tujega tiska in ki se ga je udeležila tudi vzhodna delegacija, je ministrski podpredsednik Vzhodne Nemčije Otto Nuschke govoril o «resni nevarnosti, ki ga oborožitev Nemčije in Japonske predstavlja za mir«. Dejal je, da je sovjetski predlog za klicanje konference štirih «prilož-nost, ki ji ni para v zgodovini«. Nuschke je tudi izjavil, da odgovarja volilni zakon, ki ga je odobril vzhodnonemški parlament «v glavnih potezah zakonu. ki ga je odobril zvezni parlament*. Dodal je- »Pripravljeni smo izvoliti nemško skupščino na podlagi pravil formalne demokracije«, pri čemer je mislil zahodni parlamentarni sistem. Matern pa je izjavil, da je omejitev prometa in odprava krajevnih uprav v Vzhodni Nemčiji posledica «nevarnosti, Nixonova zadrega zaradi 16.000 dolarjev NEW YORK, 20. — Zadeva s 16.000 dolarji, ki jih je republikanski kandidat za podpredsedniško mesto Nixon . osebno prejel od privatnikov, je dvignila mnogo prahu v političnem svetu in v tisku, tako da sedaj že republikanski časopisi zahtevajo, naj se Nixon odreče kandidaturi. S svoje strani pa obljublja Nixon in prav tako tudi gen. Eisenhower, da bo podal račun, kako je bil ta denar potrošen. Vsekakor pa kaže, da Eisenhowerju, ki skuša zagovarjati in opravičiti senatorja N.ixona, ni po volji, ker Nixon ni omenil te vsote, preden je bil imenovan za kandidata za podpredsedniško mesto. Tudi republikanski krogi v Washingtonu priznavajo, da je položaj neroden in domneva se, da ni izključen odstop senatorja Nixona, Nekateri govorijo že o morebitnem njegovem nasledniku in imenujejo pri tem senatorja Tafta ter guvernerja Kalifornije Warrena. Demoicratski kandidat za predsedniško mesto Stevenson pa je umerjeno izjavil v zvezi z Nixonov0 afero, da bo močna republikanska stranka PraY SP: tovo razčistila zadevo in da bi bila obsodba brez potrebnih dokazov prav gotovo nepra-vična. Medtem potujeta po državi oba predsedniška kandidata ter govorita v različnih mestih. Demokratični kandidat Stevenson prispel snoči v New : Tisku ni podal nobenih izjavi o potovanju po Novi Angliji Demokratični kandidat za predsedniško mesto Stevenson, ki ie danes govoril v Virginiji, se je izrekel naklonjenega programu tako'imenovanih civilnih pravic, ki skuša doseči e-nakost tudi za drugobarvne državljane tako v službah kakor pri volitvah. ki jo je ustvarila bonnska pogodba« Zanikal je, da je Stalin izjavil Nenniju. da priznava delitev Nemčije. Člani delegacije so se tudi izrekli za ohranitev vzhodnih nemških meja na Odri in Nisi. Glede reparacij, ki jih Vzhodna Nemčija plačuje Sovjetski zvezi, je Matern trdil, da ne presegajo 0.5 odstotkov industrijske proizvodnje v deželi. Nuschke je dodal, da se bo moralna obveznost plačevanja reparacij Sovjetski zvezi morala raztegniti na združeno Nemčijo Na vprašanje v zvezi z udeležbo Vzhodne Nemčije pri plačevanju reparacij Izraelu je Nuschke odgovoril, da ni izraelska vlada postavila nobene take zahteve. Bivši britanski finančni minister Hugh Dalton je danes v nekem govoru kritiziral oborožitev Zahodne Nemčije in je med drugim izjavil, da sliši v govorih članov bonnske vlade «Hitlerjev glas«. Bivši laburistični vojni minister Strachey pa je v Meigle na Škotskem izjavil, da je se danes«, in ker niso še izčrpane vse možnosti za sporazum z Rusijo za razpis svobodnih volitev v Nemčiji«. Na koncu je Strachey izjavil, da morajo izredni odnosi med Veliko Britanijo in ZDA še dalje trajati. «dokler traja vzrok, od katerega so odvisni, t. j. strah pred sovjetskimi nameni«. Pred svojim odhodom je delegacija poslala Ehlersu brzojavko, v kateri pravi med drugim: »Med svojim bivanjem dobili številne dokaze o volji prebivalstva do miru in enotnosti in zapu2čamo zvezno republiko s prepričanjem, da bo večina prebivalstva podprl« predloge, ki vam jih je predložila ljudska zbornica«. Delegati nato obžalujejo, da niso mogli, ker jim ni bilo po-daljšanjo dovoljenje za bivanje, »sprejeti številnih poslancev, osebnosti in delegacij, ki so prosile za sprejem«. danji evropski položaj s posebnim ozirom na Nemčijo »tragično nezadovoljiv« Toda »angleške delavske sile morajo jasno povedati, da je stokrat bolje podaljšati ta položaj, kakor skušati spremeniti ga s tretjo svetovno vojno«. «Zaradi tega — je dejal Strachey — je bilo pravilno, da so laburisti glasovali proti dogovorom o oborožitvi Nemčije«. Dodal je, da bi bilo zgrešeno misliti, da se sedanji položaj ne bi mogel razviti z mirnimi sredstvi, ker je verjetno, da «Rusija ne bo za vedno ostala tista, kakršna je De Gasperi odpotoval v Bonn RIM, 20. — Ministrski predsednik De Gasperi je danes popoldne odpotoval v Bonn, da vrne Adenauerju lanski obisk v Rimu. Pred odhodom so ga novinarji vprašali, kdaj bodo obnovili razgovore o volilnem zakonu in o koaliciji med strankami. De Gasperi je izjavil: «Gre sedaj za to, da pripravimo volilni načrt kot Vlada, in ga bomo pripravili, ko bomo imeli vse elemente«. ZAGATA TREH Sneg v Sloveniji do višine 600 metrov LJUBLJANA, 20. - Vso Slovenijo je zajelo za ta letni č?s izredno hladno vreme. Medtem ko je padlo včeraj ponoči veliko dežja, je v Julijskih in Kamniških Alpah ter v Karavankah snežilo, kar je povzročilo nenaden padec temperature. Tako je danes kazal toplomer 2 stop. C in na Jezerskem 0 stop. C. V Planici je padlo tudi 4 cm snega, ki sega v Julijskih Alpah do višine 600 m. V severnem delu Gorenjskega kota je ponoči padla tudi slana Poljedelci se bojijo, da bo glede na zelo nizko temperaturo padla slana v naslednjih dneh tudi v drugih predelih Slovenije. Da je De Gasperijeva diplomacija «nepretrganih etničnih linij«, tripartitne deklaracije in plebiscita »in b reve tempov zašla v hudo zagato, nam dokazuje tudi včerajšnje pisanje italijanskega iredentističnega — tako vladnega kakor kom-informističnega m fašističnega tiska. Tisti milanski »Corriere della Sera«, ki velja navadno Za tolmača palače Chigi, tolaži svoje čitatelje, da Ednove izjave pač niso mogle biti dru-gačne, kakršne so bile — t. j. da iz njih sledi vse drugo kot pa to, kar si oni želijo: da bi Eden silil Jugoslavijo, naj pristane na italijanske zahteve glede Trsta — češ da je pravi cilj Ednovega obiska prestiž tn vpliv Velike Britanije na Balkanu. To pa je pač kaj slaba tolažba. Od fašistov naj navedemo Mussolinijevega poslanika Cun-talupa ki ima še vedno zelo tesne zveze s palačo Chigi in ki v zadnji številki ilustrirane revije uTempo« prav nič ne skriva težav, v kater$ je zašla rimska iredentistična trmoglavost glede Trsta. Zato obljublja fašist Cantalupo De Gašperiju pomoč in podporo vseh Italijanov ne glede na politično opredelitev, samo da bi De Gasperi lahko ie naprej vztrajal. V bistvu, isto kot fašistično je tudi kominformistiino zadr. žanje. «L 'Unitart nadaljuje z zmerjanjem De Gašperija, da izdaja italijanske nacionalne interese. češ da popušča v vprašanju Trsta — že dva dni menda ni omenil vprašanja na. šega mesta — in ga torej dejansko hujska naj nadaljuje s postavljanjem zahtev po vsem STO in še dalje. Oglasil se je tudi Nenni, ki je dejal, da ob- žaluje, da rimska vlada «ni predvidela . linije odporan, in je izjavil, da «/talija noče p la- ■ čati angleškega prestiža, niti ameriške strategije«. Končno operirajo z besedo izdajstvo tudi tržaški slovenski kominformističi, ki z razliko od italijanskih pišejo u-vodnike z naslovom «Izdajstvo na kvadratv. Oni govorijo namreč, zopet z razliko od italijanskih pajdašev — o Titovem iz. dajstvu. Najbrž zaradi tega, ker je Tito rekel v Dolenjskih Toplicah, da je že dejstvo, da Trst ne pripada Jugoslaviji, velika krivica, da je tržaško vprašanje za Jugoslovane življenjsko vprašanje, da etnične linije ni na STO, temveč da je ona onstran Soče, da razdelitev STO ne bi imela dobrih rezultatov (kaj bo počel Vida-li brez svojega omiljenega »ba. ratto inf amen?), da je zaradi tega najboljša rešitev skupna upraua STO, kjer bo imelo ljudstvo, ki na njem živi, oblast v rokah, in kjer bo s skupno upravo s strani obeh sosednih driav zajamčen obstoj STO, tako da ga fašistični in kommformistični iredentisti ne bodo mogli nekega lepega dne — kot načrtujejo razni Togliattiji, Pajette, Pastoreji in Nenniji — na znane rimske načine priključiti m adrepa-triji. Iredentisti vseh treh aort so torej v zagati in prav zares jim ni lahkio. Zdi se namreč, da je tržaško vprašanje zašlo v tisto fazo, ki je v zadnjih štirih letih morda najbolj oddaljena od iredentističnih želja. Da morajo zaradi tega najbolj kričati janičarji pri #Delu», pa je popolnoma logično. R S. mmmit Dan«, nedelja, 21. septembra Matevž, Blagoslav Sonce vzide ob 5.50 in z Luna 18.5. Dolžina dneva 12.15- Jfc3() vzide ob 8.6 in.zatoine tem0ra Jutri, ponedisltek fr- ’ep‘ Tomaž, Celimir Kuka »prave Na proslavi 10- letnice ustano vitve prvih slo-0 venskih brigad v Dolenjskih Toplicah je miršal Tito govoril 0 odnosih med Jugoslavijo in Italijo ter dejal, naj za sedaj pustijo ob strani tista vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti, to je vprašanje Trsta, ir naj pričnejo reševati vprašanje obrambe miru, vprašanje zavarovanja proti napadalcu ter naj napravijo korake zn okrepitev gospodarske zamenjave. S temi besedami je maršal točno nakazal pot. po kateri naj gredo jugoslovansko - italijanski odnosi v bodoče. Slovenci v Italiji najtopleje pozdravljamo ta jugoslovanski predlog, ker vidimo v njem edino možnost za pravilno reševanje medsebojnih vprašanj. Ta predlog nudi namreč vse možnosti, da se odpravi dosedanja slovenska brezpravnost v Italiji tako na šolskem kakor tudi na kulturnem, gospodarskem in narodnem področju. •tO-Irtnica .,A«lrlje” l'J. septembra 1902 je avstrijska oblast v Gorici potrdila pravila akademskega društva «Adrija». Društvo je bilo ustanovljeno v času narodnoobrambnih in političnih bojev Slovencev. Društvo je združevalo slovenske visekošolce s Primorskega. Njeg~va naloga je bila, širiti izobrazbo med ljudsfcom in ustvariti tesno vez med njim in dijaš'vcm. Fašizem je društvo razpust i lita 1927, ko je razpustil vsa slovenska in hrvatska društva Julijske krajine. Oslavska zadruga Shoda italijanskih zadružnih predstavnikov v Vicenzi se je udeležila tudi delegacija. ki jc je odbor oslauske zadruge izvolil na svoji seji. Oslavski predstavniki so se s shoda vrnili z obsežnim ma‘erialrm, ki bo nedvomne služil da bodo zadružni odborniki izkoristiti vse možnosti za uspešne zadružno delovanje. Zanimive so statistike, ki so bile v glavnem referatu. Iz njih je razvidno. Cia je gori-ška pokrajina med vsemi italijanskimi pokrajinami po številu zadrug in zadružnikov na zadnjem mestu, saj ima samo 23 zadrug ? 2490 člani. Na prvem mestu je bocenska pokrajina. DiNkriiniuaci.ja v šolstvu Pri gradnji nove ital.janske šole v begunskem naselju se dela bližajo h koncu. Večje število delavcev je zaposleno pri urejevanje cestišča, ostali pa z naglico dokončujejo, da bi šola za obijfc italijanskega minis'ra v redu. Spričo te mrzličnosti ugotavljamo, da občinske oblasti ne posvečajo enake pažnje slovenskemu šolstvu. Tako n. pr. slovenske učilnice od konci vojne še niso bile prepleskane, čeprav je iz higienskih razlogov to nujno potrebno. Verjetno se bo našel kak šolski referent, ki bo skušal temu ugovarjati. Toda ne bo mu uspelo spodbiti naše trditve, da gre za diskriminacijo slovenskega šolstva. SKRČENJE DEL A V PODJETJIH I II ■ A zanemarja zaselek Hlasto Popraviti je treba cesto, izboljšati razsvetljavo, dokončati vodovod in preskrbeti drva za ogrevanje šole potrjuje naraščajočo gospodarsko krizo Porazen seznam podjetij, lei so odpustila številne delavce, ali pa skrčila delovni urnik GORICA, 20. — Zadnje čase je gospodarska kriza na Goriškem posta;la hujša spričo krize v tekstilni industriji, ki je privedla lastnike tkalnic do zaključka, da morajo za zaščito svojih interesov odpustiti z dela večje število delavcev. Ker hočemo, da bi si ljudje lahko točno predstavljali polo-žaC v goriški pokrajini po zadnjih odpustih, bomo v naslednjem objavili nekatere podatke. Gorica: Tovarna SAFOG; v celotnem montažnem oddelku, v katerem je zaposlenih 150 delavcev, delajo po skrajšanem urniku 24 ur tedensko. Ostali oddelki delajo po 40 tedenskih ur. Gorica: podgorska predilnica; za nedoločen čas so odpustili z dela 602 delavki. Nadaljnjim 100 delavkam pa so poslali sporočiilo, da jih čaka ista usoda. Gorica: lesno industrijsko podjetje Ercoli; od 65 delavcev, ki so pred tremi meseci še delali, jih je sedaj zaposlenih samo še 23. Gorica: delavnica Princi; svoj čas je bilo zaposlenih 40 delavcev in 4 uradniki, sedaj pa dela samo 17 delavcev in 3 uradniki. Gorica: delavnica Dogani; od 10 delavcev, ki so bili pred mesecem dni še zaposleni, jih je zaposlenih samo še šest. Tržič: tovarna olja Luzzatti je popolnoma prenehala z delom. Tržič: delavnica Passera; pred enim letom je bilo v njej zaposlenih 150 delavcev, sedaj pa dela samo 100 ljudi, med katerimi so tudi uradniki in vodi telji. Tržič: tovarna SOLVAY; prenehal; so proizvajati vrsto pralnih praškov in sod. Tedenski delovni urnik 450 delavcev pa so skrčili s 44 na 40 ur. Prikazali smo samo nekatere tovarne na Goriškem, kjer je gospodarska kriza pripravila delodajalce do številnih odpustov. Iz navedenega je razvidno da kriza ne prizanaša nobeni gospodarski dejavnosti ampak je neizprosna in načenja sleherno gospodarsko pa-nogo. Morda edina tovarna, ki je izvzeta, so Združene jadran- Obvestiio čedadskim vinogradnikom Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in najemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne, da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje: a) do 1Q. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov b) do 20. oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi, kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled. ske ladjedelnice, kjer je ravno v zadnjem času postalo nekoliko bolj živo s popravilom in gradnjo dveh ladij. Odpust z dela ima na delavca odnosno njegovo družino neposreden in takojšnji vpliv. Delavci nimajo prihrankov, da bi se lahko po odpustu preživljali. Oni tudj v ogromni večini nimajo polja in kmetij, da bi se tam mogli preživljati. Zato so že takoj prvi teden podvrženi vsem posledicam, ki jih prinaša odpust iz službe. Delavci so dalje tudi glavni potrošniki. Ce delavci nimajo denarja tudi trgovine ne pro- dajajo. V tej smeri se kriza širi in zajema vse širše sloje. Kaj so upravni krogi napravili, da bi se stanje omililo, odnosno, da bi sploh ne prišlo do krize v tolikšnem obsegu? Lahko rečemo, da nič, kajti če bi se količkaj zganili, bi ne prišlo do tako katastrofalnih primerov in dobesednega uničenja številnih, zlasti delavskih družin. Opozarjamo demokristjanske voditelje, ki jim je uspelo, da so dobili oblast nad nami, naj v predvolilni kampanji vzamejo ta položaj kot predmet za diskusijo. Nedavno smo poročali o položaju, ki je nastal v občini St. Peter Slovenov po zvišanju družinskega davka. V tej občini je večina družinskih .poglavarjev poslala pokrajinskim oblastem pritožbo. Sedaj grozi nevarnost, da se bo ponovilo to tudi v St. Lenartu, ki spada med tiste občine, katere pri nas ne morejo doseči ravnovesja. Ko so prebivalci vasi Hlasta zvedeli, da bodo letos družinski davek podvojili, so se začeli vznemirjati in pravijo, da jih ne smejo obdavčiti kakor prebivalce v dolini, ki uživajo v primeri z njimi razne ugodnosti. Pri tem se je treba nekoliko ustaviti pri položaju tega lili ATI« • ■ [E VESTI ^ v • • iz bene skih vasi Gorjani Končno je prišla vest. ki bo razveselila naše prebivatetvo. Na. dražbi za dodelitev del pri našem vodovodu je zmagalo Zadružno delovno podjetje iz Tsrčenta, ki bo začelo že jutri z delom. Tako ho naše prebivalstvo končno rešeno velike ;krbi. to je preskrbe z vodo, ki je bila doslej tako pcmanjlklji-va. Fojda Na -tukajšnji karabinjerski postaji hranjo dve kolesi, ki čakata na svoja lastnika. Eno kolosor.ašli na Trgu Plebiscita, drugo pa na cesti v Pcdklap. Lastnika naj se oglasita na poveljstvu karabinjerjev, kjer jima bodo izročili kolesi. Mažerole Včeraj zjutraj, so v noši vasi, ki sp^a v obično Tor jan, slovesno odprli novi otroški vrtec ustanove ONAIR. Vrtec bo sprejel 60 otrok iz naše in drugih bližnjih vasi. Kakor po navadi je prišlo na otvoritev veliko število predstavnikov oblasti iz Čedada Irt Tar centa, r.icv0 poslopje pa je blagoslovil 'jm videmski nadškof. Iz tega se vidi, da so dale oblasti tej ceremoniji veliko važnost. Vse to delajo zato, da pokažejo italijanski javnosti, kako veliko skrb posvečajo Beneški Sloveniji. Našega ljudstva pa ne bodo s tem preslepili, ker dobro pozna položaj. Tudi ts vrtec so ustanovili zaradi poitalijačevanja. Zato ponavljamo zahtevo po slovenskem vrtcu in šolah. Učja Ko s« je financer' Giorgio Fralteschi vračal s svojim motociklom v Učjo, je zadel ob pcltovomik ter se prevrnil. Pri tem si je zlomil levo roko. Šofer poltovcrnika Mario del Mas iz Tarčenta mu je takoj priskočil na pomoč ter ga odpeljal v videmsko bolnico. Tu so ugotovili zlomi roke ter izjavi- Obmejne trgovinske izmenjave z Jugoslavijo v mesecu avgustu li, da se bo moraj finanear zdraviti 40 dni. Podbonesec Videmsko sodišče podiva vse tiste, ki kaj vedo o našem sovaščanu Pavlu Birtigu, sinu Valentina, rojenem v Pcdbone-scu 28. januarja 1909 in ki je stopil v partizanske vrste dne 25. julija 1944, naj to javijo sodišču. Od njegovega vstopa v partizanske vrste dalje namreč ni bilo o njem. nobenih vesti. zaselka Hlasta leži na griču in šteje komaj sto prebivalcev, to je 27 družin, Ljudje živijo zelo skromno in se preživljajo z velikimi napori Mnogo jih je moralo zapustiti svoj dom in se izseliti v inozemstvo, da si kaj prislužijo in pošljejo tistim, ki ostanejo doma. Ta položaj ni seveda nič novega, saj se ponavlja skoraj v vseh vaseh v Beneški Sloveniji. Prav zato, ker je vas majhna, pa so jo doslej zelo zanemarjali in bi ji morale občinske oblasti posvečati več pažnje. Sedaj ne mislimo tu polemizirati, kajti s tem nič ne izboljšamo položaja, marveč hočemo le opozoriti oblast na razna vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti. Popraviti je treba čimprej cesto, ki veže zaselek z dolino. Ta cesta je dolga kake tri kilometre in je v obupnem stanju. Zato je tod nevaren prehod za vsa prevozna sredstva. Cesta pa se še bolj kvari sedaj, ko se bliža jesen z deževjem. Ce torej ne bodo temu položaju odpomogli, bodo nastale hude posledice Ljudje ne zahtevajo, da bi jim cesto asfaltirali, temveč samo to, da opravijo na njej najnujnejša opravila, kar lahko zmore tudi revna občinska uprava, kakršna je v St. Lenartu. Drugo vprašanje je razsvetljava, je zelo slaba in morajo kaj ukreniti, sicer si bodo morali ljudje nabaviti petrolejke. Mislimo, da ti ljudje že dovolj trpijo in da bi jim ne smeli greniti življenje še s pomanjkanjem razsvetljave. Tudi vprašanje vodovoda ni Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Planinci na Tolsti vrh *Uo še rešen0- 0 te® vod1ovo- | du so mnogo govorili m deja- SPD v Gorici priredi v j; ,ja je je dokončan Nihče ne zanika, da so opravili mnogo dela, toda položaj je sedaj naslednji: napravili so dve pipi s koritom, toda gornja pipa nima vode, ker ni povezana z izvirkom. Zelo čudno je to ravnanje oblasti, da začnejo neko delo, pa ga opustijo na polovici. Upamo, da bodo občinske oblasti poskrbele tudi za vodovod. Ljudje se tudi vprašujejo, zakaj obiina ne po.^crbi za nedeljo 28. septembra na Tolsti vrh v Reziji. Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Voznina stane za člane 650 in 700 za nečlane. Z vpisovanjem zaključijo v četrtek 25. t. m ' IZPRED SODIŠČA Dva meseca zapora zaradi vinjenosti GORICA, 20. — Orožniki so 23. junija naleteli na Komu na pijano žensko, ki se je zelo nespodobno vedla. Zensko so orožniki nemudoma pospremili na bližnjo orožniško postajo Slo je za 38-letno Marijo Cladini iz Ul. Corsica 17. kj so jo zaradi vinjenosti že naslednjega dne prijavili sodnim oblastem. Včeraj se je morala Cladini* jeva zaradi tega zagovarjati pred okrajnim sodnikom dr. Sieno, ki jo je obsodil na 2 meseca zapora in poravnavo sodnih stroškov. Ni vodil obveznega knjigovodstva GORICA, 20. — Okrajni sod nik. dr- Siena je na včerajšnji razpravi na kazenskem sodi* $ču obsodil na 6 mesecev zapora pogojno in poravnano Sodnih stroškov 48letnega trgovca Bruna Corradinija iz Trsta Ul. Franca 24. Corradini je bil obtožen, da ni v času svojega trgovanja v Gorici vodil obveznega knjigovodstva. Obsodba Sicilijanca zaradi bega v Jugoslaviio Na tri mesece zapora in na plačilo 16.000 lir globe pogojno ter poravnavo sodnih stroškov je nato obsodil 28-letnega Joa hina D’Angela iz Trapam. D’Angelu je obtožnica očitala, da je 30. marca letos skrivaj prestopil državno mejo in pobegnil v Jugoslavijo. Toda dva dni potem ko je stopil na iu goslovansko ozemlje, so ga tamkajšnje obmejne vrnile v domovino. oblasti Izdali so 20 uvoznih dovoljenj za 44.565.UOU lir in 27 izvoznih dovoljenj za 38.073.856 lir GORICA, 20. — Po Vestniku Trgovinske zbornice so v okviru videmskega sporazuma za obmejne blagovne izmenjave v preteklem avgustu izdali 20 uvoznih in 27 izvoznih dovoljenj. Uvoženega je bilo za 44.565.000 lir blaga, in sicer: gradbeni les. trami, lesni odpadki, žagovina, premog, zdravilne rastline in klavna živina. Izvoženega je bilo za 38.073.856 lir blaga, in sicer: avtomobilski nadomestni deli, električni in hidravlični material, šivalni stroji, računalni in pisalni stroji, nadomestni deli za kolesa in motorna kolesa in razno drugo blago. V jezi je pahnil žensko po stopnicah Preteklo soboto je 68-letni Martir Schramel s Trga sv. Antona 9 zapodil iz hiše 48-letno Rozino Hvala, ki že več let živi z njim. Ko se je ženska tistega dne vrnila domov okrog 20.30. jo je Schramel počakal pred vrati in jo, ne da bi črhnil besedo, kar pahhil nazaj po stopnicah. Zenska, ki se je v trenutku znašla v spodnjem nadstropju, ne da bi se pri tem njena stopala dotaknila tal, se je takoj dvignila in kljub bolečinam, ki so jih ji po. vzročali številni udarci, je Schramela prepričala, da jo je zopet sprejel pod svojo streho. Toda včeraj ji glavobol, ki se ji je pojavil po padcu, še ni prenehal in se je zato napotila v mestno bolnico. Pri zdravniškem pregledu v bolnici so ugotovili, da je ranjena po obrazu in da ima prebito lobanjo. Zdravila se bo petnajst dni. veljavo nove c^ie za goveje meso, in sicer: prvovrstno goveje meso bo po 670 lir, drugovrstno po 560 in tretjevrstno pa po 460 lir. Cene so znižali za 50 lir za meso prve vrste in za 40 lir pa za meso druge vrste. Za nekaj lir so zni- žali tudi cene teletini Izid natečaja za imenovaDje babic S prefektovim odlokom st bile te dni proglašene za zmagovalke natečaja za babice naslednje žene Vidale Lina. ki bo službovala v Gorjanih, Pic coli Olga v Brdu, Pielti Eva v St, Lenartu in Del Tatto Evelina v Tajnani Novim babicam voščimo obilo uspeha pri njihovem delu. Se ena ustanova za širjenje šovinizma Priča smo še enemu primeru, ki jasno kaže, kakšno nalogo imajo pri nas v Beneški Sloveniji razna združenja z iredentističnim značajem, ki so si izbrala za svoj sedež Čedad. Pred dnevi smo poročali o u-stanovitvi podružnice «Lege Nazionale«; sedaj pa smo zvedeli, da je društvo «Dante Ali-ghieri« napovedalo natečaj za 30 štipendij po 20.000 Ur, naslovljenih na Enrica Scodnika, in sicer v korist mladincev obeh spolov iz ezulskih družin iz bivše Julijske krajine in Dalmacije. Ko gre za napihovanje nacio. nalističnega duha pri nas, se kar čudežno najde denar; ko pa je treba kaj pomagati našemu gospodarstvu v dolinah Nadiže in Tera pa ni nikjer najti lire. Nič koliko je pri rva.s mladincev, ki bi potrebovali štipendijo. Seveda ti mladinci ne služijo za širjenje iredentizma, zato naj po mnenju teh gospodov raje ostanejo doma in nimajo možnosti, da bi se izobrazili. Tako se pač včča število ljudi brez poklica kar pomeni število brezposelni!) naših dolinah. Mnogokrat sir.o Že pisalj o potrebi ustanovitve večernih šol v naši občini. Toda kdo ve koliko let bo Se minilo, preden b0 to vprašanje rešeno. Pa naj vlada le še naprej podpira razna šovinistična združenja, saj vemo, da ji ni mar za blagostanje našega ljudstva In da jo mnogo bolj skrbi kako b uničila našo narodno manjšino, ki se ji noče ukloniti. Splošni pregled mul GORICA, 20. — Obrambno ministrstvo je na podlagi zakona o rekviziciji kopitarjev odredilo splošni pregled mul obeh spolov v območju vojaške komande v Padovi. V Gorici bo omenjeni pregled dne 4 oktobra ob 9.30 v Ul N. Sauro štev. 5. Pri pregledu ne bodo rekvi-rirali nobene živali. Vojaškim komisariatom je privesti vse mule obeh spolov, ki so stalno v goriški občini, to je najmanj tri mesece. Vsi tisti, ki prekršijo odredbo, bodo kaznovani z globo. Občinska uprava bo o pregledu obvestila samo tiste lastnike mul, ki bodo svoje živali prijavili občinskemu nabornemu uradu. Vsi ostali lastniki mul morajo svoje živali prignati na pregled, tudi če ne prejmejo županskega obvestila. Natečaj za častnike policije Z ministrskim odlokom od dne 20. aprila 1952, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 188, je bil napovedan natečaj za 40 službenih mest podporočnika pri policiji. Natečaja se Uahko udeleže poročniki orožnikov, pehote konjenice, topničarstva, motoriziranih vojaških oddelkov; podporočniki vojne mornarice, letalstva in finančnih straž. Natečajniki morajo nadalje imeti vse telesne in vojaške sposobnosti ter ne smejo imeti manj kot 1.68 m višine. Vozni red vlakov na pragi Videm Čedad Odhodi iz Čedada: ob 4.58 (ob nedeljah in praznikih do 30, sept:), 7.00, 8.18, 11.30, 14.15, 17.30, 19.20, 22.03 (ob nedeljah in praznikih) Odhodi iz Vidma: ob 6.20 (ob nedeljah in praznikih), 7.40, 920, 12.2«, 15.50, 18.40. 20.30 in 23,20 (ob nedeljah in praznikih). drva za ogrevanje šole. Sedaj morajo preskrbeti drva starši šoloobveznih otrok. Mislimo, da bi občinske oblasti prav lahko poskrbele za kurjavo, saj je treba ogrevati samo en razred To so glavna vprašanja, ki tarejo prebivalce v Hlasti, razen mnogih splošnih vprašanj, ki se tičejo vse doline in ki jih v krajevnem obsega ni mogoče rešiti. KINO VERDI. 14.30: dRumeni plaz«, R. Carlsom. VITTOR1A. 15: «Sinovi mušketirjev«, M. O’ Hara. CENTRALE. 15: «Bongo in trije pustolovci«, in dokumen-tar: «V losovem kraljestvu«, W. Disney. MODERNO. 15: «Morska roparica«, Y. De Carlo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 20. — V goriški mestni občini je bilo od 14. do 20. septembra t. 1. 14 rojstev. 5 primerov smrti. 6 vknjiženih porok in 3 poroke. Rojstva: Dal Dan Fabij, Bitežnik Lucija, Amorese Fabij, Bratina Patricij, Pipin Marijana. Candita Roman. Brešan Franc, Mania Mavricij, Gina-ciaruso Marija Stela, Komauli Marija Zlata, Zotti Mavricij, Mazzon Elizabeta, Piuk Marij. Smrti: dva meseca star Co-scon Robert, 67-letni zidar Franco Ernest, osem dni star Candito Roman, 77-letni krojač Mozetič Ernest, 60-letni u-pokojenec Plet Benvenuto. Vknjižene poroke: učitelj Tirloni Franc in učiteljica Bressan Lavra, orožnik Torto-rolo Henrik in tkalka Zusino Elda. agent javne varnosti Po-lesello Anton in tkalka Mala-volti Benita, mehanik Nanut Roman in šivilja Michelussi Lidija, uradnik Agosta Jurij in gospodinja Spangher Silvana. Poroke: slikar Morandi A-lojz in gospodinja Moro Rina, geometer Del Vadco Aldo in gospodinja Soruzzo Ema, uradnik; Colladani Ivan in uradnica Marini Marina Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 NOVI FILMI »RUMENI PLAZ" P/A MxPPES A D E X IZLETI ENODNEVNI IZLET 5. OKTOBRA V Postojno Skocijan DVODNEVNI IZLET 4. IN 5. OKTOBRA V Tolmin Kobarid BOVeC in na Bled Vpisovanje do 29. t. m. DVODNEVNI IZLET 11. IN 12. OKTOBRA V Opatijo Postojno St. Peter na Krasu 11. Bistrico Vpisovanje do 27. t. m. PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULMANOM OD 23.-27. OKTOBRA V jutri, 22. septembra 19« bo v kintdvor»ni na OPČINAH cb 20, uri Koncert iiamniirarsM M ra Mladinskega kulturno ■ umetniške*8 društva KAJUH iz Ljubija"« Spored obsega skl*#* domačih in 5 tel jev Vstopnice so prodaji pekarni Beograd Vpisovanje od 22. sept. dalje pri «Adria-Express», Ul. Fabio Severo 5 b — Tel. 29243. Odkar so se začeli bolj na Koreji, smo imeli priliko vicheii že več ameriških filmov s tega bojišča. Običajno so to navadni vojni filmi, ki nam prikazujejo junaštva te ali ene vojaška edinice. Film «Rum eni plaz» spada tudi k tej vrsti, vendar se nam zdi za spoznanje boljši od ostalih. Nenadni napad severnokorejskih čet prisili Ameriko, da in «marines» so prisiljeni na umik. Skoraj tretjina, filma nam pripoveduje o tem umiku na:zaj k morju. Brez dvoma je ta najlepši in učinkovitejši del filma. Dolga kolom vojakov in vozil se pomika v hudem mrazu med hribovjem, v neprestanem boju. Vojaki padajo po tleh od mraza, m pora in kro-giel, ki priletijo kar naenkrat od neznanok-od. Vendar se edi- se vmeša v boj in odpošlje v | nice le prebijejo iz zagate in vojno vse čete, ki jih more v j prispejo do morja. ,—iw~» ------------------------- ■“ Vojni filmi običajno pripo- naglici zbrati. Med prvimi je divizija mornariške pehote. Film nam v kratkih potezah pokaže naglo vežbanje teh edi-nic na domači zemlji ter izkrcanje in napredovanje proti Seulu in proti meji. Tedaj pa stopico v boj Uidi hitajske čete LOTERIJA VENEZIA 12 68 22 18 67 F1RENZE 36 60 38 58 U TORINO 56 17 61 81 22 MILANO 34 87 29 63 79 PALERMO 18 21 48 13 58 ROMA 13 48 23 21 57 GENOVA 40 63 5 71 31 BARI 29 81 72 79 43 NAPOLI 23 52 29 75 72 CAGUARI 56 32 82 83 25 Nova cena mesa Po sporazumu doseženem na prefekturi nied komisijo zi cene in predstavniki me sarjev, bodo danes stopile v Vesti za starše šolskih otrok Starše osnovnošolskih otrok obveščamo, da bodo irpiti drugega roka na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra t. 1. Istočasno bo tudi vpisovanje. Pri vpisovanju za letnik 1946 sta nujno potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Šolsko leto 1952—53 se prične dne 6. oktobra t. 1. Rudarji v Belgijo Okrožni namestitveni urad Čedadu, kj ima svoj sedež na sodniji, sporoča, da sprejema prijave delavcev, ki bi hoteli |*j v Belgijo kirt rudarji. Sprejemajo moške med 23. in 50. letom. IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Močno poškodovan motorist zaradi trčenja z avtobusom vedujejo o zmagah in zasedbah tu pa vidimo obratno. Vendar je film tako izpeljan, da se nam zdi tudi umik zmaga. Film dvigajo nekateri prizori, ki so bili snemani na bojišču samem. N. pr. nekaj pogledov iz zraka ob izkrcanju, nekaj prizorov, ko edinice napredujejo proti Seulu in prizor pred zasedbo S^ula. Pekli smo že, da je film boljši od ostalih vojnih filmov in smo imeli vtis, da je občiti-slvu ugajal. Udarec v prsni koš. polomljena rebra in roka, številne praske po nogah in rokali 4- razbit motor Med vožnjo z motorjem MV (?o Ul. Udine v smeri Grete je včeraj zvečer 52-letni Adolf Zaccaria, stanujoč v Ul. M. d'Azeglio, trčil v nasproti vozeči avtobus, last tvrdke «Ser. gas». katerega je vozil 36-letni Anton Kuret, stanujoč v Ric-manjih. Sunet je bil tako močan, da je vrglo Zaccarijo z motorja na tla, kjer je obležal, doklev ga niso z rešilnim avtom odpe. ljali v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili močan udarec na levem delu prsnega koša z zlomom nekaterih reber, zlob zapestja leve roke, razne praske na levi no. gi ter rane na levi roki. katere si je povzročil z razbitimi kosi steklenice, ki jo jc med vožnjo držal v rokah. Medtem ko je avtobus utrpel le malenkostno škodo, je motorno kolo v precej slabem stanju. Policija je po nezgodi odšla na mesto, da ugotovi, čigava je krivda za trčenje. Zaccarija, ki so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku, bo po mnenju zdravnikov okreval, če bo šlo seveda vse po sreči, v 20 ali največ 30 dneh okoli 13. ure z očetom pojedla nekaj melancan in kumaric, ki jih je kupila predvčerajšnjim v prodajalni zelenjave v Ul. Gambini, katere j7a je še isti dan skuhala. Po njenem mnenju je bila ravno ta zelenjava kriva zastrupljenja Zastrupljenje s pokvarjeno hrano Ob 16.35 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 78-let-nega Edvarda Giorgija, stanujočega v Ul. Gambini a njegovo 47-letno hčer Aldo Gior gi por Vizzi, stanujočo prav tam. Medtem ko so Oiorglju »prejeli zaradi zastrupljenja pokvarjenimi živili s progn1 /n fi dni na IV. zdravniški-n1 oddelku kjer pa bo verjetni’ ftstala samo 2 dni Vesti za učitelje Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski razglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolah v goriški pokrajini. ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta Alojzija Mozetiča se zahvaljujemo vsem delavcem podjetja «Prvi maj »-‘'Koper, posebno pa tov. Aririjatiu, družinam Martinič, Bolčič. Rusjan. g. ' NeTirtecu "Ter ‘Zdravnikom in osebju bolnice v Kopru. Žalujoča družina MOZETIČ bo predvajal celoten samo štiri na Rojcah (Kampanp Gorici Velika oala predsl vlek 23. sept objUfi V sredo 24., četrtek & in petek 26 dve predsiavi dne . ob 16.30 in 21. »n Na/več/a potujoč ^ nažerija v odprta v sredo, & in petek od 9. do> Z roko pod tiskarski stroj Zn navsezgodaj zjutraj se je morala zateči po zdravniško pomeč v bolnic^ 37-letna Al m a Jenko vd, Bataglia, .'Uinujcča v Ul. del Giuliani ki je kakor je sama izjavila, med delom v tiskarni «La Modernografica«, zašla po nesreči z roko pod tiskarski stroj. Kolesje stroja ji je povzročilo rane na kazalcu, sredincu, prstancu in mezincu desne roke ter ji obenem zlomilo prvi člen dveh prstov iste roke. Jenkovo, ki so jo z rešilnim avtom pripeljali v bolnico so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh, Z vespo v zensko Kakih 20 metrov pred začetkom U Annunzievega drevore-oa je 24-letni Ivan Slavec stanujoč v Dolini št. 162, med vožnjo z Vespo l>o Garibaldijevem trgu opazil žensko, ki je nepričakovano stopila s pločnika z namenom, da prekorači cesto. Slavec je takoi zavrl, vendar je kljub vsem poskusom oplazil žensko, 75-letno Marijo Giovannini iz Ul. Ron-chetto z zadnjim delani svojega vozila ter jo podrl n^ tla. Žensko so takoj odpeljali v bolnico kjer so jo zaradi udarca na zatilniku in omotičnega stanja sprejeli na II. kirurškem oefrfelku Ce ne bo lcom-I plikaclj. bQ Giovanninijeva Vpisovanje v strokovno šolo v Čedadu Cedadska strokovna šola sporoča, da sprejema vpise za šolsko leto 1952-33 v svojem tajništvu do 30. septembra t. 1, Trgovine s sadjem in zelenjavo bodo danes odprte Goriška prefektura je dovolila da lahko ostanejo danes (ob prazniku grozdja) vse branjarije v mestu odprle do 22. ure Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča svoje poslušalce, da bo oddaja «Med Brice«, ki je prejšnjo nedeljo odpadla zaradi prenosa iz Dolenjskih Toplic, danes 21. t. m. ob 14.30 uri. OBIŠČITE mednarodni zagrebški ueli od 13. do 28. soP1-19 ki ima letos trgovski zna^J do0jačl9 Razstavljene bodo bogate zaloge najrazHčB®!5 proizvodov, ki »odo zanimali vsak trg-Za potnike in prevoz blaga 30°: popusta na v slovanskih orevoznih progah. vel*’ Brezplačne vstopnice za velesejem dobite hkf sejmsko legitimacijo uri vseh jugoslovanskih ntštvlh v inozemstvu. „ no«11" Udobna prenočišča po zmernih cenah v vs^ v Zagrebu. ,n Ob vesli la prejmete uri jugoslovanskih trgo'^' p2 ^ plomatskih predstavništvih v inozemstvu Upravi zagrebškega velesejma, Savska cesta DKElfl li SKLEPANJE KUPČIJ: 29. «1 OSVO ODILNS FRONTA ZA OKRAJ DEVIN NA®*EŽIJ® priredi d a n« 8, 21. Kupti:inhre rojake iz vca»- ^ sei>no se mladino k polnoštevilni uciele' rejšili |D ,jjU' nudila najlepšo pciložnost za snidenje s .0ienju jifi dine, da se v družabnem in prijetnem r k] n»'. fjj, —“ n"'" - lepih slovenskih P**"'1' harnn>[J' žjdvsL,MUanu- Avtor 3e Sle a y°J ' ob zlomu fiIoval v ministr-% vhaSVeto’ seveda repu-N & ♦ . v Saloju. Tu je Ji bi dat1116 dokumente ki '*6 tvel azoyali Mussolini-Urchin * AnSleži in zlasti . Hekii • 1* Za: Mussolini naj j Mjn dvojno vlogo in S* bi bil vse to tiS«ati V 0r^enjeni tajni bl Pojasnili, da je ^'telila Predsednik J VstoDi naravnost pozval, je ; v vojno ob strani ts *ačel= Italija drugače v* Umljivo je, j, rajno ijj te listine tako ''i*jitli[.e' toda dokumenti i 7 !&'>, tlu ^ izvajati dvoj-“D ^ Piše Campini ker ,°jem meščanskem \ Ahslei. »oti Nemcem in v. It pos-Ja kdo ve, kdo s “oval Mussolinije-teŽS i^ažnikom, poseb-iaiel Pred nosom '• ® j se vprašuje pi- izpričuje svojo !t ’* najhujja politič. te-toče' p°litiko in vojno *biiC’ Mus.^fdlti le z odločit. »sate Iloiju pa je manj-tern aavdušenje zanjo < i* *eubit 6 n.* niti zavedal, te taisi JPjno. še preden te teattej . osti se vsako-bii dolini? nadaljuje av-v n_ leva šibkost pa V ,1 vrsti ta, da je “tatu ga je označil lj. '‘»uaijujo dv- v INtieva šibkost pa Pl?1 vrsti ta, da je 'O * tetoif6!0 ga je označil sS*£e>sedami: «Sko. t,So. 1Jan», ChSi oJ5.0.*1 pokazal SNS?1- v dneh zase- V> ' zatiaigha <25-7.-1934) da Pa ja Vejajo Br ?. zar°ti. ki io ‘ n 'd d?„ njemu Uino 'itkr državgl' Vedel za Capital 'iaj0 D 0 zar°ti, ki io ^ drugj' njemu Dino 1t,Vnega udara, ki Vendar ni niče. 'J°ZNal h8V nazadnje je Lda se ga hoče k 'n da J ?* naenkrat Vh!''ia bran- le 'talijanska Nje« m* °Čitka' da je LV1. Me°tr0k: za‘<> se ii 4U; H: 'k da ga . daj, ko je s tem a 'Zlgrala, ma. te; Saloin 3e kot šef v^9 Ker "apcivedal so-,i] , PreuH-.',pa n* bil vo-p'»tla bi se bil tte. * lahu’ nekof gen >.>‘^i v'ggAnd- ‘‘' v '»ičane 1 branil, ča-P« se fai tr Pa se PU- fSS],V raznih* Anglijo vidi Mb v°jni » g°dkih: «V L;m° *» m te. dja . tako ni«« ... ■P »nio šli mimo V^Ja itako niio ; liVli Je bii= ^ p e- ln na- »2#- po sk,«*^60 * i.\[f°dov je p“ nekdanje Lv Jadie Anlr1* dni nad-^1 < PfiŠel nanih-Ja: Na krov “Mussolini &Ctje rnesto V Evro- tebiki V Žaka io 'koles: "Fva"ci- U* »Ornega napad m V*U t *b. Itan Pak le pol,. v žaa,lska vojska te^tel .. Protl vtnem sta- &!"?;«• K1” * 'o pre mogl, ^tefiatMai*Pj>0m0 "n®11 5* V ‘iid!USKSolin,a ?k*enitev a ih • vphel HodoteNienih a sklenit ‘V< A0 Pi^Ntih 'zgubljenji iV» Ok Pi>tih 'zgublienj(, '<> Jffl •«" «"S vstopi v vojno ob strani Nem. cev, češ da si Angleži želijo, da sodeluje pri pogajanjih tudi on, ki bo lahko omilil pogoje premirja. Zato mu bodo dali koncesije v Afriki...« Avtor dodaja: «Mussolinl je bil vsekakor naiven, ko je mislil, da bi Anglija trpela za dolgo dobo v Afriki Italijo, ki bi z 'Abesinijo v rokah po kakih desetih letih postala tamkaj nevarna. Kako junaško se je italijan ska vojska borila v Abesiniji in kako smešno je, da skušajo še danes napraviti iz obrambe te dežele slavospev italijanski vojski, razvidimo že iz teh avtorjevih opomb: «V Saloju so nekateri fašisti branili Duco d’Aosto in njegovo družino in bili zato, naj mu tudi republiška Italija ne ukine plačevanja apanaže, kakor so jo ukinili kraljevi družini. Tedaj je Mussolini potegnil! list, ki je vseboval Churchillovo poročilo iz tajne seje angleškega parlamenta o vojnih operacijah v Abesiniji. Dokument je zbudil močan vtis. V njem so naštete angleške izgube, ki so bile neznatne, seznam vseh italijanskih vojnih ujetnikov in ogromnega vojnega plena. Skoro brez izgub so Angleži uničili vso italijansko vojsko. Ce primerjamo številke, se nam zdi, da se Italijani sploh niso borili. Mussolini je bral Churchillovo poročilo in ob osuplosti ter pobitosti navzočih je ministrski svet v Saloju tudi družini d’Aosta ukinil plačevanje apanaže...« Da ne bo mislil na primer •fGiomale di izmišljotine, mu povemo, da je pisec knjige pri tem odstavku še dostavil: «Ta dokument je pokazal Mussolini 1944. in ga izroči; Goffredu Coppoli, ki ga je objavil v neki reviji. Poročilo o diskusiji najdemo tudi v zapiskih ministrskega sveta republike v Saloju.« Grčija: avtor pove odkrito: «Oborožitev Grkov, povejmo to za vselej, je bila smešna. V Grčiji smo vlekli vojno na dolgo, dokler niso posredovali Nemci...« Predstavniki italijanske vojske večkrat zatrjujejo, FUNKCIONARKE AMERIŠKIH ZENSKIH KR02K0V NA INFORMATIVNEM POTOVANJU PO SVETU Gospa A. Ahlgrenova, nedavno izvoljena predsednica Zveze ženskih krožkov, ki predstav-Ha 11 milijonov članic iz 40 držav, je izjavila, da odpotuje 9 januarja iz San Francisca skupina 15 žena iz dveh delov Združenih držav na potovanje, ki bo trajalo do 4. marca. Eden od glavnih ciljev tega potovanja bo proučevanje ameriških programov četrte točke in medsebojne varnosti. Vodilne članice krožkov bodo potovale z letalom in obiskale nekatere evropske prestolnice in 12 mest na Daljnem in Sred. vzhodu. Gospa Ahlgrenova je izjavila, da bodo članice te skupine po svetile posebno pozornost položaju žena, zdravstvu, prosveti, delavskim razmeram, poljedelstvu, znanosti in kulturi. Po koncu potovanja bodo svoje ugotovitve objavile v posebni knjigi, ki jo bodo razdelili med 14.500 ženskih krožkov v Združenih državah. Končno je gospa Ahlgrenova poudarila: «Osnovni cilj nas vseh je doseči, da bodo imele žene povsod srečne domove, dobro rodbinsko življenje in čim boljšo vzgojo svojih otrok.« da poraza v Albaniji niso ra-krivili oni, temveč diplomati. Na procesu v Veroni so zaslišali Ciana tudi o grški vojni. Ta je izjavil: «Dan začetka sovražnosti in potek vojne sta določila šefa italijanskega in nemškega generalnega štaba. Diplomati v to vprašanje niso posegli. To dokazuje, da je bil Badoglio tisti, ki je sestavil načrt za okupacijo Grčije. Ce priznamo, da so se v Albaniji zbrali izvržki italijanske vojske in generalov in da so bili nesposobni tudi drugi častniki tn čete, lahko vprašamo, zakaj nj Mussolini vsega tega, za kar je dobro vedel, odpravil?« Campini nadaljuje z očitki in pravi: ((Italija se je v Grčiji obotavljala, dokler niso končno prišli Nemci in vojno zaključili. Toda Hitler ni razumel, zakaj italijanska vojska ni bila sposobna, da bi odločila tisto neznatno vojno, ki jo je ena sama nemška divizija privedla h koncu! V čigavo korist smo se tako obotavljali?« Avtor se seveda tolaži, da je bmo v interesu Anglije, da zasede Grčijo Italija in da ne pride v nemške roke. S tem hoče na tiho opravičit; italijanski vojaški polom v Albaniji in Grčiji in ga spravlja zopet v zvezo s tajnimi silami, ki naj bi bile delovale med Mussolinijem in Churchillom... Pisec, zaključuje, da je Mussolini svojo dvojno igro moral drago plačati, kajti izigrali so ga kapitalisti, meščanstvo, Vatikan, Nemci, Angleži in zapustili so ga celo fašisti, ki so po besedah avtorja v znanih 45 dneh skrivnostno izginili. Dvoličnost italijanskega elementa v zadnji vojni pa je po mnenju Campinija najbolje označil njegov ameriški prijatelj Al iz Kalifornije, ki mu je opomnil: ((Italijanov je bil0 to vojno 90 milijonov, to pomeni 45 milijonov premagancev in 45 milijonov zmagovalcev!« Za novega predsednika prenovljena hiša ! BASKI Belo hišo v Washingtonu so prenovili, kar je stalo pet milijonov dolarjev. — Na sliki .1« sprejemna soba diplomatov v pritličju, znana kot aovatna soba«, kjer je predsednik Roos-velt običajno prebil svoje ure kramljanja. VOL1LM BORBA V ZBA POITAJA VEJPUTO BOU VROČA Dvvigt Eisenhovver ali Adlai Stevenson JUi bo Ikova popularnost uspela pretrgati dolgo vrsto zmag demokratske stranke? Stevenson bi imel lažji posel, če bi imel namesto I£isenhowerja za nasprotnika Tafta, ki ni posebno priljubljen Ameriška volilna borba je polnem teku. Predsedniška hitrejši, čeprav v deželi, ki je tako velika kot so ZDA, ni lahko obiskati mnogo krajev. Te razdalje bomo razumeli bolje, če jih primerjamo z drugimi področji sveta. Zavedati se moramo, da je od 48 ameriških zveznih držav 27 večjih kot je Anglija. Država Texas je več kot dvakrat večja od Italije in ima večjo kot Anglija in Francija skupaj. ZDA so po obsegu enako velike kot Evropa brez Rusije, ali dvakrat tako velike kot Indija in skoro enako velike kot Brazilija. Oglejmo si nekoliko trenutno stanje volilnega boja: Republikancem škoduje vsekakor notranji razcep, ki ga je izzvala Odklonitev Tafta za predsedniškega kandidata. Ce pomislimo, da je imel Taft za DWIGT EISENHOVVER seboj 500 delegatov in da stoji za njim zlasti ves tako imenovani Srednji zapad, je treba priznati, da bo imel Eisenho-wer v volilni propagandi težkoče. če si ne bo pridobil naklonjenosti svojega nekda- nMi ne podpiramo nobenega kandidata; mi delamo samo gumbe,« je geslo tvrdke Green Duck v Chicagu, ki dela z vso paro, da zadovolji povpraševanje. Po vsej Ameriki Je videti na tisoče gumbov s slikami kandidatov, z imeni, gesli itd. Naročajo Jih seveda v velikih množinah demokrati in republikanci in tako obojni — podpirajo tovarno Green Duck ERITREJA SE JE ZDRUŽILA Z ABESINIJO Prekrižani računi italijanski diplomaciji, ki je še gojila akrile želje, da bi se tjakaj še kdaj povrnilo italijansko gospostvo Se ni dolgo tega, ko je neki italijanski publicist zapisal, da namesto ,da bi bila Italija poskusila združiti Abesinijo z I,i_ bijo, je šla v Somalijo. Kot znano, so Italijani poskusili že v devetdesetih letih združiti Abesinijo z Eritrejo, toda v takratni vojni so bili poraženi in so morali opustiti svoje načrte do leta 1935, ko so brez razloga napadli «črno cesarstvo«. Doživeli smo, da je Italija zgubila ne samo Abesinijo, ampak celo kolonije, ki jih je pridobila pred nastopom fašizma, med temi tudi Eritrejo Prav te dni se je Eritreja kot avtonomna dežela priključila Abesiniji in stopila z njo v federativno zvezo. Lahko rečemo, da je tej novi grupaciji v Vzhodni Afriki dala svoj blagoslov Anglija. Do tega dogodka je prišlo glede na sklep Združenih narodov z dne 2. decembra 1950. po katerem je to nekdanjo italijansko kolonijo imela u-pravljati Vel. Britanija še dve leti, za 15. septembra pa je bila določena združitev z Abesinijo. Posebna komisija Združenih narodov je s sodelovanjem angleške začasne uprave med tem časom izdelala za Eritrejo ustavo, poleg tega še abesinsko-eritrejsko federativno listino, ki jih je ratificiral abesinski cesar Haile Selassie. Eritrejska vlada, ki jo podpira domači parlament, je 13. t.m. v navzočnosti cesarjevih zastopnikov v Asmari prisegla na novo ustavo, opolnoči 15. septembra pa je Anglija predala vso vladno mo$ domačim oblastem. Angleži so upravljali Eritrejo nad deset let, če pomislimo, da je njihova vojska zavzela to deželo še v prvih letih druge svetovne vojne. V povojni dobi so diplomati in njihove vlade o bodočnosti te dežele mnogo razpravljali. Italijani so sprva poskušali, naj bi jim Organizacija združenih narodov Eritrejo vrnila, ko pa so spoznali, da ne morejo mimo angleškega brezkompromisnega odpora, so se zavzemali za samostojnost Eritrejcev. Anglija ni hotela sploh nič slišati o tem, da bi si Italija znova ustvarila pozicijo vzdolž prometnih zvez, ki spajajo angleški afriški imperij in zlasti še Sudan z Rdečim morjem. Abesinija je bila ob koncu vojne na strani zmagovalcev, zato je stremela predvsem za tem, da si pridobi luko Mas-sauo in kajpada tudi Asmaro Eritrejski Kopti so bili za pri. ključitev k Abesiniji, medtem ko so muslimani zahtevali neodvisnost. Končno so se zedinili tako, da bo ohranila Eri. treja svojo avtonomijo pod etiopsko krono. V Asmari in Massaui živečim Italijanom, ki jih je samo nekaj tisoč, so zagotovili manjšinske pravice. Pri svečani ratifikaciji ustavne listine o federativni združitvi Abesinije in Eritreje je bil poleg diplomatskega zbora in predstavnikov obeh dežel navzoj tudi komisaf Združenih narodov. Manjkal ni tudi zastopnik Italije, ki je nedavno obnovila diplomatske stike s povečano Abesinijo in s tem normalizirala odnose med Rimom in Addis Abebo. njega konkurenta. Poleg tega je naravno, da čaka Tafta v primeru republikanske zmage važna vloga ne samo v stranki, ampak tudi pri vladi. Hkrati pa se organizatorji volilne propagande vprašujejo, kaj utegne Eisenhowerju bolj škodovati; sprava s Taftom ali odklonitev njegovih zahtev in s tem njegove podpore. Pričakovati bi bilo, da bi ostali Taftovi somišljeniki iz Srednjega zhpada pri volitvah pasivni, če ne pride med obema voditeljema do poravnave, To bi pomenilo za republikance veliko tveganje. Toda Taft je pripravljen sodelovati z Eisenhovverj em le pod določenimi pogoji. Predvsem zahteva, da se bodoča re-. publikanska vlada ne sme do-j takniti Taft-K*rtieyevega za-1 kona. pomeni za delavce n-mejhtev njihovih sindikalnih pravic. Prav tako hoče Taft že vnaprej vedeti, kakšno vlogo namerava Eisenhower določiti nekdanjemu republikanskemu predsedniškemu kandidatu De-v.(hyu ne samo med volilno kampanjo, ampak zlasti kasneje. če pride do republikanske zmage, v javni upravi. Kot je znano, sta ravno Dewey in senator Lodge nastopila na kon-ventu republikanske stranke v Chicagu proti Taftu. Mnogi republikanci so prepričani, da spada Taft vsekakor v Eisenhowerjevo ((moštvo« sodelavcev in da drugače ni mogoče pričakovati republikanske zmage. V vzhodnih predelih ZDA pa nastopa skupina politikov, ki se zbira ravno okrog Deweya in Lodgea in svari Eisenhowerja, naj si nikar ne naprti na ramena Tafta z vsem njegovim reak-cionarstvom. Eisenhovver je vseeno nedavno izjavil, da je namenil Taftu v primeru republikanske žmage pomembno vlogo. To pomeni, da želi doseči Taftovo pomoč v volilni borbi. Presenetljivo za Evropejce je to, da stoji ameriški tisk v pretežni večini na republikanski strani. Kljub temu je demokratski kandidat Stevenson na zborovanju v Portlandu ironično zafrknil časopisna podjetja in dejal, da podpira republikance že deset let nad 90 odstotkov tiska, da so imeli ves ta tisk na razpolago tudi v vseh štirih prejšnjih volilnih borbah, ko sta kandidirala Roosevelt in Truman, da pa so demokrati kljub temu zmagali Celo Truman je o tem vprašanju pripomnil, da pomenijo danes časopisna založništva «big business« in velike kupčije so bile vedno v rokah republikancev, ki so prav zaradi umazanih kupčij že toli-krat propadli, pri volitvah. Za Eisenhowerja je nadalje precejšnje breme nedavna zmaga Mc Carthyja, ki je določen za guvernerskega kandidata v državi Wisconsin. Ta mož je izredno antikomunistično razpoložen in je hujskal celo proti gen. Marshallu ter ga ob-.toževal, da je bil na Daljnem vzhodu proti Cangkajšku in naklonjen komunistom. Eisenhovver, ki ceni sposobnosti Marshalla, je Carthyja ostro zavrnil, sedaj pa se je oglasil New York Times, ki podpira ADLAI STEVENSON Eisenhovverja, ter le-tega poziva, naj se jasno oddalji od Carthyja. Trezni politični o-pazovalci komentirajo Carthy-jevo zmago tako, kot da slutijo v njej Eisenhowerjev poraz. Demokratom je v veliko korist Stevensonova osebna sposobnost, duhovitost, izobraženost in govorniški talent. Stevenson si je pač pridobil velike izkušnje s svojim delom pri organiziranju OZN; poleg tega je zastopal ZDA v raznih misijah v Italiji in Angliji, med vojno je sodeloval tudi pri reševanju azijskih in tihomorskih vprašanj. Eisenhovver je bil vse življenje v prvi vrsti vojak, s pomočjo političnih svetovalce^, je spoznal evropske razmere, ko pa je bil v službi na Filipinih, si je pri- ŽIDJE n vzhodi/lih ddauali Splošno je bilo razširjeno mnenje, da se Zidom v Sovjetski zvezi dobro godi in da celo odločajo v njeni vladi. Pri tem so se sklicevali na dobo Trockega, Litvinova itd., k; sta bila Zida. Res je, da je postal njihov položaj boljši od tedaj, ko je vladal carizem, toda v kratkem so. začeli z Zidi tudi v SZ trdo ravnati; pod kominfor-mizmom občutijo še tršo pest. Tako je odbor ameriških Zidov objavi] podatke o protiži-devskih akcijah v SZ in ostalih vzhodnih državah, ki jih izvajajo državne oblasti. Po teh podatkih, ki so jih objavili listi in oddajne radijske postaje teh dežel, in iz pripovedovanja beguncev, ki so prišli iz območja SZ na Zapad, je razvidno, da so sovjetske oblasti sprožile obsežno gonjo proti Zidom v namenu, da bi jih vrgli iz vseh javnih služb, vojske in jih napravili brezpravne. V SZ naj bi bilj od leta 1947 izgnali več tisoč Zidov v Sibirijo. Podobno je na Madžarskem: Med okrog 100.000 ljudmi, ki so jih nasilno izselili iz madžarskih mest. so bili povečini Židje in nasilno izseljevanje se še vedno nadaljuje. Na Češkoslovaškem so prav tako vrgli Zide iz vseh državnih služb in celo iz češke KP ter jih zaprli pod obtožbo, da so izdajalci. Poljsko kominformistično vodstvo je uničilo židovske zadruge in sili Zide v težko industrijo. V Romuniji se je prav tako začel val aretacij židovskega prebivalstva. Aretirance pošiljajo na prisilno delo v solne rudnike v Akno slatino in v novo koncentracijsko taborišče v Rudi Banyi. Vse te države opravičujejo svoje ukrepe s tem, da očitajo Zidom rasizem, nestrpen nacionalizem in podobno. V bistvu gre za to, da se želijo Židje izseliti v Izrael, vzhodne države pa jih ne pustijo čez mejo, ker Jih hočejo uporabiti kot delovno silo. USTANOVITEV ZVEZE DRU-6TEV AKADEMSKO IZOBRAŽENIH ZENA Ustanovni občni zbor nove ženske organizacije je bil te dni v Beogradu. Na kongresu so ugotovili, da ima v FLRJ 61.000 ljudi akademsko izobrazbo. Izmed njih je 12 tisoč žensk ali petina. Potemtakem so akademsko izobražene ženske pomemben činitelj, toda doslej niso mogle dovolj smotrno usmeriti svoje sposobnosti za reševanje taznih vprašanj. dobil izkustva o problemih ZDA v Aziji. Zanimivo je na primer, da je Stevenson o Taft-Hartleyevem zakonu odločno dejal, da bo v primeru zmage zahteval od kongresa, da ga ukine in sprej. me nov temeljni zakon. Po Stevensonovem načrtu je treba ukiniti določila, po katerih vlada lahko sodno prepove stavke v glavnih industrijah, medtem ko se nadaljujejo pogajanja za ureditev spora med delodajalci in delavci. Nasprotno je Eisenhower nejasen in pravi samo, da je treba navedeni zakon v raznih točkah spremeniti, vendar ga obdržati. Stevenson je postavil tudi pozitiven zunanjepolitičen program. V tem pogledu očita republikancem, da riiniščjd samostojnega merila in da so mu njegov program ker.okradli. Na očitek, da so -bili* demokrati premalo energični na Daljnem vzhodu in proti Sovjetski zvezi, je Stevenson spretno odgovoril. da je v ameriškem proračunu določenih 8 odstotkov izdatkov za obrambo in da so bili prav republikanci tisti, ki so rezali kredite iz Marshallovega načrta, da so bili republikanci proti temu, da pošiljajo ZDA čete v Evropo, ter izvajali demagogijo z znižanjem davkov in podobno. Stevenson Robert Taft, ki je pri valitvah za kandidata republikanske stranke dolgo časa vodil pred Eisenhowerjem. je opozoril na okolnost, da je v resnici SZ tista, ki s svojim ogrožanjem sveta določa višino obrambnih izdatkov in s tem višino davkov zahodnih držav! V letošnji volilni borbi se obračata obe stranki v veliki meri na volivce, ki izhajajo iz dežel onkraj železne zavese. Zlasti Eisenhovver obljublja "Estes Kefauer si je nabral že mnogo glasov kot pretendent za kandidata demokratske stranke. Cim pa se je Truman odločil za Števen soma, so se glasovi obrnili temu v korist. svobodo njihovim rojakom medtem ko je Stevenson zmernejši. Republikanci imajo v programu celo samostojno točko ((osvoboditev vzhodne Evrope«; Stevenson pa svari Cehe. Bolgare. Poljake. Romune, volivce baltskega porekla itd, da narodnostnih vprašanj njihovih rojakov ni mogoče rešiti takoj in da ne smejo kompromitirati ljudi, ki so ostali za železno zaveso. Zato je treba delati predvsem za mir. V to debato se je oglasil celo Wal-ter Lippmann in dodal, da pomeni osvoboditev vzhodne Evrope cilj prihodnosti in da bi aktivna politika ZDA v tem pogledu dovedla samo do uničenja ljudi, ki -se upirajo komin-formistični tiraniji. V kričanju po pozitivnih ukrepih v zunanji politiki vidi Stevenson dokaz. da nimajo republikanci na tem političnem področju nobenega čuta za odgovornost. Poleg črncev, ki so bili doslej stalen rezervoar demokratskih glasov (nič čudnega, če pomislimo da jim je demokrat in kasnejši predsednik A-braham Lincoln priboril enakopravnost.) ter ostalih evropskih izseljenskih skupin (predvsem Nemcev in Italijanov), polagata oba kandidata velik pomen še na farmarje. Ti so pri zadnjih volitvah izrekli zaupanje Trumanu kot predstavniku stare ameriške demokracije ter se postavili nekako v isto vrsto z delavstvom, ki čuti zavarovane svoje politične, socialne in gospodarske koristi še najbolj pod demokratsko vlado Ob koncu preteklega stoletji je Sbino Araja Goiri postavil teorijo, da je treba obnoviti baskovski narod. Meščani v Bilbau so kmalu nato slišali, da niso Spanci. Toda niso kratko ir. malo sprejeli tega nazora in Arana je doživel v tem .pogledu v svojem življenju mar sikako razočaranje. V časopisu (iBizkaitarra« je bičal brezbrižnost svojih rojakov, ki so -e pustili okužiti od španske rase ir, asimilirati od španske kulture. Učil se je evskero, to je baskovski jezik, ki ga od doma ni obvladal in tako napredoval, da je . napisal slovnico in besednjak baskovskega jezika. To se je godilo pred 50 leti; toda v času španske državljanske vojne je španski parlament dne 1. oktobra prizna! Baskom avtonomijo ir. teden dni kasneje je 400 občinskih predstavnikov izvolilo pod hrastom v Ger-niki. starodavnem kraju Baskov, ki ga Francove čete še r.iso zasedle.Jose ja Antonija de Aguirra za prvega predsednika Euzkadisa, kakor so imenovali avtonomno deželo Baskov. Aguirre prebiva danes v Parizu na čelu svoje vlade, ki jo podpirajo predvsem navdušeni Baski, ki živijo v Južni Ameriki. Zanimivo je. da dokler so v Madridu spoštovali poseone pravice baskovskih pokrajin, n; bilo baskovskega vprašanja-Postalo pa je pereče kakor hitro je v zadnjem -stoletju burbonski centralizem raztegnil špansko ustavo in zakone rudi na baskovske pokrajine in jim razen nekaterih gospodarskih ukinil vse ostale prednosti. To so bili vzroki napetosti prej in so tudi danes: Mali narod samostojnih kmetov, ribičev, trgovcev, obrtnikov in industrij-cev srednjega sloja in z demokratično tradicijo se mora pokoravati zakonom, ki so jih že v 16. stoletju uveljavili proti španskemu ljudstvu, navajenemu avtoritarnega režim-a. Da se hočejo vsaj politično zrel; Baski osvoboditi tega ustavnega prisilnega jopiča je umljivo. Neskladnost med socialno strukturo in pravnim redom je treba pripisati le Špan skemu centraliarou, ki je pod Francovo diktaturo še slabši. Najboljša rešitev bi bila federacija, Mladi nacionalisti se zavzemajo za priključitev baskov. ske dežele v evropsko federacijo in odklanjajo regionalno zvezo s Španijo. Po drugi strani se zatekajo k skrajnemu šovinizmu in se pri tem sklicujejo na načela Arana Goirija, V izgnanstvu, zlasti v Parizu in v ostali Franciji živeči Baski se nagibajo k španski solidarnosti, ki jo narekujejo številni gospodarski in zemljepisni razlogi. Toda vse to pod pogojem, da sprejmejo posamezni narodi Španije, zlasti še Katalonci, prevzete obveznostj docela prostovoljno. Za vse to je treba biti politično zrel. kar niso prav Kastilci, ki so s sVo-' jim iberskim imperializmom ustvarili španski centralizem- Končno moramo omeniti še eno strujo, ki zasleduje ustanovitev republikanske zvezne države s širokimi avtonomijami za posamezne članice. To stališče se upira kastilski zahtev: «Espana una. grande, libre« Uvidevni menijo, da je Kasti lija ustvarila Španijo, ampak da je tudi Kastilija tista, ki io uničuje. Tako postaja baskovsko vprašanje splošno špansko vprašanje. KONFERENCA DRŽAV BHI TANSKE SKUPNOSTI IN PRI PRAVE ZANJO Ministrski predsednik; držav' Britanske državne skupnosti se bodo zbraii na konferenco v Londonu v drugi polovici meseca novembra. Pred to konferenco pa se bodo v Londonu vršila zasedanja zastopnikov osmih držav, ki še bodo udeležile novembrske konference. Ta zasedanja, ki bodo pripravljala kasnejšo konferenco, se bodo pričela v Londonu prve dni. prihodnjega tedna. Njihova glavna naloga bo zasnovati podrobni dnevni red za zasedanje ministrskih predsednikov, Ta dnevni red bo obsegal vse točke, o katerih bodo verjetno govorili na novembrskem zasedanju. Kotejii se v mi jo »izniči. Na sliki je »razred« take šal« j NASE NEDELJSKO BRANJE j Kakšno je življenje brez vida in sluha Hflfu Hvllvi Ljudje se večkrat čudijo, da .se mi zdi življenje nekaj velikega in lepega, čeprav imam stmo tri čute. Kot so mi povedali drugi, sem kot 19-me-sečno dete zrla v življenju z vsemi petimi čuti, vsa nasmejana, igrava in govorila sem že nekaj besed. Potem je prišla bolezen, k; me je oropala vida ter sluha. Zaradi popolne gluhosti «em izgubila še dar govora. Brez dražljajev, ki jih dajeta govor in jezik se moji oitali čuti niso mogli razviti v veliki meri in tako sem živela čisto osamljeno življenje. Vid in sluh uporabljamo v prvi vrsti, da takoj dojemamo vse, kar se godi li nas. Z očmi si človek pridobi devet desetink vseh svojih izkustev. Z govorjenimi in pisanimi besedami navdihuje sluh človeški um z idejami in širi njegovo znanje. Jaz sem bila popolnoma neživljenjska. S pomočjo vonja sem lahko našla hrano, k; mi je prijala; vodil me je do žive meje, s katero je bu or> dan naš vrt; pomaga! mi je, da sem lahko razlikovala svoje perilo in obleke od perila in oblek ostalih družinskih članov, ko so nam jih vsak teden vrnili čiste iz pralnice. Ce je bila v hiši kaka močnata jed, sladkorčki ali sladoled, sem jih s svojim vonjem gotovo staknila. Moja mati me je pustila, da sem se svobodno gibala po hiši ter kuhinji in mi je tako ohranila zdravje in tek. Ker pa sem bila popolnoma nevedna in ker zunanji svet ni mogel vzbuditi mojega zanimanja. sem bila v dejanjih in mislih popolnoma podobna živalim. Težko je najti primerne besede, da bi točno opisala svoje stanje. Obdajala me je dvojna tišina, moja in tišina drugih do mene. Nisem bila samo osamljeno, ampak tudi majhno, čisto divje bit je. Ob misli na izpremembo, ki sem jo doživela, potem ko me je Anne Sullivan začela poučevati, sem še vedno presunjena in vsa zažarim. Aa-ne ni imela pred seboj otroka, Pinpak žival, ki ni vedela, da sploh živi, ki ni poznala svojih občutkov in svojega mesta med človeškimi bitji. Nekaj časa se še vedno nisem zavedala, da živim v svetu — manjkal mi je občutek za svoj lastni jaz, za čas, enotnost ali različnost. Anne Sullivan pa ni dopustila, da bi n', to vzelo pogum. Z menoj je ravnala prav tako, kot da "bi bila normalno razvit otrok, ki vidi in sliši. Govorica z rokam! je nadomeščala glas in oči. s katerimi se drugi otro-c’ nauče govoriti. Spodbujala me je, naj opazujem vse predmete, ki so bili v doseg! mojih treh čutov, tako da sem se polagoma naučila po-vezavatj jih s stvarmi, ki so me obdajale in tako sem dobivala točne pojme o predmetih, ki jih drugi vidijo in o pomenu besed, ki jih slišijo. S stalnim tokom besed, ki je prihajal do mene po njenih prstih, mi je pomagala, da sem obogatila svoj besedni zaklad, s prispodobami in knjigami pa izgradila svet, k: je tudi poznal barve in zvoke, čeprav jih nisem mogla zaznati. In tako imam danes rr.nogo skupnega z ljudmi, ki vidijo in slišijo. Ideje so svet, v katerem živi vsak izmed nas, izvori idej pa so vtisi. Moj zunanji svet, ki sem ga spoznala s tipom, vonjem in okusom, diha in živi, ker mi je narava dala razum in čutečo dušo. Kjer drugi gledajo in poslušajo, uporabljam jaz svoj tip, da se seznanim s tistim, kar me zanima, da se zabavam in da izvršim delo, ki odpadp name. Pri vsem, kar mislim in delam, mi pomagajo roke. Ljudje, ki se lahko zanašajo na oči in ušesa, se redkokdaj zavedajo, kaj vse se da oti pati. Predmeti, katerih se lahko dotaknemo, so okrogli ali ravni, simetrični ali asimetrični, prožni ali togi, trdi ali tekoči in vse te vrste se iz-preminjajo v nedogled. S kožo obraza zaznavam, kakšno je vreme v posamez nih letnih časih, da celo ob iaznih urah dneva in raznih krajih. Pozimi na primer spoznam mrzlo sonce in zimski siež je mrzel in brez duha. Pomladanski dež pa je tope!, poživljajoč in dišeč. Poleg predmetov, površin in vremena, dojemam naštelo vibracij, ki me seznanja;o z mnogimi platmi vsakdanjega življenja. V hiši občutim korake, šum metle, ropot ku.-diva, žage, krožnikov, ki jih pospravljajo z mize. in raz burjeno lajanje psa, če se kao približa stanovanjskim vratom. Koraki se razlikuieio po starosti, spolu in navadah posameznih ljudi. Stopicanje otroka ni prav nič podobno hoji odraslih. Včasih se zgodi, da sedim za pisalno mizo in delam Nenadni vetrič mi odnese Ji5te. ki so na mizi. Takoj >kr.čini pokonci, da jih pob^ei.i in pri tem me vodi smer i*~i5ir-jevega šumenja, ki ga občuti moje telo. Zaznavanj^ močnejšega ropota me opozori. da je padla na tla knjiga, vibracija električnega zvouca na pisalni mizi pa mj povado, fla me kličejo v pritličje. In tako mi nešteti tresljaji govore po mojih prstih. Mnogo pa je tresljajev, ki jih ne dojamem s kožnim dotikom. Mojih živcev in kosti se polastijo glasno ali ja tiho. Bobnanje mi gre od prsnega koša do lopatic. Ritmična vibracija dobro izdelanega vlaka, ki teče po gladkem tiru, je mojemu telesu orijetna. Butanje morskih valov ob obalo je zame očarljivo. In orgle katerih zvoki so podobni valovanju morja, raz'gr» jo vsa moja čustva. Ko pomladi in poleti zgodaj zjutraj delam na vrtu, so vrata vseh mojih občutkov na stežaj odprta za čudeža narave. S pomočjo tipa je prav lahko s kosilnim strojem pokositi travo po stezicah in okoli dreves, odstraniti fcarnne, ki ovirajo rast rastlin, odrezati trtne poganjke, kj hočejo zadušiti druge rastline. Moje roke tako dobro poznalo trtne poganjke, ki se plazijo po tleh ali ki se s svojimi ovijalkami polastijo vsake o-pore da jih nikoli ne zamenjajo z listi kakega g/ma. Prav tafcfr 'tildi niVoli 'n^ izpulim praproti ali kak*> druge nežne traVe, skozi katera rahlo pihlja veter namesto kakega visokega plevela. Letni časi so zame veano nekako menjavanje presenečenj. Naj še tako pozorno prežim na njihove znake, se ti znaki vedno razlikujejo po duhu in temperaturi. Ko grem v prvih pomladnih dneh na vrt, da porežem travo, ie ta še ledenomrzla in brstje dreves ter grmovje je Se komaj zaznavno in trdo. Nekaj dni pozneje je javor že pognal liste, grmovje brsti, trava pa obeta obilice detelje in regrata. Kmalu zašelestijo rožni grmi in španski bezeg s svojimi dišečimi majhnimi listi, ki se zde mojim prstom kot studenec hladne rose. Pomlad prihaja hitreje kot pa morem jaz najti kak razcveten grm in mahoma se cvetna doba razširi vsepovsod in izpre-meni vrt v prekrasen pestro-barven šopek. Koncertov, ki jih prirejajo ptičji orkestri, ne morem slišati, drevje in cvetlice, pa me s svojimi nenehnimi izpremembami vedno znova prevzemajo. Od borov in smrek padajo na moje roke kapljice smole, ki so zame poslanke bližajočega se poletja. Podnevi sem z vsemi mislimi zatopljena v delo za pisalno mizo in v enoličnost, ki jo tako delo ustvarja. In prav zato, da ohranim svojo osebnost 'n da ostanejo moji trije čuti budni, se ob zori vsa* kega dne zatečem na vrt. Ce se moji prsti dotaknejo rahle zemlje, mehke trave in hladne rose, se moj razum osveži in razjasni. Sprehodi imajo to prednost, da mi sprostijo misli jn jih usmerijo v filozofska razglabljanja. Za vsakega človeka, pa naj bo še tako primitiven, je prav tako naravno, da filozofira, kot je naravno, da z besedami izraža svoje misli. Marsikdaj sem na iz prehodu mahoma našla srečno rešitev mnogim težavnim vprašanjem, medtem ko sem jo za pisalno mizo ure in ure zaman iskala. Ce hočem na izprehodih opaziti vsako zanimivo podobo, mi morajo pomagati moji (Nadaljevanje na 1. strani) LEPA MONOGRAFIJA O PRIMORSKEM SLIKARJI' Albert Sirk Izdala Gregorčičeva založba FRAN ŠIJANEC Vsaj po smrti Sir-ku usoda ni bila nemila-, še pred peto obletnico smrti smo dobili knjigo o njegovem življenju in delu Pred nami leži elegantna in zajetna umetnostna monografija. Misel na to knjigo se jt poroti iia ze pred nekaj leti. nedolgo po Sirkovi smrti, ki je gloocko pretresla vso našo tržaško javnost. Tragika človeka in umetnika, ki ga je smrt tako kmalu iztrgala po njegovem po-vzaticu k svojemu ljubljenemu kriško-tržaškemu morju. Stvarno vzeto je to kratka doba. — ravno te dni 13. septembra, je poteklo pet let po njegovi smrti? — za izdajo umetftiško-biografskega dela, ki naj poda njegovo življenje. celotno delo in vsaj v neki meri zaključno sodbo o umetniških stvaritvah Vsaj v tem pogledu, po smrti, Sirku usoda ni nemila, ker je v vsakem pogledu temeljito delo nrof, Siianca kljub kratki dobi in neod-maknjenosti izčrpno rešilo svojo nalogo. Med samostojnimi slovenskimi umetnostnimi publikacijami, ki sc iršle v Trstu po 1. 1945. (A. Černigojeva mapa grafik. B. Gromovi Slovenski ornamenti. L. Spaca-lova monografija, vse v samozaložbi), je Sirkova gotovo najtehtnejša, prva slovenska publikacija te vrste v Trstu sploh. In priznati treba da dela čast Slovencem bodisi z znanstveno temeljitostjo obdelave bodisi s tehnično opremo, s prvovrstnimi klišeji in tiskom ter okusno vezavo. Sicer pa kdo od tržakih slovenskih kulturnih tvorcev bi zaslužil večjo pozornost v našem Trstu kot Albert Sirk, «prvi in zares pravi slovenski slikar morja, neutrudljiv oblikovalec lepot in zanimivosti. ki jih vsebuje morje in pomorstvo« kot utemeljeno trdi dr. Sijanec v uvodu. Rojen v Križu pri listu, kjer je preživel vso svojo polno mladost kot kmet, ribič, mornar in slikar svojo prvo razvojno dobo, je ostal kremenit Kraševec, zakoreninjen v tej obmorski vasi z vsein svojim žit jem in bitjem ter ustvarjanjem «V slovenskem slikarstvu skoro nimamo primera za tolikšno notranjo vez med u-metnikom in njegovim rojstnim krajem«, ugotavlja prof. Sijanec v prvem poglavju, ki ga celega posveča Sv. Križu pri Trstu V skladu z moderno zgodovinsko-biograf-sko metodo, ki prikazuje človeka m tvorca v veliki meri kot plod svoje prirod-ne in socialne sredine je avtor napisal to lepo in izvirno poglavje. Ir. nedvomno je to zelo posrečeno, pri Sirku bolj kot pri malokom; krisko-kraško-pomorska sredina pojasnjuje in razlaga vsebino — duhovnost in nastanek umetnika in umetnin. Geografsko-prirodni o-pis Križa je raztegnil in v neki meri posplošil na ves primorski Kra° od Trsta do Devina, ki kljub svojemu postopnemu gospodarskemu de-klasiranju vendar ohranja neko lastno duhovno svojskost. To duhovno svoje-vrstnost kraškega Primorja, ki jo je ugotovil že Albert Širok, avtor zanimivo utemeljuje ob primerjavi dveh podobnih kraških kulturnih tvorcev, ki jima poskuša najti in opredeliti skupne duhovne značilne poteze, namreč slikarja Alberta Sirka iz Križa in pesnika Iga Grudna iz Nabrežine. Prva poteza, ki mu vzbudi pozornost pri Sirku, je i »njegov izrazito romantični zanos in temperament, ki vre in kipi iz najčistejšega navdušenja za veliko stvar primorske borbe in osvoboditve, in zlasti, če si prikličemo v spomin njegovo celotno človešJco naravo in nič manj tudi njegova umetniška kompozicijsk* sredstva«. To ga napoti, da ga primerja z velikim primorskim lirikom «Primorskih pesmi«, Igom Grudnom, ter ugotavlja: «Prav nič ni tvegano, če primerjamo tudi Sirkov ožarjeni patos z Grudnovo bleščečo pesniško dikcijo slikarjev krepki zamah čopiča s pesnikovo svežo in pri-rodno besedo plastičnega izraza. ne glede na razlike v umetniški potenci sami...« Za tem ugotavlja še «one značilnosti in posebnosti, ki so obema skupne, to je navdih ali čustvenost po svoji koncepciji, doživetje po svoji določeni intenzivnosti in jasnosti predstavljanja, nagnjenje k stvarni in otipljivi podobi, smisel za realistična opažanja, za konkretnost, a vendar tudi največjo dovzetnost za umišljeno formalno lepoto, za samodopadljivo e-fektnost mehkobnega poetičnega razpoloženja, «K temu dodaja poleg nekaterih stilnih skupnih potez še opažanje. ki ga je ugotovil literarni zgodovinar Filip Kalan za Grudna, t. j„ da «druži v svoji umetnosti poteze impresionistične tehnike s stilno tendenco zdravega realizma«, V obširnem poglavju o slikarjevem življenju samem kjer. zbere prof, Sijanec z izredno znanstveno vestnostjo vse, kar je dosegljivega v literaturi, v uradnih dokumentih ali iz izpovedati znancev in prijateljev, vse, kar se nanaša nanj in na njego\ rod, pove marsikako doslej še neznano podrobnost. A j kar je najvažnejše, ob tej priliki točno očrta splošne socialne, politične in duhovne prilike, ki povezujejo in objasnjujejo Sirkovo življenjsko pot in kritične odločitve, ki jim je takrat sledil nujno vsak zaveden Slovenec, tesno povezan s takratnim slovenskim tržaškim javnim življenjem. Rastočemu fašističnemu pritisku in uniče-. nju sledi neizprosno prehod iz državne službe v zasebno Ciril-Metodovo šolo, s spo-rednim, vedno rastočim slovenskim javnim delom na ljudsko prosvetnem področju in s slikarskim javnim delom. Z uničenjem slovenskega javnega življenja pod fašističnim škornjem so mu bila izpodrezana tla za sleherno kulturno udejstvovanje in za življenjski obstoj; nujno sledi grenka pot v e-migracijo 1, 1929. Vse to le, ker se ni hotel ukloniti fašizmu in se vpisati v fašistični sindikat profesorjev in slikarjev. Toda s seboj je odnesel v emigracijo, 42-leten, vse bogastvo spominov in lepot svoje mladosti ob kriškem morju, bogastvo, ki mu ga je bilo dovolj za vse bodoče življenje na drugem koncu Slovenije Iz njega je črpal vse najpomembnejše u-metniško ustvarjanje, ki se je odslej stopnjevalo; najprej v St. Lenartu v Slovenskih goricah, nato v Celju, kjer je bil nameščen kot profesor risanja na srednjih šolah. Tako je ostalo, dokler, se ni vse zrušilo pod Udarci nove svetovne katastrofe. ki ga je vdrugič pognala v svet kot izgnanca. to pot v Srbijo. Toda nje- Stari kriški portit.Albert Sirk: * 7 mm > .. ... Albert Sirk; Ranjeni komandant. gova železna narava in ves neizčrpen humor ga le nista mogla obraniti pred posledicami takega življenja. Dve leti po povratku v svoj ljubljeni Križ, v Trst in nato v Portorož mu je zavratna bolezen pretrgala življenjsko nit. dne 13. sept. 1947. V obširnem poglavju je dr. Sijanec temeljito orisal z isto induktivno metodo u-metnostno sredino iz katere je zrastel Sirk-slikar v Trstu. Tržaške umetnostne prilike je na podlagi temeljitega izčrpavanja vse zadevne literature označil kot »provincialno zamudništvo epigon-skih šol stare umetnosti in da tudi impresionizem sam ni mogel razvijati tolikšne samobitnosti, kakor v istodobni Ljubljani s četvorico naših mojstrov na čelu (Jakopič. Jama, Grohar in Sternen)...« Med te stare umetnosti je prištevati v prvi vrsti vpliv dunajske secesije prav tako na italijanske kot na "slovenske slikarje, ki jih je vedno bolj pritegovalo prerojeno kulturno središče Slovenije. Starejše slikarsko pokoljenje (Anton Gvajc, Saša Santel, Rudolf Gašperin, Pavel Gustinčič, Lojze Perhavec, Viktor Cotič, Au-gust Bucik...) se je začelo zatekati v Ljubljano, razstavljat v Jakopičev poviljon. K temu je treba dodati še nekaj pomembnejših imen starejših, ki so se preselili kar v Ljubljano in nekaj a-materskih slikarjev krajevnega pomena, največ marini- stov (Franc Mirt. Josip Macarol, Peter Butkovič, Pavel Klodič...). Tako je tudi Sirk razstavil svoje prvo delo v Jakopičevem paviljonu 1. 1911 V. pogledu točne opredelitve in razvoja Sirkove umetnosti, dr. Sijanec ni mogel v velikih potezah povedati mnogo novega, mimo tega kar je bila že prej ugotovila umetnostna kritika ob raznih razstavah in ob umetnikovi smrti. S svojo znanstveno razgledanostjo in kritičnostjo jih je poglobil in utemeljil po sistematičnem pregle-dlu slikarjevih del iz vseh različnih slikarjevih razvojnih dob. Očrtal je Sirka v začetni dobi predvsem kot dobrega risarja, figuralika in portretista, bodisi s tehniko oglja, pastela in akvarela kot tudi kasneje olja, — kar je seveda preizkusni kamen slikarjevega znanja in sposobnosti, ter tudi podlaga za uveljavljenje kot ilustratorja. Največ pozornosti je Sijanec seveda posvetil umetnikovemu razvoju kot slikarju morja, kjer je slikar Slo vencem največ novega ustvaril in sicer čisto samostojno, brez vsakih tujih vzorov. Rastel in uspel je le s svojim prirojenim umetniškim darom in s svojo realistično spontanostjo temeljitega poznavalca in ljubitelja pomorskega življenja. Le s tem se je rešil navarnosti šablon Z. J. (Nadaljevanje na 7. strani) Jurij Vega 0b letnici smiti velikega slovenskega matematika i-Preteklo je že 1-50 let. I je 'umrl veliki slovenski mi-*T rr tematik Jurij Vega, vendar pa s» ga še danes znanstv^^j***; ni svet s priznanjem spomf-nja, saj so njegovi matematični izsledki zrevolucionira-li dotedanji nauk o gibanju izstrelka iz topa in pomenili tudi velik napredek v razvoju višje matematične vede. Jurij Vega se je rodil 1754 v Zagorici-pri Moravčah nad, Ljubljano- zaradi izredne bistrosti, ki jo je kazal že kot otrok, so ga starši poslali v mestne šole. kjer je kmalu zaslovel kot najboljši ma-. tematik; 21 let star je postal plovbeni inženir na Nižjem Avstrijskem ter nadzoroval razne pomembne vod- S svojimi občutljivimi prsti, ki jih je rahlo položila na ustnice deklice, Helen Keller «slišl», kaj ji otrok i pripoveduje. Vzporedno z naglim razvojem filmske umetnosti se je v zadnjih letih po vsem svetu močno povečalo prizadevanje za populariziranje filmske umetnosti. Tudi v Jugoslaviji so v zadnjih letih napravili znaten korak naprej, tako da izhaja danes tam že vrsta periodičnih filmskih publikacij, da ne omenjamo tudi knjig, ki so bile o tej zvrsti umetnosti izdane v zadnjem času. Vse te publikacije so gotovo izraz velikega zanimanja jugoslovanske javnosti za film in filmske probleme. Razen tega pa so tudi izraz prizadevanja kulturne politike, ki stremi za tem, da dvigne estetski okus in kritično sposobnost milijonov kino-obiskovalcev. Prav s filmskimi revijami in časopisi je namreč mogoče vplivati na gledalca in mu vzgajati estetski okus, da bo mogel pravilno pojmovati film in vedel razlikovati med dobrim in slabim proizvodom filmske industrije. Oglejmo si po vrsti jugoslovanske revije in časopise, posvečene filmski umetnosti. Naj na prvem mestu spregovorimo o slovenski filmski reviji, ki jo poznamo pod naslovom »Film«. Ta filmska revija se je v zadnjem času precej razvila. Iz bledega in nejasnega »Film-iakega vestnika« je nastal |«Film», ki od lanskega poletja izhaja redno vsak mesec v založbi Podjetja za razdeljevanje filmov. Dočim je bil značaj prvih, lansko jesen izišlih številk še neopredeljen in ni bilo povsem jasno ali je to filmska revija ali neke vrste magazin ali pa zgolj reklamna publikacija je letos «Film» dobil standardno vsebino, ki je našla odraz tudi v zunanji grafični opremi vsake številke. Revija «Film» služi danes predvsem populariziranju filmov, ki bodo v bližnji bodočnosti na sporedu v domačih kinematografih. Dobre slike lz teh filmov, s kratkimi teksti, v zadnjem času tudi kritičnimi, zavzemajo tri strani. Ena stran je posvečena svetovno znanim filmskim umetnikom; dve strani pa zavzema roman v nadaljevanjih, obsegajoč slike iz filma in kratko besedilo. Znotraj tega slikovnega dela je tekstni del revije. Največ prostora je v dosedanjih številkah odpadlo na zanimiv spis o razvoju kinematografije pri Slovencih. Domači filmski umetniki redno prispevajo članke o raznih strokovnih problemih filmske u-metnosti. Poleg raznih priložnostnih člankov, drobcev in zanimivosti je v reviji tudi nekaj reklamnih člankov za filme, ki bodo v kratkem na sporedu domačih kinematografov. Premalo pa je v reviji morda še člankov o domačih filmih, o problemih domače filmske produkcije, slovenske in jugoslovanske. o težavah in napredku ter o delu v ateljejih in podobnem. Vendar pa se je tudi v tem pogledu revija v zadnjem času bistveno izboljšala. Podobna slovenskemu »Filmu« je hrvatska «Filmska revija«, ki jo izdaja Društvo filmskih delavcev Hrvatske. Ta revija je vsebinsko tehtna in posveča manj pažnje tekočemu filmskemu sporedu, več pa splošnim problemom filmske umetnosti. Vendar pa ni zato nič manj zanimiva. V prid ji smemo šteti tudi dejstvo, da posveča dovolj pažnje domači filmski proizvodnji, med drugim tudi slovenski. Slabši je «Filmski vjesnik«, ki prav tako izhaja v Zagrebu. toda v založništvu Podjetja za razdeljevanje filmov. Namen te revije je predvsem informativen, tako da služi predvsem populariziranju sporedov v domačih kinematografih. Tudi slabše reprodukcije slik, na ne najboljšem papirju, poveličevanje filmskih zvezdnikov po vzoru tujih revij ter objavljanje sladkobnih sestavkov ter slik s poceni učinkom, ne daje reviji značaj prave filmske publikacije. Zato pa je precej boljša revija «Kamera#, ki jo v Beogradu izdaja podjetje Jugoslavija film. Dobre in lepe ilustracije ter tudi kvalitetna vsebina, dasi po obsegu skromnejša, kažejo na resno skrb izdajatelja.' Med jugoslovanskimi filmskimi revijami je bila gotovo najslabša revija, ki je pod naslovom ((Filmske novine« izhajala v Beogradu. Zaradi povsem nepravilnega in napačnega načina obravnavanja filmske pro- Na filmskem festivalu v Benetkah so prejeli: N a j v i š j e odlikovanje »Zlatega leva« Rene Clement za »Prepovedane igre* (Francija«. Tri mednarodne nagrade: John Ford za film »Mirni r*.ož» (ZDA); KeniJ Mizoguchi za »O-Harun (Japonska); Roberto Rossellini za »Evropa 1951» (Italija). Nagrado za najboljši scenarij: »Telefonski poziv tujca# (ZDA). Prvo nagrado za najboljšega igralca: Fredrich M»rch v filmu »Smrt trgovskega potnika« (ZDA). Nagrado za najboljšo sceno- grafijo: »Važno je *>itl resen* (Anglija). Nagrado za najboljšo izbiro filmov: ZDA. Nagrado za najboljšo glasbo: Georges Auric za »Spoštovana vlačuga« (Francija). Posebno nagrado: »Pastirica in dimnikar« - slikanica (Francija) in Mackendrick za »Man-dy» — pedagoški film (Anglija). Nagrade za najboljšo Igralko niso mogli podeliti Ingrid Bergman za njeno vlogo v filmu »Evropa 1951», ker so_ morali njeno vlogo v italijanskem izvirnem filmu dublirati. blematike je ta publikacija morala prenehati izhajati. Opisi škandalov iz življenja filmskih zvezd, njih poveličevanje, pri-občevanje sladkobnih in roman ličnih zgodb ter neokusnih slik, enostransko propagiranje vseh uvoženih filmov, vse to je vzbudilo ogorčenje tudi pri beograjskih kulturnih delavcih. Poleg teh periodičnih filmskih publikacij izhaja v Beogradu še časopis — štirinajstdnevnik «Film», kot list za vprašanja filmske umetnosti in kulture. V treh letih izhajanja je ta časopis dosegel standardno obliko v pogledu vprašanj, ki jih obravnava. Obenem ti je pridobil tako širok krog sodelavcev, da ga laliko štejemo danes za najboljšo jugoslovansko filmsko publikacijo. Predvsem prinaša časopis izčrpne in kritične analize vseh pomembnejših tujih filmov, ki jih predvajajo jugoslovanski kinematografi. Zlasti obsežne in temeljite so ocene novih domačih filmov. Vsaka številka vsebuje najmanj enega, navadno pa več člankov o teoretičnih vprašanjih filmske umetnosti, V rubriki »Portreti* popularizira »Film« domače filmske umetnike, večkrat pa prikazuje tudi življenje in delo pomembnih svetovnih filmskih delavcev. Filmografija, Pod reflektorjem, Drobiž iz filmskega sveta, Komentarji, to so posebne rubrike časopisa. Omeniti moramo še ankete, od katerih je bila ena posvečena vprašanju rentabilnosti domače filmske proizvodnje, druga pa vplivu filma na mladino. Zaradi resnosti, temeljitosti in vsestranske problematike, ki jo obravnava, smemo časopis «Film» šteti za najboljšo jugoslovansko filmsko publikacijo. Ob pregledu jugoslovanskih filmskih publikacij pa moramo na koncu omeniti nov časopis, posvečen filmu, katerega prva številka je izšla te dni. Značaj časopisa, ki bo izhajal pod naslovom «Filmski svet«, bo informativen, vendar pa bo obravnaval vso filmsko problematiko, Posebno pozornost namerava časopis posvetiti domači filmski proizvodni! ter se tako razviti v osrednji jugoslovanski filmski časopis. S. R r_e fcradnje. Toda zdUd.l*'_ boljšega črnskeg po dal je »Ljubezen „ ti* kovnikov«, komed6o-dejanjih, ki dobni angleški »g ruskega Pore*-. v tre^ nov. in komedijo duhovi£ janjih «Vabarq ’ j4 VjlJ satiro češkega fclasič”' ma Wernerja. ‘znasP°£ književnosti pa ;Iler «K du Friedrich »cm vCdn» varstvo in ljU^fiirega & živa drama veUk«» * škega klasika, zda», Vega ((Seviljska zv gedija v treh kega * odličnejše delo^sP v sika. Seveda bo j>- rep€rto^ istu izpopolnilo snoVOStjo * še s slovensko jz itaW ^ primernim dei°”_ ,pravil° ske dramatike. P . r0, pa tudi mladinsk - dajali: Johann ntier» io'1 topir«. Lhotkino «A ^ met«, Verdijev«- TO «Pustno noč« An ,fiž ^ ({Pustno HOC» —-niča. Mozartovo svatbo« in tud' v0j0 P Opere bo impl P0^ ro. Prav tako e. na sporedu _ ((Zrinjski«, «C*2n>e* 1 lff-y letto«, »La Boh« GLEDALIŠČE 2Ap0Sf ' SKO PRIM. V sti K Mnogo Prifad2a tudi Gledališče ‘ »c« p Primorje, ki ^ ja J?” p' sedež v PostoJ 'odroel^ ? njega akcijsko tojnS ^ štiri okraje- P ;n tol f žanski, sorbete«* r,loJ, Program, iz K .-xc \i° n ■stojnsko «leda- pes‘er,«l*l del, je Pre *,ledni8 6 K cer obsega na ^ slovenske dran n Cankar: ^ * vi«; Brnčič: ' -po?0)' nami«; Žmave- | vansK i -d;ča»; iz rirpTshakespeaf«šlu^s/ £lpodovf vrč« Iz novejše malike: V. . Klab^rO6 ne* ski slamnik*. %1: s kredo«. Ray" tfodf tf znanega voj 7erkali wie <» in vihar«. W #6 rajža £r'as matike: v: i*c. Ruth», Steinbec« .nSKc,a , «Igra o ?) _ jCf ‘j, noviteta < fhrVat9*a' Srbsko t«m, »V •'•«°%),i>etnico J je i0' slav'hH»?č" «Cl°velc J Kulundžic. siKi>|f (nova dr^erature'«>rV] Iz "Miller: moderna. _,tnika>'er: jj govskega »Britanik«.^],,. 0 r[,rSoJ dejev v0jna“' «Trojanska Gjl». ((plU J predvajali Pa pri« Christie« 0'Neil^.,; yev «Tajinstveni - tojc^( čeve sanje« od (lCU'f8L«n ga. Senoino del g0govi j, senjske roke« ^ .(jega*-Jadramo «Brez . rali j. novem letu bodo I. rijo Mežnarovo«. Klačica. Sha^vo^ ja Barbaro«, *re A liko puntarijo« js ta: «Beneški tega pa še eno piS' eno tuje sta tudi mladinsk Dickensov «01iW“,-s jf Twainov »Kralje , ^ rač«. Mit* Operno sezono giocl1^ pričeli Rečani * p> «Orfejem», zalectr^' S” dajali: Johann s Huth«. Steinoe-in4Ke P ljudeh«; iz ture: Gorlnf^^rcej«,, f pica« in ia cc^Li Kaj P8 fieda*1 ,ji goslovansk. « SNG V »V Ljubljanska to»r : C» b,raJa,ihVdel: Sl°veB>> slednjih de a o « kar: «Kra nh^Jj, (otvoritvena’* pr**' ^ izguWJc bo «>' g SSB 7^dalievan,e . "W 1 fm U *tl?k0j4 smo v «primor-« "> dnevnikij« predlagali, . aJ bi občina, kjer je le goce, zasadila ob poteh rrn° sozdn° drevie> Predvsem orehe. Tako želi-lo tudi ostale vasi. Naša ce-d?t Stivana pa bi bila e toliko bolj po-ebna, ker je zelo izpelo soncu- °bčina «ai n-, P.osteva in pravočasno Prizmo število zdi Potfebno pa se nam , ' 0P0zoriti, da se orehi * Samjo narazen le 4 m a***?, na krajšo razdaljo, a®Pak od 10-12 m. «*>«. P° vasi so skrajno va«? ‘2 mest°ma zelo razril , tankov. Slišimo, da iJoiMka oblast nakazala da lni, nt‘kaj milijonov lir, na K ? odškodnino porav-V tl (menda le javno), tun; m Primeru želimo, da nas upošteva. nnvfl iS0 sk°ro vse vasi spS e;kako so letQS go_ mT . ’ na) Povemo tudi 1® tudi pri nas bolj Tu? 'a su®a kot Pa mk kia -2 leUno v Furlaniji, nkrL,lmamo Preeej zemlje, b; v?, zadovoljni. Potrebno ,i,. °’ da bi se kmetij- 2a ?adz*rništvo zanimalo * nabavo močnih krmil po tanj ceni, ker smo tudi zad t ves Kras v veliki za krmo. O kakš-vora 0 pustu davkov n; go-it=1 .■ ■’ ker nas «osrečuje» ‘a hansk: davčni sistem ali ione?, JLblie? začetka in Pravit” tako mu namreč ra, ~ ki so mu nase brin reD 'n Potrebe deveta bni?8'.. °'l ko nas oguli, uJ Uziva- V teh dneh smo fil?? dobili že drugi pla-ns;' nat°g za zemljiški in vJk Sk' davek. Baje ta tud’ 5V'° PrBpevek j "ah.ianske poplavljence. tli? nes?ečnežem smo že in nas r.ad; pomagali, a da bi smji za nadaljnjo po-z da_vki, temu se naša jo V uP>ra. Končno pa zedinimo, da bo te po-dein„5es deležno italijansko sil:ji za nadaijnjo po- ^..vomimo. da bo te po- e!oVnes ,deIežn° j n° ljudstvo. bijffimanj 200.000 nas je ToniV nedeljo v Dolenjskih leZWah». tako trdijo ude-ibotj' tega mogočnega iti torej skoro vsak še- st; nosti, le letov?,.Postaja, ker so nas 4i j.fcarji zapustili in tu-®*da « izletnikov naglo ti5 : .sprememba vremena blalo vi* in hlad nas je bojimr.preslrašila, zime se °dvis ' ker smo pretežno Ve. y ’ od nakupa kurja- vo, a. . — Vi, i^. oodo se — lepi dne-Stbnn so.,na naši obali po-da Sn Priiaz:ii. Tujci trdijo, ■ o dragocena redkost. j»ek; .«& fc< skun?? 2 Liste slovenske •klica«?U’ ki so zahtevali brjSa| izredne seje. na-sej ’ ker je sklical redno dineni? t. m. Mi smo endar in upa- jej0> ?l?ri vaščani se sme-tn.._'. es da je župan sve- 2akoinf’ ida -nai Se dela po i ter nu in še bolj po pa- dietj Pa DoCL.v prid občini ne Pi'ej k Jutdresih, ki so vse ^ °t občinski. I'i,Vtlavat°rf0dka se sedai ol> stanovi(? Proslava dneva ?ad v ’tve slovenskih bri-0 denier , fn)skih Toplicah, k°rijo „ak? navdušeno go-in o vese- ituiturn- udeleženci Hci,Uk°t Prireditvi’ in tU- N-t.uj? danes v Seslja-prlletnih da,’ ki »e Pole* dnie i„.PrtPravlja na to gostem rajanje na . Prišel Pa Previ, da naj Dev* enkrat na vrsto da nj .'JI; c®prav vemo, ?streči lahko vsem suierno’ .e* -V?ndar Pridru-kadejarno 1 *el)‘ in se tudi v°dUje le* honto pri- rstj. ^to tudi mi na Slivno SasW ki m* vedenle de‘ ariapu nr,?ri energičnem N, °d Zam ega Kospo- ZaK. 'Ba gospo J«ča? PdZna? e odstopijo. a>anar?° vsebine svo- □Anrv... iiiiiiiiriiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii!iiii!iiii!iitliiiiiiii;uiii!' iiMHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHtimniiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiuiuruiiiiiiiii iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiluliimilllllliilliltiliHiiiiilMli-iiiiiMlIllllilHIilIlHlilllIHlHIIIIIlillHlllUlllllIllllHIlliluIllHlHilHli Določevanje v moštu sladkorja Sladkor v vinu in moštu določujemo na kemijski način ali s. tehtanjem. Kemijsko se določuje sladkor navadno le v vinu; v moštu pa s tehtanjem. To pa je mogoče le, dokler mošt še kipi, drugače ne da tehtnica pravilnih podatkov. Mošt se mora za tehtanje najprej nekoliko prečistiti, to je precediti na dvakrat preloženem platnu. Sladkor v moštu določujemo z gostomeri ali aerometri (mostne tehtnice so na spodnjem koncu razširjene, s svinčenimi šibrami ali pa z živim srebrom obtežene, zaprte cevke, ki imajo v zgornjem, zoženem delu lestvico (razdelitev). Ako potopimo tako tehtnico v mošt, plava v njem in se v njem tem globlje pogrezne čim je redkejši, torej čim manj sladek je mošt. Na lestvici odštejemo številko, do katere se je tehtnica v mošt pogreznila, in sicer tako, da gledamo od strani. malo više, kot je površina mošta v kozarcu. Odšteje se na onem mestu, do katerega sega tekočina na cevki. Za določevanje sladkorja v moštu uporabljamo navadno Bahovo mostno tehtnico, ki kaže utežne odbtotke sladkorja, to je, koliko kilogramov sladkorja je v 100 kg mošta. Ako pomnožimo stopinje Babove mostne tehtnice z 0.6, izvemo približno koliko volumnih (prostornin-skih) odstotkov alkohola bo vsebovalo bodoče vino (na primer pri 17% sladkorja po Ba-bovi mostni tehtnici bo 17 x 0.6 rr 10.2 vol. odstotka alkohola). Kdor hoče iz napovedi Babove moštne tehtnice preračunati volumne odstotke alkohola natančneje, ta se mora posluževati posebne lestvice. Prvi predel te lestvice nam kaže stopinje, ki smo jih posneli z Babove tehtnice, to je, koliko kg sladkorja je v 100 kg mošta. Drugi predel kaže, koliko kg sladkorja je v 100 litrih mošta, in tretji, koliko litrov alkohola bo po končanem LESTVICA ZA IZRAČUNAVANJE VOL. % ALKOHOLA IZ PODATKOV BABOVE MOSTNE TEHTNICE I. Stopinje po Babovi moštni tehtnici (v 100 kg mošta je kg sladkorja) II. Hektolitrske stopinje (v hektolitru mošta je kg sladkorja) III. Volumni odst. alkohola (litrov alk. v 100 litrih mladega mošta) 10.0 10.48 5.94 10.5 11.04 6.25 11.0 11.58 6.56 11.5 12.13 6.87 12.0 12.70 7.19 12.5 13 25 7.51 13.0 13.82 7.83 13.5 14.38 8.15 14.0 14.95 8.47 14.5 15.52 8.79 15.0 16.10 9.12 15.5 16.67 9.44 16.0 17.25 9.77 16.5 17.83 10.10 17.0 18.41 10.43 17.5 19.01 10.87 18.0 19.59 11.10 18.5 20.18 11.43 19.0 20.79 11.78 19.5 21.38 12.11 20.0 21.98 12.45 20.5 22.59 12.80 21.0 23.20 13.14 21.0 23.80 13.48 kipenju v 100 litrih mladega vina. Iz lestvice vidimo na primer, ako kaže Babova tehtnica 20, da je 20 kg sladkorja v 100 kg mošta, oziroma da je v 100 litrih mošta 21.98 kg sladkorja (skoraj 22 kg). Kadar pa ta Sladkor pokipi, bo kazalo vino iz njega 12.45 vol. odstotkov alkohola, to je 12.45 litrov alkohola v 100 litrih vina. Moštne tehtnice kažejo prav le pri toploti, ki je na njih označena. Babova mostna tehtnica kaže prav pri 17.5 stop. C al* 14 stop. R. V ta namen je na boljših tehtnicah vdelan toplomer. Ako je toplota višja, je za vsaki dve stopinji Celzija eno desetino stopinje na tehtnici prišteti, ako pa je nižja, za toliko odšteti, da dobimo pravilni podatek. Na primer, ako kaže mošt pri 11.5 stop. C na Ba bovi moštn; tehtnici, je toplota za 6 stop. C prenizka in je odšteti cd tega podatka 0.3 stop. Mošt ima torej v resnici le 16.7 odstotka sladkorja po Sabovi tehtnici. Vsak naš napreden vinogradnik bi moral imeti in tudi znati uporabljati Babovo mostno tehtnico. Ce znamo določiti količino Sladkorja v 100 kg mošta, bomo s pomočjo tablice kaj hitro zaznali, koliko alkohola bo imelo naše vino. Torej, s trgatvijo bomo vedno pričeli, kadar bo imelo naše grozdje vsaj 20 kg sladkorja, katerega vino pa bo imelo približno 12 stopinj alkohola. Tudi v con! h Svobodnega tržaškega ozemlja se uvaja umetno oplojevanje goveda (Nedavno smo v našem listu objavili članek o umetni ploditvi goveda. V zvezi s tem člankom smo prejeli od našega sodelavca ie naslednji prispevek. ki ga sedaj objavljamo.) Umetna oploditev, posebno krav in ovac, se je že razširila, skoro bi rekli udomačila, po vseh naprednih živinorejskih deželah. Kakor govorijo poročila. uporabljajo umetno oploditev še v največjem merilu v Sovjetski zvezi, kjer je kmalu po prvi svetovni vojni, zaradi vojne in tedanje revolucije število goveje živine zelo vpadlo in je bilo posebno dobrih bikov malo na razpolago. V Združenih državah Amerike so si živinorejci ustanovili po posameznih krajih postaje za nakup in vzgojo visoko vrednih bikov-semenjakov, katerih seme uporabljajo predvsem za u-metno oplajanje krav. Saj oplodijo tako z enim samim izlivam ali skokom bika tudi 50 in še več krav, dočim oplodi bik pri naravn; osemenitvi z enim skokom in izlivom samo eno kravo. Ker računajo, da se pri u-metni oploditvi z enim semenskim izlivom bika osemeni in oplodi povprečno 30 krav, je razumljivo, da prištedijo ti živinorejci veliko denarja pri vzdrževanju enega bika namesto 30. Seveda imajo precej stroškov tudi za potrebno orodje in za izvežbano osebje, ki opravlja umetno oplajanje; vendar so ti .stroški razmeroma malenkostni, če upoštevamo, da redijo v ta- bikov hkrati in to različnih pasem, od katerih dobijo lahko dovolj semena za oploditev krav po vsej deželi, ki gredo v de-seftisoče in na razdaljo tudi na 200 km od: osemenjevalne postaje. Poleg vsega vzdrži bikovo seme. če je pri temperaturi 4 stop. C pravilno spravljeno, tudi več dni.' S tem pa je živinorejcem dana možnost, da osemenijo umetno svoje krave s semenom res odbranega, viso-kovrednega plemenjaka tudi na prav velike razdalje. Zaradi tega si taka osemenjevalna sre- ljena z dobrimi plemenjaki in sicer v Mantovi. SLOVENIJA ima svojo osemenjevalno središče v Ljubljani, kjer imajo danes 9 bikov in sicer: 3 rjavce ali sive švicarske pasme, 3 pi.ncgavce in 3 simodolce. Pri tej postaji hvalijo zlasti plemenjaka sivorjave pasme po imenu «Bambino». Iz tega središča so doslej osemenjevali, kakor beremo v »Živinorejcu« (leto II. št. 5—-6), v glavnem krave iz bližnje okolice Ljubljane. Uspehi, ki so jih dosegli do sedaj z umetnim Ce defUebtiia ie &mi, ie tKnoge dni dišča nabavijo tudi visoko nagrajene bike s svetovnih razstav, z zajamčenim dolgim rodovnikom' in z vsemi dobrimi lastnostmi pasme. V bližnji Avstriji ima danes že vsaka dežela po eno veliko osemenjevalnico in število u-metno oplojenih krav gre tudi tam že v desettisoče. Tudi v severni Italiji obstaja že * več osemenjevalnih postaj, ki so žal rokah živinorejcev povečini v veleposestnikov, od katerih je kih oplodilnih postajah po več 1 ena razmeroma blizu in oprem- ZA UČINKOVITO PREHRANO ŽIVINE KLAJN0 APNO Na ta način namakajo ponekod nasade. Iz večjega kanala so napeljane cevi iz platttčne snovi, ki dovajajo vodo v manjše kanale. Tako se seveda ni treba toliko bati suše. Vsaka žival potrebuje za tvorbo kosti, mesa in krvi fosforne kisline in apna. Ti dve snovi so sicer v vsaki krmi, a ne vedno v enaki množini. Poznamo krmo, ki vsebuje prav malo omenjenih snovi. Ce pokladamo živini trajno le tako krmo brez vsakih drugih dodatkov, se ne more pravilno razvijati, boleha in hira. Ce je krava ki jo krmimo s tako krmo, breja, trpi tudi zarod v svojem razvoju. Zadostno množino apna in fosforne kisline vsebujejo: dobro travniško seno, posušena detelja, posebno lucern«, fižolova in grahova slama ter sezamove in makove tropine. V nezadostni množini jih je v repi, pesi, krompirju, v žitni slami, senu kislih trav (z močvirnatih zemljišč) ter v tistem senu, ki smo ga pridelali na takem zemljišču, ki mu pri-. mamjkuje apna in fosforne ki-I sline, kot so na primer ilovna-' ta zemljišča. 2ivimorejee, ki pozna nav.e-dene lastnosti krme, mora takoj ugotoviti, ali dobiva njegova živina dovolj fosforne kisline in apna. Ce ni tako, lahko Po potrebi krmo izpopolni. Živina, ki ji pokladamo seno in močna krmila, dobiva zadostno množino fosforne kisline in apna. 2ivina, posebno pa mladi prašiči, ki jih hrani-1 7. Ako pokladamo kislo (pri-mo večinoma s krompirjem, | delano na močvirnem svetu) repo, peso in delno z zrnjem, nimajo dovolj teh snovi. Tem jih je treba torej nadomestiti. Izpopolniti je mogoče tako krmo vsaj delno z dobro zmleto in izprano kredo. Ce pa hočemo doseči popoln uspeh, nimamo drugih sredstev, kakor da pokladamo živini fosforno kislino, tako imenovano klajno apno. Dobro klajno apno vsebuje približno 42 odst. v želodčnem soku raztopljive kisline. Priporočljivo je pokladati klajno apno živini v sledečih primerih: • 1. Ako ima žival šibke kosti. posebno, kadar trpi za ko-stolomnico. 2. C e je žival breja; taka potrebuje fosforno kislino in apno ne le za lastno telo, temveč v prvi vrsti tudi za razvoj. zaroda; posebno po teh snoveh čuti živina potrebo v času brejosti in med dojenjem. 3. Mladi živini, da se njeno okostje razvije in utrdi. 4. Ko pokladamo živini slabo seno ali režanico ali pa seno s pustih travnikov. 5. Molznim kravam, ker potrebujejo te snovi za mleko. 6. Ko napajamo živino z mehko vodo (deževnico). Sli tako krmo, ki se rada skisa v črevesju. 8. Ce živina boleha. 9. Ako pokladamo živini repo, peso, krompir ali korenje. 10. Ako se živina slabo razvija,' če ima premalo krvi in ako postaja plemenska živina mršava brez vidnih znakov bo Tezni. Kdaj naj začnemo pokladati klajno apno? Kadar zapazimo, da žjvina boleha ali kaže kakšno razvado, j-j moramo po-kladatt apno. Goveji živini, ovcam, in prašičem ga pokla-damb^TSkb, %?r 'ga prej nekoliko poškropimo z vodo, ga nato- primešamo detelji, oblodi ali rezanici. Konjem potrosimo klajno apno po senu, ki smo-ga prej poškropili z vodo. Koliko klajmega apna pokladamo živini dnevno? Teletom in žrebetom 10 do 30, kravam molznicam 30 do 60. odraslim volom 30 do 60. konjem. 20 do 40, ovcam in kozam 5 do 15 gramov, prašičem 10 do 20, psom 2 do 10. piščetu 0.50 do 1, kokoši 1 do 2 grama. Ni potrebno, da vsakokrat posebej tehtamo. Jemljimo ga z žlico. Navadna velika žlica vsebuje okrog 20 gramov, mala pa okrog 10 gramov klaj-nega apna. oplajanjem v razmeroma kratkem času So že tako spodbudni, da so se odločili tudi živinorejci z Gorenjske in celo iz Prekmurja, da bodo uvedli umetno osemenitev svoje govedi. Ni nam znano, kako je v tem pogledu na bližnjem Krasu sežanskega okraja, kjer redijo povečini sivorjavo-švicar-sk*. pasmo govedi. Glede na razmeroma majhno razdaljo teh krajev od Ljubljane, ki ima dobre sivorjave plemenjake, bi bilo zelo umestno, da bj se tudi tukaj ti živinorejci ali njihovi predstavniki zanimali za umetn; način oplajanja. Od pretekle pomladi se uvaja umetno osemenjevanje krav tudi na področju cone A Tržaškega ozemlja. Kakor čujemo. mnogi naši živinorejci niso nič kaj preveč vneti za ta postopek oplajanja njihovih krav in se mu skoraj protivijo. Temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da opravljajo to razmeroma zelo delikatno opravilo po večini osebe, ki domačega slovenskega jezika naših kmetovalcev živinorejcev niti ne razumejo, kaj šele da bi ga obvladali. Preden se živinorejec odloči za tako novotarijo, ki odloča o plodovito-sti, mlečnosti in donosnosti njegovih krav ter s tem tudi o njegovi gospodarski moči, je nujno potrebno, da se ga prej dobro pouči in uveri o koristih, ki mu jih more nuditi umetna osemenitev nasproti naravni. Brez predhodnega pouka in zagotovila, da mu bo nov način oplajanja njegovih krav prinesel določeno-‘korist, ae noben živinorejec ne bo prostovoljno odločil za nepoznano novotariji. Zaradi l^gi-Hjoramo. na tem mestu ponovno poudariti nuino potrebo, da se našim živinorejcem za pravilno umevanje po- ] dobnih vprašanj, ko* je tudi * umetno osemenjevanje živine, ‘ nudi. predvsem strokovni pouk in izobrazba v njim popolnoma razumljivem, t. j. v materinem slovenskem jeziku. Za pravilno pojmovanje je treba večkrat dolge in temeljite diskusije, ki pa ni mogoča med. ljudmi, ki popolnoma ne razumejo in obvladajo istega jezika. Pri današnjem stanju na STO službujočih kmetijskih strokovnjakov in živinozdrav-nikov ter njihovega pomožnega osebja ni mogoče pričakovati, da se bodo razumeli z našimi domačimi živinorejci. Tukaj je preveč odmerjen prostor, da bi podrobneje in v primerni obliki obrazložili ves postopek umetnega oplajanja živine in navajali koristi,_ ki jih od istega lahko imajo živinorejci. Naj zadostuje, da bi se umetna oploditev živine gotovo ne izvajala v tako velikem ot> segu in se tako hitro širila, če bi živinorejci od tega načina oplajanja živine ne imeli določenih koristi. JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA ODPOSLANSTVA V ZDA V Združenih državah se zdaj mudijo tri kmetijska odposlanstva, ki proučujejo metode, katere uporabljajo Američani in katere bj lahko uporabili v Jugoslaviji. Svoje študije bodo-zdaj zaključili z ogledom ameriških farm, namakalnih ustanov in kmetijskih zavodov. NOV ZAVOD ZA BORBO PROTI PARKLJEVKI IN SLINAVKI V VELIKI BRITANIJI Kot poroča zavod za poljedelske raziiskave v Londonu, bodo na postaji za raziskovanje parkljevke in slinavke v Pirbrightu, v Surreyu, ustanovili velik, moderno opremljen zavod za proučevanje te smrtno nevarne živinske bolezni. Vse dosedanje raziskave so pokazale, da povzroča bolezen virus, ki se pojavlja v - treh glavnih vrstah. S poskusi, ki jih delajo v Pirbrightu. so lahko že v nekaj urah odkrili vrsto virusa, za katerim je obolela živina. Pri pobijanju bolezni je ravno hitra ugotovitev vrste virusa nadvse velike vrednosti, in to predvsem v tistih državah. ki v nasprotju z Veliko Britanijo, uporabljajo zaščitno cepljenje kot sredstvo za nadzorovanje te bolezni. Zavod v Pirbrightu dobavlja vsemu svetu diagnostične serume, in sicer zmrznjene ali v prahu. V zadnjih desetih letih so izdelali v tem zavodu 135 vrst cepiv. Napravili so 75 važnih poskusov z zaščitnim cepljenjem na 5.000 glavah živine, ki ni nikdar bolehala za to strašno živinsko boleznijo. NAJBOLJŠI STROJ ZA KOPANJE KROMPIRJA Za nagradno tekmovanje, pri katerem naj ugotovijo najprimernejši stroj za kopanje krompirja, ki ga je organizirala angleška poljedelska zveza, so do sedaj prijavili tri stroje iz Švedske, po enega iz Nizozemske. in Danske in 20 iz Velike Britanije. Tekmovanje bo na težkiin kamniti žehilji. Nagrade bodo razdelili na sprejemu, ki ga bodo tekmovalcem priredili 8. decembra. Skupna vsota nagrad znaša 3000 funtov šter-lingov. Dne 9, in 10. oktobra si bo na Harper Adams Agricul-tural Collegeju, v Nevvportu (Salop), več sto poljedelcev in vrtnarjev lahko ogledalo delovanje strojev, ki se bodo udeležili tekmovanja. — Tekmovanje je bilo prvič leta 1949. Zamisel zanj so dali na razstavi v Shrewsburyju. Od 20 britanskih strojev, ki se bodo udeležili tekmovanja, jih je deset, take vrste, ki so v prosti prodaji, deset pa so izdelek kmetovalcev samih in služijo v mnogih primerih tovarnam kot prototip. občino in SELVEG, toda kolikor smo poučeni, se je SELVEG obvezala prevzeti sedanje števce proti odškodnini 900 lir za pokvarjene števce. Sedaj pa čujemo, da bo števce odvzela z odškodnino 2000 lir in postavila nove za ceno 6-7000 lir. Spet se vprašamo: čemu? Če namerava uporabiti števce kje drugje (seveda proti visokemu odplačilu), bi bilo to skrajno izkoriščanje. Sicer pa pričakujemo, da se bo občina zavzela za naše interese. Vse prerado se namreč dogaja, da nas pri-švrknejo — kdor le more in kjer more. Kakor da bi bili prav mi tisti, ki lahko utrpimo tisočake in tisočake tam, ne da bj se nam to poznalo. Pa se nam presneto pozna, zato naj nam za naš pošteno plačani denar tudi pošteno naredijo, kar nam že delajo. SV. KRI. ^evzeu tk?m J*? SELVEG ^ktričneo občine upravo nas in v oni>ežja tudi Ni?io clektr-j? namen U'P-1L ai droo .° naPcljavo. *Ln«hška -e Pfiprnvila ?dnie voin V0Jska v času j« vili sami °^al° smo si iL^evze* Podietje, ki tudi °nde'a’ pa si >*njuie daa material in C 2 nov??^re/s nporabne >iCV> Cen'u? Za t>Ooj?Qraina ,voda do štev- 1* 4* Da bodo dlake na ščetkah, ki jih uporabljamo za roke, zopet otrdele, jih za trenutek potopi- Moda nam prekriža pot celo v izrazoslovju. Tako se zgodi, da moramo tisto, kar je letos posebno moderno, označevati v lastnem jeziku s tremi ali več besedami, medtem ko zadošča drobna francoska besedica «flou», da usmeri naše misli med padajoča in lahka blaga. med rahle gube in potegnjene linije. Kajti to in še več pomeni ta mali «flou». Pomeni poseben tip obleke._ ki vpliva na način hoje, drže in gibanja posamezne osebe. Da bomo bolje razumele, si oglejmo športno obleko v tem stilu. Lahko volneno blago se rahlo guba ob koncu tričetrtinskih kimono rokavov; Zgornji del se ustavlja na bokih ter le mimogrede komaj označuje život. V krilu se odpirajo nezalikane gube. Vam je všeč? Brez dvoma praktično oblačilo Naravno je, da so za obleke v tem stilu potrebna padajoča blaga, kot na primer jer-sey, krep, muslin, krep-maro-ken in kaj sličnega. To se pravi blaga, ki jih že dolgo nismo nosili, ker nas je moda odevala v suho, odstopajočo volno, v taft in poplin. Sicer pa so ta blaga še vedno v modi, le zahtevajo primerne modele. Da ostanemo pri našem razgovoru, moramo pogledati naslednjo skico, ki predstavlja kratko večerno obleko iz muslina. Kimono rokavi so povsem ravni ter se končujejo z drobnim robčkom. Sprednji del obdaja v rahlih gubah zaokroženi izrez. Krilo je položeno na ozke. nezalikane gubice In končno še ena bluza «flou». Nosimo jo v zvezi s kostimom, ki je povsem enostavno rezan, le da vsebuje mnogo modernega kroja, kot podaljšane rame, gumbe do roba jopice, podlogo iz istega blaga kot je bluza ter seveda brez ovratnika, kajti drugače bi se bluza ne uveljavila. Bluza sama je povsem enostavna, naborki ovijajo vrat ter se spuščajo poševno proti pasu, rokavi so kimono. Tak je torej «flou» To poročilo je bilo potrebno, kajti si cer bi bila naša modna rubrika nepopolna. Ce nas ti modeli ne zadovoljujejo ali nam niso všeč, je to povsem pravilno, kajti nova moda nas mora presenetiti. Ali jo bomo mogli vzljubiti, bomo spoznali med letom. Sonja Mikuletič Palme AMERIŠKI IZVOZ ŽITARIC V EVROPO Od skupnega ameriškega izvoza žita je šlo v juliju 42% v evropske dežele, v glavnem v Belgijo, Luksemburg, Italijo in Nemčijo. TERAMICIN BOLJŠI KOT PENICILIN PRI USTNIH OPERACIJAH V neivyorškem «BeIvue Ho-spital« sta uporabila neki zobozdravnik in neki specialist za kirurške operacije pri okoli 50 pacientih za kontroliranje infekcij ust in sosednih organov teramicin, ki se je izkazal za mnogo bolj uspešen in zanesljiv lek kot penicilin. Oba zdravnika poročata v «Casopisu newyorškega zobozdravniškega društva«, da se je teramicin izkazal kot zelo uspešno profi-laktično sredstvo v primerih, pri katerih se je bati infekcij po operaciji. yM 10 \ % ’*/ ' t ,V /v* mm I ‘Uku , j i -\ '• M " •IfllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllilluiillliiiiiitiiiiiiiiifiiiii,11,111111111111111111111111111,111111,111111111111111111111,1111111111,111111111111111111111,,,11,11,1111,111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111)11111111111111)11111111111111111111111(111111 MLADINA PO SVETU Spansko-ameriška knjižnica v mestu Kuenka v Ekvadoru je poslala veleposlaništvu FLRJ v Braziliji pismo, v katerem sporoča, da se študentje tega mesta zelo zanimajo za vse, kar je v zvezi z gospodarskim, političnim, socialnim in umetniškim življenjem ter mednarodnim polo-žajem Jugoslavije. Knjižnica prosi veleposlaništvo, da bi ji poslalo čim več del o preteklosti in sedanjosti Jugoslavije ter jugoslovanske časopise in albume, da bi se med narodi Jugoslavije in Ekva dora z medsebojnim spoznavanjem razvilo prijateljstvo. * * sK Delavska mladina Pulia je tiedavno imela svoj kulturno-umetniški praznik, nastopila je na dveh prireditvah, in sicer s svojim pevskim zborom, dramskimi sekcijami, fglklor RAZNE ZANIMIVOSTI NAZOREN PRIKAZ »PLASTIČNEGA ZVOKA« Na londonski radijski razffa-vi je družba General Electric Company nazorno pokazala dosežene us.pehe v razvoju nove tehnike, imenovane «pla-stičen zv~k». V svojih londonskih laboratorijih je ta družba postavila za zastor iz zelo tenke tkanino tri zvcčnike, ki so bili oddaljeni drug od drugega 4 ir. pol metra. V vsakem zvočniku je bil vdelan kovin&ki =^o-Žec. V studiu, ki leži v drugem d^lu poslopja je igralec na dudo igral in hcd-tl pred tremi mikrofoni. Občinstvo, ki je poslušalo v dvorani prenos tega sporeda je ;melo vtis. da se igTalec na dudo sprehaja in igra v isti dvoran] in to za zaveso in zelo tanke tkanine. Pri drugem pcskusu pa so uporabili dva magnetofonska trakova in z nj:ma dosegli sko-ro isti učinek kot z uporabo treh mikrofonov, pcs=bno pri bobnanju, ko se je zdelo, fia hodijo bobnarji gor in dol po dvorana. Družba General Electric Com.pany zaenkrat še ni pričela uporabljati metode plastičnega zvoka tudi pri zvočnikih, namenjenih za prodajo. HELIKOPTERJI Z VELIKO HITROSTJO. Britansko mini-strsttvo za opkrbo je narc-čilo prototip helikopterja, ki ga bo poganjal poleg rotorja tudi običajni vijak. Novo rletalo bo imelo vse prednosti helikopterjev, to je dvignilo se bo lahko navpično in bo lahko pristalo kjer koli, istočasno pa se bo njegova hitrost znatno povečala proti hitrosti običajnih helikopterjev- C? bo poskus s prototipom novega letaia uspel, jih oo naročila tudi družba Bri-tish European Airways za službo na nrogah med posameznimi mesti v Veliki Britaniji in verjetno za progo London — Paaiz EGIPTOVSKE PIRAMIDE Se dandanes občuduje svet nekdanje čudo starih narodov — egiptovske piramide. Kako so nastajale? Od Ni a navzgor se je valila velka reka sužnjev. Etiopijcev, Nubijcev. Egipčanov. svetlo - tn temnopoltih postav. Dišali so po slabem olju po po»u, čebuli in česnu. B:či nadzornikov so nepre'tano švigali po golih hrbtih, vrvi so se fim ugrezal3 globoko v pleča Deset, petnajst, dvaiset let je žrtvoval faraon heka'ombe ljudi uničeval ljudsko s)lo. zadolževal otroke in otrok otroke. Bil0 je to življenje v krvi, znoju in solzah, živlienje. ki je za s edovalo edini rili: truplo ene same osebe — faraona — ohra niti za večno. Skorai pet tisoč let le poteklo od tedai. Strokovnjaki so ugotovili, da bi za tako zgradbo kot je n. pr Keopsova piramida blizu Ka’-ra potrebovali 150 milijonov delovnih dni. To se pravi, da bj jo 10.000 delavcev gradilo pol stoletja. nimi skupinami ter z glasbenimi točkami. * * * Uredba o predvojaški vzgoji, ki jo je izdelalo Ministrstvo za narodno obrambo, določa tudi izvenarmadno vzgojo ženske kmečke mladine. Zato je Centralni odbor Jugoslovanskega Rdečega križa prevzel nalogo, da bi organiziral tečaje na podeželju. Na teh tečajih za zdravstveno prosvetljevanje bodo mladinke s podeželja prejemale osnovno znanje o higieni in zdravstvu ter splošno izobrazbo in kulturo. Seznanjale se bodo tudi s škodljivimi posledicami praznoverja, neznanja in zaostalosti. Tečaj za zdravstveno prosvetljevanje bo trajal 2 leti, * * # V Nemčiji je nad sto tisoč študentov kljub zelo visokim šolninam in čeprav ni mnogo upanja, da bi mogli dobiti primerno zaposlitev po diplomi. Na univerzah delujejo štiri vrste organizacij: verske, politične, «mednarodne» in tako imenovane korporacije. Neki član socialističnega študentskega združenja, je na vprašanje, kaj so korporacije odgovoril, da študirajo nekateri samo zato, da pijejo pivo... Delovanje teh korporacij je postalo opazno šele v zadnjem času in na univerzah v Tubingenu. Mvin-stru in Gotingenu so korporacije vodilna sila na univerzi. Korporacije se bore za stare tradicije nemštva, ALI OBISKUJETE L)udsko knjižnico, ki ima tšovolj knjig, kakršnih si poželite? zato v svoje organizacije ne sprejemajo študentov tujih narodnosti, ne Zidov, ne žensk m ne tistih, ki nimajo dovolj denarja za popivanje. Značilna za te korporacije je izjava nekega njenega člana, ki je dejal, da korporacije niso niti demokratične niti fašistične organizacije, temveč nemške! Neki socialistični časopis iz Diisseldorfa se vprašuje: »Korporacije so politična združenja, najbližja tistim, ki jih imenujemo neonacistična. Ali bo naša inteligenca šla spet po stari poti?» # * # Harvvardska univerza bo v prihodnjem akademskem letu podelila približno 2000 študentom po 1000 dolarjev podpore. Finančno podporo uživa več kot ena tretjina od 4450 študentov Harward-ske univerze, ki se pripravljajo na diplomo * * * Predsednik Severno-ameri-ške esperantske zveze, dr. William Solzbacher iz New Yorka, je na 42. kongresu zveze izjavil, da zdaj poučujejo mednarodni jezik e-sperantn v 625 šolah na svetu. Dostavil je, da priznavajo milijoni ljudi potrebo univerzalnega jezika. * * * Razumljivo je, da so športniki mladi ljudje. Le pri nekaterih športih se zelo uspešno udejstvujejo tudj «mlade-niči.» ki so že bolj v letih. Od časa do časa ?e pa uvrstijo med vrste prekaljenih športnikov atleti, ki so šč skoraj otroci. Tako se je letos v Italiji uveljavil šele 16-letni Attilio Bravi, ki je dosegel v skoku v daljino re zultat 7.14 m, ki je obenem najboljši letošnji rezultat v Italiji v tej disciplini. Milili Italijanski glasbeniki na znamkah V prejšnjem stoletju je italijanska glasba dosegla višek. Eden izmed njenih predstavnikov, ki je znan tudi filatelistom. je Gaetano Donizetti. Rodil se je v Bergamu 29. novembra 1797. Svoje glasbeno znanje je izpopolnil v Bologni, vendar se ni mogel posvetiti glasbi zaradi težkih družinskih razmer in je zato moral vstopiti v vojaško službo. Za časa vojaščine pa ni opustil glasbenega dela in je z uspehom uprizoril tri lastne opere, ki so mu prinesle toliko finančnih sredstev, da se je lahko odpovedal vojaščini in se v privatnem življenju docela posvetil glasbenemu komponiranju, V pičlih desetih letih od 1822 do 1832 je Donizetti uglasbil kar trideset oper, med katerimi sta «Ana Bolena« in «Elisir d’amore» prinesla skladatelju veiik sloves. Slednja je bila uglasbena v samih dveh tednih. Leta 1835 je uglasbil znamenito «Lucijo dl Lamermoor«. Po par letih molka se zopet oglasi leta 1840 z raznimi operami, ki jih uprizorijo v Parizu in na Dunaju V Parizu uprizorijo med drugimi tudi «Don Pasquale». Na Dunaju pa je dosegel svoj zadnji uspeh z opero «Maria di Rohan«. Po tej uprizoritvi začne glasbena žilica skladatelja pešati in sreča mu ni več mila. Umrl je paralitičen v rojst. nem Bergamu 8. aprila 1848. V. njegov spomin je italijanska poštna uprava dala v promet ob stoletnici smrti posebno znamko za 15 lir z njegovim portretom. Prerana smrt je ugrabila umetniški muzi obetajočega Vincenza Bellinija. Rodi! se je v Cataniji leta 1801. umrl pa v Puteaxu pri Parizu komaj 34 let star. Izhajajoč iz glasbene družine je ž:■ kot sedemleten deček pisal skladbe. Pozneje je obiskoval neapeljski kcnserva. torij. Leta 1826 je v znanem neapeljskem gledališču San Carlo uprizorii prvo opero «Bianca in Fernanda». Uprizoritev je dosegla velik uspeh in isti uspeh se je ponovil v različnih italijanskih gledališčih. Po strupenih kritikah nevoščljivih kolegov je leta 1831 premagal v$e ovire in se trdno uveljavil na glasbenem področju z opero «La Sonnambu-k&tero so-uprizorili v Milanu. Opera «Norma» pa je pri prvi uprizoritvi v milanski ''((Scalto dosegla neuspeh, a tudi sloves te opere se je kmalu dvignil, ko je prav milansko občinstvo spoznalo svojo prejšnjo napako Dve leti pozneje je povabljen v tujino, v Francijo in Anglijo, kjer piše druge opere. 25 aprila 1835 doseže svoj zadnji uspeh v Palizu. kjer je uprizorjena o-pera »Puritanci«. Ob tej priliki ga francoski ce;ar nagradi s križcem Častne legije. Kmalu potem pa mladi glasbenik umrje. Leta 1935, to je ob stoletnici smrti, je Italija izdala eelo spominsko serijo. Na štirih znamkah je njegov portret, na eni je Bellinijev klavir, na drugi pa njegova rojstna hiša, Na treh letalskih znamkah je angel, ki igra na harfo na eni sta dva angela z violino, na zadnji pa je prizor iz opere «Sonnambula». Ob letošnji 150-letniči rojstva pa je Italija zopet izdala spominsko znamko, kjer vidimo naslikanega glasbenika. Kot zadnji v tem našem nregledu prihaja Giuseppe Verdi, znameniti glasbenik in komponist, največji predstavnik italijanske glasbe. O njem smo slišali mnogo v lanskem letu. ko se je obhajala petdesetletnica smrti. Rodil se je 10 oktobra 1313 v Bussetu iz revne družine. Imel je pa srečo. da je spoznal svojega mecena v osebi nekega Barezzi ja. Študiral je na milanskem konservatoriju in leta 1839 je prvič preizkusil srečo z opero eOberto. conte di San Bonifa cio». Dosegel je uspeh, katere. ga je zatemnil neuspeh druge opere in nenadna smrt žene in otrok. Leta 1842. je triumfiral z znamenitim «Nabuccom». Opere so si sledile kar ena za drugo. Naslednjega leta je u- glasbil «Lombardce v prvi križarski vojni«, nato znamenitega «Ernanija», ki je dosegel prodorčn uspeli. Leta 1851. je bila prvič prikazana na odru opera «Rigoletto». Velik ifspeh za skladatelja in za italijansko glasbo predstavljata operi «Trubadur» in «Traviata», obe iz leta 1853 Tem umotvorom so sledile «Ples v maskah«, «Moč usode«, «Don Carlos«, «Aida» in v poznih letih skladateljevega življenja še dva nepričakovana umotvora, to je «Otello» in «Falstaff», zadnja iz leta 1893, ko je imel glasbenik kar 80 let. Verdi je s svojo muziko pripomogel tudi ^ političnemu in narodnemu preporodu italijanskega naroda v preteklem stoletju. Na filatelističnem področju smo se ga spomnili ob koncu lanskega leta, ko smo dobili tri krasne italijanske znamke. V sredi vsake znamke je različen glasbenikov portret, ob straneh pa so kraji, kjer je živel in deloval. S’tem velikanom- na glasbenem področju smo končali naš današnji pregled italijanske glasbe. Tako vidimo, kako lahko nudi filatelija res neke vrste splošno izobrazbo v' zmanjšanem obsegu. V zvezni državi Illinois, v osrčju Združenih držav, obiskujejo potujoče knjižnice vse vasi, ki nimajo svojih knjižnic, in razkazujejo ter posojajo otrokom in odraslim DIJAKI, rti veste, k.dc fe bil Jurij Veg?? — Berite o njem članek na 4. strani. knjige, časopise in druge prosvetne pripomočke. Potujoče knjižnice pošilja na deželo Državna knjižnica zvezne države Illinois iz ure-stoinice Springfield. Vsaka potujoča knjižnica lahko prevaža 4.000 knjig. Sedaj se poslužuje v Illinoisu 17 okrajev teh potujočih knjižnic, k( so jim po njihovi želji vselej na razpolago. Kljub temu da so te knjižnice v poletnem času stalno na poti, jih redkokd.aj srečaš po, glavnih, cestah.,, ker se večinoma vozijo po okrajnih in občinskih poteh. Vsako kmečko naseli*, ki' nima lastne knjižnice, lahko zahteva, da ga obišče državna potujoča knjižnica. Poleg šeftih avtomobilov ima državna knjižnica še sedem drugih motornih vozil na razpolago. V enem l«tq je državna knjižnica zve?ne države Illinois posodila po deželi nad 3 piilijone raznih koristnih knjig. Vsak kmečki fant ali dekie si lahko naenkrat i*posodi po 10 knjig za dva tedna ali tudi štiri, če ni prevelikega povpraševanja po tistih knjigah. Poleg knjig ?i od potujočih knjižnic lahko izposojajo tudi giamofonske plošče, risbe, sli- knjižnice ke in filme. Med gramofonskimi ploščami' čo reprodukcije simfonične glasbe in narodnih pesmi. V potujoči^ knjižnicah imajo vsega p.ad 700.000 knjig, vezanih časopisov, dokumentarnih zbir«', brošur, slik. gramofonskih ploič in radijskih reprodukcij pole-« 600 tekočih publikacij. Državna knjižnica v Springfieldu razpošilja svoje knjige in ostale pripomočke za širjenje prosvete tudi po pošti šolam, ustanovam !n posameznikom po državi 111 -nois na njihovo pismeno zahteve in jih posoja za dva tedna. Ta rok se lahko po že lil podaljša: Izposojevalci plačajo edinole poštnino. Odrasli državljani si v tej knjiž-niči lahko izposojajo ‘udi .strokovne knjige, ki obravnavajo vprašanja, iz skoraj vseh strok in poklicev. Ume‘n<-.st-ni oddelek državne knjižnice v Springfieldu razpolaga na primer s 40.000. slikami aii primejki slik, ki Si lahko izposojajo za 'dva .tedna in 'še dalj čas«,. Sple si, izposodijo letmg 'flovprečno en milijon in 105.000 knjig in drugih pripomočkov. Pisatelji in prosvetni prireditelji se obračajo na državno knjižnico v Springfieldu in prosijo za podatke in potrebna pojasniU- Knjižnica dobiva Pisma od združenj staršev in učiteljev, od materinskih združenj, od kmečkih mladinskih društev in drugih mladinskih organizacij, od združenj visokošol-cev in diskusijskih krožkov z najrazličnejšimi prošnjami. Ce potujoče knjižnice ne morejo ugoditi prošnji, naroči knjižnica knjige ali publikacije. ki jih še ni v njenem seznamu. Prijetno je tako iskanje novih poti. SSK aSKSSSSSSKHSSSSSKKSSSSK: i3 Z lepih počitnic < s;:s- sss K S 65 »v M K X SS « K S s: Si Simon Gregorčič NA BREGU iVa bregu stojim in v morje strmim. Pod mano srdito valovje rohni ob kamnito bregovje, do neba praSi se megleni dim. V obraz mi brizgajo pene od skalnate stene. ' A stena skalna ostane stalna. In jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem! Ko v steno valovje, usode vihar ob me se zaganja, a duh se ponosni ne uklanja. Ti streti me moreš potreti nikdar, usode sovralne besneti vihar! is s s s K H H 13 K K K S?* JUCA PEPI K 'A M 55 l* K H Bi K K s K Draga Pepa! Za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni. . Vselej stvar je taka bila in še danes to drži. Da še vedno je veljavna ta resnica starodavna, je pred kratkim doživel mlad in lep zaljubljen par, ki bezljati je začel, zdravje stavil si v nemar, na ljubezni obolel, Tam v Berlinu konj povodni namreč v coni je zahodni tužno si dolgčas preganjal in o Afriki le sanjal. Pa naenkrat ga prevzame, mlado se srce mu vname; in prav tiho, prav počasi se ljubezen mu oglasi. In konjič zacepetd: «Uh! Kako me ščegetal V meni nekaj se dogaja, hrepenenje me obhaja. Ah' občutke slišim nove, ki po žilah mi škrebljajo in mi spati več ne dajo. Skratka: Afrika me zove! Klic moj gre na vse vetrove: Kje povodna je kobila? Hitro! Skrajna je že sila!!* V Lipskem duša pa sorodna je kobilica povodna. Tudi ona sanje lepe stalno dan na dan odpravlja tja na afrikanske stepe, rodno zemljico pozdravlja. Pa naenkrat jo prevzame, mlado se srce ji vname; in prav tiho, prav počasi se ljubezen ji oglasi. In kobila v svoji boli tako-le razpištoli; «Kje bi bil povodni konj? Konj debeloglav, prijeten, in seveda ne prileten, pač pa žilav in podjeten? Prosim, ah, pošljite ponj! Klic moj naj ne bo zastonj! Tu beseda res je: konj/« In oblastvo je uradno čulo konjsko željo jadno družbe in ljubezni gladno. Iz Berlina k oj gre pismo: «Smo kristjani ali nismo? Konjska stiska je velika, konja tu kobila mika, njej pa se konjiček sV to zgodilo se ne bo! Nočemo kapitalista! Naša naj kobila čisti nam ostane. Harašo!*■ In tako se je zgodilo, . da konjič pod tako s‘ sam v Berlinu cvili si zaman želi kobilo- V Lipskem pa kobil ca s^° v žalosti srce ji poto> solze lije, grenko joku, si zaman želi otroka... HO!«-zli minister Eden preCI narjem kratko, jedrna^p^ javo, ki obsega vseS3 ja. 20 tiskanih vrstic ° sopisne kolone. Lista .e. nale di Trieste* in aM]a pr0-ro Veneto« nista i®e jt. štora da bi natisnila javo, čeprav drugače ^ dita s celimi kolona {j gre za to, da je treba Jugoslavijo. Omeji*3 g, na kratko poročilo, den rekel; «Danes skupnem delovanju ^ naredili mnogo, da P zag°' mo zaščititi Evropo 1 ^ p0. toviti svetovni mir»- sebno ni šla omeni1 jeni®3 tMcD* stoma izpod peresa * jj41 izjava: «Leta 1914 1 0jj smo se skupno bori i napadalcu, ki je hote ^ dati nad našim kontin ^ Skupno smo izbojeva . S°»- -olU MED VRSTAMI: T* v ni nič čudnega. Medte® se je Jugoslavija z .^1 gojno zvestobo vedno P^j\ vila na stran svojih za kov, tudi če so bili »a jj hudourni oblaki, so dr so bolj «kunštni», ^eP«5ti ® kali, da se nebo raz ^ da vidijo, kam bo P sonce. . Proiiiem 5 Kosol5.t.m.odprUP$, sf novi most čez Gli10p^i' prisotni z zažudenje ^ li, da je čez most P0-. _ rdeče-bel-zelen trak, ^ c\>\ ZA BISTRE GLAVE Obisk potujoče knjižnice te » ameriško podeželsko mladino velik praroik. BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. rečica pri Celju, član družine: 2. Beethoov-nova simfonija, moško ime: 3. blagbzvočje, .pritok Drine, južno grmičevje; 4 mesto v Italiji, oče, pesnitev, kazalni zaimek; 5. prav tak, staro ime Ljubljane. opis: 6, dva soglašnika, latinski predlog, pesnitev, srbohr. predlog; 7. moško ime, padavina; -8. jed; 9. del Slovenije, drevo; 10. kratica za lahko kovino, predlog, arabski konj, veznik; 11. vrsta voza, sešteva, pripadnik izumrlega naroda; 12. rimeski pozdrav, nadležna žuželka, paplačilo češka pritrdil-nica; 13. popust, poljska cvetica. idol; 14. zli duhovi, papirnat denar; 15. židov.sko ime, deti vrtne ograje. NAVPIČNO: A) borišče, ranocelnik; B) mesto na Kitajskem. lep travnik; C) lep duh, vzpetina; C) zbor, javni lokal, ljubim (lat.); D) Verdijeva opera. pritrdilnica, dva enaka sa moglasnika, moSko Ime: E) o-sebni zaimek, del obraza, igralna karta; F) posebne vrste klobasa, slovenski komponist, G) nočno zabavišče; H) južni sadež. izkušenost; I) pritrdilnica, pilod, plo'kovna mera; J) žensko ime, število, egiptovsko božanstvo, glasbeni pojem; K) moško ime, glasbeno delo, oče; L) breme, taraz pri taroku; M) «, i es z? >6 f { f K t »h. tu E posmehovalec, poplah: N) teh nični sodelavec, igra na karte. REŠITEV VODORAVNO: 1. po, aps, SPD, ep; 2, Ada, olika. ISva; 3. samec, Simon; 4. edikt; 5. že, p n, op, uk; 6. 8nilin, Branka; 7. ovi, Edo. Rim; 8. Etomak. ananas; 9. a a, ad, iz, re; 10, Ormož; 11. Anton, atomi; 12. mio, Ivkov, bar; 13. al, osa, dan. ka. NAVPIČNO: A) pasaža, salama; B) oda, enota, Nil; C) amo. Ivo, Oto; C) plima; D) počen;, Adouis, E) sl, nek, va; F) ibis. smuk: C.) sk, boa, od; H) pastor. Nižava; 1) poraz; J) Ema. Nin, bob; K) evo. Ukmar, mak, L) panika, sekira. (Nadaljevanje) Na ravne pašnike pred vas-jr> je molel polotoku podoben koničast jezik pritlikavega bambusa in diungeiske trave. Od tam se je priplazila Nanara. Tako tiho se je gibala, da ni bilo opazitj poigravanja njenih mišje. Nizko je sklonila glavo, napela telo in počasi mahala z glavo. Luč v očeh se ji je prižigala in ugašala. Kmalu se je približal delavec z Varvikovega polja. Brezskrbno 'je koračil preko travnika in ni opazil rumene postave v travi. Ce bi mu kdo dejal: «CuJ, tule tiči odrasla tlgrinja«, bi se mu glasno zasmejal v obraz. Vračal se je k svoji koči, k rjavi ženi in rjavim otročičem. Nahara »e je potuhnila, miJIce so se ji napele, rep se ji je izprožil v poskočnem gibu. To je bil njen zadnji opomin pred smrtonosnim skokom. Žrtev je bila že v bližini, toda Nahara se je navadila ravnati popolnoma zanesljivo. Potuhnila se je še enkrat in mož je prišel še dva koraka bliže. Nenadoma je zasopljen odskočil. Zapeljujoča igra svetlobe in sence mu je za trenutek odkrlia strašno sliko zgrbljene tigrinje, njene modro se lesketajoče oči, njen' mahajoči rep. Moževo zadrgnjeno grlo se je borilo za zrak. Nahara je skočila in — £ MARSHALL MML zgrešila. Odkar je bila ranjena, njeni skoki niso bili več zanesljivi. Zadostovali so za navaden lov, ni pa imela več sposobnosti za točno merjenje, tiste sposobnosti, o kateri tako radi govore topničarji. Hroma noga ji je motila ravnotežje. Navadno se je tega spomnila še pravočasno. 2e kar blazna od lakote pa tisti dan ni mogla mislili ničesar drugega. Vendar bi vse to človeka ne zaščitilo. Čeprav so Naharini zobje zgrešili njegovo grlo, bi vendarle zadostovala moč njene ga udarca in njeni kremplji, da mu upihnejo Življenje kakor vihar, ki šumi skozi veje. Burmanec je ugledal Naha-ro v trenutku, ko »p ie P1''" pravljala na skok. Za premišljevanje ni bilo časa. Nek; na gonski blazni napor ga je pognal vstran. Tako se je izognil polni moči Naharinega telesa, ki je šinilo skozi zrak. Oplazilo ga je samo njeno ileče in ga podrlo na tla. Na-lara je padla na ranjeno no-30 in zarjula od bolečine. Potrebne so bile samo tri sekunde, da je pozabila na pekočo bolečino in se spet pripravila na skok. Prav ta drobec časa pa je zadostoval tudi Varviku, ki je stal ob oknu in videl vse, da je zgrabil za puško in ustrelil. Varvik je poznal tigre in je imej za takšne primere vedno pripravljeno orožje. Razdalja je merila kakih pet sto yardov in je seveda krogla daleč zgrešila cilj. Pač pa je preplašila tigrinjo. Nahari so se pri poku puške obudili spomint hudi spomini na neko izsušeno strugo potoka in na Na-harjevo smrt. Vse okrog nje se je podrlo. Plašno je zbežala v varni bambus. Varvik je planil na verando in klical gonjače. Zvesti Gunga Singaj je nabijal puške. «Slona, j&hib?» je vprašal, hitro pripravljen. «Ne, tokrat gremo peš. Po- stavi gopjače ob robu bambusa. Midva greva čez vzhodni del polj in ustreliva Na-haro, če bo bežala.« Ni bijo več mnogo časa, da bi naredili natančen bojni načrt. Prva sivina somraka je zabrisala ostre obrise džungle in naredila prostor mehki džungelski noči. Varvik je hitel k nekemu potočku, ki se je Izlival v Manipur, da bi tam v družbi s Singajem počakal tigrinjo. Od tam je imel prost razgled. Gonjači naj bi odrezali pot v vas in tako bi Nahara morala čez polje, da bi se skrila v gostem bambusu. «Varvik‘s&hib gre v zobe svoje sovražnice«, je rekel lovec Kušru. «Nahara ga bo poplačala.« Pri teh besedah je zazeblo nekega malega dečka V bližini se je razvil lov na tigra. Vzhičen je sedel deček v travo, da bi čakal — kakor vedno. Njegov stari sen se bo skoraj izpolnil. Toda zakaj sp gonjači pomikajo takd strašno počasi? Cernu so njih srca tako plašna? Njihovi pogledi bi mu to izdali. Kakor črni kamni so jim ležale zenice sredi beline oči. Ce .kdo prerokuje takšne reči, napolnita človeška srca strah in bojazen. Samo srce džungelskega otroka, samo mlado orlovsko srce, ki so ga bogovi pogreznili globoko v Sikarove prsi, ni poznalo strahu. Varvik in Singaj s*a hkrati stopila v zeleno divjino. Obdala ju je prodorna tišina. Kriki gonjačev so se zdeli čudno tihi. Noben glas ni mogel živeti v tem brezglasju. Kmalu sta bila popolnoma sama. Sla sta vštric, Varvik s puško, pripravljeno na strel. Poznal je svojo obupano sovražnico. Slepi srd, ki mnogokrat napade tistega, ki ga je zapustila sreča, ni lasten samo človeku. Star gozdovniški nauk pravi: «Pazi na mačke, ki so.izgubile svojo moč; podobne so šakalu v pasjih dneh; takrat ni dobro biti v njegovi bližini.« Naharo so osleparili za plen in nekdo je moral biti kaznovan za to. Bujno pisani ptiči, ki so sedeli na vejah, v tem sivem možu niso mogli spoznati lovca. Prav nič skrivnostno se ni plazil. Puška mu je lahno slonela na roki. Gunga Sin gaj je bil mnogo bolj previden, toda strah gonjačev ni našel mesta v njegovem junaškem srcu. «Kje neki so možje?« je mirno vprašal belec. #Nič več ne kriče. Čudno!« »Boje se, te divje svinje. Sama sva«, je Jezno odgovoril Singaj. «Oh, divje svinje so dovolj pogumne«, ga je smehljaje zavrnil Varvik. «So pač ovce — ovce — same ovce.# Široka pot se je nenadoma razdelila kakor svečnik na tri ozke steze. Varvik je ubral srednjo. Vodila je k potoku, ki bi ga morala pre-' bresti. Za trenutek je obstal in se zastrmel v temnomodri somrak, ki je lahno padal na džunglo. Pota so se izgubljala v sencah. Svetlikajoči se Usti so odbijali zadnjo dnevno luč. Nekaj živega je šumotalo skozi podrast. •Pravzaprav Je brez pome na, da bi šla dalje. Temno bo», je rekel Varvik. «Toda bogve koga bo danes še umorila. Morava jo ubiti.« Singaj je molčal. Bil je prepričan, da nima pravice svetovati sahibu. «Ce se vrneva, bo pred mrakom spet prišla. Pastirji se še nis0 vrnili Prav goto*-vo bo katerega napadla. Najbolje bo, če prebredeva potok, da lahko pregledava polje. Ce sliši gonjače, mora na vsak način priti čez polje.« Zelo previdno sta se plazila dalje. Se kakšnih sto korakov in prišla sta do potoka. Voda jima je segala do kolen. Varvik se je J škornji za nekaj palcev pogreznil v močvirnato dno. Odtlej sta oba neprevidne-ži> čutila vso jezo džungelskih bogov. Z glasnim čofo-tom je padel Singaj v vodo. Strašna bolečina, hitra kakor blisk mu je šinila čez lice. V blatu je nekaj trzalo in treslo. Varvik je ustrelil. Oba sta pozabila na kroko dila Mugra, ki se je skrival v blatu. Ko je Varvik ustrelil, je krokodil zgrabil Singajevo nogo in potegnil moža pod vodo. Lovski pušk; težkega kalibra se ne more ustavljati nobeno živo bitje. Tudi Mu-ger ne. Res, da nosi okl^p, toda to bi mu mnogo ne koristilo, če bi ne bilo dveh palcev vode. Samo to ga je varovalo. Krogla je zad^n in Muger je izpustil nogo. Ko- maj se je Singaj postavil po konci, že ga je krokodil spet podrl. Nato se je začela borba za življenje, srdit boj s plazilcem. Singaj je kakor blazen zabada' nož v žival, Varvik pa jo je mlatil s puškinim kopitom. Muger je mešal in bičal vodo ter napadal oba moža kakor volk. Branila sta se s stisr. lenimi zobmi. Vsaka mišica je bila nape-ta do skrajnosti. Storiij je, kar je mogla Misli so dc'o-vale mrzlično, se premetavale, se združevale: nbr»al?i se živeti, dpkler ne splezca na nasprotni breg. Ubran’.i! U-braniti! Kakor v taktu so padali udarci kopita. Nenadoma — škripajoč šum! Singajev nož se je globi ko zaril v zeleno Mttger-jevo oko. Krokodil ?e Je visoko vzpel. Varvikova puška je šinila kvišku, Muger pa je padel v vodo, zadet v sredino možganov. Izgubil se je zadnji odmev strela, ko je Singaj s krvavimi rokami objel *elo fvo-jega gospoda, vrgel ouško čez rame in splezal na breg kakih štirideset korakov da'eč. Noga ga je strahotno bolela. ■ rol»e' Koso 15. t.m. odprl'P 0i so novi most čez m 0ps prisotni z zažudenje , gpjet li, da je čez most P. . bj ga rdeče-bel-zelen trak, 0bi- po starem otvoritv« pvif čaju morali prere*® ^ejci u nili so se protesti ' 0 po- radnik je hotel za ^ te ravnati s šalo, češ barve najbolj ugajal • urgd! MED VRSTAMI: ^ parnikom ugajajo _d°l0^eKaj tu^ ve, naj si naročijo _ ^leP*11 catov rdeče - b*l° kravat in naj s* **. noP0^'1 čbesijo na vrat tudrP v£. ko gredo spat, če J krs"- seli. Našim s^ovenSv3ilju)e^ jem pa naj , barv ki iil' ne m jjj, iiiicinJfJ MIHEC: De ^asper‘ jir tel imeti takoj Pre Ludi. kam strašno se mu .g jo JAKEC: De Gašper ^ ber kovač. 2el<*z0 xe# 5^ kovati, dokler je v sjjti?*1 mu je, da se ne b. vroče pridobitve P dile! ari«*- f* Nič več ni mogel 5' ev«!^ napor je bil *fln3 a dr^ „ In ko so se druga prižgale zvezde. > dva'P|e. daljna luč padala ef.ib0° . ža, ki sta tiho 1« . žala drug ob biuteK‘ j, , «Kakjen le 9 ' imam v ievi rokt" <:il Varvlk' ie !Vo^ Potem Pa se 3 ži p» ,j ■ ga in pokusi pa ju, ki je 1 N, šlol lf;! zraven nJeRa' z^ve^s4 mu je sicer to b0gaie- v toda mišice nl5° vgi'izt,‘ 'g^' res! Žival ga * te nadlaket. streljati? ^e„kin> «j£ ^ O stran, s, ZaSmejal- B^egove V. zasmejal No. £ so bile »re« ^ bele. ^ niso bile J8,e^ pt J' več krvav d»se^d>^ u rej tudi to je ° . je e Globoko 5 rfbil ko je d* lahko reši- ,n trti prsti razstrgani %t^ toda kosti so nekr>Hk°a * w*v ?«»»*«” v SUffS (Nadaljevanje P PRIMORSKI dnevnik —-_____• , ________________________ ^DOGOVOR MED ZAHODNO NEMČIJO IN IZRAELOM") ŽIDOM POVRNJEN DEL ŠKODE hjim jo je prizadejal nacizem N#? Adenauer in zunanji totL-2r?ela Sha^‘t sta ,dnevi v Luksem-P°dP'saia dogovor, po Si Plačala Nemčija milijarde mark repa-M»tlm Zidom, k; so lini ve "'tlerjanskih prega-“■ J sTe mn°gi Zidi- niso Izraelu, temveč so vo,iali v Nemčiji ali Sli 3 j.f: evr°pske države, ZDA * PodnLPreko-mor3lce države, fr. GoIh^. Zan:)e dogovor tudi žiovjkih predsednik *ivale' navedene pogod- !i%bo ^ska vlada izpolnila >tJ tonsif- *atlrro 5e soglašal ^DodaT® lani’ kQ Ade" 10 Nemci '^V€canp izjavo, da "nam 7 P Pravljeni v spo- ostalit,^ m in zast°P-*0do, u, . Zidov povrniti vso % itkJ? nastala Zidom za-‘^?a ra^ °v-eskeg5 in zločin-0!,la,,• Adp!^Ia nac Učnega re- 2? wur *pri tem iz- 'srjejv, i®’ da bo s tem u-sie l ? .Psihološko razpolože- 5^°vanuJena P°t za bodoče 7°ia, p J, med obema naro->8ovJ?? se ie dogodilo, vseh političnih ^laih — dnih in opozicio prprt-^^dili izjave vlad- 11 ** soela ka in P°udarili, fe> pomeni, rešitvi židovskega '"'uti reparacij skeč; a vprašanja prebudil duh človečnosti. Kdor pozna nemško miselnost, mora priznati, da pomeni v družbeni preobrazbi mnogo, da so se Nemci čutili vseeno toliko moralno obvezane, da so s to izjavo pred vsem svetom priznali in obsodili i vse grdobije, ki jih je hitlerjevski režim naklonil 2idom. Toda za to izjavo so bili tudi praktični razlogi: Nemci so se zavedali, da jim bo zaprta pot na Zahod in da Zahodna Nemčija ne bo toliko časa sprejeta v zahodno državno zvezo, v katero si je želela priti, dokler ne bodo poravnali Zidom maite-rialne škode, ki so jim jo povzročili znani ukrepi kot Goe-ringova vojaška kontribucija, zaplembe premoženja, ropanja nakitov, draguljev, umetnin ter vsega drugega premičnega in nepremičnega premoženja. Vzporedno z vprašanjem vstopa v zahodno državno zvezo je nastalo za Nemce vprašanje zaupanja, ki ga potrebujejo, če hočejo dobiti potrebne kredite, brez katerih se njihovo gospodarstvo ne more obnoviti. To zaupanje mednarodnega kapitala in svetovnega javnega mnenja pa lahko pridobijo samo tedaj, če s povrnitvijo vsaj materialne škode operejo madeže, ki so ostali nad njimi zaradi nečloveškega ravnanja z Zidi. Predstavniki nemške vlade so čutili, da ima ureditev """MIHI »C1 letih - '»mi.. _ • Po osvoboditvi učilno a' to privlačno l?i)0 zajelm6d - Soe° ‘n reko i kulti, *no^an val sloven-H orfc . s,ruie- Pevski Skata,-•’ glasbeni večerja, 0^. '**’ gledališka gosto-* * zgodovinarjev, li-‘ .slliCar^°dopi;Scev- akadem- • lstavjeV in kiParjev, ki- ' te®ai*> zdravniške Jje0ja lij sil°di, dijaška ta-in" VSe se zgrnilo, *.. Prosvete željni, to- ""M,, * 1'Hm H ,n°n»grafi.ja l|L°f*kc,n »lih»»,Ju Sirk s *■ st ram) vSjj *• Postajal je to ' ŽSno v- ceij5ki do- ""'»hiiiiiiiumil n ki iintiii f., F'.Sf,- 1 i&tei °b študiju dal- K“r Ppmorskega živ-ie privlačevalo •i* barvnim in sonč-C91a. 1 "Jugova kri- *ut z, ^vocunu zain-*>iih\Veka življenja: Jtot »iso slikarski pro-Posebno zani- .CVvJ* sP°redno, ko “. to ga je zadr- ttllet5e aal?* zašel v kake ^v«?'00i2e® ak,ne struje. Pia ie bil kot n0 ,'n metodološko %i o Siru°®*av'e “Pri- sssu ‘roka PriJateljev; Al-Kl« ^zjaka a Furiana. Hi l4» v t 'f1 F°rtunata %i l h°V ali mani il(0 °I>li)ci oraa medi-j0stavi r>mo se, da ’WkC6tarni>r6n znanstveno ""'st; 0 ob^ 'naterial z >tt,-S. s ne 1'terature o Sbl 'v'h r. eznar>'om Hi - ki i^tav ter u-o- podrazde- ^ !.t>otjrnV!majo N J,1*1 *edaniihaViedbo s,il< ^ivjj ^'•ivnem lastnikov, kv oh°meniii v- Ji tt ' ^ avtorjevi iCSov»rjatim-ai m°G°« ^SS?e“o!lzboru slik ?rjati Vf<^osv^isl°vensk0 zveza ki ®likei^y ostim 4 , , H3" tržaškemu S S«ni ^T^ncu Rbj UretŠk‘ genski >iiga k"’;‘njki'ti ta 9 vSe tn J 'zredno l°. kar nudi V z "fELINCIC liiko časa zatirani Brici so z navdušenjem sprejemali toliko bogastvo slovenske prosvete. Ko je Brda obiskala ljubljanska Drama, smo se posebno občutili, da smo bili predolgo odrezani od kulturnega življenja matičnega naroda in da so zaradi tega nastale vrzeli, ki jih moramo čim prej, poravnati z našo dobro voljo in s pomočjo slovenskih kulturnih ustanov. Višek pri tem je dosegla ljubljanska Drama, ko' je prvič na Goriškem posvetila svoj obisk Brdom. Za gostovanje si je Drama izbrala Kreftove «Celjske grofe« in Finžgarjevo kmetsko tragedijo «Razvalina življenja«. V soboto, 6. septembra je prispel celotni ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z direktorjem pesni-koVn Miletom Klopčičem in dramaturgom dr. Bratkom Kreftom. Vseh igralcev in članov osebja je bilo <>0. Gostom so Brici priredili svečan sprejem, na Dobrovem, pred spomenikom padlih pa so jih pozdravili ljudski zastopniki. V imenu Drame je položila Le varjeva venec na spomenik. Domačini, med njim; tudi briški rojak, operni dirigent Rado Simoniti, so goste razmestili po domačijah, kjer so se pod latniki ali ob ognjišču počutila kar Do briško. S «Celjskimi grofi« bi moral: nastopiti pred Dobrovskim gradom, da bi tudi naravno ozadje dajalo srednjeveški izraz fevdalnega okolja in prizorišča. Toda vreme je bilo nestalno in tako sta bili obe predstavi preneseni v dokaj prostorno in okusno dvorano v Medani. »Razvalino življenja« pa so igrali na Humu pri Kojskem. Nad 2000 Bricev je prisostvovalo predstavam, kar je gotovo v zadoščenje prirediteljem in Drami sami. Pri vseh predstavah tako v Medani kot na Humu sta Mile Kiopčič ali dr. Bratko Kreft pozdravila prisotne in poudarila pomen njihovega prihoda v Brda. V imenu vsega kolektiva sta čestitala Bricem k desetletnici ustanovitve briških brigad. Domači zastopniki Zveze borcev in predsednik obči ne Dobrovo so se gostom prisrčno zahvalili za izreden u-metniški užitek, ki so jim ga nudili ta jim podarili briški simbol — grozdni venec. Po poslovilnem večeru so se poleg briških dobrot, pršuta, rebule in grozdja, vrstile zdravice. Ko so avtobusi s člani ljubljanske Drame odpeljali če/ Vrhpolje, je za njim; odmeval pozdrav domačinov: Na svidenje! LUDVIK ZORZUT ‘“"““"uiiiHMinm, židovskega reparacijskega vprašanja isti pomen kot ureditev vprašanja nemških inozemskih dolgov. Pogajanja z Izraelom so vodili Nemci ločeno od pogajanj z zastopniki inozemske ga kapitala. To se je zgodiilo namenoma, ker mednarodni gospodarski krogi niso hoteli zbuditi vtisa, kot da so židovske reparacije notranje povezane poravnavo nemških kupčijskih dolgov. V nasprotju z razpoloženjem v Bonnu je naletela v Izraelu vladna namera glede sklenitve poravnave z Nemci na velik odpor. Medtem ko je vlada izrekla, da je načelno pripravljena na pogajanja in je zunanji minister Ben Gurion v januarju t. ]. apeliral na poslance, naj dajo vladi potrebna pooblastila, je prišlo v Jeruzalemu s strani desničarskih političnih skupin do velikih demonstracij. Tudi v zbornici 5e stopila na dan močna opozicija in le s taktiziranjem si je vlada pridobila večino v tem vprašanju. Pomniti moramo, da med Izraetlom in Zahodno Nemčijo še danes niso uvedeni diplomatski stiki. Pri pogajanjih so nastale težkoče; predvsem nemški delegati -niso hoteli sprejeti židovske zahteve o šestih milijardah mark odškodnine, tako da je v maju 1.1. izraelski parlament sklenil, naj se pogajanja prekinejo; ko je nato ponudil Bonn višji znesek, so se razgovori zopet obnovili. Od svoje strani so zastopniki Izraela in ostalih Zidov popustili v toliko, da so ge odpovedali dvema in pol milijardama mark, ki naj bodo delež reparacije v korist Židov, ki živijo v Vzhodni Nemčiji, lastni odškodninski zahtevek pa je Izrael znižal za pol milijarde. Po dokončnem dogovoru se je Zahodna Nemčija obvezala, da bo plačala državi Izrael tri milijarde mark, s katerimi bo naselila okrog pol milijona Zidov, ki so jih Nemci pregnali, v novi domovini. Nadalje bodo -prejele židovske organizacije 450 milijonov mark za povračilo škode tistim Zidom, ki so živeli ;zven Nemčije. Krščeni Židje, Ki jih je kljub temu preganjala Hitlerjeva Nemčija kot nearijce, in ki so ostali v Nemčiji, pa bodo dobili 50 milijonov mark. Vsega skupaj bo torej Zahodna Nemčija morala plačati tri in po1! milijarde mark. Nemci bodo poravnali dogovorjeni znesek v 14 letih, in sicer tako, da bodo odprli Izraelu in določenim židovskim organizacijam kredite za nabavni hliiga. Le 50 milijonov mark, določenih za že omenjeno sku- pino židovskih oškodovancev, bc pridržalo nemško zvezno finančno ministrstvo in jih izplačevalo naravnost posameznim upravičencem. Za nabavo blaga bodo imenovali Zidi posebno komisijo, ki bo kupovala predvsem izdelke industrije iz zahodnega Berlina. Izraelska vlada se zanima zlasti za jeklo, železo, jeklene, kemične, farmacevtske in poljedelske izdelke. Prav tako bo morala Zapadna Nemčija v prvem letu odplačil odstopiti Izraelu vse dobave petroleja, ki ni nemškega izvora, kot na primer sintetični bencin. S tem dogovorom se odpoveduje Izrael vsem nadaljnjim zahtevkom, nasprotno pa imajo nemški državljani- židovske narodnosti pravico, da uveljavijo svoje morebitne terjatve v bodočih desetih letih. Od svoje strani pa bo Izrael poračunal v,se premoženje, ki ga je prevzel od verske organizacije tem-plerjev v Jeruzalemu in drugod v državi. Tako bodo prejeli Zidi povrnjen. vsaj d«l svoje materialne škode, ki so jim jo povzročili hitlerjevci. Trpljenja, vseh moralnih muk, i-zguibljenih življenj itd. jim seveda nihče ne more povrniti. Vsekakor bo o-menjeni reparacijski dogovor pomenil normalizacijo odnosov med Izraelom in Zahodno Nemčijo ter morda tudi med Zidi in Nemci. fotokiroimika Znanstveniki izumljajo danes najraznovrstnejso uporašo atomske energije v kmetijstvu, medit im in industriji. Na »radioaktivni farmi* pronica radioaktivni material v zemljo iz železnih cevi. Korenine rastlin vsrkujejo te snovi, znanstveniki pa budno sprem4j»jo vse spremembe, ki jih povzročajo na »»»Snah m m :■ - rs m ^ iSž ’ f Sf* MOTIV IZ KOPRA III Vllltll 11 Hill I lllill I lili III llllllllllllini IIII IHIIIIfllll>tr TIHI IMIIIIIIIIIIiiii!!!!,!!!!!!! || iiiiiii iii! (iiiiiiiiiii!!!!,,((i || iiiii,,,,!!,,!!!,, ,||,j,,|||fff|| |,|,| ||||,|,||||||(||||||| || m ATOMSKA ENERGIJA - znanstveni boljše življenje Za preprostega človeka v I rih razvoj je bil še pred krat- vseh deželah sveta pomeni be seda «atomska» nekaj zlokobnega, ker misli pri tem vsakdo na strašno bombo in se ljudje bojijo pred tem, kar lahko znanost napravi v primeru resnične atomske vojne. Naj v tej zvezi opozorimo na nedavne besede Alberta Einsteina, ki je izjavil sledeče: «Ce je človek preživel iznajdbo vžigalic, če njegov razum preprečuje dnevno vrsto raznih nesreč, medtem ko bi lahko s škatlico vžigalic zanetil 50 požarov, bo tudf znal pravilno uporabljati atomsko energijo.« In res, človeški rod že uživa velike koristi iz jedrskega raziskovanja. Tako uporablja radioaktivne izotope v medicini, veterinarstvu, poljedelstvu, industriji; na medicinskem področju pomagajo radioaktivni izotopi zdraviti bolezni, * kale- •m 11 tm umu immiiiiiii umu mm n luninimi mi minili m n tmiHiiiiiitittttmiiMiiiiiMmiit m Edeoou obisk u Beogradu in ital Obisk namestnika predsednika britanske vlade in ministra za zunanje zadeve An-thonyja Edena v Jugoslaviji je vzbudil veliko zanimanje t italijanskih političnih krogih — poudarjajo tuji diploma tsKi kropi v Beogradu. Ves italijanski diplomatski aparat v inozemstvu dela z vsemi silami na tem, da bi zvedel, kakšna vprašanja bosta na sestankih razpravljala Tito in Eden. Tuji diplomati v Beogradu opozarjajo na dejstvo, da je italijanski odpravnik poslov v Londonu zahteval pred nekoliko dnevi obvestila Foreign Officea o tem vprašanju. Menijo, da je tudi predsednik italijanske vlade De Gasperi izkoristil v ta namen bivanje Edena v Strassburgu. Veliko zanimanje Italije za obisk g. Anthonyja Edena je okrepljeno tudi zaradi tega, ker pričakujejo, da bo britanski minister — po mišljenju diplomatskih krogov — govoril v Beogradu ne le v imenu svoje vlade, temveč tudi v imenu ZDA, ki so zainteresirane na vlogi Jugoslavije v obrambi miru. V zvezi s tem so izjavili sodelavcu Jugopressa v beograjskih diplomatskih krogih, da mora zbosti v oči vztrajno prizadevanje Italije, da bi s potencialom svojih oboroženih sil ne zaostala za Jugoslavijo■ Italijansko vojno ministrstvo je nedavno objavilo, da bo ob koncu te- ga leta razpolagalo z dvema moderno opremljenima tankovskima divizijama ter upajo, da bodo do konca 1953 formirali še eno tako divizijo. V diplomatskih krogih v Beogradu prav tako po udarjajo, da so v začetku septembra s tem ciljem imeli demonstrativne vaje italijanske vojske v videmski pokra jini, kjer so sodelovale tri pehotne divizije, dve alpinski brigadi in ena tankovska. Na teh vajah je sodelovalo okrog 100.000 vojakov Izvršen je bil tudi napad letalcev z istočasno operacijo tankov, ki so prišli po morju iz Ancone in se izkrcali na pol poti med Benetkami in Trstom. Tuji diplomatski krogi pripisujejo poseben pomen dej-stvu, kar se v jugoslovanskih političnih krogih, z zadovoljstvom ugotavlja, da pada obisk g. Edena prav t> čas, ko ZSSR in njeni sateliti povečujejo napadalnost, proti Jugoslaviji in ko protijugoslovanska gonja v Italiji zavzema znova širše obsege, V diplomatskih krogih v Beogradu povoljno ocenjujejo mišljenje jugoslovanskih političnih krogov, da pomeni obisk g. Edena prispevek! h krepitvi kolektivne varnosti in ohranitvi miru prav na osnovi sodelovanja med narodi v okviru OZN. (Jugopress) kim neznan in usoden, upora ba na industrijskem področju pa je že najraznovrstnejša in skoraj vsak dan nova. Ze tri mesece po eksploziji prve atomske bombe je takrat, n; angleški ministrski predsednik Attlee izjavil, da .bo imela Anglija lastni zavod za a-tomska raziskovanja. In res je v aprilu 1946 začel obratovati atomski center v Harwellu v južni Angliji. Danes, po šestih letih, lahko vidimo, kaj so v Harwellu v tem času napravili Raznovrstna uporaba a-tomske energije je deloma vojaška tajnost, vendar je že mnogo znanega o. velikih uspehih. ki so jih dosegli v uporabi te energij« v miroljubne namene. tako na primer, glede uporabe radioaktivnih izotopov in proizvodnje električne ener-■gije Ko je Attlee najavil gradnjo naprav v HarweMu, in izjavil. da bodo v Harwellti proučevali vse vidike uporabe a-tomske energije, je hotel namigniti tudi na izdelavo atomske bombe. Tako je Churchill pred kratkim objavil v spodnji zbornici, da ima Anglija atomsko 1 bombo in sredstva za njeno izdelavo. Vsi znanstveniki in milijoni navadnih ljudi obžalujejo okolnosti, zaradi katerih je bilo potrebno izdelati atomsko bombo: na srečo pa tudi vemo. da se istočasno dela v zvezi z mnogimi drugimi iznajdbami, ki bodo človeštvu prinesle neposredne koristi. Zdaj je izšla knjiga z naslovom «Harweil», ki na 128 straneh popisuje med drugim delo atomskih peči, način izdelovanja radioaktivnih izotopov in njihovega delovanja, zlasti na medicinskem področju. Podrob no je tudi opisano, kako so zaščiteni pred izžarevanjem delavci, ki delajo v atomskih tovarnah. Poglavje o reaktorjih odkriva, da Anglija ne uporab Ijn atomske energije za proizvodnjo električne energije samo v poskusni fazi, ampak po skrbno pripravljenem načrtu. Po objavi Sira Johna Cockcrof-ta, ravnatelja atomskega centra v Harwellu, da so zaključene teoretične študije o možnosti proizvodnje električne energije, je zdaj samo še potrebno zgraditi nekaj reaktorjev. Knjiga ugotavlja, da je Anglija dosegla in v nekaterih pogledih celo prekosila ostali svet glede raziskovanja na a-tomskem področju. Knjiga je pisana tako, da jo lahko razume vsak študent kakega znanstvenega zavoda. Druge podrobnosti so razvidne iz 283 znanstvenih publikacij o-sebja atomskega centra, pri čemer niso vštete razne knjige o atomski energiji. LAVRO MACMILLAN izraz za Velikanski klavir Za nov glasbeni film, ki ga snema ameriška filmska družba ((Columbia Picture,s» so zgra- dili velikanski klavir, ki zavzema celo dvorano. Grajen je tako, da iahko igra na njem okrog 150 oseb. Nova naprava - čita slepcem Nemški elektrotehnični strokovnjak dr. Walter Blum iz Hannovra, • je nedavno skonstruiral, napravo, ki omogoča slepcem, da čita jo razne knjige, časopise itd. in ne samo publikacij, ki So tiskane po tako imenovanem Brailloovem sistemu. Ta elektronska naprava lovi električne optične znake. ki jih dajejo tiskane črke ter jih pretvarja v zvočne valove, ki jih po zvočniku slišimo tako kot iz radioaparata. Z drugimi besedami pomeni, da ta naprava glasno čiita slepcu kakršenkoli tekst. Naprava je tako popolna, da popolnoma jasno ’ čita cele besede in ne kot dosedanje podobne naprave črko za črko. Čeprav čita-nje ni naravno, ker ni modulacije glasu, to ne ovira poslušalca in se lahko slepec v kratkem času navadi na to čita-nje. Carl Strahi, podpredsednik Svetovne zveze na zaščito slepih, je izjavil, da predstavlja ta naprava najpopolnej.ši pripomoček, ki omogoča slepcem, da čitajo kakršenkoli tekst, v* Čuden ključ Mnogi ljudje, posebno nočni čuvaji nosijo navadno s seboj velik šop ključev. Seveda je to včasih prav nerodno. Nedavno pa je bilo javljeno, da je Italijan Mario Materozzi iz Florence skonstruiral poseben ključ, s pomočjo katerega se lahko odpre kar 1296 raznih ključavnic. Ta ključ predstavlja kombinacijo varnostnega «yale» ključa, t. j. ključa z vzboklinami, s katerim se •■d-pirajo patentne ključavnice in ključa, ki se ga lahko uredi 2 nameščenjem določene šifre. Z obračanjem različnih številk na držalu ključa izstopajo in vstopajo razne vzbokline na njegovem dolnjem koncu in tako se lahko odprejo ključavnice. Vsaka ključavnica ima svojo posebno «šifro», ki se mo ra namestiti na ključu. Ker se Po sedanji obliki namesti na 'HIIIIIMIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllIMlilHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllltllllflllllllllMIIIItliilliiiiiMlllinilllMMIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllinillMIIIIIIIIllMIttllHIIII ALEKSEJ V. Č AT IG IN % udar mati ?»rovr, f* Si8L“i° Pesem ^ Shn^alknr'i: 'C1**.5? 8o „..tru nad 'Mlil^do Pie s" uda se ie 8al in pi- vri- skal. In v tem trušču je raslo mogočno bučanje Volge... Ata-man se je vzravnal v vsej visečim, nevidno se mu je v naročju vzpela knežna kakor otrok. «Jarata-sin Zejneb?« «Ni...» Po zraku so v pljuskih šinila zlata oblačila, kakor modro jadro se je napela svila in svdtlo se je razprostrlo v neskončnih režečih se modrih čeljustih valov z belimi zobmi grebenov. Nn klop veslače se je strkljal zelen čevelj s pozlačeno peto. «Iia alla!» Strahotni glas je zagrmel, razlegajoč sc do bližnjega brega; (Sprejmi, Volga! Vzemi, ljubljena moja, zadnji spomin na Pjotra Mokejeva!« Pišfialkarji so utihnili. Bobni so nehali bronasto bobneti. »Veslajte«, je zamahnil z roko ataman; apojte. vragi!« Svetlo liso je zagrnilo nekaj modrega širokega in nenasitnega. Ljudje na bregu so za-vreščali: «Vrgel jo je-e-e!» dUtonila-a bo!» «Bog ji daj na onem svetu luč perzijsko!« Razin je sedel in glava mu je klonila, potem so zavihrali zlati čopki turbana na kučmi in po tihem je 'zaklical: «Stric iz Vologde, razvedri me! Vsem skupaj nam zapoj o bratovski izdaji...« «Razumem, očita! Joj, ljubi ataman, vem. da si si odtrgal košček srca! To ni prav...« «Poj, pes! Za take besede... molči-i! Rad te imam, vrač, če ne, bi bil zdajle že v Volgi...« «Tudi črhnem ne več — moL čim.« Stari je začel prebirati strune. Bobni in piščali atamano-vih godcev < čale z naslednjimi rezultati: Wade - Barcza 1:0 ter Szabo -Wetonis 1:0. Rezultati četrtega kola: Barcza - Eliskasesi prekinjena, Gligorič - Szabo remi, Averbach - Matanovič remi, Stolz - Steiner 1:0, Wetonjs -Kotov 0:1, Prins _ Geller remi, Unzicker - Petrosjan remi, Go-lomtoek - Stablberg remi, Pil-nik - Sanches 1:0. Stenje T» četrtem kolu: Kotov 3 (1), Stahlberg 3, Szabo 2,5 (1), A-verbach, Petrosjan, Unzacker, Pilr.ik, 2,5, Tajmanov 2 (l), Wade, Pahinan, Matanovič. Gligorič 2. Program nog. tekem italijanske lige ČETRTO KOLO: Bologna - Palermo: Internacionale - Napoli; Juventus-Trie-stirta: Novara - Como: Pro Patria - Torino; Roma - Milan; Sampdoria . Atalani4^; Spal -Lazio. Ud in ero - Fiorenting. PETO KOLO: Atalanta - Bologna; Como - U-dinese: Fiorentina - Juventus; Lazio . Napoli: Milan - Sanrvp-doria: Pro Patria - Internazi.-v naje; Palermo • Roma; Torino-Novara: T nesti na - Spal. SESTO KOLO: Intemazionale . Bologna; Juventus - Udinese; Napoli - pro Patria; Novara - Atalanta; Palermo - Fiorentina: Roma . Como; Sampdoria - Lazio: sipsl -Torino; Triestina - Milan. SEDMO KOLO: Atalanta - Triestina; Bologna. Sampdoria; Como - Juventus; Fiorentina - Napoli; Lazio - Palermo: Milano . Intemazionale; Pro Patria - Spal; Torino - Roma; Udinese . Novara. OSMO KOLO: Atalanta - Lazio; Juventus -Torino; Milan - Ptro Patria; Napoli . Palermo; Novara . Bolo-grm; Roma - Udinese: Sampdoria . Como; Spal - Interraazio. nale; Triestina - Fiorentina. DEVETO KOLO: Bologna - Como; Fiorentina -Pro Patria; Inter . Triestina; Lazio - Roma: Napoli - Milan; Novara - Juventus; Palermo - U-dinese; Sampdoria . Spal; Torino - Atalanta. DESETO KOLO: Bologna r Spal; Como - Napoli; Inter - Fiorentina: Juven-tus - Sampdioria; Lazio . Torino; Palermo - Atalanta; Pro Pa. tria - Roma; Triestina - Novara; Udiinese - Milan. CARIGRAD, 20. — Na tretji tekmi turške turneje je beograjsko nogometno moštvo BSK igralo neodločeno proti Delate. Rezultat 1:1 (1:0). KOSARKARSKI TURNIR V CARIGRADU Jugoslavija-Italija 51:43 CARIGRAD, 20. — V živi in razburljivi igii je v košarki Jugoslavija premagala Italijo z rezultatom 51:43 (28:19). V prvem polčasu so Jugoslovani bili znatno boljši. V drugem delu pa so skušali ohraniti rezultat in v tern tudi uspeli, S to zmago so se znaitmo povečale šanse Jugoslovanov, da osvo. jijo drugič zaporedoma prvo mesto na tem turnirju. Iran je premagal Avstrijo z 42:34. 12 KINO v tksti: Rossetti. 15.15: «Pustolovka Tangerja*. Hedy Lamarr. Exce)sior. 14.00: «Amertkanec v Parizus. Nazionale. 15.g0: «Rdeča glava«. Fenice. 15.30: «Urr.or», R. Douglas. Filodrammatico. 14.00: «RKIiOVAXKKE COaE TKHTA 254,6 m aii 1178 kc NEDELJA, 21. septembra 1952 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska ocidaja: Iz basni Kri-lova — pogovor s pionirju. 13.00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Med Brice. 15.20 Nogometna tek. ma Avstrija-Jugoslavija. 18.15 Slušna igra: Ivan Cankar «Simon Sirotnik«. 19.15 Poročila. 23.10 Glasba za lahko nbč. 23.30 Začinja poročila. TKN T II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba, 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 8.45 Domači motivi na harmoniki. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Slovenske pesmi. 10.00 Preno5 maše. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Parada lahkih orkestrov. 15,00 Popoldanski koncert. 15.30 Južno-ameriška glasba. 16.00 Predavanje o «Dedku Švedske«, nato Slovenski zbori. 17.00 Malo za šalo — mailo zares; nato Stavki) iz znanih simfonij. 18.00 Novice iz delavskega sveta; nato Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 18.30 Lahka glasba. 19.00 Iz film. skega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Znani pevci. 20.30 Športna kroni, ka. 20.45 Pestra glasba. 21.00 Dvorak: Koncert za violino v g-molu. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Podeželski rr.otivi. 22.00 Puccini: Madame Butt«rfly, 1. dejanje. 22.50 Večerni ples. 23.15 Poročila. T K S T i. 9.00 Odlomki (iiz oper. 14.00 Glasba E. Griega. 16.00 Iz Cata-lamijeve opere «La Wailly». 18.00 Simfonični koncert pod vodstvom E. van Beimima in s sodelov. pianista Salomona in simf. orkestra rimskega radia, 19.45 Pianist Sanr giorgi. 23.00 Pesmi brez besed. SLOVE XI JA 327.1 m 202.1 m 212.4 m 10.00 Dopoldanski koncert orkestralne glasbe. 11.30 Lepe melodije. 12.30 Poročila. 16.00 F. M. Dostojevski: Njegova prevzviše-nost iz sela Stepančikova. 17.00 Promenadni koncert. 18.15 Veseli slovenski napevi. 19.00 Poročila. 20.00 P. I. Čajkovski: Pikova dama. 21.00 Zabavna glasba. 22.00 Poročila, 22.15 Plesna glasba. Jl'tiOML«VAK8EE COS1JS TKSTA 254,6 m ali 1178 kc PONEDELJEK, 22. septembra 1952 6.45 Poeovor z ženo. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.50 Domači »voki. 14.20 Ob Soči in Žiti. 18.15 Narodne pesmi. 19.15 Poročila. 21.00 Pester večerni spored. 22.00 Dela Bacha, Beethovna in Schu-mana. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 1UNT II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Pestra operna glasba. 13.40 Lahke melodije. 14,00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Beethoven. Kvartet v cis.molu. 18.57 Valček. 19.00 Mamica pripovedu. je. 19.15 Bruch: Koncert St. 1. v g-molu. 19.40 Sambe. 19.45 Poročila. 20.00 Koncert sopranistke Otte On din e. 20.20 Glasbena medigra. 20.40 Orkester Melachino. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Puccini: Madame Butterfiy, 2. dej. 23.15 Poročila. T II M 'I' I. 11.00 Komorna glasba. 11.45 «Gospod iz Ballandrae«, dramat. Stevensonov roman. 17.30 Koncert Vlctoria iz Los Angelesa. 21.00 Operna antologija. 23.15 Poročila. 23.30 Plesna glasba. HI. OVKK3JA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Slovenski zbori in samospevi. 12.30 Porodila. 13.00 Odlomki iz opere italijanskih skladateljev. 18.30 Poje mariborski komorni zbor, 19.15 Otroike pesmi. 19,30 Poroči'a. 20.20 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila. 22.15 Igra Študentski plesni sekstet. ŠTEDILNIKI ROYAL“ ur* .... BON I FACIO TRSI - UL. ROMA: 20. MALALAN Opčine KNEZ Nabrežina Mizarji podjetniki kmetovalci!0esk' mn- kove, macesnove In trdih lesov fra tra- me. nudi najugodneje IRSI viale Sonnino 21 Tel. 90441 1^7 jfA JUGOSLAVIJA REPREZENTATIVNA JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA REVIJA Z BOGATIMI PRILOGAMI V KBASNIH BARVAH. PRISPEVKI NAJVIDNEJŠIH JUGOSL. PISATELJEV, STROKOVNJAKOV IN KRITIKOV IZ VSEH PANOG ŽIVLJENJA NOVE JUGOSLAVIJE: LITERATURA. SLI- KARSTVO, SKULPTURA, ARHITEKTURA, ARHEOLOGIJA, GOSPODARSTVO, SOCIALNI PROBLEMI, FILM, ŠPORT. IZHAJA POIJSG V SRBOHRVAŠČINI TUDI V ANGLEŠČINI, FRANCOŠČINI IN NEMŠČINI. NAJNOVEJSA ŠTEVILKA JE POSVEČENA MAKEDONIJI. CENA 750 UR V PRODAJI V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI IN V VSEH VEČJIH PRODA-JALNICAH C4SOPIS-V. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.30: Med Brice. 18.15: Slušna igra: Ivan Cankar «Simon Sirotnik«. n„v»ta- Trst II.: 18.00: Koncert pianist^ Gabriiela„l, -ka. 21.00: Dvorak: Koncert za .violino v g-nram. Trst I.: 16.00: Iz Catalanijeve opere «La V Slcuvenija: 16.00: F. M. Dostojevski: Njegova p vzvišenost iz sela Stepančikova. E. Lagomarsino Pisalni in računski stroji Delavnica za popravil* PREDSTAV MK ZA IRSI IN POVt^ LODOVICO SAKS*® Ul. Canal Piccolo 2 • Tel*® AVTORIZIRAN GEOMETg ijdeinl* prevzema vse posle za vknjizenje zemljišč >D načrte stanovanjskih hiš po ugodaih cenah. — in pomoč pri zidanju po načrtu rAI#5'0’1, UL. MACHIAVELLI 17, VRAji-^ llrcjiišlui rielai’11^1 za dame Irt cjosp0^ CARLO MIEETI-j, TRST, UL. MILANO 25 Ima v zalogi vzorce «LA SARTOTECNICAs - ji - Solidna in ločna poslft smiimiimuntiMiinttnmtmmmtimmmiiiiiiiini Ttgoucl, okitm® V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI šsUo'11' V trgovskih poslih » Vašimi odjemalci in dobam vi tel ji bo Vaš uspeh lorji, ako te bost* predstavili • 7^ tiskovin*111,1 5 Za vsako tiskarsko delo se obrnile na iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii « jg 51**" jjj]* prisege, da bo odslej delal le na to, da ma d0 sV°j?.va^ žene in svojega otroka In da od tega trenutka ' Chcilleb UJichmi Prevedel prof. dr. Fr. Bradač ♦Pred dvajsetimi leti se je dan za dnem takoj zarana pojavljala mati z otrokom pred vrati ječe. Cesto sta prišla po pra-»uti, brezsneni nod kar pol ure prezgodaj; ln ne da bi pokazala nepotirpežljlvost, Je Sla mlada 2ena s srvojlm otrokom na stari most, vzela otroka v naročje in mu kazala jutranje sonce, ki se je zrcalilo na vodi, ter ga razveseljevala s tem, da mu je kazala živahno vrvenje na reki. Toda kmalu Je postavila otroka na tla, sl zakrila svoj prepadli obraz ln bridko Jokala. Na njenem obrazu ni bilo Iskrice zanimanja ali radosti. Otrok ni imel mnogo spominov in, kar Jih Je imel, so bili vsi podobni — vsi so potekali iz uboštva ln bede njegovih staršev. Po cele ure je sedel materi v naročju in Je z oteo^klm soCutjem gledal solze, ki so tekle materi po licih, in slednjič Je zlezel v temen kot in Jokal dokler ni zadremal. Odkar se Je prvie zavedel, je izkušal okrutno resničnost sveta In njegovega trpljenja. In čeprav Je bil po telesu 9e otrok, Imel lahke misli otroka, veselega smeha ln Iskrečih se oči. «Oče ln mati sta pogledovala otroka ln potem drug drugega z mučnimi mislimi, ki se Jih nista upala Izgovoriti. Zdravi, krepki moZ, ki je bil vsakemu naporu kos, je vidno hiral zara- di nezadostnega gibanja in okuženega zraka ječe, ki Je zapiaa-la le preveč nesrečnikov. Od duševnega in telesnega trpljenja je venela nežna postava žene in otrok je skoraj umiral, «Prišla je zima in z njo mrzlo, deževno vreme, ki traja po cele tedne. Nesrečna žena se je zatekla v revno sobico blizu ječe, kjer je bil zaprt njen mož in, čeprav je bila ta izprememba posledica uboštva, se je vendar čutila sedaj srečnejšo, ker mu je bila bliže. Cela dva meseca je čakala vsak dan zjutraj z o-trokom, da se odpro vrata Nekega dne je prvič ni bilo. Drugi dan je spet prišla, toda že sama: otrok Je bil mrtev. Tl, ki hladno govore o taki izgubi pri revnih ljudeh kakor o reSltvi za otroka ln olajšanju za ostale, ne vedo, kako ta izguba boli. Tih pogled ljubezni ln spoštovanja, ko se oči vseh hladno odvračajo od nas, zavest, da vsaj eno bitje z nami čuti in nas ljubi, ko so nas vsi zapustili, to Je rešitev, podpora in tolažba v najhuSi žalosti, ki se ne da kupiti za noben denar, ki je ne nudi nobena oblast. Otrok je sedeval po cele ure staršem na kolenih, potrpežljiva spenjal ročice in jih gledal z Izsuse-nim, bledim obrazom- In starM so ga videli, kako od dne do dne vene, kako brezradostno Je njegovo kratko življenje ln, čeprav je zdaj našel mir ln pokoj, ki ga na svetu ni imel, sta bila onadva vendarle starša ln Izguba otroka jima je trgala srce. «Kdor je opazoval izpremenjenl obraz matere, je videl, da bo njeno trpljenje in njeno bedo kmalu končala smrt. In sojetniki njenega moža ga niso hoteli v njegovi žalosti In nesreči s svojo prisotnostjo nadlegovati in zato so mu čisto samemu prepustili celico, kjer je bil doslej še z dvema nesrečnikoma. ♦Odslej je stanovala tam njegova žena z njim ln brez bolesti, pa tudi brez nade je polagoma umiralo njeno življenje. Nekega večera je omedlela možu v naročju. Nesel jo je k odprtemu oknu, da bi jo poživil sveži zrak; toda v tem hipu je posvetil mesec na njen obraz ter mu izdal izpremembo, ki je nastala na njenem licu in ta izprememba ga Je tako prestrašila, da se je kakor brezmočno dete opotekal pod težo njenega telesa. .Položi me, Jurij.’ je rekla slabostno. Poslušal Jo Je, sedel zraven nje, sl zakril obraz z rokami in zajokal. .Tako težko, Jurij, grem od tebe,’ Je rekla. ,Toda božja volja je to In zato se potolaži. Ne veš, kako sem Mu hvaležna, da je vzel k sebi nagega dečka. Srečen je zdaj v nebesih. Kaj bi tu počel, te bi jaz umrla?’ .Ti ne bos umrla, Mary, ti ne smeš umreti,’ je poskočil njen mož. In begal Je po celici sem in tja ter se bil s pestmi po glavi. Nato je spet sedel k njej, jo vzel v naročje in rekel: .Prosim te, ljubica, ojunači se! Spet ti bo bolje.* .O, ne. JuriJ, nič več,’ Je rekla umirajoča žena. .Prosim te. poskrbi, da me bodo pokopali zraven mojega otroka, in obljubi mi, če prideš kdaj iz tega strašnega kraja ln bo S morda bogat, da naju daš pokopati nekam dnigam na tdho pokopališče, daleč od tod, zelo daleč, da bova mogla mirno spati. Ali ml obljubiš. Jurij?’ .Obljubljam, obljubljam,’ Je rekel mož in pokleknil pred njo. .Govori z menoj, Mary... samo besedo.-, pogled... samo en pogled... «In umolknil je, zakaj roka, ki ga je objemala okrog vratu, Je drevenela in bila težka- Izstradana žena je globoko vzdihnila: ustnice so Ji vztrepetale in na licu se Ji Je poigral smehljaj, ustnice so bledele in smehljaj je otrpnil in se Izgubil v spačenem krčenju obraza. Mož je ostal sam na svetu. «V tišini ln osamelosti svoje bedne celice je klečal nesrečni mož vso noč ob truplu svoje žene in klical Boga za pričo straš- ne posveti temu cilju vse svoje moti ln da bo nje» neuS3 , dolgo ln grozno ter njegovo sovraštvo večno W vsem s j/ da bo predmet svojega maščevanja preganjal tej < < «In skrajni obup ter nadčloveška strast st* tako izpremenlla njegov obraz !n njegovo P jr,igl govi sojetniki odskočili korak nazaj, ko so 8a tako so se prestrašili.* .tnot>led \ it «Očl so mu bile krvave in trudne, obraz si11*' & t, kakor da ga je starost sključila. V duševni!1 11 lz te& zel v spodnjo ustnico ln kri, ki mu je curij»la je tekla po bradi ter mu zamazala srajco n,htei, to® )(# solza mu ni privrela iz očesa, niti enkrat ni z3r1jj0 ten pogled in divji nemir, ko je begal po d,n0tr&»^ njt sta izdajala, kakšna vročica divja v njegovi 0dstrauf' ♦Truplo njegove žene so morali brez odI°*cr se 11 ječe in poročilo o tem Je sprejel docela mim° nobenemu ukazu v tej zadevi. ovZočl. , J, bili navTn Sel V, <■ Skoraj vsi Jetniki so se zbrali, da bi bin m „ $ odnašali mrtvo ženo. In ko se Je pokazal vo ^ P[ ^ naprej ter se Sele pred vrati jetnlšnlce ustavi)i. „ ^ razstopill vsi na dve strani. Možje so nesli na stoKf>?j, delano rakev in mrtvo tišino Je motilo sa^1pr je s;fn0 PJ odmevanje korakov nosačev. Dospeli so tja. t -f mož, ln obstali so. Položil Je roko na rakecv:,0 daUe't!l pregrinjalo ter Jim dal znamenje, naj Jo.nese^ ^ vra^ - Ječe je stala straža, ln ko so odnesli mriita- & , ko j zaprla. In on se je zagledal v prazni zgrudil z vso svojo težo na tla.» (?jadaVeV' Glavni urednik BRANKO BABIC — Odg. urednik STANISLAV KENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 *t. b, III nad. — telefon Stev. S)3-»U8 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 in od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vi5ine v »Irinl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. — Za FLRJ: za vsak mm Slrtnr 1 ttolpca la vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podru*.: Gorica Ul S Prlllco 1-II.. Tel 11-32 — Rokopisi sr ne vrafalo. NAROČNINA: Cona A: ineseCna 350, Četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repuP. Jugoslavija: m0l PoStnl tekodl račun ia STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demoKratien«*^^ n Ltubljana TvrSrva 34 . tel. 200> »ekotl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 Izdaja Založništvo tržaSkrga A /d