*Mtnin» piacana v gofovM Maribor, petek 15. februarja 1935_______________»»v. 38 ’* Cena 1 Din MARIBORSKI VECERNK frMniilvo m uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / Tal« fon uradnlitva 9440, uprava MM 1HF TBT 99 lahaja razen nadalja la praznikov vaak dan ob Ifc url t Valja maaačno prajamaa * upravi ali po polti 10 Din, doatavljen na dom 13 Din / Ogiaal pa aanlku < Oglaaa < apralama tudi oglasni oddelek .Jutra" v L|ubl|anl i PoStm Aokovnl ra tun it 11.400 77 JUTRA’ Med vojno in mirom v Afriki Pogafanla v Udij Abebi in Rimu za sporazum - Sklepi ffašiftičn ega jveta Šajni — Kdo simpatizira z Abeiiniio — Abesinske Čete vdrle v Somalllo? Pleb‘tcit za Avstrilo Evropska diplomacija pričakuje z veliko napetostjo odgovor nemške vlade na Predloge, ki so bili sklenjeni v Londonu 0 Priliki Flandinovega in Lavalo-v e g a obiska in se nanašajo na nemško enakopravnost, letalsko konvencijo, ra-2ne pakte ter razorožitev. Od tega odgovora bo pač odvisen ves nadaljnji raz-' voj evropske mednarodne politike. Po , Poročilih iz Berlina je nemški odgovor že sestavljen in v glavnem tudi že redigiran ter se navajajo celo nekatere Važne podrobnosti. Nemčija bo v n a č e-* u sprejela londonske predloge, toda l!iene zahteve bodo take narave, da se težko najde kdo, ki bi verjel, da se bo kdaj rodil iz tega načelnega pristanka tu-^ dejanski, stvarni sporazum. Težko bo doseči kompromis že glede praktičnega Priznanja nemške enakopravnosti, še te-*-'e Pa glede Avstrije. Med tem ko se je v Rimu in Londonu sklenilo povabiti Nemčijo k pristopu k podonavskemu Paktu, katerega glavni namen je zagotovitev avstrijske samostojnosti in neodvisnosti, bo predlagala Nemčija —kakor ^oglašajo vse vesti — da se v Avstriji izvede plebiscit! v Nemčija se je glede avstrijskega vprašanja postavila na načelo, ki mu z objektivnega stališča ni mogoče oporekati: da so Avstrijci Nemci kakor vsi drugi penici in imajo zato pravico sami odlo-Cati o svoji nemški usodi. Proti samotni in neodvisni državnosti avstrijskih PARIZ, 15. februarja. Včeraj popol-%mcev nima Nemčija ničesar, toda to dne ob 17. uri je nemški zunanji mi-^mostojnost in neodvisnost morajo j nister von Neurath sprejel francoskega ^htevati sami direktno in svobodno.1 jn angleškega veleposlanika ter jima bander S c h u s c h n i g g in njegovi' jzročil odgovor nemške vlade na lon-Judje, kakor tudi Italijani, Francozi itd.j donske predloge. Dasi odgovor še ni £>majo prav nobene legitimacije, da bi 1 bil objavljen, se vendar zatrjuje, da karkoli govorili in zahtevali v imenu potrjuje dosedanja napovedovanja in RIM, 15. februarja. Italijanska vlada odpošilja nadalje svoje čele v Afriko, in sicer v manjših oddelkih iz različnih pristanišč. Vendar se opaža, da je bojno razpoloženje zmanjšano. Za primer vojne so sicer izdelani vsi potrebni načrti, končna odločitev je pridržana velikemu fašističnemu svetu. Z abesinsko vlado odnošaji niso pretrgani in na pritisk Anglije se vrše še vedno tako v Adis Abebi kakor tudi v Rimu pogajanja 'med obema vladama. V obeh krajih prisostvujeta kot posredovalca angleška poslanika. Abe-sinija vztraja slej ko prej na stališču, da incidentov ni zagrešila ona in tudi niso bili zagrešeni na italijanskem, ampak na abesinskem ozemlju, kamor so proti predpisom mednarodnih d0' Icčb prišle italijanske čete. Zaradi te' bo do neke mere vdala, ako bo tudi Italija s svoje strani popustila toliko, da bo sporazum naposled vendarle mo goč. Sinočnji sklepi velikega fašističnega sveta so zaenkrat tajni. PARIZ, 15. februarja. Francoski tisk ne kaže soglasja glede presojanja napetosti !n vojne nevarnosti med Italijo in A b ošini jo. Tako poročajo nekateri listi, da se bo našel sporazum med Rimom in Adis Abebo, drugi pa verujejo v vojno. Tako piše »Matin«, da izgleda kljub vsem demantijem, da se Italija vendarle pripravlja na vojno v Afriki, ker se vrši po vsej državi re-krutacija prostovoljcev, ki bodo odposlani v vzhodnoafriške kolonije. Nasprotno pa soglašajo vsa poročila iz Londona, da so tam prepričani, da vojne ne bo. O tem je prepričano tudi ga ni pripravljena sprejeti italijanskih j angleško zunanje ministrstvo, ki na-pogojev, vendar pa le mogoče, da sel glasa, da se bodo vsa sporna vpra- šanja uredila mirnim potoni, dasi so pri pogajanjih v Adis Abebi in v Rimu v ospredju še vedno zelo velike tež-koče. Glede nemške javnosti je treba naglasiti, da bi ji bila pustolovščina Italije v Afriki dobrodošla, ker bi odvrnila pozornost Rima od srednje Evrope. Odkrito stoji na stališču Abesi* nije, kakor znano, Japonska, prav tako pa simpatizira ž njo tudi Turčija. Turška vlada le imela že dve seji, na katerih se je razpravljajo o vprašanjih vojne med Italijo in Abeslnijo ter o stališču, ki naj ga v tem primer« zavzame Turčija. LONDON, 15. februarja. »Dally Te-legraph« poroča, da so včeraj abesinske čste vdrle v Italijansko Somalijo. Vendar se ta vest uradno še ne potrjuje. Nemčra soreiama poganja ODGOVOR NA LONDONSKE PREDLOGE. ZNAČILEN ČLANEK KISCHER BEOBACHTERJA«. NAMENI NEMČIJE. »vol- avstrijskega nemškega ljudstva. Zaradi tega naj se določi v Avstriji p 1 e- je Nemčija v njem res izjavila načelno pripravljenost za pogajanja. Nem- Vz§iodnoazS!ska konferenca LONDON, 15. februarja. V spodnji zbor nici je stavil stotnik Peter MacdonaM predlog, naj bi velika Britanija prevzeta iniciativo za sklicanje skupne konference Kitajske, Japonske in sovjetske Rusije, kakor tudi vseh na Daljnem vzhodu za-t interesiranih velesil. Na ta način bi s« trebna popolna jasnost. Nemčija mo- m0«la rešiti vsa vprašanja, ki ogražajo ra postaviti vprašanje, ali bodo velesi-1 mir. Sjr simon je odgovoril, da bo vlad« le dovolile plebiscit, v katerem bo j storila vse kar je v njeni moči, da zago* avstrijsko ljudstvo samo odločilo o j t0Vj mjr> svoji usodi? Nemške varnostne želje lagaiirh paktov. Opozoriti mora na mnogoštevilne nejasnosti londonskega pakta. Ena teh nejasnosti je, nevmeše-valni predlog za Avstrijo. Tu je po- b 1 s c i t, ki naj se izvede brez vsakega 1 gjja obrazlaga svoje poglede na vpra-Dr'tiska s strani kogarkoli in pod med-1 §anjje njene enakopravnosti, predlaga-narodno kontrolo. Ako bi se pri takem no letalsko konvencijo, kakor tudi na Svobodnem plebiscitu večina avstrijske-podonavski vzhodni pakt. Glede Po-jja nemškega ljudstva izrekla za na-|donavja je odgovor ze'o previden in ^aljnjj obstoj samostojne in neodvisne 'se izogiblje zaenkrat vsaki komplika-^vstrije, potem bi Nemčija to brez uigo- j c;jj y"odgovoru tt«Hi še ni zahteve po yora vzela na znan’e ter se radevolje plebiscitu v Avstriij, ki se bo baje sta-Pri skega leta je bilo prodanih v Nemčiji 159.000 avtomobilov, 44.500 več »nemškega vpada«, dasi tam za take a-vanture niso prav nič navdušeni. Toda Nemčija prav gotovo ne bo popustila; če ne doseže plebiscita v Avstriji že sedaj, ga bo morda kdaj pozneje. Plebiscit v Avstriji! Nemčija govori o pravici avstrijskega nemškega ljudstva, ki naj se izreče ali za samostojnost !ta,to«. kier skuša 00 skrivljeni logiki do- ---------- „ . £a*ati da so Avstrijci le nekai drugega za združitev z Nemčijo. Kaj pa slo ostali Nemci, dr. Schuschnigg se pa I vensko avstrijsko ljudstvo na Koroš-Pripravlia na not v Pariz in Ivondoti, kier kem? Tu vstaja za našo diplomacijo namerava baje zaprositi za prihod fran- nov, zgodovinsko usoden moment! Ako ®°skih. ansrleških in italijanskih čet v bo dobilo avstrijsko nemško ljudstvo Avstrijo, ki naj bi jo branile v primeru pravico odločati o svoji usodi, potem }o mora dobiti tudi slovensko! Seveda mora biti zanj vprašanje postavljeno drugače, kajti sicer se mora slovenska Koroška že takoj izločiti Iz plebiscitnega ozemlja in združiti z narodom, kateremu je pripadala že od šestega stoletja dalje! Koroško slovensko ljudstvo nima s plebiscitom za Nemčijo vendar nobenega opravka, iz enostavnega razloga že, ker ni nemško, ampak je slovensko; del ljudstva, ki ima svojo nacionalno in državno samostojnost tostran Karavank in Pece kralja Matjaža! -r. PROPAGANDNO MINISTRSTVO V C. S. R. PRAGA. 15. februarja. Češkoslovaška dobi v najkrajšem času ministr stvo za propagando. PLEBISCIT V GDANSKEM? VARŠAVA, 15. februarja. Gdanski narodni socialisti naglašajo, da je njihov cilj izvedba novih volitev v Gdanskem, ki naj imajo plebiscitaren značaj,. HAUPTMANN BO JUSTIFICIRAN MARCA. NEWYORK, 15. februarja. Na smrt obsojeni Hauptmann bo justificiran najbrže 18. marca, ker bo priziv čisto gotovo odbit. Naglasa se, da apela-cijsko sodišče še ni razveljavilo nobene sodbe, ki jo je izrekel sodnik Trenchard. MRAZ V BOLGARIJI. SOFIJA, 15. februarja. V vsej ur-žavi je bil zadnje dni silen mraz. Na jugu Bolgarije so se pojavila velika krdela volkov, ki vdiraio v vasi. Dnevne vesti Mlada pustolovka krade otroke NEVSAKDANJA ZGODBA IZ ANAL OV NAŠE KRIMINALISTIKE Nikdo menda nima toliko znancev, ka-1 je, da pride čez tri dni v Hoče po doku-,.or gospodje pri mariborski krim nalni mente. Minil je teden, a ni je bilo. Oče je razvidnici. Til hranijo natančne podatke več tisočev oseb, ki so se skregale s poštenostjo in s svojo vestjo. Da pa ne bi nastale morebiti neljube pomote kdaj pri poslovanju, imajo v velikih in debelili albumih shranjene tudi slike bolj nevarnih elementov vseh starosti, raznih stanov in poklicev. Mimo slik pa hranijo nadalje prstne odtise, na podlagi katerih je ostro daktiloskopovo oko izsledilo že marsikaterega hudobneža in zle-inča. Kriminalna razvidnica in album pa sta tudi te dni pomagala razvozljatj zagoneten dogodek, ki se je odigral zadnje dni meseca januarja v Hočah in je pretresel živce marsikateri skrbni in boječi materi, ko se je tudi po časnikih raznesel glas, da se je pojavila mlada ženska, ki krade otroke. Oglasila se je tam Terezija Kraljeva, ki se je izdajala za vdovo po orožniku in bogato posestnico od Sv. Marjete ob Pesnici. Pripovedovala je lju dem, da bi rada vzela kakega ubogega o. postal pozoren, čeprav je bil otrok nezakonski, in je javil zadevo orožnikom, ki so kmalu ugotovili, da posestnice Terezije Kraljeve pri Sv. Marjeti ob Pesnici nikdo ne pozna. O tem je bila obveščena tudi mariborska policija. Tam sta se zglasila oče in jegova sestra in spoznala po slikah žensko, ki je odnesla otroka. Bila je to neka Jožica Letnikova, stara znanka policije, že večkrat kaznovana zaradi prevare in tatvin. Očetu, pa tudi policiji, je bilo tedaj vse jasno. Že takoj drugi dan je policija aretirala v Mariboru Jožico Letnikovo. Izprva je vse tajila, končno pa priznala, da je odnesla otroka in ga ima pri posestniku Žižku na Pioderšnici. Pri njem je povpra šala policija iu ji je posestnik Žižek povedal, da se je Jožica njemu predstavila kot sestra nekega moškega, ki je ubil svojo ženo, zastrupi! očeta otroka in 'da bo letos v marcu obsojen ter bosta podedovala ona in otrok vsak po 1-10 000 troka za svojega, ker je bogata in po- Din. Pod te pretvezo je izvabila od Žižka polnonia sama na svetu. Naglo se je raz- J večji znesek denarja, da je mogla rajžati nesla ta vest po Hočah in okolici. Ko se po svetu. je tam mudila, se je zglasil pri njej de-j Jožico pa išče tudi žandarmerija na lavec Fric, ki ji je bil pripravljen izročiti Remšniku, ker je lani v decembru pustila otroka, ki ga je imel v reji pri dobrih tam nekega otroka, ki je umrl. Pripove-ijudeh v Mežici. Dogovorili so se. Na-' dovala je ljudem, da je njen in si je za slednjega dne se je bogata posestnica od- ! pogreb izposodila pri nekem posestniku Obijala v spremstvu Fricove sestre Matilde v Mežico. Domov grede se je posestnica v Mariboru poslovila od sestre in vzela s seboj nedolžno dete. Obljubila večjo vsoto denarja. Kje je dobila tega otroka, bo pojasnila nadaljnja praskava. Mariborska policija jo je izročila mariborskemu okrožnemu sodišču. Moji »Spomini iz narodnega in sokolskega življenja« se z današnjim dnem končajo in z njimi tudi »orgije« tiskarskega škrata. Neljubi pogrešek v 13. nadaljevanju sem pa zagrešil sam s tem, da sem izpustil našega domačina dr. Simona Pertota, kremenitega narodnjaka, in s tem opisal njegovo soprogo kot ženo dr. Franja Mandiča. Sicer pa je postala ga. Mandičeva, menda rojena Italijanka, prav tako vzorna Slovenka in je vzgojila vse svoje otroke v narodnem duhu. Vzglednima gospodoma vsa čast in slava! Pri tej priliki sc prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi laskavo čestitali k mojim skromnim spominom, ki so res pravi spomini, napisani brez vseh pripomočkov. Ferdo Karis. Odlikovanje zaslužnega šolnika. Te dni ie izročil g. sreski načelnik dr. Senekovič v Mariboru odlikovanje red sv. Save ratrte stopnje šolskem-: upravitelju gosp. Jakobu Štuhcu od Sv. Ane v Slovenskih goricah, vestnemu šolniku, tihemu in skromnemu kulturnemu ter gospodarskemu delavcu in predsedniku svetolenar škega učiteljskega društva, ki že 13 let or je ledino, narodne prosvete in neumorno Jehije na naši severni meji. Častitamo! Zanimivosti iz Narodno strokovne zvo-f-o v Mariboru. Pod tem naslovom smo v torkovi številki objavili vest, iz katere je bilo posneti, kakor da bi bil bivši pred sednik mariborske podružnice Narodne strokovne zveze g. Tone Bajt začasa zad ‘>jih volitev obratnih zaupnikov po mariborskih tovarnah in obratih izdal parolo za sabotažo in r.eko pasivno rezidenco. Izvedeli pa smo, da se g. Tone Tajt, odkar ni več predsednik, ne udejstvuje pri delavskem gibanju in tudi ni •likdar izdal nobenih navodil za kako sa->otažo ali pasivno rezistenco. To tem lotom lojalno popravljamo. Češka sokolska ek«pa na poti skozi Maribor. Z včerajšnjim popoldanskim mzovlakom se je peljala skozi Maribor ia sokolske smučarske tekme v Škofjo .oko Hčlanska skupina češkoslovaških Sokolov smučarjev, ki sc bodo udeležili z Slovenje vasi na precejšnjo globo, ker ie postavil vršo ob izlivu potoka v Dravo; V. G. iz Studencev na 7 dni strogega zapora; I. P. iz Vuzenice na BO Din belici; M. K. iz Frama od sreskega na čelstva na 220 dinarjev globe in od sodišča na 300 dinarjev globe ali 5 dni zapora, ker je ujel dve postrvi; F. K. od Sv. Martina na 14 dni zapora, ker je ujel dve belici; V. K. iz Vumba na 10 dni zapora in 475 dinarjev odškodnine za ujetega 9'A kg težkega sulca: R. H. iz Dogoš na 14 dni zapora in 150 dinarjev globe, ker je lovil sulce; A. M iz Sp. Dupleka na 10 dni zapora in 280 dinarjev globe, ker je s sačilom lovil belice; J. B. iz Loke na 2 meseca strogega zapora ter na plačilo redne pristojbine za ribarsko knjižico in na denarno globo, ker je vlovil s sačilom 3 belice in zaradi ponarejanja listin s tem, da je predrugačil letnico v ribarski knjižici; R. K. in L K. rz Kum-na na 100 ozir. 200 Din globe, na plačilo sodnih stroškov in škode, ker sta v Radolnji iz žleba z roko vzela po 3 postrvi. Mnogo ribjih tatov se kaznuje, toda še več jih je, ki jih še ni prijela roka pravice. Ribarsko društvo v Mariboru, ki se pod veščim vodstvom svojega predsedni ka g. prof. dr. F1 u d e r n i k a z vso vnemo posveča povzdigu našega ribarstva kot važne panoge našega narodnega gospodarstva, vodi natančno evidenco že obsojenih ribj;h tatov, da na ta način podpira delovanje naših oblasti. V smislu člena 60. uredbe o ribarstvu se ne smejo izdati ribarske knjiž!ce onim ribičem?. ki so bili v treh letih dvakrat kazno vani. ZensGe! Pranje s SAMOR AD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos? Zahtevajte odlofcn® Samorad pral ni prašek bo trajal 3—i tedne in bo obsegal praktično vežbanje in teoretična predavanja. Vsa predavanja so v rokah prvovrstnih strokovnjakov. Tečaj priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeše-valnega zavoda na pobudo agilnega Odbora za splošno in strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju. V tečaj se sprejemajo mojstri m pomočniki ključavn:čarske in mehanišike stroke. Prijave je poslati najpozneje do 28. februarja »Odboru za splošno in strokovno r.aobrazbo trgovskega in obrtniške ga naraščaja v Ptuju» ali pa obrtnoza-družnemu nadzorniku g. Založniku v Mariboru (sresko načelstvo), kjer se dobijo tudi podrobnejša pojasmla. Absolventi tečaja bodo na željo dobili ob zaključku izpričevalo, ki bo podlaga za dosego legitimacije za popravljanje tehtnic. Soort Volilve v narodno skupšč no KOLIKO POSLANCEV BODO VOLILE POSAMEZNE BANOVINE? Po novem volilnem zakonu s spremembami ir. dopolnitvami bo naša država pri volitvah v narodno skupščino, ki bodo 5. maja t. L, razdeljena na 36 volilnih okrožij. Dravska banovina, ki šteje 1.144.194 prebivalcev, bo razdeljena na flve okrožji in bo volila 29 poslancev. Savska banovina šteje 2,703.163 prebiralcev in bo razdeljena na 7 volilnih °krožij ter bo volila skupno 75 poslancev. Vrbavska banovina šteje 1,T36.361 Prebivalcev; razdeljena bo na 2 volilni okrožji in bo volila 25 poslancev; primorska banovina ima 900.800 prebivalcev, razdeljena bo na 2 okrožji in bo golila 24 poslancev; drinska banovina 'Ha 1,530 867 prebivalcev, razdeljena bo 4 volilna okrožja in bo volila 39 poslancev; zetska banovina ima 924.986 Prebivalcev, razdeljena bo na 4 volilna °krožja in bo volila 33 poslancev; do-•'avska bantovina ima ? lQ7 495 prebl Valcev razdeljena bo na 6 volilnih okrovi in bo volila 52 poslancev; moravska Poljčane Proračun in druge občinske zadeve. V nede'jo smo imeli proračunsko sejo. Odbornik Gajšek je že uvodoma zahteval varčevanje in se je tako doseglo znižanje za okoli 8000 Din. Menimo pa, da se je ponekod prerigorozno črtalo, zlasti pri služitelju, ki je imel doslej plače 600 Din valcev, razdeljena bo na 4 volilna okro- na niesec, sedaj pa bo dobil komaj 400 žja in bo volila 41 poslancev; vardarska i Din, kar je zanj, za ženo in otroka več banovina ima 1 milijon 575.185 prebi- j ko premalo. Skupni izdatki znašajo Din valcev, razdeljena bo na 4 volilna okrožja in bo volila 45 poslancev; mesto Beograd šteje 291.758 prebivalcev in tvori volilno okrožje zase ter bo volilo 5 poslancev. Skupno bo torej pri novih volitvah izvoljenih 368 poslancev. V dravski banovini bo izvoljen na vsakih 39.500 prebivalcev po en poslanec, v savski na vsakih 36.000, v vrbaski na vsakih 41.500, v primorski na vsakih 37.500, v drinski na vsakih 39.300, v zet-ski na vsakih 28.000, v donavski na vsakih 85.900, v moravski na vsakih 35.000, v vardarski na vsakih 35.000, v mestu Beogradu pa na vsakih 58.000 prebivalcev. Ptuj Učni tečaj za popravljanje tehtnic. Pr- „ iu vui ^ Wl>vw, .ve dni meseca marca se otvori v Ptuju kovina šteje 1 milijon 436.129 prem-'učni tečaj za popravljanje tehtnic. Tečaj župan Anton Medved. 228.685, ki se krijejo s 70% doklado na državne neposredne davke, občinsko trošarino in pijačo, doklado na živino vtd. Med izdatki je važna postavka gradbene stroke, ki znaša 51.000 Din. Din 25.000 gre za studeniški most, za katerega prispeva 20.000 Din tudi banovina. Osebni izdatki znašajo 36.000 Din, prosvetni 72.995 Din, socialno-skrbstveni 29.000 itd. Mesti pomožnega delovodje in slu-žitelja se razpišeta in oddasta najnižjemu ponudniku. Nočne straže odpadejo. Ani Cukmajstrovi v Studenicah se je podelilo domovinstvo. Sklenil se je ogled zaradi poprave ceste Brežnice-Staaiovsko. Za novi i ost na polju se dovoli pol pro računskih stroškov. Pregled blagajniških knjig izvrše Gajšek, Golob in Prešeren. Blagajnik ostane g. Pogorevc. Dovoli se potrebni gramoz za laporsko pokopališče in cesto na Sv. Lucijo. Sejo je vodil Občni zbor SK Železničarja. Jutri v soboto 16. t. m. ob 20. uri bo v zadnji dvorani restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici redni letni občni zbor SK Železničarja. Dolžnost članov je, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Kolesarji iz vse države bodo zborovali v Mariboru, in sicer v nedeljo 17. t m. dopoldne v prostorih restavracije »Novi svet«. Zborovanja se bodo udeležili zastopniki Jugoslovanske kolesarske zveze, zagrebške, osiješke, ljubljanske in mariborske podzveze. Tekmovanje za mednarodno prvenstvo Jugoslavije v umetnem drsanju bo v soboto 16. in v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani. Mimo najboljših jugoslovenskih tekmovalcev bodo sodelovali tudi odlični za stopniki Češkoslovaške in Avstrije. Damsko prvenstvo Mariborske zimsko športne podzveze se bo odločilo v nedeljo 17. t. m. v Ptuju. Start bo ob 14. pri gostilni »Novi svet« v Ptuju, cilj istotaim. Davis cup 1935. Na letošnjem tekmovanju za Davisov pokal bo sodelovalo 17 narodov, od teh 11 v evropskem, 4 v severno ameriškem in 2 v južno ameriškem pasu. V evropskem pasu se bosta srečali v prvem kolu Češkoslovaška in Jugoslavija. perdo Karis: 20 Soomfni iz narodnega ta sokolskega žaljenja . Tu sem zagledal starega znanca, načelnika g. Stroja, in na oknu njegovo 'Jubko soprogo, ki je pritekla takoj doli. Vprašal sem jo. če ni morda kaj ostalo ^ obeda, ker nisem tisti dan še nič jedel. mi je prinesla ta dobra duša velik Rožnik ocvrtih jajc. hleb kruha in vr-?ek piva, ki sem ga kot »antlnlkoholik« 'Ziemnma napil. Tako mi ni dišal na moj ^°d še noben obed. Kar je moj vlak zažvižgal in se nričel pomikati. Presrčna ”^ala in v naglici sem skočil v stražni-pO utico nekega tovornega voza ter se ‘ani odkrit in stisnien peljal, dokler zo-pet nismo obstali. Ko smo se ustavili °koli 7. ure zvečer poleg državne ceste Jjred Logatcem, sem rekel nadooročnifcu, ‘k bom stopil na cesto ter ustavil prvo ^°zi1n Vi bo šlo do Planine, da se z njim ^Pe'jem. isto si je želel on do Trsta. .‘er ie imel sestanek z neko damo. Deial Je- da ho vlak izročil častniškemu najstniku. Srečo sem imel. Nisem čakal četrt ure. ko sem zagledal »lojtrski voz« s parom konj. Ustavil sem ga in takoj spoznal lastnico go. Željkovo iz Šice-Ribnice, ki je bila odpeljala nekaj pohištva v Ljubljano. Prisedel sem in po počitku konj v Logatcu smo prispeli po mučni 16-urni vožnji ob 11. uri ponoči v Planino. Pa tudi nadporočnik ni dolgo čakal, kajti prehitel nas je v avtomobilu ter me pozdravil s krepkim »Nazdar«. V Planini je bilo zelo žalostno. Noč in dan so grmeli topovi z goriške fronte in dolge kolone voznikov z vojnim materijalom so vozile skozi Planino proti Postojni, žalostno je bilo gledati te uboge voznike in njihove živali v spremstvu krutih vojakov. Planina, odnosno grad Win-dischgratzov, je bila postojanka za v vojski utrujene častnike, ki so bili seveda skoro vsi naši smrtni sovražniki. Ljudstvo je stradalo, a ti častniki so živeli ko mali bogovi. Pošiljali so v Ljubljano in Zagreb s svojimi avtomobili po najboljša živila, slaščice, šampanjec in fine smodke. Na neko takšno pojedino sem bil tudi jaz povabljen, pa nisem mo-srel ne jesti ne piti. ker se mi je vse gabilo. Moj tast je imel trgovino m trafiko, kamor so častniki radi prihajali zaradi moje lepe nečakinje. Nekega dne sta prišla v trgovino neki nadporočnik in častniški namestnik. Nadporočnik ;e bil nesramen, vprašal me je, če smo mi Rusi ali Srbi in kateri jezik govorimo. Zanikal sem mu, da bi bili Rusi ali Srbi; rekel sem, da smo Slovenci s slovenskim jezikom, da pa zna pri nas vsak kmet najmanj dva jezika, naša inteligenca pa tri do štiri. Rekel je, da bi on, če bi mogel, odvzel vse slovenske in srbske otroke, jih dal v Nemčiji vr^oiiti za janičarje, žene pa pobil. V Srbiji, od koder je prišel, je rekel, da je v enem dnevu pobil do 60 otrok, žensk in starcev in se je veselil, ko so otroš’:i možgani plu-skali od sten. Rekel sem mu, da to ni mogoče in da menda pretirava. Nato se je oglasil njegov pajdaš in rekel, da je vse res, ker je bil pričujoč :,i ker je gospod nadporočnik »wacker«. Hotel sem nato iti v grad k generalu, ki je bil tudi na počitku, a j tast mi je to odsvetoval, rekoč, da bi se ta dva še izmislila, da sem zabavljal čez avstrijsko vojsko, da sem ruskega in srbskega mišljenja hi da bi me zaprli. Poizvedoval sem, kako se piše ta zver, ki živi zdaj morda celo v Jugoslaviji. Žal se mi to ni posrečilo, V Gradcu. Podal sem se 15. septembra leta 1915. s svojo družino v Gradec, kjer sem dru- DR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA. Deveti dan žrebanja V. razreda, 29. kola, dnu 14. fbruaria so bili izžrebani sedeči dobitki: Din 100.000 29372; — Din 30.000 75530; — Din 20.000 91070; — Din 10.000 43779 14241 23915 28720 51217 99409; — Din 8000 414 2316 6293 10231 14935 15027 17170 17780 27152 32164 40098 41591 41930 42822 46089 48685 52651 54822 63976 65348 79632 90149; — Din 6000 19328 30612 40962 41285 42519 52907 53528 70301 77890 85652 92425 95032 95359; — Din 5000 4015 4915 11900 13269 20426 21986 31518 35040 37832 43796 48067 49282 56284 62879 65237 68578 72905 80535 82148 85271 86850 87920 92686 95410 98628; Din 3000 3502 6063 10600 11492 15610 21986 28120 30784 31300 38314 39443 40180 40470 40634 41569 44540 52440 66529 68220 70155 74463 76987 77421 81526 82593 89347 89665 92077 94402 99748; — Din 2000 7942 12372 14605 14614 21849 31321 36115 40482 43159 43753 52587 53624 58606 64844 79728 82980 83880 92585 94558 94982. Bančna poslova’nica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. gi dan javil sebe in družino na policiji. Neki stari gospod, ki je bil prisoten in je slišal moje ime me je povabil v svojo pisarno, imenoval me kolego, mi rekel, da poide tudi ori kmalu v pokoj ter svetoval, naj ne zmajam v kavarne in .iostil-ne med Slovence in Italijane. Ker to itak ne bi bil storil, ker take lokale že davno nisem več obiskoval, sem poiskal slovensko Čitalnico, kamor sem vak dan zahajal in kjer sem našel neke svoje stare prijatelje. * Ko sem to pisal, mi je zlomil najža lostnejši dan mojega življenja, 9. oktober, vso duševno moč, odrvenela mi je roka, spon in i so me zapustili, pisati ne morem več. Moie hrepenenje izza mladih let se je uresničilo, doživel sem, da je takrat še nerojeno dete postalo mo! naj-vzvišenejši kralj in pravi slovanski oče. Vekomaj slava kralju Aleksandru I. 7eHinWe1ju! Živel kralj Peter TT1 Predobri Bog, i si nam poslal to grozno preizkušnjo: Čuvaj našo lepo Jugoslavijo! Maribor, dne 9. oktobra 1934. _________________KONEC._________________ JDominiaJte s« CMD Stran 4. Mariborski »Večernik« Jutra T Mariboru, dne 15. II. 193. umih — A%>boose Datidet: GUEH ZEHE ROMAN. Iznenada jo je pa nekaj iztrgalo iz tega razpoloženja. General, ki je sedel za njo, se je bil že večkrat sklanjajoč se naprej, da bi pogleda! v dvorano, doteknil z rdečimi konicami svojih dolgih brk lepih ramen svoje sosede; kmalu nato je pa začutila, kako je orokavičena roka prijela njeno in jo obdržala s pritiskom. Spočetka se je užaljena hotela osvoboditi, a roka ni popustila, marveč je dalje stiskala njeno ročico, ki se potem ni niti več upirala temu ljubavnemu, a sirovemu stiku. Lydija bi se bila kmalu onesvestila. »Kakšna predrznost! In kako stiska, kako žge!... Gotovo bo opazila vojvodinja, ali moj mož.« Najbolj se je pa zgražala nad nesramno mirnostjo, s katero se je general dalje pogovarjal o docela vsakdanjih stvareh. Tu se ji je prvič v življenju odkrilo hinavstvo sveta, vznemirjajoč njeno še čisto in pošteno vest. Zakaj je vojvoda takoj vstal, čim se je še pred koncem dvignila vojvodinja in rek!a glasno skozi nos: »Meni je dolgčas, pojdimo!« Zakaj je odšel tudi on sredi dejanja in izpustil to malo roko tako brezobzirno, kakor jo je prej stiskal? Nu! Dobro ... samo naj se spet vrne gospod vojvoda d’Alcantara, pa da mi spet ves večer stiska prste, ga bom že sprejela! In ko je ostala sama z Richardom v dnu lože, vsa zmedena v hrupu orkestra in zbora, se je vznemirjala in si izmišljala odgovor, s katerim bo prihodnjič ošinila generala, ker je slutila, da se pri današnjem ne bo ustavil. Ko sta po predstavi stopala v kočijo, je dejala Lydija vsa vznemirjena in prevzeta od doživljene pustolovščine, na katero je delovalo tudi morje luči in razkošje pariške noči: »Greva supirat?« Richard jo je ves začuden pogledal. Od kod ji je samo prišla taka misel? In njun vlak, še zadnji vlak, ki odhaja ob 12.55 uri z lyonske postaje, katerega bosta komaj še vlovila! »Ah, kaj vlak, spala bova v hotelu.« V istem hipu mu je nežno ovila okoli vratu obe roki ter ga poljubila na ustne z neko novo, dotlej neznano svežino, da ji je ubogi mož prihranil oni že pričakovani odgovor: »A kaj por:če mati?« in se je enostavno uklonil: »Pojdiva torej supirat!« Da je bil tisti večer za mlado ženo presrečen in poln presenečenja, jo je iz-nenadil mož — drugače tako plah, da si je v trgovini komaj upal govoriti s pomočnikom — tudi s svojo odločnostjo in veseljem, ko je v restavraciji celo natakarja tikal in točil šampanjec do vrha čaš. Bil je mož, kakršnega dotlej še nikoli ni bila videla, a tudi nikoli potem ne več: zgovoren, razigran, prisegajoč, da bo vsak mesec vsaj enkrat napravil tak izlet, in če bo mati ugovarjala, jo bo poslal k njenim hruškam. Ob dveh zjutraj sta blodila z izvoščkom po zaspanem Parizu, iščoč prenočišča, a so ju v več hotelih zavrnili, ker sta se jim zdela sumljiv par, čemur sta se morala od srca 9mejati. Naposled sta pa le dobila veliko sobo v ulici Montmartre. Ko se je Lydija slekla in ostala v tej nezakurjeni sobi naga, se je vsa tresla od mraza. »Zebe me!« je dejala, poizkušajoč ogrniti plašč, ki ji je neprestano padal. Richard ji je spočetka naivno skušal oviti okoli ramen rjuho, namesto da bi ji pomagal obleči spalno srajco, pa mu je tudi ta padala, kar je bilo presirovo za njeno nežno kožo. Lydija se je smejala in kričala: »Zebe me! Zebe me!...« in šele tedaj je to prav razumel, odvrgel vse, srajco, odejo, rjuho ter jo divje in z vso silo objel, kakor si je dotlej iz nežnega spoštovanja in plahe strasti nikoli ni upal; in to je bila njuna prva resnična ljubezenska noč... Toda zjutraj, po vrnitvi v Uzelles! Služinčad je govorila tiho in preplašenih obrazov. Gospa je po celonočnem čakanju šele zjutraj vsa bolna legla. Osem dni ni prišla v salon in četudi je pozneje Richardu odpustila, med njo in njeno si-naho ni bilo več pomirjenja. Lydija si 'fi kljub temu usodila dvakrat ali trikrat spomniti svojega moža na njegove obljube, da obnovi svojo pustolovščino, toda ubogi človek se je vselej tako ne