itev. 39.
Trst, v četrtek 8. februvarja 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
sb Moljih :a praznikih 5., «b pmdH|M> tk •. ijvtraj. P wffae iter. se prodajajo po S nv6. (6 stok) ▼ mnogih festakarnah t Trsta In okolici, Gorici, Kranja, šl. Petra, ??«*4omi, Seimi, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarel« 6ter. po 5 nvč. (10 stok)
*LA3! 8E RAČUNAJO HA MILIMETRE v čirokosti 1 Kckraa. CRNE: Trgovinski in obrtni oglasi po «t. mm. r.-smrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zsc odo v po rt. MU. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka : Mlačna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 sto t. beseda, nmj-roctt} pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave ^.^žsaoeti4*. — Plačuje se izključno le opravi nEdino3ti1'. Fisčljivc In tofljivo v Tr;tu.
BHHIHHIH
Olasilo političnega društva ,.Kdinoat^ xa Primorske.
,V edmotti jt me^**
NAROČNINA ZNAŠA
wm e«io teto 2A K^ pol lata 12 K, 3 mesec« 9 K ; aa n-voib« brea doposlaae naročnino, ae oprava ne esba.
luttelM M D9<«lJ*ka istuj* irJLDI*0«T2" atsa* i m MU Ktm 6-M, u pel leta Kree I CO. dopisi naj se poSiljajo na aredcidtvo lista. Sefrank*-vana pisma M m a preje m jo (• rsUpitl M u vrata}«.
Naročnino, oglase in reklamacij« je pošiljati na upravo l£afe*>
UREDNIŠTVO i a ti os Gmr|U fiaiattl 2« (Kar* al taa). IsdajateH in odgovorni urednik STKFAN GODIM. koasoreg lfcrta ^Edinost-. - Nati^oila Tfakarna vpisana sadroga s omejenim poroštvom t 2Vrta. ali
Giorgio Oaiatei it«v. 20. ?clt»o-fcr;u»iJBttiil raiun Itev. »41-652. TELFFOfl St. 11-57
rmnfiiirrr i----r
HRZOJ/lUNE UE5TI.
Kranjski deželni zbor.
Nova nasilja.
LJUBLJANA 7. (Izv.) V današnji seji deželnega zbora kranjskega je večina zopet pokazala, da ji je pri njenem delovanju edino vodilo geslo: moč gre nad pravico, ia je proti jasni zakonski določbi storila sklepe in ukrepe, ki so absolutno neveljavni.
Na dnevnem reda ste bili med drugimi dve zelo važni točki: Izprememba zakona o šolskem nadzorstvu in pa zopetna izprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano.
V predzadnjem zasedanju sklenjenega zakona o šolskem nidiorstvu vlada ni potrdila, vsled česar je bila sivar danes zopet aa dnevnem redu. Večina se ni ozirala na želje, ki jih je izrekla vlada, in deželni odbor ni niti predložil deželnemu zboru dotič-Hega ministerskega dopisa. Ker se večina nikakor ni hotela prilagoditi pametnim pomislekom manjšine, je manjšina, slovenski aaprednjaki in veleposestniki, zapustila dvorano, vsled česar je postala zbornica nesklepčna.
Deželni glavar nt nato konstatiral nesklepčnosti zbornice, temveč je kratkomalo dal točko, o kateri se je razpravljalo, z dnevnega reda, in otvoril razpravo o izpre-membi občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano v nena jzočnosti manjšine.
S to novo izpremembo občinskega in občinskega volilnega reda si hočejo klerikalci zagotovili deželnozborske mandate mesta Ljubljane. Izpremenili so § 7 občinskega reda tako, da se smatra|o za občinske družnike tisti avstrijski državljani, ki sicer v občini nimajo domovinske pravice, da posedujejo tamkaj kako hišo ali zemljišče, ali plačujejo od svojega v občini samostalno izvršenega obrta ali od svojega pridobn&a direkten davek, a!i pa ki stanujejo v občini fn tam od kakega drugega dohodka plačujejo davek.
Po tej izprembi bo imel dežel no zborsko volilno pravico v Ljubljani ludi vsa it okoličan, ki ima v ljubljanski občini kako pose-stvice, Če je ludi še tako majhno, in s temi voiilci hoče SLS majorizirati dosedanjo ljubljansko napredno večino.
Izpremeni se tudi občinski volilni red, da pripadejo po proporcionalnem ključu neoddani mandati tisti kandidatni listi, ki je imela največ neupoštevanih glasov, ne pa najmočnejši stranki, kakor je to bilo do-sedaj.
Prenovite so se tudi določbe v zadev volilnih kuvert. — Predlog je bil izročen
odseku.
Prošnja društva „Narodne šole" za podporo je bila odklonjena. Enaki prošnji »Slovenskega planinskega društva" ste bili izročeni dež. odboru v rešitev s pooblastilom, da si deželni odbor zagotovi v odboru društva primerni upliv. — Prošnji društva ^Philharraonische Gesellschaft* se Izročite brez kake pripombe v rešitev deželnemu odboru. Glede na prošnje „Glasbene Matice- sklene večina, da more deželni zbor sklepati o podpori šele pgtem, če se zagotovi deželnemu odboru pri tem zavodu primeren upliv. Prošnja se je odstopila deželnemu odboru z naroči.om, naj stopi v dogovor l odborom „Glasbene Matice". Prošnja
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalier de Maison Rouge.)	10
-toman iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander D u in a s star.
„Kaj ? Jaz naj govorim, kakor vsi ostali ljudje ! Zdi se mi, da govorim celo bolje. Kar se tiče moje poezije, ljubček, poznamo neko Emilijo, ki se mi ne zdi napačna; ?oda vrniva se k tvoji."
„Kaj ? Ali k poeziji ?"
„Ne, k tvoji Emiliji."
„Mari imam jaz kako Emilijo?"
„Pojdi no, tvoje jagnje je menda poslalo tiger in ti je pokazalo zobe, tako, da si sedaj sicer beliš glavo, toda zaljubljen si.
„Jaz zaljubljen ?" je odvrnil Maurice in zganil z glavo.
„Da, ti si zaljubljen."
Le ne skrivnosti več, Ker dobro vsi vemo, Ha Cythera močneje udarja. Kot pa gTorn zevsa vladarja.
.„Lorin," je spregovoril Maurice in prijel za voiii ključ, ki je ležal na nočni oma-
„ Slovenske filharmonije" se odstopi deželnemu odboru.
Nadaljne točke dnevnega reda nimajo pomena za širšo Javnost.
KoroSki deželni zbor.
CELOVEC 7. Na razpravi o predlogu posl. Angererja glede spremembe reaiičnega zakona, se ]e knezoškof dr. Kaitner zavaroval proti temu, da bi se zopet vsprejelo določbo, ki je doslej vel|ala edino na Koroškem, da bi na viših realkah odpadel verski pouk. Predlog je bil odkazan šolskemu odseku. Na predlog posl. Waldnerja je deželni zbor enoglasno Izrekel dr. Steinvvenderju zahvalo za njegove zasluge, da je prišlo do reforme vodnega prava.
Ministerske konference na Dunaja.
BUDIMPEŠTA 7. Ogrski biro poroča z Dunaja: Avstrijski minlsterski predsednik grof Sturgkh se je ob 10. uri predpoludne podal v ogrsko palačo in je konferiral z
grofom Khuen-Hedervaryjem dve uri in pol. >b 12*30 Je prišel k ogrskemu ministerskemu predsedniku honvedski minister Hazal in se je razgovarjal žnjira uro in četrt, jutri do-poludne vsprejme cesar grofa Khuen-Heder-vary-ja v avdijenci. Ministerski predsednik bo poročal o pogajanjih, vršivših se po zadnji avdijenci. Grof Khuen-Hedervary in Hazai se bržkone jutri popoludne vrneta v Budimpešto.
Otvoritev nemškega državnega zbora.
BEROL1N 7. Z običajnim ceremonijelom je bil danes otvorjen državni zbor. Cesar je prečital prestolni govor. Bravo-klici so za-doneli, ko je omenil, da Je finančno stanje ugodno in da se bo nadaljevala politika trgovinskih pogodeb, izlasti tudi, ko je na-glašal, da je potrebno varovati narodno čast ter ohraniti in vzdržati vojno silo na morju in na kopnem, nadalje, ko Je omenil razmer do inozemstva na podlagi medsebojnega spoštovanja. Državni kancelar je nato pro giasil, da je državni zbor otvorjen.
BEROLIN 7. Konstitujočo sejo Reichs-taga je danes otvoril starostni predsednik Ti ager (napredna ljudska stranka). Ko je bila s poimenskim klicanjem poslancev ugotovljena sklepčnost, se je zbornica odgodila do četrtka. Na dnevnem redu prihodnje seje Je volitev predsedstva.
BEROLIN 7. (Izv.) V JutriSnji seji nemškega državnega zbora se bo vršita volitev predsedstva. Dosedaj se še stranke niso sporazumele glede na kandidate za predsed-stvena mesta. Danes zvečer se imenujejo kot kandidati ia sicer za mesto predsednika narodni liberalec dr. Junck, za prvega podpredsednika socijalni demokrat Scheidemann, za rrugega podpredsednika pa naprednjak Kaempf.
Odlikovanje poljedelskega ministra dr. Brafa.
DUNAJ 7. (Izv.) Cesar Je podelil poljedelskemu ministru dr. Brafu, ki je, kakor znano, najznamenitejši nacijonaSni ekonom, in pa profesorju kazenskega in mednarodnega prava na dunajski univerzi, dr. La-masehu, častno znamenje za zasluge na polju kulture in znanosti. To znamenje je največje odlikovanje na tem polju.
Pariški avstrijski poslanik na Dunaju.
DUNAJ 7 (Izv.) Avstrijski poslanik v Parizu, grof Szeczen, je prispel dano s iz Pariza na Dunaj, in sicer, kakor se zago-
rici, „pravim ti, dajamem žvižgati, čim bom čul od tebe en sam verz."
„Govoriva torej o politiki, tudi radi tega sem prišel; ali veš najnovejšo ?"
„Kaj takega?"
„Glasoviti vitez iz Rdeče hiše se nahaja v Parizu."
„Ali res?" je vskliknil Maurice in se vzravnal.
„Da, sinoči je prišel v mesto, preoblečen v narodnega gardista. Neka ženska, navidezno iz ljudstva, toda najbrže kaka ari-stokratinja, mu je prinesla obleko k mestnim vratom; trenotek za tem sta že roko v roki stopila v mesto. Žele, ko sta bila davno že mimo, je jela straža nekaj sumiti. Nastala je rabuka in tekli so takoj za njima. Izginila sta v neki hiši v rue Saint-Honore, katere vrata so se odprla na čudovit način. Hiša je imela drug izhod na Champs-Elysees. Vitez in njegova sokrivka sta izginila. Hišo podro in lastnika obglavijo; toda to viteza ne bo zadrževalo, da bi ne ponovil poskusa v četrtič."
„Ne da se tajiti, da je vitez iz Rdeče hiše drzen in pogumen človek."
„Da, a tudi poln ljubezni."
„Ali veruješ, da ljubi kraljico ?"
„Ne verujem, toda govorim, kar sem čul. Sicer je že toliko drugih očarala, da se
tavlja, iz zdravstvenih ozirov, ter je bil sprejet pri cesarju v avdijenci. V poučenih krogih pa zatrjujejo, da ima navzočnost grofa Szeczena na Dunaju gotovo politično ozadje.
Nasilstva na Hrvatskem pred avstrijskim parlamentom.
DUNAJ 7. (Izv.) Iz jugoslovanskih poslanskih krogov se poroča, da nameravajo hrvatski poslanci v avstrijskem parlamentu spraviti Čuvajev nasilni režim pred forum avstrijskega parlamenta. Hrvatsko-slovenski klub namerava baje predlagati, da se uvede v ta namen primerna parlamentarna akcija, in povabiti k sodelovanju tudi Jugoslovanske napredne poslance, med njimi v prvi vrsti poslance dr. Rybaf<j, dr. Gregorina in dr. Ravnikarja.
Ta akcija naj bi obstala v tem, da se uprizori v avstrijskem parlamentu obširna debata, v kateri bi se oglasili tudi govorniki drugih strank, zlasti pa slo /anskih. Kakor se zagotavlja, so se v tem pogledu že začela pogajanja.
Železniiki uradnik izdal uradne tajnosti.
BELJAK 7. (izv.) Danes Je bil aretiran tu neki cficijal tukajšnjega ravnateljstva c. kr. državnih železnic, ker je izdal neki dobaviteljski tvrdki tajne akte o dobavnem postopanju.
Veliki knez Andrej Vladimirovič na Dunaju.
DUNAJ 7. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je danes predpoludne v ruski umformi posetii ruskega velikega kneza Andreja Viadimirovića v ruskem poslaništvu.
DUNAJ 7. Cesar je podeli, ruskemu velikema knezu Andreju Viadimiroviču veliki križ Štefanovega reda.
DUNAJ 7. Opolu dne je bil pri nadvojvodi prestolonasledniku Franu Ferdinandu obed na čast velikemu kneza Andreju Viadimiroviču, kateregi so se med drugimi udeležili nadvoj sodlnja Marija Terezija, ruski poslanik, spremstvo velikega kneza, gospodje ruskega poslaništva in bivši poslanik v Petrogradu grof Berchtold. Velepomembni poset ruskega velikega kneza na Dunaju.
DUNAJ 7. (Iz /.) Poset ruskega velikega kneza Andreja Vladimiroviča na Dunaju postaja vedno pomembnejši. Velik knez Andrej Viadimirovič je namreč podaljšal svojo navzočnost na Dunaju in se odpelje z Dunaja šele jutri, namesto bi se bil odpeljal, kakor je bilo določeno prvotno, že danas.
Danes dopoldne se je vršil pri presto lonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu slavnostni obed h kateremu je bil povabljen ko edini avstrijski diplomat le bivši avstrijski poslanik v Petrogradu, grof Berchtold, katerega smatrajo z vso gotovostjo za de-finitivnega naslednika zunanjega ministra grofa Aerenthala. Grof Berchtold je tudi povabil velikega kneza Andreja Vladimiroviča jutri na zajtrk v hotelu Brlstol in veliki knez je sprejel to vabilo z laskavo radostjo.
Srbska kriza.
BELIGRAD 7. Ker je misija Ljube Sto-janovlča ponesrečila, je kralj Peter poveril sestavo kabineta generalu Savi Gruiču. Vendar se zdi, da ponesreči tudi ta misija. Zdi se, da pride na površje staroradikalni kabinet.
ne smemo čuditi, ko bi bila tudi njega zavela."
„To nič ne de, vitez mora imeti sokrivce v Templu sainem."
Mogoče:
Ker ljubezen gorka Ne pozna zidov."
„Lorin!" je vskliknil Maurice in nastavil kijuč k ustom.
„A da, saj res."
„Torej ti si enakega mnenja kakor drugi.'
„Zakaj ne?"
„Ker po tvojem računu bi imela kraljica dvesto ljubimcev.
„Dvesto, tristo, štiristo. Saj je dovolj lepa za to. Nisem dejal, da jih tudi ljubi, toda oni ljubijo njo."
„Ti torej praviš, da vitez iz Rdeče hiše ... ?"
„Jaz pravim, da je uprizorjena proti njemu prava gonja, in zvit lisjak bo moral biti, ako bo hotel ubežati vohunom republike."
„In kaj pravi občina k temu?"
„Občina ukrene, da bo morala vsaka hiša imeti na pročelju zapisana imena stanovalcev in stanovalk."
„Oh, izborna misel," je vskliknil Maurice.
Maurice si je res domneval, da mu to sredstvo pomore najti neznanko, ali vsaj kako njeno sled.
Izpremembe v viSji vojaški službi.
DUNAJ 7. (Izv.) Cesar Je odvzel poveljstvo 14. Inomolkega armadnega zbora generalu Blažu pl. Schemui in ga poveril podmaršalu Danklu.
VojaSki nabori.
DUNAJ 7. (Izv.) Današnja „Zeit* poroča, da so se sicer res preložili glavni vojaški nabori na nedoločen ča«, da pa se bodo vršili meseca marca in aprila prostovoljni vojaški nabori za one nabornike, ki ne bodo imeli pozneje časa, da bi se udeležili nabora.
Vznemirjajoče vesti iz Mandžurije.
LODNON 7. „Times" poroča iz To-kija: Položaj v Mandžuriji vzbuja na Japonskem bojazen. Japonski časniki poživljajo vlado, n2j brzo odpošlje tjakaj čete.
Prepovedano predavanje.
PRAGA 7. (Izv.) Sofijski korespondent „Ruskih Vjedomosti" Vladimir Viktorovlč |e oznanil v Pragi predavanje o Balkanu In odnošaju balkanskih držav naprrm Rusiji, a oblast je prepovedala to predavanje iz neznanih vzrokov.
Štirideset let v isti tiskarni.
CELOVEC 7. (Izv.) V soboto, dne 10. t. m., bo slavil Ivan Teršelič, črkostavec v tiskarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 40 letnico svojega delovanja v tiskarni Družbe sv. Mohorja.
Električna centrala pogorela.
MARIBOR 7. (Izv.) Danes je popolnoma pogorela električna centrala pri sv. Lovrencu pri Mariboru. Lastuik električne centrale in delavci so rešili edino le golo življenje. Tovarne, ki so dobivale za svej obrat električni tok iz te centrale, so rnorale ustaviti svoj obrat.
Poplava na Špaaskem.
MADRID 7. Iz južne Španske poročajo o velikih poplavah, ki so napravile veliko škodo izlasti v Sevili in Cordovl. Pri Santa-remu so silni nalivi v minoii noči povzročili poplavo reke Taya, ki glede razsežnosti presega vse dosedanje poplave.
Vratislava 7. „Schles. Voikszeiturg" poroča iz Katovica: Proti ravnatelju sedo-viških tovarn Gerhardtu pl. Huldšinskemu je bil izvršen atentat z bombo. Rivnatelj je ostal živ, vendar je eksplozija zelu poškodovala hišo. Atentat je izvrš i neki odpuščeni delavec.
Rim 7. Umrl je predsednik papeževe akademije dei noblli ecclesiastici nK-ns. Sogaro.
Pariz 7. V Clermont-Ferrandu je tovarnar čevljev de Ia Four darova) svojim delavcem vso tovarno vredno poldrugi milijon frankov.
Kodanj 7. Kralj Friderik je ca lahko obolel za pljučnico.
Dunaj 7. Danes je bila ves dan tu takšna megla, kakoršne nihče ne pomni. Opoludae je zavladala takšna temna, ko> v po noči.
itaiijansko-turška vojr *
Turki delajo okope.
TRIPOLIS 6. Ob 10.30 zv. (Uradno). Rekognosdranja avijatikov potrjujejo gibanja sovražnika med Gargarašem in Zanzutjem kjer Arabci deiajo prve okope. Turki pi- o neprenehoma zelo strogo na to, da bi pre-
„Kajneda?" je pripomnil Lorin, ..jaz sem že stavil, da nam ta odredba prižene najmanj petsto aristokratov v roke."
Med Lorinovimi besedami se je začul na ulici hrup. Ropotanje bobnov, v začetku oddaljeno, se je bližalo vedno bolj in kmalu so zazveneli zvoki takrat splošno znane generalne koračnice.
„Kaj je to?" je vprašal Maurice.
„To je razglašanje občinskega sklepa." je odgovoril Lorin.
„Moram takoj v sekcijo," je dejal Miu-rice, skočil s postelje in poklical strežaja, da ga obleče.
„Jaz, jaz pa grem v posteljo," je rtktl Lorin, „spal sem to noč samo dve uri radi tvojih divjih prostovoljcev. Ako se bodo le malo tepli, tedaj pusti me spati; ako pa bo hudo, pridi po-me!"
„Čemu pa si se tako lepo napravil ?'* je vprašal Maurice in pogledal Lorina, k t je ravno vstal, da bi odšel.
„Ker moram, ako hočem priti k tebi, skoz rue Bethisy in ker se v rue Bčthisv v tretjem nadstropju nahaja ckno, ki se vsnl;i-krat odpira, ko grem mimo."
„In ti se ne bojiš, da bi te kdo utegnil smatrati za aristokrata in gizdalina?"
(Dalje.)
Biran li.
* EDTNOST* St. 3».
V Trsta, dne S. februvarja 1912.
prečili eksodu> Arabcev proti Tripolisu, ;er da bi se nsši ogleduhi ne mogli prepiazni skozi njihove okope, ki se raztezajo od Ben Nura do Fondukmagura. Italijanske operacije v Rdečem morju.
CARIGRAD 7. Glasom oficijelnih turških poročil so Italijani dne 1. t. m. obstreljevali Šeik Said In Bab el Mandeb. Nekoliko krogelj je zadelo hišev ne da bi bilo ljudskih žrtev. Italijani so prerezali podmorski kabel.
RIM 7. (Agence Štefani). Neko nadaljno poročilo poveljnika pomorskih vojnih sil v RJečem morju potrtuje, da se je v onih vodah obstreljavalo le turški tabor pri Džu-bani in barake, ki leže v mejah tabora. S tem so bila poročila nekaterih evropskih listov, da so italijanske vojne ladije obstreljevale Hodeido, v polnem obsegu dementi-r?.ne. Iz omenjega poročila se tudi razvidi, da družba, ki gradi železnico pri Ras el Ketibu, ni bila pozvana, naj ustavi delo in da ni padel noben strel proti gradnjam, ki jih izvršuje omenjena družba.
Obrekovanje slovanskih sodnikov.
(Iz Istre )
Nobena zloraba uradniku od države dane oblasti ne upliva bolj demoraUzujoče in kvareče na človeštvo sploh, nego ravno zloraba oblasti, ki jo izvršuje sodnik v imenu cesarjevem nad svojim sočlovekom. Predpravicam, zajamčenim sodnijskemu stanu v državnih temeljnih zakonih, je namen, da sodnikovo objektivnost ščitijo pred vsakim zunanjim uplivom in puščajo svobodno pot njegovemu osebnemu prepričanju; s tem je odpravljena njegova odgovornost nasproti svojim predpostavljenim in celo državi sami, tem večjo odgovornost pa ima nasproti svoji vesti in sočloveštvu. Pravičnost sodnikov je predpogoj za zdrav državni in družabni razvoj in življenski interes vse družbe se pojavlja v stremljenju za pravico in v zatiranju krivice. Brez razlike stanu ia narodnosti moramo si biti svesti vsi, ki vidimo v pravici temelj razvoja in napredka, da je krivičen, pristran sodnik, pa bil on malcari naš brat, ubijalec zdravih etičnih načel in povspeševatelj najnevarnejše korupcije, ki vodi človeštvo do propasti!
Take in enake misli so nas navdajale, ko smo čitali v zadnjih dneh kampanjo italijanskega časopisja proti slovanskim sodnikom v naših deželah, zlasti pa Še napade puljskega „Giornaletto" na gospoda kazen-sktga sodnika Ernesta Peručića v Pazinu. Očita mu pristranost in subjektivnost v Izvrševanju svojega poklica, češ, da favori žira Hrvate in zatira Italijane, da pri zasipa /anju ne dovoljuje Italijanom niti govoriti, da jih drži dolgo časa v preiskovalnih zaporih, mej tem, ko zaslišava Hrvate takoj, ko so bili privedeni v zapore, jih pušča na svobodo čim le možno.
Podia obrekovanja brez navedenih faktov ne morejo postaviti v temno luč sodnika in človeka Peručiča ; zato ni naš namen, da bi ga branili, ker njega brani zadostno njegovo vzorno in vestno izvrševanje svojega poklica, njegova nepristranska strogost in pravičnost proti Hrvatu in Italijanu, ki se tako jasno zrcali v njegovih razsodbah.
Nočemo njega braniti, ker obrane ne potrebuje, naglasiti hočemo le vzroke, ki so dovedli pazinske dopisnike omenjenega lista d i neopravičenih napadov.
Pazinski Italijani so imeli ob raznih s >jih izgredih po mestu in izven mesta močno oporo pri gotovih osebah, katerih u >is/ je mogel celo prekoračiti prag sod-m ;a poslopja. Te ugodnosti so bili deležni tudi italijansko govoreči in glasujoči l<rebivaTci-razgrajači iz drugih krajev, kakor It Žminja itd. Zato so se čutili gospodarje situacije. Redkokedaj se je komu skrivil las, in še to le, ako sploh drugače ni šlo. Ti ljudje so bili tako nezahvalni svojim potežerjem, da so se celo javno hvalili s svojimi vspehi, kakor smo čitali minolega leta 1911 enkrat v „Naši Slogi" in podkrepili svoj sum o „objektivnosti* nekaterih gospodov na pazinskem sodišču.
Ali časi se spreminjajo. Danes je v Pazinu kazenski sodnik Peručič, ki ne pozna nikakih obzirov, pristranosti in privilegijev. S tem stanjem se Italijani ne morejo tako hitro sprijazniti, ne morejo razumeti, da za njih — gospodo — mora veljati isti zakon kakor za „ščavau.
Neposredni povod njihovega napadanja in obrekovanja je dne 27. 1. 1912 v Rovinju proglašena razsodba okrožnega sodišča, s katero so bili italijanski kričači in vrli vodje od Fedela Camusa tja doli do lirfeida kaznovani s 5 —30 dnevnim zaporom. ker so bili na velikonočni ponedeljek ID 11 iz zavisti in maščevanja navalili na hrvatsko godbo in na pazinske Hrvate sploh.
In taki ljudje so tako drzni, da stopajo pred forum javnosti in blatijo sodnika Peručiča radi njegove pravičnosti. To so ljudje, ki jim ni za resnico in pravico, ampak samo za njih osebni interes.
IZ HRVATSKE.
Madjarske grožnje. — Sestanek koalicije. — Absolutizem.
Zagreb 6. II. 1912.
— C — Razpust hrvatskega sabora, proganjanje novinstva in krvoločni napad zagrebške policije na akademike: vse to ni prestrašilo ne naših politikov, ne naših časnikarjev, z eno besedo — nikogar! Hladnokrvno in mirno gledamo na vse „armature", ki nam jih pripravljajo gospodje od onkraj Drave.
Istotako hladno in mirno smo sprejeli grožnje spoštovanega „Pešti Hirlapa". Ta madjarski list napoveduje namreč proganjanja prvakov hrvatske samostalne stranke: Tuškama in Magdića. Groze namreč, da bo Tuškan tako uničen, kakor za Khuenovih časov, ko je moral odpreti kavarno, a Mag-dič da pride v zapor radi — sleparij (!!!), ki da jih je zagrešil kakor župan mesta Varaždin. No, spoštovani madjarski kolega bodi uverjen, da se to pot krvavo moti, kajti teh njegovih groženj se gospoda Tuškan in Magdič prav nič ne bojita 1!
Centralni volilni odbor hrvatsko-srbske koalicije je imel včeraj sejo, na kateri je bila sprejeta resolucija, s katero izjavlja koalicija:
1.) da začne z najodločnejo borbo proti banu Čuvaju, ker je neparlamentarnim načinom prišel na banski sedež, ker hoče z na-silstvi ustvariti madjaronsko večino, in ker je z razpustom sabora, proganjanjem novinstva, gaženjem zakona o pravici združevanja pokazal, da svoji nenarodni politiki žrtvuje najsvetejše državljanske, narodne in osebne pravice. Da bi se pa moglo s čim večim vspehom postopati proti banu Čuvaju, predlaga koalicija:
2) da se vse opozlcljonalne stranke na Hrvatskem sporazumejo za bodoče volitve. Nadalje naglaŠo resulacija, da se v petih letih na Hrvatskem že petkrat izvajajo volitve in protestuje
3.) proti odgovoru ministra-predsednika grofa Khuena na interpelacijo ogrskega poslanca Polony-ja.
Dobro informirani krogi trdijo, da bo
postavljen za komisarja.....Čuvaj 1! —
Resolucija hrvatsko-srbske koalicije je bila seveda zaplenjena v vseh današnjih no-vinah.
Ban v BudimpeSti.
BUDIMPEŠTA 7. Ban Čuvaj, grof Pe-jacsevics in več poslancev so imeli danes predkonferenco. Podali so se ob pol enajstih predpoldne v hotel Jagerhorn, kjer je bilo navzočih kakih 20 hrvatskih delegatov. V konferenci, kateri je predsedoval grof Peja-esevies je ban Čuvaj razložil glavne poteze svojega programa ter navedel razloge zbog katerih je bil razpuščen sabor. Nato je začela daljša debata, ki se bo nadaljevala ob štirih popoludne.
BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Pri današnji konferenci hrvatskih parlamentarcev, članov ogrsko-hrvatskega državnega zbora, je bilo navzočih 18 hrvatskih parlamentarcev in sicer 15 pristašev madžaronske srranke in 3 člani takozvanega centrum-kluba.
Ban Čuvaj je razvijajoč svoj politični program poudarjal, da noče na Hrvatskem strahovlade, temveč da hoče vladati konsti-tucijonalno po unijonističnih principih in konsolidirati razmere v deželi. Razpust sabora da je bil neobhodno potreben, da pa bo obavil nove volitve v zakonitem trimesečnem roku.
V nadaljnem je opravičeval sedanjo konfiskacijsko prakso kot potrebno in je zagrozil, da bo eveniualno dal postaviti avtorje korjfisc.ranih člankov pred sodišče.
Ko je govoril še o drugih manj pomembnih zadevah, se je razvila nato obširna razprava, v kateri je mnogo delegatov zahtevalo, da naj se takoj reši vprašanje železničarske pragmatike. Konference se bodo Še nadaljevale prihodnje dni. Dalmatinski deželni zbor proti razpustu sabora.
ZADER 7. Po prečitanju sejnega zapisnika je prosil za besedo posl. Biankini, ki je v imenu kluba hrvatske stranke, hrvatske stranke prava in srbske stranke, ter hrvatskih in srbskih poslancev prečital protestno izjavo proti razpustu hrvatskega sabora in proti dogodkom, ki so s tem v zvezi, posebno proti dogodkom na zagrebškem vseučilišču.
ZADER 7. (Izv.) V današnji seji dalmatinskega deželnega zbora je prišlo do velikanskih demonstracij poslancev vseh de-želnozborskih strank in galerije proti nasilnemu režimu na Hrvatskem. Poleg že omenjene protestne izjave je bil v imenu vseh strank stavljen predlog, da naj se odgodi seja v imenu protesta proti nasilju na Hrvatskem.
Predlog in resolucija, ki najstrožje obsoja Čuvajev režim ter pozdravlja brate na Hrvatskem in jim želi uspeha v njihovem težkem boju, sta bila sprejeta soglasno ob burnem odobravanju zbornice in galerije. Nato je deželni glavar dr. Ivčevič zaključil sejo, nakar so poslanci s klici: „Živeli bratje na Hrvatskem* in „Živela troedina kraljevina" ob viharnem odobravanju galerije zapustili deželno zbornico. Mnogobrojna
množica je tudi na ulici nato prirejah poslancem burne ovacije in demonstrirala proti nasilnostim na Hrvatskem. Ni pa prišlo do nikakih izgredov in policija ni imela prilike
posredovati.
Madjarizacija na Hrvatskem. Glasom najnovejih izkazov je na Hrvatskem 70 ma-djarskih šol;, največ jih je v Slavoniji, kjer delajo Madjari na to, da bi se to ozemlje odcepilo od Hrvatske in priklopilo Madjarski. Omenjenih 70 šol obiskuje okolu 11.000 otrok. Tu treba pripomniti, da je od 390.117 Šolo obveznih otrok na Hrvatskem 177.444, oziroma 40 odstotkov brez vsakega pouka.
Razprava proti pomočnikom Sičin-skega. Iz Stanislava javljajo, da se bo dne 16. in 17. februvarja vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti onim kaznilniškim paznikom, ki so morilcu gališkega namestnika grofa Potockega, dijaku Sičinskemu pomagali pri njegovem begu iz stanislavske kaznilnice.
Gospa Toselli-jeva nenormalna in pod kuratelo? Med saškim in dunajskim dvorom se baje vrše pogajanja, ki naj bi omogočila, da bi se Lujiza ToselUjeva, bivša soproga saškega prestolonaslednika in avstrijska nadvojvodinja, postavila pod kuratelo. Tosellijeva biva sedaj v Bruselju in se baje namerava zopet poročiti. Z ozirom na to je saški kralj mnenja, da Tosellijeva ni normalna, in hoče, da bi jo postavili pod kuratelo.
Te vesti se sicer z ene strani demen-tirajo, dočim se pa z druge strani zatrjuje z vso gotovostjo, da Je Tosellijeva že poverila svoje zastopstvo nekemu dunajskemu odvetniku.
Pomnožite? nemške armade in mornarice. Iz Berolina poročajo, da je nemški cesar napovedal ob otvoritvi nemškega državnega zbora vprestolnem govoru novo brambno in mornarično predlogo, po kateri se nemška armada znatno ojači, tako, da bo mogla obenem odbijati vsak napad i na vzhodu i na zahodu. Stroške za to obsežno ojačenje vojske in mornarice si nabavi Nemčija z novim davkom na dedščine.
Nemčija namerava zgraditi do leta 1918 še tri nove dreadnoughte, ki bodo največji svoje vrste. Z ozirom na to pomnožitev nemškega brodovja namerava baje Anglija s svoje strani zopet pomnožiti in ojačiti svoje vojno brodovje, da bo za to pomnožitev in ojačenje porabila celo milijardo mark.
Šef policije aretiran! Aretovan je bil dne 6. t. m. v Petrogradu šef policije v Kijevu polkovnik Kunatko, ki je znan izza atentata na ministrskega predsednika Stoli-plna. Kunatko je ob priliki navzočnosti carja Nikolaja v Kijevu poneveril velike svote denarja. Žnjim vred je bil aretiran tudi policijski uradnik Pavljakov, ki je bil žnjim v zvezi pri teh poneverjenjlh.
Danes poročajo iz Kijeva, da se je Kunjatko, ko so ga aretirali, hotel ustreliti, da pa se je posrečilo, aretirancu še pravočasno iztrgati revolver in ga odvesti v zapore.
Domače vesti.
Na adreso kritikov nedelavcev je
napisala zadnja „Soča" to le povsem opravičeno lekcijo :
Naj si zapomnijo enkrat za vselej vsi kritikastri in oštarijski politiki, da za delo treba ! j u d i j. Par Ijudij ne zmore vsega. Tako je pri nas na Goriškem, tako pa tudi drugodl ... Ali Ijudij ni, delavnih in odločnih mož . . .! Joj, „kunštnih* je polno, z nasveti za 5 košev vsak! Takih smo imeli in jih še imamo obilo. Zabavijačev ne ! ma?;jka; deiavcev ni! In tisti, ki je delal ■ in dela čez svoje mere, tisti — pa naj se imenuje tako ali tako —, ki se je žrtvoval, ki se je trudil za tri, štiri, tisti ne sme ra-čuniti na kako priznanje, na kako prijazno besedo; na tistega pljuva vsak zaletel v oštariji in mu daja imena, za katera bi zaslužil mazila, katero lahko sam ugane . . .!
Politiino delo je trdo, nehvaležno. Že umevno potem, da se mu izogiblje marsikdo, ki bi deloval le, če bi bilo vse lepo urejeno in uglajeno, brez težav in žrtev. Potem bi jih ne manjkalo. Ali, dokler je tako, k kor je, ostane pot naše politike trnjeva. Kdor je stopil nanjo, naj bo pripravljen, da se obode.
Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu je zavod, ki deluje izključno po našem slovanskem jugu, in vendar ga ni zavoda, ki bi bil v jezikovnem oziru tako pristranski napram neitalijanskim strankam, tako žaljivo indolenten, kakor je prav ta zavod, v katerem vladajo v tem pogledu v najlepši slogi socijalni demokrati in laški liberalci. Ali ne mora naravnost zaskeieti človeka če n. pr. dobi takole uradno jezikovno brozgo od ravnateljstva tega zavoda:
„Kat. st... Poživljamo Vas da pod pretnjo v § 52 del. zav. postave zagroženih kazni, nam nemudoma predložiste preračun zavarovalnega prispevka za II. po-luletje 1911, ali se rad! te zamude opra-vičiste. — V Trstu dne 4... Ravnatelj: Colcuc".
V štirih vrsticah nič manj kakor deset jezikovnih, pravopisnih in tiskovnih pogre-
škov, prava sramota za zavod, ki posluje po najmanj dveh tretjinah s slovenskimi, slovanskimi strankami. Protestiramo najodločneje proti takemu direktnemu zasramo-vanju našega jezika in zahtevamo, da zaved poskrbi za ljudi, ki bodo zmožni našega jezika in ne bodo žalili slovenskih straak s takim pačenjem slovenščine!
Francoski gimnasti na Sokolovi maškaradi. Iz Pariza nam brzojavljajo: Pariz, 7. II. V petek zjutraj se odpelje z ekspresnim vlakom v Trst četa gimnastov tuk. prvega telovadnega društva. Gimnasti nastopijo v kroju svojega društva na sobotni Sokolovi maškaradi, kjer bodo pred zbranim občinstvom izvajali razne telovadie umetnosti, kakoršnjih so poleg čeških Sokol j v zmožni edino-le francoski gimnasti.
Temu brzojavnemu poročilu 'bi bilo le še dostaviti: ne zamudi nikar ugodne prilike in oglej si te francoske telovadne umetnike.
Ruski kružok je oživotvoril letos 3 tečaje. Pouk v večernih urah na Acque-dottu 20. III. Hrvatski tečaj v torek in petek od pol 8. do pol 9. ure ; ruski v ponedeljek in četrtek od 7. do 8., češki v sredo in petek od 8. do 9. ure. Novi učenci se še vedno sprejemajo in sicer v času dotičnih učnih ur.
Maskirani plesni venček, ki ga priredi CM podružnica Trst IV. za Skorkljo-Belvedere v veliki dvorani „Narodne del. organizacije" v soboto 10. t. m. obeta postati sodeč po dosedanjih pripravah in po številu že prijavljenih mask pravi sestanek Slovencev in Slovenk ki se ponašajo s tem da tvorijo požrtvovalno „Clrilmetodarijo". Kdor ljubi demokratično vsem slojem dostopno in neprisiljeno zabavo, naj poseti to prvo podružnično prireditev. Posebna vabila se ne razpošiljajo In naj se smatra vsak narodno-čuteči Slovenec ali Slovenka povabljenim. Obleka navadna. G. Hinko Košić, gostilničar v ul. Carradori 18 prejema darove in prodaja vstopnice.
V kiparski in slikarski šoli se vedno sprejemajo učenci na novo. Šolnina niika. Podrobnosti v šoli: Trg Goldoni 6. I Prospekt gratis in franko.
Ciril Metodovim podružnicam in prijateljem družbe v vednost. Proračun za februarij 1912. Izdatki: I. plače in razni računi 6.000 K; 2. najemnine za šolske prostore v Trstu in okolici 13.623 K 66 v. skupaj 19.623 K 66 v.
Razun teh izdatkov izredna izplačila za stavbe, ki se pokrijejo iz glavnice. Da pa ne bo primanjkljaja meseca februarja, bi družba potrebovala rednih prejemkov krja 19.623 66.
Glasbena Matica v Ljubljani bo v
mesecu marcu trikrat izvajala veliki Izvirni slovenski oratorij .Vnebovzetje Blaž. Dev. Marije", ki ga je zložil pater Hugolin Sattoer. Sodeloval bo pevski zbor Glasbene Matice v impozantnem Številu 250 pevk in pevcev in orkester 40 do 50 mož.
Vrdelska mladina priredi v soboto dne 10. februarja ob 9. uri zvečer v prostorih .Gospodarskega društva" na Vrdelci „Čajev večer" v korist podružnice družbe sv. Cirila in Metoda istotam.
O aferi v Sežani. Doznajemo, da je bil gosp. Josip Rebec, ki je bil aretovan ia edini pridržan v zaporu, že minolo nedelje izpuščen na svobodo.
Sokolova maškarada. Opozarjamo, da bo na sobotno Sokolovo maškarado le čed nim maskam, ki se izkažejo, z vabilom, dovoljen vstop. Tudi se bodo morale maske podvreči v to določeni kontroli.
Vse tekmuje da nastopi najdostojieje na prvem kostimiranem plesu Otrok pustne nedelje 18. t. m. V prostorih Šent|ak. Čitalnice vre dan za dnem neštevilo otrok, ki se uče krasen balet in češko nar jdno četvorko. To bo dan veselja za naše malčke, a tudi za odraščene. Kakor že javljeno, dobe 3 najlepše kostimirane deklice in 3 kostimirani dečki krasne nagrade, ki bodo izložene par dni na vpogled. Poleg tega pa dobi vsak otrok še posebno darilce.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jakob DrolI v Postojni 23 K 40 vin katere je nabral g Žnidaršrč iz Matenje vasi na Sokolski maškaradi v Postojni. Mesto običajnih koledarjev darovali sv. CM družbi postojnski trgovci 56 K. Gosp. Fr. Berlec v Kandiji je poslal 5 K mesto venca na grob umrlemu sinu Frančišku. Slovenski Mariborčani, Lembažani in Rušani, na čelu jim ia-ženir Vrabenec, so darovali do u. učitelju Dav. Lesjaku „za Griia- K 30. Ga. Antonija Čargo, otroška vrtnarica v Vrdeici, je poslala 200 K, „kamenček", nabran od gojencev od vinarja do vinarja v otroškem vrtcu v Vrdelci. Ti malčki kličejo: „Bog živi našo zlato družbo !* MI odgovarjamo: Živeli vsi dobri prijatelji družbe sv. CM 1 V Semiču so priredili fantje semiške okolice v Drgančevi gostilni pod vodstvom gdč. Ivanke Drgančeve dne 28. januarja šaljivo srečkanje in veselico, od katere je poslal g trg. poslovodja Anton Sever CM družbi 25 K 13 vin. Za to uspesno prireditev se lepo zahvaljujemo vsem semišdm rodoljubom, posebej še g. dr. Weibelu za prekrasne dobitke.
POZOR!! IM'iB Križmančič & Brežčak, trst, ulica Nuoua 31
V Trstu d"*1 8 febnivarja 1912
>EDLtfOPTc »i 39
Stran II l.
Številke daril,
izžrebane na velikem Ciril-Metodovem plesu dne 3. t. m.
co
>
a>
</5
o
cn
> o
>č/5
6
38 10 25
40 9
25 1
29
14 ;t5
33
7
53
27 2
59 16 H 2
5
54
48
17
56
3 1
47 58
19 50
5
4
8
60 11
41 37 12
7
39 22 36
30
42 13
44
34 24 52
31
15
28
6
43
45
18
49
55 4
57
20 2
46
8 31
d 31 41 30 72 11 85 17 97 78 92 13 74 57
74
72
83 16
65 40
76 33 96 90
33 2
22 53 60 38
66
67
5 28 28
6
55
68
43
75 23 49 67 99
56
34 46
5
73 20
7 33 38
8 73 12 16
5 36 55
84 38 81
44 84
77
3 i 28 51 6 9 75
32
14
38 21
40 12
53 10
29 52
24
41
27
13
43
46
15 31 11
48 51 50
54
19
55
33
57
23
39
49
16
42
34
28 45
56
25
47
44
58 18
59
30
60 1 7
20 11 37
35
5
14
17
24
I 9
i 36 22
30 13
4
15
31
26 33 20 10
18
6 29
8 32 89 78 83 88 15
50 80 36 48 29
7 46
13 11
36 60 22
8
91 25 83 64
2 18 27
46
57 38 63 12 76 89 12 52 18 95
37 61
51 21
8
40 74 85 19 12 80 36 74 19
41
43
92 8
58
59 2
73
14 98 81 54 35
44 24 29
47
26
17
23 2
35 25 12 28 22
34 16
8 19
3 27
32 21
36
47
38
44
53 46
56
52
42
55
40
58
37
49
51
43
57
54 60
45
59
39
48
41
50 13
27
56
33 7
18 2
60
48
41 17
53
42 1
55
28 16
52
43
49
24
35 12
4
51 11
9
T (
r l
81 10 64 22 99
70 66 59
64 66 95 12 51
44
32 74
15 82
76
25 74
2 35
71 53 84 59 21
72 88
1 24
77 87 19 14
33 98 48
45 13
100
67
65 63
93
26 57 40
* 6 33 100
38
39
78 69
16 45 43
94 97
68 42 86 21
| 36 : 48 i 65 i 53
Naše gledališče.
V nedeljo popolud. se ponovi prekrasna
opereta
„PUNČKA"
ki je še vedno največja atrakcija te sezone.
Zvečer bo pa jako zanimiva premijera. Predstavi se nalašč za to priliko iz italijanščine prevedena drama Girolama Rovettova „PAPA EKSCELENCA".
Ta igra se že dolgo Časa in vestno pripravlja. Vsebina je povzeta iz modernega laškega parlamentarnega življenja.
VSŽAŠKA GLEOALIŠČA.
VERDI. Sinoči so dali prvič Arrigo Boitovo opero „Mtfistofele". Gledališče je Je bilo popolnoma razprodano. Opera je prav lepo vspela. Posebno je ugajal prolog, kjer se je že izkazal bas Nazareno De An-gelis. Po vsakem aktu so bili ponovno po-cani na oder glavni pevci, razen omenjenega posebno tenor Palet, dirigent Ferrari in pa Ruskovvska, ki je pela na splošno zadovoljstvo ulogo Helene in pa Margherite.
Danes v četrtek se „Mefistofele" ponovi.
Tržaška mala kronika.
Nagle smrti sta v torek umrla: pri-varni uradnik Ivan Manfredo star 60 let, stanujoč v ul. Montechi štev. 1 in Marija vdova Gruber, krčmarica na sprehajališču sv. Andreja št. 32.
Radi kepanja pri Volti di Chiozza je bila aretirana desetorica, ki so nesramno bombardirali pasante in celo redarje, ko so jih pozvali na red.
Požar v prodajalnici. V manufakturni prodajalnici Josipa Maldini v ul. Cavana 5t. 5 je v torek po noči izbruhnil ogenj, ki so
ga gasilci udi>šili po tričctrt urnem' napoiu. Škode je 2000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino.
Smola ulomilcev. Predsinočnjim po eni uri je redar zasačil dvojico, ki sta s ponarejenimi ključi odpirala vrata hiše št. 6 ul. Sv. Jakoba. Tatova sta hotela vdreti v Pojanijavo urarno. Aretiranca sta mornarja Fran Strauss in Josip Marcusa. Dva pomagača sta jo popihnila.
VLoieš&t rreoitf, — Danes: Juvencij muČ. — Jutri: Apolonija dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludct -i- 11-5° Ceis. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi.
Izpred sodišča.
Odmevi deželnozborslcih volitev na Krasu.
Josip Macarol, Josip Kovačič in Fran Godnik so sedeli na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča, obtoženi pregreška volilne goljufije.
Dne 20. junija m. I. se je vršila na Krasu ožja volitev med kandidatoma dr Gregorinom in dr. Stepančičem. Učitelj g. Josip Macarol je vedel, da hoče volilec Alojzij Čebron glasovati za dr. Gregorina, in se je na večer pred volitvami podal na njegov dom, ker pa ni našel njega doma, mu je izpolnil glasovnico z imenom dr. Gustava Gregorina — in to v pričo Ćebronove soproge. — Pozneje sta pa prišla k Čebronu agitatorja klerikalne stranke, Josip Kov^ČiČ in Fran Godnik, ter sta zahtevala od Ćebronove soproge — ker Čebrona ni bilo doma — naj jima pokaže Čebronovo legitimacijo in glasovnico. Žena jima je vstregla, a ona sta prečrtala ime dr. Gustava Gregorina in napisala ime njegovega protikandidata dr. Stepančlča.
Ko je pa prišel Čebron domov in je konstatoval, kako nekorektno sta postopala Kovačič in Godnik, ju je ovadil radi volilne sleparije. Pri tem je pa seveda prišel vmes tudi učitelj gospod Josip Macarol.
No, ker |e Alojzij Čebron sam izjavil, da je tako nameraval glasovati za dr. Gregorina in da mu Je torej obtoženec g. Josip Macarol — s tem, da mu je na glasovnico napisa ime dr. Gregorina — storil le uslugo, dočim sta ga Kovačič in Godnik hotela zavesti v zmoto, je sodišče učitelja Macarola oprostilo, a Kovačiča in Godnika obsodilo vsakega na 30 K globe.
Povdarjati treba, da je državni pravdnik dr. Tomičić Že tekom svojega pledojeja vmaknil obtožbo proti gospodu Josipu Ma-carolu, češ, da nima več nikake podlage, da bi vstrajal pri obtožbi, in je ob enem prepustil sodnemu dvoru, naj glede njega razsodi po svojem kriteriju.
Kovačiča in Godnika je branil dr. Josfp Mandič.	_
Društvene vesti.
Sokolski pevski zbor. Danes večer ob navadni uri pevska vaja. Priporoča se polnoštevilno udeležbo, posebno Še tenorjem.
•--vi
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalni v Trstu. |
ulica Barriera vecchia Štev. 38 in ulica dei Rettori št. 1. «
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ce>e zmerm.
c a-
■o o
•o p
< r»
Jfikdar siliti otrok,
ko se ne gre za trmo, temveč za resničen odpor. Na tega se največ naleti pri ponujanju navadnega ribjega olja, ki je nemalokrat zopern otrokom, kakor tudi odraslim. Kdor se v nadomestilo — posluži —
SCOTT-ove
emulzij e
tega ne bo treba siliti. Scottova emulzija, prirejena po Scottovem, 35 let znanem načinu, ima dober okus, je lahko prebavljiva, tako da jo lahko prenaša tudi šibek želodec. Ni treba podcenjevati tek pospešujoče Scot-tove emulzije, kar se pokaže kmalu na pridobljeni teži in zboljšanju splošnega stanja.
Pri nakupu nuj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka „SCOTT", ki je 35 let upeljana, jamči za uspeh in učinek.
Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva se v vseh lekarnah.
Samo pristen s to znamko — ribič — znakom Scottova izdelovanja. —
»a s>
H TII -
Milo Sunlight
Vse telesno perilo
bi se moralo prati samo a popolnoma čistim in voljnim milom, namreč z
m lom Sunlight.
To milo Je po noj»m učiaku naravnost ned -setno in uradi velike •▼oje Izd itn o t ti tudi cean. Dvojni komad SO itot., o« mero* ogelnat koma i 16 ato:.
Gen. uitnpitTO : ALBERT TE-DESCHl, Trst, Cormo III. n-
,TRIBUNA* ,SPLINDA<
najlažja dvokolesa amerik. tipa so došla v velikanskem številu
UMETNI ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje zobov brez = vsaka bolečine =
Dr. J. Čer mak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica detla Caserma št. 13, II. n.
Odlikovano pekarne in slaffltarna!		
ViNKC	SKERV	- TRST
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna
postrežba na dom. Kruh ia aUlfiloe Izdeluj« Iglenlftklm električkim strojem
Očali
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej. Čudeži I
»Helve!iaMt ul Barriera 19
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od 2*— naprej.
/ssa
J(ons Schmidt
TELEFON št. 108$.
zobotehnik
TRSI
ul. della Zonta št. 7. /.
Han s Schaidler
= zobotehnik =
bivSi: prvi zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. _ 574 Trst, Piazza C. Golrtoni št. 5. II.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo
Belllni št. 13 lasurotl ctrne it. litou iotiki
Bogat Izbor ur
vsake rotff, kahor tndi ch&nor, protanov z dlja-maatl In brei dljaman-tov, ženski? verižice, »lite in srebrne za molke, me t>o konkurenčnih cemrh.
Proti kašlju, grlobolu, kataru, hripa-vosti, kataru, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-kih, učiMjih itd. — Dobivajo »e v Skatljicah v Prendinljevl lekarni v Trstu, Via Tiriano Vecellio št 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. • Škatljica stane 60 stotlnk.
! Dr. Fran Korsano
[• Specijalist za sifllttHne In ko2ne bolezni
|	Ima svoj
AMBULATORIJ
i| v TRSTU, v uUd San Nicold ttev. 9 (ud Jadransko banko).
u Sprejema od 12. do 1. in &i/k do t.Vi pop
ttttSCMlAICMt
Manufakturna trgovina
ii k Mri (U
Trst ulica Nuova 39.
Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti cji ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 5 para moških in ti para ženakiu čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, h predniki in močno močnimi podplati, telo elegantna, najnovejSa faaona. Velikost pO Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARN. eksport čevljev
Srakovo ftl. 240
£me se zamenjati in se vrne denar.
JTe več na stotine kron!

marveč samo kron 12 50 stane danes universalni amerikanski stroj za vsakovrstno računanje, kakor:
seštevanje, odštevanje, množenje in delitev. vse do ene miljarde. Zaloga za Avstro-Ogrsko pri gosp. Josipu
Bergoč, Šibenik - Dalmacija. Vprašajte ia danes pojasnila, ki jih dobite takoj gratie.
Iščejo se vredni prodajalci.
Učiteljsko druStvo za Trst in okolico.
Socijalni odsek. Predavanja danes v četrtek ob 5.30 popoludne v prostorih „Slovenske trgovske šole (Acquedotto 20 I.) Predava g.dč Iv. Sabadin. — Poročilo o ferijalnem kurzu na vseučilišču v Gradcu.
Odbor tržafikega „Sokola" se je v svoji I. seji konstituiral tako-Ie:
Starosta dr. Otokar Rybar, podstarosta dr. Edvard Sla vik, načelnik Miroslav Am-brožlč, tajnik dr. Ernest Rekar, blagajnik Vladimir Prinčič, gospodar Anton Trebeč, odborniki: Ljudevit Modic, Celestln Sirk, dr. Janko Šavnik, namestnika: EgonJezeršek In Fran Miklavc, pregled, računov: Stanko Detela in Vilko Modrijan, zastavonoši: Dušan Cotič in Mirko Zobec.
Pevsko društvo „Trst*. Jutri v petek ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Ker se prične z novimi skladbami, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Shod poštnih uradnikov. Krajna skupina društva c. kr. poštnih uradnikov priredi v petek dne 9. februvarja t. I. ob 8. uri zvečer v dvorani Fentce, ulica S. Fran-cesco d' Assisi št. 5 iavno zborovanje.
„Akad. podružnica družbe sv. CM v Gradcu" naznanja svoj letni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 10. t. m. ob pol 3. uri popoludne, v gostilniških prostorih : „Zur Weinhecke*, v Klosterwiesgasse.
DAEtOVS.
—	Za veliki Ciril - Metodov ples so darovali sledeči gg.:
Matija Skrajnar Beč 6 K, dr. Gregor Žerjav Gorica 4 K, dr. Vacl. Svoboda Na-brežina 5 K, Marijan Selestin Šibenik 4 K, A. Jukavec, učitelj Katinara 2 K, Alojzij Sirca, trgovec Dulovlje 6 K, Edvard Sosič, učitelj Prošek 2 K, Neimenovan Štanjel 3 K, Stefanović Ljubomir Trst 4 K, Ivan Wiegele, trgovec Trst 10 K, Franjo Žagar Barkovlje 10 K, Avgust Del Zino Trst 5 K, Ivan Knaus Trst 6 K, Poldi Hankart, Trst 10 K, Fran Štrekelj Trst 6 K, Josip Šajina Trst 2 K, Ivan Zijak Trst 2 K, Marija Ivančič Trst 4 K, Sturm Trst 4 K.
—	Dalje so darovali: Dr. Josip Wil-fan, odv. Trst 10, Anton Zorko Trst 4, Manja Čok Lonjer 2, Amalija Čok Lonjer 2, Tomaž Zadnik Trst 10, M. Kišić Pazin 4, Matevž Pogačnik Opatija 4, Vjekoslav Spinčič, prof. Opatija 20, Vinko Trobec Vrdela-Trst 2, Iva Sabadin Sv. Ivan-Trst 4, Irma Čok Prosek 2, Jakob Rupel Trst 4, Ign. J. Ko-pecky Zamet 6, Stjepa Segalla Kanal 4, Josip Vatovcc Trst 4, Ivan llijić Trst 4, Fr. Resič Trst 20, Nikif. Stepančič Trst 10, Primčič Vladimir Trst 2, Josip Šuman, trg. Skedenj 6, Fran Šuman, trgovec Škedenj 4, Andrej Jakil Rupa 20, Radoslav Srebotnjak Lokev 4, Ante Pogorelec Greta-Trst 5, Matija Seljak Idrija 2, A. Dolenc Prosek 2, Sofija Šabec Trnovo 2, Anton Zucchialti, Medana v Brdah 4, Andrej baron Winkler Gorica 10, Anton Suša Senožeče 4, Maiko Klavora Trst 2, Gracijan Stepančič Trst 20, oberst Franc Šeme Trst 10, Ferdinand Von-draček Trst 10, M. Weiss Trst 4, Dalmat. skup. 10. Kap. Pero Harlovič Trst 10, Ante Trobec Sv. Ivan 2, Anton Srebotnjak Pred-jama 4, Franc Kos Trst 2, Stekar Franc Trst 5, Čevna Anton Trst 2, dr Fran Man-dič Trst 30, Josip MHovčič Trst 20, dr. Brnčič Trst 20, Pave Baričevič Trst 10, slav. „Delavsko kons. dr. sv. Jakob" 10 Marko Mikusch Trst 10, dr. Ante Povšič Trst 10, Lazar Aničič Trst 10, Jovan Milo-sevich Trst 10, Josip Piciga Dekani 10, Al. Grebene Trst 10, Anton Martelanc Barkovlje 10, Niko Verona Trst 10, Jakob Košmerlj Trst 6, Benedikt Godina Škedenj 6, Jurij Černe Trst 6, dr. Peter Vučič Trst 6, Josip Ajdišek Trst 6, Mate Gregorovič Trst 6, dr. Vladimir pl. Globočnik Trst 5. Rado Lah Trst 4, R. Luxa Trst 4, Evgen Bošnjak Trst 4, slav. Pevsko društvo „Skala" sv. Križ 4, Niko Mardešič Pola 4, Davorin Košuta Trst 4, Rudolf Golob Trst 4, Pavao Dabinovfć Trst 4, A. Bajec Sežana 4, Viktorija Bole Rojan 682 2, Viktor Sošič Opčine 2, Josipina Delkin Trst 2, Filip Lukovič Dubrovnik 2, Anica Scheimer Barkovlje 2, Ivan Nežič Livade 2, Franc Martelanc Prosek 2, Roman Klavora Rojan 266 2, G. Forčič Komen 2, Franc Voisk Trst 1, Josip Kuret Trst 1, Franc Horvat Trst 1, Lovrenc Pregelj Trst I, Vekoslav Pegan Trst 1, Fr. Orel Trst, 1, Karlo Umek Trst 1, Ivan Penko Trst 1, A. R. Trst 1, Anton Kustrus 1, Ke-jic Vid Trst 1, dr. Otokar Rybar Trst 20, Ivana Devet Reka 10.
—	V proslavo gosp. Milke Mankočeve povodom 25-letnice nje delavnosti na korist družbe sv. CM daruje možki podružnici Vladko K 10. Denar hrani „Inseratni odd.
IHIMiSLiMflS!
if
!P

MALI OGLASI m raAuaf« po 4 ; jL^ •lat. b—do. Muua tlikui b«- 1 A udt M »fantje »kril več Naj Banja prmcjbiua zaata 40 ito?, | Pi*t» M Ufcoj IBMT. Ovdclku
lllaHflnip (dve leti prakse) v trgovini jestvin mlatiUllll/ Želi dobiti službo v mestu. Na*'ov
291
pove Edinost.
Lepa
priazna Boba ee odda v najem. Belvedere
St. 57, H.	286
Oflff*) Fe	meblovana soba pri slovenski
UUU<t družini. Ulica Bos hetto 42, II. nad. 287
I on!M braatova spalna soba se proda. Mizar. ul. Lc[)d Settffontane-Ejadin in monte 3t. b, bli'.u
občinskega zabavišča.
288
CllfillO *eSča vsakega dela želi dob ti slovemke Ol VIIJcL hi5e, pride Vudinadom Psati. Pridna
p Stnoležeče K jan.
289
2 se ok. ličanska narodna noSa popolna za _ II 12-letnega dečka. Campo S. Gacomo 5. Narodna gosiilna.
Kupi
290
vodi skozi kotel proti KambruSkemu. Za to. pot |e bila že pred dvemi leti vložena prošnja z več podpisi na deželni odbor, oz. deželni zbor. Ali prošnja spi nekifc upi menda Še trdneje sedaj, ko vlada v deželni zbornici tak idiličen mir.
To pot, ali bolje rečeno: grapo porablfa polovica občine in razni vnanfi ljudje, pa tudi vojaštvo, ki Jo potrebuje tem nujneje, ker ie
blizu meje. 1
Gospoda so pozabili tudi na svoje obljube volilcev v AJbl, ko so iU tako odločno v boj za SLS. Sedaj Jih spominjamo na tiste obljube in naj dajo ubogemu ljudstvu ali zaslužka, ali koruze, ali denarne podpore, kajti pomlad se bliža in žito Izginja Oospodje naj le izvole priti na lice mesta, da se prepričajo na lastne cči.
Telovadno društvo * Sokol" v Mav-hinjah bo imelo v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoludne redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Vabljeni so vsi bratje in sestre kakor tudi prijatelji „Sokola".	Na zdar !
Iz Dutoveij. „Primorski Ust" Je objavil dopis iz Skopega, v katerem trdi, da je nameravana veselica Ciril-Metodove podružnice v Dutovljah *fuč" ter da se ne bo vršila. To Je le pobožna želja goriškega lista, kajti veselica se bo vršila dne 14. februvarja v Koprivi v prostorih gostilne Zega. Stvar je bila namreč taka-le: Prvotno Je odbor sklenil, da se veselica priredi v Skopem. Ker pa lokal ni bil primeren. Je odbor spremenil svoj sklep in se bo veselica vršila v Koprivi. Dopisnik je bržkone nekaj čul o tem in Je potem svojo željo poslal v svet kakor dejstvo. Iz prijaznosti bo sodeloval na veselici tudi kvartet z Opčin. Sviral bo tamburaški zbor iz Sežane. Veselica bo nudila mnogo zabave.
Dotični dopisnik v goriškem listu kriti-kuje tudi cerkveno petje v Dutovljah ter hvali ob enem ravno iste pevske moči in njihovega bivšega pevovodjo, ki pa nas Je že le pred par dnevi zapustil. Naj vzame na znanje dotični poročevalec „Prim. Lista*, da v par dneh ni smeti pričakovati velikih uspehov tudi pod najintenzivnejšim vodstvom.	_
Vesti iz Istre.
Kranjec — podpiratelj Lege Nazio-nale! Iz Buzeta 6. febiuvarja. Dne 1. t. m. je imela tukajšnja podružnica družbe „Lege nazlonale' svoj zabavni večer s plesom, katerega se je udeležilo obilo „inteligence14 tudi iz bližnjih vasi in sicer: iz Vrha, Marčenegle, Barušiči, Račic itd. Seveda so to same — hrvatske v a s i I Te Legine zabave pa se je udeležil tudi gospod Josip Hace iz Vrha, pravi trdi Kranjec, ki se še-le dve leti nahaja v rečeni vasi in ne razume niti besedice laški. Oh, ti tibogi kranjski — Janezi Tudi on je prišel podpirat italijanstvo Istre! 1 in nič ne sluti, kako ga te Legini podpiratelji — vlečejo za nos I !
Potrtim sreem od velike žalosti naznanja podpisani V svojem in V imenu drugih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je danes, previđena se sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala njegova nepozabna soproga
Ana Dekleva
Pogreb predrage ranjke se bo vršil v petek zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Podgradu.
Pokojnico priporočam v blag spomin in molitev.
Ivan Dekleva, soprog
podgradski župan.
Potrtim srcem naznanjamo TBem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša mati in tašča
Knterino Slomit
po kratki bolezni, v d'.bi 71 let, danes ob 7. uri zjutraj v objemu svojih dragih mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek dne 9. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti v liocolu št. 382 v župno cerkev na Katinaro in potem na pokopališče, TRST-ROCOL, 7. febr. 1912.
Just, Anton in Josip Slamič, sinovi.
Josipina in Marija, neveste.
St. 346
Razpis
učiteljskih mest v definitivno namešče-nje v sežanskem šolskem okraju.
1. Mesto višega učitelja na dvorazredni ljudski šoli v Divači.
2 Mesto učitel;a voditelja na ljudski žoli na Barki, v L i p i> Štomažu, na Voj-6 6 i c i.
3. Mesto učiteljice na ljudski šoli v Brestovi oi. Kostanjevici.
Službeni p ejemki bo določeni v dežel nem zakonu od doe 14. januvarja 1906 1. dež. zak. in uk. atv. 10.
Za mesta navedena pod št. 1 in 2 zavrača se na določbo § 48, a odstavek državnega šolskega zakona od dne 2. maja 1883 1. drž. zak. štv. 53.
Pravila > opremljene prošnje mora se predložiti elužb^n'm potom podpisanemu o-krajnemu š lskeinu svetu v dobi 4 (štirih) tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osservatore Triestino".
Nezadostno opremljene prošnje in po določenem roku vložene prošnje Be zsvrnejo. (Okrožnica okr. šol. sveta 2. avgusta 1900 1. štev. 1860).
C. kr tikrajni šohki svet v Sežani
dne 3. februarja 1912.
Odda se v najem
gostilna
v Narodnem domu v Celju. Ponudbe do 1. marca t. 1.
Posojilnici v Celju.
Najnovejši &a jlvi, zbadij vi
pustni predmeti
se dobijo samo
v ulici Fonte rosflo 9
pri RUDOLFU VOJTECH
% nnnnn h H*xnttnsc «sr •
KONSIM. DRU&rVO v LONJEitJi
vabi svoje ude na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 18. febrav. t, 1. ol> 9. zjutr j
Vesti iz Goriške.
Opozorjenje gospodi goriSkim poslancem. Iz A j b e. Redko prihajajo iz naše vasi kaka poročila v javne liste. Sedaj pa, ko zboruje naš goriški deželni zbor, se moramo že oglasiti se svojimi potrebami, ker gg. poslanci so menda pozabili na marsikaj neobhodno potrebnega, da-si Je bilo že 8. se}. Pa ne da bi bil vzrok tej pozabljivosti v tem, da gg. Ipškt liberalci in Slovenka SLS zborujejo — neovirano ?!! Nujno punebua bi bila podpcia za \ocowd v Ajbf, krvavo potrebna bi bila poprava in preuredba ceste, cziicma pou v Ajbi, ki
Stalni krajevni agenti
Bprejm jo ali pa nasianijo«B stalno plačo za ^.roda-; janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Nengasee 20.	244
CnennHirnn ljubiteljice ocvirkov ia plesa, UU9|)uUllillUj naj ne pozabijo priu danes zvtčer v gostilno N. D. O., ulica Carradon 18. 27ti
Velikanska novost. S;:^:!
nes v Četrtek, ae bode vršil velikanski Sesti ocvirkov i ples v gostilni N. D. O., ulica Carradori 18 Začetek ! ob 8. uri zvečer, konec ob 4. uri zjutraj. Za obilen i obisk »e priporoča Hinko Kosič.	277 |
I nnO meblovana aoba se odda v najem Ulica L6pd Madonna del mare 2, vrata 16.	260
I ona nriiiftt'1 ** noy °PoručenCe 1 Proda se Lcpd |inillV3 pohištvo za moderno apalno
soc o i j kuhinjo. Ulica Belvedere i8, mizar. U62
Clnunnni I Ali Be zdaj ne veste, da je edini OlOVUnCI i VaS fotograf ANTON JEKKlO ? Trat, via delle PoBte 10. — Gorica, gosposka uL 7.
S
Eli-
si
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRiR KOSIC jr
popoinerca na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točiji se različna pristna vina. Ob vsakem časv se dobijo gorka in m^zls jedi?o.
DNEVNI KED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Po ' :o tajnika.
3.	„ biagajn ka.
4 Voli t nega namestnika.
5. Podrobnosti.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
Odbop.
SALON ZA DAME
česanje in pranje glave, moderna
lasu'jarska dela. — Priporoča na
P. T. damam
A. SESEK
TRST ul.Carducd!)
bliza kavarne
NEW-YORK
Toira la so.Ust postrežb«
Vi
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javr lokalov itd. ima edino AUGUST KO/ PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prode
fn dneab^00bn0 Postrežba na dor
Prava priložnosi!
(solkansko pohištvo), iinuice in zmeti. a proda se po zelo nizki ceni. G. Kerb er, Trst, ulica Moiin m vento 5t. 7.	__200
An+nn Uručio faojaiki mojster ▼ G oriti. Hniufl IVlUSIt) tekali 5če Frana Josipa
5t 36. Izdeluje obleke po meri v \ehfcem kroju. Sprejema turii caročila izven Gotice. Pri naročilu zadnHt je prnt:a mcr^. V zrl' gi in.a raznovrstno blago ter pošilja uiorce u» ogled Cene zuierae. 1 j
Najboljše in najcenejše gorivo
Rriquettes s,Klara'
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulioa Ctelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Cena: K 450 — 100 Kilograma«
z doBtATlJenjem franko.