:M jetj p ! S h M f* / flME AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVIIN IAN MORNING DAILY NEWSPAPER 0. 115 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 17, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. morajo ven iz j^j $e m0raj0 germanizirali, pravi nemška vrst socialistov ^ fc| ^ da ^ $ ^^ ^ ^ |ew York, 16. maja. Iz vrst ^iškega delavstva se morajo J&titi vsi komunisti je zahteva ."lih delavcev v Zedinjenih ^vah. Celo socialisti se brani-^munistov in so sprejeli to-vno resolucijo na svojem r°vanju v New Yorku. Socia- ^'Čni voditelji trdijo, da večjih iivcev za delavsko gibanje «t«dl; kot % so komunisti, (ki povsod o sovraštvo in nepresta-"Ufskajo ter zahrbtno deluje-Nihče jim ne more zaupati, glisti baje nameravajo spre-določbo, glasom katere bo sleherni član stranke pod 'e£° izjaviti, da ni komunist. *Si, Praga, 16. maja. Poglavar nekdanje čehoslovaške republike general Alois Elias, je dal razumeti češkemu narodu, da se bodo uveljavile odredbe, glasom katerih se bo prisililo Čehe, da živijo in delajo po nemškem načinu. Obenem je governer izjavil, da se bo precej omejila osebna svoboda Čehov, in da bodo izdane odredbe, ki bodo regulirale plače, delovne ure in življenski položaj Židov na češkem. Čehi bodo prisiljeni hitreje delati. Nemci jih smatrajo za lenuhe. Tudi bodo izdane odredbe, ki bodo izboljšale kvaliteto blaga izdelanega na češkem, da bo bolj pripravno za eksport, od katere-i ga živi Nemčija. Na češkem bodo tudi vpeljali prisilno delo, in kdor ne bo hotel delati, bo poslan v koncentracijsko taborišče. Glede Židov se governer ničesar ni izjavil, najbrž pa bodo prišle v veljavo iste odredbe kot jih imajo v Nemčiji. t Nova naseljenka k. CeraJ je dospela iz vasi Ada-;J° pri Velikih Laščah . Ana I1'k, sestra dobro poznanega Crista Franka Skuly, 6313 air Ave., pri katerem se r Cl, za kakih 10 dni, nakar * k svojemu možu Mr. Fran-Zftdniku v Neeleyville, Mo. Zadnik je prinesla več pi-znance iz Velikih Lašč in lce, in če kdo kaj pričakuje, s« zglasi na 6313 St. Clair Potovala je na parniku ^andie s posredovanjem >.'. ^e Kollander. Dobrodošla »lami! h. Samo en mož m ri,žba cestne železnice v Cle-llpu namerava odstraniti ^Vodnike na uličnih karah na ph .Fulton, Denison in Clif-V kari bi bil samo' motor- bi obenem bil tudi spre ^ toda me3to 'se je temu {jo0' Kakih 50 ljudi bi zgubilo j, Družba trdi, da ima zgubo l^čnirni progami, toda mesto ;5,Uje. naj se vpeljejo busi, pa L ^zgube. Mestna zbornica bo a v tem zadnjo besedo. Bricker in Taft ^ziii senator Taft je dospel |,&Vo Ohio, da ustanovi te-ik SV°-'e kampanje za predsed-e volitve. Imel je prvi sesta-1 governerjem Brickerjem, 1 sam rad postal republikan- ci Hi I Ameriška vlada namerava prenehati kupovati lujezemsko srebro. Zadeva se tiče zlasti Mehike Washington, 16. maja. Koncem tega meseca pride ob veljavo postava, ki dovoljuje ameriški vladi, da kupuje tujezemsko srebro v poljubni visočini. Administracija dosedaj ni naredila nobenega koraka, da se ta postava ponovi. Glasom izjav kongresnih voditeljev niti predsednik niti zaklad-niški oddelek nista naredila nobenega pritiska na kongres za obnovitev postave, ki je bila svoje-časno mnogo kritizirana v javnosti. Radi nakupovanja srebra v tu-jezemstvu je največ profitirala Mehika, toda govori se, da predsednik Roosevelt baš iz tega vzroka ne želi, da se postava obnovi. Roosevelt ne more pozabiti, ko je Mehika zaplenila ameriško lastnino. Pričakuje se, da bo v Mehiki radi tega prišlo do večje finančne krize, toda ako želi Mehika ameriško pomoč mora naj prvo pokazati dobro voljo in vrniti zaplenjeno lastnino ameriškim državljanom. Francoska vlada je odstopila Turkom Alexan-dretto, da jih pridobi za svoje prijatelje % j^edsedniški kandidat. Vče-^ se sestala Bricker in Taft L a končno dognala, da eden ne bo nagajal in da naj na svojo roko išče delegate, etlega ali drugega imenovali Sedniškim kandidatom, ki. Bingo aretacija ciia je v pondeljek večer lrala John Maresa, ki je pod-nik West Cleveland po-American Legion. Ma-j6 bil aretiran, ker je vodil !o igro. Mestna administrates sicer izjavila, da ne bo ij ®Sovala bona fide organiza-Prirejajo bingo igre, in da L pretiran podpredsednik po-& nice American Legion je nerednega. h Cene za elektriko \ na zbornica je sklenila, da •:i6vnejo cene, ki jih ima The o eland Electric Illuminating starem do 6. septembra. Paris, 16. maja. Urad francoskega zunanjega ministerstva naznanja, da je francoska vlada pri volji odstopiti Turčiji sandžak Alexandretta v Siriji, da pridobi prijateljstvo Turčije v pogodbi proti Nemcem. Turška vlada se je pa obvezala, da bo v slučaju vojne zaprla Dardanelsko morsko ožino za vse laške ali nemške ladje, toda bo dovolila prosto vožnjo angleškim ali francoskim vojnim ter drugim parnikom. Pogodba, ki jo je Turčija podpisala a francosko vlado je precej in Anglijo. Turčija je pripravljena priti Angliji na pomoč z vso svojo armado in mornarico. Glasom francosko-turške pogodbe bo Francija izročila sandžak Alevandretta Turčiji. Sandžak se nahaja ob Sredozemskem morju in tvori del Sirije. Tekom dvajsetih let postane absolutna turška lastnina. Obenem se je Turčija obvezala, da garantira neodvisnost Sirije in bo s tem razbremenila Francijo), da ji ne bo treba v Siriji vzdrževati vojaštvo. Turčija je pripravljena poslati v Sirijo podobna pogodbi, ki je bila zad- 200,000 vojakov v slučaju napa-nji teden podpisana med Turčijo da. te^aj pričakuje mestna zbor-^ - se bo s kompanijo nare- !l°va pogodba, glasom kate- > cene elektriki nekoliko ne- Kompanija' ne more 'W v Clevelandu brez dovo- * testne zbornice. 4 Prvi Kitajec f\ atna sodnija v Cincinnati, ta'je zavrnila apel 27 let stari Q)Kitajca Pang Younga, ki je radi umora v smrt na \ ^nem stolu, ker je umoril zamorca. Young bo prvi k ki bo v državi Ohio šel ektrični stol Predsednik Rooseve lt odide na potovanje Washington, 16. maja. Predsednik Roosevelt odide na potovanje nekako 15. junija. Pot ga bo zanesla prav do C a 1 i f o r n i j e. Roosevelt bo potoval za načelnikom demokratske istranke Far-leyem, ki se sedaj nahaja na potu, da poizve pri vodilnih demokratih, kakšno mnenje imajo glede tretjega termina predsednika Roosevelta. Rooseveltovo potovanje se bo končalo na razstavi v San Franciscu. Predsednik sicer zatrjuje, da njegovo potovanje ni v zvezi s politiko, toda politični govori na enakih potovanjih so neizogibni. Toda negotovo je, če bo predsednik kandidat za tretji predsedniški termin. V tem slučaja bo imel James Farley, generalni poštni mojster dovolj delegatov na svoji strani, da ga imenujejo predsedniškim kandidatom. j-o- "Plačilni ček" Danes zjutraj se je našel "plačilni ček," ki je nekaka nakaznica za plačilo delavca. Nakaznica je od Atlas Bolt & Screw Co. Kdor ga pogreša, in če se izkaže, ' ga dobi v našem uradu. James Farley na delu za nominacijo Roosevelta? Washington, 16. maja. Pred osmimi leti se je podal James Farley na pot proti zapadli,- rekoč, da gre na konvencijo neke bratske konvencije, v resnici je pa šel na agitacij sko pot za predsednika Roosevelta, ki je bil kmalu pozneje nominiran predsedniškim kandidatom. In te dni je James Farley zopet na potu proti zapadu. Javnosti se je povedalo, da gre Farley na razstavo v San Francisco, v resnici se pa nahaja Farley na potu, da agiti-ra za Roosevelta, da bi bil tretjič nominiran predsedniškim kandidatom. Dasi Farley ni več intimni svetovalec predsednika kot je bil prej, pa je ostal zvest svojemu načelniku in: tudi ne sprejme predsedniške nominacije, ako mu jo ponudijo in če bi vedel, da namerava Roosevelt zopet kandidirati. Državni proračun Columbus, Ohio, 16. maja. Poslanska zbornica državne posta-vodaje je v pondeljek sprejela proračun ki dovoljuje administrativnemu oddelku države, da potroši tekom prihodnjih dveh let $315,000,000. Proračun je za mnogo milijonov dolarjev višji nego je bil zadnji proračun pod governerjem Daveyem. Republikanci, ki imajo večino v državni zbornici, so v svoje strankarske namene vključili v proračun $2,-350,000, da se bodo lahko ustvarili novi uradi in dajale nagrade politikarjem. Demokratski poslanci so zelo napadali proračun kot "napačno ekonomijo," toda proračun je bil sprejet s 103 glasovi proti 23. Sedaj bo o njem razpravljala še senatna zbornica, ki bo proračun seveda odobrila in ga bo governer Bricker podpisal. --o- Kongresna akcija proti predsedniku Rooseveltu Washington, 16. maja. Konservativni demokrati so poslali včeraj v Belo hišo svoje predloge za znižanje davkov in so izjavili, da če bo predsednik Roosevelt nasprotoval znižanju, da bo nastal boj v kongresu. Vodja večine demokratov v senatu Pat Harrison, dosedaj velik prijatelj predsednika, je izjavil, da bo kongres znižal davke, pa naj predsednik naredi kar hoče. Enako se je izjavil načelnik finančnega odseka poslanske zbornice kongresa. Včeraj .je peteg vsega tega prišlo do ostre debate v obeh zbornicah kongresa, ker je predsednik Roosevelt naročil goveje meso iz Argentine za ameriško armado, namesto da bi ga kupil pri ameriških klavničarjih. Mnogo kongresmanov je zahtevalo preiskavo radi tega. -o-- Ukrajinci so se zedinili s Poljaki Varšava, 16. maja. Vladimir Celewic, vodja ukrajinske manjšine na Poljskem, je izjavil da bo njegova narodnostna skupina sodelovala s poljsko vlado. "Raje živimo skupno s Poljaki," je dejal Celewic, "kot pa da bi živeli v nemški sužnjosti. še pred dvema mesecema so se Ukrajinci nameravali upreti poljski vladi in osnovati svojo lastno vlado. Ukrajincev na Poljskem je 3,-300,000 in tvorijo več kot eno desetino vsega prebivalstva. Poljska je s to izjavo Ukrajincev dobila silno moralno zmago, dočim je izjava hud udarec za Nemce. Nemci so nameravali že lansko leto napasti Ukrajino in jo priključiti Nemčiji. Ameriški državljani nikakor niso mnenja, da bi Zedinjene države posojevale denar za vojno New York, 16. maja. Stotiso-če ameriških državljanov je pretekli teden odgovorilo, da nikakor ne dovolijo, da bi vlada Zedi-njenih držav posojevala denar Angliji ali Franciji in bi se denar rabil v vojne svrhe. Kakor hitro bi v Evropi nastala vojna, bi se seveda v Zedinjenih državah pojavilo vprašanje, če naj se posodi Angliji denar. Nobena evropska država d^nes ni finančno močna dovolj, da bi vodila vojno. Amerikanci so pač mnenja, da se v Evropo v slučaju vojne pošilja živež in vojni material, toda da bi Zedinjene države financirale to ali ono državo radi vojne, je izključeno. Tozadevno se je vršilo glasovanje, tekom katerega se je izjavilo 31 odstotkov prebivalstva, da sc za to, da se posodi Angliji in Franciji denar za vojno z Nemčijo, toda 69 odstotkov državljanov je absolutno proti takemu posojilu. Relifna blagajna v Clevelandu skoro prazna. Primanjkljaj je pol drugi milijon dolarjev Cleveland. — Mi ne vemo vsega, kaj delajo ljudje, ki so odgovorni za mestno vlado z milijoni, ki prihajajo v mestne blagajne, toda toliko je znano, da je relifna blagajna prazna in da znaša primanjkljaj že poldrugi milijon dolarjev. Ko so se 22. marca vršile volitve, pri katerih je dobil župan Burton skoro devet milijonov dolarjev v obliki novih davkov, so ga opominjali, da mora od te svote nekaj ostati ttidi za relif. Burton se ni zmenil za opomine. Sedaj se pa poroča, da bodo morali državljani najbrž ponovno glasovati za nadaljne svote za mestno blagajno. En vzrok je, ker mesto ni pripravilo denarja, drugi vzrok je pa, ker država ni voljna prispevati dovolj za relif. V Clevelandu imamo nadalje nekaj nad 2,500 vdov, ki bi morale dobivati podporo radi mladoletnih otrok. Toda mestna vlada neče prevzeti niti enega samega slučaja več. Nadalje je v Clevelandu 7,600 oseb, ki bi morale dobivati starostno pokojnino, toda mnogi čakajo že mesece zaman. Kongres sprejel postavo proti dezerter jem Washington, 16. maja. Poslanska zbornica je sprejela soglasno predlog, glasom katerega se Gro-ver Bergdoll ne move vrniti v Zedinjene države. Bergdoll živi v Nemčiji in je tekom vojne pobegnil iz Zedinjenih držav, da ga ne bi potrdili za vojaka. Pričakuje se, da bo tudi senat potrdil enak predlog, ki pravi, da kdorkoli je v slučaju vojne zapustil Zedinjene države, hoteč se s tem umakniti vojni službi, se ne more nikdar več vrniti v Zedinjene države. 33 otrok Kot poročajo vodstva raznih bolnišnic v Clevelandu je bilo na Materinski dan rojenih v raznih clevelandskih bolnišnicah 33 otrok-prvorojencev, tako da smo dobili za Materinski dan 33 novih mater. Novf policisti Direktor javne varnosti Elliot Ness je včeraj imenoval 22 novih policistov,"poleg tega je pa bilo promoviranih 12 policistov v višje razrede. Važna seja Danes večer, v sredo 17. maja, ima društvo Ložka dolina jako važno sejo, katere naj se udeležijo vsi člani. Plačevanje računov V našem uradu lahko plačate vsak Čas vse račune za vodo, plin, elektriko ali telefon. Prihranite si pot v mesto. Urednik umrl Te dni je preminul v Clevelandu Robert Lenz, star 80 let, ki je bil urednik nemškega dnevnika Waechter und Anzeiger. * Kanadska vlada je začela z ostro preiskavo proti delovanju fašistov v Kanadi. Nemška me ja proti Franciji je nepremagljiva Berlin, 16. maja. Adolf Hitler, ki nadzira te dni nemške utrdbe napram francoski meji, se je izjavil, da je z nemškimi utrdbami skrajno zadovoljen in da je prepričan, da so nepremagljive. Njegovi generali so izjavili, da so te utrdbe največje in najboljše na svetu. 60 generalov spremlja diktatorja Hitler na potovanju. Ob istem času pa so se začeli zbirati na Dunaju voditelji nacijev, kjer bodo imeli svoj kongres, katerega bo pozneje posetil tudi Hitler. Baseball ponoči Sinoči so člani Cleveland baseball kluba prvič igrali zvečer svojo običajno baseball igro v Phi-ladelphiji. Bilo je obenem prvič v zgodovini American lige, da se je igra vršila zvečer. In Cleve-landčani so zmagali. Navzočih je bilo skoro 16,000 oseb. Kot "pitcher" je bil Slovenec Al Mil-nar. Koncem prihodnjega mese ca se bodo tudi v Clevelandu igrale igre zvečer. Slikovna predstava V šolski dvorani sv. Lovrenca v Newburgu bo v četrtek zvečer prav lepa slikovna predstava. Podrobneje o slikah poročamo jutri, ker smo za danes dobili pre pozno naznanilo. Začetek bo takoj po cerkveni pobožnosti. Doma iz bolnišnice Mrs. Frances Peterlin, 6314 Glass Ave., se je pravkar vrnila iz bolnišnice s krepkim sinčkom. Mati je hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Matt Debelak, 1092 E. 64th St. Naše čestitke ! Konvencija zdravnikov Včeraj se je v St. Louisu pričela konvencija zdravnikov, ki so člani American Medical Association. 5,000 zdravnikov je dospelo v St. Louis. Pričakuje se, da bo prišlo do ostrega boja med zdravnik,i ki so za brezplačno bolniško postrežbo in med onim, ki te mu nasprotujejo. Baseball pogodba Končno je prišlo do sporazuma med mestno administracijo in med lastništvom Cleveland baseball kluba. Klub bo plačeval mestu za rabo stadiona 3 odstotke od vstopnine, dokler se ne doseže svota $400,000, in po 5 odstotkov, ako bo prišlo v blagajno več kot omeiijeno. Dne 27. junija se začne z igranjem baseball zvečer. Štadion bo tozadevno izredno razsvetljen. Napeljava razsvetljave bo veljala najmanj $50,000. številne aretacije Preteklo noč je policija v bližini 48. ceste in Woodland Ave., aretirala 31 oseb, ki so se udeleževale nekakih loterijskih iger. Nič manj kot 2,000 oseb je bilo izgnanih iz raznih tajnih prostorov. Seja Redna mesečna seja direktori-ja Slov. društvenega doma na Recher Ave., se vrši v sredo 17. maja ob 7:30 zvečer. — Tajnik. Piknik Društvo "Združeni Slovenci na Jutrovem" bo imelo piknik v nedeljo 28. maja na Zornovih prostorih na Jennings Rd. Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Frances Antončič, 1096 E. 71st St. Prijateljice jo lahko sedaj obiščejo na njenem domu. Otvoritev jugoslovanskega paviljona na razstavi Naše uredništvo, nadalje Mr. Anton Grdina kot predsednik J u-gcslovanskega kulturnega vrta (in mogoče še kdo drugi) so ,te dni dobili od jugoslovanskega kraljevega poslaništva v Wash-ingtcnu prijazno vabilo, da so navzoči v torek 23. maja v New Yorku, kjer bo na svetovni razstavi slovesno otvorjen Jugoslovanski paviljon. Žaeno z vabilom so bile poslane tudi vstopnice. Jugoslovanski poslanik v Wash-ingtonu, g. dr. Konštantin Fotič je obenem tudi generalni komisar jugoslovanskega oddelka na svetovni razstavi. Kolikor nam je znano se bo g. A. Grdina udeležil to slavnostne otvoritve. --o- Smrtna koga V torek je preminula v Glen-ville bolnišnici mladenka Amelia Medic, stara 21 let, stanujoča na 528 E. 147th St. Tu zapušča žalujoče starše Joseph in Elizabeth, brata Joseph, sestro Ann in več sorodnikov. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Bila je članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Pogreb se vrši iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152nd St. v petek popldne ob 1:30 in na Highland park pokopališče. Prizadeti družini naše sožalje! Graftarji Načelnik republikanske stranke v državi Ohio Ed Shorr in governer J.qhn BridteE,... sta imela včeraj hud boj glede neke postave, ki je naperjena proti graftar-jem v državnih službah. Governer Bricker je dejal, da se taka postava mora sprejeti, dočim nasprotuje postavi Shorr, ki pravi, da je nepotrebna. Nameravana postava pravi, da je vsaka oseba, ki se zaroti, da se oslepari državo Ohio lahko kaznovana z globo $10,000 in da se pošlje za dve leti v ječo. Cestna železnica Direktorji cestne železnice The Cl'eveland Railway Co. so odgla-sovali, da bodo porabili tekom prihodnjih treh mesecev $450,-000 za popravo raznih železniških prog. Nadalje se je sklenilo potrošiti $2,000,000 za nove buse in nove ulične kare. Kupljenih bo 100 novih busov in 35 uličnih kar. Ena ulična kara velja $16,-500. Ulične kare bodo najmodernejša in jih dobimo nekaj tudi na St. Clair Ave. / ženske ostanejo Iz Columbusa se poroča, da je senatni odsek državne zbornice uničil predlog, glasom katerega bi bilo ženskam prepovedano biti zaposlenim v gostilnah, ako bi predlog postal postava. Poslanska zbornica državne postavoda-je je predlog skoro soglasno sprejela, senatna zbornica ga je razbila in uničila. Položaj ostane sedaj kot je bil, dasi se suhaške organizacije silovito pritožujejo. Senator pride Dne 12. junija pride v Cleveland zvezni senator iz države Wyoming, Mr. O'Mahoney, ki bo govoril na shodu za katoliško akcijo. Predmet njegovega govora bo "Principi krščanske demokracije." Shod ae bo vršil v mestnem avditoriju. Burton iz mesta Od novega leta pa vse do včeraj je bil naš župan Burton že 21-krat iz Clevelanda. Včeraj je zopet odpotoval v New York, kjer se bo udeležil konference županov večjih ameriških mest glede relifa. Burton bo eden glavnih govornikov. i i r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •1X7 Bt. Clair Avenue ________________Jgubllstied dally Except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za. Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta *3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto »5.50; pol-leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION BATES: U.S and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, »7.00 per year. U S and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mail, »3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $P.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year, __Single copies, 3c __JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. <<£•;>•'S3 No. 115, Wed., May 17, 1939 Zedinjene države in Italija Dopisnik največjega ameriškega časopisa "The New York Times" poroča iz Washington^ sledeče: Uradno je ameriško javno mišljenje naklonjeno vidiku, da je bila invazija Italije samo .prvi korak v nizu dogodkov, ki bodo veliko bolj resni in pomembni. Ameriško časopisje in ameriški uradni krogi pričakujejo, da se nahaja Evropa pred nepotrebno krizo radi Danziga (Gdansk) in da bo rimsko-berlinsko osišče izsililo to krizo, ne da bi Anglija z vsemi svojimi "bloki" zopet skušala preprečiti ta nasilni rop od strani Nemčije. Formalno obveščenje od strani predsednika Roosevelta, ki se je najprvo posvetoval z državnim tajnikom Hullom glede vpada v Albanijo od strani diktatorja Mussolinija, je sicer ameriški narod hladno sprejel v naznanje, toda tisočeri dopisi od strani ameriških državljanov v stoterih ameriških listih, jasno pričajo, da ameriška javnost strogo obsoja nastop Italije. Predsednik Roosevelt je govoril z državnim tajnikom Hullom potom telefona in jasno izjavil, da pomeni invazija Albanije novo grožnjo proti svetovnemu miru. Predsednik Roosevelt je mnenja, da evropski diktatorji ne bodo prej odnehali s svojimi metodami, dokler ne bodo na lastni koži občutili, da je nevarno igrati se z ljudskim življenjem. Predsednik Roosevelt tozadevno ne bi mogel sam podati svoje mišljenje, razven da ni bil siguren, da ima za seboj tudi mnenje senatnega odseka za vojaške zadeve. Nadalje se trdi, da je predsednik Roosevelt izjavil, da se tiče obstoj, politična in ekonomska varnost vsake male države tudi napredka in ekonomije v Zedinjenih državah. Končno, po mišljenju predsednika Roosevelta tudi Zedinjene države niso varne, da jim ne bi pretila poguba! Roosevelt je nadalje mnenja, da uničenje vsake male države preti ameriški neodvisnosti in blagostanju. Nadalje pravi, da bo ves svet čutil posledice, ako se nadaljuje javno ogrožanje, ki končno ne umori samo trgovski položaj in sporazum med narodi sveta, pač pa tudi osebno svobodo. Nemški način trgovanja je že mnogo dosedaj škodoval Zedinje-nim državam in to je eden vzrokov, da v Ameriki, ne more priti do boljših in normalnih časov. Ako je to resnica, vedo ameriški industrijski krogi, o katerih bo treba slišati poseben glas. Kmalu potem, ko je imel ameriški državni tajnik Cordell Hull pogovor s predsednikom Rooseveltom, se je oglasil pri njem albanski zastopnik v Zedinjenih državah, Faik Konica, ki je slovesno protestiral radi laške zasedbe Albanije. V svojem protestu ie albanski poslanilf izjavil, da je zasedba ■ Albanije javna kršitev Kellogg-Briandove pogodbe, katero je Amerika sklenila zaeno z drugimi državami tudi z Albanijo. Tudi Italija se je.podpisala na dotično pogodbo, torej .je prekršila nekaj, kar so Zedinjene države odobrile fn bi morala vlada Zedinjenih držav nastopiti proti Italiji. Ko so ameriškega državnega tajnika Hulla opozorili na to dejstvo, je izjavil, da bo težko Zediinjenim državam posredovati, ker se gre za "oboroženo invazijo" in ne za navaden napad. In sedaj ameriški državljani premišljujejo kaj je razlika med "oboroženo invazijo" in med "navadnim napadom. Posledica je, da je konec albanske samostojnosti in neodvisnosti. Seveda se moramo pri tem Čuditi, zakaj se sploh enake pogodbe delajo, ker je pribito dejstvo, da se nihče ne ravna po določilih takih pogodb. Pred 23. leti je Amerika napovedala vojno Nemčiji. In vprašanja tedanjih let so se danes zopet pojavila v javnosti. Kakih 50,030 ameriških državljanov albanskega rodu je poslalo protestne brzojavke Rooseveltu, Daladierju in Chani-beriainu. Tako vse izgleda, da se Amerika vedno bolj zapleta v evropske zmešane politične in vojne razmere. Ako bi sledili prvemu predsedniku Zedinjenih držav, Georgu Wash-ingtonu, ki je dejal, da Amerika ne bi smela nikdar posegati v razmere drugih držav; tedaj bi bili veliko na boljšem. Mati Kaj pravite! * i i Navsezgodaj, bilo je še temno, je šel rojak po St. Clairju. Nasproti se mu zibljeta moški in ženska, oba precej nadelana. Rojak se jih je ustrašil, pa si je mislil, da bo najboljše, če se še on naredi pijanega, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Pa se opotekaje bliža natreskanemu paru. Ko pride vštric njiju, reče ženska tovarišu: "Glej, ta revež je pa pijan. Saj komaj hodi siromak. Najboljše bo, da mu pomagava. "Primeta ga usmiljeno vsak pod eno pazduho in [ia peljeta do bližnje postaje ulične železnice, ker rojak je momljaje povedal, da bi se rad peljal v Euclid, pa da ne more najti štric kare. Ko je bil rojak enkrat v vozu, je usmiljenima Samaritama pokazal jezik in se ve:: zadovoljen odpeljal proti Euclidu. • » * Kanadski ribiči so dobili po radiu iz ladje, na kateri se vozita angleški kralj in kraljica v Kanado, povelje, da naj nalovijo 1,200 postrvi in to do srede. Povelje so dobili'v soboto. Ne bo to lahko delo, ampak izvršeno bo, ker je to kraljev ukaz. Med navadnimi zemljani bi se na tako povelje odgovorilo: Pridi in nalovi si jih, brate! L. Šeme Oh, mati, matere, zakaj ni vaš dan kakršen bi moral biti. . . . Dan slavlja, ki ga njemu ni enakega, bi moral biti vaš dan, materinski dan. Mati,, matere, res ne vem, zakaj ni tako. Mati vrelo življenj, temelj ljubezni, a vaš dan monoton, kakor da vas ni in vas nikoli ni bilo. . .. Res ne vem, zakaj samo vašo skromnost imi-tiramo? A vem kaj so dejali oni, ki so bili in so še vodniki. Mati, matere, mogoče mislijo vsi ž.njimi, a le beseda ji mne pride z ust. Mati, matere, takole so dejali in na vaš dan vse to zopet vam ponavljajo: Cankar: "V materinem smrtnem izrazu sem našel ispozna-nje." Meško: "A so zopet, katerih pesem, čudovite lepa, jim je slednja misel na mater." ^inžgar: "Ko sta v rano jutro sedla oče in Andrejček na voziček, je stala mati na pragu; v roki je imela dvignjeno oljčno vejico, orošeno z materinim blagoslovom." Zofka Kvedrova; "Vsako drugo razmerje med ljudmi se lahko izpremeni: ali mati ostane mati." Lujiza Pesjakova: "Mati je srcu največja dragotina, mati je zaklad vse lepote in dobrote." Marija Kmetova: "Redke so postale besede, pogled se je spla-šil, sključil hrbet, ki je čakal na udarce. ..." Pavlina Pajkova: "Materin um in vpliv delata čudeže." Dr. Tavčar: "Malo imaš.od življenja, uboga ti mučenica." Vodušek': "Grenko materinstvo. Le priče teškega smo gorja." Albreht: "Samo da bi nekoč, ko zvrhan« bo mera bolečin, dejati smela: "Glejte-; glejte ga, ljudje: Moj sin!" Lca Fatur: "Kdo je trpel, če ne slovenska mati ?" Zoreč: "Še drhtim v povestih, ki mi jih pleto vaša sladka usta." škerl: "Ti si daleč od mene, sin, in ne vidim natanko tvojih oči, a vem, kako se ti, sin, godi." Stritar: Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko. Zcrec: "A jaz sem se 3pomi-njal Vas, o mati, in mater vsega sveta in njih bolečin, ko so jim sinovi krvaveli in mrli po daljnih bojiščih." Golar: "Jecljal mi otroku je jezik, okorna beseda začela je klicati: 'Mati!' a tvoja ljubezen me je razumela. Sardenko: Kam dijugam? K Vam. se vračam, mati. Vsa slabotna. Vsa dragačna. Lavrenčič: Zdaj te vidim. Iz groba poganjajo misli in se vežejo v žareč, žgoč obroč krog srca in vanj režejo besedo, eno samo besedo: Mati. Koritnik: Kje si, mati? Kje je skrbna roka, ki nam bele je kazala ceste—^ Polne upe, vzore jasne, zveste in morje ljubezni za otroka? Petruška: Qč dveh popoldne in se konča" ob šestih zvečer. Slike bo kazal g. Anton Grdina in sicer bodo lepe slike iz stare domovine: Zagreba, Siska, Dalmacije in druge. Za mladino bo še posebej zanimiva slika. Prosimo brate Hrvate in Slovence, da pridejo, ker bo ta gotovo nekaj zanimivega. Pozdrav in na svidenje! Andy Tumbri, tajnik -o- Madrid leži sredi Španije če se govori o Španiji, bo redkokdaj mišljen Madrid. Prej se pod Španijo razume Toledo, nekdanja prestolnica španskih kraljev, ali čudoviti vrtovi v Valen-ciji in Murciji, ali večna pomlad v Alicantesu, ali sladka Andaluzija in zapeljiva Sevilla ali pa ka-menita čuda v Cordobi in zvezdnata noči Granade — le Madrid nima na sebi nič zgolj španskega. Na severu so ponosna mesta Sa-ragosa ob Ebru, Zamora ob Due-ru in tudi bližnji Valladolid; marsikdo bi se ob besedi Španija spomnil elegantnega San Seba-stina ob morju, vrveža v pristanišču Barcelone — toda Madrid? Lahko poznaš Španijo ne da bi kdaj videl Madrid. Toda če hočeš spoznati nekdanjo veličino Španije in dobiti pogled v njeno zanimivo preteklost, če hočeš ovo-njati ostanek tistega vzleta, ki je Španijo napravil za velesilo in prve državo na svetu, kateri sonce vse ure dneva ni zašlo — moraš priti v Madrid! Tu je zbrana vsa preteklost Španije in se že močno odraža iz sedanje obleke mesta, tu so nakopičeni spomini na vse tiste duhovne sile, ki so iihale Španijo. Madrid je ideja, d jo vsem časom predstavlja to mesto, položeno sem proti vsem pravilom narave, le za ilustracijo ideje. Niti dobrih sto kilometrov proti jugu leži Toledo, s slavo ovenčano mesto in dolga stoletja prestolnica španskih kraljev, ki so želeli v miru-božjem vladati Španiji, ne pa vsSmu svetu. To'da Toledo ne more ponazo-rjati velike ideje srednjeveške Španije, ker ne leži v njenem — središču! Filip II., ki je zasnoval svetovno gospodstvo Španije in ga deloma tudi izpeljal, je sedel k zemljevidu in iskal — središča svoji Španiji, ki bi ponafzorjalo, da je tako Španija središče sveta. Z ravnilom v roki je meril od meja in našel prostor ob reki Manzanares, kjer je prej bilo neznatno mesto. Tu je zrastel novi, veličastni Madrid — "unica cor-te de Espana — edina prestolnica Španije," in Toledo je počasi tonil v pozabi j enost, za tolažbo so mu 03tale njegove zanimivosti in španski značaj. Madrid pa se je razvijal in rastel — umetno. Madrid je bil torej rojen v času, ko je baš začenjala svetovna slava Španije ugašati. — Filip II. in za njim njegovi nasledniki so ga sicer zgradili zemljepisno mirno v Gospodu 0vK» v središče Španije, toda Španija'dična Uršula Turk, t*® kljub temu ni ostala središče sve- posestnica. "Puerta del so!" — sončna vrata ali "zvezda," velik, nezasaF trg, od katerega se odcepi des širokih ulic. Tak je bil po srednjeveški, logično zgrajeni m'9e | sti svet Filipa II.: Puerta de — središče Madrida, Madrid -- središče Španije. Španija pa j" dišče sveta. Pa ta misel m tako iz trte zvita, dejanski P0' žaj sam jo je ponujal P01*'« častihlepnosti. Španija je ta» ■ obsegala ozemlje današnje gije in Nizozemske, njeni so Kanarski otoki in otoki v Sr® ^ zemskem morju in v Karib> morju, Mehika in Peru im i svoje kolonije po otočjih Ti oceana — v tej državi res111 koli sonce zašlo, ker je bil° • no ozemlje razpredeno P° N zemlji. _ fo V dobi Mavrov so bila resni«3 v m®st' i H nem obzidju odpirala vzhod. Pred njimi so se v ^ molitve zbirali mohamedj1"^ Mavri in skozi odprtino S proti Meki. Pozneje je bil tu ^ gočen kip Kristusa^ ki Pa ^ bcljšev|il.\i v dobi državlj4lJ? f vojne z dinamitom P0^"8^ zrak. Tako je bil Madrid tf^ je ustanovljen in so ga ideJ111 ge ji tudi oblikovali, španstvo P je gojilo in ohranilo v svoj' stnosti po ostalih mestih- Zunaj, 50 km pred m^. pod govorjem Sierra de <^uf "T' 'V , s Ob !i v! ? M] i"* ■Jt V S w S w 'ar v trumah so planili nad za vrat, da se ni genil več. redi- :ope{ vri m leset l# 3lno-si sol d-' src bil« letni krSt Bel-i bil> edo- aie 3eg» iiB- vse) WINNETOU Po nemikem Izvirnika K. Maju Kiowe so sicer zgrabili za e> tudi nekaj napadalcev .'i- zadržali pa jih niso. V | so bili krog nas. e ubijte nobenega Apača, j lenega!" sem zaklical Sa ,!|Dicku in Willu. In že smo ®redi divjega boja. 1 štirje se boja nismo ude-nadinženjer in njego-iemerci pa so se brani-^Pači so jih po vrsti po- Strašno je bilo! Srozo sem zrl na krvavi Medtem nisem mnogo kaj se godi za menoj. Kr-Apačev nam je vpadlo v fa. . :t in nas razcepilo. Dopo-j™«li smo jim sicer in |im 'est. da se jim vdamo, da B^ki so silili v nas in bra-8(tio se morali, če se tudi ■da1''^10 hoteli- Pobili smo ne~ 'p re, s puškinimi kopiti na jtf so nas pustili in se l _ ®Wie: 3U- ; It )»«' P"' '•i drugam. sem se za trenutek po Vsak Kiowa je imel 8tiri. pet nasprotnikov. Sam °variši so se pravkar izne-! "ajbolj nasilnih napadal-®am je zaklical: "B rž proč! V grmovje tja- °^azal je na že omenjeno ki je ležalo med ta-0,n Kiow in našim taborom, bokoma zbežal proti nje-! Oick Stone in Will Park-8ta skočila za njim. Tudi lsem mislil pohiteti za nji-^Pametnejše je bilo, kar | ^ogli storiti. J za trenutek sem se še '^ljal. Še enkrat sem se na kraj, kjer so padli mo- Beli variši zemljemerci. i h J medtem napadla nas. In-^a je hitel naprej, Winne-^ bil nekaj korakov za me je spoznal. | emije lačni tat!" je krik-' ^mahnil s puško in planil S- jj Ustrezal sem udarce z ^vedarico in mu klical, da t* Njegovi prijatelji. Pa ni Poslušal. Še podvojil je rad bi jim bil prišel na prepozno je bilo. Le 110 Življenje sem še more-J^egnil rešiti. sem se in skočil pro-^ovju. Pa nisem še bil •^em, ko je zavil krog nje-"ču čuna. sta z Winnetouom pri J* je napadla tabor ujet-v' S stražami sta bila kma-osvobodila sta svoje Sklonil sem se nad Inču ču-no. Njegov obraz je bil krvav od rane na mojem zapestju. V tistem hipu je nekaj za-šuštelo za menoj. Okrenil sem se, da bi pogledal. Kretnja mi je rešila življenje, strašen udar je priletel na mojo ramo. Pomerjen je bil prav za prav na mojo glavo, razbil bi mi jo bil, da jo je zadel. Udaril pa me je Winne-tou. Zaostal je za očetom, kakor sem že omenil. Ko je zavil krog grmovja, me je videl klečati pri Inču čuni, ki je ležal kakor mrtev in je imel obraz ves krvav od moje rane. Mislil je, da sem ga ubil ali ranil, zamahnil je in puškino kopito bi mi bilo glavo razklalo. Pa zadel je le mojo ramo. Koj je izpustil puško, izdrl nož in se vrgel na mene. Moj položaj je bil kar moč nevaren. Udar mi je pretresel vse telo in mi ohromil roko. Rad bi bil Winnetouu povedal, ida nisem njegov sovražnik in da sem le v silobranu udaril njegovega očeta, pa vse se je godilo tako naglo, da vobče nisem prišel do besede. Winnetou je sunil z nožem, sunek bi mi bil pognal rezilo do ročaja v srce. Komaj za nekaj centimetrov sem krenil v -stran, več nisem mogel. Nož se je zadri v moj levi prsni žep, zadel konzervno škatlo, v kateri sem shranjeval dnevnik in risbe, izpodrsnil na gladki pločevini ter prodrl nad vratom in pod čeljustjo v usta in skozi jezik. Potegnil je nož iz rane, me prijel z levico za grlo in vnovič zamahnil. Strah pred smrtjo mi je podvojil moči, le eno roko sem še mogel geniti, druga mi je bila od udarca ohromela, povrh je še ležal Winnetou na meni. Okrenil sem se, ga zgrabil za desnico in mu jo stisnil, da je od bolečine izpustil nož, nato sem ga prijel za levi laket in mu ga tiščal navzgor, da je moral izpustiti moje grlo, si Pa pohitela k večji četi,. cer bi mu bil levico zlomil. u,e in udarce. ' bilo druge pomoči, če J si hotel rešiti življenje, i Sa moral vsaj omotiti. i,]11 Prav ko je spet zamah-tjt' Se*n vrgel v stran medveda-jf'Sa zgrabil z levico za vrat i* z desno pestjo nekatore-„. ' Udaril po sencu. Izpustil iil^ško, zahropel in se zgru- ljv6<1aj je za menoj nekdo v i?1*1 veselju zavpil: rule je Inču čuna, pogia-ik,aPaških psov! Njegov > bo moj!" ^ Jrul sem se. ,atleua je bil. Kdo ve, kaj J.6 Pripeljalo za menoj. Vr-, ^ Puško v stran, izdrl nož L planil nad nezavestnega da ga skalpira. ^abil sem ga za roko. Upognil sem še kolena, ga z vso močjo sunil od sebe in šinil pokonci. Priletel je na trebuh, v hipu sem ležal ha njegovem hrbtu, kakor je on prej ležal na meni. Tiščati sem ga moral k tlom. Če se mi je izmuznil, sem bil izgubljen. Pokleknil sem mu z eno nogo na stegna, z drugo pa na roko ter ga zgrabil z edino še zdravo roko za tilnik. S svojo drugo roko je grabil za svojim nožem, na srečo brez uspeha. Tedaj bi bil imel čas, da mu pojasnim položaj. Nekaj besed bi bilo zadostovalo. Pa kaj, ko nisem mogel govoriti! Kri mi je kar curljala iz ust in ko sem skušal s prebodenim jezikom govoriti, sem spravil le nerazumljivo blebetanje vkup. Prava satanska borba se je začela. Vse sile je napel, da bi se me iznebil. In to je nekaj pomenilo pri Winnetouu, ki je imel železne mišice in jeklene kite, telo prožno in gibčno kakor kača. Pa ležal sem na njem kakor mora in nisem se dal otresti. Držal sem ga za vrat in mu s prsti stiskal sapnik. Hro-pel je, vse huje sem ga prije- Slovenci doma in v tujini Vprašanje malih narodov je danes v Evropi eno najvažnejših. Važno pa je bilo to vprašanje v teku zgodovine. Veliki narodi, so si kmalu in zelo zgodaj uredili svoje skupnosti. Njih države so pričele že zgodaj tvoriti močne enote, ki so na to širile svojo moč tudi na vzven. Pri tem so segale preko ozemelj, na katerih je prebivalo izključno njih ljudstvo. Zajemale so v svoje območje polagoma tudi druge narode, bodisi v celoti ali pa njih manjše dele. Bili so to zlasti manjši narodi, ki niso mogle močne skupnosti v okviru svoje države, kot so si jo veliki narodi ustvariti. Tako je bilo v Evropi vedno vprašanje majhnih in velikih na dnevnem redu in je ostalo do danes. Noben dosedanji sistem in nobena ureditev Evrope ni mogla vsaj približno rešiti tega vpra šanja, ampak ga je vedno bolj in bolj zapletala. Vprašanje malih narodov je torej že danes odprto vprašanje Evrope, ki mora najti enkrat svojo rešitev. S tem bi izginila ena izmed mnogih spornih točk, ki zlasti danes vznemirjajo Evropo. Princip, da je narod pred državo, bi moral biti novi ureditvi vodilo v reševanju. Upoštevati moramo namreč, da so države dostikrat umetne tvorbe, ki^so jih poklicali v življenje slučajni politički dogodki, ki so često zunaj ozemlja, za katerega gre. Eden izmed majhnih narodov, ki leži poleg tega na najbolj kočljivi točki Evrope, je brez dvoma slovenski. Poleg tega je to tudi narod, ki si do sedaj ni mogel urediti in zgraditi svoje državne li podobne enotnosti. Skozi vso zgodovino je bil razcepljen in razbit med številne druge večje države. Politična karta slovenskega ozemlja se je vedno spreminjala. Prvič je bilo to ozemlje razdeljeno med vzhodno in Furlansko Marko. Leta 828 je Ludvik Nemški razdelil slovensko ozemlje na štiri pokrajine. V XIII. stoletju se prično močna umetna naseljevanja Nemcev med Slovence; Prekmurski Slovenci so živeli pod Madžarsko celih 1000 let do leta 1918, ostalo ozemlje pa je bilo največ pod Habsburžani in še tu razbito v dežele Kranjsko, Koroško, štajersko, Istro, Goriško in celo v del beneške republike. Nobeno dtfugo ozemlje menda ni ji in drugod in do danes vemo komaj kod približno So tekle nekdanje na£o meje, kar seveda ni nič čudnega, pa nismo se dp danes prešteli natančno koliko nas je, kje smo in kam zginja naš rod, ki se mora.iz enih ali drugih razlogov izseliti. Hoteli bi pri tem opozoriti na velike sosede, zlasti Nemce, ki vodijo o svojih izseljencih natančne kartoteke tako, da vedo vedno za vsakega kje je in kaj dela. Če je to storil narod ki šteje do 80 milijonov duš, koliko bolj bi morali to storiti mi. če poskušamo danes približnp iznesti podatke o številu Slovencev, zlasti onih, ki žive izven meja, je to le poskus, ki brez dvoma ne more biti točen. Po statistikah znaša število Slovencev v svobodni državi okroglo 1,200,-0C0. Natančne so seveda statisti-ki3 o številu Slovencev, ki žive doma y Sloveniji, dočim števila onih, ki so razkropljeni po Jugoslaviji ni moči skoro niti približno navesti. Razvidno bo to šele iz državnih statistik, ki pa še ni-sro v podrobnostih objavljene. Število Slovencev, ki žive izven meja pa moramo deliti v dve veji. Predvsem na one, ki žive nekako na obronkih materinske zemlje' in tvorijo z ostalimi nepretrgano skupnost, ki so pa ločeni le po državnih mejah, in na one, ki so se morali izseliti bodisi v druge evropske države, bodisi preko morja. Število naših manjšin pod Italijo štejemo običajno na okroglo 600,000, dočim one na Koroškem na 100,000 onstran Drave in onstran Prek-murja ob Rabi pa na 20,000, dočim je na Madžarskem vsaj še. 10,000 Slovencev. Onih ki so vtonili bodisi na Gosposvet-skem polju in na madžarskem tekom zadnjega stoletja, pa tu splčh ne štejemo in lahko rečemo, da so gornje številke prej skromne, kot pa pretira^ ne. Število slovenskih izseljencev v Evropi znaša okrog 80,-000 do 100,000. Največ se jih je izselilo v Francijo, kjer jih je okoli 30,000, sledi ji Nemčija, zlasti Vestfalska, dalje Belgija, Nizozemska, Luxemburg, nekaj tisoč jih je celo v Rusiji. Od prekomorskih držav je sprejela največ izseljencev Amerika in sicer Zedinjene države, kjer je naseljenih okoli 300,000 Slovencev. Sledijo jim Kanada z okolo 20,000 Sloven- okoli 8,000 Slovencev samo v ki jo skozi vsa desetletja tako bilo v Evropi tolikokrat in tako ci, Južna Amerika pa z okoli razkosano kot slovensko. 40,000. Tako imamo v Južni Toda dočim nam o naši prete- j Ameriki n. pr. v Buenos Aire-kli razsežnosti pričajo le spače- su zelo močno slovensko kolona imena, bodisi v današnji Nem- nijo, ki je zelo kulturno in po-čiji, na Madžarskem, v.Furlani- litično povezana. V Afriki je Egiptu, dočim jih je v Avstraliji in Azijv raztresenih tudi nekaj tisočev. Močne kolonije v Afriki so zlasti v Kairu in Aleksandriji, ker se je tja izselilo zlasti mnogo naših ljudi izpod Italije. Če tako približno seštejemo izven teh meja naše domovine1 živeče Slovence, lahko ugotovimo, da jih živi izven teh meja najmanj toliko če ne še več. Življenje naših manjšin, je vsaj nam in našim čitaljem kolikor toliko v podrobnostih znano. Manj znano pa je življenje številnih raztresenih kolonij, čeprav ga ni skoro našega človeka, ki ne bi imel enega ali drugega izseljenca bodisi v Ameriki, Afriki ali drugod. Če se ozremo na najmočnejšo skupino v Severni Ameriki ki šteje, kot smo ugotovili do 300,000 ljudi, vidimo da ti izdajajo med drugim pet dnevnikov in več tednikov. Imajo 10 velikanskih organizacij, ki štejejo do 150,000 članov in imajo okoli 700 miljonov dinarjev društvenega premoženja. V Južni Ameriki, kamor se se selili zlasti po svetovni vojni naši ljudje iz Primorja in to predvsem v Brazilijo in Argentinijo, so si tudi kmali uredili svoje kulturno življenje, izdajajo več dnevnih listov, imajo svoja kulturna društva, svoje šole in igrajo-vidno vlogo v vsakem oziru med tamkajšnjimi izseljenci. Značilno je pri tem to, da so se izselili tja predvsem delavci in le malo intelektualcev, pa so vendar ti ustvarili v kratkih desetletjih zelo mnogo. V Nemčiji, kjer je štela prvotno naša slovenska kolonija okoli 40,000, je to število padlo na pod 30,000 in Nemci jih vidijo celo samo še 17,000. Tudi tu so si ustanovili izseljenci okoli 40 društev in postavili na noge močno organizacijo, ki jih je medsebojno vezala. yestfal'ija in njeni rudniki so pomenili za slovenskega izseljenca največjo socialno nesrečo, katero je zajela v pretresljivi obliki naša moderna pesem. Danes je menda najmočnejša kolonija Slovencev v evropskih državah v Franciji. Skoro vsi ti so se izselili šele pred dobrim poldrugim desetletjem, a ostali so skoro nezapaženi in pozabljeni kot naši ostali izseljenci. Pregled o naših izseljencih, ki ga prinašamo, je zelo površen. Namen je le opozoriti na to veliko rano našega naroda, zelo zanemarjamo. O svojem življenju in smrti odločuje narod sam. Njegova moč, ki jo ima ga lahko rešuje in ohranja. Slovenci smo v tem oziru v teku zgodovine pokazali, da hočemo živeti in prebrodili smo mnogo teških preiskušenj, ki so se valile preko nas. Tisoč let so bili Prekmurski Slovenci pod madžarskim bičem, a so se ohranili. Zdrav narod lahko vzdrži, a skrbeti mora tudi da ostane zdrav in da se zdrav ohrani. Če smo morda v svoji sredini ostali in se vzdržali preko vsega, čeprav okrnjeni, ne moremo s tem trditi, da se bodo ohranili tudi oni naši deli in posamezniki, ki žive daleč od nas. To tem bolj, če se mi zanje ne bomo zanimali in če jih ne bomo nave zovali nase. -o- —Dosedanji adjutant Nj. Vel.1 kralja konjeniški polkovnik g. Tonči Kokalj je na predlog vojnega ministra in z ukazom kraljevih namestnikov postavljen za poveljnika prvega konjeniškega polka kraljeve grade. G. polkovnik Tonči Kokalj je prvi Slovenec, ki je postavljen za poveljnika polka v kraljevi gardi. Ob odhodu iz dvorske službe je bil g. polkovnik odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje. —V Stični je v 67. letu umrl gospod Avgust Karlinger, gostilničar, posestnik in bivši načelnik gostilničarske zadruge. dmotIIests Gen. Franco v borbi proti navijalcem cen Madrid, 16. maja. General Franco je izdal ostre odredbe navijalcem cen, ki so zadnje čase zvišali cene za živež in druge živ-ljenske potrebščine za 300 odstotkov. General Franco je naročil slehernemu španskemu državljanu, da izjavi pri oblasteh koliko je plačal za kupljeno blago in kakšna je bila cena pred enim lertom za isto blago. Vsi, ki so navili cene, bodo kaznovani. Civilni governer mesta Madrida je odredil, da sleherni restavrant v Madridu zniža cene tako, da bodo enake kot so bile pred začetkom civilne vojne. Zadnje čase se je na primer prodajala šunka v Madridu pO $1.50 funt, dočim je bila cena pred civilno vojno 60 centov funt. General .Franco pravi, da je to navadno odiranje ljudi, kajti živeža je dovolj v Španiji in gotovi trgovci izkoriščajo položaj. Pet bivših mestnih uradnikov spoznanih krivim Kokomo, Ind., 16. maja. Bivši župan, bivši mestni prosekutor,, načelnik WPA projektov, bivši mestni inženir in pomožni mestni inženir so bili spoznani krivim, da so rabili WPA delavce za privatna dela. Zagovarjati so ce morali na porotni sodni j i. Porotniki so jih tekom ene ure debate spoznali krivim. Sleherni je bil obsojen v dve leti ječe in v globo po $10,000. -o-- 84 odslovljenih radi politične aktivnosti Washington, 16. maja. Administracija WPA projektov naznanja, da je bilo včeraj odslovljenih 84 višjih uradnikov pri WPA projektih, ker so bili politično aktivni. Nadaljnih 100 nadzornikov in ravnateljev pri WPA projektih je prostovoljno resig-nir.alc. Kongres je zadnje čase sprejel postavo, ki prepoveduje vsako politično aktivnost pri vladnih delih. Sliši se, da bo še mnogo drugih javnih uradnikov pri WPA v kratkem odpuščenih, ker kongres zahteva, da se postava natančno izpolnuje. MALI OGLASI V najem se da pet sob, kopališče in klet. Vprašajte na 1191 E. 61st St. (117) Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene. Se priporočamo. John Mostečnik 6523 St. Clair Ave. (117) PRESELITEV Naznanjam vsem svojim odjemalcem in prijateljem, da sem preselil svojo vinsko trgovino iz 6209 Schade Ave. na 6802 St. Clair Ave. Telefonska številka je HEn-derson 3344. Začasno je vhod od zadej iz 68. ceste. Louis Erste. Delo dobi dekle za splošna hišna opravila. Ima tudi stanovanje v hiši. Nič pranja. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (118) Naprodaj pohištvo skoro novo; proda se tudi invalidni stol na kolesih, nov, se proda ali da v najem. In še več drugega pohištva je naprodaj, posamezne kose ali skupaj. Vprašajte po peti uri zvečer na 6523 Bonna Ave. (117) « usti ga! Jaz sem ga podrl . , nazadnje mu je sapa po- H tjo . . L a> moj je, ne pa tvoj ,, *°lČi, bela golazen! Kdo i be kaj vprašal? Poglavar ^Vi! Pusti me, sicer —" itUnil je nožem po meni in Janil v levo zapestje, j >sem mu hotel vzeti živ-ija> pustil sem nož za pase vrgel na njega in ga ■ fifi ^l odstraniti od Inču ču-Hvala sva se in valjala po ' Nazadnje sem ga stisnil šla. Pa zadaviti se ni smel. Za nobene ceno ne! Izpustil sem za trenutek vrat, dvignil je glavo — trije nagli udarci po sencu, glava mu je klonila, onesvestil se je. Premagal sem nepremagljivega Winnetoua —. Kajti tisto ni štelo, da sem ga že enkrat podrl na tla. Tistikrat se nisva borila. Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti. Imam tudi več vrste pive kot ALE » HALF-AND-HALF POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli, želite. DOUBLE EAGLE bottling co. 6511-19 St. Clair Ave. John Potokar, lastnik HEnderson 4629 rm na tla tako, da je ležala nekaj časa brez zavesti. Nato se obrne k svojim ljfldem in zakri-ei jezno: —Nesrečneži, kaj ste storili? Pokazili ste svojo gostoljubnost, ki je bila do sedaj vsakemu Kirgizu sveta. —Hoteli ste izvršiti umor in to na tej ženi, ki je prišla v naše taborišče zaupajoč v naše poštenje. —Mi nismo ničesar prisegli, — odvrnejo Kirgizi. —'Nam ni treba, da ji nudimo gostoljubnost, — zahreščS Šauri. —A kaj vam je storila ta uboga, nedolžna že%a? —Uničila nas bo, — odvrne neka žena. —Uničila? Oh, bedaki, ali ne veste, da je tam sreča, kjer živi ona? On dvigne Sonjo ter jo pritisne k sebi. —Ne boj se! — ji zašepeče. — Kmalu boš videla, kako m bodo prosili odpuščanja. —Vprašam vas, kdo vas je nagovarjal, da izvršite ta zločin. Ne morem verjeti, da ste si to grozodejstvo sami izm' slili. —Slutim, kdo vas je nagovarjal k temu. On pogleda Šauri, a ta za-drhti. —Daj nam to ženo, — vzk' kne neki kirgiški vojak, — zakaj ako jo gostoljubno sprejmemo, se bo jezil veliki car v Petrogradu in nas bo uničil svojo vojsko. -Laži, same laži — zagrmi Vojtrigo. — Kdo vam je to rekel? —Šauri, ta nam je prerokovala bodočnost. —Prokleta! — zakriči Voj trigo in vzame svojo sekiro i. za pasa. — Ali ste to .verjeli? Mar naj zopet teče • kri, —-mar naj bomo zopet okrutni? — Poslušajte, Kirgizi, kaj vam povem! —Kdor se dotakne te žene ali kdor jo sovražno poglede kdor jo užali, ta bo občut: mojo roko. On zavihti svojo sekiro na. glavo in Kirgizi se odmaknw jo. —Nismo ji storili ničesar ža lega, — začno mrmrati zbrani Kirgizi. —Če bi prišel samo trenutek pozneje, — zagrmi Vojtrigo, — bi bilo že prepozno. —Zahvalite se svojim bogovom, da sem prišel pravočasno. —Če bi oskrunili gostoljubnost, bi bilo moje maščevanje strašno. —Kar je prisegel vaš poglavar, je isto, kot da bi bili to vi vsi prisegli. —Šauri je bila torej, ki je to zakrivila! — Pridi bližje, nevrednica, brani se. Šauri vstane in se mu približa brez strahu. — Kaj želiš, Vojtrigo? — vpraša ona. Osa Johnsmi, ki je mnogo potovala v afriški džungli, se nahaja zdaj v Hollywoodu, Calif., kjer se pripravlja na ponovno raziskovanje v Afriki. WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gcrak zrak, para, vroča voda, pl'». olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerjc. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH 715 E. 103d St. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega MGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znizana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. NAZNANILO IN ZAHVALA » V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da smo za vedno izgubili prelj ubij enega in nikdar pozabljenega soproga- in očeta FRANK ŠRAJ ki je previden s svetimi zakramenti v bolnišnici nanagloma izdihnil svoj0 blago dušo dne 17. aprila 1939 v najlepši moški dobi, star šele 33 let. Rojen je bil v Clevelandu, Ohio. K preranemu večnemu počitku smo ga položili dne 21. aprila 1939 iz Joseph Žele in Sinovi pogrebne kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. V globoki hvaležnosti se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam bih v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Enako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so pri njem culi in molili ter vsem, ki so se udeležili svete maše in ga spremili k preranemu večnemu počitku. Prisrčno se želimo zdhvaliti pevcem od samostojne Zarje za ganljivo krasno petje na večer pred pogrebom. Našo najprisrčnejšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v zadnji pozdrav s krasnimi venci okrasili krsto pokojnega soproga in očeta in sicer: Mr-August Meznarsic, Mr. in Mrs. Frank Meznarsic st., Mr. in Mrs. Frank Meznarsic jr., Mr. in Mrs. Anthony Sraj, Mr. in Mrs. Jos. Sraj, Mr. John Sraj, sestrična Carmen in Mr. Ivan Zorman, Miss Mary Ann Zupanic, E-172 St., Mr. in Mrs. Mike Lucas in družina, Mr. in Mrs. Anthony Klun, Miss Laura Zupanic, družina Frank Zupančič, Homer Ave., družina Vid Omahen, družina F. Tratnik, Mr. in Mrs. Edward Campa, Miss Angela Stefe, Spech Bros., društvo Jugoslav Camp št. 293 W.O.W., društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ., samostojno društvo Kranj, International Union U. A. W. of A. Local 32. Ravno tako prisrčna hvala sosedom in prijateljem iz E. 63 St. za tako krasen skupni venec. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo sledečim za številne darove za svete maše: Mr. in Mrs. Anthony Sraj, Mr. in Mrs. Joseph Sraj, Mr. John Sraj. Mr. A. Zupančič, Mr. Frank Zupančič in družina, Mr. Frank Zupančič. Mr. in Mrs. Frank Barle, Issler Ct., Mr. in Mrs. Jos, Globokar, E. 81 St., Mr. in Mrs. Louis Barle, Issler Ct., Mrs. Marija Zorman, Mr. in Mrs. John Omerza in družina, Mr. in Mrs. Ben Mlakar, Mr. in Mrs. Jos. Mila-vec, Mr. in Mrs. Kapla, Mr. in Mrs. Anthony J. Zakrajšek, družina Joseph Dolenc, E. 63 St., Mr. in Mrs. Raymond Godzick, Mr. in Mrs. Nick Sa-marge, Mr. in Mrs. Frank Zupančič in družina, Homer Ave., Mr. in Mrs-Frank'Slaypah, E. 222 St., Mr. in Mrs. Frank Popotnik, Mr. in Mrs. F-Fabian, Mr. Tom Hamer, Mr. in Mrs. Jeric, Mr. in Mrs. Victor Markovic, Mr. in Mrs. Vitt Omahen, Spech Boys, Mr. Joe Goli;, "cscak družina, družina Mr. in Mrs. Anton Zigman, Mr. in Mrs. Kolenc in družina, E. 63 St.. Mr. in Mrs. Louis Evanc, Mr. in Mrs. Anton Sajovec, Mr. Zupančič iz Thompson, 0., Mr. in Mrs. Dan Carr, Mr. in Mrs. John Grabnar, Mr. in Mrs. Anton Zupančič in družina, Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr. Jos. Bre-zovar, Mr. in Mrs. Zurga. Iskrena zahvala naj velja uslužbencem White Motor Co. za dar v g0' tovini. Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Mr. Frank Meznarsic, Mr. Anthony Zakrajšek, Mr. Louis Globokar ,Mr. Mike Lucas, Mr. John Dolenc, Mr. Daniel Carr, Mr. Jack Subel, Mr. Jos. Siskovic, Mr-John Marn, Mr. Julius Pirnat, Spech Bros, Mr. Stanley Zurga, Mr. Wm-Kondas, Mr. Frank Paul, U. A. W. of A. Local 32, društvo Jugoslav Camp št. 293 W.O.W., društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, samostojno društvo Kranj. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so poslali pismeno sožalje. Prav lepa hvala naj velja tudi članom društva Jugoslav Camp št. 293 W.O.W., društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ in samostojnega društva Kranj za lepo udeležbo pri pogrebu, posebno pa še nosilcem krste, ki so ga spremili in položili v prezgodnji grob. Našo iskreno zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeni pogreb. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oproščenja ter se jim ravno tako najprisrčneje zahvaljujemo. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ki si se prekmalu za vedno ločil od nas, močno potrti in žalostni nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš sedaj v miru v prezagodnjem grobu. Božja volja je bila, da si nas moral tako prerano zapustiti, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spominu. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka rodna zemlja. Žalujoči ostali: . , Alice Šraj, soproga Eleanor, hči Frank, sin zapušča tudi žalujoče brate Anthony, Joseph in John Šraj in dve nečakinji in enega nečaka, v stari domovini pa žalujočega očeta Anton Šraj in sestro Josephine Cleveland, Ohio, 17. maja 1939. —Da, vsakdo jo sme ubiti, — vzkliknejo možje, — ubili jo bo mo prodno se bo povrnil Vojtri go z lova. —Tako je! Udrimo v njen šotor, dokler še spi, — nadaljuje starka. —Pojdite z menoj! Pripravite svoja bodala! Sunek v srce in ona je mrtva! Sonja, ni preslišala niti ene besede te hudobne starke. Slišala je vse. Mislila je da je izgubljena. Beg iz taborišča je bil nemogoč. A kam bi tudi pobegnila? Na stepo? Tam jo bodo raztrgale divje živali. Vojtrigo, njen zaščitnik, se je nahajal na lovu. Vrnil se bo šele v dveh treh dneh — sam ji je to rekel. Sonja je stala bleda in drhteč ter razmišljala, kaj naj stori. Tedaj zasliši ona nenadoma poleg sebe radosten krik. Pred njo je stala Šauri. —Ni nam je treba dolgo iskati ! — vzklikne ona. — Evo one, ki nas bo uničila. —Prokleta žena! — zakliče Son j A, — zakaj me sovražiš? Šauri se ji približa in zašepeče : —S čim si si nakopala moje sovraštvo, neznanka? — odvrne ona. —Morala sem biti tvoja služkinja, ponižala si me do svoje sužnje. Ali veš, kdo je Šauri? —Predno je postal Vojtrigo poglavar našega plemena, so bili naši poglavarji možje iz moje rodbine. —V meni se pretaka kraljevska kri. — Toda Vojtrigov oče je ubil in odstranil mojega deda. Tega ne bo mogla Šauri nikoli pozabiti. Dokler sem bila še mlada, sem prisegala, da se bom maščevala. —Zakaj želiš mojo smrt, če sovražiš Vojtriga? —Zato, ker vem, da te ljubi, — nadaljuje Šauri, — ker vem, da ga bo to smrtno ranilo, ako te bo našel mrtvo. —Toda sedaj ti nimamo ničesar več povedati, — nadalu-je Šauri ter jo zgrabi za roko. —Pojdi z menoj, ne upiraj se, umreti moraš predno zaide solnce. —,Sem! — vzklikne ona. — Našla sem jo. Zvežite jo! V tem trenutku zvežejo Sonji roki na hrbtu ter jo odvedejo v sredo velikega kroga žen in mož. Divji krik sprejme nesrečni-co. Iz vseh oči je odsevalo sovraštvo. Sonja je videla, da je izgubljena in da ne more pričakovati rešitve. —Slavili bomo svečanost v Čast bogu Astarodu! — vzklikne Šauri. — Pripravite grmado! —A kaj naj storimo med tem z njo? — vpraša bradati Kirgiz. —Zvežite jo, da ne bo mogla pobegniti. Oni zvežejo Sonjo. Ni se upirala, ni se branila, bila je utrujena in izmučena. Ravnodušno je opazovala vse čudne priprave: Kirgizi zgradijo v naglici iz kamenja oltar. To je bil velik kameniti trikot, a v sredi so nakopili slame in drv in v nekaj trenutkih je bil ta čuden oltar v plamenu. Kirgizi se vržejo na zemljo in začno mrmrati molitve. Šauri zapoje neko čudno pesem, a telo je v ritmu premikala plešoč. Mesec je obsvetljaval njen spačen ob*??: "" V" ■..... je L.alate nadnaravna, divja I strast. I Sonja se zgrozi, i Ta občutek je še povečal sle-jdeči prizor: Šauri da z roko znak in neka žena ji prinese iz šotora ogromno kačo. Tej so sicer izpulili strupene zobe, toda Šauri si navij e kačo okrog vratu in rok in nadaljuje tako svoj ples. Kirgizi so zadivljerio in pobožno opazovali svojo proroki-njo. Tedaj se ona nenadoma osvobodi svoje kače ter jo vrže v ogenj. Žival zgori v strašnih mukah, — kadarkoli je hotela pobegniti iz ognja, so jo naganjali Kirgizi s svojimi dolgimi kopiji nazaj. To je bila prva žrtev bogu Astarodu. _Sedaj je vrsta na meni, — pomisli Sonja, toda zmotila- se je. Kirgizi privedejo kozo, zako-ljejo jo, Šauri pa je mrmrala blagoslov. Kirgizi vjamejo v dlani krvi in si namažejo z njo čelo in lice. Nato razdelijo meso in ga začno peči na ognju. Ko je bilo pečeno, začno jesti in piti, — a ker so pili žganje, so bili kmalu popolnoma pijani. Oni začnejo plesati in skakati okrog oltarja. Z divjimi pogledi so opazovali Sonjo in ta se je že bala, da jo bodo ubili, — toda Šauri ji priskoči nenadoma na pomoč. Ona obstoji pred Sonjo, raz-prostre svoji roki ter reče: —Pustite žrtev, ki smo. jo namenili Astarodu. Kdor se je dotakne, tega čaka kuga in smrt. Praznoverni Kirgizi se umaknejo. Nenadoma zavlada grobna tišina. Nekoliko starih Kirgizov stopi k Sonji in ji razvežejo vezi. Istočasno ugasnejo ogenj na oltarju. Oni odpeljejo Sonjo tja. Vedela je, da jo vsi opazujejo, zato se je trudila, da bi bila mirna in ne bi drhtela. Mislila je na svojega otroka, na svojega Vladimira, ter začela za njega moliti. Šauri ji ukaže, naj se spusti na kolena, toda Sonja odgovori : —Klečim samo pred Bogom, a ne pred vašimi maliki. —Ubogaj, — ji zašepeče Šauri, — sicer boš pretrpela najhujše muke, predno boš umrla. —Četudi me mučite, — odvrne Sonja, — vse bom rajše pretrpela, kakor pa da bi klečala pred vašimi maliki, ki jih preziram in sovražim. Čim je Šauri slišala te besede, jih raztolmači Kirgizom. —Ali hočete pokvariti žrtev svojemu bogu? Naj ga spozna! —Vržite jo na zemljo! Možje jo zgrabijo in jo prišli jo, da poklekne, in to tako, da je prišla njena glava tja, kjer je še malo preje gorel ogenj. Sonja se je pripravljala na smrt. Bila je prepričana, da bo živela še samo malo minut, — starka je že zamahnila z bodalom — Kirgizi zapojejo neko strašno, tajinstveno pesem. Nenadoma se vse zmede. Vojtrigo se je nahajal v kro-gu. Z enim edinim pogledom se io - ^—1. kaj se dogaja. Cn zgrabi Šauri ter jo vrže