Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejoman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji projeman veljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko voljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semoniškik ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludno.
Štev. llO.
V Ljubljani, v torek 24. maja 1887.
Letnik XV.
Govor poslanca Klima
v državnem zboru 10. t. m.
(Dalje.)
Nemški prebivalci niso vsled tega prav nič na škodi, ker nemški otroci bodo imeli svoje potrebne nemške šole. Mi zahtevamo le enako dobroto za slovenske otroke, ktero že imajo nemški otroci. Tudi nemščina ue bo prikrajšana, ker Slovenci spoznajo njeno korist in se je ne branijo učiti. Žele le to, da se uči kot učni predmet, pa ne na sedanji način, namreč na škodo drugim predmetom in na stroške materinega jezika. (Dobro, dobro 1 na desnici.)
Nič boljše, moja gospoda, niso šolske razmere v Trstu, kjer še niso vrejene po postavi, temveč gospodari mestni zbor po svoji volji. Večina mestnega zbora pa ne pozna onega rodoljubja, ktero je nedavno eden zastopnikov Tržaškega mesta povdarjal v visoki zboruici s tako gorečnostjo. Priznamo sicer, da so one rodoljubue besede prišle iz odkritosrčnega srca, in daje v Trstu muogo navdušenih rodoljubov. Žalibog je ta rodoljubna stranka v Trstu onemogla in se mora pokoriti v vseh zadevah manj rodoljubnemu Tržaškemu mestnemu zboru. Ta pa do sedaj ni skleuil šolske postave, ker se ne strinja z njegovimi uameui in bi se moral ravnati po postavi; sedaj pa dela, kar iu kakor hoče. (Prav res! ua desnici.)
Vrhovuo vodstvo Tržaških šol je izročeno posebnemu odboru, kteremu je načelnik mož židovske vere. (čujte, čujte! ua desnici.) Ni treba biti anti-semit, tudi lahko visoko cenimo omenjeno osebo, vendar razumemo, da je za večino katoliškega prebivalstva v Trstu veliko pohujšanje, velika sramota (Dobro, dobro! na desni), ker bi se morali njihovi otroci vzgojevati nravno-versko v šolah, ki so v rokah nekega Žida. (Čujte, čujte! iu pritrjevanja na desnici. — Poslanec vitez Scbonerer: Prav res! — Velika veselost.)
Treba je, gospoda moja, na korist uravne vzgoje in avstrijskega rodoljubja, da ponehajo te
nevrejene razmere v Trstu prej ko mogoče, in da se tamošnje šole vrede po postavi.
Eden govornikov na oni (levi) strani visoke zbornice je nedavno očital ministerstvu Taaffejevemu, da je vzgojilo irredento. (Čujte, čujte! na desnici.) Nikakor ue! Vaša vlada jo je oživila ali vsaj skrbno vzgojila, in glavno sredstvo ji je bila šola.
Ko so se vrli Tirolci branili skleniti deželno šolsko postavo po ukusu prejšnje vlade, tasoj je prišla naučna uprava z naredbo, s ktero se je začasno vredilo šolstvo na Tirolskem. Ko pa se je še bolj upiral Tržaški mestni zbor kot deželni zbor, ni se vladi zdelo potrebno, da uporabi svojo upravno pravico. (Čujte! na desnici.) Zakaj tega ni storila, ne vem; pride mi pa na misel izrek modrega belgijskega kralja Leopolda, ki je priporočil svojemu sinu, naj posebno skrbi za to, da bo prav storil svojim nasprotnikom, ker mu njegovi prijatelji tako ne bodo delali sitnosti. (Prav dobro! na desnici.) Tako je tudi tedanja vlada imela toliko poguma, da je rodoljubnim in cesarju zvestim Tirolcem vsilila šolsko naredbo, ker je vedela, da s tem ne bo omajala njihove zvestobe do cesarja iu države. (Pohvala ua desnici.) Poguma pa ni imela, da bi enako storila pri italijanskem mestnem zboru v Trstu, ker ga ni hotla vznemirjati. (Pohvala na desnici.)
Jasno je, da je ta slabost vlade Tržaškim mogotcem dala še več predrznosti in poguma. Zato se pa tudi ue moremo čuditi, da so ua slovenski zemlji v določenem redu ustanovili italijanske ljudske šole iu z italijanskimi učitelji in njihovemu ukusu primernimi knjigami v šolskih knjižnicah razširjali svoje mišljenje med slovensko mladino. Ker ravno v šolah se najbolj goji in pospešuje nerodoljubni duh. To nam dokazuje žalostna prikazen, da postanejo otroci dobrih, rodoljubnih italijanskih, iu otroci nemških in slovenskih starišev najhujši irredentisti. Vresuičuje se stari izrek, da so renegati (odpadniki) vedno hujši, kakor pravi Turki. (Prav res! na desnici.)
Kako velika je predrznost Tržaškega mestnega
zbora, in kako malo poguma je imela prejšnja vlada, spoznate po tem, da je za zemljepisje v mestni gimnaziji visel zemljevid, na kterem je bilo mesto Tržaško z okolico narisano kot del kraljestva italijanskega (čujte, čujte! na desnici), in vlada več časa ni imela toliko poguma, da bi odstranila oni zemljevid, (čujte, čujte! na desnici.).
Pa kaj je nam treba segati tako daleč nazaj ? Nismo li v zadnjem času doživeli slučaj, ki priča o samozavesti Tržaškega zbora in je bil nedavno predmet interpelaciji? Večkrat smo se pritoževali, da južne dežele nimajo obrtne šole; konečno nam naznani gospod naučni minister, da se bo taka šola ustanovila v Trstu. Pozdravili smo to sporočilo z odkritosrčnim veseljem, posebno pa, ker je gospod minister v budgetnem odseku odgovoril na vprašanje nekega spoštovanega sozastopnika, da se bo v tej šoli lahko učila tudi slovenska mladina. Toda oglasi se takoj Tržaški mestni zbor in izjavi, da ne bo dovolil obljubljene podpore, če ne bo italijanščina izključljivo podučni jezik v tej šoli. (Jako liberalno! na desnici.)
če Tržaški mestni zbor prodre s svojo zahtevo, česar se bojimo po zadnjih dokazih gospoda naučnega ministra, bodo južue slovansko dežele brez obrtne šole, kakor poprej. Tržaška šola bo slovanski mladini zaprta, ker ne bo znala podučnega jezika. Slovanski mladini je skoraj vse jedno, je li podučni jezik v šoli italijanski ali kitajski. (Velika veselost na desnici.) Nova državna obrtna šola bo imela v tem slučaji le za italijansko prebivalstvo pravo vrednost. Treba mu je le še to doseči, da se ustanovi italijansko vseučilišče z vsemi mogočimi fakultetami, za kar je tudi že prosil Tržaški mestni zbor in ▼ seji 7. t. m. za potrebno poslopje tudi dovolil 600.000 gld. (čujte, čujte! na desnici. — Saj je to lepo! ua levici.) Če pa v resnici koristi državi vedno zatiranje in zanemarjenje slovanskega prebivalstva ua Primorskem, in ue morda mnogo škoduje, o tem nas poduči bodočnost, gospoda moja.
(Konec prih.)
LISTEK.
Pismo iz tujine.
Ko smo v Kajiri vse poravnali in je naš čas do-tekel, smo se zopet odpravili na pot. A kako razen iu veden spremeu je tii! Koma, smo zapustili mestni prah in kamenje, potujemo po lepo rumenem polji; a h krati se Ti vse spremeni in nič druzega ne vidiš, kakor tužno pusto planjavo, posuto z rumenim Nilovim peskom. Dospeli smo po železnici do turškega mestica Izmajla ob Sueškem prekopu, kakih 130 klm. od Kajire. Tu smo prestopili ua parnik, ter se peljali po Sueškem prekopu, ki je kakih 40 do 45 klm. dolg in 150 do 200 metrov širok. Srečali smo med potjo velik francoski paruik „Marseilj", ki se pa iz srede ua stran našemu še vmakniti ni hotel, najbrž se je bal, da bi kje ue obtičal. Vozil je jako počasno; nemara se je še le poskušalo, če bode velik parnik po prekopu mogel voziti.
Port Said je inestice z nekako 1200 prebivalci raznih ver in narodnosti. Nastanili smo se v hotelu »Evropa". Ker smo morali do druzega dne čakati parnika iz Aleksaudrije, smo imeli dovolj časa mesto
si ogledati. Stavbe so tii večinoma nove in prav lepa poslopja, zlasti ob morji. Jako mi je bil všeč lepo z drevjem nasajen in ograjeu vrt polu cvetlic, v kterega središči je bil vodnjak z dobro vodo. Ravno sedaj zidajo tii tri cerkve, če smem turški inošeji tako reči.
Ta je že skoraj dodelana in še dosti lepa; koptska je blizo do podstrešja dozidana; frančiškanska pa uekako do polovice visokosti dospela, ter meri 20 metrov širokosti in 40 metrov dolgosti. Kamen vozijo v malih ladijah z Cipriškega otoka, peska imajo pa na mestu dovolj. Ogledali smo si tudi morski svečnik ali svetilnik, ki ima do vrha 302 železni stopnici. Od vrha naštel sem nad 40 parnikov vseh velesil s njihovimi zastavami.
Ko drugi dan jadramo na Lloydovein parniku „Etua" proti Jali, je deževalo, bliskalo se in gro-melo, da me je bilo skoraj strah. Zlasti bilo je hudo, ko je bilo treba iz parnika stopiti, ter se na malih l čolničih na suho prepeljati. Ladija se je gugala, da ni bilo mogoče prestopiti v čolničo brez nevarnosti. Našo „barkolo" je vodilo šest črnih Arabcev; a skakali smo navzgor in navzdol, da je bilo groza. Arabci so vpili in molili svoje litanije ter „Allaha" svojega na pomoč klicali. Pa komaj stopimo ua suho, bili
so stari nagajivci in sitneži — vso je bilo r trenutku pozabljeno.
Jafa se šteje že k Palestini. Od tod smo so peljali ua vozovih , podobuih kaki kranjski pošti iz starodavnih časov, le da so bile za stene gole rjuhe. Ječmen je bil že zrel a zraven tudi še popolno zelen; tii se seje menda, kadar se kdo zmisli. Ob straneh ceste so bila limonova in pomerančua drevesa polna lepega zlatorumenega sadja.
Tako je pot kmalo boljša, kmalo slabejša, kakih 60 kilometrov od Jafe do Jeruzalema. Nekdaj je bila ta pot še mnogo slabeja, kakor so nam pravili in smo tudi čitali; sedaj so pa naši arabski konjiči vedno tekli. Vzeli so neki to cesto v najem židje od turške vlade, češ, kadar jo dodelamo, bomo lahko voznike drli, kakor bomo sami hotli. Zanimivo jo neko kolo, s kterim cestni nasip tarejo. Kakovo je, ue morem Vam popisati, ker ga nisem videl. Le toliko sem slišal, da se po nasuti cesti pelja in — cesta je takoj gladka! Bi bilo tudi pri nas jako koristno. Pa pustimo kolo in vse drugo. Le ob kratkem rečem: Po ugoduih in neugodnih slučajih dospeli smo 2. maja v sv. mesto Jeruzalem, kjer smo se stanili v avstrijski romarski hiši. Od tod o kaj več.	_
Govor poslanca prof. Šiikljeja
v državnem zboru dne 9. maja.
(Konec.)
Kakor smo ravno slišali, namerava se naučni minister do nas obrniti z zahtevo, ki je jako vte-meljena, da naj se ne oziramo na to, kar se je sklenilo v budgetnem odseku glede budgeta, ter naj se v potrebščine postavi še svota, ki se bode potrebovala za novo službo druzega sekcijskega načelnika v naučnem ministerstvu. Po vsem tem, kar sem vam do sedaj razložil, bo pač vsakemu razumljivo in mislim, da bodo gospodje, ki so na avtonomnem stališči, z menoj enih misli, da me prav malo veseli to, če tudi vtemeljeno, službo dovoliti. Vendar pa se je treba na stvar z višega stališča ozreti.
Potreba druzega načelnika je dokazana, to sam priznam. Prav tako je res, da si vsi, kolikor nas je tukaj, želimo preosnove izgojevanja mladine. Vsaka taka preosnova zahteva pa v naučnem ministerstvu legislaturne priprave.
Kar pa tukaj najbolj povdarjam, posebno nasproti razpravam g. dr. Weitlofa, so izjave, ki smo jih te dni iz vladnih ust čuli, izjave, ki nam dajo upanje, da se bo sedanja vlada z večjo resnobnostjo in odločnostjo poprijela vresničevanja svojega programa. (Dobro! Dobro! na desni.)
Teh izjav morala se bo tudi naučna uprava držati, zato smemo pač upati, da bode tudi v tem smislu svojo delavnost pričela iu da bo tudi ona pristopila k splošnji vladni politiki. Zato si usojam in mislim, da se opravičeno izjavim, da postopam v smislu večine, če stavim sledeč predlog, ki ga priporočam visoki zbornici (bere):
Visoka zbornica naj sklene: „V poglavji 9., naslov 1, ^potrebščina" naj se glasi: redni stroški 206.800 gold., skupaj 308.000 gold."
Potrebščina se s tem poviša proti predlogu od-sekovemu za 5000 gld., ki so potrebni za prihodke druzega sekcijskega uačeluika za drugo polovico tekočega leta.
Sedaj, gospoda moja, sem pa pri kraji. Naj sklenem z dvojno željo, ki se mi vsiljuje kot šolniku od ene in kot zastopniku slovenskega naroda od druge strani. Kot šolnik sem prepričan, da se bode preosnova izgojevanja vsa na naše rame zvalila. Naj jo toraj gospod naučni minister prične s spretno in t rep ko roko. Toda veruje naj mi: Eno je pri tem neogibno potrebno, če hoče preosnova pravi vspeh doseči, in to je spoštovanje proste individualnosti u č i t e 1 j s t v a. Ni ga stanu, v kterem bi bila prosta osobnost tolikanj pomenljiva in nikjer se težje ne prenaša birokratizem, kakor ravno v šoli. To je želja, ki jo imam kot šolnik in jo izrekam nasproti načelniku naučne uprave.
Kot zastopnik slovenskega naroda imam pa do ekscelence prav kratko besedico spregovoriti. Malo nas je, malo nas spoštujejo, pač pa dostikrat in pogosto zaničujejo. Vendar pa Slovenci izvršujemo jako imenitno nalogo v avstrijski državi. Mi smo, ki stojimo na braniku južnih meji, mi smo, ki stražimo ob Adriji in ob Soči, in gospoda moja, jaz mislim, da mora vsakega avstrijskega državnika, toraj tudi tega, ki ima naučno ministerstvo v rokah, voditi v prvi vrsti velika državniška misel. Vsak avstrijski državnik inoral bi, pravim, Slovence na jugu države podpirati in braniti, kakor se goji gozd, ki ovira preteče plazove. S tem končam. (Živahna pohvala na desni. — Govorniku častitajo.)
Politični pregled.
V L j ubij a c i, 24. maja.
M o ti-auj e «3 ežel e.
Hrvatski stihov pričel je včeraj svoje delovanje. Prva seja je bila jako kratka. Predsednik Mirko Hrvat otvori sejo ob 11. uri predpoludnem, prebere najprej došle stvari. Med njimi je bilo naznanilo vlade, da so nektere postave bilo na najvišjem mestu potrjene. Nato je bilo prebrano ba-novo pismo, v kterem naznani predsedništvu, da je pooblaščen od Nj. Veličanstva, naj se danes ob 10. uri pred poludnem na slovesen način zaključi saborska doba. Predsednik naznani vsled tega, da je končano saborsko delovanje; zahvali se poslancem na podpori, zaključi sejo in naznani prihodnjo na danes ob 10. uri. Zapisnik bo sestavljen „stante sessiono" in prebran, poslanci se razidejo.
Ogerski državni zbor razpravljal je v soboto o peticiji madjarskih dijakov raznih višjih zavodov, da se vpelje v madjarskih polkih skupne vojske madjarski kot službeni in kot jezik komande. Poročevalec je predložil resolucijo: „Te peticije, ki se tičejo važnih pravic, izroče se ministru deželne brambe, da jih presadi in izda v okviru zakona mogoče naredbe". Kolomau Thaly pa je stavil predlog; „Te peticije naj se izroče ministru deželue brambe, da stori potrebne korake in izvrši to postavno zahtevo". Govornik je dokazoval, da mnogojezičnost v armadi ne slabi njene sposobnosti v vojski. Oudi se, zakaj bi ne bil v madjarskih polkih madjarski službeni jezik. Mavro Jokai zakliče: In v hrvatskih ? Thaly odgovori: V hrvatskih jezik hrvatski, kakor je to pri deželni brambi. Zahteva dalje od ministra, naj stori svojo dolžnost kot vojak in kot Madjar. Govorilo je na levici še več poslancev za Thaly-jev predlog. Minister Fejervary reče med drugim, da madjarska armada ne more delovati vspešno z armado to-stran Litave brez znanja nemškega jezika. Na skrajni levici se nekdo oglasi: Naj se oni uče madjarski. Minister očita levici, da uporablja jezikovno vprašanje le kot sredstvo za volilno agitacijo.
Na Ogerskem so velike povodnji. Cele pokrajine so pod vodo. Reke Tamiš, Begej, Moriš, Karaš so napravile mnogo škode. Dež še vedno lije iu vode naraščajo.
Vaisisije države.
Avstrijski zastopnik v Bukarešta je naznanil, da avstrijska vlada od 1. januvarija 1888 naprej ne bo več varovala v Eumuuiji take osebe, ki niso avstrijski državljani. Tako se glasi pogodba, ktero ste sklenili 14. maja Avstrija in Rumunija. Do istega časa pa bo Avstrija ravnala z osebami, za ktere je prevzela varstvo, tako, kakor do sedaj.
Dvorni vlak z rusko carsko družino došel je 21. t. m. v Tulo. Car in carica sta obiskala katedralo in puškarsko tovarno. Pozneje si je car ogledal vojaško posadko. Popoiudne se je carska družina odpeljala v Gačino. — Na obali h Donave blizo Iz-majla, kjer je ruska armada leta 1827. prekoračila Donavo, postavili bodo caru Nikolaju I. spomenik. Naredila sta ga Planovski in Hajnovski. Spomenik je železen steber, okrašen z ruskimi orli in turškimi topovi. V kotih bodo postavljeni turški topovi, ktere so Rusi leta 1827. vzeli Turkom. — Ruski pravosodni minister je predložil državnemu svetu načrt postave, da se prikrajšajo pravice porotnikov.
O prihodu srbske kraljice v Odeso piše „Odes-skij Vestuik": Na kolodvoru so jo čakali general-guverner Roop, kontra-admiral Zeleny, člani slovanskega društva, srbski zastopnik v Peterburgu Gruic, mestni načelnik Marazli in drugi. Marazli ji ponudi kruha in soli, gospe pa cvetlic. Obiskala sta jo v Odesi knez Gagarin in vodja gubernijskega plemstva Kuriš.
Somnji so bili v Bolgariji že dolgo časa prepovedani, ker se je vlada bala nemirov. Letos po Veliki noči je vlada zopet dovolila somnje v onih krajih, kjer ni nevarnosti. Na somnjih ni bilo nemirov, pač pa je kupčija kaj slaba. — Zadnji čas so se nekako sprijaznili Bolgari z Grki v deželi. Bolgari so gospodarji v Rutneliji, in Grki so pokorni bolgarski vladi. Toliko ostreje pa pišejo proti Bolgariji grški časniki v Macedoniji, Solunu iu Atenah. Grki še vedno upajo, da razširijo svoje meje proti severu.
Francoska ministerska kriza napravlja predsedniku republike mnogo skrbi. Najtežavneje pa je vprašanje, naj li še Boulanger ostane v ministerstvu. Grevy se je posvetoval že z mnogimi vplivnimi državniki, a vsak se zahvali za ministersko čast, ker je prepričan, da ne dobi večine v zbornici. Ferry, Deves in Iiaynal prišli so k Freycinetu in ga prosili, da sestavi ministerstvo. Freycinet jim je odgovoril, da ministerstva po svoji želji ne more sestaviti, ker skrajna levica želi, da vstop nekaj prejšnjih ministrov v novo ministerstvo. Grevy je nato ponudil Rouvier-u sestavo ministerstva. Rouvier je bil načelnik budgetni komisiji, ki je zavrgla budget. Bil je član „grand ministerstva" pod pradsedništvom Gambetite kot minister za trgovino in naselbine. Ko bi Rouvier ne mogel sestaviti ministerstva, ponudil bo Grevy to nalogo vnovič Freycinetu.
V Belgiji so se delavci dogovarjali že nekaj mesecev, da ustavijo delo. Predzadnjo nedeljo pa so sklenili na taboru v Dempremy-ji, da praznujejo takoj drugi dan. Vlada je na to hitro odposlala vojake, da stražijo delavska stanovanja. Delavci so razgrajali po ulicah. Danes teden pričeli so se nemiri v Charleroi. Najbolj razsajajo delavci v okolici Hennegau-a. Vendar niso vsi delavci edini, ker večina rii ustavila dela. Vlada je letos tudi jako previdna in je na vse kraje razposlala vojake. Vseh „štrajkujočih" delavcev je okoli 12.000. V Lavieru je nekdo vrgel v nedeljo dinamitno patrono v „Hotel Commerce". Ranjena sta bila jeden častnik in jeden zdravnik. Škoda je velika. Straža jo ustrelila enega delavca. — Delavski nemiri so vrše, ker kapitalisti zatirajo delavce. Same obljube ne nasitijo delavcev. Tudi sedanja konservativna vlada ni še ničesa storila za delavce. Gospoda, ki ima denar, boji se nemirov. V Belgiji je sicer mnogo bogatih tovarnarjev, ki se imenujejo katoličane. Naša vera pa zahteva, da ljubimo svojega bližnjega. Ta ljubezen do bližnjega pa ne sme biti le na jeziku, marveč tudi v
dejanji, v pravičnosti. Krščanstvo brez pravičnosti je le prazno ime.
Angleška dolenja zbornica je vsprejri^ pri drugem odstavku irske kazenske postave prisitavek Russellov, da se najemniki ne smejo združiti proti plačevanju najemščine. V gorenji zbornici je naznanil Salisbury, da se posvetovanja z Rusijo o afgauski meji niso pretrgala. Angleški zastopniki ostali so še v Peterburgu, ker se bodo posvetovanja zopet pričela.
V	novem italijanskem ministerstvu so se že pričela nasprotja. Italijanski listi poročajo, da ste se v Kabinetu pojavile dve stranki. Posledice nasprotja pokazale se bodo v kratkem času. Sedaj nasprotje še ni tako veliko, da bi odstopilo ministerstvo. Povod nasprotju je finančno vprašanje, ker vlada tirja denarja za afrikansko ekspedicijo.
Nedavno je Turčija poslala na otok Kreto vojake, da pomirijo narod. To pa je še bolj razburilo kristijane. Orožja nočejo odložiti in čakajo, da Turčija izpolni želje mirodne skupščiue.
Nek grški diplomat se je razgovarjal z dopisnikom ruskih „Novosti" o položaji na Kreti ter mu razložil vzroke zadnjih nemirov. Turčija je prebivalcem na Kreti dovolila nekaj pravic. Med temi je tudi tiskovna postava, da sme le sodišče prepovedati časopis, ki izhaja ob določenem času. Guverner pa je prepovedal nek časopis, izhajajoč v Kaneji zarad članka o davkih. To je provzročilo nemire. Anglija je gotovo imela pri tem nekaj opraviti, ker je hotla že lansko leto kupiti otok od Turčije. Anglija pa bo morala prej uničiti grško brodovje, predno si osvoji Kreto. V tem oziru se zanašamo na pomoč nekterih držav. Ce ima Anglija Gibraltar, Malto, Kreto iu Egipt, gospodarila bo sama po Sredozemskem morji. Tega pa ne bodo pripustile Francija, Italija, Avstrija, ne Rusija.
V	Švici so vpeljali^ monopol za prodajanje vsake vrste žganih pijač. Šcicarji upajo, da bo novi zakon izvrstno sredstvo proti preobilnemu uživanju žganja.
ZVlITli
mi.
Iz Postojne, 23. maja. Včeraj, v nedeljo, blagoslovil nam je prečast. gvardijan o. F 1 a c i d Fabijani nov križev pot, kterega je izredno umetno in krasno naslikal slavnoznani Dunajski slikar g. Blank za 1400 gld.; okvirje je pa naredil v splošno zadovoljnost Loški podobar g. Šubic za 660 gld.
V svojem dobro premišljenem, ginljivem govoru kazal nam je prečast. gospod gvardijan pomen sv. križevega pota, živo opisoval trpljenje našega Gospoda za nas ter spodbujal nas, da z lepim, krščanskim življenjem, s pravo pobožnostjo Mu povračujemo neskončno ljubezen. Govor segel je poslušalcem globoko v srce in nadejati se smemo najboljšega sadu.
Po govoru je bila sv. maša, ktero je daroval prečast. g. kanonik - dekan z azistenco skoro vseh gg. župnikov domače dekanije ter prečast. g. dekana Cerkniškega, Kunstelj-na. Lepa slovesnost dovršila se je popoiudne s slovesnimi večernicami.
Bog daj, da pomaga nov križev pot nam vsim v dušno zveličanje!
Od kranjsko - štajarske meje, 20. maja. (S v. misijon — veselje i u žalost.) če tudi malo pozno, vendar prosim, da sprejmete mali dopis. Pretekli teden obhajali so v Šentgotarski duhovniji sv. misijon. Vdeleževanjo je bilo tako splošno in izgledno, da se mora človek le čuditi pobožnosti in vnemi vernega ljudstva. Naj bi si le brezverni liberalci tak misijon na deželi bližej ogledali; morda bi potem spoznali, da med vernim slovenskim ljudstvom po deželi nimajo se nadejati bogate žetve, kar pa, se ve da, njih zapeljivosti in pohujšanja po zgledih in časnikih ne pomanjšuje.
To sv. pobožuost iu duhovno prenovljenje svojim vernim ovčicam preskrbeti, sklenil je ranjki dušni pastir že lansko leto o priliki sv. misijona v Spitaliču iu Motniku. Prečastiti gospodje misijonarji pa niso prej časa imeli in tako se je pričel in opravljal sv. misijon v Št. Gotartu še le pretekli teden.
A sklepi božje previdnosti so čudni in neizvedljivi. Gosp. župnika kliče dolžnost njegovega poklica k nekemu bolniku. Pot v hribovskih farah je navadno daljna iu težavna. Gospodu se je še bolj mudilo zarad dela doma m tako se je zgodilo, da se je pregrel in — prehladil; morebiti še najbolj zato, ker je šel, povrnivži se, prekmalo v spovednico. Bolezen je postajala čedalje hujša, tako, da je zdravnik malo dni po začetku izrekel: Ni ga rešenja. In res, po sklepu sv. misijona preteklo nedeljo je sklenil tudi zvesti dušni pastir svoje življenje ter kmalo po 6. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Še malo pred smrtjo
je skrbeti gospod popraševal, kako je z misijonskim križem, mar li je vse v redu?
V torek 17. t. m. ob 10. uri smo izročili telo ranjkega materi zemlji, kjer bode čakalo, dokler vstane na glas trobente k večnemu življenju. O pokopu je bilo žalovanja in jokanja toliko, da ljudje ne vedo, da bi ga bilo po kterem pokojniku toliko. Naj blagi gospod v miru počiva!
Iz Žabnice na Koroškem, 23. maja. Nove zvonove dobili smo iz sloveče zvonarne g. Alb. Sam as se v Ljubljani. Trije zvonovi, težki 2357 klgr., so bili 19. t. m. tu sem pripeljani in 22. maja so jih blagoslovili premilost. knezoškof Celovški dr. Josip Kahn. Še tisti dan so nam zapeli iz zvonika tako milo in vbrano v D-moll akordu, da se jih nismo mogli naslišati. Težko smo čakali, da bi slišali njihove glasove, in kdor jih je slišal, bil je ginjen do solz. Zvonovi pojo čast Bogu in priporočajo slovečo livarno vsem, ki potrebujejo ali si žele lepega zvonenja.
Domače novice.
(Njih Veličanstvo) presvitli cesar je podelil č g. Alojziju P a v 1 i j u , duhovniku v Borštu , zlat križec za zasluge.
(Razpisane) so učiteljske službe: V Radovici, plače 450 gld., doklade 30 gld. in prosto stanovanje; na Vrhu, plače 450 gld., doklade 30 gld. in prosto stanovanje; v Petrovi vasi, plače 450 gld., doklade 30 gld. in prosto stanovanje ; druga učiteljska služba na trorazrednici v Dragatuši, plačo 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. junija t. 1. c. kr. okr. šolskemu svetu v črnomlji.
(Št. Lenartska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) imela bode občni zbor biukoštni ponedeljek popoludne v Blačah ob jezeru. Ker binkoštne praznike vsakdo rad odide iz mestnega ozidja v prosto naravo, želeti je, da bi rodoljubi Ljubljanski porabili to priliko, da d ogledajo prekrasne koroško-slovenske kraje in povesele med svojimi rodnimi brati onstran Karavank. Pot v Blače pelje po gorenjski železnici čez Trbiž do postaje Brnica in se pride tje in nazaj s prav neznatnimi stroški. — Binkoštni ponedeljek zjutraj ob 1/2rl. uri odpelje se tje slavuoznaui Ljubljanski kvartet. Naj se mu pridružijo še mnogi drugi!
(Vreme) je jako hladno in deževno. Po gorenjskih hribih pobelil je sueg po noči od sobote ua nedeljo.
(Nova pošta) Senožeče-Divača otvor-jena je bila 1. maja.
(Za pogorelce pri Novi cerkvi) so, kakor se nam piše, prevzvišeni gospod dr. Stepisch negg, knez in episkop Mariborski, poslali »za zdaj" 50 gl. podpore.
(Gosp. Peter Jurca), naš rojak, ki je bil do sedaj podkonzul v Marselji, premeščen je kot samostojni vodja avstrijskega konzulata v Drač (Durazzo) v Albaniji.
(Prostovoljna požarna hramba Ljubljanska)
imela je zadnjo nedeljo svoj jako mnogobrojuo obiskani občni zbor. Stotnik g. Dober le t je v začetnem govoru naglašal, da si je prostovoljna požarna bramba po preteku 18 let pridobila sedaj občno spoštovanje vseh meščanov Ljubljanskih in opozarja ude, naj v svojem človekoljubnem delovanji vztrajajo in napredujejo. Gosp. Albin A h čin potem poroča o društvenem premoženji. Stroškov je bilo za 411 gld. 25 kr. manj, kakor dohodkov, ki so znašali zadnje leto izredno veliko, namreč 5100 gld. 41 kr. O bolnišnični blagajnici poroča denarničar njen, g. Ruting. Le-ta ima premoženja 4107 gld. 79 kr. Za podpore boluih udov izdalo se je 392 gld. 50 kr., za pogrebe 133 gld. 58 kr. Vendar opomni blagajnik, da so stroški, ktere ima bolnišnična blagajnica, jako veliki, kajti bolnikov je vsako leto veliko. Gosp. tajnik Drelse poroča o društvenem delovanji v obče, v kterem uaglaša, da je bilo posebno zadnje društveno leto jako povoljno in srečno. Štiriuajstkrat je bila klicana prostovoljna požarna bramba k ognju in vsakokrat se je nji posrečilo omejiti požar ua dotično poslopje, tako tudi pri požaru deželnega gledišča, kjer je bilo delo požarne brambe jako težavno, posebno še zarad velikega mraza. A po vstrajnosti društvenikov in izvrstnem vodstvu stotnika g. Doberleta posrečilo se je rešiti bližnje poslopja, za kar so izjavljali za-
hvalo in priznanje požarni brambi oblastva in meščani. Stotnik g. Doberlet naznanja, da se požarne brambe po Kranjskem zadnja leta sem močno širijo, na njegovo veselje in gotovo vsacega človekoljuba. Do sedaj je na Kranjskem 48 prostovoljnih požarnih bramb in tri tovarniške, ki štejejo v vsem skupaj 2053 članov. Še letošnje leto bode se izvršila zveza vseh kranjskih požarnih bramb, kajti, pravi g. Doberlet, v zvezi je moč. Mnoge nepriličuosti, ktere se še zdaj tu iu tam nahajajo, bodo se po zvezi odstranile iu mnogo koristi bode po nji vzrastlo. Konečno spregovori besedo še društveni duhovnik, prečast. gosp. duhovni svetnik profesor Gnjezda. Z veseljem je prevzel pred sedmimi leti po društvenem poveljstvu naprošen mesto društvenega duhovnika, kajti od nekdaj že se je navduševal za tako prekoristno društvo. Govornik potem opisuje res koristno in včasih jako nevarno delo človekoljubnega društva in njegovih članov, ktere pa veže še nekaj več na njih posel, kot navadna humaniteta, iu to je krščanska ljubezen. In to kaže in izvršuje društvo tudi, kajti Boga ne pozabi in zato tudi Bog društvu videzno pomaga, kakor pravi psalmist: »Ako Gospod ue varuje mesta, zastonj čtijejo čuvaji!" Koliko je bilo nevarnosti pri požaru deželnega gledališča? Zmirom, pravi gospod profesor, se je bal, da se bode kdo požarnih brambovcev ponesrečil, ali Bog je varoval društvenike in nikake nesreče ni bilo. Konečno naglaša g. Gnjezda še, kako lepa je bila slavnost zadnjih dni, ko je požarna bramba praznovala svojega patrona sv. Florijana s sv. mašo v Florijauski cerkvi, v cerkvi patrona Ljubljanskega mesta in kako ginljivo je bilo, da se je pridružilo toliko požarnih bramb iz okolice temu sv. opravilu. Jako všeč je bila ta krščanska slovesnost požarnih bramb Ljubljanskemu prebivalstvu iu marsikteri, ki ni bil društvu prej posebno naklonjen, izjavil se je jako pohvalno o njem. Iu na tej krščanski podlagi naj društvo, pravi govornik, še nadalje deluje iu v to ime kliče: Pomozi Bog! Potem se zborovanje sklene.
Razne reči.
—	Kaj stori močna pijača. Znani zdravnik dr. R i ch a r d s o n v Londonu pripoveduje, kako je neovrgljivo dokazal nečemu svojih učencev škodljivost močnih pijač s prav priprosto poskušnjo. Ta učenec je siluo hvalil dobre lastnosti močnih pijač; zdravnik pa mu reče: »Izvolite in potipajte mi žilo stoječemu!"
—	Učenec tako stori. — »Štejte natanko udarce ! Kako bije?" — „74krat v minuti." — Potem se vsede na stol, ter mu veli, naj zopet šteje udarce.
—	»Zdaj bije le po 70krat." — Potem se pa zdravnik vleže na svoj kanape ter pravi: »Blagovolite in potipajte mi zdaj žilo!" — »Zdaj bije pa le 64krat. Čudno !" »Ce se zvečer vležete, zgodi so zato, ker potrebuje srce počitka. Tega sicer ne čutite, pa vendar je temu tako. če tako počivate, udari srce lOkrat menj; v eni uri toraj OOkrat 10, to je OOOkrat. če tako počivate osem ur, udari Vam srce 4800krat menj, kakor stoječemu. Pri vsacem udarcu pa iz-ploje srce 6 unč krvi, toraj v osmih urah počitka po noči 28.800 unč manj, kakor po dnevu. Ako se toraj po noči vležete k počitku, je to počitek srca. Ce pa povžijete svoje vino, grog ali čaj, motite ta počitek, ker lastnost alkohola je ta, da pomnoži srčne udarce, in tako si mesto počitka pomnožite udarce za 15 000. Nasledek je, da trudni vstauete in ste za delo nesposobni, in da ste primoraui zopet poseči po močni pijači, ktero imenujete dušo človeškega življenja."
—	Baalamova oslica. Prostomišljaštvo ali bolje brezvernost posmodilo je tudi že ženstvo, kteremu je brisavka gnjusoba iu delo poniževanje, romani pa sv. pismo. Take baze dama prodajala je svojo dušno revo sopotnikom v železničnem vozu z jezičnostjo, ki jo lastna Evinim hčeram. Zbadati je mislila posebno sopotujočega duhovnika. Ta pa je mirno na dalje bral svoje duhovne molitve, kakor bi bil gluh za vse drugo. Zelo je damo dražilo, da se gospod kar nič no zmeni za vse njeno gaganje. Zato nekako predrzno duhovna popraša: »Skoraj že celo uro govorim o rečeh, ki bi morale jako zanimati moža Vaše obleko, na kar bi morali odgovoriti, ako morete. Zakaj toraj molčite ?" Zdaj vprejo vsi popotniki svoje oči v duhovna, pričakujoč odgovora. Ta mirno zapre svojo bukve, položi jih na stran in pravi: »Kakor se vidi, gospa, ste Vi veliko čitali. Veliko bukev ste že prelistali in po pravici toraj mislim, da ste tudi brali v sv. pismu." »Kaj pa da, marsikaj sem že v njem brala." »Dobro", reče duhoven smehljaje: »Ali Vam je tudi znana ona zgodba o preroku Baalamu?" »Prav dobro mi je znana". »V ravno tej zgodbi pa boste našli vzrok, da sem molčal, ker vedeti morate, da sveto pismo prav po besedi pravi: »Ko je govorila oslica, molčal je pre-
' rok." — Da so se vsi navzoči prav krepko smejali
in dama precej pri prvi postaji izstopila, ni treba praviti.
— Nek oblizan popoten agent je dolgo v krčmi Čeljustil in neslano bledel o sv. veri. Menil je prav krepko in kratko skleniti svoje kva-sanje rekoč: »Prej ne bo bolje, dokler se ne porušijo vse cerkve in trava ne preraste, kjer so stale." »In je Vi kot osel ne popasete", odgovori prileten mož, ki je sedel pri drugi mizi in z nejevoljo poslušal grdo blebetanje.
Telesnimi.
Dunaj, 24. maja. Uradni list je objavil na najvišjem mestu potrjeno nagodbino postavo in carinske tarife.
Carigrad, 24. maja. Sultanov irade je podaljšal pogodbo glede turško-srbske železnice.
London, 24. maja. Dolenja zbornica jo vsprejela drugi člen irske kazensko postavo.
Pariz, 24. maja. Položaj vedno isti. časniki pišejo, da Freycinot prevzame sestavo ministerstva.
Atene, 24. maja. Položaj na Kreti je še vedno kritičen, ker Turčija noče izpolniti želja narodne skupščine, če Turčija proglasi obsedno stanjo, uprli so bodo kristijani z orožjem.
Okli c.
Na letnem zboru (3. aprila 1887) kranjskega oddelka I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države stavil se je tudi predlog, da se osnuje v Ljubljani uradniško k o n s umsko društvo.
Ta predlog so mnogoštevilno zbrani člani pozdravili z veseljem in izvolili odbor, ki je rado-voljno prevzel težko nalogo, da zboljša gmotno stanje duševnega delavca.
Konsumsko društvo ima namen, da bo preskrbovalo svojim članom dober živež po ukki ceni. Če je organizacija dobra in vdeležba zadostna, dobro napredujejo konsumska društva. To dokazuje, da so skoraj v vseh večjih mestih konsumska društva, ki že več let kažejo svojo moč.
Misel, da se v Ljubljani ustanovi konsumsko društvo, sicer ni iz novejšega časa, vendar se do sedaj ui ničesa vspešnega storilo. Ko so 1871. 1. s pomočjo knezu Lotarja Metteraicha storili prvi resni poskus, niso imeli vspeha zaradi pomanjkanja podpore posebno od državnih uradnikov. Ti niso pričakovali zboljšanja od združenih gospodarskih moči, temveč od vrejenih uradniških plač.
Plače so se vredile sredi 1873. 1. Dne 1. julija istega leta je državni uradnik prvič računil z darovi, ktere mu je prinesla zboljšana plača. Srečen je bil, če je diferencijalni „plus" nove plače tako vrediti zamogel s svojimi stroški, da je za silo pokril potrebne mesečne stroške.
Plače so se zboljšale po cenah, ki so bile koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih let. če pa trdimo — sicer jako predrzno — da je plača zadostovala, vendar ne moremo reči, da sedaj zadostuje. Plača je bila vrejena le za začetek sedemdesetih let.
Na istem stališči so danes deželni in zasebni uradniki. Tudi njihove plačo so bile zboljšaue v sedemdesetih letih.
In tako je od istega časa minula dolga vrsta let. Kaj ni vsega storila mogočna in vedno rastoča konkurenca? Kdo more dokazati, da niso vedno naraščale tržne cene vseh potrebnih živil? Kdo more trditi, da niso dosegle one visočiue, ki človeka strašijo za bodočnost? Kje naj iščemo pri svojih določenih plačah nadomestila za povišane cene ? Samski uradnik mora že natančno omejiti svoje navadne stroške, da dostojno živi. Kako težavno nalogo ima oče z družino! Potrebščine mu naraščajo čez glavo in niso v razmeri ž njegovo plačo. Kje naj iščemo vzroke žalostni resnici ? Vendar ne le v večjem številu družino? Mislimo, da je temu največ vzrok vedno rastoča draginja živil. Ali se ne strinjajo vsakdanje tožbe naših gospodinj v tej resnici? Vprašamo: Ali si moremo pomagati in zmanjšati pre-mogočuo konkurenco do ravnotežja v našem gospodinjstvu? Velečastni tovariši! To sta vprašanji našega fizičnega obstanka.
V mnogih sejah se je odbor temeljito posvetoval o teh vprašanjih, natančno presodil vsa fakta za iu proti in ocenil tudi težave, ki se stavijo podjetju. Prepričal se je, da le zdatna vdeležba more
dati pravo življenje in potrebno moč konsumskemu društvu, če mu s tem postavimo temelj, zagotovljena sta razvoj in napredek društva.
V kratkem odbor skliče zbor in mu predloži svoje sklepe, da jih presodi in potrdi. Zavisno je od sklepov zbora, če se oživi v Ljubljani uradniško konsumsko društvo ali ne.
Da pa, kolikor mogoče, gotovo pričnemo, treba je, da poznamo zanimanje Ljubljanskih uradnikov za tako podjetje in če bodo radi pristopili društvu.
Zato vabimo velečastite tovariše, ki žele pristopiti konsumskemu društvu, naj naznanijo z dopisnico: „Ustauovnemu odboru konsumskega društva v Ljubljani".
Te izjave imajo namen, da odbor more presoditi število udov, in se z izjavo nobeden ne zaveže, da bi moral pristopiti.
Omenimo tudi, da konsumsko društvo ne bo omejeno na uradnike, temveč se bo razširilo na vse duševne delavce in njihove družine brez razločka.
Ljubljana, 16. maja 1887.
___ Odbor.
Poslano.
Že štiri leta skoraj je nova obrtna postava v veljavi, ktera določujo razven ustanove obrtnih zadrug tudi v prvi vrsti praznovanje nedelje, nedeljski mir (Sonntagsruhe). Da se niti v štirih letih ni ustanovila ne ena obrtnijska zadruga v Ljubljani, med tem ko imajo iste že v raznih druzih krajih na Kranjskem, tako v Kamniku, v Ljubljanski okolici in v druzih krajih na Dolenjskem, kar je razvidno iz dnevnega reda in poročil kupčijske zbornice Ljubljanske, ki se priobčujejo po časnikih tukajšnjih, je pač žalostno za obrtni urad mestnega magistrata, kot po postavi prvo instanco obrtnijsko. Med tem dolgim časom, kar je obrtniška postava v veljavi, vložil je samo en obrtni stan v Ljubljani in to so mesarji, svoja pravila c. kr. deželni vladi, da | prosijo, naj se njim dovoli v smislu postave obrtna j zadruga. Pač žalostno je, da Ljubljansko stolno | mesto šepa tako rekoč za okoličani.
No, pa tega nočemo razpravljati dalje na dolgo in široko, pač pa nam je druga stvar na srcu. Nova obrtna postava določuje za nas katoličane jako važno praznovanje nedelj.
Bog je rekel: „Delaj šest dni, sedmi dan pa ; počivaj od dela, ter ga praznuj meni v čast", tako j smo se učili v mladosti, in tako slišimo v cerkvi še : sedaj; to naj bi tudi veljalo vsakemu katoličanu že brez posebne postave. A kako se to vrši v Ljub- j Ijanskem stolnem katoliškem mestu, ko imamo vže ; štiri leta postavo o nedeljskem miru? Res užaljen ; mora biti vsak katoličan, vidoč, kako se oskrunjuje dan Gospodov, sveta nedelja. Kadar gre katoliški meščan ali meščanka k Božji službi, povsod vidi in sliši, kako se nedelja, praznik Božji oskrunjuje. Tu ti tikajo šivalni stroji pri krojačih, čevljarska kladva pa j nabijajo neprestano pri čevljarjih, da se mora veren i katoličan res vprašati, mar li živi kje v Indiji ali saj med drugoverci, ali v katoliškem mestu kranjske dežele, v Ljubljani? Res škandal je to, da skoraj nikdo svete nedelje ne časti, dasi ima zato izrečeno Božjo, cerkveno in državno postavo. Samo Ljubljanski mesarji ne smejo ob nedeljah klati, dasi bi imeli mnogo več izgovora, kakor pa krojači ali čevljarji in drugi. Pa tudi razne prodajalnice odprte so ob nedeljah v Ljubljani popolno brez potrebe. ; Vsaki meščan ali tudi delavec ima dovolj časa, v soboto si priskrbeti vse potrebno za hišne potrebe. ^
Torajkot katoličani in tudi kot državljani avstrijski odločno zahtevamo od obrtnega urada mestne gosposke Ljubl janske, da izvršuje obrtno postavo in da gleda, dase praznujejo nedelje. Na Dunaji se, kakor čujeuio, praznovanje nedelj po obrtnem uradu strogo izvršuje. Ali bode popolno katoliška Ljubljana ostajala za Dunajem ?
Prosimo, da mestni magistrat Ljubljanski stori v tej zadevi svojo postavno dolžnost, da se ne bode nedelja skrunila s prepovedanim delom, da ne bodo morali izostajati pomočniki in učeuci od sv. maše in druzih cerkvenih opravil, ponedeljek pa posvetili — pijančevanju! Toraj mestni magistrat ali dotični referent, naj stori svojo dolžnost; to tirja, ker sme tirjati po postavi in vsi pravici
več katoliških meščanov.
Umrli so:
17. maja. Jera Dejak, užitninskoga uradnika vdova, 83 let, Gradišče št. 4, otrpnjonjo pijuo.
19.	maja. Pavla Likovoo, kajžarjeva hči, 1 leto, Ilovca št. 37, božjast. — Jakob Robas, gostačov sin, 3 lota, Poljanska cesta št. 42, Variola.
20.	maja. Mati Philoinona, Ana Krašovio, uršulinka, 65 let, Kongresni trg št. 17, otrpnjonjo srca.
21.	maja. Jovana Vorhovc, užitninskoga paznika hči, 6 mes., Kurja vas št. 1, božjast.
22.	maja. Franc Maček, kajžarjev sin, 25 let, Ilovca št. 27, jetika.
23.	maja. Anton Oblak, delavčev sin, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, škarlatica.
V bolnišnici:
17.	maja. Anton Kline, mestni ubogi, 89 let, Marasmus.
18.	maja. Jakob Musoc, gostač, 37 let, jetika. — Blaž Partuš, urar, 35 let, jetika. — Marija Mausar, gostija, 57 lot, Vitium cordis. — Franc Ambrož, delavec, 53 let, jettka.
20. maja. Marija Zupan, delavka, 21 let, Anaemia per-miciosa. — Jera Istenič, gostija, 75 let, Marasmus senilis.
Tuj cI.
22. maja.
Kri Mafitiii: E. Wattenberg, zasebnik z družino, iz Amerike. — Hemirsch, Roiter, Sehvvarz in Franki, trgovci, z Dunaja. — Arpad Kiss, povoc z drušino, iz Budapešta. — K. Sirolla, tovarnar, iz Zagreba. — Kossler, nadzornik, iz Celovca.
—	Dr. Ig. Hoffmann, c. k. zdravnik, z nečakinjo, iz Trsta.
—	R. Stumpli, c. k. uradnik, iz Trsta. — W. Ilildebrandt, zasebnik, iz Trsta. — M. Sporač, posestnik, iz Špljeta.
Pri Slona: H. Markvvardt, trgovec, iz Nemčije. — L. Stein. trgovec, iz Spodnje Avstrijskega. — Hausner, Werthhei-mer, Fries, Mislop in Abelleš, trgovci, z Dunaja. — Salomon Weill, trgovec, iz Ogerskega. — Albert Kirschner, tovarnar, iz Gradca. — Jurij Monti, zasebnik, iz Trsta.
Pri Avstrijskem caru: Ludovik Pollak, potovalec, iz Gradca. — Franc Smola, uradnik, iz Kranja.
Vremensko sporočilo.
g čas i Stanje § ^ --Veter Vreme iS ^ §
r.; „ zrakoraera toplomera	© ^
opazovanja v mm p0'c.i*«o	s g
1. u. zjut.l 730 68 -f- 8 0 si. zap. oblačno , . n 23.2. u. po?.j 733-35 +12 6 „	„
9. u. zvec.j 736 15 + 54 „ del. jasno ae/' čez dan oblačno, neprijetno, večkrat dež, zvečer doloma jasno. Srednja temperatura 8 7° C., za 6 7° pod norinalom.
(Telegrarično poročilo. 1 24. maja.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka")	Sigi. 10 kr.
Sreberna 5% ., 100 ., (s 16% davka)	82	20	„
4 jfc avstr r.lata renta, davka prosi«	112	30	„
Papirna renta, davka prost«	96	„	85	„
Akcije avstr.-ognrake banke	8il	.	—	„
Kreditne akcije	281	„	—	„
London.......127	„	15	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond. . . . .	10	„	09	„
Ces. cekini.......5	„	98	„
N-iiuški- iiarit« . .	62	„	37l/a „
Obseg 10. zvez. nemškega zabavnika „Deutscher Haussehatz" jo sledeči:
Test: Dio Sehvvoizer Kuckueksiihr. Humoreske von G. H Henderson. — Das sterbende Kind. Godieht von J. Oden-thal. — Dio Krote in der Sago. Von Joscph Daekwoiler. — Frtthlingslicder. Godieht von A. Schupp. — Der Kiinig der Nacht. Von A. do Lamotho. Aus dom Franzosisehen iibersetzt von Dr Josef Bolim. (Sohluss). — St. Cornol in Vorarlborg. Von .1. A. Stovl. — Legondo. Godieht von Brudor Norbort. — Versehiodene VVego. Von M. Marjan. (Fortsetzung). — Gastoin. Godieht von Ferdinand Heitomoyer. — Das Hiilineraugo. Von Dr. Friedroich. — Allcrlei.
»MLEKARSKA ZADRUGA
daje
s tem naznanilo, da more vže postreči z nami tlim finim sirom, ki se prodaja po sledeči ceni: namizni pretolsti sir I. vrste kilo po 1 •— gl. tolsti „ II. „ „ „ 080 „ „ poltolsti „ III. „ „ „ 0-60 „ Kupcem večjih množin dovoli se primeri znižana cena.
Ljubljana dne 14. maja 1887 Prva kranjska mlekarska zadruga
■V LJubUanl.	(i
fS Kdor-koli postavlja ali zida kakošno po- r A slopje in potrebuje železja, obrne naj se na )
Q Franc-a Terček-a, S
X trgovca z železjein na Valvazorjevem / jc trgu št. 5, v liiši c. k. okrajnega gla- S
V	varstva.	\
V	Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem	N \J izboru:	C Q Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare	C Q železniške šine za oboke, Portland in Roman	r X cement, stokador in alabaster gips, štorje	X X za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir	V
V	(Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) N W in posamezni deli za zidanje istih; okovi C Q za okna in vrata in druge pri stavbah po- C Q trebne stvari.	r Q Za obilna naročila se vljudno priporoča r Q (6) goi*i podpisani. £
A USTsm.	blizo J
■	Zaspa (P. Javornik) na Gorenjskem dobi H i službo	|
| duhovnik, l
¥ ki more še opravljati ob nedeljah in praz- 1
■	nikili službo božjo. — Stanovanje je lepo j
■	in zraven lep vrt; zdrav kraj iu dotična plača ■ S" lef' pripomoček za vsakega duhovnika. Več 1
■	0 tem se izve pri županu na Dobravi, trosp J
V	Fr. Bancc-ji.	■
^L (.Da se služba zaraore nastopiti lo s porazum- I Kgj ljcnjom
vis. čast. škofijstva in g. župnika, se ume za flj
m vsakega duhovnika samo ob sebi. Vred.)	(1)
MHjjHMB^HMIM M MHMHI
lOpomi m —
vsem p. o. Čitateljem cenjenega lista. ir>00 popolnoma dovršenih iu popolnih
oblek za gospode
z; n spomlad in po le tj o,
in sicer 1 elegantna, zgotovljeiin suknja, 1 elegantne, ugotovljene hlače in 1 eleganten zgotov-ljen životiiik (gllct). Vse po spodnji podobi, v štirih vrstah, v vseh barvah, prodam po nevrjetni ceni lo za delavsko pla^o, ker hočem popolnoma opustiti zalogo tovarno.
|t,	vrsta:	III. vrata:	|
Fina popolna	Fina popolna
rrl H'nc obleka" obleka iz n-1 fl-flO
1 & Brrr Libcgn l^ M
Pri naroSbah zadostuje kot mora dolgost hlač, ši-rokost prs in dolgost rokavov, ter poljubna barva obleke. Vzorov 110 razpošiljamo, kor imamo le zgotovljene obleke. Naročeno obleko razpošiljamo proti poštnemu povzetju, naročila naj so pošiljajo iia
Wftareiiluui8 „/,111' Monarcliie"
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9. (4)