Do$tn na olač^na v gotovini
Maribor, sred» 29 ma'a 1935
lRIBORSKI
Stev 122	Le,“	'X	'XVr'
'rr-^saoBEtHKtaBk
Cena i Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Taleton uredništva 3440, uprava 2465 Izhaja razan nedalja In praznikov vaak dan ob IB. url < Velja masažno prajaman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljan na dom 13 Din / Oglasi pe ceniku / Oglasa ■prejema tud) oglasni oddelek Jutra' v Ljubljani > Poštni čekovni račun GL 11.409
99
JUTRA
99
P m. miiiion poganov
Ko je M oz e s okoli 1. 1500 pred Kri-stom ustanovil izraelitsko veroizpoved kakor jo pozna poznejša zgodovina vse do sedanjosti, je — vsaj kolikor nam je zgodovinsko nepobitno znano — nastala Prva parola o »izvoljenem ljudstvu«. Jehova Mozesov ni bil bog vsega človeštva. ampak izključno ali vsaj v prvi ; vrsti bog Izraelcev. Tega boga je dalo vesoljstvu šele krščanstvo poldrugo 1 tisočletje pozneje v našem Bogu. Na prelomu šestega in sedmega stoletja je pa arabski prerok Mohamed vsaj v neki meri obnovil boga »izvoljenega ljudstva« v Alahu, samo da ta bog ni bil, kakor pri Izraelitih, omejen na narodnost, ampak na vero in njeno skupnost. V imenu tega »izvoljenstva« je potem pod turškim vodstvom zavihrala bojna za-| stava mohamedanstva in pomenila dolga | stoletja strah in trepet ljudstev treh kon-iinentov, Azije, Afrike in Evrope. Ako je . bil tako Mozesov Jehova defenzivni bog Izraelcev, je bil Mohamedov Alah •> f e n z i v n i bog muslimanstva.
Pozneje dolga stoletja ni bilo več govora o »nacionalnem bogu« in »izvoljenem ljudstvu«, oboje je obnovila šele mša uajnovejša povojna doba s fašizmom, italijanskim in nemškim, seveda v drugačnih oblikah in drugače pri Italijanih, drugače spet pri Nemcih. Italijanski ašizem tii ustvaril novega boga iti nove religije, ampak je preprosto proglasil krščanskega Boga za boga »izvoljenega italijanskega naroda« in rimsko katoliško Jerkev za italijansko nacionalno cerkev. 1 J tem so napisali ideologi fašizma ne-f šteto razprav in knjig, v katerih so na-I Pravili rmski katoliški cerkvi kaj slabe usluge in se moramo samo čuditi, da Vatikan proti tej poganski zablodi ni nastopil tako, kakor bi bil moral. Pro-glašanje krščanskega Boga za i t a 1 i-; a n s k e g a nacionalnega boga in rimske vesoljne cerkve za italijansko nacionalno cerkev je pač vsaj herezija, ako ne kaj več. V fašističnem tisku smo mogli v zadnjem desetletju ponovno citati, da je »italijanski bog (identičen s krščanskim Bogom) določil italijanskemu narodu ulogo vladanja nad barbarskimi narodi in oznanjanja nove kulture.«
Tako italijanski fašizem. Dosti dlje je Pa šel nemški narodni socializem. Marsikdo bi bil pričakoval, da bo, ko si je italijanski fašizem že prisvojil krščanskega Boga in rimsko katoliško cerkev, nemški narodni socializem proglasil za nemško vero in cerkev protestantizem na Lutrovih temeljih. Nekaj časa je tudi res tako izgledalo, toda obveljalo ni. Iz vrst nemškega narodnega socializma se je nam-reč pojavil odpor ne samo proti rimski katoliški cerkvi, ampak tudi proti evangeličanski, torej proti krščanstvu sploh in proti krščanskemu Bogu. ga nemški antisemiti proglasili za žiti o v s k e g a boga. Po tej’ deklaraciji ie šel nemški narodni socializem še ko-rak dalje: segel je nazaj v predkrščansko dobo nemškega naroda in izvlekel iz ropotarnice nemško pravo, ki je po naših Pojmih poganstvo. Oznanjevalci novega nemškega poganstva so zapisali, da je “židovsko krščanstvo s svojim židovskim bogom izmaličilo nemški narod in £a pokvarilo. To krščanstvo se ne ujema z nemštvom in se mora zato iztrebiti. Na njegovo mesto naj stopi spet nemška Pravera,« Napisane so bile neštete razprave, narasle so brošuricc, nakopičile so se knjige o novi nemški veri, ki ie dobila tudi že svojih de -t zapovedi. Novi poganski bog je »bog izvoljenega P«mškega naroda, ki mora po njem izvr-
Nevaren položaj v Združenih
g$ai$€*€ih& vrhovnega ustavnega sodišča bo imele usodne posledice -Odpor delavcev in farmar ev — Naitežji položaj od začetka Združenih
držav
WASH1NQT0N, 29. maja. Udarec, ki ga je doživela Rooseveltova gospodarska politika za obnovitev Združenih držav Severne Amerike utegne imeti mnogo večje posledice, kakor se je prvotno mislilo. Med tem ko je izzvala razsodba vrhovnega državnega sodišča glede ukinitve vseh odredb NRA med industrijci in gospodarstveniki ter političnimi nasprotniki Roosevelta veliko zadovoljstvo in navdušenje, se pojavlja na strani pristašev NRA, zlasti pa vsega ameriškega delavstva in farmerjev, ogromno ogor-
čenje in razburjenje. Delavska zveza je že zagrozila s splošno stavko, ako se sklepi vrhovnega ustavnega sodišča uveljavijo. Nobenega dvoma ni, da je sedaj položaj predsednika Roosevelta silno oslabljen in bodo njegovi nasprotniki skušali lia vse mogoče načine izkoristiti to razsodbo, da se nad, njim maščujejo zaradi ukrepov, ki jih je storil proti njim. Gotovo je, da so Združene države pred usodnimi do gedki, napram katerim so bili boji med jugom in severom naravnost malenkostni. Nikoli od začetka obstoja Zdru-
Krvava tra?ediia na deželi
V DEŽNEM PRI PODLEHNU JE PO SESTNIK JUNGER ZAKLAL SVOJO LJUBICO IN SE SAM JAVIL SODIŠČU.
PTUJ, 29. maja. V Dežnem pri Pod-lehnu se je včeraj popoldne odigralo krvavo dejanje, ki je razburilo vse tamkajšnje prebivalce. Na cesti je pričakal 37!etni posestnik Janko Junger svojo 351etno ljubico Lizo Hostnikovo, s katero ie imel dvoje nezakonskih otrok in ji zasadil dolg kuhinjski nož v trebuh, da se je zgrudila na tla in v nekaj trenutkih izdihnila. Po zločinu je Junger zbežal in se sam javil pri ptujskem sodišču. Ozadje krvave tragedije je še zavito v skrivnost, znane pa so naslednje podrobnosti, Junger je imel posestvo v Dežnem in je bil oženjen. Mimo svoje žene pa je imel za ljubico 35!etno vdovo Lizo Hostnikovo. Hostnikova ga je zadnje čase neprestano tožarila zaradi alimentov in
so se stalno oglašali pri Jungerju biriči, ki so mu zarubili zdaj to zdaj ono, To ga je spravilo popolnoma iz ravno-1 težja. Včeraj popoldne se je oborožil | z dolgim kuhinjskim nožem in pričakal na cesti Hostnikovo, ki se je vračala s polja domov. Po kratkem prerekanju je navalil na njo in ji zasadil nož v trebuh. Ljudje so sicer skušali nuditi Hostnikovi vso pomoč, toda zaman, ker je že v naslednjih trenutkih umrla. Njeno truplo so spravili v mrtvašnico na pokopališču pri Sv. Duhu, kjer ga bo danes popoldne raztelesila ptujska sodna komisija. Junger se je no krvavem dejanju takoj podal v Ptuj in se tam prijavil sodišču. Pridržali so ga po kratkem zaslišanju v zaporih.
Abeslnlta eraakib pravic
LONDON, 29. maja. Neki poslanec je vpraša! v spodnji zbornici lorda Edena, če se pravica Abesiniie za uvoz orožja juridično razlikuje od pravice Italije. Na to je odgovori! Eden, da so bile pravice Abesinije v pogodbi med Abeslnijo, Francijo, Italijo In Anglijo 1. 1930. natanko določene in se razlikujejo od onih Italije, Na vprašanje, če sme Nemčija dobavljati Abesiniii orožje ie pa odgovoril, da po versalheski mirovni pogodbi Nemčiji sploh ni dovoljeno izvažati orožle.
Pftritaocfnji
teden
PARIZ, 29. maja. Francoska vlada je včeraj popoldne izročila poslanski zbornici svoje zahteve po pooblastilih za reševanje finančnih in gospodarskih vprašanj francoske republike. Parlament je
predloge sprejel in jih po krajši debati izročil finančnemu odboru v proučitev. Proučitev bo trajala do prihodnjega tedna, nakar se prične odločilna seja plenuma, od katere bo odvisno, ali dobi Flandinova vlada pooblastila in s tem ostane na krmilu, ali pa jih ne dobi in se bo morala umakniti.
SETA MALE ANTANTE.
BEOGRAD, 29. maja. 20. junija bo tu seja stalnega sveta male antante in obenem zasedanje tiskovne male antante.
NEMČIJA SE VRNE V ŽENEVO.
LONDON. 29. maja. Daily Telegraph poroča iz Berlina, da bo Nemčija znatno omejila svoje zahteve napram Društvu narod, in se bo zadovoljila s priznanjem kolonijalnih mandatov, zaenkrat pa tudi sploh ne bo zahtevala spremembe statuta Društva narodov.
ANGLIJA 7A SPLOŠNI PAKT.
LONDON, 29. maja. Včeraj je na seji spodnje zbornice zunanji minister sir Si-
šiti svoje veliko poslanstvo v svetu.«
Torej spet »izvoljeno ljudstvo«, spet »nacionalni bog« in mimo tega še o f e n z i v-n i bog.
Marsikdo bi utegnil misliti, da je vse to neresno, da dandanes pač ni več mogoča vrnitev v poganstvo, toda poročila o novem gibanju v Nemčiji so dosti bolj resna. Na nedavnem zborovanju zastopnikov nove nemške vere v Berlinu, ki se je spremenilo v nepričakovano mogočno
manifestacijo, je bilo ugotovljeno, da je število njenih vernikov že prekoračilo prvi milijon In se bliskovito naglo veča.
Voditelji pričakujejo, da bosta drugi in tretji milijon dosežena že letos in bo potem samo še vprašanje časa, kdaj se »židovsko krščanstvo« v Nemčiji docela zruši. Evropa pričenja zato posvečati temu novemu nemškemu poganstvu vedno več pozornosti. Se res vračamo nazaj za dve tisočletji. Kdo naj to ve. -r.
Ženih držav ni bila federacija v tako nevarnem položaju, kakor je sedanji. Vlada je takoj po razsodbi vrhovnega ustavnega sodišča izdala apel na vse prebivalstvo Združenih držav, nroseč ga, naj ji pomaga pri njenih prizadevanjih, da se država izvleče iz težHfi gospodarskih neprilik, ki bodo sledile. Predsednik Roosevelt izjavlja, da bo nadaljeval akcijo za gospodarsko obnovitev z novimi silami in sredstvi, Obenem je bilo tudi izdano naročilo uradništvu NRA, naj se brez odpora pokori sklepom razsodbe sodišča.
mon odgov i] na neko vprašanje, da bo angleška vlada pričela akcijo za sklenitev splošnega pakta, ki naj bi reši! vsa svetovna vprašanja in bi se mu mogle pridružiti vse zainteresirane države. Priprave so v' teku, zato ne more dati še nobenih podrobnih pojasnil.
LAV AL BO ODGOVORIL.
PARIZ. 29. maja. »L’Information« poroča, da bo zunanji minister Laval imel v kratkem velik političen govor, v katerem bo odgovoril np vse politične izjave zadnjega časa, zlasti pa na govore Hb lerja, Bakhvina in Mussolinija.
KRIZA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
PRAGA. 29. maja. Ma1ype trova vlada je odstopila, dobila pa je obenem mandat, da vodi posle do sestave nove vlade. Novo vlado bo sestavil zopet Mab-petr.
BELGIJA PRIZNA SOVJETE?
PARIZ, 29. maja. »L’Oeuvre« poroča, iz Ženeve, da bo v Parizu v kratkem sestanek belgijskega socialističnega voditelja Vandervelda in zastopnika sovjetske Rusije, na katerem se ’ o pripravilo vse potrebno, za obnovitev rednih odn'-šajev med Belgijo in Rusijo.
BEG ZLATA IZ FRANCIJE.
PARIZ, 29. maja. Francoska banka ie znova povišala diskont na 6, lombard na na 7. Beg zlata se nadaljuje.
OBRTNIŠKI KONGRES.
BEOGRAD. 29. maja. 18. junija M tu vsedržavni obrtniški kongres.
POPLAVE NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 29. maja. Uragan, ki je divjal v vojvodstvu Kielce, je povzročil tudi velike poplave, ki so ponekod uničile letošnjo žetev. Poplavljenih je tudi več železniških prog in celo manjše rek* so narasle za 3 m nad normalo.
POTRES NA AZORIH.
LIZBONA. 29. maja. Po poročilih z Azorov se je čutil tam močan potresni sunek. Ker so zveze med posameznimi otoki prekinjene, se še ne ve, ali je potres zahteval tudi človeške žrtve. Zna no je le to, da je prebivalstvo v strahu zapustilo hiše in se naselilo pod milb^ nebom.
NEMIRI V JUŽNI AFRIKI.
LONDON, 29. maja. Po poročilih iz Rodezije so v nekaterih tamkajšnjih rudnikih nastali nemiri, ki so se razvili do spopadov med policijo in domačimi rudarji. Policiji je moralo priskočiti na pomoč vojaštvo.
Dnevne vesti
Postavitev doma za pobijanje tuberkuloze v Ptuju
SPOMENIK VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDIN1TELJU.
Odbor za postavitev spomenika blago-.mkojnernu Viteškemu kralju Aleksandru t. v Ptuju je imel pretekli petek v mestni posvetovalnici sejo širšega odbora pod predsedstvom mestnega župana g. Jer-šeta, ki je uvodoma poročal o dosedanjem delovanju odbora. Odbor je poslal na razne urade, društva, zasebnike itd. okoli 1000 dopisov za prostovoljne prispevke za postavitev spomenika, ter že tudi prejel znatne vsote. Glavni namen seje pa je bil v splošnem ta, da se odbor definitivno odloči, kakšen spomenik naj bi se postavil Viteškemu kralju Aleksandru L, in sicer z ozirom na to, ker so šle razne verzije za tem, da kulturni dom, ki ga je prvotno hotel odbor postaviti v Ptuju, ne bi bil celemu okraju v korist.
Odbor je zaradi tega sklenil, da se prvotni načrt o postavitvi kulturnega doma v Ruju opusti ter se usmeri vsa nabiralna akcija v veliko koristnejše namene s
Zborovanje slaščičarjev
Včeraj so zborovali pri »Orlu« mariborski slaščičarji. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Združenja slaščičarjev in medičarjcv g. Emanuel llili, ki je po posvetitveni besedi spominu mučeniškc smrti blagopokojnega kralja podal stvarno poročilo o delovanju združenja v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je podal g. Koser, blagajniško pa g. Gert. Združenje šteje 50 članov, 20 pomočnikov in 27 vajencev. Pri raznoterostih so naši slaščičarji razpravljali o šušmar-stvu. ki tlači tudi njihovo obrt ter o odredbi, ki jo je izdala banska uprava, da smejo peki peči pecivo iz bele in črne moke, pri čemer smejo uporabljati izključno kvas kot vzhajalno sredstvo, do-Čim spada peka drugega peciva iti slaščic v delokrog slaščičarjev. Pri volitvah v pomočniški izprašcvalni odbor so bili •zvoljeni slaščičarji gg. Pelikan, Koser, Gert in Tomovič.
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! faradi jutrišnjega praznika izide prihod-ja številka »Večernika« šele v petek t. m. popoldne.
Jubilej nadškofa dr. A. B. Jegliča. V
dornjem gradu praznuje danes bivši ljubljanski nadškof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič svoj S5. rojstni dan. Verniki so mu sicer nameravali prirediti za jubilej fazne slovesnosti, ki pa jih je jubilant v >voji skromnosti odklonil. Nadškof dr. jeglič je ena najodličnejših osebnosti slovenskega življenja polpretekle dobe. — vsem čestitkam k temu visokemu iubile-u se pridružujemo tudi mi.
Odlioduiea transportnega kontrolorja (irilca. Sinoči se je v Mariborskem dvo-ju poslovil od svojih najboljših prijate-iev transportni kontrolor g. Josip Grilc, ti odhaja na svoje novo službeno mesto t generalni direkciji železniške uprave v 'Beograd. Ob slovesu so se zbrali številni ijegovj najintimnejši prijatelji, ki so mu »dkritosrčno želeli najboljši počutek na 'ovem mestu. Transportni kontrolor brile je bil znana osebnost med našimi železničarji, mnogo se je pa udejstvoval udi v društvenem in športnem življenju, hb slovesi! mu želimo tudi mi mnogo sreče in uspeha v naši prestolnici!
Tekstilna industrija je pri nas tako napredovala, da že docela krije vse potrc-ie našega trga. Na letošnjem XV. ljub-janskem velesejmu od 1. do 11. junija iomo imeli posebno tekstilno razstavo, šajveč bo manufakture In konfekcije, domača ročna dela bodo zastopana iz seh tipičnih jugoslovanskih pokrajin in irajcv. Tudi doma tkane preproge ne >odo manjkale. Pletilna industrija bo ponižala vse vrste izdelkov od finega pičenega perila do kompletnih moških in hunskih oblek. Vrvarska industrija bo Kidala popolno sliko svojih proizvodov, /se, kar bo obsegala tekstilna razstava na velesejmu, bo samo domač hišni in tovarniški izdelek.
tem, da se uporabijo vsi prispevki za postavitev doma za pobijanje tuberkuloze, kar bo predstavljalo viden in trajen spomenik našemu blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. — Ta dom bo koristen vsemu našemu okraju, ker se bodo tudi prispevki stekali iz vsega ptujskega okraja. V domu za pobijanje tuberkuloze pa bodo našli zavetišče prav vsi jetični, saj je znano, da je tuberkuloza tudi v našem okraju zelo razširjena, posebno tam, kjer vlada revščina.
Odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. apelira zaradi tega ponovno na vse one, ki so prejeli prošnje za prispevke, da jih blagovolijo čim preje nakazati gornjemu odboru, da se ta človekoljubna akcija čimpreje uresniči. Kje bo postavljen dom za pobijanje tuberkuloze, bo še sklepal širši odbor kakor hitro bodo do-v "-m denarna sredstva na razpolago.
Poveljstvo dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje javno neposredno licitacijo za dobavo 298 kubičnih metrov lesa za ptujsko garnizijo. Licitacija bo 31. maja ob 11. uri v intendanturi poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer sc dobijo tudi vsi običajni pogoji.
Iz pravoslavne parohije. V nedeljo 2. junija t. 1. ob 10.30 bo v pravoslavni kapeli v Melju po službi božji zadušnica (parastos) po pok. Miroslavu Ribariču, bivšemu blagajniku te občine. Zato se pozivajo vsi naši verniki, zlasti člani upravnega odbora in cerkvenega sveta, da se navedene zadušnice zanesljivo in polnoštevilno udeleže.
Matineja ZKD. V četrtek, soboto in nedeljo se prikazuje v »Grajskem kinu« film »V znamenju križa«. Gledalci bodo očarani, ko bodo videli na platnu uprizorjene dogodke z rimskih časov. Razuzdanost in razkošje Rimljanov, medsebojna ljubezen in bogaboječnost kristjanov, zbiranje k molitvam v katakombah, pogrom na nje, mučenje, smrt, žive bak-lje in še mnogo drugega, vse to bo ostalo vsakemu obiskovalcu v trajnem spominu.
Glasbena Matica Maribor. Izredni občni zbor bo 6. junija ob 19.30 uri v pevski sobi v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. izprememba društvenih pravil, 2. pravilnik za glasbeno šolo Glasbene Matice Maribor. Odbor.
Občinski odbor Rdečega križa Krčevina—Košaki priredi v nedeljo 2. junija ob 15. uri v gostilni ,T. Kekec na Meljskem hribu ljudsko veselico s petjem »L u n e«, godbo in plesom ter kegljanjem za dobitke. Vstopnina 3 Din. Čisti dobiček za uboge šolarje v Krčevini. Kegljanje se prične že v soboto popoldne. Na udeležbo vabi odbor.
Vsi zdravniki Maribora in okolice se vabijo na razgovor o zdravniškem sindikatu in cvcntuelni ustanovitvi podružnice v Mariboru, kakor tudi o drugih stanovskih vprašanjih. Poročal bo delegat o kongresu sindikata v Beogradu. Sestanek bo v petek 31. t. m. ob 20. uri v zasebni sobi restavracije Povodnih, Jurčičeva ulica.
Člani in prijatelji »Pcruua« se obveščajo, da priredi »Perun« v nedeljo 2. junija izlet k Sv. Lenartu. Zbirališče vseh dirkačev in ostalih udeležencev točno ob 13. uri na Trgu svobode. Start dirkačev ob 13.15 uri. Vabljeni so vsi prijatelji športa, da se prireditve »Peruna« udeleže. K Sv. Lenartu bo vozil tudi avtobus po znižani ceni, tja in nazaj 14 Din za osebo, in to v primeru, če se bo za izlet prijavilo zadostno število izletnikov. Prijave sprejema do 31. t. m. zvečer g. Ivan Kvas, Aleksandrova cesta 32.
Prostovoljna gasilska četa Pesnica priredi v nedeljo 2. junija na vrtu gostilne pri kolodvoru ob 15. uri veliko vrtno gasilsko veselico s srečolovom, vožnjo na drči, plesom in raznimi drugimi zabavami. Za dobro kapljico in okusna- je-
dila (pekli se bodo tudi ražnjiči in čevapčiči) je preskrbljeno v lastni režiji. Igrala bo priljubljena mariborska godba. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen za nabavo gasilskega orodja, vabi gasilska četa na Pesnici vsa društva in cenj. občinstvo, da z njeno udeležbo podpre uspešni razvoj naše človekoljubne ustanove. V primeru slabega vremena se preloži veselica na 9. junija 1935.
Opozorilo strelcem! Strelska družiua Maribor začne v nedeljo 2. junija s svojim rednim streljanjem na vojaškem strelišču v Radvanju. Strelci, zahajajte pridno na strelišče!
Din 6000! Na tomboli JS v Mariboru v nedeljo 2. junija 1935 ob 15. uri na Trgu svobode je mogoče zadeti 6C00 Din v gotovini ter še 9 ostalih prekrasnih tombol, 20 desetork, 25 petork. 30 četvork, 500 tern in amb. Razstava dobitkov v palači Banovinske hranilnice. Tablice po 2.50 Din.
Za birmo kupite ceneno, dobro in lepo samo pri tvrdki Anton Kiffmann, Aleksandrova 11.
Ilotef »Orel«, danes koncert.
Nočna lekarniška služba. Jutri v četrtek bosta imeli nočno lekarniško službo Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. V petek 31. t. m. pa bosta imeli nočno službo Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanovi cesti in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arebu« na Glavnem trgu.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 30. t. m. Ob 7.30: predavanje; S: petje; 9: versko predavanje; 9.15: prenos iz trnovske cerkve; 10: predavanje; 10,30: prenos iz Gornje Radgone, vmes nagrob-nice in vojaške pesmi; 12.30: čas, obvestila; 12.45: Žena in obrt; 15: koncert; 15.45: predavanje; 16: vesela ura; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Firence; 21.30; čas, poročila, spored. — Spored za petek 31. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: radio-orkester; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 1S.30: prenos iz frančiškanske cerkve; 19: čas, poročila, vreme, obvestila, program; 19.30: nacionalna ura; 20: vesele pesmi; 21.30: čas, poročila, spored; 22: radio-orkester.
Samomorilen skok z mosta v Dravo.
Sinoči okrog 11. ure so pasanti državnega mostu obvestili stražnika, da je pravkar skočil v samomorilnem namenu z državnega mosta v Dravo neki moški, star okoli 17 let. Stražnik in z njim nekateri pasanti so se podali k Dravi in raziskali obrežje do železniškega mostu. Vendar je vse iskanje bilo brezuspešno in se je samomorilec najbrže utopil.
V rokah pravice. Poročali smo že o aretaciji Franca Ferčiča iz Borovcev pri Ptuju, ki je v soboto zvečer odpeljal izpred Emeršičevc gostilne na Aleksandrovi cesti dvokolo mojstru Vajdu. Pri zaslišanju na policiji pa je Ferčič priznal še nekatere druge tatvine, ki kažejo, da je policiji uspelo končno le izslediti specialista v tatvisah koles. Ferčič je priznal, da je ukradel 5. januarja t. 1. uradniku Esihu d”okolo izpred kavarne »Jadran« in 15. februarja izpred kavarne »Bristol« dvokolo mehaniku Venku. Policija sumi, da je Ferčič ukradel še več koles. Izročen je bil sodišču.
Vlom v garderobo športnega kluba ISSK Maribora. V noči od 27. do 28. maja je bil izvršen v obiačilnico ISSK Maribora v Ljudskem vrtu vlom. Še neiz-slcdeni tatovi so odnesli večje število športnih hlač, rdečih in belili volnenih majic, dva puloverja, več parov nogometnih čevljev in še drugega športnega pribora. Skupna škoda znaša 2600 Din.
Tatvina dvokolesa. Tesarju Antonu Rižnarju je neznan ljubitelj tujih koles ukradel iz veže gostilne Čerin v Vetrinjski ulici dvokolo z evidenčno številko 52.603 in vredno 600 Din.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 621 glav živine, in sicer 15 konjev, 19 bikov, 110 volov, 447 krav in 30 telet. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.75 do 3.75 Din, poldebeli 2 do 2.25 Din, voli za rejo 2.25 do 2.75 Din, biki za klanje 2.25 do 3 Din, klavne krave debele
2.50	do 3.25 Din, r>Iemenskc krave 2 do
Pomnite
1. -11. junij
n ura
I Ulili
Pregled domače produkcije
Posebne razstave:
Gasilska razstava.
Modna revija * gospodin, tvo. Salon avtomobilov.
Pohištvo.
Male živali.
Polovična voznina na železnici, parohi odih in avijonih. — Razstavišče obsega 40.000 m2.
Narodno gledališke
REPERTOAR.
Sreda 29. maja ob 20. uri: »Poljska kri«-_ Red C.
Četrtek 30. maja: Zaprto.
PC k 3i, maja ob 20. uri: »Hoffmanno* ve pripovedke«. Red A. Gostuje pri-mado. ljubljanske opere Zlate G ■ • gjenae-Gavelle. Zadnjič. Zadnja predstava za abonente in bloke.
Sobota L junija ob 20. uri: »Trafika«. V korist Združenja gledaliških igralcev. Bloki ne veljajo.
Samo še dve predstavi bosta za abonente in imetnike blokov. To bo drevi »Poljska kri« za red C ter v petek. 31. t. m. »Hoffmannove pripovedke« z gostovanjem ljubljanske primadone Zlate Gjungjenac-Gavellovo za red A. Ponovno opozarjamo lastnike blokov, da obiščejo ti dve predstavi, ker sicer bloki zapadejo.
Igralci za svojo organizacijo. V soboto
1.	junija ter v torek 4. junija uprizore igralci izredno učinkovito in zabavno veseloigro »Trafika«, ki je ob koncu letošnje sezone splošno ugajala in je dosegla vsestransko velik uspeh. Čisti dobiček . teh predstav gre v igralsko stanovsko organizacijo in da ic čim večji, razpečavajo igralci vstopnice sami. Naj ne bo nikogar, ki bi jih pri tem zanič res težkem poslu odklonil.
Rezervirajte do konca maja vstopnice za gostovanji ljubljanske drame. Gostovanji bosta prve dni junija. »Matiček se ženi« in »Siromakovo jagnje , zavisita od prodaje vstopnic vnaprej. Če do prvega junija ne bo dovolj zanimanja, žal gosto-vanj ne bo.______________
KINO
GRAJSKI KINO
Od danes srede dalje
..MALA DORir*
Anny Ondra. Najnovejši in najboljši Anny Ondra lilm. Pri večernih predstavah razen filma in zvočnega tednika še popolnoma nov variete-spored.
Pride ruski velefilra »Volga v plamen»“ v glavni vlogi Inkišinov.	-
Kino Union. Do vključno petka veseloigra »Pat & Patachon kot vojaka«. Sledi senzacija dneva, film:	»Iz dnevnika
zdravnice«.
2.25 Din, krave za klobasarjc 1.25 do 1.50 Din, molznice 2.25 do 3 Din, breje krav«
2.25 do 2.30 Din, mlada živina 2.50 do
3.50	Din, teleta 3.50 do 4 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din,
II.	vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletina I. vrste 8 do 10 Din, lf. vrste 5 do 6 Din, sveža svinjina S do 14 D’n.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri ic kazal toplomer 19.4 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala stopinj C nad ničlo; barometer je kaza' pri 20 stopinjah 739, reduciran na ničlo pa 736.6; relativna vlaga 71: od včcraJ na danes je padlo 0.2 mm dežja; vreme je oblačno in tiho; vremenska napove napoveduje spremenljivost vremena-
Z »Mariborskega otoka«. Temperatura vodo v velikem bazenu je znašala danes 18 stopinj, v srednjem bazenu 20, v otr0 šketn 21, na zraku pa 23 stopinj.______
iDomiitlalie te CMD
Mariborski časnikarji pri mestnem
županu
Zanimiv razgovor o mestnih financah in drugih aktualnih komunalnih problemih
Ko se nakopičijo na županovi mizi raz-k© zadeve, ki bi utegnile zanimati širšo javnost, ima naš mestni župan g. dr.
Franjo Lipold tudi to vse hvale vredno Navado, da povabi vse mariborske zastopnike javnega mnenja na prijateljski razgovor. Tako smo se sestali tudi včeraj popoldne mariborski časnikarji pri Sospodu županu, ki je tokrat k razgovo-ru povabil tudi načelnika gradbenega urada gradbenega nadsvctnika g. inž.
Barana ter predsednika načelstva MP, finančnega referenta g. Sabotyja. Nad uro trajajoči razgovor se je sukal okrog najvažnejših in najbolj perečih komunalnih problemov, ki jih danes objavljamo le v bežnih obrisih, posvetili pa jim bomo V prihodnjih številkah vso pozornost, ker bodo prav gotovo zanimali širšo javnost, zlasti tisto, ki ji jc pri srcu napredek in razvoj našega obmejnega mesta.
Kdor živi z našim mestom in se živo Zanima za njegovo komunalno politiko,
'nora priznati, da jc naše mestno gospodarstvo, odkar načeljuje mestni občini župan g. dr. Lipold, na višku najlepšega razvoja — kljub krizi, ki pretresa in ruši gospodarske temelje vsega sveta. —
Maribor naglo napreduje in se razvija.
To pričajo dejanja, ki jih bodo pisci kronike mesta današnjih dni ovekovečili »rav gotovo v podčrtanih poglavjih.
Pri razgovoru jc mestni župan g. dr.
Lipold najprej pojasnil časnikarjem vzroke, da še ni mestni proračun za 1. 1935-36 razglasen. Ministrstvo za finance ga je z nekaterimi spremembami odobrilo, ni pa že vrnilo odobrenega pravilnika o uvoz-nini. V letošnjem proračunu je znižana doklada od 45 odst. na 40 odst. Z davščino na vozila, z zvišanjem efekta trošarine na v ino in u voz ni n e pa je ustvarjeno ravnovesje.
Za novo It. deško meščansko in 1J. dekliško osnovno šolo ter mladinski dom z dnevnim zavetiščem v magdalenskem okraju, ki jih bo občina zgradila v počastitev spomina blagopokojncga kralja, je dobila posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji. — Občina bo takoj ^.prosila bansko upravo za principielno odobrcnje načrtov, ki jih je žirija zbrala ■n odobril krajevni šolski odbor. Stavba bo do letošnje jeseni pod streho in sc bo zidovje preko zime temeljito osušilo. Prihodnje leto pa se bodo vrata obeh šol °dprla. Kje bo stal prepotreben Mladinski dom v magdalenskem okraju, še ni °d!očitev padla.
Pri nadaljnjem razgovoru o socialnem skrbstvu mestne občino mariborske je g. žujwn izrazil željo, naj bi bili časnikarji
pri obravnavanju socialnih problemov bolj pravični. Dejal je, da se je mestni občini mariborski zgodila s članki v nekem ljubljanskem dnevniku velika krivica, ko se ji očita, da premalo skrbi za siromašno prebivalstvo, da brezposelni gladujejo in nimajo kam položiti glave in da so mnogi bili primorani iskati zavetišča v gozdovih. Naglasil je, da je Maribor prav v socialno-skrbstvenih zadevah prvi v naši državi, da je žrtvoval zadnja leta težke milijone za socialno skrbstvo in da je bil Maribor prvi, ki je pokrenil Pomožno akcijo za omiljenje bede, ki jo je povzročila huda kriza zadnja leta. j Mnogo pa si je prizadeval Maribor tudi i za odpravo beračenja in je storil vse, kar ■ je bilo v njegovih močeh. Naglasil je, da nobenemu brezposelnemu, ki je pristojen v Maribor, ni potrebno beračiti, ker je mestna občina mariborska poskrbela za svoje ljudi kakor nobena druga. Ukrenila pa bo v bodoče vse, da bi se zajezil dotok brezposelnih z dežele, ker so prav ti največje breme mestnemu prebivalstvu. Glede stanovanjske mizerije pa je g. župan omenil in s številkami dokazal, da je mestna občina mariborska v stanovanjskem pogledu za omiljenje mizerije storila mnogo in bi bilo želeti, da bi tudi privatna iniciativa sledila njenemu zgledu.
Živahen je bil nato razgovor o mestnih gradbenih vprašanjih. Mestni gradbeni urad jc dobil nove moči in se njih podjetnost opaža že na vseh koncih. Gradbeni urad je izdelal program za regulacijski načrt za Maribor in okolico. Ker so se o programu za regulacijo pojavila tudi v javnosti različna mnenja in želje, ki niso utemeljene niti v gradbenem zakonu, niti v dejanskem stanju in niti v današnjem ter bodočem gospodarskem položaju iu imajo svoj izvor v po-gresenih principielnih vidikih ter neume-vanju najvažnejših določb gradbenega zakona, je g. župan dr. Lipold po elaboratu, ki ga je izdelal načelnik gradbenega urada, pojasnil temelje, na katerih je bil zgrajen program za regulacijo Maribora in okolice. Mariborčani moramo z veseljem in navdušenjem pozdraviti iniciativnost mestnega gradbenega urada, ki bo nedvomno v bodoče krojil Mariboru tako podobo, ki jo po svojem pomenu in poslanstvu zasluži.
Promenadna pot ob Aleksandrovi cesti bo dogotovljena še pred pričetkom letošnjega »Mariborskega tedna«. Delo ovira dejstvo, da še niso odobreni načrti za paviljone, ki bodo zgrajeni na promenadni poti. Ker je mariborske časnikarje zanimala tudi zadeva mariborskega gradu, jc župan pojasnil, da je inž. arh. Saša
Dev dogovorno z mojstrom Plečnikom izdelal načrte za adaptacijo gradu, ki naj bi služil za bodoči mestni magistrat Nalogo je inž. Dev mojstrsko rešil, vendar pa bo o tem še sklepal mestni svet, ker odločitev, če bo magistrat v mariborskem gradu ali ne, še ni padla. Z adaptacijo gradu bi se reguliral tudi Trg svobode, ki ga je mariborski spomeniški odbor izbral za postavitev spomenika bla-gopokojnemu kralju. Na vidiku je tudi skorajšnja regulacija Glavnega trga. Ko bo definitivno rešeno vprašanje zamenjave vojašnic, bo pričela mestna občina mariborska resno misliti tudi na novo moderno tržnico.
Na dnevnem redu so bili razgovori še o posojilu, ki naj bi ga najela občina za likvidnost mestne hranilnice, o organi-
e
bonbon
Proizvod: »UNION44 Zagreb
zaciji tujsko-prometnega odseka pri mestni občini, o spomeniškem vprašanju, o zadevi pragmatično nastavljenih uslužbencev pri mestnih podjetjih, o avtobusnem prometu in o inkorporaciji okoliških občin. O %eh teh vprašanjih pa bomo še poročali.
Občni zbor Jugoslovansko-češkoslovaške lige
PREDAVANJE PREDSEDNIKA DR. KU KOVCA. G. SV. KNOP IZVOLJEN ZA
ČASTNEGA ČLANA.
nega člana. Gospod jubilant se je zahva*
Sinoči se je vršil pri »Orlu« dobro obiskan občni zbor naše Jugoslovansko-češkoslovaške lige, ki je potekel izredno lepo in prisrčno ter pokazal kljub vsem neprilikam lepe perspektive v slovansko bodočnost.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga je
na tem občnem zboru tudi mimogrede proslavila svojo desetletnico, pri čemer so ji čestitali in želeli še mnogo uspehov: za mariborsko sokolsko župo dr. Lj. Pivko, za Sokol Matico preds. Bureš, za Zvezo kulturnih društev nadz. Golež, za Rusko Matico prof. Sokolov, za JBL prof. Šedivy, za Češki klub preds. Bureš, za Slovensko planinsko društvo dir. dr. Jos. Tominšek, za Narodno obrano iu Maistrove borce dr. Dolar in za Jadransko stražo dr. Rapotec. Brzojaven pozdrav je poslala celo ligina posestrima ČJL iz Brna.
Uvod v večer je tvorilo predavanje o slovanskem vprašanju v sedanjosti, ki ga
jc imel ligin predsednik g. min. dr. Vekoslav Kukovec. Podal je lep in zaključen pregled slovanskega življenja in delovanja v sedanjosti in optimistično nakazal pogled v bodočnost, za katero po svojih močeh dela Jugoslovansko-češkoslovaška liga. V debati so se oglasili dr. Ljudevit Pivko, dr. Anton Dolar, prof. Šedivy in prof. Sokolov, iz česar se jc videlo, kako resno in vsestransko sc prav Jugoslovan.-ceškoslovaška liga kot matica sličnih pokretov v našem mestu bavi s tem za nas tako važnim vprašanjem.
Po tajniškem poročilu prof. Ovna in blagajniškem poročilu Gintza je nadz. Založnik predlagal odboru razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno.
V smislu odborove seje je bil nato na predsednikov predlog o priiiki svoje 80-letnice za svoje požrtvovalno delo izvoljen g. sv. Ivan Knop za liginega east-
lil v prisrčnih besedah spominjajoč se popre vratnih dni. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik Češkega kluba, izjavljajoč, da se čutijo s tem počaščeni tudi ostali Čehi našega mesta, ki jim je v veliko radost tako složno sodelovanje pripadnikov obeh bratskih narodov.
Temu s sledile volitve. Na predlog dr. Lj. Pivka je bil ponovno izvoljen za pred sednika min. dr. Vekoslav Kukovec,, v odbor pa gg.: sv. Knop, dr. Lj. Pivko, dr. Senjor, dr. Rapotec, dir. Kadunc, dir. dr. Tominšek, prim. dr. Černič, sv. Fra-njo Bureš, ravn. Gintz, prok. Kovaf, vodja češke šole Josip Drly, dr._ Dolar, dr. Sušnik, prof. Sokolov, prof. Šcdivy, prof Novak, prof. Gruntar, prof. Seunik, prof. Borko, uč. Drago Cibic, uč. Šum-ljak, uč. Dojčinovič, dr. Hugo Velker in prof. Anton Oven. Za revizorje sta bila izvoljena gg. nadz. Založnik in dr. Crnek.
S pogumno perspektivo v novo delo je nato ligin predsednik dr. Kukovec zaključil nad dve uri trajajoči ter izredno uspeli občni zbor.
Sokolstvo
V nedeljo 2. junija pohitimo vsi na okrožni zlet na Pragersko. Bratje in sestre, uporabite to priliko za nedeljski zlet. Vlakovne zveze zelo ugodne. Odhod iz Maribora gl. kolodvor: 0.44, 11.48, 13.58 (brzi), 14.13;. povratek s Pragerskega: 17.46, 21.02, 21.47. Telovadni oddelki odpotujejo iz Maribora ob 5.12 uri. Spored: ob 14. uri sprevod, ob 15. uri pa javni nastop na novem telovadišču poleg kolodvora.
Med zakonci.
»Mož: »Molči, no, da se ti ne bodo ljudje smejali, saj ne razločuješ konja od osla.«
Ona: »Kaj sem ti mar kdaj rekla, si konj?«
Dan primorske matere
Predavanje pri »Nanosu«.
Praznovanje materinega dne jc prišlo k nam iz Amerike in je v navadi šele nekaj let. Razveseljivo je, da je ta vzvišena ideja našla v našem narodu tolikšen ®clniev in. da sc od leta do leta obhaja ta dan lepše in globje. Predvsem šola, cerkev in dom skušajo in se trudijo vzbuditi v mladini plemenito čuvstvo do onega bitja, ki mu je dalo življenje, do matere. Saj človek in posebno mladostnik je po svoji -naravi toliko egoističen, da le prehitro pozablja na storjene mu dobrote. Koliko ljudi, in med njimi tudi visoko na-^raženih, srečujemo v življenju, ki se ^oniaj spominjajo svojih staršev ui, ce so leti priprosti, se jih celo sramujejo, kaj Sele, da bi jim pomagali in jim polepšali 'ineve starosti. Nikoli bi se ne moglo zgo 'iiti kaj takega, ako bi se jim že v sami Radosti vzbudilo pravo prisrčno cnv-stvo do matere. In tako je materin dan res posrečena zamisel, ki daje mladi du-spoznanje, kaj jc mati, a materi vsaj belilo zadoščenje za vse njene žrtve v ^ienem poklicu.
■ Naše društvo »Nanos« hoče tudi ta dostojno proslaviti. Ne po moji volji, ^ je društvo izbralo za predavateljico, 'kprav silno nerada nastopam pred jav-
nostjo, ker mi je tiho razmišljanje svojstveno. Vendar pa se hočem poverjenemu mi zaupanju odzvati in seči prav v globino svoje duše ter v kratkih besedah predočiti dan primorske matere.
V svojih nadaljnjih izvajanjih nočem biti bolestno čuvstvena, nego pokazati hočem primorsko mater z zdravo in resnično realnostjo, ki ne ustvarja onemoglih in obupanih ljudi, temveč zdrav preizkušen rod. Mati Primorka, tebi je dodelila narava silno skopo zemljo, ki daje šele tedaj, če je skrbno neguješ in z neštetimi znojnimi kapljami iz nje naravnost izgrebeš pičel pridelek. In kot pridna neumorna delavka stojiš zvesto svojemu možu ob strani, ga podpiraš in složno z njim preživljaš svojo deco. Ne, ti ne poznaš nezvestobe in pohajkovanja, ne iščeš izven zakona naslade in nesmiselnega uživanja. Resnost življenja je v Tvoji duši tako globoko ukoreninjena, kakor se je utrdila v naši zemlji kraška skala, ki že tisočletja kljubuje neštetim burjam. Tvoja deca Ti jo največja življenjska skrb. In kakor je drugače primorska zemlja skopa in daje malo sadu, vidimo pa baš pri Tebi, draga Primorka, da sl v največ slučajih obdarjena s prav številno družino. A glej, s koliko uvidevnostjo in razumnostjo jo znaš vzgajati, da je skromna in zadovoljna tudi z malenkostjo ter tako sposobna, p* enašati tu-
di bridkosti z večjo odpornostjo in s trdnejšo voljo.
Primorsko mater, tolikanj preizkušeno v težavah življenja, je zadela 1. 1918 največja nesreča. Takrat, ko je ves Jugoslovanski rod prekipeval v veselju in sreči ter praznoval svojega vstajenja dan, jc moralo molčati srce primorske matere. Baš njej, ki je skozi stoletja čuvala slovenski jezik kot največjo svetinjo ni bila usojena ta radost. V nemi tugi jc zaječalo njeno srce. In kako ne bi! Šiloma je bila odtrgana s svojo deco od naše ujedinjenc Jugoslavije ter prideljena tujemu rodu, tujemu jeziku, tujemu gospodarju. Pri novi razdelitvi Evrope se državniki niso mnogo ozirali na male narode, nego so upoštevali le strateške vidike in moč velikih. Da so imele takrat tudi matere kako besedo, ne bi se mogla zgoditi našemu rodu tolika krivica. Kajti mati, ki je najbolj nesebično bitje nasvetu, bi so znala drugače poglobiti v duše onih, ki so bili izročeni takšni usodi.
Po letu 1918 je minilo že 16 let. Ozrimo sc samo v širših obrisih kakšno je od tedaj življenje primorske matere. Naval tuijerodce v slovenske vasi je od leta do leta večji. Vsako boljše mesto zaseda tu-jev, v slovenske domove pa 'se seli beda in brezposelnost. Mnogo, mnogo je družin, kjer jim mati po več tednov ne ■more vrezati niti skorjice kruha, komaj>
da imajo še moke za polento. Zato je deca željna kruha, življenja in dela in čim do-raste, zapušča dom in hoče in mora :z rodnih tal v svet. Na tisoče se jih je že naselilo v Južni Ameriki, še več pa se zateklo k nam v svobodno Jugoslavijo. In vsaka mati se s krvavečim srcem od njih poslavlja, na njih noč in dan misli in za njih moli, želeč jim sreče in blagostanja. Ona pa skrušena, stara in osivela, namesto da bi mirno uživala jesen življenja, se mora še nadalje pehati za vsakdanji kruh.
Primorska mati govori slovenski oziroma hrvatski jezik, ki ji je najdragoce-nejša dedščina že nad 1000 let tam bivajočih naših pramater. V svoji veliki ljubezni do rodne grude so znale skozi vse burje, ki so vihrale preko njenega ozemlja očuvati svoj jezik lep in čist, predajajoč ga rodovom kot talisman njihove svo bode. A danes v 20 stoletju, ko je Človeška civilizacija že na tako visoki stopnji, doživlja primorska mati nečuveno zablodo uarodne nestrpnosti. 3—4 leta staro dete se odtrga materinemu okrilju ter se pod pretvezo materijelnih dobrin spravi vi italijanski otroški vrtec. Tujerodna učiteljica ga sprejme in mu skuša čimpreje iztrgati iz spomina in duše one besede, ki mu jih je mati.s tolikšnim trudom preučila.
(Konec sled*)
Afcfccmse Daadet'
VRE H ZfiVf
89
»Ne bojim se tega...» je dejala prepričljivo.
»česa torej?«
Vzravnala se je, in ko da v njej nekaj popušča: »Ker je sedaj nekaj med nama...«
Napravil se je ko da je ne razume in je vprašal čisto tiho: »Kaj je?«
Gledala sta se drhte, ko da ju muči ista vročica in ista želja žge. Za njo je bilo nebo kakor v plamenu, ki o#eva in venca njene fine lase s svojimi žarki; v njegovih očeh je pa odseval ta rdeči, umirajoči plamen solnca. Nikoli se drug drugemu nista zdela tako lepa, nikoli nista tako vroče hrepenela drug po drugem. Toda ni ju spreminjala ta svetloba apo-teoze, ni ju delala nova in lepša drugega drugemu, ne, vse to je povzročalo ono nekaj, ono nesrečno nekaj, česar sta drug drugega sumničila in kar bo edino, močnejše ko usmiljenje in ljubezen, moglo vrniti življenje njunim nežnostim in izbrisati vso preteklost.
»Fenigan, hej, Fenigan.«
Ta glas, oster in uraden, je prihajal gori iz sadovnjaka. »To je Delcrous«, je
dejala mlada žena, koprneč od strahu. Richard je zamrmral med zobe: »-Kaj naju vse do tu preganja?« Potem je instinktivno objel Lydijo, ko da jo hoče zaščititi in ji reči: »Jaz sem tu, ne boj se ničesar!« Ona pa si je, videč ga tako mirnega, mislila: »Kako je pogumen, kako ga ljubim!« Richarda je pa genila ona, nenadoma tako nežna, prava žena, s svo jim nervoznim strahom, ki je sedaj po činu obadva zmedel.
»Oprosti mi, dragi Fenigan«, je zaklical Delcrous in se približal z naglimi koraki, »hotel bi biti v Corbeilu preden odide moj zapisnikar; me ne bi mogel odpeljati tja?« Fenigan je odgovoril: »Nič lažjega kakor to.« Lydija je pa skakala od veselja: »Grem naročit Libertu, naj zapreže.« Delcrous odhaja, torej se danes ni treba ničesar več bati. Mož je smeje se dodal: »Pojdimo vsi naročit Libertu.«
Ko so se vračali skozi z dolgimi, pošev nimi žarki obsijani in s cvrčanjem lasta-vic oživljeni vrt, je sodnik, ki je hodil ob njegovi strani, tiho zašepetal Feniganu: »Spremite me kos poti, tako, da bova na
samem; moram Vas nekaj vprašati.« Gotovo ga je hotel spraševati o Lydiji; to bi torej bila ta sled, prinesena z Gros-bourga. Richard je moral zbrati vso svojo moč in hladnokrvnost, da je vzdržal.
»Dobro je,« je odgovoril na enak, sfcriv nosten način.
Ko je Lydija videla, da odhaja odprta kočija z dvorišča, na katerem so bile o-stale kočije gostov in da seda vanjo tudi Richard poleg sodnika, se je njen nežni obraz spačil, ker ji je neki nagon pravil, da ji jemljejo moža in ga ne bo več videla tako kmalu. Vendar je premagala svoje razburjenje in smehljaje rekla:
»Bodita gospoda tako prijazna, pa vzemita s seboj še mene; ne bo vama treba dolgo čakati, pokrijem samo še klobuk.«
Richard je razumel pomembni stisk sodnikove roke: »Ne izplača se, grem samo do konca vasi.« Skloneč se, ji je s koncem prstov poslal poljub in dejal: »Vrni se v salon, pomagala boš materi,« Skozi odprta okna pritličja se je slišalo zelo živahno brbljanje ženskih glasov. Lydija je obstala na pragu, preden je stopila, in še videla konje, ko so odpeljali kočijo skozi dvoriščna vrata in svojega moža, ki se je obrnil ter ji zaklical: »Na svidenje!«
Ni mogoče trditi, da je Delcrous čisto brez okleVanja in boli'— dasi bi govoreč o njem mogel biti ta izraz tudi pretiran
— žrtvoval Uzelles Grosbourgu, svojo ljubezen napredovanju. Dospevši do Sei-ne in vse do polovice mostu sta njegova vznemirjenost in neodločnost še trajali in ko bi tedaj bila tam »Rdeča kapica«, hi bila prav gotovo čarovnija njenega smeh ljaja in moč njene resnične navzočnosti premagali vse želje po naglem napredovanju, visokih zvezah in protekciji. Ker je pa bil prepuščen samo zadnjim nagonom, je bil kot sodnik nesposoben, da hi na poti do Uzellesa sklenil nekaj drugega kakor tisto, kar sta mu svetovala njegova častilakomnost in praznina srca. »Storil bo svojo službeno dolžnost« in bo v ta namen govoril najprej zaupno s svoji'’-1 dragim prijateljem Feniganom. nazadnje ga bo pa uradno zaslišal in bo mogel potem njegove izjave v svojstvu obtoženca kontrolirati z njegovimi zaupnimi besedami iz pogovora s prijateljem. J11 tako je, ko sta bila iz vasi in so konji že peketali po trdi cesti, pričel svoje izpraševanje.
Prijatelj Fenigan je gotovo ugenil vzrok, zakaj nista mogla vzeti s sebol njegove mlade žene, ker kako naj bi go-; vorila pred njo o smrti princa Olomuške-ga, o vsekakor nasilni in tragični smrti-ne pa o navadnem naravnem dogodku-kakor so spočetka trdili zdravniki?
(Se bo nadaljeval'-
Sklepni produkciji glasbene šole »Drave"
Dve in pol leta obstoja Glasbena sola Nar. železn. društva »Drava«. Potrebo njenega obstoja dokazuje najbolj njen dosedanji razmah. Je takorekoč glasbena šola za desno obrežje Drave. Na njej se poučujejo vsa godala (violina, čelo, bas) in klavir. Z malimi izjemami zahajajo tudi vsi učenci k pouku v teoriji. Sola ima svoj orkester in sedaj še šolski pevski zbor. Pripravljalna (pevska šola) je namenjena za take otroke, ki se hočejo učiti pozneje kakega instrumenta ter se sploh uriti v zborovem petju. V šolskem okolišu vladajoče družabne prilike so ugodne za razvoj posebne Ljudske glasbene šole. Taka že obstoja v zasnovi in poučuje se na isti igranje na kitari, mandolini in kromatični harmoniki. Hoče torej pospeševati praktično stran muzikalnega udejstvovanja.
Glasbeno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo okoli 100 učencev, Ljudsko glasbeno šolo pa 16. Največ učencev je violinistov in iz železničarskih rodbin. Okoli ena tretjina je klaviristov in otrok neželezničarjev.
Prihodnji petek (31. V.) in soboto (1. junija) stopijo učenci pred občinstvo. Prva produkcija, z začetkom ob pol o-smih zvečer, je namenjena posameznim nastopom v poedinth instrumentalnih strokah. Slišali bomo takrat tudi male »evce in šolski zbor. Spored je obsežen, vsled česar bo začetek točen.
Drugi večer (soboto 1. junija) je kome-inorativnega značaja, v počastitev blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Začetek je ob 8. uri zvečer. Spored je sledeči: 1. Spominska beseda. I. Vilhar: Oče naš. (Šolski zbor). 3. Chopin: Žalna koračnica. (Enoglasni violinski zbor s klavirjem in harmonijem. 4. Gluck: Religiozna koračnica. (Četvero-Klasni violinski zbor). 8. a) Leban: Moli-Sattner: O smrt! (Odlomek iz oratorija »Assumptio« v priredbi za četveroglasni violinski zbor s klavirjem). 6. Mozart: Molitev. (Dvoglasni violinski zbor s klavirjem). 7. Vdotti: Žalna koračnica. (Dvoglasni violinski zbor). 8. a- Leban: Molitev. b) Foerster: O Gospod. (Violinska kvarteta). 9, Handel: Largo. (Godalni orkester s klavirjem in harmonijem. 10. Beethoven:	Žalna koračnica. (Godalni
orkester s klavirjem in harmonijem).
Nabava sporeda velja obenem kot vstopnica. Stariši in prijatelji glasbe so vljudno vabljeni.	_______
vila prijavljenih konj in ker se bodo vršile prvič na razširjenem dirkališču, ki je samo za 30 m krajše od tezenskega, dolgo torej 970 m. Z izredno požrtvovalnostjo so ljutomerski konjerejci sami uredili dirkališče. Nad 20 voznikov je dan za dnem brezplačno dovažalo pesek na progo iz oddaljene Mure. Zadruga za vzrejo žrebet je dokupila nad tri orale zemljišča, da se je tako zamoglo podaljšati progo dirkališča na skoraj 1000 m. Z ozirom na to je Centrala kasaških društev za Jugoslavijo obljubila, da se bo dirka za Jugoslovanski kasaški derby prvič vršila na Cvenu pri Ljutomeru, kar je gotovo posebno priznanje ljutomerskim kmetskim konjerejcem in tudi pravilno, ker je večina konj za derby prijavljenih iz ljutomerskega okraja. Pri letošnji dirki se bodo prvič pojavili triletni potomci slovitega žrebca Plunger jun.; zanimanje pa je veliko tudi za potomce Peter Mozarta, ki je bil nedvomno eden najboljših plemenjakov, kar jih je bilo kdaj na Cvenu. Letos pa je banska uprava vzela v najem žrebca Baka, ki ima rekord 1.20 in plemeni drugače v Avstriji. Posetniki dirk bodo imeli priliko videti v žrebčarni nad 40 dvo- in triletnih toplokrvnih žrebet, samo lepe živali. Zveze v Ljutomer so ugodne.
Razno
PREDELUJEM STARE MA-DRACE
ir« zofe poceni. Tapetnik Arzenšek, v gradu, Grajska ulica 2.	2350
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče speci jalitete:	Dvakrat
na teden morske ribe. bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din S —. Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Din 12.— Gostilna »Rotovž« A. Vicel, Maribor, Rotovški tr>; 8. 1416
Službene objave OOLNP, Maribor. V
četrtek 30. t. m. bodo naslednje tekme: Na igrišču SK Železničarja ob 15. uri prvenstvena tekma SK Železničar rezerva : SK Svoboda rezerva, ob 17. uri pa prvenstvena tekma SK Železničar I : SK Svoboda I. Službujoči odbornik g. Rožaj. Tajništvo.
Kolesarska dirka Maribor—Sv. Lenart.
Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« bo priredil v nedeljo 2. junija na progi Maribor—Sv. Lenart kolesarske dirke. Isti dan bo na omenjeni progi ocenjevalna vožnja motociklistov. Podrobnosti bomo še objavili.
CENENA BIRMSKA DARILA
dobite pri zlatarju Avgustu Jahn-u, Stolna ul. 2. Prosim oglejte si mojo zalogo- Nova dela in popravila po najnižiih cenah.	2182
Posest
Kupim
STARO, 14hkaratno ZLATO kupuje gram po Din 28.—, briljante in novčanice po liaj-višjih cenah Anton Kiffmann, Aleksandrova 11, Maribor.
2374
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Dobro ohranjen«. 2385
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO lepo, solnčno, s posebnim vhodom, oddam s 1. junijem solidnemu gospodu. Klanjšek, Glavni trg 21.	2346
NOVO OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu s 1. junijem. Gospojna 2-1. desno. 2342
DRUŽINSKE HIŠE
ali mala posestva od 25.000 Din dalje. Mariborske obresto* nosno hiše od 170.000 Din dalje, grajščine, vile, trgovske hiše, kmetije, mline, prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.	2372
Šport
Paznik kasaškega športa v Ljutomeru
Konjske dirke v Ljutomeru bodo jutri na praznik na Cvenu. Letos bodo te dirke posebno znamenite radi velikega šte-
Ladje iz papirja.
Neki londonski inženjer je zgradil model ladje in za gradnjo uporabil neko posebno papirnato maso, ki ji ne škoduje voda in ne ogenj. Model je bil dolg nad 12 metrov in opremljen z vsemi potrebnimi stroji. Izumitelj išče sedaj mecena, ki bi mu omogočil zgraditi prekooceansko ladjo iz papirja. Prednost take ladje bi bila v njeni majhni teži.
HIŠA
center, lokal, stanovanje. Din 120.000.—, 250.000.—. P,šarila »Rapid«. Gosposka ul. 28. 2365
HIŠA
na prodaj tik ceste Lifflbuš-Pekre štev. 94 pri Mariboru. 2363
Prodam
VINO 1934
od 5 litrov naprej na prodaj. Kokoschinegg,Košaki 18. 2301
SOBO
lepo, meblirano, čisto poseben vhod, za stalnega nameščenca ali vpokojenca oddam takoj. Stritarjeva ul. 5, 1. nadstropje.	2303
DVE OSEBI
iščeta eno- ali dvosobno, tnif' no stanovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« peft »Mirno«._______________2364
ENOSOBNO ALI DVOSOS' NO STANOVANJE tudi malo sobo s štedilnikom oddam takoj. Studenci, Sloffl' škova 5, nasproti cerkve, a 2381
Službo dobi
BOLJŠEGA URARSKEGA VAJENCA ALI VAJENK«
sprejme Anton	Kiifmaiiw
Maribor, Aleksandrova c. nasproti gostilne Spatzck.
2733	.
eH
SLUŽKINJA pridna, poštena, vajena vsi gospodinjskih opravil ter ne' koliko tudi kuhe se sprejme* Stolna ul. 1-1, vrata 3. 23?|
OPREMLJENO SOBO
oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Večernika«.	2371
Stanovanje
DVA GOSPODA
ali gospodični sprejmem na hrano in stanovanje. Zrinjskega ul. 17, Studenci. 2370
IŠČEM STANOVANJE
2—3 sobe s kopalnico, če mogoče v Fratikopanovi ali tik iste ulice. Ponudbe zaže-ljene pod »Točen« na upravo lista.	^306
Najvažnejša v Vašem stanovanju je dobra postelja od A—Z
ASeksandrova 15
Gradi za madrace: tkanina za pohištvo; tkanina za odeje: inleti:
posteljno perje: žima. alrlk
samo v specijalnih kvalitetah Vse predelave sc izvrše preko dneva
Zareklo se mu je.
»Gospod mojster, očka me pošilja po popravljene čevlje. Denar prinesem jutri.«
»No, boš pa tudi čevlje jutri vzel,« je rekel čevljar.
»To pa ne gre, ker se jutri izselimo iz mesta.«
PRISTEN AJDOV MED
po Din 10.— za kg. Sredstva za pokončavanje sadnih škodljivcev: galico, žvaplo, »0-sprasen, Uranla zelenilo. ap= neni arzenjat, solbar, garken, kvasija les. Umetna gnojila: čilski soliter, nitrofoskal. mešano gnojilo za vrtove. Krmila: jodmineralna sol, lanene tropine, bučne tropine po Din 1.25 za kg, in 'zdravo koruzo po Din 1.20 za kg nudi Kmetijska družba. Meljska c. 12. Telefon 2083.	2276
JAVNfi LiCiTAC JU
500 kg kristalnega sladkorja, 70 kg pšenične mok* 100 kg ječmena in 1 zaboj kolomaza 60 kg se prodalo v tovornem skladišču na glavnem kolodvo v Mariboru, dne 31. maja ob 10. uri.
PRISTNA BIDERMAJERJEM v VA OMARA.
turška preproga, brušeno bi-dermajerjevo zrcalo, brušene vinske kozarce in fini porcelanasti krožniki ceneno naprodaj. Naslov v upravi. 2368
NA PRODAJ POCENI
skoraj nov pogrezljlv šivalni stroj »Singer«. Viprašati v trgovini Legat, Meljska 57. 2367
Edin! slivenski dnevnik na ozemlju bivše maribor-tke oblasti je „Večermk“.
Zo to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mot>el uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Ve£ernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve' černikovih“ malih oglasih. „Veiernik“ del« za Vas, delajte Vi zanj!
Izdala kaEOKii -Jato. ». LMta*,	mm.	tedafeteljr.
Mariboiru.
liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik