PoSinina plačana v gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 14. JANUARJA 1928. STEV. 3. NAROČNINA ZA JVGOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN 15 CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA Jt E VILKA' PO DIN • I RAČUN POŠT. NRANiLNICE 13.188 vredniJtvoinvprava VVČITEL1SKITISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAIO/ANONIMNIDO-. PlSl SE NE PRIOBČV- k ieio/poStnina PLA-^ VCANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2906 ilSODOVitltOČh. Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! Te dni mineva deset let, kar je sredi najhujše bojne vihre, sredi najhujšega klanja in največje izčrpanosti Evrope razglasil Wilscn urbi et orbi švcj evangelij, obstoječ iz 14 tcčk. Važnost \Vilsonove objave je bila v takratnih razmerah nedogled-na. Značila je pogin centralnih velesil. nam, zatiranim Slovanom pa je zasigurala osvobojenje izpod nemškega in madžarskega jarma. S tem trenutkom šele. smo mogli vedeti in upati, da postanemo svobodni in da nas ne bo zasužnjila Nemčija še mnogo hujše, kot smo bili zasužnjeni pred vojno. In vsi smo klicali navdušeni Wilsonu kot rešitelju in pre-obrazitelju vsega človeštva. Slavnih 14 točk je vsebovalo same ideale, na katere se preje niti misliti nismo upali, ideale, ki so nam obetali uprav bajno bodočnost. Kaj je iz tega nastalo? Wilson je padel kot predsednik USA in ž njim vred so padle tudi njegove točke. Pa niti za časa svojega predsedništva ni megel odoleti navalu združenih politikov zmagovite antante, ki so ga potiskali korak za korakom nazaj in mu onemogočali njegov program točko za točko. Vse kar je dosegel, je bil mir, ki pa nosi že sam v sebi kali nove vojne. In društvo narodov? Amerika sama ne priznava tega društva, ona sama noče izvajati oporoke velikega svojega državljana. Za nas, Jugoslovene, so imele Wilscnove točke še posebno važnost. Obetale so nam avtonomijo in možnost izživljanja v lastni, nacionalni državi, postavile so narodnostni princip, ki naj bi zagotovil vsakemu narodu možnost samostojnega obstoja, nacionalnim državam pa državne meje odgovarjajoče narodnostnim mejam. Bili smo prepričani, da bo beseda postala meso, saj jo je izgovoril Wilson imenom one Amerike, ki je vrgla svoj meč na tehtnico in s tem odločila poraz Nemčije in Avstrije. V svojem navdušenju nismo mislili na londonski pakt Italije. Tudi nas ni motila točka Wilsona, ki pravi, da se morajo državne meje Italije prilagoditi jasno razvidnim, nafcionalnim 'mejam, ker smo bili toliko naivni, da bo princip popolne enakopravnosti vseh držav in narodov tudi v resnici izveden. Kot v drugih stvareh, smo doživeli razočaranje tudi v tej. Na svoji lastni koži čutimo baš Slovenci, da je ostal tudi Wilson človek, ki v praksi ni mogel izsiliti priznanje izraženih načel, deloma vsled odpora velesil, deloma pa zato, ker so mu bile narod- Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo! RAZUMNA MICA nostne meje, zlasti pa razmere malih narodov povsem neznane. Tudi v tem oziru moramo pripisati glavno krivdo sebi. Nihče se ni resno pobrigal, da bi dal velikim silam priliko spoznati nas in naše razmere. Bili smo utopisti in živeli v maniji, da nas pozna ves svet in da bodo velesile izpolnile vse naše želje. Le posamezniki so se zavedali, da smo za velesile popolnoma neznan faktor, da nas smatrajo za pol-divji element enakovreden Albancem in da sploh nimajo poima, da smo kulturni. Že začetkom leta 1919. je prišel iz Pariza poziv, naj skušamo organizirati dosledno agitacijo in reklamo, da bodo imeli zastopniki velesil priliko prepričati se o naši eksistenci in kulturi. Odziva ni bilo. Le en primer: Izražena je bila želja, naj pride vodilno naše pevsko društvo koncertirat v Pariz, da pred-naša pred zbranimi zastopniki velesil našo lepo narodno in umetno pesem. Pevci so se hoteli odzvati temu pozivu ne glede na osebne žrtve, ki bi bile združene s potovanjem na tako daljavo v takratnih še ne urejenih razmerah. Vsled absolutne in-dolence naših vodilnih faktorjev pa je stvar zaspala. Ko je Slovenija plavala v verižniških in tihotapskih milijcAiih, ko je tekel šampanjec od miz, ni bilo mogoče dobiti onih par tisočakov, ki bi jih pevci potrebovali kot prispevek za daljno pot. Pa tudi vodilni politiki sami se niso zavedali, da smo za velesile quantite negligeable. Šele tekom leta 1919. so se zavedli, da ne moremo računati na svoje nacionalne meje, pa tudi takrat smo še živeli v zmoti, da bomo okrnjeni na jugu na ljubo Italiji, da pa bomo na severu dobili vse, kar bomo hoteli. Pestili so nas, naj bomo mirni, naj opustimo vsako nasilno akcijo, sprejemali smo razne komisije, kazali smo jim naše narodne dame v narodnih nošah, prirejali čajanke in zabave, spremljali njih avtomobile in bili navdušeni, če je kak amerikanski polkovnik izrazil mnenje, da smo kuturni in da so naša dekleta čedna. Ko pa je prišla :na dan resnica v vsej svoji nagoti, smo se prijemali za glavo in kričali nad drugimi, mesto da bi spoznali svoj lasten greh. Kljub dejstvu, da se Wilsonov program za nas ni uresničil, pa moramo ohraniti hvaležen spomin možu, ki je potegnil za seboj s svojo trmasto ideologijo vso Ameriko in omogočil, da je končala svetovna vojna z zlomom centralnih sil. Kajti le na ruševinah Avstrije je mogla vzkliti Jugoslavija, le z Wilsonovo polnočjo je bil mogoč korak od av- tonomije v okvirju Avstro-Dgrskc do samostojne države. Naš greh je, če je dosegla Italija'tako ugodne, za nas uničujoče meje. Wilson je mcVal zavzeti v sporu posredovalno stališče in je zato predlagal znano Wil-sonovo črto. Ni dvoma, da bi bila naša južna meja ugodnejša, če bi njegov predlog sprejeli. Toda v svoji bedastoči smo odkldnili ‘njegov posredovalni predlog in izgubili s tem edinega resnega in uvaževanega posredovalca, ki je bil kljub nepo-znanju razmer vendarle naklonjen nam in je uvidel vso krivičnost zahtev, ki jih je stavila Italija in so jih podpirale njene zaveznice, vezane z londonskim paktom. Wilson je mrtev in dvomimo, da se bo našel njemu enakovreden naslednik, če in kadar pride do novega svetovnega požara. Provizorij! »Prijateljska pogodba, ki jo je sklenil pred 5 leti naš takratni zunanji minister Ninčič, poteče dne 23. t. m. in treba jo je obnoviti — ali zahvaliti se v bodoče za njo. Ta prijateljska pogodba je ne le najžalostnejši diplomatski akt, kar jih hranijo predali miznice g. zunanjega ministra, temveč najbrže na prvem mestu onih prijateljskih paktov svetovne diplomacije, iz katerih brije norce že zadnji čevljarski vajenec kje daleč v zakotni vasi. Ta prijateljska pogodba, ki jo je mogel sfor-sirati le človek, ki nima niti najmanj razumevanja za težnje svojega na-roaa, je bila s strani Italije prelomljena skoro vsak dan in danes ga ni moža, niti g. Ninčič ne. ki bi veroval le še v eno samo obvezo, dano s strani Italije. S to prijateljsko pogodbo si je Jugoslbvenski narod umazal svoje roke in ne bo jih očistil popreje kor takrat, ko vrne vse brutalne udarce, ki jih je prejel, z vsemi obrestmi. Naša prijateljska pofeodba z Italijo ima samo eno svetlo točko, in ta je — jugoslovenski barbar je dokazal celemu svetu, da ne more pljuniti na svoji/čast, kot je storil to Italijan s svojo prahistorično kulturo in vso fašistično preroditvijo. Jugoslovan je dokazal, da je pošten barbar, fašist je dokazal, da je degenerirana propalica. Spričo vseli neštetih mednarodnih intrig, s katerimi je skušala Italija omajati na najpodlejši način naš položaj, spričo neštetih lopdvščin, ki so jih zagrešili fašisti nad našim na- listek. MILUTIN JOVANOVIČ: V PRVEM NALETU. (1912.) (Dalje.) r Iz tega stanja me je prebudilo žvenketarjje bajonetov, katere so vojniki nameščali na cevi pušk. Gleda m jih in vidim njihove roke, ki nervozno drhtijo in ne morejo najti cevi in njihova kolena, ki1 mehanično podi htavajo. Vsa ta junaška in mlada lica so prevlečena z neko bledoto; vidim jih kako skušajo s suhimi ustnicami'požreti slino, ki je ni; njihove oči so neobičajno razširjene pred nečem, česar do sedaj :ni bilo. Tam pred nami pa je grmelo in lomilo šibje jn kamenite koče ubogih seljakov ... »Naprej!« Previjajoč sc je strelački stroj spustil po pobočju Plavicc, katerega je bilo treba preiti skozi dež turških šrapnelov. Od skal je odmevalo pokanje in pod nami je prasketanje pušk na- znanjalo, da se tam že bije pešadij-ska borba. Šli smo negotovo naprej in se plazili po šibju, iz katerega smo hoteli v najkrajšem času priti. Naši položaji v dolini so se v zelenilu jasno razločevali, neprijatelj pa nas je obsipal z močnim 'topovskim ognjem, »Trkom! Držite se desno!« Komandiral sem, a sem komaj slišal svoj glas med treskanjem turških granat pred nami in nad nami. Tekli smo z divjo brzino naprej in pod nogami smo čutili mtehko poljsko tlo. Okrog nas je treskalo in polegli smo ob trnjevi meji neke njive. »Jedipačna paljba! Koso desno. Osam stotina, počinji!« črne cevi so' zapele svojo strašno krvavo pesem. Ta naša paljba je nadkriljevala hrup in grmenje s sovražne strani. Ta trenutek je vsakdo pozabil na sebe. Nihče se ni smatral edincem, v vsa izmučena telesa je prišla neka skrivna in nevidna sila. Lica so žarela in oči so bile vprte tja, odkoder je neprijatelj iz svojih rovov sipal smrt med naše vrste. Naenkrat, kaj je to? Kot da bi nekdo z bičem pokal po naših telesih je s presunljivim »fiju, fiju« vzvaloval zrak nad nami. »Streljajo na nas s strojnicami! Trkom napred!« Ko smo jurili naprej, je na tisoče zrn v tankem loku preletelo naše glave in zarisalo na polju ozke brazde, ki so bile pravilnejše, kot jih riše plug macedonskega kmeta. Kretali smo se naprej. Za seboj čujemo pok granat naših baterij, ki so letele preko naše fronte, v centru pa prasketanje naših mitraljezov. Streljački stroji se zbirajo in razvijajo. Čete se med seboj mešajo, ker smo prišli zopet do bodičevja in goščave. »Katera četa je to?« »Tretja prvega bataljona. Poginil nam je podporočnik.« »Ostanite pri naši četi do konca borbe.« Komandant polka je oslabljen in bled odredil, da naj ga na rokah nesejo tja do prvih borbenih linij. Neki kaplar — brivec iz Čupri-je — lep kot deklica, je padel po-kraj mene, zadet v prša. »Ne dajte me. gospod kapetan!«, je prosil s presunljivim glasom in s krvjo na ustnicah izdihnil. Okrog njega pa je sijala zlata svetloba in drhtela v solnčnih žarkih. »Vraga, zgubil sem nogo,« je tožil mali nežni kaplar blizu mene in se držal za krvavo koleno. Brezumni, opaljeni, obdani z vonjem' krvi ubitih drugov, lic črnih kot zemlja, rok mastnih in otečenih od streljanja, smo tekli naprej z naperjenimi puškami v rokah. Samo sto metrov smo še pred neprijatelj-skimi Tovi; vidimo vzdignjene glave turških strelcev, ki so nas streljali in čujemo zvoke njihove godbe, ki jih navdušuje za protinapad. Z našega desnega krila je tedaj odjeknil gromki »Ura!« Mehanično smo stisnili puške k sebi in drveli naprej z zmagoslavnim1 bojnim 'krikom na ustnicah. Oglušeni1 od peklenskega grmenja in oslepeli od ognjenega dima nismo videli niti slišali ničesar pred nami. Nič nismo čutili bodičevja in krvi, ki nam je tekla po nogah, ko smo padali po kamenju. Ranjenci niso čutili bolečin, ker so bile rane še tople in krvaveče. Osvestili' smo se šele tedaj, ko smo se ustavili v turških rovih, ki so bili polni mlrtvih vojnikov. V daljavi smo videli gomile, ki so v paničnem1 strahu bežale doli k Ovčjemu polju. BORIS Z.: IZDAJALCEVO PLAČILO. Slika z neosvobojene zemlje. Proklet bio i ko ga rodicr, prokleto mu pleme i koljeno! Doli v vasi je gorelo. Krvavo je odseval žar ognja od mrkih skalnatih sten, ki so v nočni temini sličile davnini velikanom. Nihče ni gasil, nihče se ni upal reševati. Ognjeni zublji so objeli vse poslopje. Pred občinsko hišo je stala straža, poveljnik pa je ravnodušno zmigoval z ramami. Kaj njemu mar če zgori dom sužnja. Sam je kriv. Goreča hiša je bila prazna še predno je pričela goreti in predno so se zlovešče sence požigalcev oddaljile. _ Stran 2. ___________________ »ORJUNA«_________________________ Stev. 3. Srečno novo leto želi pravoslavnim bratom uredništvo in uprava. rodom in ki se jih je sramoval zapisanih na beogradskih ulicah satir italijanski poslanik g- Bodrero. Spričo vseh, javnosti še neznanih zločinov k pričakoval jugoslovenski narod sedaj po preteku 5-letnega prijateljstva s strani naših državnih krmarjev besedo, ki naša soseda zasluži. Naša vlada bi morala povedati jasno vsaj to, da ne sklepa pogodbe z državo, ki ji je poštenje neznan pojem. Izraziti bi se morala, da mi italijanskega prijateljstva ne potrebujemo in da se jugoslovenski narod s studom obrača od vsake misli živeti četudi samo v formelnem prijateljstvu z narodom verolomcev. Italija ima dovolj težko vest, da bi vse to razumela pri eni sami energični diplomatski gesti z naše strani, ki bi ji povedala razločno, da njenega prijateljstva ne maramo več. Mesto te odločne besede se je stavil predlog za podaljšanje odpovednega roka obstoječe pogodbe — »da se razmere razčistijo«. Razmere so že čiste, tako čiste kot nikdar! Za onega, kateremu se ne zde še dovolj čiste in mu jih niso razčistili vsi dogodki zadnjih let, ni pomoči, ker je slep. Jugoslovenski narod ne more pristati na nobeno prijateljsko pogodbo s svojo sosedo vse dotlej, dokler Italija ne popravi stotine krivic, ki nam jih je prizadejala. In ker ve, da si bo moral pravico iskati sam, ne goji prav nobenih želja do onega trenotka igrati njenega prijatelja. Gospod Ninčič je sklenil prijateljsko pogodbo proti volji celokupnega jugoslovenskega naroda in zato je bila ta pogodba, podpisana z velikimi diplomatskimi žulji za naš narod navadna cunja, kos popisanega papirja. Ravno tako bo presojal vsako drugo pogodbo z Italijo, če bi se našel med našimi diplomati še kdo, ki bi si jo upal podpisati. jo opažamo že dolgo vrsto let. Z racionalizacijo moramo pomagati tudi delavcu do boljše eksistence in mu vcepiti veselje do dela, ki ga danes, — o tem si bodimo na jasnem — ne more imeti. Iz ravnokar navedenega sledi, da bo paralelno morala narasti tudi davčna moč države, s čimer bo mogoče rešiti vprašanje državnih financ in ne nazadnje državnih nameščencev in — korupcije. V tem zadnjem vprašanju si bomo pač najlažje postavili za vzgled Rusijo, ki pozna za korupcijoniste najhujše kazni. Če bi delali po ruskem vzorcu, bi bila korupcija pri nas kaj kmalu zatrta. Samo ena skrb navdaja človeka pri tem, kje najti vlado, ki bi bila v stanu kaj takega skleniti! Če bi se še dobila vlada, ki bi se ji kolikor toliko posrečilo izenačiti davke in priti Jaz nisem Prešernu ne Vodniku stric; nabral pa sem nekaj domačih cvetlilc. (Vilhar, Pesmi 1860, 155.) V spomenici Miroslavu Vilharju 1906. piše dr. Josip Tominšek: »M. Vilhar se kot pesnik in skladatelj po obsegu in po umetniški višini svojih prtlizvodov ne more meriti s kakim velepesnikom ali veleskladateljem; po svojem vplivu na široke sloje slovenskega naroda pa ga lahko štejemo med prve naše može. Ne smemo ga presojati le z ene strani, amlpak kot celega človeka. Kot tak pa on pripada prvim našim bodril-cem, za širno Notranjsko je on opravil tekom 20 let toliko', kolikor je učinilo v drugih krajih skupno šele več mož in raznih činiteljev; a tudi v drugih naših krajih so z njegovo pesmijo prvikrat zapeli, da so »sinovi Slave« in njegove pesmi so tudi res nesle, ne le umetno zaplojale nekaj pravega slovenstva k zuna-njikom, sorodnikom in tujcem. Pozabljene so in bodo marsika-ke visOkoumetne pesmi in melodije proslulih pesnikov in skladateljev, a Vilharjeve se ne 'bodo pozabile, sin jih podeduje po očetu, hči od matere ...« Tak mož zasluži spomenik in pravo mesto mu je v svetovnoznani Postojni. Zgodilo se je... Slavljen je bil naš rojak, kajti Vilhar je bil rojen tu v Planini 7. IX. 1818. Njegova rodna hiša nosi še danes ime Vilharjev dom in 1890. je bila v njo vzidana spominska plošča. »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« je onemel Vilharjev klic na tem ponižanem in razžaljenem ter v kot potisnjenem postojnskeml spomeniku. Odmev njegov, odmev po-mižanega in ufžaljenega je odjeknil v srcih rodoljubnih gospodarjev in narodnih obmejnih delavcev, da smo sklenili mi notranjski obmejni razdeljeni Martini Krpani napraviti nov spomenik Miroslavu Vilharju na svobodnih tleh pred njegovo rojstno hišo. Vzbuditi hočemo narodno in državno edinstvo na svodih tleh, da pokažemo moč in zavest se je viharne noči, ko je potrkal na okno njegovega dobrega gospodarja sin Svobode — četnik. Videl je mladega plavolasega četnika, ki je izginil že v ranem jutru in pustil mal listič — iskreno zahvalo dobremu človeku, ki ga je prenočil. Prodancu so vstale v duši črne mislsi, drugi dan se je javil pri tujem oblastniku, Oddal poročilo in prejel aro. Nocoj je gostoljubni dom pogorel in .njegov dobrotnik je s svojima sinovoma na varnem — za zidovi jetniš-nice v velikem južnem mestu... Tesneje se je zavil v plašč in nižje na oči je potisnil klobuk. Za nodoj mu ni treba dalje skrbeti. Prenočil Trdno upa v uspeh, bo tam, kjer bo prejel plačilo, rano ob zoni pa se bo vrnil po poti in si poiskal nov dom in novih žrtev. Prišel je pred veliko poslopje, se še enkrat pazno ozrl in pritisnil na kljuko. Skrbno je zaprl vrata za seboj in hip na to je stal pred tujim gospodarjem. V bledi svetlobi svetilke je videl roko, ki mu je zaničljivo nudila plačilo. Vzel je in spravil. Doli za nasprotnim vogalom pa je dvoje osvetniških oči spremljalo do uresničenja zakonov, zlasti pa ureditve pravnih razmer v Srbiji in pravne moči med njs in prečanskimi kraji, potem bi si naše gospodarstvo že lahko častitalo in bi moglo mirno preiti h končni izgraditvi medsebojnih (/dnošajev med posameznimi pokrajinami. Ze danes pa moramo imeti pred očmi tudi dejstvo- da se bodo odnošaji z Bolgarijo kljub vsem italijanskim intrigam prej ali slej morali izboljšati in da mefa priti do uje-dinjenja z Bolgarijo. S tem bomo seveda postavljeni pred nove naloge, na katere se moramo pripravljati že sedaj. Če bomo šli pc( poti, kot jo omenjamo, si bomo prihranili marsikako bridko uro in onim, ki bodo kdaj državi odslužili, ne ‘bfl treba beračiti za košček kruha, kot se godi to sedaj v našo največjo sramoto. notranjskega vzor-kmeta Martina Krpana, ki se ni bal ne mlinistra ne biriča, ne cesarja ne Brdavsa, ker je poznal v svoji krepki duši le rodne/ grudo in ljubezen do nje. Tu na meji črpamo svojo moč iz nepre-makljivosti matere zemlje, katero utrjuje lepota in ljubezen do naše sladke materine govorice, katere nam ne vzame iz srca tudi najsil-nejši Brdavs. Grča-pisatel'j Levstik je s svojim vzor-kmetofri Martinom Krpanom počastil Notranjca, ki nikdar ne spremieni svojih narodnih običajev in ostane veren svoji materi zemlji, ki nas vse hrani in shrani. Rodoljubi — pobratimi, Vilhar,. Levstik in notranjski kmet Martin Krpan se niso bali Žabjeka, junaki zaslužijo, da se klonimo njih domorodnim čustvefri in dvignemo njih slavo, ako napravimo spomenik svojemu najvrednejšemu sinu Miroslavu Vilharju, da bo vzbujal in oznanjal narodno in državno edinstvo s svobodne matere zemlje daleč fja po meodrešeni domovini: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Sprejmite ta naš rodoljubni poziv vsi Notranjci, vsi Slovenci, vsi Ju-gosloveni, da vzgojimo s postavitvijo Vilharjevega spomenika v vsi svobodni in neodrešeni Notranjski ljubezen/ slogo in edinstvo našemu obmejnemu narodu, kateremu naj zasije sdnce svobode do onih naših naravnih mej, kjer še šepetajo naše vzor-mifatere svoje večern-e molit- v Tm v JkkolJ PLETENINE STO ZNAMKO SO v NAJBOUiE! . prodanca in dvoje rok je trdnejše zgrabilo za brzometko. Oni v poslopju je že prejemal plačilo, ko je temina senca osvetnika šinila mimo vogala in izginila v bližnjem gozdu. III. Zvezde so pričele ugašati in temni gozd se je prebujal iz nočne tišine. Tam pod mogočnim hrastom je stal nekdo, oprt na brzometko. Njegovo lice je kazalo, da ni niti dvajset zim šlo preko njega. Izpod kalpaka z gavranovim peresom so padali črni lasje na visoko, zagorelo čelo. Temno oko je zamišljeno gledalo v visoke vrhove mogočnih ola-nin na vzhodu, ki jih je baš pričela zlatiti prva zarja vzhajajočega soln-ca, Misli nlladega četnika pa so bile pri onih zvestih drugovih. ki so bili kot on, vsak trenutek pripravljeni pasti za čast in svobodo svojega naroda. Malo je bilo njih, ki so zapustili valove strasti in naslad pokvarjene dobe in se zaprli vase, da so lahko neovirano nadaljevali delo svojih padlih drugov izza velike vojne. Onim, ki jih niso razumeli, se je zdela njihova narava čudaška, nepojmljiva za te čase. In vendar ie v vice s svojo nežno’ deco v svoji več-noiepi materini govorici... Zgodi se... Odbor za Vilharjev spomenik v Planini pri Rakeku na sv. večer 1927. Predsednik: Josip Blažon. Tajnik: Alojzij Urbančič. Blagajnik: Alojzij Milavec. Odborniki: Karol Tršar, Jakob Tegelj, Jerom Demšar, Andrej Ziherl št. 72. Naš pokret. Mestna Orjuna Hotinja vas sklicuje letni redni občni zbor dne 15. t. m. ob 13. uri v prostorih gostilne g. Jožefa Bandurja v OrehoVi vasi z običajnim dnevnim redom. Obenem bodeta govorila oblastna delegata iz Maribora. Prosimo, da se udeležijo tega občnega zbora tudi sosedne organizacije, posebno odborniki, ker bo obenem volitev sreskega odbora, a po občnem zboru se vrši istotam veliko javno zborovanje. Slavnost v spomin padlega br. Valentina Žica. V spomin na junaško smrt br. Valentina Žica je priredila Orjuna v Kaštel Šučurcu ko-memoracijsko sejo. na kateri so vsi govorniki povdarjali velike zasluge bpk. br. Valentina, ki nam ga je usoda vzela v cvetu njegoVe mladosti in sredi dela. Pohod na grob br. Valeintina Žica. Ob obletnici smrti br. Valentina je posetila njegov grob četa kaštelan-skih četnikov Orjune in položila nanj lep lovor Jv venec. Četniki so nad grobom' izmolili molitev za pokoj njegove duše. Odhod dosedanjega oblastnega čelnika dalmatinskih Orjun iz Splita. Te dni je zapustil Split agilni br. M. Zile, oblastni čelnik Orjune Dalmacije in urednik »Pobede«. Z njim so izgubile dalmatinske Orjune neumornega delavca, ki' je vedno hodil po poti njegovega padlega druga br. Valentina Žica. »Veleizdajnik«. Dr. Oskar Tar-taglia 'je izdal knjigo o svoji borbi proti dvoglavemu črnožoltemu cAlu, ki nosi naslov »Veleizdajnik«. Predgovor tej knjigi sta napisala dr. Ante Trešič-Pavičič in br. Niko Bartuio-vič. Knjigo, ki opisuje veliko1 borbo jugoslovenskega patriota proti stoletnim tiranom, toplo priporočamo vsem bratom. Preplačilo v znesku 30 Din je poslati na naslov: Dr. Oskar Tartaglia, Zagreb, Gundulif-čeva ul. 37/1. dvorište. Ko'edar »Jadranske Straže« za 1. 1928. je pred kratkim izšel. Vsebuje zanimive sestavke o našem morju in mornarici. Stane 10 Din in se naroča pri »Jadranski Straži« v Splitu. Nova nacionalistična revija v Ameriki. V Sand-Pedru v Kaliforniji je pričela izhajati revija »Jugo-sloven« (The Jugoslav), ki ima namen uvesti našo emigracijo v prilike našega naroda z jugo^Iovenskega nacionalističnega stališča. Pozdravljamo orjunaški stav naših bratov v Severni Ameriki in smo uverjeni, da bo ta list naša dika v daljnih krajih, kjer žive Jugosloveni. Poravnajte naročnino! srcih teh mladih mož gorel plamen neomajne volje dokončati to, kar so pričeli veliki predniki. Med te redke je spadal torej tudi ta mladi četnik. Tudi on je zapuistil tihi dom in ljubljeno deklico in šel za jasnim in svetlim ciljem ideje ... Iz sanjarenja so ga prebudili lahki koraki in roka mu je mjočneje stisnila puško. Grmovje se je razmaknilo in pred mladega borca je stopil njegov mladi drug, na katerega je čakal. Brez besede mu je: podal roko in mu pogledal v odkrite modre oči. Stala sta tako molče in si gledala v oči — pobratima v življenju in borbi, ponosna na čast in slavo svojega plemena. Kolikokrat sta se že tako spustila s kršnih gora v to dolino tuge in boli in povračala s svojimi drugo vi-izvrdniki neprtija-teljem milo za drago .,. plavolasi četnik je pričel pripovedovati o nesrečnem očetu in njegovih sinovih, ki so ga one strašne noči tako gostoljubno sprejeli in ki jim je sedaj podla in prodana duša uničila srečo in dom. Pobratim ga je poslušal in njegove temne oči so govorile več. kot bi mogle povedati besede. Oba sta Miroslavu Vilharju. Berlin. J. L.: Gospodarska politika v tekočem letu. Hermann Wendel, znani nemški publicist in naš prijatelj, pravi v eni izmed svojih knjig, kjer piše o naših časopisih, da po'greša liste, ki bi bili jugoslovenski, liste, ki bi ravno tako zastopali interese Kruševa doli v Macedoniji, kot one Bačke ali Hercegovine, ali pa Slovenije. S tem je zadel v jedril To njegovo konstatacijo bi bilo samo v tolfko izpopolniti, da je tako ne samo v novinarstvu, temveč tudi na vseh pecljih našega javnega življenja. Da. res je! Imamo neštetd listov v različnih krajih naše domovine. Vendar je težko najti med njimi enega, ki bi prestopil ozke meje srbstva, hrvatstva ali slovenstva in bi motril dogodke z nekoliko širšega, z jugoslovenskega, z državnega stališča. Imamo najrazličnejše korporacije z raznimi več ali manj lepo donečimi naslovi iz vseh panog javnega življenja, o katerih tudi me moremo trditi, da bi se povzpele preko prdvincijalizma in bi se mogle pohvaliti, da delujejo v sporazumu z ostalimi, istosmernimi organizacijami v državi. Vsepovsod torej razcepljenost sil mesto kooperacije, antagonizem mesto sporazuma v svrho 'dosege skupnega cilja. Pri vsem tem pozabljamo, pa to ni le nesmiselno že po vsem svdjem bistvu, temveč tudi stane obilo denarja, da pomenja tako deloVanje luksus, ki si ga naša zemlja niti od daleč ne more privoščiti. Gremo po prav istih stopinjah kot jih je hodila in jih še hodi s svojimi številnimi državicami Nemčija, ki pomenijo za njo absolutno nepotrebne izdatke in zahtevajo čimprejšnje remendure v smeri izbrisa njihovih meja. Pa ne samo v interesu lastnega žepa, temveč tudi radi svoijih nasprotnikov državnih sosedov, bi bil že skrajni čas, da se zavemd, kam pelje pot, po kateri strto hodili dose-daj. Ali ni vsakomur jasno, kako za-žejjen je vsak naš prepirček onim tam preko Jadrana? Kake adute jim dajemo sami v roke iz gole nepremišljenosti? O tem, da je Jugo- slavija kakršna je danes, in priteg-nivši ozemlje, ki ga prej' ali slej dobimo nazaj, sposobna za samostojno življenje, je prepričan ves svet, in če se pri nas še kdo najde, ki je v stanu to tajiti, potem s tem le dokaže svojo popolnd nezrelost in neznanje. Če pa je stvar taka, in da je, o tem smo prepričani, potem nam ne preostane drugega, kot da zavihamo rokave in se lotimo1 dela na dograditvi stvabe, ki nam je namenjena za življenje.‘■Kratek pogled na pretekla leta nam pokaže, da dose-daj svoje dolžnosti nismo storili. Sle/venci smo mnogo, mnogo zamudili in ne vem če se onih, ki so toliko peli\ o slovenski kulturi, naše ljudstvo s hvaležnostjo spominja, kajti radi svoje megalomanije smo ostali do*!na. prišli do spoznanja, da ob pesmi o svoji kulturi ne bomo siti. Tako vidimo, da se naši ljudje ba-vijo čezdalje bolj z mislijo, da le ne bo napačno^ če pogledajo preto Sotle ali 'pa celo preko Drine. Srbi vedo kje je slovenska in hr-vatska industrija in znano jim je, da bi njihovi kralji marsikaj rabili od nas, vedo pa tudi, kje jim; je iskati nadomestka, če bi bili mi tako nespametni, da bi še nadalje vztrajali na stališču, katero smo — Bogu bodi potoženo — z redkimi izjemami zastopali dosedaj. Pačit vseh teh razmišljanj je torej, da je skrajni čas posloviti se od stare taktike, ki se je že zdavnaj pokazala za nepripravno in se oprijeti novih smernic. V prvi vrsti se moramo zavedati, da je eksistenca prebivalstva naše države otlvisna od sodelovanja vseli, da smo eni drugim potrebni. Industrija naj se razvija in pospešuje le tam, kjer so za njo dani pogorji. Nasprotno naj se v krajih in predelih, kjer je že sedaj razvito poljedelstvo, W pospešuje. V vseh panogah gospodarstva pa je treba preiti k ra-cijonalizaciji, da zmanjšamo stroške, povečamo svojo produktivnost in kupno moč prebivalstva, kar boi obenem pomenilo konec stagnaciji, ki Davi so na vrata te hiše potrkali vojaki tujčeve milice. Njihovo trkanje je vrglo vrata s tečajev in besnih lic so privedli iz nje gospodarja in dva sinova. Gospodinja-mati je že pred dvema letoma umirla od žalosti za nesrečnim sinom, ki so ji ga umorili plačani banditi. Uklenjenih rok so vsi trije stopali pred svojimi krvniki. Odpeljali so jih, veliko mesto jih je požrlo in za njimi so se zaprle dveri mračne in zatohle temnice. Noč je pokrila zemljo, pri zamreženem oknu pa je stal bledi, nesrečni oče in zrl v termo. Dušo so mu palili plameni, hujši od onih v domači vasi, ki so se prav tedaj leno vlačili po pogorišču. Oči so mu hotele predreti to zlokobno temo in uzreti onega, ki je razdrl srečo in tihi dom napolnil s tugo in nesrečo. Omahnil je ob oknu, zaril obraz med dlani in bridko zaplakal. Pred njim sta stala sinova, stiskala pesti in jih hotela dvigniti k nebu, da bi priklicala božji gnev nad svoje krvnike. Tedaj pa so zarožljale verige in roke so jima omahnile v nemoči. II. Hitel je med hišami naravnost k stanovanju tujega oblastnika. Bilo je že pozno v noč, a pozvali so ga, naj pride takoj. Koraki so mu bili ne-sigurni, glavo je sklonil predse, ovratnik pa zasukal do ušes. Njegove s krvjo podplute oči so brezdušno strmele v tla. V njegovi črni duši je kljuvalo, a vendar je zaigral na izžetih ustnicah večkrat demonski nasmeh. Pred očmi so se mu vrstili dogodki temne preteklosti. Videl se je gladnega in razcapanega, videl je dobrotnika, ki ga je vzel na svoj dom in skrbel zanj. Bili so dobrii ljudje, ki so ljubili pravico in mrzili krivico. Zato je padel najstarejši sin, on pa je tedaj prejel prvo plačilo za — izdajstvo. Vendar pa je znal hinavsko zavijati oči in jadikoval je z ostalimi, ko sta prinesla mlajša svojega mrtvega brata domov. Niso še spoznali tedaj njegovega pohlepa po denarju in bogastvu in' zaupali so mu ... Plašno se je ozrl okrog sebe in zopet zapičil pogled v tla. Pred oči so mu stopili najnovejši dogodki, za katere še ni prejel plačila. Spomnil GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohorlieva ulica St. 24 Kronika. POTRDITEV LJUBLJANSKEGA ŽUPANA. Z ukazom Ni. Vel. Kralja Aleksandra I. je bil dne 28. decembra 1927 g. dr. Dinko Puc končno potrjen ljubljanskim- županom. Zaman so bila prizadevanja klerikalcev, ki so hoteli pcftrditev kolikor mogoče zavleči oziroma celo preprečiti in ki so morali končno še doživeti, da se je ta potrditev izvršila bas tedaj, ko sedi v vladi njihov člt/vek. Jugoslovenska Ljubljana ima končno svojega župana in pričakovati bi bilo, da se prične z gospodarskim delom, ‘ki ga tako silno potrebuj«. Dolga leta se to ni moglo vršiti- ker so bili oni, ki bi morali skrbeti za njen procvit, odvisni od posameznih partij in so svoje delo opravljali popolnoma enostransko, po njihovih željah. _ Sedaj, ko sta gerentstvo in ko-misarijat končno odpravljena in ko ima stopiti na čelo bele Ljubljane postavno izvoljeni župan s svojim občinskim svetom, se bo kmalu jasno pokazalo, komu je pri srcu pravi napredek našega mesta in kdo/ zna Prav braniti avtonomijo Ljubljane. Danes gremo preko vseh nedostojnih in neprimernih protestov in intrig, ker smo prepričani, da bo g. dr. Puc častno rešil svojo nalogo in bo s tem najboljše in najlepše zavrnil očitke onih svojih nasprotnikov, ki hočejo na vsak način še v 'nadalje obdržati na čelu mesta kakega svojega komisarja in tako preprečiti pravno avtonomijo Ljubljane. Če pri svojem delu naleti večina pri opoziciji na nerazumevanje in bo vladala besna strankarska zasleplje-most še nadalje, kot že jasno kažejo vsa znamenja, potem nosi odgovornost za gospodarsko propadanje zopet prvoboriteljica za avtonomijo mesta Ljubljane SLS. Dr. Demetrii Reivveis t. Dne 10. t. m. je nenadoma preminul v Ljubljani splošno priljubljeni in spoštovani g. dr. Demetrij Bleiweis. t njim smd izgubili enega naših najboljših zdravnikov. Pokojni je bil rojen dne 3. aprila 1871. leta. Kot zdravnik si je pridobil nevenljive zasluge in mnogo prijateljev, katerim je s svojim strokovnim znanjem neštetokrat Pomagal. Pokojnika ohranimo v lepem spominu: težko prizadeti rodbini naše sožalje. Naš prijatelj nam je poslal na ogled italijansko propagandno dopisnico, italijanski lev sega po Dalmaciji — ki je bila dana na pošto v Jugoslaviji. Očividno se je ojunačil kak kravji mešetar in hotel nekolika podražiti jugoslovansko pošto. Želimo, da jih razpošljejo za par milijonov dinarjev, ker z nakupom znamk le pripomorejo našim blagajnam. iz poštnega predala gredo pa itak v peč! Čisto brez potrebe. »Slovenec« z dne 10. t. m., štev. 7., se je spomnil 80. obletnice smrti Radeckega, za katerim še vednrt žaluje. V svojem jokavem poročilu omenja med drugim, da je imel tudi v Ljubljani skromen spomenik v Zvezdi, 'ki_ ga je odpravil val ob prevratu čisto bjnez potrebe, — (Debelo tiskano ima v oklepaju). Res brez potrebe? Recimo raje brez haska, ker, kakor uprla pogled v ožarjene vrhove in zopet v nesrečno vas v dolini. Sanjala sta o veličinii naloge, 'ki čaka nju in njune drugove. IV. Zapustil je hišo tujega gospodarja te zemlje in s pošastno spačenim obrazom krenil proti gozdu. Pospešil je korak in še trdneje stisnil šop bankovcev. Ni videl, da se bliža -dan in da so vaške hiše že daleč za njiim. Vstal je preje, nego je nameraval. Ni videl, da se nahaja v območju mogočnih in 'košatih dreves in da se nad potjo dviga divje pobočje, ki prehaja v skalno pečevje planin. Cul ni zamolklega glasu v višini in ni videl temnih postav, ki so se spuščale po pobočju. Bližale so se mu, on pa je hitel dalje ,in mislil na bogato plačilo. V grmovju se je zasvetilo te- je videti, ga v Jugoslovenski tiskarni še vedno ne morejo po zabiti. To objokavanje Radeckyjevega kipa pomfvno dokazuje, kako velikanska pogreška je bila storjena ob prevratu s temi, da se takrat po?eg bronastih glav niso zdrobile glave tudi nekaterim prenavdušenim častilcem degeneriranih avstrijskih vojvod. Prav gotovo bi bile razmere danes že drugačne. In dokler se to ne bo zgodilo, r.e bomo na boljšem in ne bo še konca bizantinskih je-remijad za kipi in spomeniki naših tlačiteljev! Žrtve avstrijskih špijo-nov in denumcijantov kličejo k maščevanju! Čimprej se to zgodi, tem bdlje za narod in državo. —k. Dolnja Lendava. Za tukajšnji okrai se je ustanovilo društvo »Slovenska Krajina«. V tem društvu so včlanjeni vsi tukajšriji Jugoslovani brez razlike, ne oziraje se na politično pripadnost; Društvo deluje zelo uspešno in agilno. Za Silvestrovi je priredila »Slovenska Krajina« v Dolnji Lendavi veselico z igro ki je vsestransko dobro uspela. Opazil pa se je takoj afront tukajšnjih Židov in madža-rov. ki se veselice »prišlekov« iz principa niso udeležili. Tudi ta prireditev je 'dokazala, da sta tu dva svetova, eden, ki ustvarja, drugi- ki čaka na povrnitev preteklih desetletij. Med tem pa raste mlajša generacija in ni daleč čas, ko bodo okosteneli borci za preteklost izročeni pozabljenju. Rimski papež je razposlal te dni okrožnico* svojim podrejenim, v kateri opozarja na kvarne posledice, ki jih ima delovanje posameznih cerkvenih dostojanstvenikov v tem, da streme za zbližanjem vseh cerkva. In tako je zopet akcija, za katerd so zamislile vse cerkve, skupno delovanje za čim intenzivnejšo .moralno prereditvijo sodobnega človeka nepopolna. ker ie rimsko-katoliška cerkev na stališču, da edino ona more ustvariti pravega človeka. Naši cerkveni voditelji pa se po svojih političnih zastopnikih bratijo z vsemi mogočimi veroizpovedi in katoliško časopisje ne pozabi nikdar ob taki priliki zapeti visoko pesem o poštenosti in moralni kvalifikaciji raznih turčinov, Židov itd. Dosledno pa pozabi pristaviti, da je ta njihov značaj pomagala ustvariti v veliki meri — za rimsko-katoliško cerkev kriva vera. Iz Celja. Vedno in v vseh listih se je povdarjalo.^a morajo' biti naši trgovci dosledni v občevanju z dobavitelji. Koliko naših koresponden-tov je brez kruha, ker dfriogočamo tujim firmam dopisovanje v nemškem jeziku. Ne zamerim nikomur, če piše majhni firmi v Avstrijo ali Nemčijo nemško, toda velike firme bi se moralo prisiliti, da nastavijo ljudi, ki so zmožni srbohrvatskega in slovenskega jezika. Oni. ki nam blago dobavljajo so veseli, da se ga znebe in bi se gotovo uklonili našim zahtevam po dopisovanju v našem jeziku. Še večji škan'dal pa je, da slovenski trgovci dopisujejo s hrvat-skimi v nemškem jeziku. Pred kratkim sem zavrnil dopis neke hrvat-ske tvrdke, ki mi je pisala v nemškem jeziku in sem prejel odgovor, daj dvoje črnih oči in vejevje se je razgrnilo. Osvetniška roka je prislonila puško k licu. Iz cevi je siknila ognjena kača, grom pa 'je pretresel jutranje ozračje in odmeval od skalnatega pečevja. Prodanec je padel brez glasu in v zadnjih krčih bližajoče se smrti, grebel po vlažni zemlji, 'ki je rdela od njegove izda’j-niške krvi. Temna postava se je za hip sklonila nad njim in takoj izginila med drevjem. * Pomladansko solnce je že obsevalo divne planine in pozni sneg se je topil v njegovih žarkih, ko sta se mlada osvetnika vračala v svobodno zemljo... Doli na poti je ležal mrtvec. Usta so mu bila polna zmečkanih bankovcev, steklene oči pa so buljile v modro nebo. da slovenske tvrdke raje dopisujej;: nemško. Iznesli smo to v javnost, in ta javni poziv bi morali upoštevati tudi trgovci. Toda pri nas imamo še vedno ljudi, ki se ne ozirajo na nacionalne interese in kljub neštetim pozivom' ostanejo isti. Eden izmed teh je tukajšnji trgovec Anton Faza-rinc. Naj je trgovec tsga ali oiega političnega prepričanja, nacionalno ne sme grešiti po'd nobenim pogojem. Do onih pa, ki to store, ne bomo imeli nobenih obzirnosti. Orjuna in pretepi. Skoro vedno-kadarkoli so bili kaki pretepi po javnih lokalih, so bili krivi Orjunaši, pa četudi niti poleg nisQ bili. Hitelo se ie z naravnost sadistično naslado poročati o divjanju Orjunašev. Ako se pa pretepejo takozvani sloveno-borci med seboj, ali kake druge kapacitete, tedaj se vrag ne zmeni za to. Tako je bil nedavno zanimiv slučaj med ljubljanskimi klerikalci v poznih urah pred ljubljansko stolnico. še bolj pa v nekem javnem lokalu, kjer so imeli svoj čas osobito pik-ri poročano, kapitan, Relli z Šmarij pri Kopru, ki je prevzel tudi mesto krajevnega političnega tajnika in je bil na sobotni seji imenovan za inšpektorja celega postojnskega okraja, namreč občin Postojna, Sv. Peter, Prestranek in Košana. Za nadzornika za sežansko okrožje. namreč za občine Sežana, Dutovlje, Divača, Zgonik, Tema j. Veliki Repenj in Senožeče, pa je bil imenovan znani Grazzioli. Našemljeni prefekti. Pod tem naslovom je pred letom dini napisala »Goriška Straža« uvodnik, v katerem je razkrinkala nekatere pode-štate in didaktične ravnatelje, ki so si prisvajali pravice, ki sicer gredo le prefektu, ker so začeli zaplenjati knjige, ki so bile izdane z oblastvenim dovoljenjem. Ravno tiste dni je bila izšla okrožnica od načelnika vlade Mussolinija, da so prefekti vrhovni načelniki posameznih pokrajin. Mussolini je razposlal vsem prefektom kratko, toda ravno radi tega tem bolj jedrnato brzojavko sledeče vsebine: »Opozarjam na okrdžnico iz lanskega leta, in sicer ne radi obhajanja spomina.« Toda kakor za ironijo se ravno v teh dneh dogajajo po slovenskem ozemlju v Italiji dogodki, ki zvenijo kakor najhujši zasmleh tem okrožnicam. Poročali smd pred kratkim, kako je zaupnik fašistovske stranke za sežanski okraj in obenem krajevni politični tajnik Grazzioli naznanil prosvetnemu društvu »Dneva žar« v Kazljah, da je njega delovanje v nasprotju z nacionalnimi smernicami in mu ukazal, da mota prenehati z delovanjem ter zahteval od njega tudi vse društvene spise in knjige. Po njegovem nalogu je tomajski podeštat prof. Serafini takisto postopal napram prosvetnemu društvu »Mladina« v Križu pri Tdmaju. Veseli nad uspehom tega svojega početja so razbobnali po svojih listih, da so se nekatera slovenska prosvetna društva na sežanskem prostovoljno razšla, da prepustijo tako prosto polje snujočemu se Dopola-voru in izrazili nade, da bodo tudi ostala društva sledila tem vzgledom. Ker pa društva tega sama niso hotela storiti, so enako nasilno nastopili proti društvu »Zarja« v Koprivi in ga praktično obsodili na smrt. Pretekli teden >e omenjeni Graz-zic/.i poslal miličnike v Veliki Re-penj k tamošnjemu predsedniku izobraževalnega društva- »Dom« z nalogom. da ga prisilijo k razpustu društva. Ker se je le-ta upravičeno branil, je prišlo do prerekanja, pri katerem se je društveni predsednik morda res nerodno izrazil. Miličnika sta mu efčitala, da je napovedal skorajšnji konec fašistovskega režima. Dejstvo je, da sta mu tako pretila z ovadbo in večmesečnim zaporom. Predsednik, ki je priprost domačin, se je prestrašil in pristal na njuno ali bolje na Grazziolijevo zahtevo, da se društvo razide. Nadaljna združite.v občin na Goriškem. Občine: Črniče, Vrtovin in Kamnje so bile združene v eno občino pod imenom Goriške Črniče <»Cerni'zza Goriziana«. Občine: Št. Vid, Vrabce in Podraga v eno občino pod imenom Št. Vid. ČepoVan, Tribuče in Kolovec v občino Če-povan. Fond za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo. Poziv slovenski javnosti, naj prispeva v Fond za Akadem.jo in Galerijo, ki bo podlaga za ustanovitev naših najvišjih prosvetnih zavddov, je našel popolno razumevanje. Objavljamo prvi seznam prispevkov v vednost slovenski javnosti in bomo poslej redno priobčevali imena darovateljev v časovnem redu. A. UstaiMjviteflji Akademije lin Galerije. (Dar najmanj 100.000 Din). Mestna občina ljubljanska ie z dopisom št. 10.667/27 (4. V. 1927) voti-rala 300.000 Din. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izplačala 15. aprila 1927 znesek 100.000 Din. B. Zidarji Akademije in Galerije. (Dar najmanj 10.000 Din). Mestna občina celjska je z dopisom štev. 4126/27 (16. IX. 1927) Obvestila upravo Fonda, da je postavila v proračun 50.000 Dim za Fond. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani je izplačala dne 20. XII. 1927 znesek 50.000 Din. C. Darovali, oziroma vetirali so: po 5000 Din: Mestna občina Ptuj; po 3000 Dlin: Neimenovani; po 2000 Din: Mestna občina Kamnik, mestna občina Kranj; po 1500 Din: Mestna občina Brežice; po 1400 Din: Univ. profesor dr. Matija Murko v Pragi; po 1000 Din: Msgr. Viktor Steska, prof. Simon Dolar v Kranju, univ. prof. dr. Izidor Cankan, tržka občina Konjice, občina Mežica, občina Dobrunje; po 600 Din: dr. Fr. Stele, dr. Josip Regali; po 350 Din: tržka občina Sv. Trojica v Slov. goricah; po 250 Din: občina Zagorje ob Savi; po 200 Din: občina Moste pri Ljubljani; po 120 Din: Alojzij Smrekar, Ljubljana; po 100 Din: Orlovski krožek na Verdu, Orliški krožek na Verdu, občina Rakek, občina Kokarje, občina Dravograd, občina Ljubno’; po 50 Din: ^esela družba pri »Bergantu«, občina Raj-henburg, občina Gradišče ob Dravi; po 20 Din: občina Spodnje Sečevo (p. Rogaška Slatina). Narodna galerija- kot upravitelj Fonda, izreka vsem darcfvateljem iskreno zahvalo za razumevanje in podpiranje naše največje kulturne naloge ter prosi ostale*- slovenske občine, zavode in posameznike, naj sledijo zgledu prvih darcVateljev. Fond ima svoj lastni čekovni račun v Ljubljani, štev. 10.535. TOVARNA POHIŠTVA 1.1. NAGLAS Turjaški trg štev, 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah Odvetnik naznanja, da se je PRESELIL s svojo pisarno iz Beethovnove ulice štev. 15 v Lingarjevo ulico 1 II. nadstropje. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „A D L E R“ Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. . '. V' ':- ■k " X mW/: .4 Prej 229 Din, tedai 169 Din. Pri nas dobite čevlje za vsako večerno toaleto v odgovarjajočem tonu iz brokata in svile. Prej 169 Din, tedaj 129 Din. ža konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odnovarja France Štrukelj. Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.