Martina Kafol se bo pogovorila z umetniško koordinatorko SSG Diano Koloini V torek, 8. oktobra ob 18.00 V Društveni gostilni na Proseku V sodelovanju s SDD Jaka Štoka Možnost vpisovanja abonmajev Primorski št. 236 (20.864) leto LXIX. sledi nam na fi â _ • . PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Klic mrtvih iz morskih globin Dušan Udovič Medtem ko iz potopljene barke pri Lampedusi iz dneva v dan prihajajo na površje nove desetine trupel nesrečnih migrantov, se je, končno, slišal glas tudi z evropskega vrha. Moralo je priti do tragedije tolikšnih razsežnosti, da se je zgodilo to, kar je bilo po vsej logiki pričakovati že pred leti. Problem migrantov namreč ni od včeraj in prav tako je dejstvo, da je Italija s svojimi južnimi obalami med vsemi državami Evrope najbolj izpostavljena. Pred leti je to bila dežela Apulija, kamor so množično prihajali Albanci, sedaj ima že nekaj časa žalostni primat afriškim obalam najbližja Lampedusa. Ne zgodi se pogosto, da predsednik evropskega parlamenta postavi na zatožno klop institucije, katerih del je tudi sam. Martin Schultz je včeraj naredil prav to, z zahtevo po preokretu v evropski politiki do migrantov, njegov poziv pa je bil obenem glasen očitek evropskim institucijam, ker so Italijo, pustile osamljeno pri spopadanju z zahtevnim problemom priseljencev. Zlasti beguncev iz afriških in bližnjevzhodnih držav, ki se umikajo pred državljanskimi spopadi in revolucijami, ki so zajele domala ves južni Mediteran. Žal je moralo umreti preko tristo ljudi, da je to postal ne le italijanski, temveč tudi evropski problem. Njihov klic iz morskih globin bo morda tokrat zalegel. Pri tem ne gre pozabiti na velike odgovornosti italijanske politike pri sprejemanju zakonodaje o migrantih, katere naravnost sramotni vrhunec je zloglasni zakon Bossi-Fini. Prav ta zakon, otrok ho-mofobne in rasistične ligaško-des-ničarske vladne naveze, je prispeval k temu, da se je Italija pred Evropo spravila v mrtvi kot, migracijsko problematiko pa je še zaostril, namesto da bi jo reševal. Dovolj je pomisliti na primer iz teh dni, ko so ribiči pri Lampedusi zavestno kršili zakon Bossi-Fini, da so lahko pomagali preživelim v brodolomu. Sicer pa imamo konkreten produkt tega neznosnega zakona malone vsak dan pred očmi v Gradišču, kjer stoji eden največjih »zbirnih centrov« za priseljence v Italiji. Potem ko se je ligaško-de-sna naveza kitila z njim kot nekakšnim nageljnom v gumbnici, je danes skoraj vsem jasno, da gre v resnici za pravi logor z nečloveškimi razmerami, tako za migrante kot tiste, ki so zaposleni za njegovo vzdrževanje. Zato je ob pomoči Evrope prva naloga italijanske vlade, da ukine sramotno zakonodajo in strukture, ki so po njeni zaslugi nastale. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 8. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , strasbourg - Predsednik evropskega parlamenta obtožuje EU »Italija sama s prebežniki« mačkolje - V soboto in nedeljo Počastili 70-letnico nemškega požiga vasi MAČKOLJE - V soboto in nedeljo so se v Mačkoljah spomnili tragičnega dogodka izpred 70 let, ko je nemški okupator v začetku oktobra leta 1943 skoraj popolnoma požgal vas, ob tem pa ustrelil še deset domačinov. Spomin je še vedno živ, saj se je nedeljske svečanosti v Srenjski hiši udeležila velika množica domačinov, ki so prisluhnili predstavniku organizatorjev Milošu Tulu, dolinski županji Fulviji Premolin in slavnostnemu govorniku zgodovinarju Milanu Pahorju. V soboto pa je bila v domači cerkvi spominska maša, po kateri je prisotne nagovoril Niko Tul. Na 5. strani STRASBOURG - Evropski parlament je včerajšnje plenarno zasedanje v Strasbourgu začel z minuto molka v spomin na ponesrečene priseljence, ki so minuli četrtek umrli v brodolomu pred italijanskim otokom Lampedusa. »Upam, da ta minuta molka pomeni preobrat v politiki EU na področju migracij,« je ob začetku zasedanja dejal predsednik parlamenta Martin Schulz. »V tišini v tej dvorani slišimo krike otrok, ki vidijo svoje utapljajoče se starše, in krike staršev, ki ne morejo rešiti svojih otrok,« je še dejal Schulz. V izjavi za časnik Bild je predsednik evroparlamenta očital Evropski uniji, da je Italijo v zvezi s prebežniki pustila popolnoma samo, Rim pa bi moral po njegovem takoj spremeniti zakon Bossi-Fini o tem vprašanju. Na 11. strani koper Luka dobila pet novih članov nadzornega sveta KOPER - Delničarji Luke Koper so na izredni skupščini imenovali pet novih članov nadzornega sveta. Novi nadzorniki, predstavniki kapitala, so tako s skoraj soglasno podporo delničarjev postali Rado Antolovič, Elen Twrdy, Andrej Šercer, Žiga Škerjanc in Alenka Žnidaršič Kranjc. Delničarji so odpo-klicali nadzornike Nikolaja Abrahamsberga, Vinka Možeta, Andreja Godca in Jordana Kocjančiča, medtem ko je Di-no Klobas že prej odstopil s položaja. Na 2. strani gorica - Šola Mali telovadci morajo zapustiti Kulturni dom GORICA - Osnovni šoli Župančič iz Gorice in Abram iz Pevme sta se za pouk telesne vzgoje več kot dvajset let posluževali telovadnice Kulturnega doma v Gorici. Letos pa se bo ta »tradicija« prekinila, saj je občina sklenila, da bodo učenci slovenskih osnovnih šol telovadili v športni palači PalaBrumatti na Rojcah. Podžupan Sartori pravi, da je bila ta rešitev v novih okoliščinah, ki so povezane s selitvijo šole Ascoli, neizogibna, vodstvo Kulturnega doma pa je drugačnega mnenja in opozarja, da s spremembo ni bilo pravočasno seznanjeno. Na 13. strani goriška - Trgovska konkurenca Kupna moč upada, ponudba pa se veča kulturni dom Pahorjeva knjižnica na Proseku PROSEK - V zgornjih prostorih Kulturnega doma na Pro-seku so v nedeljo slovesno odprli knjižnico tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Avtor je Zadrugi Prosek Kontovel podaril kakih 6000 knjig iz svoje zbirke. Nedeljsko slavje so oblikovali člani SDD Jaka Štoka z uprizoritvijo novele Metulj na obešalniku, literarna kritičarka Tatjana Rojc in seveda sam Pahor, ki je poudaril, da je ni podobne knjižnice v nobeni vasi od tod do Pariza. Na 4. strani Preživnine nekdanjih parlamentarcev Na 3. strani Trst: posvet o politiki in obenem antipolitiki Na 3. strani Železarna: temeljno bo upoštevanje okolja Na 6. strani Sindikati zahtevajo zaprtje centra CIE Na 12. strani Šempeter - poslednji dom grofa Coroninija Na 13. strani Izredna razprodaja ur Kienzle -25 -50% Trst, Ul. Bat tis ti 2 Tel. 040-7606012 9771124666007 2 Torek, 8. oktobra 2013 ALPE-JADRAN luka koper - Glede Gašaparja Gašparja Mišiča novi nadzorniki še niso odločali Izvolili pet novih nadzornikov KOPER - Delničarji Luke Koper so na izredni skupščini na predlog Soda imenovali pet novih članov nadzornega sveta, na svojem mestu pa ostaja predstavnica koprske občine med nadzorniki Sabina Mozetič. Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je tudi vložila zahtevo za sklic včerajšnje skupščine, je sprva predlagala odpoklic vseh šestih nadzornikov, predstavnikov kapitala, a je očitno prišlo do dogovora s koprsko občino, da slednja ohrani Mozetičevo kot predstavnico lokalne skupnosti v nadzornem svetu. Novi nadzorniki, predstavniki kapitala, so tako s skoraj soglasno podporo delničarjev postali Rado Antolovič, Elen Twrdy, Andrej Šercer, Žiga Škerjanc in Alenka Žnidaršič Kranjc. Pred tem so delničarji prav tako skoraj soglasno odpo-klicali nadzornike Nikolaja Abrahamsberga, Vinka Možeta, Andreja Godca in Jordana Kocjančiča, medtem ko je Dino Klobas že prej odstopil s položaja. V skladu z včerajšnjim nasprotnim predlogom Soda pa so delničarji potrdili tudi druge, obširnejše sprememba statuta družbe. Te med drugim predvidevajo, da nadzorni svet poda predhodno soglasje k prenosu in obremenitvi nepremičnin družbe; da ima uprava največ tri člane, od katerih je eden delavski direktor; da je za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu uprave dovolj navzočnost vsaj polovice nadzornikov, pri čemer mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta; in da mora imeti predsednik uprave najmanj univerzitetno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih v velikih družbah. Na skupščini je bilo prisotnih dobrih 10,8 milijona delnic oziroma 77,15 odstotka delnic z glasovalno pravico. Tako predstavniki malih delničarjev kot tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu Mladen Jovičič pa so izrazili pomisleke glede posameznih sprememb statuta. V društvu Mali delničarji Slovenije so napovedali izpodbojno tožbo v zvezi s spremembami statuta glede določbe, da je nadzorni svet poleg imenovanja in razrešitve predsednika uprave in članov uprave pristojen tudi za imenovanje in razrešitev delavskega direktorja. Kot je po skupščini pojasnil predsednik društva Raj-ko Stankovic, s tem »posegamo v pravice, ki nam po zakonu ne pripadajo«, saj se delavskega direktorja kot tudi predstavnike delavcev v nadzornem svetu izvoli po zakonu o soupravljanju družb, nikakor pa jih ne more odpoklicati družba. Stankovic, ki v tem vidi zavestno kršitev zakonodaje, pa je prepričan, da bodo na sodišču uspeli dokazati svoj prav. Predstavnik Soda Žarko Sajič je bil o razlogih za spremembe statuta redkobeseden, poudaril pa je svoje prepričanje, da bo sodišče morebitno tožbo zavrnilo. Na vprašanje, kaj sprejem člena, ki določa univerzitetno izobrazbo za predsednika uprave, pomeni za sedanjega prvega moža Luke Gašparja Gašparja Mišiča, je Sajič odvrnil, da to na Mišiča ne bo vplivalo: »On je bil pač imenovan po starih pogojih, ko je veljal star statut,« je dodal. Na vprašanje, ali utegne ta element vplivati na podpis pogodbe o zaposlitvi Mi-šiča, pa je dejal, da to v ničemer ne vpliva na pogodbo, da pa se bo o tem vprašanju izrekel nadzorni svet. Predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič je glede imenovanja novih nadzornikov ocenil, da je Antolovič vrhunski strokovnjak, ki je »dodana vrednost v nadzornem svetu Luke Koper in bo zagotovo s svojimi izkušnjami, znanjem prispeval, da bomo dvignili poslovanje in ugled Luke Koper na višjo raven«. O tem, kaj utegne nov nadzorni svet odločiti v zvezi z njegovim mandatom predsednika uprave, pa Mišič poudarja, da je treba v vsakem primeru spoštovati mnenje nadzornikov. Kot je dodal, »je bilo preveč preplaha, preveč dima okoli mojega imenovanja v Luki Koper in prav je, da se ta situacija nekoliko pomiri, da se pusti, da pokažem, koliko zmorem in kaj znam«. -/ Danes S-prehodi KOPER - Na TV Koper se vračajo studijski pogovori oddaje S-prehodi. Prejšnji teden se je Špela Lenardič podala na Matajur, tokrat pa je Mitjo Tretjaka obiskala čisto posebna jadralka in popotnica. Jasna Tuta že štiri leta pluje po različnih morjih. Najprej se je spoznavala z avstralskimi zalivi in rekami, danes pa na jadrnici Calypso jadra po Kortezovem morju v Mehiki. Nekdaj učiteljica razrednega pouka, ki smo jo pri nas poznali tudi kot učiteljico plavanja, surfanja, jadranja in Tržačanko, aktivno na različnih področjih tako v zamejstvu kot v Sloveniji, se danes sooča z morjem in vetrom, življenjem na mali jadrnici in prehajanjem kulturnih razlik. O svojih dogodivščinah na morju nam bo pripovedovala v oddaji S-pre-hodi danes ob 18. uri na TV Koper-Capodistria. Štiridesetletnik osumljen uboja ZAGORJE - Policisti so v četrtek odvzeli prostost 40-letnemu moškemu s Kisovca, ki naj bi storil kaznivo dejanje uboja. Na podlagi preiskave so potrdili, da naj bi osumljeni storil kaznivo dejanje nad 52-letnim moškim konec avgusta. Po neuradnih informacijah naj bi umorjeni bil Bojan Re-gancin iz okolice Zagorja ob Savi, ki so ga pogrešali od 24. avgusta. Kot poroča časnik Slovenske novice, naj bi 40-letni moški občasno živel s pogrešanim Regancinom. Na zaslišanju je osumljeni sprva rekel, da naj bi Regancina pospremil do potoka, kjer je ta padel čez škarpo, za tem pa je priznal, da naj bi ga odrinil z ramo. Na policiji so še pojasnili, da se kriminalistična preiskava nadaljuje, saj trupla še niso našli. evropska unija - Za komisarko Viviane Reding Sporni hrvaški zakon »lex Perkovic« rešen s sprejemom sprememb v saboru LUKSEMBURG - Evropska komi-sarka za pravosodje Viviane Reding je včeraj v Luksemburgu dejala, da je zanjo primer spornega hrvaškega zakona, t. i. lex Perkovic, ki je omejeval uporabo evropskega pripornega naloga, rešen. Hrvaški sabor je namreč v petek z veliko večino podprl spremembo omenjenega zakona in ga tako uskladil z evropskim pravnim redom. »Hrvaški parlament je izglasoval zakon, ki ga je obljubila hrvaška vlada,« je po prihodu na srečanje pravosodnih ministrov držav članic EU v Luxembourgu dejala Re-dingova,. Na vprašanje, kdaj bo Evropska komisija ustavila postopek za uvedbo sankcij proti Hrvaški, je odgovorila, da bodo to storili, ko bo zakon začel veljati. Sabor je v petek potrdil spremembo zakona, iz katerega so v skladu s predlogom vlade izbrisali časovno omejitev, da Hrvaška ne izroča svojih državljanov, ki jih druge evropske države na podlagi evropskega pripornega naloga zahtevajo za kazniva dejanja, storjena pred 7. avgustom 2002. Sprememba bo v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo začela veljati 1. januarja 2014. Določilo o časovni omejitvi izročanja svojih državljanov je Hrvaška uvedla le tri dni pred vstopom v EU 1. julija letos, namen tega koraka pa naj bi bil predvsem preprečiti izročitev enega vodij nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovica. Njegovo izročitev zahteva Nemčija zaradi umora hrvaškega izseljenca Stjepana Djurekovi-ca na Bavarskem leta 1983. Sprememba zakona o pravosodnem sodelovanju tik pred zdajci je hitro povzročila spor z Evropsko komisijo, ki je sprožila tudi postopek za uvedbo sankcij proti Hrvaški, zaradi česar je bilo ogroženo črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. (STA) Za evropsko komisarko Viviane Reding je primer spornega zakona lex Perkovic zanjo rešen ansa umetnost - Po Neskončnem Leonardu Pri Mladinski knjigi še Večni Michelangelo LJUBLJANA - Dve leti po knjigi Neskončni Leonardo je založba Mladinska knjiga v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneant izdala knjigo Večni Michelangelo. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal urednik Tine Logar knjiga, ki je plod sodelovanja več avtorjev, združuje vse dosedanje znanje in vedenje o umetniku, dopolnjeno z novimi dognanji. Po Logarjevih besedah je po vsem svetu izšlo samo 5000 izvodov knjige. Od tega jih je v slovenskem prevodu 300, ponatisi ali dotisi pa niso predvideni. Komplet Večni Michelangelo poleg knjige vsebuje še oštevilčeno Michelangelovo grafiko - avtoportret, oštevilčen kovanec, sko- bovec - Po lanski najbrž tudi letošnja zimska sezona že izgubljena Hotela Alp in Kanin zaprla vrata Brez odprtega smučišča ni perspektiv BOVEC - Po hotelu Alp, ki ga je imela družba Kontinuum v najemu od letošnje pomladi in je po poteku najemne pogodbe konec septembra zaprl vrata, se je konec tega tedna zaprl še hotel Kanin. V Hitu, ki je lastnik hotela Kanin in centra dobrega počutja, razmišljajo, da bo v prihodnje mogoče unovčiti to premoženje z oddajo v najem ali prodajo. »Odprtje hotela Kanin smo po poletni sezoni podaljšali v oktober prav zaradi obsega rezervacij, ki je še zagotavljalo ekonomiko poslovanja. Tudi zato je hotel še sprejel skupino gostov, ki je v Bovec prišla minuli konec tedna, po tem datumu pa so bile napovedi rezervacij skromnejše," je za STA povedala Lavra Per-šolja iz kabineta predsednika uprave Hita. Z nesrečo na kabinski žičnici, ki povsem onemogoča obratovanje smučišča Kanin in prinaša v celoti izpad zimske sezone, pa so napovedi in ocene poslovanja v prihodnosti neekonomične. »To stanje je pripeljalo do neizogibne odločitve o zaprtju hotela in likvidaciji družbe Hit Bovec, vsakršno zavlačevanje pa bi v tem trenutku pomenilo ustvarjanje novih dolgov in neodgovorno poslovno ravnanje,« je še dejala Peršo-ljeva. V hotelu Kanin je bilo 21 zaposlenih, ki so z dogajanjem in izbrano rešitvijo seznanjeni. Zaradi slabe zimske sezone ob poškodbi kaninske žičnice in s tem zaprtja smučišča na Kaninu, je bil hotel Alp zaprt skoraj celo lansko zimo. Tudi v novi ne bo bistveno drugače, saj je v njem 190 postelj, ki bi jih bilo ob zaprtju smučišča izjemno težko napolniti. Direktorica Kontinuuma Renata Dober-šek je opozorila, da je zimska sezona kljub velikim naporom bovške razvojne zadruge verjetno dokončno izgubljena. Vse napore bi zato morali dati v pripravo nove poletne sezone. Tudi sami bi v Bovcu še ostali, vendar imajo preveč neodgovor-jenih vprašanj, med katerimi je tudi to, ali bo Hypo Leasing hotel Alp prodal ali ga bo ponovno ponujal v najem. van v Firencah na stroju, izdelanem po načrtih Leonarda da Vincija, dve reprodukciji Michelangelovih del in rokavice. V predprodaji je komplet stal 2.600 evrov, končna cena pa je 3.300 evrov, pri čemer je bilo po Logarjevih besedah v preprodaji prodanih že nekaj več kot 90 odstotkov naklade. Uvodno misel je k slovenski izdaji zapisal akademski slikar Tomaž Gorjup. Besedila je v slovenščino prevedla Irena Trenc - Frelih. Knjiga vsebuje veliko Michelange-lovih misli, citatov, odlomkov iz pisem ter 25 pesmi in sonetov. Poezijo je prevedel Srečko Fišer. Kot je dejal, Michelangelo sebe ni štel za pravega pesnika, saj se je zdel samemu sebi premalo izobražen. Sicer pa se je zgledoval pri Danteju in Petrarci. Njegovo poezijo je šele po njegovi smrti izdal njegov nečak, a s popravki moralistične narave. Nato je bil kot pesnik pozabljen, odkrili pa so ga šele romantiki, ki so ga prevajali, vendar bolj njegovo spiri-tualistično poezijo. Njegov pesniški opus skupaj obsega okoli 300 enot, večinoma sonetov in madrigalov. Fišer se je z umetnikovo poezijo začel ukvarjati pred desetletjem, sicer pa jo je v slovenščino pred njim prevajal že Alojz Gradnik. Gradnikove prevode je Fišer označil za nekaj vmesnega med pravim prevodom in »inspirirano parafrazo«. Sam pa se je, kot je dejal, odločil za pravi prevod, pri čemer je skušal ujeti Miche-langelovo grobo dikcijo. Odločil se je za prevod v striktni formi, na račun česar je žrtvoval rimo. Michealngelo Buonarroti (14751564), ki je bil najpomembnejši renesančni kipar in eden največjih umetnikov vseh časov, se je rodil v Cepreseju. S 13 leti se je začel učiti v Ghirladaiovi delavnici v Firencah. Najprej je živel je v Bologni, nato v Rimu, Firencah in ponovno v Rimu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 8. oktobra 2013 3 trst - Pobuda CGIL in združenja Dialoghi europei »Stranke in politika nasploh še nikoli tako daleč od ljudi« TRST - Politika še ni bila nikoli tako daleč od ljudi. To velja za politične stranke, a tudi za druge predstavniške organizacije, kot so sindikati, je bilo večkrat slišati na včerajšnjem posvetu Politika in antipolitika v priredbi CGIL in združenja Dialoghi europei. O tem so razpravljali nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti, deželni tajnik CGIL Franco Belci in nekdanji sindikalist CGIL ter esejist Riccardo Terzi. Škoda, da ni bilo Marca Revellija, čigar knjiga je nudila izhodišče za srečanje. Kriza predstavništva ne prizanese niti sindikatom, je priznal Belci, čeprav se mu zdi, da so v tem trenutku v Italiji in drugod po Evropi najbolj pod udarom ter v krizi politične stranke. Sindikalist CGIL je navedel neko raziskavo, po kateri le 8 odstotkov ljudi v Italiji zaupa parlamentu in parlamentarcem, ter le 3,8 odst. se zanaša na stranke. Za Rossettija so to pretresljivi podatki, takšni pojavi odpora in nezaupanja do politike in politikov so po njegovem doma v večini držav Evropske Od leve: Giorgio Rossetti, Franco Belci in Riccardo Terzi na včerajšnjem posvetu kroma unije. V slednjih deluje okoli 60 političnih strank, ki jih lahko imamo za po-pulistične, ker se zavzemajo za izhod iz evra in posameznih držav iz EU. Ros-setti je med takšna populistična gibanja uvrstil tudi Svobodni Trst, »ki se zavzema za mejo med Timavo in Umagom, v svoj program pa hvala bogu ne vključuje Milj, ki so očitno republika zase.« Predsednik Dialoghi europei je bil Stojan Spetič arhiv Dimitrij Volčič arhiv l'espresso - Na seznamu tudi Stojan Spetič in Dimitrij Volčič Mesečne preživnine nekdanjih italijanskih senatorjev in poslancev RIM - Tednik L'Espresso je na svoji spletni strani objavil seznam nekdanjih italijanskih parlamentarcev, ki prejemajo tako imenovano preživnino (v italijanščini vi-talizio). Na vrhu lestvice je zastopnik Juž-notirolske ljudske stranke Roland Riz, ki vsak mesec iz državne blagajne neto prejema lepo vsoto 6.331 evrov preživnine. Odvetnik Riz je bil kar devetkrat zapored član italijanskega parlamenta. Drugi na lestvici je republikanec in nato Berlusconijev pristaš Antonio Del Pennino (6.305 evrov), tretji pa Južni Ti-rolec Karl Mitterdorfer (6.278 evrov). Sledijo zastopnik desnice Francesco Servello (6.240 evrov), nekdanja demokristjana Luciano Radi (6.237 evrov) in Furlan Mario Toros (6.236 evrov) ter bivša parlamentarka Nacionalnega zavezništva iz Lecceja Adriana Poli Bertone, ki vsak mesecev dobiva preživnino v višini 6.305 evrov. Na vrhu razpredelnice sta še nekdanji notranji minister, prej demokristjan in nato član Berlusconijeve stranke, Giuseppe Pisanu (6.207 evrov) ter nekdanji predsednik senata Nicola Mancino (6.191 evrov). Mesečna preživnina nekdanjega slovenskega senatorja KPI Stojana Spetiča znaša 2.183,2 evra, Demetrio (Mitja) Volčič pa prejema od parlamenta preživnino v višini 2.722,89 evra. Dosti na boljšem je dolgoletni tržaški poslanec in nato senator Giulio Camber (5.833,2 evra), slabo pa se ne godi niti Willerju Bordonu (5.683 evrov), ki je svojo dolgo politično kariero začel kot župan v občini Milje. Nekdanji tržaški senator Fulvio Ca-merini prejema enako preživnino kot senator Spetič, oba sta namreč sedela v italijanskem parlamentu eno mandatno dobo. Goriška senatorja Nereo Battello in Silvano Bacicchi prejemata 3.155,88 evra oziroma 3.855,34 evra, tržaški poslanec Mario Prestamburgo pa 2041,28 evra. Preživninam je treba dodati penzije, ki so si jih nekdanji parlamentarci prislužili z redno zaposlitvijo. zelo kritičen do Demokratske stranke, kateri pripada. Demokrati nikakor niso zmagali na februarskih parlamentarnih volitvah, temveč so »le« izgubili nekoliko manj glasov kot Ljudstvo svobode. Številke pri tem ne lažejo. DS je februarja v Furlaniji-Julijski krajini zbrala 178 tisoč glasov, na aprilskih deželnih volitvah pa približno 70 tisoč manj glasov, vseeno pa je bila volilni zmagovalec. Zadnja dogajanja so usmerila pozornost na razkole v Ljudstvu svobode, notranje razmere v DS pa niso kdove kako spodbudne, je poudaril Rossetti. Citiral je državnega tajnika DS Guglielma Epifanija, ki je potek zadnje strankine državne skupščine (na koncu je bila nesklepčna) odkrito označil za poniževalnega. Terzi je soglašal z Rossettijem, da so zadnje afere Silvia Berlusconija odvrnile pozornost od hude krize, ki jo levica preživlja v Italiji in Evropi. Nekdanji sindikalist CGIL ne deli ocene predsednika vlade Enrice Lette, da je dvajsetletno Berlusconijevo obdobje dokončno za nami. Ze ob padcu njegove zadnje vlade so mnogi Berlusconiju napovedali politični konec, dejansko so se ušteli. Kajman iz filma Nannija Moret-tija (in tudi v resnici) ima več življenj... S.T. energija Uplinjevalnik na morju pred Puljem? KOPER - Evropska komisija bo o seznamu prednostnih energetskih projektov, med katerimi naj bi bil tudi plinski terminal v severnem Jadranu, odločala 11. oktobra, poroča Boris Šuligoj v Delu. Predstavniki naravovarstvene organizacije Alpe-Adria Green so predlagali, da bi ga postavili na vrtalni ploščadi Ivana A, ki že deluje pred Puljem in od katere so doslej zgradili dva plinovoda, proti Hrvaški in Italiji. Gre za plinsko vrtalno ploščad, ki je v lasti Inagipa, skupnega podjetja hrvaške Ine in italijanskega Enija, in stoji v hrvaškem morju, kjer je morje globoko 40 metrov. Uporabili bi tehnologijo, ki ne potrebuje morske vode za segrevanje plina, morje pa je dovolj globoko, da tankerji ne bi vplivali na morsko dno. Prav tako ne na pomorski promet in poslovanje katerega od večjih pristanišč, piše še Delo. Slovenija bi se po razlagah nekaterih medijev namreč morala strinjati z obravnavanim seznamom prednostnih energetskih projektov, zato je ena od možnosti načrt, da bi plinski terminal zastavili na ploščadi, ki bi bila več kot 16 kilometrov oddaljena od slovenskega teritorialnega morja. Po drugih virih pa se Italija in Slovenija o novi lokaciji plinskega terminala nista dogovorili ničesar. V Italiji se 18. oktobra izteče rok, do katerega je okoljevarstve-ni postopek za Zavlje zamrznjen. Po tem datumu se z načrtovanim terminalom v Zavljah lahko zgodi vse: lahko dobi italijansko okolj-sko dovoljenje, lahko ga minister povsem odpiše ali pa ponovno zamrzne za nadaljnjega pol leta. Projektu nasprotujejo, kot znano, številne nevladne in okoljske organizacije, tržaška pristaniška uprava, vse občine ob Tržaškem zalivu (slovenske in italijanske), tržaška Pokrajina in tudi Dežela Furlanija - Julijska krajina. Izglasovanje evropskega prednostnega seznama energetskih infrastrukturnih projektov še ne pomeni, da bi plinski terminal v Zavljah dokončno ostal na tem seznamu. Celotni seznam preživnin na www.primorski.eu www.primorski.eu klikni \ . in izrazi svoje mnenje Kakšna prihodnost se obeta italijanski vladi Enrica Lette po parlamentarni zaupnici? Q Ostala bo na oblasti vsaj do leta 2015 Q Prej jo bo zrušil Silvio Berlusconi O Prej jo bo zrušila leva sredina Q Treba je čimprej na volitve OLETNIFOTOU NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Pošljite svoj posnetek na naš BftiSS^E] dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Počitnice v Bohinju: Emil, Erik in Peter s kravico Lizko mitja čebulec 4 Torek, 8. oktobra 2013 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu prosek - V Kulturnem domu se ponašajo z novo knjižnico Borisa Pahorja Praznik ob odprtju »sobe z velikim zakladom« »Če gremo od tod do Parizu in se ustavimo po raznih vaseh, ki so velike kot Prosek, nikjer ne boste našli take knjižnice,« je sam pisatelj Boris Pahor pohvalil dragoceno novost - knjižnico, ki so jo v nedeljo slovesno odprli v zgornjih prostorih prenovljenega proseškega Kulturnega doma in v kateri hranijo okrog 6000 tisoč knjig iz avtorjeve osebne zbirke. Občinstvo se je v nedeljo zbralo v gledališki dvorani, kjer je prek video povezave z gornjimi prostori lahko spremljalo slovesen rez traku, ki je bil seveda prepuščen pisatelju. Zgodbo o »sobi z velikim zakladom, kjer se literarno bogastvo lahko ohranja in širi med ljudmi,« je v imenu Zadruge Prosek Kontovel, ki upravlja Kulturni dom, občinstvu predstavil Jan Sossi. V obnovo Kulturnega doma je proseška in kontovelska skupnost vložila veliko truda, da bi naposled uresničila tak prostor, kjer bi se vaščani, a ne samo oni, zbirali in družili. Udarniško delo in požrtvovalnost sta se po več letih obrestovala in leta 2010 so odprli preurejeni dom, sedaj pa so uspešno speljali do konca tudi ta projekt, ki jih je finančno in časovno precej obremenil. Zahvalil se je hišniku Livju, »brez katerega knjižnica gotovo ne bi bila še dokončana«, in članom Mladinskega krožka Prosek Kontovel, ki so odstopili sobo in pomagali pri pretovarjanju knjig. Seveda ni pozabil na finančno pomoč Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (obnova oken, električne napeljave in ogrevanja), administracije za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek (nakup polic) in podjetja Multimed (nakup omare), za ureditev poda, stropa in ometa pa so poskrbeli sami. Na policah nove knjižnice najdemo ob Pahorjevih knjigah tudi prevode njegovih knjig, dela, ki obravnavajo njegovo življenjsko in pisateljsko pot, pisma in zapiske ter še veliko drugega. »Knjige moramo sedaj še katalogirati in potem jih vnesti v sistem Cobiss, na podlagi katerega bodo lahko morebitni interesenti od doma ugotovili, ali je posamezna knjiga na voljo.« Sossi je dejal, da načrtujejo, da bo knjižnica dejansko operativna od prihodnjega leta, ko si bo mogoče nekatere knjige celo izposoditi na dom in bodo določili delovni čas knjižnice. Člani domačega dramskega društva Jaka Štoka so nato uprizorili Pahorjevo novelo Metulj na obešalniku, zatem pa je literarna kritičarka Tatjana Rojc predstavila obsežno monografijo Tako sem ži- Slovesen rez traku in praznik ob odprtju knjižnice v zgornjih prostorih Kulturnega doma na Proseku kroma vel, ki je izšla letos pri Cankarjevi založbi ob pisateljevi stoletnici. Na odru se ji je pridružil tudi Pahor, ki je občinstvu zaupal, da je štirideset let iskal primerno rešitev za svoje knjige, ki jih je imel dejansko povsod in ni vedel, kam z njimi. Nekega dne je v vaškem baru malo za ša- lo, malo zares potarnal, kdaj mu bodo uredili sobo za knjige in ... njegove želje so se uresničile. Knjižnico, kjer najdemo tudi Pahorjevo pisalno mizo, fotografije, priznanja in razna likovna dela, bo avtor redno obiskoval, postala bo njegov »urad« in dodal, da je zadovoljen, da so njegove knjige ostale v tržaški občini, da ne bi kdo očital, da je zanje poiskal zatočišče na Krasu. Prijeten večer se je zaključil z ogledom dokumentarca Pisatelj onkraj senc, ki ga je za deželni sedež RAI posnela Tatjana Rojc, in družabnostjo. Odredba o ogrevanju Marsikateri Tržačan je zaradi vlažnega in hladnega vremena občinsko upravo zaprosil, ali lahko priključi ogrevanje v stanovanjskih blokih. Župan Roberto Cosolini je zato odredil, da lahko stanovalci do 14. oktobra vklopijo ogrevanje do največ 7 ur dnevno, ne smejo pa preseči temperature 22 stopinj v prostoru. Od 15. oktobra pa bodo lahko ogrevanje podaljšali do 14 ur dnevno. Zaprti uradi AcegasAps Jutri in 23. oktobra bodo oken-ca-uradi za stranke pri podjetju AcegasAps v Ul. Rettori 1 zaprli že ob 12. uri zaradi izpopolnjevanja. Istočasno bo zaprto tudi okence AcegasAps pri podjetju Ater. Pijani nagec ... Na Trgu Liberta so tržaški redarji opazili pijanega moškega na klopi. Ob sebi je imel nahrbtnik poln tetrapakov z vinom, ki jih je sproti vlekel na dan in izpraznil. Ko je vina zmanjkalo, je nahrbtnik zalučal na tla, se dvignil s klopi, se nekoliko opotekel in slekel hlače. Redarji so njegovo nago performanso nemudoma ustavili in ga identificirali -ugotovili so, da je 39-letni romunski državljan P.A.S. brezdomec. Pijani moški pa se ni pustil prigovarjati in se je silam javnega reda uprl, tako da so morali poklicati na pomoč še drugo ekipo redarjev. Odvedli so ga na kvesturo ter ga ovadili zaradi nesramnega obnašanja v javnosti, groženj in nasilnega vedenja. Eksplozija ni pomagala Neznanci so v noči na nedeljo skušali okrasti blagajno veletrgovine Famila blizu bivšega mejnega prehoda pri Škofijah, a jim je podvig spodletel. »Modus operandi« je bil enak tistemu, s katerim so pred dnevi izpraznili neprekinjeno blagajno trgovine Ipercoop v središču Torri d'Europa, se pravi, da so z acetile-nom napolnili prostor za blindira-nimi vrati, po eksploziji pa niso naleteli na denar, ampak na še ena tovrstna vrata. Do druge eksplozije ni prišlo, ker je nekdo medtem opozoril sile javnega reda, pred katerimi so se morali zlikovci umakniti. občina trst - Po tragediji okrepitev tržaških sprejemnih centrov in storitev Lampedusa: pomoč za pribežnike Podžupanja Martini: Jamčiti je treba pravice vseh ljudi - V muzeju Revoltella predstava novinarja Gattija Bilal Tržaška občinska uprava bo na vsak način pomagala morebitnim priseljencem oziroma pribežnikom iz Afrike. Občinski upravitelji so se v ta namen že sestali s prefektinjo Francesco Adelaide Garufi in tudi sklenili konvencijo s tržaško prefekturo. Na osnovi sporazuma je občinska uprava zagotovila začasno sprejemanje in pomoč za pribežnike, dokler se ne bo o njihovi usodi izreklo pristojno ministrstvo. Tržaška občinska uprava je že v prejšnjih mesecih povečala število ležišč v centrih za sprejemanje, po tragediji na Lampedusi pa bodo zdaj odprli še nove prostore v nekaterih strukturah, od nekaterih stanovanj do domov škofijske Karitas in skavtskega sedeža pri Božjem polju. To sta napovedali tržaška pod-županja Fabiana Martini in tržaška ob- Fabiana Martini činska odbornica za socialo Laura Fa-mulari in poudarili, da je treba zagotavljati pravice vseh ljudi, ne glede na spol, etnijo, kulturo ali vero. Dramatični dogodki, kot je bil tisti na Lampe-dusi so le dokaz, da moramo še okrepiti prizadevanja za sprejemanje pri-bežnikov tudi na lokalni ravni. Trst je stičišče zahodne in vzhodne Evrope in Laura Famulari ni samo »prehodna« točka za številne migrante, temveč je tudi cilj za mnoge izmed njih. V tržaški pokrajini se je namreč število priseljencev v zadnjih letih stalno večalo in še se bo povečalo, je povedala odbornica Famularije-va. Večina izmed njih je prihajala iz nekaterih držav nekdanje Jugoslavije in iz Albanije, od druge polovice leta 2012 pa je mnogo priseljencev iz Pakistana in Afganistana, ki so v Trstu pravi brezdomci. Tržaška občinska uprava je v tem okviru, kot rečeno, krepila sprejemne centre, v prihodnosti pa se bodo prizadevanja za sprejemanje pri-bežnikov še nadaljevala. Od tragedije na Lampedusi nas loči že nekaj dni, zato ne smemo nanjo pozabiti, je še poudarila podžu-panja Martinijeva in dodala, da je dolžnost vseh prispevati, da ne bo več prišlo do take tragedije. Tržaška občinska uprava bo v ta namen priredila tudi predstavo, namenjeno za poglobitev vprašanja. Prireditev bo v muzeju Revoltella, datum pa morajo še določiti. Na sporedu bo predstava Bi-lal, ki sloni na raziskavi novinarja Fa-brizia Gattija. A.G. / TRST Torek, 8. oktobra 2013 5 mačkolje - Nedeljska svečanost ob 70-letnici nemškega požiga vasi Spomin na tragedijo presega krajevno stvarnost V soboto zvečer maša v domači cerkvi, v nedeljo pa svečanost v Srenjski hiši V smeri urinega kazalca: množica v Srenjski hiši, slavnostni govornik Milan Pahor in Miloš Tul, ki je pozdravil v imenu organizatorjev kroma 52 požganih hiš, deset ustreljenih vaš-čanov, neizmerna žalost in gorje, ki pa ni šlo v pozabo: priča o tem je polna dvorana Srenjske hiše v Mačkoljah, kjer je v nedeljo potekala svečanost ob 70-letnici požiga vasi. Spomin na tragični dogodek je še vedno živ, v vasi pa so sklenili se ga spomniti s slovesnostjo, ki bi bila morala potekati pred Srenjsko hišo, zaradi slabega vremena pa se je preselila v dvorano, kjer je potekal bogat kulturni spored s petjem in posegi, ki so po eni strani poudarili navezanost naših ljudi na protifašistične ideale, po drugi pa izrazili tudi kritičnost do italijanske države, ki se je veliko prepozno spomnila mačko-ljanskih žrtev. Uvod v nedeljsko svečanost, ki so jo priredila obe domači društvi, SKD Primorsko in SPD Mačkolje ter sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg pod pokroviteljstvom Občine Dolina, je predstavljala sobotna večerna maša v spomin na žrtve vojnega nasilja v domači cerkvi, po kateri je Niko Tul podal razmišljanje o pomenu spomina in miru. Med drugim je opozoril, kako so rane preteklosti, ki jih ne moremo ali nočemo preboleti, osnova sedanjih ter bodočih napak in zmot, ozdravimo pa jih lahko le s spominom, ki naj bo »spomin brez zmagovalcev in brez poražencev, brez retorike in propagandne navlake, spomin tolažbe in odpuščanja, v katerem ni prostora za mite ali revizijo.« Očiščenje spomina je predpostavka za skupno prihodnost, za pravo sožitje, ki je veliko več kot samo sobivanje, če pa je naš cilj pravi in dolgotrajni mir, naj bodo naša pot svoboda, premoščanje sporov, vzajemna pomoč, spoštovanje in ljubezen do bližnjega, je še poudaril Tul. Osrednja svečanost pa je, kot že rečeno, potekala v nedeljo dopoldne v Srenj-ski hiši, kjer so številni udeleženci lahko prisostvovali bogatemu kulturnemu sporedu, ki so ga pod vodstvom Aleksandre Pertot oblikovali domači nonet Primorsko in dekliška pevska skupina, ki se je oblikovala prav za to priložnost, ter kvartet QuatTromboni. Prisotne je v imenu organizatorjev pozdravil Miloš Tul, ki je svečanost označil kot poklon kulturi spomina, ki pa presega ožjo krajevno stvarnost, medtem ko je bila dolinska županja Ful-via Premolin v svojem posegu tudi kritična do italijanske države, ki se je mačko-ljanskih žrtev spomnila pozno oz. šele pred nekaj leti, še takrat pa jih je odlikovala le z bronastim odličjem. Pobudniki so slavnostni govor poverili zgodovinarju Milanu Pahorju, ki je požig Mačkolj in delno tudi Prebenega uokviril v t.i. nemško »požigalsko ofenzivo« jeseni leta 1943, do katere je prišlo po vseljudski vstaji ob padcu fašizma in kapitulaciji Italije, ko so ljudje po 20-letnem fašističnem zatiranju zadihali v t.i. »prvi svobodi«, nekateri pa so celo mislili, da se bliža konec vojne, vendar žal ni bilo tako. »Požigalska ofenziva« je prizadela na desetine vasi v Istri in terjala okrog dvesto smrtnih žrtev, ni pa ustavila delovanja krajevnega narodnoosvobodilnega odbora v Mačkoljah, ki je nastal v juniju istega leta, je poudaril Pahor, ki je opozoril tudi na velik narodni in kulturni pomen narodnoosvobodilnega boja pri nas ter omenil delovanje slovenske par- tizanske šole v vasi od decembra leta 1943 vse do osvoboditve leta 1945. Za svobodo je svoje življenje darovalo 29 padlih vašča-nov, katerim dolgujemo današnjo svobodo, mir in sožitje na naših tleh: »Njihovi ideali so naši ideali. Po tolikih letih so še vedno aktualne vrednote protifašizma in narodnoosvobodilnega boja,« saj so še vedno pri- sotne neofašistične, neonacistične in desne nacionalistične sile, ki bi rade spremenile zgodovinsko resnico in napisale novo zgodbo, je še dejal Pahor, ki je svoj govor zaključil s partizanskim geslom »Smrt fašizmu - svobodo narodu!«, ki se je lepo ujel z zaključno primorsko himno Vstajenje Primorske, ki so jo prisotni zapeli stoje. barcolana Prosecco Doc: težave so bile žal napovedane Velike nedorečenosti v zvezi s priznanjem vina Prosecco, ki prihajajo do izraza tudi v izvedbi degustacijske prireditve »Prosec-co: bubbling style on show« v sklopu Barcolane, so bile napovedane in pričakovane. V to je prepričan nekdanji kmetijski odbornik in podpredsednik Pokrajine Walter Godina, za katerega je »izvirni greh« vsega dogovor, ki sta ga Deželi Veneto in FJK svoj čas podpisali z italijanskim kmetijskim ministrstvom. Naša deželna uprava se je takrat dejansko na škodo svojih vinarjev in v korist Veneta odpovedala znamki Prosecco Doc. Godina v tiskovnem sporočilu pravi, da je takrat odločno odsvetoval zastopnikom vinarjev in kmetijskim stanovskim zvezam, da umaknejo že vloženo pritožbo na zgoraj omenjeni sporni tristranski dogovor. S pritožbo na upravno sodišče v Laciju bi njeni vlagatelji tudi v primeru nenaklonjene razsodbe vsaj za nekaj časa zamrznili dogovor med deželama in ministrstvom. Pritožbo so umaknili, ker so od takratnega ministra Luce Zaie in od kmetijskega odbornika FJK Claudia Violina dobili zagotovilo, da bodo pristojni ovrednotili tudi tržaške pridelovalce Prosecca, kar se potem ni zgodilo. Tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ocenjuje, da bo vinska pobuda v sklopu Barcolane izpadla kot prireditev furlanskih proizvajalcev Pro-secca in tistih iz Veneta. In to v brk v vsem obvezam, podpisanim sporazumom in še bi lahko naštevali. Gabrovec poziva deželno predsednico Deboro Serracchiani, naj s tem v zvezi popravi vse napake prejšnje Tondove deželne vlade, ki jih je bilo kar precej. trst - Predstavitev jamstvenega sklada za zaposlovanje mladih Za etično poslovanje in teritorij Sklad je nastal na podlagi konvencije med Etično banko in fundacijo Interesse Uomo, namenjen pa je podjetjem, ki zaposlujejo mlade oz. jih ustanavljajo mladi Etična banka in fundacija Interesse Uomo, ki je izraz protimafijske-ga združenja Libera, sta ustanovili jamstveni sklad za zaposlovanje mladih, v katerega lahko prispevajo tako navadni državljani kot predvsem predstavniki v izvoljenih telesih, s sredstvi iz omenjenega sklada pa želijo podpreti podjetniške pobude mladih zlasti na področju zadružništva in zavarovanja. Pobudo so pred dnevi na vsedržavni ravni že predstavili v Rimu, včeraj dopoldne pa je v razstavnem prostoru Postaje Rogers na tržaškem nabrežju doživela tudi krajevno predstavitev z nastopom senatorja Demokratske stranke Francesca Russa, ki že šest mesecev namenja dvajset odstotkov svoje plače omenjenemu skladu, dalje podpredsednice Etične banke Anne Fasano in generalnega direktorja tržaške sekcije združenja trgovcev Confcommercio Pietra Farine. Do ustanovitve jamstvenega sklada, ki bo v načrtih pobudnikov omogočil kreditiranje socialnih podjetij, ki bodo zaposlovala mlade pod 36. letom starosti, je prišlo na podlagi konvencije med Etično banko in fundacijo Interesse Uomo. Sklad je namenjen tako že utečenim podjetjem kot tudi mladim, ki bi začeli podjetniško pot, pri čemer je posebna pozornost namenjena zadrugam in zavarovalnicam, ki pa morajo, če želijo biti dele- Pobudo so predstavili senator Demokratske stranke Francesco Russo (v sredini), podpredsednica Etične Banke Anna Fasano in generalni direktor tržaške sekcije združenja Confcommercio Pietro Farina kroma žne posojila Etične banke, spoštovati načela etičnega finančnega poslovanja, prav tako pa morajo podjetja vlagati v razvoj ozemlja, na katerem poslujejo. Ali so projekti prosilcev ekonomsko vzdržni in ustrezajo omenjenim pogojem, bo preverjal posebni tehnični ocenjevalni odbor, ki ga sestavljata dva člana fundacije Interesse Uomo in en član Etične banke in bo izdal svoje mnenje, prav tako bo svoje preverja- nje opravila Etična banka, ki bo v slučaju pozitivnega izida postopka prosilcem izdala posojilo, ki bo znašalo od najmanj 10.000 do največ 50.000 evrov, trajalo pa bo od najmanj 19 do največ 84 mesecev. Vsota, ki bo na razpolago zainteresiranim podjetjem, bo dvakrat večja od tiste, ki jo bodo nabrali s prispevki posameznikov: tako bo npr. en darovan evro omogočil posojilo v višini dveh evrov. Gre za dobro novico, ki jo posredujeta tako politika kot civilna družba, je bilo med drugim rečeno na včerajšnji predstavitvi, poleg tega gre za pobudo, ki ne gleda na politično pripadnost sodelujočih, je nadstrankarska in želi pritegniti tudi osebe, ki se s politiko ne ukvarjajo ter podjetnike in ljudi dobre volje. Poleg tega gre za sporočilo vsem bančnim in finančnim ustanovam, naj bodo pozorne na potrebe skupnosti. (iž) 6 Torek, 8. oktobra 2013 TRST / železarna - Včeraj popoldne zasedalo deželno omizje o železarni »Nadaljevanje dejavnosti le ob spoštovanju okolja« Serracchiani: Pogodbo s skupino Arvedi bodo sklenili v kratkem Pogled na škedenjsko železarno kroma Usoda škedenjske železarne je tesno vezana na upoštevanje okolja. Če ne bo namreč prišlo do posodobljenja naprav oziroma upoštevanja vseh normativov in sploh zakonodaje glede upoštevanja okolja, se ne bo morala industrijska dejavnost nadaljevati. To je torej predpogoj za skupino Arvedi, ki namerava prevzeti tovarno pod Škednjem v najem in jo nato odkupiti. Da je strogo upoštevanje okolje-varstvenih določil pogoj za nadaljevanje dejavnosti pod Škednjem, sicer ni novost. Vendar je to poudarila deželna predsednica Debora Serracchiani na zasedanju deželnega omizja o železarni, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu deželne vlade. To je v bistvu pogoj za izdelavo programskega sporazuma, je povedala, in bo osnova za nadaljevanje industrijskih dejavnosti. Predsednica Serracc-hianijeva je glede tega dodala, da bo do podpisa pogodbe s skupino Arvedi za prevzem železarne v najem prišlo v kratkem, morda že čez nekaj dni. Družba Arvedi naj bi sprva prevzela v najem tovarno za osem mesecev, v tem obdobju pa naj bi podrobno pripravili pogodbo za odkup tovarne. Spomnimo naj, da je Arvedi že namenil 25 milijonov evrov za dobavo materiala, ki je poglaviten za nadaljevanje industrijske dejavnosti. Deželno omizje je zadnjič zasedalo v začetku avgusta, se pravi v obdobju, ko še ni bil javno znan načrt skupine Arvedi. Zato so se včeraj popoldne spet zbrali vsi dejavniki, ki odločajo o usodi tovarne (od predstavnikov tržaške občinske in pokrajinske uprave do zastopnikov sindikalnih organizacij), da se seznanijo z dogajanjem v luči prihoda skupine Arvedi v Trst. S srečanja je izšlo, da je priprava programskega sporazuma na dobri poti. Njegov »okvir« je bil namreč že izdelan, saj so se na primer načelno zedinili glede bonifikacij, pod vprašajem pa so še podrobnosti glede pristaniških dejavnosti. Sicer pa so vsi potrebni postopki že stekli in se z železarno ukvarjajo kar štiri ministrstva, se pravi ministrstvo za okolje, ministrstvo za gospodarski razvoj, ministrstvo za infrastrukturo in prevoze ter ministrstvo za delo. A.G. narodni dom - Javno srečanje na temo Zgodovina na nitki Brez spomina ni identitete, brez identitete ni naroda Zgodovina na nitki je bilo tema javnega srečanja, ki ga je priredila osnovna sindikalna zveza Usb včeraj popoldne v Narodnem domu. Namen pobude je bilo razpravljati o stanju na področju ohranjanja in raziskovanja zgodovinskega izročila, tudi v vidiku celodnevne državne stavke, ki jo je razglasil državni sindikat Usb. Splošna stavka bo 18. oktobra, ko bo v Rimu tudi demonstracija. Srečanje je bilo v bistvu namenjeno za spodbujanje razprave o ohranjanju zgodovinskega spomina in kulturnih dobrin, o zaposlovanju in delu na področju kulture in znanosti ter o odnosih v slovenski narodni skupnosti. O tem so govorili član državnega sindikata Usb Cristiano Fioren-tini ter zgodovinarja Gabriele Donato in Roberto Todero. Poseben po- Včerajdanes Javno srečanje je bilo v 3. nadstropju Narodnega doma kroma udarek je bil namenjen za Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice (zaprtje prostorov, nedostopnost gradiva) ter na odpust zadnjega zaposlenega uslužbenca Sandija Volka. O tem je govoril ravno Volk, ki je seznanil občinstvo z nastankom NŠK od konca 2. svetovne vojne do danes. Volk je med drugim povedal, da je bil njegov odpust neupravičen. Svoje gledanje na ustanove slovenske manjšine je podal tudi novinar Saša Rudolf, ki je poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina. Ru-dolfje obžaloval, da se premalo ljudi sprašuje o krizi naših ustanov in opozoril na nevarnost umiranja na obroke. Spomin oz. ohranjanje spomina je temeljnega pomena za obstoj narodne skupnosti, je še poudaril Rudolf. brez spomina namreč ni identitete, brez identitete ni naroda. (ag) Danes, TOREK, 8. oktobra 2013 BRIGITA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.33 - Dolžina dneva 11.21 - Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 20.42 Jutri, SREDA, 9. oktobra 2013 ABRAHAM VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. [I] Lekarne U Kino 19.10, 21.35 »Anni felici«; 19.00 »Sot-to assedio - White house down«; 19.00, 21.30 »Animal House«; 16.30, 18.25, 20.20 »Cattivissimo me 1«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30 »I Puffi 2«; 19.50, 22.10 »Rush«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.00 »Diana - La storia segreta di Lady D«; Dvorana 3: 17.15, 20.230, 22.15 »Gravity 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Bling Ring«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Anni felici«. M Izleti Do sobote, 12. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 17.45, 19.55, 22.10 »Rush«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 20.00 »Las Acacias«; 18.30, 21.30 »Eames -The Architect and the Painter«. FELLINI - 16.15, 19.00, 20.20 »Vado a scuola«; 17.30, 21.40 »L'arbitro«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Diana - La storia segreta di Lady D«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Anni felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »Sacro Gra«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.00 »2 na muhi«; 17.50 »Abeceda seksa«; 15.40 »Avioni«; 16.10 »Avioni 3D«; 18.30, 20.35 »Čefurji raus!«; 20.40 »Diana«; 18.05, 20.10 »Drzna igra«; 16.15, 17.45, 18.20 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.35, 16.00 »Jaz, baraba 2«; 20.30 »Jaz, baraba 2 -OV«; 18.15 »Razredni sovražnik«; 20.40 »Skozi čas«; 16.20 »Turbo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gravity 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il caccia-tore di donne«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bling Ring«; Dvorana 3: 16.45 »I Puffi 2«; 18.30, 22.15 »Sotto assedio«; 20.30 »Come ti spaccio la fami-glia«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lo sconosciuto del lago«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 22.15 »Il pote-re dei soldi«; 16.30, 21.40 »Rush«; 16.40 »I Puffi 2«; 16.30 »Bling Ring«; 16.30, 19.00, 21.30 »Diana - La storia segreta di Lady D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 20.00, 22.10 »Il cacciatore di donne«; 16.45, TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča vse izletnike, ki se bodo udeležili v sredo, 9. oktobra, izleta v Klasično Toscano, da so urniki odhoda avtobusa sledeči: pred Kmetijsko zadrugo ob 6.00, pred Lanza na Prose-ku ob 6.10, pred avtobusno postajo v Sesljanu ob 6.20. Prosimo, da ste na postajališčih vsaj 5 minut prej pred odhodom avtobusa. OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Vetrinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 347-9322123. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 26. do 29. oktobra. Vse informacije na tel. št. (00386)31-479882 (Marija). KRU.T vabi na izlet v Avstrijo od 6. do 8. decembra, z vožnjo preko Salzbur-ga v Linz, na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmunster, na po-vratku postanek v mestecu Styr. Dodatne informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 1 MESEC IN POL stare psičke, majhne rasti, podarimo ljubiteljem živali. Tel.: 040-231855 ali 040-213821. GOSPA SREDNJIH LET, z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 00386-68-131352, 00386-51-852892. IŠČEM DELO kot delavec selitvenega servisa (iznos, vnos in odvoze pohištva ter varovanje in obnavljanje hišne opreme); tel. 340-2719034. IŠČEM DELO za gospodinjska opravila 1x/2x tedensko, z lastnim prevoznim sredstvom. Tel. št.: 331-7659986. PEČ NA DRVA iz keramike, temno-rde-če barve, malo rabljeno, prodam. Mere: 93x41x43, cena: 350,00 evrov. Tel.: 338-4288100. PODARIM novo inox in leseno stojalo za 60 cd-jev. Tel.: 348-4462664. PRODAM otroško kolo, od 4 do 8 let, rdeče barve. Cena: 30,00 evrov. Tel. 338-4288100. PRODAM PEČ na drva, iz keramike, za 250,00 evrov. Tel. št.: 339-3931218. PRODAM fiat 600 fire, letnik 2001, tehnični pregled in taksa veljavna do leta 2015, nove zimske in letne gume. Cena 900,00 evrov, tel. 333-8370328, ob uri obedov. TIGRASTI MUCEK, star 2 meseca, zelo simpatičen, išče dom. Tel. št. 3358478333. V BOLJUNCU dajem v najem novo stanovanje (dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici in kopalnica). Tel. št.: 348-3667765. IH Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO sta odprla na cesti za v Sli-vno Corrado in Roberta. Tel. št.: 3383515876. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. / TRST Torek, 8. oktobra 2013 7 MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.30. Info: tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 328-4754182, 3803584580. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedensko 20-urne tečaje: začetniški tečaj od 22. oktobra, ob torkih 19.15-20.45; na-daljeKvoallendiatre č2aj od 24. oktobra, ob četrtkih 19.15-20.45. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk ob ponedeljkih, 19.30-21.00 v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66, na Opčinah. Info in prijave: 3341166624 Sergio. (Po dogovoru, možni tečaji tudi v jutranjih urah). DPZ KRAŠKI SLAVČEK-KRASJE bo začel s pevskimi vajami ob petkih zvečer v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nove navdušene pevke, višješolke in univerzitetne študentke, sprejemamo na avdicijo. Info: 3391115880 ali 333-1435318. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene so ekspresivne delavnice Jesenska pokrajina in Noč čarovnic (strašne slike). Info: 040-299099 (pon.-sob., 8.00-13.00). RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal danes, 8. oktobra, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdobski ulici št. 20/3. SKD S. ŠKAMPERLE - HATHA YOGA v sodelovanju z vaditeljem Janom Bu-dinom organizira tečaj yoge. Vabljeni, da preizkusite danes, 8. oktobra, ob 20. uri. Odvijal se bo ob torkih in petkih, 20.00-21.30, v društvenih prostorih na Štadjonu 1. Maja (Vrdel-ska cesta 7). Tel.: 340-6887720. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V soboto, 12. oktobra, ob 9.00 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Portorožu. YOGA V ŠKC V LONJERJU - vsak torek, 19.00-20.30. Vabljeni na prvo srečanje danes, 8. oktobra, kjer bo možnost tudi poskusne vaje. Več informacij na št. tel. 335-5062494. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren v Boljuncu bo letos potekalo ob torkih, 17.00-19.00. Prvo srečanje bo danes, 8. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. TENIS IGRIŠČE v Ospu - info: 0038641328633. KD IVAN GRBEC prireja tečaj Country plesa pod vodstvom Sonje Cor-batto, ob četrtkih: 10., 17., 24. in 31. oktobra, 5. in 12. decembra. Vabljeni ljubitelji sproščujočega plesa. Info: 040-382541. SINTESI - Umetniška šola za otroke ELIC sporoča, da se pričenjajo tečaji umetnosti za otroke in mlade. Na razpolago tudi tečaj stripa. Info: 040-2602395, 338-3476253 ali 3334784293. PILATES - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra sporočata, da vadba Pila-tesa poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Za že izkušene te-lovadke ob torkih in petkih, 18.30- 19.30; uvajalni tečaj za začetnice pa 19.30-20.30. Vabljene. TABORNIKI RMV vabijo vse tržaške osnovnošolce na gusarski lov na zaklad, ki bo v petek, 11. oktobra, v Dijaškem domu »Srečko Kosovel«. Zbirališče ob 14.45, zaključek je predviden ob 16.45. Taborniški srečno! 18. KRAŠKI MUZIKFEŠT: srečanje godcev in pevcev bo v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 13. oktobra, ob 16. uri. Vabljeni so muzikanti, ki igrajo na katerokoli glasbilo (od dua do številne skupine), dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli. Skupina je lahko tudi mešana. Srečanje je netekmovalnega značaja, udeleženci bodo prejeli simbolično priznanje. Prijave do sobote, 12. oktobra, tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. AŠZ JADRAN obvešča, da bodo v prodaji abonmaji za domače tekme prvenstva državne C-lige v košarki. Informacije in rezervacije na tel. 333-9888277 (Lara), 340-3470977 (Nina) in 338-6985052 (Damian). GLEDALIŠKA DELAVNICA za osnovnošolske otroke - informativno srečanje pri SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6, v soboto, 12. oktobra ob 11. uri. TABORNIKI RMV se pripravljamo na novo sezono. V dolinski občini bodo letos sestanki potekali ob sobotah, 15.00-16.00; na Opčinah bodo osnovnošolci imeli sestanke ob sobotah 10.00-11.00, srednješolci pa 11.00-12.00; na Proseku bodo srečanja ob sobotah 14.00-15.00, v zgo-niški občini pa bodo sestanki potekali vsak 2. in 4. torek v mesecu 18.00-19.00. Dodatne info: www.ta-bornikirmv.it. 18. POHOD NA KRASU JE KRASNO, v organizaciji Skd Vigred, vaške skupnosti Tublje, jamarskega društva Grmada, Razvojnega društva Pliska, planinskega odseka SK Devin bo v nedeljo, 13. oktobra, z zbirališčem od 9.00 do 9.45 v Praprotu. AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadba za odrasle ob torkih in četrtkih, 8.30-9.30. AŠD BREG sporoča, da bo telovadba ob sobotah 9.30-10.30 za osnovnošolske otroke, 10.30-11.30 za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec. GLEDALIŠKA SKUPINA za otroke in mlade bo delovala letos v Finžgarje-vem domu na Opčinah vsak četrtek 16.30-17.30 (osnovnošolci) in 17.3018.30 (srednješolci in višješolci). Vabljeni novi člani! PIHALNI ORKESTER RICMANJE ponuja skupinski pouk glasbe, primeren za otroke do 8. leta, ki deluje v sklopu glasbenih tečajev. Prijave in informacije: 320-4511592 ali po.ri-cmanje@yahoo.it. Toplo vabljeni! SKD TABOR ZA OTROKE - plesna delavnica za velike iz vrtca, 1. in 2. razred OŠ z Jelko Bogatec, ob sredah 17.30-18.15. Vabljeni! SKD VIGRED obvešča, da se bodo tedenska srečanja »Mi se gremo gledališče« (za otroke in mladince, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo) odvijala v Štal-ci v Šempolaju vsako sredo, 16.0017.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 380-3584580. SKD TABOR - Prosvetni dom: Krožek ob pletenju in še kaj: prvo srečanje v ponedeljek, 14. oktobra, 15.00-17.00. ADMINISTRACIJA za ločeno upravljanje jusarskega premoženja obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra, na sedežu odbora -Prosek št. 159. Info: tel. 040-251241 ali 349-6161023, fax 040-2528069. BREZPLAČNE MEDITACIJE V SEŽANI: Študijski krožek »Meditacije kot zdravilne seanse - zdravilne seanse kot meditacije« vabi na prvo srečanje v torek, 15. oktobra, ob 16. uri v Kosovelovi knjižnici, pod vodstvom mentorja prof. Marjana Plazarja, v prostorih Ljudske univerze v Sežani. Prijave in dodatne info: (0039)031-397878. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini z društvenimi učitelji ob sobotah popoldne od oktobra do decembra. Info: in-fo@skdevin.it, tel. 340-2232538. SKD DRAGO BOJAN Gabrovec organizira tečaj slovenščine za začetnike. Informativni sestanek bo v torek, 15. oktobra, ob 20. uri v prostorih društvene gostilne. AŠD MLADINA organizira tečaje, ki se bodo odvijali v bivšem rekreatoriju v Križu: Tai chi chuan - vodi inštruk-torica Vladimira Gustin. Dan odprtih vrat v četrtek, 17. oktobra, ob 19.30. Info 349-3136949. RADI IN LEPO POJETE? MePZ Rdeča zvezda vabi k sodelovanju nove pevce. Pevske vaje ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih v Saležu. Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi srednje in višješolce na Contemporary dance; vsak ponedeljek in četrtek 18.00-19.00 v društvenih prostorih na Štadjonu 1. Maja. Koreografija bo predstavljena na Festivalu plesne ustvarjalnosti. Vodi Daša Grgič. Prvo srečanje v četrtek, 17. oktobra. Info: 333-8139018. ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira letos vadbo za odrasle - happy fitness time (za mamice, očke, dekleta, ki bi rada izboljšala formo, namreč za vse!), ki bo potekala ob petkih od 17. do 18. ure in od 18. do 19. ure v prostorih M. Čuk na Repenta-brski ul. 66. Informacije in vpis: in-fo@cheerdancemillenium.com ali 346-1852697 (Petra). ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let od 18.00 do 19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; cheer skupina mladinke (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00; cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet 20.00-21.30; osnovna motorika za najmlajše (4-6 let) pon. 17.00-18.00 in pet. 16.4517.45 center M. Čuk (Repentabrska ul. 66). Vpis in informacije: in-fo@cheerdancemillenium.com, 3478535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan). UNINT - Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk na »Bienalo sodobne umetnosti - Enciklopedična palača« v Benetke, v nedeljo, 20. oktobra. Info: 338-3476253 ali 0402602395. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 25. oktobra, 18.00-19.30. Info: cons.api-coltoritrieste@gmail.com. KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelovdom.si. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. Prireditve SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo danes, 8. oktobra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini, sklenitev razstave s prireditvijo »Ribištvo našega morja«. Prireditev bodo oblikovali: pevska zbora Igo Gruden in Vesna ter recitator Daniel Doz; gost večera bo kapetan Bruno Volpi Lisjak. Program bo povezovala Loredana Gec. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi na ogled likovne razstave. Razstavljajo: Liliana Kafol, Nivea Kofol, Nivea Mislei, Santina Mi-slei in Majda Pertotti. Razstava bo na ogled do 9. oktobra, 17.00-19.00, v soboto in nedeljo pa 10.00-13.00. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA - ZTT vabijo na prvo kavo s knjigo v novi sezoni v sredo, 9. oktobra, ob 10. uri. Gost prve kave bo docentka za slovenski jezik in literaturo na Univerzi v Vidmu Maria Bidovec, ki je avtorica priročnika o sodobni slovenski literaturi, namenjenega italijanskim slušateljem slovenščine. ZTT vabi v sredo, 9. oktobra, ob 18.00 v knjigarno Lovat, Drevored 20. septembra št. 20, na predstavitev nove pesniške zbirke Alojz Gradnik, Eros - thanatos. O njej bosta spregovorila urednica in avtorica prevodov v italijanščino prof. Fedora Ferluga Petronio in prof. Miran Košuta. Poezije bosta brala Paolo Bortolussi in Danijel Malalan. TRAŽAŠKA KNJIGARNA, v sodelovanju z založbo Novi Matajur, društvom Ivan Trinko in Topolove, vabi v četrtek, 10. oktobra, ob 18. uri, na predstavitev: »Marko Sosič - Onkraj dreves - Al di la' degli alberi«. Sodelujejo: avtor, Barbara Korun in Miha Obit. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje »Nebo je velika odprta knjiga od božje ljubezni do človekovega razuma« - dr. Guido Marotta, v petek, 11. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti - Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 040-2602395. SKD VIGRED vabi na »18. kraški ok-toberfešt« pod šotorom v Praprotu. Petek, 11. oktobra: 18.30 otvoritev z mažoretkami (Prvačina), OPS in ml. glasb. skupino Vigred, mlad. orkestrom godb. društva Nabrežina, 20.00 koncert dalmatinskih pesmi z MPZ Vesna in tamburaši, ples s Kraškimi ovčarji; sobota, 12. oktobra: 15.00 odprtje kioskov, ex tempore, turnir šaha in briškole, taborniški kotiček, 16.00-18.00 plesna delavnica, 18.30 AŠKD Vipava z muzika-lom Mamma mia, ples s skupino Ne bojsega; nedelja, 13. oktobra: 11.00 odprtje kioskov, 13.00 ples z Domačimi Zvoki, 15.30 kabaret (Tatjana Malalan, Irene Pahor), 16.00 Muzikfešt, ples s Kraškimi muzi-kanti, nastop orientalskih plesov z Yasmin Anuby in skupino Il tempio della luna. Vse dni na ogled razstava gob v organizaciji gobarskega društva Sežana. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v petek, 11. oktobra, na predstavitev knjige Borisa Pahorja In mimo je šel spomin, ki je izšla pri založbi Mladika v Trstu. Z avtorjem se bo pogovarjala urednica založbe Nadia Roncelli. Srečanje bo ob 17.30 v prostorih Tržaške knjigarne v Ulici svetega Frančiška 20. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na 1. predavanje iz ciklusa o pozitivnem odnosu do sebe, družine in družbe. Predavatelj bo znani strokovnjak na področju zakonske in družinske terapije, doktor klinične psihologije in teologije Christian Gostečnik. Predavanje bo izjemoma na soboto, 12. oktobra, ob 20.30. SKD F. PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v društveni bar na G'rici na ogled razstave domače likovne ustvarjalke »Zdenka Ota v svetu barv«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi do nedelje, 13. oktobra, v Kraško hišo v Repen na ogled likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Zerjala, ob urnikih odprtja muzeja (nedelje in prazniki 11.00-12.30/15.00-17.00). Za skupine možni tudi drugačni termini. Info: info@kraskahisa.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. O kriznih pojavih tako v slovenski Cerkvi kot v širšem slovenskem prostoru bo razmišljal profesor moralne teologije in družbenega nauka Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani, direktor Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, prodorni publicist in predavatelj dr. Ivan Štuhec. Začetek ob 20.30. UNINT - Šola Umetnosti - MFU vabi na predavanje »Beneška bienala: kar nam pripoveduje današnja umetnost«. Predava umetnik Leonardo Calvo, v ponedeljek, 14. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 040-2602395. SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na www.trst80.com. Info: 329-4128363 (Marko). »EVROPA: ZVEZA NARODOV ALI ZADOLŽENIH?« Predavanje Monie Benini avtorice knjige »La guerra dell'Europa« in antropozofa Marca Vincija, bo v zgornji dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, 19. oktobra, ob 20.15. SKD F. Prešeren vabi na predavanje, ki bo potekalo v italijanščini. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom: 21. oktobra ter 4. novembra, 17.0019.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.3018.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) bo na ogled do nedelje, 3. novembra. Prispevki V spomin na gospo Doro Prašelj darujeta Nevenka in Vinko Ozbič 25,00 evrov za krožek Kru.t. V spomin na 5. obletnico smrti drage sestre Silvane daruje Miroslava Le-ban 100,00 evrov za VZS Mitja Čuk. V spomin na Marijo Stranščak darujeta Romana in Milan 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Danes bi naš Stevo imel 65 let. V njegov spomin daruje družina 100,00 evrov za MePZ Slovenec-Slavec, 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Boršta in 50,00 evrov za cerkev v Borštu. Namesto cvetja na grob Drejca Ter-čona daruje Ivo Kralj z družino 50,00 evrov za šempolajsko-slivenske cerkvene pevce. V spomin na mamo Doro darujeta hči Nadja in sin Robert 50,00 evrov za društvo Kru.t, 100,00 evrov za Zadrugo K. Dom Prosek - Kontovel in 100,00 evrov za Š.D. Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Košute Cecchi in Franza Cecchija daruje hčerka 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Drejca Terčona darujejo žena Mila, hčerki Andrejka in Ne-venka ter vnuk Erik 450,00 za šem-polajski občinski otroški vrtec. Namesto cvetja na grob Drejca Ter-čona darujeta Sveti in Rado 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na gospo Marijo Stranjšek daruje Marica Skabar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob boleči izgubi hčerke NADJE izreka pevki Dori in svojcem iskreno sožalje Cerkveni pevski zbor Boršt 8 Torek, 8. oktobra 2013 TRST / barkovlje - Na prvo oktobrsko nedeljo Praznično ob tradicionalni v • • v • • •• masi in rozenvenčni procesiji Prva oktobrska nedelja je v Bar-kovljah minila v prazničnem vzdušju. Tega dne se namreč domačini že od nekdaj zbirajo pred kipom Marije, Kraljice sv. rožnega venca, ki ob tej priložnosti stoji okrašen na levi strani pred glavnim oltarjem barkovljanske cerkve. Venec, ki je tokrat krasil kip, je nastal izpod marljivih rok domačink. Slavnostna maša v slovenskem jeziku se je predvčerajšnjim začela ob 8. uri, daroval pa jo je nekdanji nadškof v pokoju Alojz Uran. Med množico vernikov je bilo opaziti tudi mnogo otrok v narodnih nošah, ki so med mašo lah- ko prisluhnili domačemu zboru, ki ga je vodila Aleksandra Pertot. Sveti maši je nato sledila rožen-venčna procesija, ki se je vila ob morski obali. Začetki procesije segajo v 18. stoletje, ko je pri nas razsajala kolera. Takrat so se ljudje po pomoč zatekli k Mariji, hvaležnost za konec epidemije pa ji že dve stoletji izkazujejo s procesijo, ki se vsako prvo oktobrsko nedeljo vije ob morski obali. Nič drugače ni bilo preteklo nedeljo, ko smo kljub slabemu vremenu lahko občudovali brezhiben izgled narodnih noš, ki so jih v barkovljanskem društvu za to priložnost zlikale domačinke, poseben trud pa je običajno namenjen tudi vezanju dekliških naglavnih rut. Procesijo, ta se je ustavila pri fontani, kjer je sledil blagoslov kraja in njenih krajanov, je spremljala godba s Pro-seka, ki je zaigrala niz nabožnih pesmi. Nato se je kolona vernikov vrnila v cerkev sv. Jerneja, kjer so zapeli še dve Marijini pesmi. Nato pa so se vsi skupaj preselili na sedež barkovljan-skega društva, kjer so sledili prijetni družabni trenutki, ki so ponujali tudi pokušnjo domačih dobrot, ki so jih spekle domačinke. (sč) slori - V četrtek ob 17.30 Razvojne perspektive slovenske narodne manjšine Rezultati raziskovalnega projekta Sare Brezigar in okrogla miza Slovenski raziskovalni inštitut in Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane prirejata v četrtek, 10. oktobra, ob 17.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah okroglo mizo Razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji, ob zaključku raziskovalnega podoktorskega projekta doc. dr. Sare Brezigar Evalvacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine, ki se je izvajal na INV med letoma 2010 in 2013. Po uvodnih pozdravih direktorice INV Sonje Novak Lukanovič in ravnatelja Slori Devana Jagodica bo Brezigarje-va predstavila glavne ugotovitve raziskovalnega projekta, v katerem je raziskala obstoječe stanje in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji na področju šolstva, jezika, medijev, kulture, politične in ekonomske participacije. Predstavila bo mnenja, percepcije in pričakovanja intervjuvancev o ključnih vprašanjih, kot so npr. Ali potrebujemo tako razvejano mrežo slovenskih kulturnih in športnih dejavnosti? Kaj lahko kot manjšinska skupnost pričakujemo od šole s slovenskim učnim jezikom in kaj z uvajanjem slovenščine na šolah z italijanskim učnim jezikom? Ali je leta 2013 še smiselno razmišljati o gospodarski osnovi manjšinske skupnosti ali je tak pojem v globaliziranem svetu anahronizem? Kako izboljšati procese političnega odločanja v in o naši skupnosti? O teh in drugih vprašanjih bodo nato razpravljali gostje okrogle mize Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slov.I.K.), Edi Kraus, direktor podjetja Ju- lon, član uprave podjetja Aquafil in tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj, in Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi Glas. Okroglo mizo bo mo-deriral Miran Komac, raziskovalec INV. Gradnikova antologija jutri v knjigarni Lovat V knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra 20) bo jutri ob 18. uri predstavitev antologije Alojz Gradnik, Eros Thanatos, ZTT-EST, Trst 2013. O njej bosta spregovorila urednica prof. Fedora Ferluga-Petronio z videmske in prof. Miran Košuta s tržaške univerze. Antologija je prvi obširnejši prevod v italijanščino Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki ga nekateri literarni zgodovinarji uvrščajo takoj za Prešernom. Gradnik, odličen prevajalec ne samo iz raznih evropskih književnosti, predvsem italijanske, temveč tudi kitajskih lirikov in Rabindranatha Tagore-ja, opeva v svojih pesmih rodna Brda in dramatične zgodovinske dogodke na svoji zemlji kot Tolminski punt, je pa predvsem enkratni ljubezenski pevec, čigar erotična poezija se postopoma spreminja v mistično. Preko ključnega motiva Eros-Thanatos /Ljubezen-Smrt se njegova pesem povzpne do zlatih lestev (istoimenskega naslova njegove zadnje zbirke), ki kot nevidna nit spajajo nebo in zemljo. Zaznati jih morejo le duše izvoljencev med šepetanjem zvezd in pojočim okrožjem nebeških sfer. Pesmi bosta brala v slovenščini Danijel Malalan, v italijanskem prevodu Paolo Bortolussi. trst - Gledališki projekt O pripadnosti spolu in izražanju ženskega Sredi meseca bo v Trstu stekel zanimiv gledališko-družbeni projekt na temo pripadnosti spolu in identitete: prireja ga kulturno združenje La Cantina v sodelovanju z gledališčem La Contrada in številnimi drugimi združenji, zlasti ženskimi, ter z Deželo Furlanija-Julijska krajina in Pokrajino Trst, ki k projektu finančno največ prispeva. Projekt bo razvejan na več delavnic in srečanj in se bo zaključil z gledališko predstavo; vodi ga argentinska gledališka ustvarjalka ita-lijansko-libanonskega rodu Marcela Serli, ki je doslej že večkrat delovala v Trstu, zlasti v okviru La Contrade. Projekt so predstavili včeraj dopoldne v Polaccovi dvorani v Ulici Limitanea. V uvodnem nagovoru je predsednica Gledališča La Contrada Livia Amabilino opisala njegove okvirne smernice, medtem ko je predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat poudarila temeljno temo, ki se glede spolne pripadnosti in identitete zlasti navezuje na osebno sprejetje samega sebe. O motivacijah in poteku je seveda spregovorila glavna pobudnica in vodite- Na včerajšnji predstavitvi ansa ljica Marcela Serli, ki je podobne pobude izpeljala v Milanu, zlasti z združenjem Atopos. Projekt se bo poglobil v temo sprejemanja ženskega in ženskosti in zlasti v izražanje ženskega, tako v ženskah kot tudi v moških ter seveda v transeksualnosti. Glede tega se bo še posebej zaustavil na aspektu poniževanja, ki je večkrat povezano prav z izražanjem ženskega in na katerem bo zgrajena sklepna predstava, ki bo 4. decembra v Bobbiovi dvorani in katere naslov bo Dell'umiliazione e della vendetta -operetta comica in un atto; dan kasneje bo sklepno srečanje s predstavitvijo rezultata vseh delavnic in srečanj. Od 14. oktobra so na raznih lokacijah v Trstu predvidene gledališka delavnica namenjena igralcem in gledališka delavnica za vse, tečaj ustvarjalnega pisanja, umetniška delavnica ter srečanji, ki bosta zlasti namenjeni mladim. Sicer so informacije o pobudah na razpolago na spletni strani www.accademia-trieste.it in po telefonu pri kulturnem združenju La Cantina, tel. 040 948471 (gospa Antonella). (bov) medja vas - Zaključil se je tridnevni praznik Konji in vonjave mošta Slovo od konjev Organizatorjem je ponagajalo muhasto vreme - Jahanje, spretnostne igre in zabava po osmicah V Medji vasi se je v nedeljo zaključil tridnevni praznik Konji in vonjave mošta. Kljub sitnemu vremenu, ki je nemalo ponagajalo organizatorjem - domačemu društvu SŠKD Timava Medja vas Štivan, domačemu jusu in vaški skupnosti - se je v nedeljo v vas vseeno povzpelo precej radovednežev. Privabili so jih orientiring, pohod po sledeh prve svetovne vojne, sprehodi s konji in konjskimi vpregami, pa tudi razstavi o bratih Rusjan oz. o življenju nad in pod zemljo, igre za najmlajše ter prikaz konjeniških spretnostnih veščin. Popoldansko dogajanje je poživela nabrežinska godba na pihala s sprevodom po vasi, poskočno vzdušje pa sta zvečer pričarala koncerta irsko-etnične skupine I benandanti ter Kraških ovčarjev. Organizatorji so v nedeljo napovedali, da bodo morda lahko praznik ponovili prihodnji vikend, vendar so si včeraj premislili. Za letos smo se tako poslovili od konjev in konjenikov. Ob konjenikih, ki so uživali tudi ob dežju, so se najbolj zabavali najmlajši kroma / MNENJA, RUBRIKE Torek, 8. oktobra 2013 9 učbeniki - Za slušatelje slovenščine kot drugega jezika Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž Namenjen je študentom, katerih materni jezik je italijanščina Potrebo po sodobnem, interaktivnem in tudi kulturološko zanimivem učbeniku slovenščine so že nekaj let bolj ali manj glasno izražali prav slušatelji slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, katerih materni jezik je sicer italijanščina. Avtorica Rada Lečič je sprejela družbeno pomemben izziv in študentom, ki se želijo spopasti z osnovnimi zakonitostmi slovenskega jezika - in jih seveda tudi osvojiti -, ponudila didaktično premišljeno zasnovan in ve-čravninsko zanimiv učni pripomoček. Zaradi svojih dolgoletnih izkušenj s poučevanjem slovenščine na italijanskih univerzah (Rim, Videm, Padova in Trst), pisanjem didaktičnih priročnikov, ki so hkrati tudi estetsko dovršeni (npr. Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik, preveden tudi v angleščino in italijanščino), ne nazadnje pa tudi zaradi svoje vztrajne narave, ki v celoti sledi zastavljenim ciljem, ji je ta zahtevna in odgovorna naloga odlično uspela. Dobili smo učbenik za začetnike z desetimi lekcijami, ki prinašajo temeljna gla-soslovna, oblikoslovna, leksikalna, skladenjska, besedotvorna in pragmatična znanja, potrebna za uspešno osnovno sporazumevanje v slovenščini. Vsaka lekcija vsebuje sodobno slovensko besedilo, pospremljeno s privlačnimi ilustracijami avtorice Tamare Korošec ali drugim slikovnim gradivom, in prevod besedila v italijanščino (Rada Lečič in Vasja Bratina), vaje in pregledno prikazano osnovno slovnično razlago. Za slušatelje je izjemno dragoceno, da je vsa učna leksika ob vsaki lekciji izpostavljena in opremljena z na-glasnimi znamenji, kar močno olajša učenje in utrjevanje izgovarjave slovenskih besed. Manj je sprotnih slovničnih in semantično-pragmatičnih informacij o leksiki. Vendar je leksikalni fond, ki je sicer omejen le na enobe-sedno leksiko, v učbeniku slovarsko urejen tudi v posebnem razdelku (Slo-var/Dizionario). Ker se slovar omejuje le na izrazno raven (slovenska beseda z osnovnimi slovničnimi podatki in italijanski ustreznik), je utrjevanje pregibanja in učenje pomenov slovenskih besed mogoče optimalno doseči ob učiteljevi dodatni napotitvi na uporabo drugih jezikovnih pripomočkov (razlagalnih slovarjev) ali ob ustrezni razlagi med učno uro. SijBj/ Lo s r ' slovéne. Avtorica učbenika Rada Lečič kroma Študenti se z učbenikom naučijo rabe sedanjega, preteklega in prihodnjega časa ter od naklonskih glagolskih oblik še pogojnik in velelnik, rabe osebnih zaimkov ter glavnih in vrstilnih štev-nikov. Po koncu tečaja znajo suvereno sklanjati samostalnike 1. ženske, moške in srednje sklanjatve, sklanjati in stopnjevati pridevnik, tvoriti pomanjševal-nice in vprašalne povedi. Posebno koristni so bogati shematični prikazi v učbeniku obravnavanih slovničnih vprašanj (Slovnične tabele/Tabelle Grammatica-li), med njimi na primer sklanjanje sa- Levo ena od desetih lekcij, zgoraj desno naslovnica novega učbenika PISMA UREDNIŠTVU Ničevost življenja? »Potrebujemo krste ... Krste, ne reševalnih vozil!« Vzkliku reševalca iz Lampeduse ni kaj dodati. Vse in še več povedo grozljive, komaj gledljive slike utopljenih človeških teles, množice trupel, tudi otroka z novimi, za zadnji beračev sold kupljenimi čeveljčki ... Nekje v drobovju pa grize strašljiva misel, ki sem jo zapisal pred dobrim mesecem, ob pogledu na stotine, morda tisoče mrtvih rib v nekem (slovenskem) jezeru: »Svet se resda ni pričel z nami, vse pa kaže, da se bo z nami končal.« Bomo dopustili majhnim in velikim gospodarjem sveta, da naš planet dokončno spremenijo v vladavino sprevrženih, gnusnih človeških duš, v mostalniških zvez (npr. nov stol, nova hiša, novo mesto), sklanjanje osebnih zaimkov (jaz, ti, on), spreganje glagola (npr. biti, delati, misliti, vedeti, potovati, zapreti), stopnjevanje pridevnika (mlad mlajši najmlajši), stopnjevanje prislova (blizu bliž(j)e najbliž(j)e), raba predlogov (od, do, iz itd.). Učenje slovničnih lastnosti slovenščine je od lekcije do lekcije osmišljeno v konkretnih realnih sobesedilnih okoliščinah, ki ne dajejo le informacij o vsakdanjem sporazumevanju v slovenščini, temveč tudi o družbenih in kulturnih navadah Slovencev, npr. dialog ob srečanju, v trgovini, pri zdravniku, na banki, povabilo na kavo, v kino, prošnja za pomoč, naročanje v restavraciji, kako se predstavimo, opis prostora, Slovenije, Ljubljane, kranjske klobase, pripovedovanje pravljice. Da lahko učitelji in študenti čim več časa med učno uro posvetijo vsebinskemu delu in nadgradnji že osvojenega znanja, so vaje v učbeniku sestavljene tako, da jih je mogoče izvajati tudi samostojno izven učne ure, saj so na koncu učbenika podane tudi rešitve vaj. Prav tako je študentom omogočeno individualno utrjevanje slovenske izgovarjave, saj so avdioposnetki vseh lekcij prosto dostopni na povezavi www.gaya.si/zalozba. Za konec le še informacija o tem, da se učbenik odlično dopolnjuje z že zgoraj omenjenim slovničnim priročnikom, ki je leta 2009 izšel tudi v italijanskem prevodu Fondamenti della lingua slovena: manuale di grammati-ca. Želimo si lahko le še več podobne požrtvovalne energije na področju priprave učbenikov in priročnikov za poučevanje slovenščine kot drugega oz. tujega jezika. Nataša Jakop pokrajino prefinjenega ter odkritega izključevanja in brezobzirnosti? Bo »kultura« (samo)uničenja dobila domovinsko pravico tudi v zadnjem kotičku od smrti in pohlepa izmučene civilizacije in postala najvišja, najperspektivnejša vrednota človeške vrste? Radivoj Pahor PREJELI SMO Sprememba mej Naravnega rezervata doline Glinščice V sobotni številki (28.9.) Primorskega dnevnika je zapis seje občinskega sveta v Dolini, na katerem so svetniki pooblastili županjo, da posreduje pristojnim deželnim uradom dokumentacijo s predlogom, da se spremenijo začasne meje Naravnega Rezervata Doline Glinščice. Prisotni kronist, si ni mogel iz predloga in razprave narediti jasne slike o vzroku in dimenzijah predloga spremembe reperimetracije, kot tudi ne, kdo je to sprožil. Glede na postopek, ki bo še dolgotrajen in ki se bo še povrnil na sejo občinskega sveta, Vas prosimo, da v imenu podpisanih organizacij , objavite podrobno razlago tega za veliko število lastnikov in občanov Občine Dolina pomembno pobudo, ki je nepoznana tudi številnim občinskim svetnikom. Leta 1971 je dobršen del sedanjega Rezervata bil zaščiten z zakonom Belci. Leta 1984 je Občina Dolina ustanovila Park Doline Glinščice, ki je obsegal 434 ha in zaščiteno območje Pesek na pobočjih hribov Kokoš in Goli. Dežela FJK je z zakonom št. 42 iz leta 1996 ustanovila Naravni Rezervat Doline Glinščice na 746 ha površine in ki je v bistvu zaobjel prejšnji Park in področje Pesek, ter še obsežno področje pobočja Malega Krasa proti Dolini. Pri začrtanju teh meja ni sodelovala Občina Dolina. Kot ni sodelovala pri začrtanju meja Posebnih zaščitenih področij in Področij evropskega pomena (ZPS-SIC), ki jih je ustanovila Dežela leta 1998 in v katere je vključila tudi celotno področje Rezervata in še dodatna druga področja. V vseh teh procedurah so se posluževali različnih topografskih kart, tako, da je veliko primerov, ko na razdalji nekaj desetin metrov potekajo razmejitve različno. Vsaka zaščita prinaša predpise in omejitve. Točne meje so zato še kako pomembne. Naj dodamo, da na istih področjih veljajo še predpisi hidrogeološke in krajinske zaščite. Občina Dolina je seveda vse te meje in omejitve morala uokviriti v svoj regulacijski načrt, kar je zlasti prizadelo vasi Gročana in Draga, kjer so bile meje zaščitenih področij ob številnih hišah. Občani, ki so želeli izvršiti kakršenkoli poseg na zaščitenih področjih ali v neposredni bližini, so bili zato pri-morani dopolniti dokumentacijo z vsem kar so predvidevale zaščitne norme. To je sprožilo negodovanje in proteste zlasti po letu 2005 ko je bil sprejet precej omejevalen pravilnik (kasneje močno popravljen in delno zamrznjen). Z letom 2006 je upravljanje Rezervata prevzela Občina Dolina, ki je v skladu z zakonodajo sprožila vrsto pobud s sistemom Agenda 21, da bi nabrala dovolj sugestij za pripravo Načrta za ohranjanje in razvoj Rezervata. Pri teh številnih sestankih so bili aktivno soudeleženi predstavniki srenj iz Gro-čane, Drage, Boršta, Boljunca in Doline, saj je velika večina zaščitenega področja last prav omenjenih srenj. Predstavniki srenj so tako iznesli vrsto predlogov in mnenj tudi ostalih sovaščanov in seveda svojih članov. Med drugim so iznesli tudi zahtevo, da se meje Rezervata popravijo in vse meje različnih zaščit poenotijo. Po nekajletnih prizadevanjih je končno pristojna deželna služba, kateri je Občina Dolina seveda posredovala zahtevo srenj, pristala na manjše spremembe, ki pa naj bi morale v primeru, da se krči obstoječe površine vsaj delno doživeti kompenzacijo z drugimi zemljišči. Prav tako je bilo potrebno pridobiti ustrezno tehnično-znanstveno utemeljitev, da ne bodo spremembe osiromašile nekatere habitate prisotne v Rezervatu. Občina Dolina ni imela sredstev, da bi izvedla celotni postopek, ki je seveda predvideval tudi izdelavo točne topografske karte. Srenje so prevzele breme in s pomočjo svojih izvedencev , ter s študijo, ki jo je za področje Gročane utemeljil dr. Poldi-ni, izdelale svoj predlog. Pristojne deželne službe so prvi predlog zavrnile. Potrebni so bili popravki, nove dopolnitve in seveda več preverjanj na terenu s strokovnjaki deželnih uradov. Lanskega decembra je s pozitivnim mnenjem Deželne uprave, svetovalec Gabrovec predstavil popravek zakona 42/96 z omenjenim predlogom v deželnem svetu v okviru splošnega upravnega zakona. Zataknilo se je, ker so nekateri furlanski svetniki zahtevali, da se popravijo tudi sporne razmejitve drugih Rezervatov. Zmanjkalo je časa, nehala se je zakonodajna doba in postopek je bilo treba ponoviti. Da ne bi prišlo ponovno do primerjave z drugimi Rezervati je postopek na predlog Dežele prevzela Občina Dolina (slednja je s svojimi poverjenimi sodelavci vedno sodelovala in spremljala vsa pogajanja na Deželi). Kaj pravzaprav predlagajo srenje? Iz posega enega občinskega svetnika naj bi šlo za privatne pobude v zvezi z oljčnikom nad Dolino, bivšim kamnolom v Boljuncu in izvzetjem vasi Gročana iz Rezervata. To ne drži. Vasi Gročana in Draga nista bili nikdar vključeni v Rezervat, kamor je pa vključen Botač. Predlog odmika sedanje meje Rezervata iz neposredne bližine hiš omenjenih vasi, kot tudi vasi Jezero, Hervati in Gornji Konec. Prav tako se izvzemajo iz Rezervata kmetijske površine na Krasnem polju in Gročane nasploh, kot tudi manjši popravki v Dragi in vzdolž celotne meje Rezervata, kjer se slednje prilagajajo naravnim danostim: cestam, ograjam, potokom, itd.. , z večjim posegom pri Borštu in med Boljuncem in Krogljami. Večji poseg je tudi izločitev iz Rezervata področja nad Dolino (Moganjevec), kjer je kar nekaj parcel, ki bi jih lahko spet kmetijsko izkoristili, poleg oljčnika, kjer je zainteresirani kmet pridobil vsa potrebna dovoljenja za krčenje gozda že pred desetimi leti in ga sedanje meje prav nič ne ovirajo. Kot je jasno razvidno iz karte se gre v glavnem za veliko število privatnih parcel lastnikov iz celotnega področja. Srenje so v zameno predlagale vključitev v Rezervat borovega gozda nad Krogljami, celotnega področja od Jezera do Male Gro-čance in od cerkve na Pesku do meje na desni strani pokrajinske ceste. Gre seveda za srenjsko lastnino. Naj še poudarimo, da so številne dosedanje razmejitve dokaj vprašljive z naravovarstvenega vidika, saj na pobočju Malega Krasa od Boljun-ca do Prebenega ni nobenega habita-ta, ki bi bil vreden zaščite, kot tudi nima to področje nobene veze z Dolino Glinščice. Prav tako nima kaj iskat v Naravnem Rezervatu bivši kamnolom Brusich v Boljuncu, saj na večini strmih pobočij ne raste nič, kot tudi nima kaj opraviti z naravo opuščeni industrijski objekt. Srenje se zavedajo, da je težko usklajevati naravovarstvene cilje s cilji koriščenja kmetijskih in gozdnih površin. Omenjeni predlog gre v smer zmanjšanja konfliktnih situacij, kar je sprejela tudi pristojna deželna služba. Srenje: Gročana - preds. David Petaros Draga - preds. Ileana Ferfoglia Boršt - tajnik Emil Petaros Boljunec - preds. Edi Zobec Dolina - poverjeni za odnose z javnimi upravami - Vojko Kocjančič Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Četrtek, 10. oktobra 2013 KULTURA / razstava - Do 12. oktobra v Državni knjižnici Stelio Crise v Trstu Knjige umetnika vsestranske ustvarjalke Claudie Raza V prostorih Državne knjižnice Stelio Crise v Trstu razstavlja lep izbor knjig umetnika beneška umetnica Claudia Raza. Naslov »Pisane rapsodije« uvaja ogled unikatnih ročno izdelanih in vezanih knjig (na obeh posnetkih), ki jih umetnica na izviren način opremi s kaligrafsko napisanimi pesmimi ter ilustracijami. Pogostoma gre tudi za izvirne pesnitve, saj je Claudia Raza pretanjena pesnica, ki se izraža tako v besedi kot v podobi: artist book pa najbolje spaja oba vidika njene bogate ustvarjalne osebnosti. Do 12. oktobra si lahko ogledamo preko petdeset primerkov teh dragocenih unikatnih ročno izdelanih knjižic, kjer se podoba preliva v tekst in povsem ujema z oblikovalsko rešitvijo celote, ki vsako posamezno knjigo posebej označuje. Na stenah pa so na ogled slikarska dela na podlagi iz ročno izdelanega papirja, kjer se izpovednost slikarske poteze srečuje s kaligrafijo, tako dobijo posamezne črkovne vrste simbolično razsežnost piktograma in postanejo večplastno berljive. sežana - Natečaj Festival otroške popevke Brinjevka Leta 2010 so v Kosovelovem domu v Sežani prvič pripravili festival otroške popevke. Ime so poiskali v verzu pesnika Srečka Kosovela »v jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras«. Brinjevka je festival, s katerim želijo spodbujati nastanek kakovostnih popevk za otroke, njim pa dati možnost, da pokažejo svojo pevsko nadarjenost. Kosovelov dom Sežana - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ponovno objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka, ki bo sklenjen predvidoma v letu 2014 (sklepna prireditev bo predvidoma konec aprila 2014 v Kosovelovem domu v Sežani). Tako kot prejšnja leta bo prireditev posnela in predvajala RTV Slovenija. Na prireditvi bodo podeljene nagrade strokovne žirije in občinstva. Festival je namenjen otrokom do 13. leta starosti, se pravi, da lahko sodelujejo otroci, ki so rojeni od 1. 1. 2001 ali mlajši: otroke seveda lahko prijavijo le starši oz. njihovi skrbniki. Besedilo prijavljene skladbe za izvedbo mora biti napisano v slovenskem jeziku in mora biti še neobjavljeno. Sodelujoči lahko prispevajo tudi lastna besedila, katerega besedilo pesmi mora imeti primerno vsebino otrokom do 13. leta, glasovni obseg melodije mora biti prilagojen otroškim glasovom ter skladba mora biti še neizdana na nosilcih zvoka in da ni bila javno predvajana; Brinjevka želi biti priložnost za mlade pevce, ampak tudi za mlade oz. »nove avtorje«, zaradi tega si organizatorji v Kosovelovem domu želijo, da bi festival v letih zrasel v tradicionalno srečanje mladih in novih ustvarjalcev, bodisi avtorjev kot izvajalcev. Vse ostale informacije za prijavo in obrazec ter potrebno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani www.kosovelovdom.si. Claudia Raza je cenjena slikarka, grafičarka in pesnica, ki je prisotna na likovni sceni od sedemdesetih let, ima za sabo bogato razstavno dejavnost širom po svetu in je bila deležna številnih priznanj. Izoblikovala se je na Šoli muzeja Revoltelle pod vodstvom mojstra Nina Perizija in v šoli za grafiko, ki jo je v Trstu ustanovil Carlo Sbisa. Na beneški Mednarodni grafični šoli je dodatno poglobila posebne postopke umetniškega tiska ter veliko prispevala k eksperimentiranju bolj sodobnih prijemov. Bila je med soustanovitelji tiskarne »Tintoretto«, ki s svojo dejavnostjo posreduje veščine različnih postopkov ter obenem spodbuja v duhu ateljejskega dela umetniško dovršenost manufakta. S tem pristopom Claudia Raza vodi tečaje slikanja in grafike. Nekatere umetniške knjige opevajo lepoto narave in okolja. Tak je primer knjig posvečenih Krasu, Benetkam. Za vsako sliko posebej izbere pri-kladnejšo izrazno tehniko. Slikarske celostranske ilustracije z gibkimi barvnimi potezami delujejo sveže, obenem pa so intimno razpoloženjske. Ročno napisane pesmi poudarjajo pristnost doživetega, kot bi bili to intenzivno doživeti trenutki, ki bi jih želela umetnica ohraniti v minljivosti časa, da jih lahko ponovno deli z vsemi, ki njeno likovno pripoved podoživljamo. Nekatere knjige bogatijo ročno natisnjene pesmi s premičnimi črkami, ki puščajo značilen obris pritiska reliefnih črk. Na voljnost izbranega papirja Claudia Raza tiska svoje grafike. Posebna prefinjenost znakovne govorice posreduje spet drugačen tip likovne interpretacije. Ob ogledu naslednje knjige nas umetnica ponovno preseneča, ilustracije živalskih likov s tehniko grafita imajo povsem drugačen značaj. Dalje opazimo, kako postanejo lahko posamezne črke preprosta znamenja, s katerimi gradi teksturo. Pri vsaki knjigi posebej umetnica izbira drugačno podlago, cenjenega papirja, ki se razlikuje po sestavi organskih prvin in je zato bolj kakovosten. Cel sklop knjig umetnika se sklicuje na zgodovino Langobardov Pao-la Diacona, lesorezi prikazujejo bojevnike, simboliko in umetničino prodornost v prikazu značilnosti te pomebne kulture, ki je pustila trajne sledove v Čedadu, umetničinem rojstnem mestu. Tudi vezava posameznih knjig opozarja na iznajdljivost, saj se vse med sabo razlikujejo: nekatere so ročno šivane, druge v obliki zgibanke, tretje zložene kot dragoceni objekti ali v zavitku. Skrivnostne karte taroka so bogate na simboliki in izvirno oblikovane. Prav posebna pa je povsem bela knjiga, kjer suhi reliefni tisk daje prepoznavnost motivu brez uporabe črnila in deluje elegantno. Dalje se Claudia Raza poslužuje tudi kombinirane tehnike, včasih lepljenih detajlov, ki dodatno bogatijo njeno likovno izpoved. Estetsko dovršenost eksponatov dopolnjuje močen čustveni naboj, ki ga ti edinstveni likovni objekti izžarevajo. Jasna Merku film - Prvi vikend Že 13.500 gledalcev za Čefurje raus! Goran Vojnovič arhiv Film Gorana Vojnovica Čefurji Raus!, ki je nastal po njegovi knjižni uspešnici, je od 3. oktobra v kina po Sloveniji privabil že več kot 13.500 obiskovalcev. Samo v Ljubljani si je film v prvem vikendu ogledalo 7197 gledalcev, kar v Koloseju ob bok postavljajo svetovni uspešnici Avatar iz leta 2009, ki si jo je v enakem času ogledalo 7608 ljudi. Obisk projekcij v prvem vikendu predvajanja je v prestolnici tako krepko presegel rezultate letošnjih največjih filmskih uspešnic kot so Smrkci 2 (3055 obiskovalcev), Prekrokana noč 3 (5773 obiskovalcev) in tudi Hitri in drzni 6 (6857 obiskovalcev), so še zapisali v Koloseju. V primerjavi z domačimi uspešnicami pa Vojnovicev film o fužinskih domačinih Marku, Adiju, Acu in Dejanu krepko izstopa. Voj-novicu se še najbolj približa film Gremo mi po svoje s 5659 obiskovalci, sledijo pa mu Petelinji zajtrk (2850 obiskovalcev), Kajmak in marmelada (4182 obiskovalcev) in Nikogaršnja zemlja (4625 obiskovalcev). "Veseli nas, da je film v tako kratkem času požel toliko zanimanja ter veselja med gledalci v kino dvoranah po Sloveniji. To je pomemben korak tudi za slovenski film," pa so dejali v produkcijski hiši Arsmedia, ki je film sproducirala v sodelovanju s sarajevsko produkcijsko hišo Depo in zagrebškim Jadran filmom. Vojnovic je uspel že z romanesknim prvencem Čefurji raus!, ki je kmalu po izidu postal uspešnica ter osvojil nagrado Prešernovega sklada in kresnika. Po romanu, prevedenem v šest jezikov, je nastala tudi gledališka predstava. Film je Voj-novicev drugi celovečerec po filmu Piran Pirano (2010). sovodnja - Po Koroški, Trstu in Gorici na vrsti še Benečija Življenje pod Triglavom V organizaciji zadruge La Sorgente in Planinske družine Benečije - V centru na Vrtači bo na ogled do 18. oktobra, 20. oktobra pa še v Sevci Po Koroški, Trstu in Gorici je prišla na vrsto še Benečija. V centru za obiskovalce La Sorgente na Vrtači so v soboto odprli razstavo Življenje pod Triglavom. Gostovanje potujoče razstave v Nadiških dolinah sta organizirali zadruga La Sorgente in Planinska družina Benečije pod pokroviteljstvom Občine Sovodnja. V centru na Vrtači bo na ogled do 18. oktobra, v nedeljo, 20. oktobra, pa jo bodo za en dan postavili še v Sevci, v občini Grmek, kjer bo Burnjak, praznik kostanja, ki ga prireja Planinska družina Benečije. Razstava Življenje pod Triglavom je urejena na trinajstih velikih panojih: Zgodovina, Triglavski narodni park, Organiziranost Planinske zveze Slovenije, Mednarodna dejavnost, Planinske koče, poti in varstvo gorske narave, Preventivna dejavnost, Tekmovanje in gorski športi, Prostovoljno vodništvo in turno kolesarstvo, Planinska založba, Alpinizem in odprave v tuja gorstva, Planinski vodnik: ali ga res poznamo?, Planinska kultura in še Dejavnost mladih. Razstavo o slovenskem planinstvu je uredila Planinska zveza Slovenije s pomočjo Slovenskega planinskega muzeja, sofinanciral pa jo je tudi Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj je bil cilj organizatorjev tudi to, da bi jo lahko kazali tudi izven meja Slovenije. In tako so jo postavili tudi pod Matajurjem, kot je povedala na otvoritvi predsednica Planinske družine Benečije Luisa Battistig. Spregovoril je tudi župan Občine So-vodnja Germano Cendou, ki je povedal, kako je prišlo do tega, da lahko tudi v Benečiji s pomočjo te razstave boljše spoznajo slovensko planinstvo. Pobudo za to je dala že januarja podpredsednica Planinske zveze Slovenije Slavica Tovšak, ko se je udeležila praznovanja ob dvajsetletnici Planinske družine Benečije. Predstavniki beneškega planinskega društva so ponudbo sprejeli, Občina pa je dala na razpolago prostor. (NM) Na odprtju sta za glasbeni utrinek poskrbela Mitja Tuli (levo) in Riccardo Crucil nm / TRST Torek, 8. oktobra 2013 1 strasbourg - Opozorilo predsednika evropskega parlamenta Schultza »EU mora spremeniti odnos do prebežnikov« Predsednik Martin Schultz STRASBOURG - Evropski parlament je plenarno zasedanje v Strasbour-gu začel z minuto molka v spomin na ponesrečene priseljence, ki so minuli četrtek umrli v brodolomu pred italijanskim otokom Lampedusa. »Upam, da ta minuta molka pomeni preobrat v politiki EU na področju migracij,« je ob začetku zasedanja dejal predsednik parlamenta Martin Schulz. »V tišini v tej dvorani slišimo krike otrok, ki vidijo svoje utapljajoče se starše, in krike staršev, ki ne morejo rešiti svojih otrok,« je še dejal Schulz. V izjavi za časnik Bild je predsednik evroparlamenta očital Evropski uniji, da je Italijo v zvezi s pre-bežniki pustila popolnoma samo, Rim pa bi moral po njegovem takoj spremeniti zakon Bossi-Fini o tem vprašanju. V luči tragedije pred obalo italijanskega otoka Lampedusa, ko je v brodolo- Evropski parlament se je na včerajšnjem zasedanju spomnil žrtev tragedije na morju pri Lampedusi ansa mu ladje umrlo več sto beguncev iz Afrike, bodo evropski poslanci v četrtek razpravljali in glasovali o krepitvi nadzora zunanjih meja EU z uvedbo novega nadzornega sistema Eurosur. Poslanci se bodo sicer na tokratnem zasedanju posvetili tudi prenovi tobačne zakonodaje in novim pravilom za pilote. Izbran bo tudi letošnji dobitnik nagrade Saharov za svobodo misli. Dobitnika te prestižne nagrade, poimenovane po ruskem disidentu Andreju Saharovu, bo v četrtek objavila konferenca predsednikov Evropskega parlamenta. Med kandidati so trije beloruski disiden-ti, ameriški žvižgač Edward Snowden in mlada pakistanska borka za pravice deklic do izobraževanja Malala Jusufzaj. Med pomembnejšimi razpravami tokratnega zasedanja bo sicer prenova tobačne direktive. Pred poslanci bo predlog, kako narediti tobačne izdelke manj privlačne za mlade, glede na to, da kajenje v Evropi še vedno povzroči okoli 700.000 smrti letno. Poslanci bodo o tem odločali danes, izid glasovanja pa je negotov. Prav tako danes bo na dnevnem redu razprava o rahljanju omejitev za obvezni počitek pilotov, ki ga načrtuje Evropska komisija. Piloti so načeloma proti predlogu komisije, podprl pa ga je že odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem. Poslanci bodo o predlogu glasovali jutri (STA) Problem proračuna ZDA še vedno nerešen WASHINGTON - Ameriški demokrati s predsednikom Barackom Obamo na čelu še naprej zavračajo »izsiljevanje« republikancev, ti pa vztrajajo, naj se Obama pogaja o potrditvi začasnega proračuna in dvigu meje javnega dolga, ker se brez koncesij to ne bo zgodilo. ZDA je začela svariti že tudi največja upnica Kitajska. Obamov gospodarski svetovalec Gene Sperling je danes zjutraj dovolil, da bi lahko mejo javnega dolga povišali le začasno, morda za nekaj tednov. Bela hiša bi to sprejela, čeprav je jasno, da s tem ne bi nič rešili, ampak le za kratek čas odložili nevarnost bankrota zvezne vlade. Vendar pa je tudi Sperling ponovil, da Obama ne bo »plačal odkupnine za izsiljevanje«, ker bi s tem postavil nevaren presedan za naprej. Izsiljevanje bi potem postalo sprejemljiv način za vodenje države, tega pa si Obama ne bo dovolil. Kot kaže, tudi za ceno gospodarske katastrofe. Finančno ministrstvo ZDA je pretekli teden dramatično opozorilo, da se bodo zamrznili kreditni trgi, vrednost dolarja bo zgrmela v prepad, obresti pa poletele v nebo in svet se bo soočil s ponovitvijo leta 2008, če kongres ne poviša sedanje meje javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev. Finančni minister Jack Lew je v nedeljo dejal, da bodo imeli 17. oktobra na ministrstvu v rokah 30 milijard dolarjev gotovine, povprečno pa jih na dan potrebujejo okrog 60 milijard. ZDA se bodo potem morale odločiti, za kaj porabiti ta »drobiž« in upnike to že skrbi. Kitajska, ki ima v rokah za 1277 milijard dolarjev obveznic finančnega ministrstva, je Washington pozvala k razumu. Lew je dejal, da se kongres igra z ognjem. Analitik pri bonitetni agenciji Moody's Mark Zandi pa pravi, da bodo posledice čutili tudi prihodnji rodovi. beograd - Nekdanji zunanji minister Franco Frattini bo svetoval srbski vladi BEOGRAD - Nekdanji evropski komisar za pravosodje in bivši italijanski zunanji minister Franco Frattini je po novem svetovalec srbske vlade za približevanje članstvu v EU, je včeraj sporočila vlada v Beogradu. Frattini bo Srbiji svetoval predvsem pri zahtevah EU na področju pravosodja in človekovih pravic, je dodala vlada. »Zaradi njegovih dolgoletnih izkušenj na najvišji ravni v evropskih in svetovnih institucijah ter tudi zaradi njegove kredibilno-sti v mednarodni skupnosti bo Frattini pomagal srbski vladi v procesu evropske integracije,« so v sporočili v Beogradu. Frattini je bil med letoma 2004 in 2008 evropski komisar za pravosodje, zato bo Beograd njegove nasvete poslušal predvsem na področju sodnega sistema in človekovih pravic. Ti dve področji bosta namreč po vsej verjetnosti visoko na dnevnem redu med srbskimi pristopnimi pogajanji z EU, ki naj bi se pričela januarja prihodnje leto. Po navedbah srbske vlade bo Frattini »svoje dejavnosti opravil brez plačila«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Frattini, ki je kot italijanski zunanji minister služil v dveh vladah nekdanjega premiera Silvia Berlusconija med letoma 2002 in 2004 ter nato še med 2008 in 2011, je svojo novo vlogo potrdil na svojem profilu na Twitter-ju. Že prejšnji mesec sta nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn ter bivši avstrijski kancler Alfred Gusenbauer sprejela povabila srbske vlade, da prevzameta svetovanje državi pri gospodarskem okrevanju in evropski integraciji. Državni sekretar John Kerry pohvalil Sirijo DAMASK / DŽAKARTA - Potem ko je Sirija v nedeljo pod nadzorom ZN začela uničevati svoje kemično orožje, je ameriški državni sekretar John Kerry izjavil, da bi si lahko sirski predsednik Bašar al Asad pripisal nekaj zaslug za to, poročajo tuje tiskovne agencije.Kemično orožje uničuje Sirija sama, pri tem pa jo nadzorujejo mednarodni strokovnjaki za razoroževanje. Uničevanje poteka v skladu z nedavno sprejeto resolucijo ZN. Sirija se je v skladu z resolucijo zavezala, da bo uničila svoje kemično orožje, na ta način pa se je izognila vojaškemu posredovanju, s katerim so ZDA režimu v Damasku zagrozile po napadu s plinom sarinom v bližini Damaska 21. avgusta. V skladu z načrtom mora Damask kemično orožje in obrate za njegovo izdelavo uničiti do 1. novembra. »Proces se je začel v rekordno kratkem času in cenimo rusko sodelovanje ter seveda tudi sirsko privolitev, je v Indoneziji po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dejal Kerry. »Mislim, da je zelo pomembno, da je Sirija začela orožje uničevati le teden dni po tistem, ko je bila sprejeta resolucija ZN«. rim - Razhajanja levico in desnico vladnega zavezništva Imu, politika do migrantov in reforma volilnega zakona RIM - Po razgibanem tednu konfrontacije, kjer je krajši konec potegnil Barlusconi, Lettova vlada pa je v parlamentu dobila solidno zaupnico, so se kmalu pojavile nove iskre med desno in levo komponento vladnega zavezništva. Vrok za trenja je bilo včeraj spet vprašanje davka Imu, ko je Demokratska stranka spet predstavila v parlamentu amandma, po katerem naj bi plačali davek imu lastniki nepremičnin s katastrsko rento višjo od 750 evrov. O tem naj bi glasovali danes, vendar je senator Ljudstva svobode Rento Schifani napovedal, da se njegova stranka kar zadeva davek Imu ne bo umaknila niti za milimeter, kajti gre za dogovor na vladni ravni. Predsedki proračunske komisije Francesco Boccia se je s predlogom DS strinjal, vendar pripomnil, da ga je treba prestaviti na naslednje leto. Medtem je po tragičnem brodolomu migrantov pri Lampedusi zopet stopilo v ospredje vprašanje spornega zakona Bossi-Fini. V Milanu in Rimu je bilo prirejenih več pobud za ukinitev zakona in podelitev političnega azila migrantom. O tem je med včerajšnjim obidkom v Krakovu na Poljskem govoril tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je dejal, da je pravi vozel ravno politični azil, glede na veliko množico migrantov, ki niso »legalni ali ilegalni«. O tem bo danes v poslanski zbornici predstavila predlog zakona Demokratska stranka. Glede zakona Bossi-Fini je NIc-hi Vendola dejal, da je jamstveno ob- Enrico Letta ansa Angelino Alfano ansa vestilo preživetim brodolomcem, o katerem je ministrica za pravosodje Annamaria Cancellieri povedala, da je »dolžnostno dejanje«, da je »smešno«. Guverner Apulije je dejal, da je ukinitev zakona Bossi-Fini vprašanje higi-jene, kajti gre za rasističen zakon, ki je bil zamišljen v odkritem nasprotju z republiško ustavo. Prozi zakonu se je opredelile tudi ministrica za integracijo Cecile Kyenge, ki je povabila k temeljiti razpravi, da se najdejo primerne rešitve kompleksnega vprašanja migrantov. Drugačnega mnenja je bil guverner Lombardije, ligaš Ronerto Maroni, za katerega ukinitev zakona ne bi preperčila tregedij, kakršna je tista pri Lampedusi. Zakon Bossi Fini je za Maronija povsem v redu, porebno pa je vzpostaviti patruljiranja na morju in poslati ladje pred obale držav, iz ka- terih potujejo migranti. Z dotičnimi državami se je po Maronijevem mnenju treba dogovoriti, da se preventivno preprečijo odhodi. Proti reviziji zakona se je (pričakovano) izrekla tudi predstavnica gibanja Fratelli d'Italia in nekdanja ministrica v Brlusconijevi vladi Giorgia Meloni. Poslanec Demokratske stranke in Renzijev pristaš Robero Giacchet-ti pa je včeraj začel z novo gladovno stavko za ukinitev zloglasnega volilnega zakona, imenovanega »porcel-lum«. Poslanec ne vidi korakov naprej, kljub temu, da je s tem ciljem že gladovno stavkal in sicer celih 123 dni. Stavko je prekinil le tedaj, ko je začel imeti zdravstvene probleme. Giacc-hetti je prepričan zagovornik volilne reforme in je v tem smislu napovedal »no porcellum day«, ki bo prihodnjega 31. oktobra. 140 Četrtek, 10. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu goriška - Trgovska konkurenca neprestano narašča sindikati Preživeli bodo le tisti, ki se bodo prilagodili Obmejni trgovci so pred novo preizkušnjo. Ne le da kupna moč upada, na italijanski strani se v kratkem obeta povečanje ponudbe: v Vilešu bo vrata odprl nakupovalni center Tiare Shopping s 170 trgovskimi lokali, v bližini goriškega sejmišča bodo v kratkem odprli 1.500 kv. metrov velik Despar ... Na račun nove ponudbe se je nekaj trgovskih lokalov, kot so Oviesse v novogoriški Qlandii in Buona-quisto v goriškem Smartu, že zaprlo ali pa se zapira. Se novogoriškim trgovcem obeta znaten odliv domačih kupcev čez mejo? Bodo italijanski kupci, ki so v zadnjih letih končno začeli spoznavati tudi novo-goriško trgovsko ponudbo, prenehali zahajati v Slovenijo? Odgovore na ta vprašanja bo prinesel čas, mnenja oz. predvidevanja glede tega pa smo zbrali pri županih, sindikatih in Slovenski trgovinski zbornici. Vseh pet sogovornikov ima podobno mnenje: od trgovcev samih je odvisno, kako bodo odgovorili na spremenjene tržne razmere oz. se jim prilagodili. Župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk meni, da je trgovske ponudbe v občini veliko, ni pa enakomerno razporejena. »V Vrtojbi, na primer, skoraj ni trgovine,« opozarja. V Šempetru bodo v kratkem dobili novo trgovino. »Odprtje novega trgovskega centra načrtuje Spar Slovenija,« napoveduje župan, njegov novogo-riški kolega Matej Arčon pa glede trgovske ponudbe v občini meni, da je trenutno optimalna. »Kar se tiče morebitnega odpiranja novih trgovin doma in čez mejo: to je stvar ponudbe in povpraševanja, lokalne skupnosti na to niti nimamo veliko vpliva. To je stvar strategije vsakega investitorja posebej, ki oceni kupno moč in kaj ljudi privabi. Ljudje bodo šli tja, kjer bo zanje bolj ugodno oz. kakovostno,« pravi Arčon. Tudi Turk je podobnega mnenja: »Predvidevam, da trgovci in investitorji skrbno pripravijo svoje poslovne načrte in se odločajo glede na to. Za kupce je sicer v načelu večja ponudba dobrodošla in praviloma bi večja konkurenca morala pomeniti tudi nižje cene. Vprašanje pa je, če je smiselno vlagati velika sredstva v gradnjo centrov, ki potem ne prinašajo dovolj donosa.« KUPCI TJA, KJER JE UGODNEJE Da bo nastajanje novih nakupovalnih središč v Furlaniji potegnilo slovensko kupno moč samo v primeru, če bodo tam konkurenčnejše cene kot v slovenskem obmejnem pasu, je mnenja tudi Bojan Kramar iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko. »Pri živilih se to hitro najde, to že danes funkcionira: so stvari, ki jih kupujemo v Sloveniji, in so stvari, ki jih kupujemo v Italiji. Temu se bomo vedno prilagajali tisti, ki smo blizu meje. S tem mora tudi naša domača trgovska mreža računati in svoje končne cene prilagajati temu pojavu. Če uspejo to prilagoditi, potem bodo imeli posel, sicer pa ne,« je prepričan Kramar. Mija Lapornik, izvršna direktorica pri Trgovinski zbornici Slovenije, glede nakupovalnih navad Slovencev in Italijanov na podlagi informacij, ki jih zbornici posredujejo njeni člani, pove, da se slovenski kupci v Italijo še vedno odpravljajo po določene vrste prehrambnega blaga, na primer po kavo, kakav, sveže testenine, nekatere sveže salame, sire, alkoholne pijače in celo po sveže sadje ter zelenjavo. »Italijanski kupci pa v Sloveniji, poleg naftnih derivatov in cigaret, kupujejo predvsem nekatera kakovostnejša živila, na primer mlečne in mesne izdelke ter pekovsko pecivo, v zadnjem Kupci so pri nakupih vse bolj preudarni fotok.m. slitvene možnosti. Več kot je novih delovnih mest, več je prihodkov v družinah - spirala potrošnje in gospodarske rasti kroži,« pravi Kramar in dodaja, da bo določen, nujen, obseg potrošnje vedno prisoten: hrano in obleko potrebujejo vsi. »Toda kupci so postali pri nakupih veliko bolj preudarni. Če so pred leti nakupovali pri enem POKRAJINA V komercialnem parku v Vilešu »lov« na turiste Goriška pokrajina bo odprla informativno točko v prostorih nakupovalnega centra Tiare Shopping v Vilešu, ki ga bo družba Ikea Inter Center Group predala namenu predvidoma 21. novembra letos. Iz sklepa, ki ga je odobril pokrajinski odbor Enrica Gherghette, izhaja, da bo Villesse Shopping Center dal pokrajini v brezplačen najem 50 kvadratnih metrov površine znotraj komercialnega centra. Gherghettova uprava napoveduje, da bo z izpostavo, ki jo bodo uredili v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, pro-movirala Goriško in »lovila« turiste. trgovcu, jih sedaj veliko primerja cene in nakupuje na več koncih. Za nekoga, ki živi na robu eksistenčnega minimuma, je vsak cent pomemben,« poudarja Vesna Stojadinovič, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, kjer zaenkrat na Goriškem ne beležijo večjega padca prodaje. Katja Munih Dežela mora imeti prost vstop vanj Deželni sindikati CGIL, CISL in UIL zahtevajo, naj se center za identifikacijo in izgon CIE v Gradišču takoj zapre, »ker očitno ne ustreza namenu, zaradi katerega je bil ustanovljen«. To je stališče, ki so ga v imenu sindikatov izrazili deželni generalni tajniki Franco Belci (CGIL), Giovanni Fania (CISL) in Giacinto Menis (UIL). Oglasili so se ob vsedržavni mobilizaciji za novo politiko na področju sprejemanja priseljencev in azila, ki jo je sindikalna trojica na državni ravni organizirala za petek, 11. oktobra. »Alarmirani smo zaradi skoraj vsakodnevnega dotoka novic iz centra CIE pri Gradišču, zato izražamo veliko zaskrbljenost in vznemirjenost nad stanjem v njem,« so zapisali v sporočilu za javnost. »Položaj v centru je degradiran do takšne stopnje, da tega ne smemo več toleri-rati, saj resno ogroža zdravje in človeško dostojanstvo vseh oseb v njem - priprtih priseljencev, operaterjev, ki zagotavljajo osnovne storitve, in varnostnih sil, ki so prisiljene vstop vanj. Naše pričakovanje je, da se bosta italijanska vlada in Evropska unija čim prej lotili globoke revizije državnih in nad-državnih zakonodaj s področja imigracije in azila tudi zato, da se preprečijo tragedije, ki smo jim prepogosto priča v Sredozemskem morju. V pričakovanju tega pa zahtevamo, da se center CIE pri Gradišču takoj zapre, v kolikor ne ustreza namenu, zaradi katerega je bil ustanovljen,« sporočajo deželni tajniki in dodajajo, naj dežela FJK medtem izvaja pritisk na državno vlado, zato da ji bo zagotovljena pravica do prostega vstopa v CIE s primarnim ciljem preverjanja zdravstvenih razmer, kar je v njeni pristojnosti. času tudi oblačila in obutev višjega kakovostnega razreda,« pojasnjuje direktorica in dodaja prepričanje, da se bodo slovenski trgovci konkurenci čez mejo pravočasno in ustrezno prilagodili po vseh elementih konkurenčnosti. MINI PEKARNE KOT GOBE PO DEŽJU S pojavom nakupovalnih središč na obrobju mesta so se začeli trgovski lokali v jedru mesta prazniti. Nekateri lokali so se nato zapolnili z novimi vsebinami, nekateri še samevajo. V mestu pa se je začel povečevati segment tiste ponudbe, po kateri kupci dnevno povprašujejo: v Novi Gorici zadnjih nekaj let so se mini pekarne razrasle kot gobe po dežju. Nekatere poleg kruha in slaščic ponujajo tudi hladne pijače ali pa celo nekaj osnovnih živil. »Zagotovo so zaznali to tržno nišo,« komentira sindikalist Kramar, »in očitno jim posel tudi gre. Sicer bi bil trend obraten, poleg odpiranja bi beležili še zapiranje, a se odpirajo vedno nove.« Tudi na Trgovinski zbornici so zaznali ta trend: »Prepričani smo, da se bodo naši trgovci konkurenci čez mejo pravočasno in ustrezno prilagodili po vseh elementih konkurenčnosti. Ne glede na lokacijo, prodajni format in velikost podjetja so in bodo uspešna le tista podjetja, ki znajo na svoj prepoznaven način obdržati kupce. Opažamo, da v zadnjem času podjetja to počno tudi z oživljanjem t.i. priročnih prodajaln manjših formatov v mestnih središčih, svojo ponudbo pa skušajo dodatno popestriti tudi z dopolnilnimi storitvami. To še posebej velja za tiste trgovce, ki se že dolga leta srečujejo s prehajanjem kupcev z ene in druge strani meje.« »Nič ni narobe, če se trgovska mreža v okolju širi. To odpira tudi nove zapo- vileš - Multinacionalke, cement in prekarni delavci Koliko nas bremeni pretirana potrošniška oskrba? Tako rekoč na licu mesta. Kje drugje naj bi razpravljali o vsebini zgornjega naslova, če ne v Vilešu, kjer nastaja nakupovalni center, ki mu po razsežnostih na obsežnem območju ni primere? Upravičeno bi bilo tudi v Ro-mansu, seveda, kamor se zasedanje velikih rodovitnih površin in krajinskih pejsažev nezadržno širi. Prejšnji teden se je zbralo v vile-ški občinski konferenčni dvorani skoraj štirideset poslušalcev, ki jih je privabila okrogla miza v organizaciji vi-leškega odbora No smog, goriškega kulturnega Foruma in posoškega združenja okoljevarstvenikov WWF. Pet predavateljev je nadaljevalo razpravo, ki se je začela v Gorici sredi septembra. Želeli so poglobiti že začeta vprašanja, a takoj na začetku opozorili, naj se razprava ne razdrobi v obravnavi jezu na Soči, novega parkirišča na ronškem letališču ali širitve tržiškega pristanišča na račun s trsjem poraslih površin in njihove favne. Prvi je pozdravil deželni svetnik stranke SEL Alessio Gratton, ki se je zavzel za ponovno dodelitev deželni upravi pristojnosti za odobritve novih trgovskih središč. Celo dežela Furla-nija-Julijska krajina se težko upira lo-bijem multinacionalk, kaj šele številčno nebogljene občine. Omenil je vprašanje urnikov, ki so jim podvrženi zaposleni tudi ob koncih tedna in ob praznikih, ter potrebo po sprejetju deželnega prostorskega plana. Gianluca De Vido je za WWF dejal, da se v FJK na veliko izgubljajo fizične in biološke značilnosti tal v ko- Tiare Shopping pri Vilešu bumbaca rist površin, ki jih prekrijejo z betonom ali asfaltom. Sledita akustično onesnaženje in preseganje dovoljene gostote prašnih delcev. Velike združbe zasledujejo dobiček, a tudi občinske uprave popuščajo preko vsakršne pametne meje zaradi sredstev, ki jih prejemajo za spremembo namembnosti površin. Urbanist Alberto Fabio je pojav poglobil in dejal, da ni rešitve iz začaranega kroga občinskih urbanističnih načrtov. Zadnjo besedo pri odobritvi gradbenih dovoljenj imajo občinske uprave, ki razpolagajo, kot vemo, z zelo omejenimi javnimi sredstvi. Včasih se zgolj zaradi volilne računi-ce opredelijo za dokazovanje upravne prodornosti, dolgoročno pa gre za prave katastrofe. Po desetletju izčrpavanja kupcev v krogu dvajset in tudi petdeset kilometrov prodajne centre zaprejo in jih ne prekvalificirajo, temveč gradijo nove v brk rodovitni zemlji in ohranjanju naravnega okolja. Ilaria Costantini je sindikalistka CGIL. Iz njenega posega je postala razvidna nebogljenost sindikalnih združenj, ki se ne morejo oz. smejo zoperstaviti odpiranju novih delovnih mest, hkrati pa nimajo vpogleda v njihovo kakovost. Manj jih je kot napovedanih, pogodbeno so prekarna in se po prvem letu halo efekta tudi kruto skrčijo. Med negativne vidike gre dodati pojav odpuščanja trgovskih pomočnikov na razdaljo več desetin kilometrov, saj družinsko vodene trgovine zapirajo zaradi konkurence veleblagovnic. Urbanist Enrico Buscato je dokazal vrsto pojavov, ki jih je objavil v diplomski nalogi. Povedal je, da je v Italiji dvajset središč IKEA, na svetu pa 330. Vsako računa na bazen najmanj milijona prebivalcev v krogu do 60 kilometrov. Dejansko računajo na 750 milijonov kupcev, ki naj se vsi premikajo po avtocestah. To so razsežnosti, proti katerim nimajo male občine nobenega orodja, s katerim bi se uprle izdajanju gradbenih dovoljenj. Zahtevajo lahko le blažitev posledic. Trgovske verige sicer omogočajo ohranitev delovnih mest, a tudi v tem primeru zaposlitvene dinamike nimajo le rožnatih posledic. Trgovsko omrežje zasede na primer 70 odstotkov proizvodnje, nato pa finančno, sindikalno in psihološko pogojuje izbire, proizvodnjo in plače. Rešitev protislovij je zapletena in sodi v nadaljnjo obravnavo. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. oktobra 2013 13 gorica - Telovadnico Kulturnega doma zamenjali s PalaBrumattijem Šoli so preusmerili Osnovni šoli Oton Župančič iz Gorice in Josip Abram iz Pevme sta se za pouk telesne vzgoje več kot dvajset let posluževali telovadnice Kulturnega doma v Ulici Brass. V letošnjem šolskem letu pa se bo ta »tradicija« prekinila, saj je občina sklenila, da bodo učenci slovenskih osnovnih šol telovadili v športni palači PalaBrumatti na Rojcah. Podžupan Roberto Sartori pravi, da je bila ta rešitev v novih okoliščinah, ki so povezane s selitvijo italijanske šole Ascoli, neizogibna, vodstvo Kulturnega doma pa je drugačnega mnenja in opozarja, da s spremembo ni bilo pravočasno seznanjeno. »Več kot dvajset let je obstajal dogovor med upravnim odborom Kulturnega doma v Gorici in goriško občinsko upravo, na podlagi katerega sta slovenski osnovni šoli Abram in Župančič za pouk telesne vzgoje ob ponedeljkih redno uporabljali vadbene prostore telovadnice Kulturnega doma. Pa še cena najemnine je bila "dogovorjena" oz. ugodnejša od standardnih,« pravi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, po katerem je vodstvo Kulturnega doma na podlagi dolgoletne prakse računalo, da se bosta slovenski šoli tudi med letošnjim šolskim letom posluževali telovadnice, zato je vadbene prostore rezerviralo. »26. septembra pa smo preko ravnateljstva Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom izvedeli, da je občina Gorica samovoljno odločila, da se slovenski šoli ne bosta več posluževali telovadnice Kulturnega doma. Menimo, da je tovrstno ravnanje skrajno nekorektno, saj bi morala o odločitvi predhodno - najkasneje junija - obvestiti najprej upravo Kulturnega doma, s katero je imela večletni dogovor,« je pojasnil Komel in izpostavil, da je odločitev Kulturni dom oškodovala: »Ob ponedeljkih je zdaj naša telovadnica prosta, čeprav smo v poletnem času prejeli več prošenj.« Komel dodaja, da je poteza uprave vprašljiva tudi iz drugega zornega kota: Kulturni dom je namreč središče, v katerem se šport srečuje in povezuje z gledališčem in drugimi kulturnimi dejavnostmi, kar je iz vzgojnega vidika še kako pomembno. Zakaj pa se je občinska uprava odločila za »premestitev« učencev slovenskih šol v telovadnico PalaBrumatti? »Sprememba je povezana z letošnjo selitvijo nižje srednje šole Ascoli iz objekta v Ulici Mascagni, ki ga bomo obnavljali, v Ulico Diaz. Italijanski nižješolci se bodo letos posluževali telovadnice UGG, ki je le nekaj korakov oddaljena od začasnega sedeža v stavbi zavoda Slata-per, zato bo občinska telovadnica Pala-Brumatti prosta. Prost bo tudi šolski avtobus, ki smo ga uporabljali za njihov prevoz,« je povedal podžupan Sartori in nadaljeval: »Glede na nove okoliščine smo sklenili, da bomo v letošnjem letu "selili" na Rojce otroke dveh slovenskih osnovnih šol, ki so doslej telovadili v Kulturnem domu. Zelo možno je, da se bomo v prihodnjem šolskem letu vrnili k prejšnji ureditvi. Obžalujem, da ni bilo vodstvo Kulturnega doma pravočasno obveščeno, dejstvo pa je, da bi občina v nasprotnem primeru lahko imela težave z računskim sodiščem. Če imamo prosto telovadnico, za katero ne plačujemo najemnine, in prosta prevozna sredstva, ju moramo izkoristiti.« (Ale) GORICA Ogrevanje dovoljeno V goriški občini uradno še ni napočil čas za ogrevanje stanovanj, saj se to obdobje začenja sredi oktobra, Goričanom pa zaradi tega ni treba trpeti mraza. Z županstva sporočajo, da je v primeru nizkih temperatur ogrevanje stanovanj dovoljeno tudi pred 15. oktobrom, čeprav le sedem ur dnevno. Centralna kurjava lahko deluje med 5. in 23. uro. PalaBrumatti in telovadnica Kulturnega doma ronke - Tatvina Pobrali in gotovino Tatinski pohod tokrat v Ulici Raparoni Zadostovalo jim je nekaj minut. Spretni tatovi so se v prejšnjih dneh ponovno mudili v ronški občini, kjer jim je uspelo priti do bogatega plena. Tokrat so obiskali Ulico Raparoni. Lastniki enodružinske hiše so tatvino odkrili okrog 20. ure, ko so se po krajši odsotnosti vrnili domov. Ko so nič hudega sluteči vstopili skozi vhodna vrata, so ostali brez besed: stanovanje je bilo popolnoma razmetano. Ugotovili so, da so neznanci vlomili skozi zadnje okno, nato pa so preiskali sobe, omare in predale. Pobrali so vse, kar so vrednega našli: v žep so spravili nakit, gotovino in druge dragocene predmete. Točna vrednost plena še ni znana, po prvih informacijah pa naj bi bili lastniki oškodovani za več tisoč evrov. Obupani stanovalci so takoj poklicali karabinjerje iz Ronk, ki so bili nekaj minut kasneje že v Ulici Raparo-ni. Uvedli so preiskavo, krivcev pa zaenkrat še niso našli. Sile javnega reda vabijo občane k previdnosti in pozornosti: kdor opazi kaj sumljivega, naj nemudoma pokliče številki 112 ali 113. gabrje - Baklada krvodajalcev Dež in mraz izgubila tekmo s solidarnostjo Zbrani denar bodo namenili hospicu v Avianu Kljub slabemu vremenu je minulo soboto lepo uspela tradicionalna solidarnostna baklada, ki jo je društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj priredilo v Gabrjah. Na sedežu društva Skala se je zbralo okrog 60 pohodnikov iz so-vodenjske in sosednjih občin - med njimi je bilo kar nekaj otrok -, ki so se z baklami in dežniki pogumno odpravili na pohod do gabrskega spomenika in nazaj. Udeležence so uvodno nagovorili predsednik sovodenjskih krvodajalcev Štefan Tomsič, sovodenjski podžupan Slavko Tomsič, ki je pohvalil pobudo, in Oscar Zorgnotti, ki je pozdravil v imenu združenja Via di Natale. Hospicu Via di Natale, ki deluje v okviru onkološkega centra CRO v Avianu, je namreč bil namenjen izkupiček dobrodelne bakla-de, ki jo sovodenjski krvodajalci prirejajo vsako leto. »Zaradi slabega vremena je bila udeležba nekoliko nižja kot v minulih letih, kljub temu smo zadovoljni. Zbrali smo okrog tisoč evrov, ki jih bomo namenili tej pomembni ustanovi,« je poudaril Štefan Tomsič. Udeleženci baklade pred sedežem društva Skala bumbaca šempeter Pokop grofa Ivana Coroninija, zadnjega moškega potomca Položili so ga v grob z rodbinskim grbom in z napisom »Grafen Coronini von Cronberg« Svojci iz Londona, sorodniki iz Italije, Avstrije in Nemčije, predstavniki goriškega plemstva, predvsem pa številni Šempetrci, vključno z županom Milanom Turkom, so v soboto do zadnjega mesta zapolnili šempetrsko cerkev ob pogrebni slovesnosti za pokojnim grofom Ivanom Coroninijem. Bogoslužje, ki ga je ob somaševanju štirih sobratov občuteno vodil duhovnik Ales-sio Stasi, je imelo izrazit večjezični zna- čaj, saj je potekalo v zgodovinskih jezikih nekdanje Goriške. Prepletanje cerkvene latinščine, nemščine, italijanščine, furlanščine in slovenščine je ob veliki zbranosti in ubranem petju cerkvenega zbora mestoma ustvarilo posebno vzdušje, kot da bi bil obred izvzet iz enakomernega časovnega ritma. Gospod Stasi, ki je pokojnika osebno poznal, je med homilijo predstavil njegov lik, njegov odnos do zgodovine, o kateri sta se večkrat pogovarjala, in njegovo osebno živeto vero, ki se je kalila ob prestajanju težke bolezni. Poudaril je tudi grofovo navezanost na rodni kraj in cerkev, v katero je zahajal, ko se je iz Londona vračal v Gorico na obisk k sestri Julijani. Po obredu je drobno jesensko pršenje pospremilo žalni sprevod do pokopališča, sredi katerega je grobnica plemiške rodbine. Prepoznavna je po mogočnem nagrobnem spomeniku z raz- pokanim rodbinskim grbom in napisom »Grafen Coronini von Cronberg«. Vanj so vdova Angelika von Schuckmann ter hčerki Sophie in Alexia spustile preprosto žaro, ki na etiketi nosi življenjske podatke pokojnika, tokrat moža in očeta »Johna« Coroninija. Šempetrska veja grofovske rodbine Coronini, ki je na Goriškem pustila neizbrisno sled, je z njegovo smrtjo izgubila zadnjega moškega potomca. (sk) marina julia - Truplo v morju V smrt ženske ni bil vpleten nihče drug Preiskava se ni še zaključila, sile javnega reda pa izključujejo vpletenost tretjih oseb v smrt 70-letne ženske, ki so jo v nedeljo našli v morju pred plažo Albatross pri Marini Ju-lii. Truplo sta prva zagledala dva mladeniča, ki sta sprehajala po plaži. Poklicala sta reševalce, ki so nemudoma prišli v Marino Julio, za žensko pa žal ni bilo več pomoči. Preiskavo vodijo policisti trži-škega komisariata, ki menijo, da ženska ni umrla nasilne smrti. Preisko- valci ne izključujejo, da se je ženska ponesrečila oz. da jo je na plaži obšla slabost, na podlagi zbranih informacij pa se utrjuje prepričanje, da je šlo za skrajno dejanje. Kaj več bi lahko razkrila obdukcija, ki pa je sodnik še ni odredil. Preiskovalci so odkrili, da je ženska sama prišla do plaže. Pripeljala se je s kolesom, ki so ga našli ob tamkajšnjem drevesu. Na volanu kolesa je visela torbica, v kateri so bili dokumenti in drugi osebni predmeti. Pokop na šempetrskem pokopališču foto renato podbersic 14 Torek, 8. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR tržič - Razstava tržaškega rojaka Lesene emocije Franca Armanija Tržič je bil prizorišče kulturnega dogodka z izrazito slovenskim pečatom. V likovni galeriji Antiche mura v Ulici Matteotti je bilo v petek zvečer odprtje razstave lesenih stvaritev mojstra Franca Armanija, rojaka iz Trsta, pod naslovom »Podobe iz lesa«. Umetnik se predstavlja s preko tridesetimi domišljijsko uokvirjenimi kompozicijami iz različno preoblikovanega lesa lipe, ruja, kostanja, jelke, bukve in drugih, v sestavi prelivajočih se barvnih danosti naravnega lesa, ki mu je izključna osnova za ustvarjalno delo. Armani se že vrsto let ukvarja s to mojstrsko zvrstjo likovne umetnosti, iz- raz hotenja, duhovnega vzgona in estetskega čuta njegove osebnosti. Svoja dela je že razstavljal na Tržaškem, s svojo osmo razstavo pa je prestopil pokrajinske meje in se na povabilo društva Slovencev, ki je razstavo organiziralo pod pokroviteljstvom tržiške občine, predstavil v Tržiču. Odprtju je prisostvovalo veliko ljudi, številni tudi iz Trsta. Zbrane je pozdravila predsednica društva Tržič Lucia Germani, pozdravu so sledile recitacije pesmi Miroslava Košute, ki jih je recitirala Nataša Bole. Pozdrav prisotnim in pohvalo umetniku pa sta izrekla tržiška občinska odbornica za kulturo Paola Benes ter svetnik goriške Na odprtju tržiške razstave pokrajine in društveni častni član Fabio Del Bello. Umetnika in njegovo delo je predstavil Lojze Abram, čigar poseg je prevedla Zulejka Paskulin, prebrala pa Nataša Ferletič. V nastalem prijetnem kulturnem vzdušju in v splošno zadovoljstvo pri- foto zvonko vidau rediteljev, so prisotni pokazali veliko zanimanje za razstavljene Armanijeve stvaritve in občudovali intimno učinkovite, čustveno osvajajoče alegorične podobe, pejsaže in cvetne kompozicije. Tržiška razstava, ki je vredna ogleda, bo odprta še samo do četrtka. (la) gorica - Knjižni antikvariat Na frankfurtskem sejmu tudi goriške »poslastice« Podjetje LEG Antiquaria do nedelje v mednarodni izložbi Na mednarodnem sejmu knjižnega antikvariata, ki bo od jutri do nedelje potekal v Frankfurtu, bo prisotna tudi Gorica. Dogodka, ki vsako leto prikliče več sto tisoč obiskovalcev, se bo namreč udeležilo podjetje LEG Antiquaria, ki bo predstavilo marsikatero »poslastico« za zbiratelje. Med temi je »Descrittione di tutta Italia« Leandra Albertija Bologne-seja iz leta 1568. Druga knjiga vsebuje sedem zemljevidov, ki prikazujejo Korziko, Sardinijo, otoke Tirenskega morja, Sicilijo, Jadransko morje in Benetke. Goriški knjigarnar bo ob tem predstavil še 150 drugih dragocenih knjig na različne teme, od potopisov do naravoslovnih del. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. 9 Šolske vesti STRATEŠKI DESIGN, 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi za specializacijo na področju upravljanja organiziranih enot. Od metologij analize do tehnik project managementa s posebnim poudarkom na marketinških strategijah v gostinstvu. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org). ut Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »I Puffi 2«; 20.00 - 22.10 »Rush«. Dvorana 2: 17.50 - 20.15 - 22.10 »Gravity« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Diana - la storia segreta di Lady D.«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »I Puffi 2«; 19.50 - 22.10 »Rush«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Diana - La storia segreta di Lady D.«. Dvorana 3: 17.15 - 20.30 - 22.15 »Gra-vity« (Digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Bling Ring«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Anni felici«. fl Razstave DRUŠTVO ARS vabi na odprtje skupinske razstave kulturnega združenja EN-DAS iz Tržiča v galeriji ARS na Travniku v Gorici danes, 8. oktobra, ob 18. uri. Razstavo bo predstavila Maria Grazia Persolja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka na ogled razstava umetnika Božidarja - Teda Kramolca; do 12. oktobra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled »15. Fotosrečanja« v Kulturnem domu v Gorici; do 19. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00, 16.00-18.00, več na www.skupina75.it. RAZSTAVA, ki jo je društvo Kras Dol-Po-ljane postavilo na svojem sedežu na Pal-kišču in je posvečena Pavlini Komel, nje- ni družini in društvenemu delovanju, bo na ogled še do 19. oktobra. Na obisk vabijo tudi šole, informacije na tel. 3383176605 (Katjuša Kosič). Gledališče »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 20. oktobra ob 17. uri komedija »Mandragola« (Ni-colo Macchiavelli), nastopa KD Kon-trada - Kanal, v režiji Blaža Valiča; 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja « (Fran Saleški Fin-žgar), nastopa KUD Polzela, v režiji Matjaža Jeršič; 17. novembra ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček...« (John Chapman - Ray Cooney), nastopa DPD Svoboda - Loška Dolina, v režiji Boruta Zakovška; 8. decembra ob 18. uri komedija »Lahkokrilec« (Pavel Lu-žan), nastopa KUD Svoboda - Zalog, v režiji Jožeta Valentiča; 25. januarja 2014, ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Militarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hrovata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni v nedeljo, 13. oktobra, od 11. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-383601) odprta za abonmajsko sezono od ponedeljka do sobote 10.0013.00 in 16.00-20.00, zaprta bo 11. oktobra. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: v petek, 11. oktobra, ob 18. uri dobrodelna predstava »Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna« (Maria Clara Machado), gostuje Center za korekcijo sluha in govora Portorož; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU, pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753), poteka abonmajska kampanja 2013-14 za nove abonente do 16. novembra vsak torek med 16. in 18. uro in vsako soboto med 10.30 in 12.30; več na wwwartistiasso-ciatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU poteka naročninska kampanja za gledališko sezono 2013-14: pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057) bodo na razplago abonmaji za nove abonente do 26. oktobra vsak ponedeljek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 16. in 18. uro; več na www artistiassociatigorizia.it. VPIS ABONMAJA ZA FILMSKO GLEDALIŠČE 2013-2014 poteka za nove abonente do 16. oktobra pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, po tel. 003865-3354016 ali na blagajna@kul-turnidom-ng.si. Projekcija prvega filma bo v petek, 18. oktobra, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici: »Nekaj je v zraku« (Olivier Assayas - Francija, 2012). Koncerti MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE »KOGOJEVI DNEVI«: danes, 8. oktobra, ob 11.30 uri v kulturni dvorani osnovne šole v Kanalu koncert za mladino glasbenikov Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane in OE glasbene šole. & Izleti ČETRTI POHOD PO GREGORČIČEVI POTI bo v soboto, 12. oktobra: od 9. ure dalje prijava udeležencev pri prvi spominski tabli ob spomeniku ren-škim zidarjem v Renčah; ob 9.30 začetek pohoda iz Renč mimo Oševlje-ka na Gradišče do Gregorčičevega hrasta na Cinkovcu s povratkom do Ar-čonov. Kulturni program bodo izoblikovali moška pevska zbora Provox in Franc Zgonik Branik in krajani Renč in Gradišča. Pohod organizirata društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče in društvo Gradiškovci; ob slabem vremenu pohod odpade. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom v oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 3804203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred picerijo Al gambero v Ronkah. KRUT vabi na izlet v Avstrijo od 6. do 8. decembra z vožnjo preko Salzburga v Linz na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmuenster, med povratno vožnjo postanek v mestecu Styr; informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, običajno martinovanje v gostišču pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Prijave vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo anagrafski urad danes, 8. oktobra, zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT obvešča, da bo danes, 8. oktobra, zaprta. Zainteresirani naj se obrnejo na pisarno v Trstu, tel. 040-360072. SPDG obvešča, da bo v novi sezoni rekreacijska telovadba za odrasle vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 9. oktobra; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo). KAVARNA HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici prireja prvo zgodovinsko srečanje »Sulla strada dei nonni in bicicletta« (Kolesarske poti naših dedov) v soboto, 12. oktobra, z zbirališčem in vpisovanjem ob 8.30 v kavarni. Žur na kolesih, proizvedenih najkasneje v 70. letih, bo potekal s postanki pri zgodovinskih lokalih v Gorici. Priporočajo oblačilo iz časa, ko je bilo kolo izdelano (srajca, mala kravata in čepica). Ob vsakem postanku bosta na programu skupinska fotografija in prigrizek. Srečanje se bo zaključilo na sedežu kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori, ki je soorganizator dogodka skupaj z združenjem »Amici dell'arte felice« iz Gorice; informacije in vpisovanje po tel. 329-2741366 (Roberto Figel) in 327-6614875 (Marco Cavallin). -/ Zdrav duh v zdravem telesu V knjigarni LEG v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Metodo - Quel-la soave armonia« psihiatra in psihologa Marca Bertalija, strokovnega vodje oddelka za duševno zdravje v Gorici. Metodo duševnega samozdravljenja je Bertali razvil na podlagi svoje izkušnje s psi-hoterapevtsko dejavnostjo, meditacijo in energetsko terapijo. Metodo priporoča za zdravljenje psihosomatskih motenj, napadov panike, depresivnih stanj, ipd. Valentinuz razstavlja V vili De Finetti pri Romansu bodo dre-vi ob 18.30 odprli razstavo slikarja Enza Valentinuza z naslovom »Di qua e di là«. Avtorja in njegova dela, ki bodo na ogled do 3. novembra, bo predstavila Eliana Mogorovich. Koncert in voden ogled Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bosta drevi ob 18. uri nastopila harfistka Ester Pavlic in trobentač Giuseppe Minin. Sledil bo voden ogled razstave plakatov in skic iz Fonda Passero-Chiesa. »Kraljeva gora« Vasje Klavore Nocojšnji muzejski večer na gradu Krom-berk (ob 20. uri) bo ponudil predstavitev knjige »Kraljeva gora« avtorja Vasje Klavore. Sodelovali bodo Zdravko Duša, Silvester Gabršček, literarni klub GOvoRICA, solo pevec Domen Kozinc in Janka Frančeškin na citrah. Klavora je s prepletom zgodovinskih dejstev in pripovedne fantazije ustvaril barvit roman o davnih časih, ko so se Langobardi iz Pa-nonije odpravili na množično selitev čez naše kraje proti jugozahodu. Ukradel za 1.500 evrov zlata Neznanec je v nedeljo v okolici Nove Gorice iz ene od stanovanjskih hiš ukradel več kosov zlatega nakita v vrednosti približno 1.500 evrov. (km) S3 Prireditve SPDG vabi v nedeljo, 20. oktobra, na tradicionalno druženje ob kostanju. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 10. oktobra, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Gost prvega srečanja v novi sezoni bo izvedenec na področju kave Fabrizio Polojaz, upravitelj kavnega podjetja Primo Aroma, ki je tudi sponzor srečanj. NA GRADU DOBROVO bo v sredo, 9. oktobra, ob 20. uri v sklopu gostujoče arheološke razstave Tolminskega muzeja Keltskih konj topot predavanje arheologov Mihe Mlinarja in Teje Gerbec o »Po-soški arheologiji in keltskih najdbah iz Kobarida«. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 10. oktobra, ob 18. uri predstavitev dveh knjig Milana Petka - Levokovega, pesniške zbirke »Ujeti vodo med prsti« in zbirke humorne in satirične proze »Živalski parlament«. Predstavitev in pogovor z avtorjem bo vodil pisatelj in publicist Marko Pavliha. Z branjem iz obeh knjig bo večer popestril dramski igralec Radoš Bolčina. 0 Mali oglasi IŠČEM VIOLINO celinko v dobrem stanju; tel. 333-9124057. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Elsa Paluzzano vd. Podlipnik iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V KOPRIVNEM: 14.15, Elsa Fere-sin vd. Wind (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 11.00, Lucio Russiani (ob 10.30 iz tržiške bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED Torek, 8. oktobra 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Paura di amare 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Gianni Morandi - Live in Arena 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.30 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nad.: NCIS 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Nan.: Criminal minds 22.45 Nad.: Bates Motel 23.45 2Next - Economia e futuro 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Ship-puden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.40 Nad.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Iron Man 2 (fant., i. R. Downey Jr.) 23.35 Film: xXx 2. The Next Level (akc.) La 7 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.10 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 20.15 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.10 Nad.: Le nuove avventure di Flipper 15.45 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Linea gialla ^ Tele 4 21.05 Aktualno: Ballaro23.20 Gazebo u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nad.: My Life 16.50 Film: Faccia da schiaffi 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Nad.: The Mentalist 23.05 Nad.: The Closer NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. oktobra 2013) Vodoravno: Koper, Maor, ANSA, Nor-vežanka, Tati, Ane, nasilje, por, Pag, krsta, Karl, Ero, Iasi, Raid, kaid, avla, um, Trnovca, Alojz, gol, Kanaan, glad, koagulant, Kebir, sopotnica, Aosta, Amaral, melodrama, Are, rokodelec, Mao, plastik, Ana, noetika, trimeter, tercina, Veneto, edinec, E. C., oker, osarij, rik, da; na sliki: Alojz Gradnik. 6.35 Primorska kronika 7.1010.40 Žarišče 7.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 Sporočamo 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 11.55 17.50 Kronika 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 14.00 45. Izredna seja Državnega zbora, prenos 16.35 Na tretjem... 18.45 19.25, 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 23.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Est - Ovest 14.50 Kino Premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Šport 16.50 Mediteran 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.30 Biker Explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Žo-garija v Novem Sadu 18.00 Predstavljamo: Objem Sloveniji 20.00 Na Postojnskem 20.30 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luog-hi magici 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Aspettando la Barcolana 2013 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport (t Slovenija 1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.45 Zgodbe iz školjke 11.10 Odd.: Sprehodi v naravo 11.30 Kratki film: Jonina barka 11.40 Pod klobukom 12.20 Pisave 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.40 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Polbrat 20.50 Dok. odd.: Sežig - Kako naftne družbe uničujejo podnebje 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. film: Oče naroda - portret Janeza Stanovnika (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.50 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.15 19.05, 23.50 Točka 15.20 Kviz: Moja Slovenija 16.50 Glasnik 17.35 Mostovi - Hi-dak 18.05 Dok. odd.: Zeliščarka Mirjam 18.40 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Dok. serija: Projekt Na deželi 20.55 Na utrip srca: Ob 200-letnici Verdijevega rojstva 22.10 Film: Riba s krompirčkom 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 TV prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.05 Serija: Pod eno streho 14.00 Serija: Naša mala klinika 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Kosti 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Kalifornici-ranje Kanal A 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu 10.00 17.05 Serija: Puščica 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 13.5019.25 Nan.: Veliki pokovci 14.20 Film: Past 16.35 Nan.: Šola za pare 18.0019.55 Svet 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Šest krogel 22.15 Film: Rudniki kralja Salomona RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 17. nad.; 18.00 „Trdno verujem, kar me je mati naučila" - življenje in delo Virgila Ščeka; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo v kino; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Torek, 8. oktobra La 7d, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il mio amico Eric Velika Britanija, Italija, Francija, Belgija 2009 Režija: Ken Loach Igrajo: Eric Cantona, Steve Evets, Stephanie Bishop Poštarju in nogometnemu navdušencu Ericu, življenje ne gre najboljše od rok. Po spodletelem drugem zakonu in na pragu krize srednjih let, ga tare kar precej dvomov in težav. K sreči pa ima dobrega duhovnega vodjo, ki nima nobene veze z vero, je pa velika zvezda svetovne nogometne scene: Eric Cantona. Namišljeni prijatelj legenda kluba Manchester United, mu tako pomaga dan za dnem, dokler ga povleče iz hude krize. Komična zgodba je zarisala pavzo v Loachovem železnem repertoarju socialnega realizma in prepričala angleškega avtorja, da posname predvsem lahkotno zgodbo o prijateljstvu. Pri njej je sodeloval tudi sam Eric Cantona. Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Četrtek, 10. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Srebrna Vanessa Ferrari ANTWERPEN - Šest let po bronasti kolajni v Stuttgartu je Vanesa Ferrari (na sliki), zdaj že 23-letna gimnastičarka, na svetovnem prvenstvu spet stopila na zmagovalni oder. V Ant-werpnu je bila z oceno 14,633 druga na parterju za Američanko Simone Bles (15,000). Ostali nedeljski naslovi: moški, preskok Yang Hak-Seon (JKo) 15,533; bradlja: Lin Chaopan (Kit) 15,666; drog: Epke Zonderland (Niz) 16,000; ženske, red: Alija Mustafina (Rus) 14,900. nogomet - Triestina osvojila tržaško-tržiški derbi Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Odlične Nadalove »številke« LJUBLJANA - Španec Rafael Nadal se je tretjič v karieri zavihtel na prvo mesto lestvice ATP. Prvič mu je to uspelo avgusta 2008 - prvi je bil nato 46 tednov -, naslednjič pa junija 2010, ko je na vrhu preživel 56 tednov. Od februarja, ko se je vrnil po šestmesečni odsotnosti zaradi poškodbe kolena, je letos osvojil deset turnirjev, vključno z odprtima prvenstvoma Francije in ZDA. Do nedeljskega finala v Pekingu, ki ga je dobil Srb Novak Dokovič, je bil 27-letni Španec neporažen od 1. kroga Wimbledona. »Rossito igra agresivno« Z novim trenerjem do zmage. Novi trener Triestine Rossitto je sicer tekmo spremljal s tribune, a to ni preprečilo Go-deasu in soigralcem, da so v nedeljo na Roccu z 2:1 premagali UFM iz Tržiča in se tako le nekoliko potegnili iz težavne situacije, v kateri so se znašli po slabem začetku. To pa ne velja za tržiški UFM, ki ostaja na predzadnjem mestu na razpredelnice D-lige z le dvema samima osvojenima točkama v šestih nastopih. Po tekmi smo se pogovorili z Alenom Carlijem, stebrom tržiške obrambe. 34-letnik iz Slivnega je začel z analizo tekme: »Mislim, da je šlo za izenačeno tekmo in na trenutke smo bili boljši tekmec, a smo oba gola prejeli po naših napakah. V nogometu je tako: ko narediš določene napake se težko izogneš porazu. Pričakoval sem, da bodo igralci Triestine reagirali, saj imaš po prihodu novega trenerja vedno nove motivacije. Vsak se želi izkazati, da si izbori mesto v začetni postavi. Rossitta poznam, ker je lani treniral pri Pordenonu in osvojil drugo mesto. Njegove ekipe igrajo zelo agresiven nogomet. Mislim, da smo tudi mi zadovoljili, nismo igrali slabo, a plačujemo davek neizkušenosti. Morda smo v določenih pogledih še nezreli za D-ligo. Moramo pa se hitro izboljšati. Po začasnemu 1:1 smo imeli tudi nekaj priložnosti za vodstvo, njihov odločilni gol pa je padel proti koncu tekme in ni bilo časa za nov preobrat.« Stanje na lestvici je dokaj zaskrbljujoče. Položaj ni lahek, a smo še na začetku sezone, tako da je ne bi ocenil za dramatično. Z eno zmago zadihaš. Časa je še in z mlado ekipo lahko le napreduješ. Moramo pa biti veliko bolj pozorni v dolo- Alen Carli (levo med nedeljsko tekmo) se je tržiškemu UFM pridružil letos poleti. V nedeljo je njegova ekipa na tržaškem Roccu z 2:1 izgubila proti Triestini čenih okoliščinah. Nekoliko bolj izkušena ekipa najbrž ne bi storila prekrška za prosti strel, ki je bil nato odločilen za zmago Triestine. Prvenstvo si začel v vezni vrsti, zdaj si že nekaj tekem odigral v sredini obrambe. V kateri vlogi se bolje znajdeš? ©Bodo kaznovani? Zal je treba poudariti nesramno in žaljivo početje sicer maloštevilnih najbolj vročih navijačev Triestine, ki so se med minuto molka v spomin na umrle priseljence ob otoku Lampedusi namesto za tišino odločili za zvižganje. (I.F.) Prilagodim se potrebi ekipe in trenerja. Zadnja tri leta sem vedno igral v obrambi, tako da se dandanes znajdem najbolje ravno v tej vlogi. Če pa je potrebno se tudi pemaknem v vezno vrsto. Imel si nalogo kriti Godeasa. Lahko se tolažiš z dejstvom, da tvoj nasprotnik ni dosegel gola. Gre za zelo izkušenega igralca, ki je igral tudi v A-ligi. Je zelo dober tehnično in tudi postaven, tako da ga je težko omej-vati. Mislim, da smo ga dobro krili, a tekmo je zmagala Triestina, tako da je tudi v neposrednem dvoboju prevladal. Navsezadnje smo nad njim naredili odločilni prekršek. (I.F.) FORMULA 1 pise Albert Voncina Zmaga Sebastiana Vettla postaja že prava stalnica nedeljskih dirk Formule 1. Tokrat je Red Bullov dirkač osvojil Veliko Nagrado Koreje in se dodatno približal osvojitvi četrtega zaporednega naslova. Če bo na naslednji dirki (VN Japonske je na sporedu že v nedeljo) Vettel zmagal, Alonso pa bo dosegel dve točki ali manj, bo svetovno prvenstvo že v rokah Nemca, kljub temu da bodo do konca prvenstva na koledarju še cele štiri dirke. Na drugo mesto se je uvrstil odlični Kimi Raikkonen, ki se je izkazal z vrhunsko predstavo, kljub bolečinam v hrbtu in kljub slabemu štartnemu položaju, saj je dirko začel z devetega mesta. Odlično formo Lotusa je potrdil z najnižjim mestom na stopničkah tudi Kimijev moštveni kolega Romain Grosjean. Za pravo presenečenje je poskrbel Nico Hulkenberg, ki je svoj Sauber popeljal do četrtega mesta, s tem da se je odlično branil pred napadi Hamiltona in Alonsa. Ravno šesto mesto Fernanda Alonsa je razočaralo Ferrarijeve navijače; dejstvo, da je Španec po dirki stisnil roko in čestital Sebastianu Vettlu pa jasno priča o tem, kdo bo zmagovalec letošnjega svetovnega prvenstva. Relativno dolgočasno korejsko dirko je tokrat poživela zelo slaba organizacija Velike Nagrade. Po prvem vstopu varnostnega avtomobila je namreč Adrian Sutil trčil v Marka Webbra. Njegov Red Bull se je takoj vnel in tudi zagorel. Avstralcu je uspelo takoj zbežati, nobenemu varnostniku pa se ni mudilo, da bi ogenj takoj pogasil. Zaradi tega so organizatorji na stezo poslali novi varnostni avtomobil, ki je poskrbel za pravo dramo s komercialnega in pravnega vidika. Varnostni avtomobil je namreč tradicionalno, in tudi zaradi pogodbe, znamke Mercedes, Sebastian Vettel pa se je kar naenkrat znašel za nekim terenskim vozilom znamke Jeep, ki spada sicer v skupino Fiat. Ali je Sergio Marchionne na skrivaj začel navezovati stike s Korejci, da bi vsaj s trgovskega vidika omilil ponovno neuspešno sezono Ferrarija? kolesarstvo Giro 2014 bo v spomin na Pantanija MILAN - Prireditelji kolesarske dirke po Italiji so predstavili etape Gira 2014. Tekmovalce čaka 21 etap, od tega tri vožnje na čas, osem ravninskih in devet bolj razgibanih oziroma gorskih. Start bo 9. maja v Bel-fastu, cilj 1. junija v Trstu, 97. dirka po Italiji pa bo v spomin na enega najboljših kolesarjev svojega obdobja Marca Panta-nija. Glavne gorske preizkušnje bodo v zadnjem tednu, z dvema etapama bodo počastili Panta-nija in njegova spektakularna napada. Cilj 14. etape bo na vrhu Orope, kjer je Pantani leta 1999 po težavah s kolesom na zadnjem vzponu prehitel kar 49 tekmecev in zmagal. Naslednja etapa se bo končala na Plan di Montecampionu, kjer je Pantani zlomil Pavla Tonkova in slavil. košarka - Pall.TS V drugem polčasu kot amaterji Pallacanestro Trieste je v uvodni tekmi prenovljene druge italijanske košarkarske lige visoko izgubil proti solidni ekipi iz Trenta. Tržačani so prvenstvo začeli brez izkušenega Ryana Hooverja - odsotnost novega organizatorja igre je gotovo vplivala na igro v napadu in botrovala številnim izgubljenim žogam. Kljub temu pa so Dalmassonovi varovanci s solidno obrambo v sedmi minuti povedli s 17:8. Gostje so se po minuti odmora streznili in s tremi trojkami skoraj izničili zaostanek. V drugi četrtini so domačini ohranili nekaj točk naskoka z dobro igro Carre, Harrisa in Di Liegra. Po glavnem odmoru je stopil v ospredje temnopolti adut gostov Elder, ki je v slabih dveh minutah poskrbel za preobrat s sedmimi zaporednimi točkami. Igralci Trenta so nato popolnoma nadigrali domačine in si z delnim izidom 33:4 priigrali visoko prednost. Tekme je bilo dejansko že konec, v zadnji četrtini pa se je razlika še dodatno povečala in za kratek čas znašala celo 39 točk. Zelo zgovorno je dejstvo, da je skupni učinek Trenta ob koncu tekme znašal kar +125. Tržačani so v prvem polčasu zbrali solidni +37, v poraznem drugem delu tekme pa za »amatersko« ekipo profesionalcev sramotni -6. (Mitja Oblak) Pallacanestro Trieste 2004 - Aqui-la Basket Trento 57:91 (21:17, 40:38, 44:71) Pallacanestro Trieste: Fossati, Tonut 4, Harris 19, Mastrangelo 2 , Ruzzier 7, Norbedo nv, Diliegro 15, Candussi 3, Carra 7, Urbani, trener Dalmasson. Loeb za konec zletel s ceste STRASBOURG - Zdaj že nekdanji devetkratni svetovni prvak v reliju Sebastien Loeb je kariero v tej športni panogi končal na način, ki si ga ni želel. Na zadnjem reliju, ki se ga je udeležil, domači preizkušnji za svetovno prvenstvo v okolici Stras-bourga, je namreč Francoz zletel s ceste in predčasno končal tekmovanje. Loeb se letos ni udeležil vseh dirk za SP - v naslednji sezoni se bo preizkusil v cestno-hitrostnem prvenstvu WTCC -, na zadnji domači v karieri pa je bil še v igri za zmago. Naslov prvaka si je za leto 2013 predčasno zagotovil Loebov rojak Sebastien Ogier (Volkswagen), ki je zmagal tudi v nedeljo v Franciji. Rodriguez kot stroj BERGAMO - Španec Joaquim Rodriguez je zmagovalec 107. kolesarske dirke po Lombardiji, kar je njegov drugi zaporedni uspeh na 251 dolgi zadnji klasiki sezone in predzadnji preizkušnji svetovne serije. «El Purito», kot je vzdevek Rodrigueza, je do zmage prišel po samostojnem pobegu, ki ga je začel na zadnjem vzponu, devet kilometrov pred ciljem v Leccu. Drugo mesto je v deževnem vremenu (veliko reči je spominjalo na dirko svetovnega prvenstva) z zaostankom 17 sekund zasedel še en Španec Alejandro Valverde, tretje pa Poljak Rafal Majka, ki je zaostal 23 sekund. Milan-Udinese brez gledalcev RIM - Zaradi rasističnih vzklikov so letos v italijanskem nogometu zaprli že več delov stadiona, na katerem sedijo navijaški skrajneži. Ta ukrep je letos že prizadel Lazio, Juventus, Romo, Inter, zdaj je na vrsti tudi Milan, ki bo kazen prestal na naslendji tkemi proti Udineseju Albrecht se je predal ZÜRICH - Štiri leta in pol (1718 dni) po strašanskem padcu na smuku v Kitzbühlu se je švicarski alpski smučar Daniel Albrecht v boju za vrnitev v svetovni vrh dokončno predal. V Zürichu je oznanil, da se dokončno poslavlja od bele karavane, kot sam pravi, so zdaj pred njim drugačni izzivi, povezani predvsem z družino.« Nimam več energije, da bi se ukvarjal s smučanjem na najvišji ravni. Po padcu v Kitzbühlu, ko sem komaj preživel, bi si očital, če ne bi poskušal z vrnitvijo, a sem uvidel, da ne bo šlo. Še posebej, ko sem na začetku lanske sezone spet padel in si poškodoval koleno, »je dejal Albrecht. atletika - 35. kraški polmaraton V Nabrežini slavil reprezentant Nasti Kraške poti, ki povezujejo Na-brežino, Božje polje, Gabrovec, Salež in Samatorco, so v nedeljo zjutraj preplavili tekači iz Italije in Slovenije. V organizaciji kluba Marathon iz Trsta je stekel 35. Kraški polmaraton, ki je hkrati veljal kot 9. preizkušnja Trofeje Pokrajine Trst, hkrati pa so v Nabre-žini na odprtem igrišču Sokola podelili tudi naslov prvaka Primorske. Tek je dokončalo 372 tekačev, profesionalcev in pravih rekreativcev. 21, 097 kilometrov je najhitreje pretekel Tržačan Patrick Nasti, bivši član Marathona, zdaj član vojaške ekipe Fiamme Gialle. Italijanski reprezen-tant, ki je pred kratkim nastopil na svetovnem prvenstvu v Moskvi na 3000 z zaprekami, je polamaraton pretekel v času 1:06,17. Naslov prvaka Primorske je osvojil četrtouvršče-ni Marko Tratnik, član SD Nanos Podnanos. Med številnimi slovenskimi tekači iz Italije se je najvišje prebil Andrea Santon iz Čarbole, član Generali, ki je razdaljo pretekel v času 1:22,40 in s tem izboljšal osebni rekord. / ŠPORT Nedelja, 17. oktobra 2013 27 košarka - V Gorici proti Arditi krstni nastop Jadrana Franco v državni diviziji C Ne še brezhibno, toda dovolj dobro Isogas - Jadran Franco 68:74 (12:15, 35:35, 45:55) JADRAN: M. Batich 6, D. Batich 6, Ban 17, Slavec 7, Žerjal, Marušič 14, De Petris 5, Franco 13, Malalan 4, Ridolfi 2, trener Mura. 3 točke: Franco 3, Ban 2, M. Batich 2, D. Batich 1, Slavec 1 adran je letošnje prvenstvo začel s pravim pristopom in dosegel lepo in pomembno zmago proti goriški Arditi. Kot je napodvedoval sam Jadranov trener Andrea Mura pred začetkom sezone, Ardita je letos bistveno boljša ekipa v primerjavi s preteklim letom in prav zaradi tega so se morali jadranovci pošteno namuči-ti, da so strli odpor varovancev Beppeja dAmelia. Po izredno izenačenem prvem polčasu, je Jadran uveljavil svojo večjo izkušenost na začetku tretje četrtine, ko je • «a Kaj o Jadranu ^-^meni Ardita Priložnost nedeljske tekme smo tudi izkoristili, da nekatere člane vodstva Ardite vprašamo za mnenje o letošnji sestavi Jadranove ekipe. »Bili smo priča lepi tekmi, na kateri sta obe ekipi dali vse od sebe. Glavna razlika je bila v odstotkih pri metih, saj smo mi veliko grešili, Jadran pa je zelo konkreten in zna kaznovati vsako napako, predvsem ker razpolaga z dvema tako pomembnima igralcema, kot sta Borut Ban in Peter Franco,« je dejal odbornik in bivši športni direktor Ardite Maurizio Pais. »Priznam, da sem po današnji (nedeljski op.a.) tekmi zelo zadovoljen, saj sem se zelo bal tekme proti tako močni ekipi, kot je Jadran, ki ima v svojih vrstah Petra Franca in Daniela Baticha. Kljub temu pa, da je bil naš odstotek pri metu z razdalje obupen, smo do konca držali korak z nasprotnikom. Če bi imeli nekaj več športne sreče, bi verjetno tudi lahko zmagali« pa je bilo mnenje predsednika Ardite Diega Falzarija. (av) ® Razmisliti o usodi Palabigota Jadran je prvo prvenstveno tekmo odigral v PalaBigotu, goriški dvorani, katere kapaciteta znaša približno 4.500 mest. Po zlatem obdobju goriške košarke na koncu devetdesetih let je dvorana postala prevelika za propadlo gibanje. Ardita v zadnjih letih, tudi s pomembno finančno podporo podjetja Isogas, želi vse skupaj nekoliko oživeti in prav zaradi tega si je kot dom izbrala najlepšo in največjo dvorano. Čeprav si je tekmo proti Jadranu ogledalo nadpovprečno število ljudi, po zaslugi številnih Ja-dranovih goriških in tržaških navijačev, je bil v nedeljo pogled na dvorano precej žalosten, saj je zgledala večinoma prazna in sploh ni bilo v njej zaznati tistega vzdušja, ki ga lahko zabeležimo na tovrstnih tekmah v manjših telovadnicah. Zaradi tega bi morala Ardita resno razmisliti, ali nadaljevati po tej poti, ali iskati novo lokacijo, saj tudi stroški za vzdrževanje takega objekta sploh niso zanemarljivi. (av) primorski_sport facebook ^ primorski_sport y tuiîtber po zaslugi dveh zaporednih trojk Petra Franca povedel z desetimi točkami razlike. Ardita pa se ni vdala in se ponovno približala na zgolj dve točki zaostanka. Tedaj pa je Matija Batich odgovoril s pomembno trojko, ki je v bistvu privedla goste do zmage. Želeli smo izpostaviti omenjeni situaciji na tekmi, ker dobro opisujeta letošnjo Jadranovo ekipo. Trener Mura lahko namreč računa na homogeno skupino fantov, v kateri bodo prav vsi odločilni, od najstarejših do najmlajših. Če se je veteran Franco (letnik 1977) v celotni sodobni zgodovini vedno izkazal za ključnega in odločilnega, bosta letos, kot sta med drugim dokazala proti Arditi, pomembno vlogo odigrala tudi skoraj dvajset let mlajša Matija Batich in Martin Ri-dolfi. Oba pa se bosta z nasveti ostalih soigralcev, predvsem tistih, ki igrajo na zunanjih pozicijah, kot so kapetan Slavec, Daniel Batich in Ban, še veliko naučila. Ostali igralci pa se med seboj že dobro poznajo in verjamemo, da bodo v naslednjih tednih dodatno stopnjevali formo, saj smo v nedeljo proti Arditi lahko opazili relativno visoko število naivnih napak, ki so sicer značilne za prve prvenstvene tekme, ko kondicija ni še optimalna. S tem se je strinjal tudi bivši Jadranov pomožni trener, sicer letos trener Kontovela Marko Švab, ki si je ogledal tekmo v goriškem PalaBigotu. »Pozna še, da igra ni še na najvišjem nivoju, a s časom bodo fantje vse malenkosti izpilili. Zadovoljen sem tudi s pristopom mlajših igralcev, saj je cilj Jadrana ta, da mladi napredujejo«. Albert Voncina Divizija C Montebelluna - Bassano 62:55, Mestre - Firence 64:56, Bertinoro - Padova 62:60, Arzig nano - Bolzano 57:74, San Marino Conegliano 50:46, Oderzo - San Vendemiano 73:71, Ardita - Jadran Franco 68:74 Bolzano 1 1 0 74:57 2 Mestre 1 1 0 64:56 2 Montebelluna 1 1 0 62:55 2 Jadran Franco 1 1 0 74:68 2 San Marino 1 1 0 50:46 2 Oderzo 1 1 0 73:71 2 Bertinoro 1 1 0 62:60 2 San Vendemiano 1 0 1 71:73 0 Padova 1 0 1 60:62 0 Conegliano 1 0 1 46:50 0 Ardita 1 0 1 68:74 0 Bassano 1 0 1 55:62 0 Firenze 1 0 1 56:64 0 Arzignano 1 0 1 57:74 0 PRIHODNJI KROG Jadran Franco - Oderzo (12.10. ob 20.30) Matija Batich je dosegel tudi pomembno trojko bumbaca namizni tenis - Kras ZKB uspešno začel nastope v A2-ligi Pozitivna remija Kras Zadružna kraška banka je po prvem nastopu v prvenstvu A2-lige lahko zadovoljen. Proti ekipama, ki kot Kras sodita med kandidate za nastop v play-offu, so namiznoteniške igralke iz Zgonika igrale neodločeno, v tretjem nastopu proti šibkejšemu Traminu pa so zbrale še zmago. Najprestižnejšo točko so krasovke osvojile proti ekipi Alto Sebino, ki sodi med najnevarnejše tekmice v prvenstvu, saj ekipo sestavljajo igralke, ki sodijo v ožji krog državne mladinske reprezentance. V skoraj tri ure dolgem in izenačenem srečanju je Kras dosegel pomemben uspeh: dve točki je prispevala Martina Milič (prvo proti France-sci Trotti potem, ko je zaostajala že 2:0 v nizih), eno pa Katja Milič. S 3:3 se je zaključilo tudi srečanje proti ekipi Alfieri di Ro-magna, pri kateri igra tržaška Slovenka Ana Bržan in s katero se bodo po vsej verjetnosti borile za 2. mesto v skupini B, ki še vodi v play-off. »Škoda, da nismo izkoristile odsotnosti Giardijeve, njihove druge nosike, saj bi lahko osvojile tudi zmago. Kljub temu moramo biti zadovoljne z nedeljskimi rezultati in s prikazano igro. Pokazale smo dobro formo, kar kaže, da so se treningi obrestovali. V zadnjem delu priprav smo se osredotočile na tehniki in psihološkem pristopu do nasprotnic,« je pojasnila Katja Milič, najstarejša igralka v postavi Krasa, še vedno pa zelo zanesljiva igralka. Nosilka, ki na najnovejši lestvici zaseda 23. mesto, najvišje med kra-sovkami, je zbrala v nedeljo pet zmag in dva poraza, v posamičnih nastopih je bila od nje boljša sestrična Martina Milič, ki je prvi nastop končala neporažena. Usoda Krasa bo torej tudi letos odvisna od te naveze, Rust-ja in Micolauciciheva pa jo lahko le dopolnjujeta, saj se v prvenstvu merita z igralkami, ki so od niju višje postavljene. »Bistveno je, da nismo izgubili točke,« je bil s prvim nastopom zadovoljen tudi trener Dušan Mi-halka. »Če bodo dekleta dobro trenirala in poslušala nasvete, sem prepričan, da bo prvenstvo uspešno.« Če bi lahko Kras proti ekipi Alfieri Di Romagna iztržil kaj več, pa je bila z remijem zelo zadovoljna igralka ekipe iz Emilije Romagne Ana Bržan. »Res nismo priča- JOOUt Katja Milič, najvišje postavljena igralka Krasa kovale, da bomo proti Krasu izenačile, saj smo nastopale v okrnjeni postavi. Povrh vsega pa nisem bila v najboljši formi, saj sem do sobote sodelovala kot sparringpartner italijanskih reprezentantov na evropskem prvenstvuparaolimpijskega namiznega tenisa,« je pojasnila Bržanova, ki je z 11. mestom na vsedržavni lestvici - po septembrskih uspešnih nastopih je napredovala tri mesta - tudi najvišje postavljena igralka v A2-ligi, na 12. mestu je Elisa Trotti, 19-let-na igralka ekipe Alta Sabino. Že v prvem nastopu - tokrat v domači zgoniški telovadnici - so se, kot kaže, predstavile vse tri najboljše ekipe skupine B. Kras bo še zadnjega nasprotnika spoznal čez mesec dni v Emiliji Romagni. Izidi Kras ZKB - Alfieri Di Romagna 3:3 K. Milič - Coletta 3:1; Micolaucich - Bržan 1:3; M. Milič - Nita 3:1; K. Milič- Bržan: 2:3; M. Milič - Coletta: 3:0; Micolaucich - Nita: 0:3; Kras ZKB - Tramin 4:1 K. Milič - Pichler Greta 3:1; Micolaucich - Barcatta 1:3; K. Milič -Eheim 3:0; M. Milič - Barcatta 3:1; K. Milič - Pichler 3:0; Kras ZKB - Alto Sebino 3:3 K. Milič -Mosconi 3:1; Rustja - Trotti 0:3; M. Milič - Trotti 3:2; Milič K. - Trotti 1:3; M. Milič - Mosconi 3:2; Rustja -Trotti 2:3 kroma košarka - Breg Kljub porazu proti novincu le ni vse sivo Breg je po dveh krogih v deželni C-ligi še brez točk. Po - morda pričakovanem - porazu proti Falconstarju, ki sodi nedvomno med favorite prvenstva so bre-žani pred domačimi gledalci klonili še proti drugi tržiški ekipi, Monfalconeju. Odbornike kluba je poraz proti novincu v ligi seveda razočaral, ni pa vse tako sivo, poudarja Robert Jakomin, ki je letos pri članski ekipi zadolžen za snemanje tekem. »Monfalcone je res novinec, vendar nedvomno črpa energijo še od lanskega napredovanja. Igra pa bržkone brez pritiska,« je pojasnil Jakomin. Tudi kakovosti lige ne gre podcenjevati, tako da se bo treba z vsako ekipo maksimalno potruditi. Po mnenju Jakomina se sicer pozna, da ekipa ni še povsem uigrana, saj sta se garnituri igralcev pridružila center Spigaglia in organizator igre Metz, ki igrata v najpomembnejših vlogah v ekipi. Nasploh pa se ostali še prilagajajo novemu trenerju in sistemu igre. Pri tem je Jakomin izpostavil Alberta Grimaldija: v lanski sezoni je bil v igri bolj svoboden, zdaj pa se mora prilagajati novim pravilom, kar pa, kot kaže, mu gre dobro od rok. V soboto je bil med posamezniki najbolj zanesljiv. Tako na igrišču kot pri rotaciji igralcev pa se pozna odsotnost Ciglianija, ki se bo vrnil šele čez nekaj tednov. »Strinjam se sicer s trenerjem Vatovcev, da je bil glavni razlog za poraz mentalna odsotnost igralcev,« je še dodal Jakomin, ki pa se veseli, da se Va-tovec le drži klubskih ciljev in torej vključuje v igro tudi šestnajstletika. Gelleni in Crismani sta v soboto odigrala približno 25 minut, bila pa sta tudi edina med bre-žani, ki sta zadela trojke. Popravni izpit bo Breg imel že v petek v Roraigrandeju ob 21.00. (V.S.) Deželna C-liga IZIDI: Centro sedia - Falconstar 64:77, Don Bosco - UBC 57:71, Romans - Codroipese 62:47, Breg - Monfalcone 52:60, Bor Radenska -Servolana 85:77, Baloncesto - Rorai 74:61, Cervignano - Tagliamento 63:59, Fagagna - San Daniele 74:71, Goriziana - Tarcento 85:81 Falconstar 2 2 0 162:130 4 Fagagna 2 2 0 155:128 4 Romans 2 2 0 123:105 4 San Daniele 2 1 1 156:142 2 UBC 2 1 1 135:125 2 Isontina 2 1 1 137:130 2 Tagliamento 2 1 1 124:121 2 Tarcento 2 1 1 145:145 2 Servolana 2 1 1 150:151 2 Cervignano 2 1 1 129:132 2 Goriziana 2 1 1 143:146 2 Bor Radenska 2 1 1 153:162 2 Centro Sedia 2 1 1 132:141 2 Codroipese 2 1 1 1116:125 2 Monfalcone 2 1 1 117:133 2 Rorai 2 0 2 119:135 0 Don Bosco 2 0 2 117:135 0 Breg 2 0 2 118:145 0 PRIHODNJI KROG : Tarcento - Bor Radenska (12.10. ob 18.00), Rorai - Breg (11.10. ob 21.00) Barcolina: člana TPK Sirena na zmagovalnem odru Zaradi neugodnih vremenskih razmer v nedeljo na Barcolini za mladoletne jadralce ni bilo regat, zato je obveljal sobotni vrstni red, ko so izvedli dva plova. Med 112 kadeti v razredu optimist sta se res odlično odrezala mlada tekmovalca TPK Sirena Tinej Sterni in Elisa Manzin. Prvi je osvojil končno drugo mesto z enakim številom točk kot zmagovalec Andrea Nordio (SVBG). Vsak je namreč bil enkrat prvo in enkrat drugi. Elisa Manzin pa je pristala na absolutnem tretjem mestu, bila je tako prva med dekleti. Prav tako se je s 5. mestom izkazal Jan Pernarčič (JK Čupa). Tudi on je bil nagrajen. Sicer je tekmovalo več članov obeh naših pomorskih društev. 1B Torek, 8. oktobra 2013 ŠPORT / BREG JUTRI ZVEČER V ŽAVLJAH PROTI GRADESEJU Breg (na sliki branilec Marturano) bo že jutri znova stopil na igrišče. V okviru 1. amaterske lige bodo varovanci trenerja Lorenza Cernute igrali zaostalo tekmo proti Gradeseju. Breg bo tako skušal popraviti slab vtis, ki ga je zapustil na sobotni tekmi v Miljah proti Muglii (poraz z 2:1). Tekma med Bregom in Gradesejem bo ob 20.30 na igrišču z umetno travo v Žavljah. V Dolini imajo namreč težave z razsvetljavo. Prihodnji teden bo Breg igral še pokalno tekmo proti Pro Gorizii. V SOBOTO V KRIŽU VESNA PROTI EKIPI IZ ŽAVELJ Nogometna sobota bo konec tedna bolj revna. Od ekip naših društev bo igrala le kriška Vesna, ki bo na domačem igrišču v Križu ob 15.30 gostila Zaule. V taboru kriškega kluba želijo, da bi se na tribuni zbralo čim več ljudi in bodrilo »plave«, ki v tem uvodnem delu prvenstva igrajo »sto na uro«. Doslej so v petih krogih zbrali štiri zmage. »Skušali bomo zmagati še petič zapored,« si želi športni vodja Vesne Paolo Soavi. SPOMIN NA ŽRTVE TRAGIČNEGA BRODOLOMA PRI LAMPEDUSI V soboto in v nedeljo so se tudi na nogometnih igriščih v naši deželi z enominu-tnim molkom spomnili na tragični dogodek in na vse žrtve brodoloma pri Lam-pedusi. Na sliki KROMA nogometaši Krasa pred začetkom tekme v Repnu. elitna liga - Kljub zmagi proti Tricesimu pri Krasu še niso zadovoljni s prikazano igro Ni še prepričljivo promocijska liga Super Vesna Četrta zaporedna zmaga »plavih« - Zgrešili tudi 11-m Navijači Krasa, kljub zmagi proti Tricesimu, niso zapustili repenskega športnega centra povsem zadovoljni. Tudi sam predsednik rdeče-belih Goran Kocman je bil po tekmi pred slačilni-cami kritičen: »Žal še vedno ne igramo učinkovito. In vsakič si privoščimo napako v obrambi ter posledično prejmemo zadetek.« Kras je Tricesimo že premagal v sredini pokalni četrtfinalni tekmi. Takrat s 4:1. V nedeljo pa so vsi dobro vedeli, da bo pela povsem drugačna pesem. Prvenstvene točke so vseeno bolj pomembne od pokalnih zmag. V prvem polčasu je Kras igral dobro. Domačini so ustvarili nekaj lepih priložnosti (Grujic, Corvaglia) in zasluženo povedli s kapetanom Radenkom Kneževičem, ki je bil najbolj spreten pri odbiti žogi (proti vratom je streljal Žlo-gar). Pred tem moramo še dodati, da je sodnik razveljavil gol gostom. V drugem polčasu tekma ni bila dopadljiva. Gostje so se opogumili in Kras jih je v glavnem skušal kaznovati v protinapadu. V enem izmed teh je Corvaglia dosegel še drugi gol in s tem je bilo tudi tekme dejansko konec. Tricesimo je častni gol, po napaki domače obrambe, dosegel šele v tretji minuti sodnikovega dodatka. Nogometaš Tricesima Favero (ex Kras) je bil po porazu razočaran. Priznal je, da je Kras boljša ekipa. »Ko bi sodnik izključil vratarja malo prej, pa bi se lahko srečanje spremenilo. Kdo ve, lahko bi nam celo uspelo izenačiti,« je razmišljal Favero, ki je še dodal: »Ko bo Kras igral uigrano in bolj zbrano, ga bo s težavo kdo premagal.« »Zakaj?« Pravilno! V drugem polčasu je Kras ostal z možem manj. Sodnik je izključil vratarja Krasa Calligara, potem ko je slednji (imel je že rumeni karton) žogo čisto brez zveze brcnil daleč na bližnje hišno dvorišče, češ da bi tako pridobil kako dragoceno sekundo. Po pravilniku je sodnik pokazal še drugi opomin in posledično rdeči karton. Calligaro se je še hudoval, češ: »Zakaj izključitev?«. Pra- Tako je Radenko Kneževič dosegel prvi zadetek Krasa kroma vilna poteza sodnika, ki pa bi moral Cal-ligara izključiti že v polovici drugega polčasa, saj je žogo prejel v roke zunaj kazenskega prostora. Po pravilniku je to rdeč karton. Po tekmi je sodnikovo sla-čilnico obiskal opazovalec sodniške zveze. Ni nam hotel povedati, o čem so se pogovarjali. Tudi na vprašanje, ali je sodnik storil napako, ko ni izključil vratarja Krasa pri dotiku žoge z roko, se ni hotel izpostaviti. (jng) Kriška Vesna se je s četrto zaporedno zmago prebila na drugo mesto na lestvici. Nepričakovano? »Niti ne. Imamo dobro ekipo. To vemo. Smo pa mladi in upam, da ne bomo imeli večjih padcev,« je dejal športni vodja Paolo Soavi, ki je bil z nastopom »plavih« v Terzu zelo zadovoljen: »Nasprotnik se je zgolj branil. Mi smo držali vajeti igre v svojih rokah in smo ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol. Zadeli smo prečko in po golu Muiesana kje slednji še zgrešil najstrožjo kazen. Zmaga je zato več kot zaslužena. Pohvaliti moram celo ekipo. Vsi so se potrudili in so dali vse od sebe. Želimo si, da bi nadaljevali v tem stilu.« Soavi nam je še povedal, da bo odslej trenerju Zanuttigu na razpolago tudi branilec in dolgoletni steber Vesne Ferruccio Degrassi. »De-grassi je zelo izkušen in nam bo v veliko pomoč. V pričakovanju slovenskih okrepitev (pri Vesni še čakajo na registracijo) bomo še močnejši. Z začetkom prvenstva sem zelo zadovoljen,« je ocenil napadalec Vesne Vin- cenzo Gianneo, ki je v letošnji sezoni dosegel en gol. Juventina je igrala že v soboto in ni povsem prepričala, saj je zad-njeuvrščenemu Isonzu iztrgala zgolj točko. Ekipo štandreškega društva čaka v nedeljo hud dvoboj. V Štan-drež prihaja vodilni Ol3 iz Fojde. (jng) Andrea Zanuttig, trener Vesne kroma nižje deželne lige - V 1. amaterski ligi Sovodenjci niso v formi Primorec zmaguje kot za stavo V 1. amaterski ligi se nadaljuje odlična serija Primorca, ki je Isontino premagal kar s 4:0 in se tako usidral na drugo mesto na lestvici. Sovo-denjci so še drugič zapored igrali slabo in tokrat izgubili na domačem igrišču. Čeprav so belo-modri igrali brez nekaterih standardnih igralcev, to ne sme biti opravičilo za poraz. Spet so bile usodne napake in nezbranost. Kljub temu bi lahko bil razplet tekme drugačen, če bi sodnik pri rezultatu 2:3 dosodil domačinom najstrožjo kazen po prekršku nad Trampusom. Sodnik pa ga je spregledal in takoj za tem je Turriaco zapečatil usodo gostiteljev s četrtim zadetkom. V prvem delu so Sovodnje igrale slabo, bilo je veliko zgrešenih podaj in gostje so že vodili z dvema zadetkoma prednosti. V drugem polčasu, ko je vstopil Bajec namesto Brandolina, se je slika na igrišču bistveno spremenila: najprej je zaostanek znižal prav slednji s strelom, ki ga je vratar nasprotnikov sicer ubranil, a po mnenju sodnika znotraj golove črte (dvom ostaja). Štiri minute kasneje je izenačil Devetti, ki je izkoristil napako vratarja in zadel z glavo. Vse to pa je bilo zaman, saj je Turriaco še dvakrat zadel. Sovodenjci se morajo takoj pobrati, če hočejo, da se proti prvouvrščenemu Cormonese-ju ne ponovi enaka zgodba. Trener Sovodenj Franco Zuppichini kroma Primorec je tekmo začel odlično, saj je povedel že v 10. minuti z Ruzzierjem, deset minut pozneje pa je z istim igralcem še podvojila. Ko pa je Menichini v 40. minuti dosegel še tretji zadetek, je bilo tekme že po prvem polčasu dejansko konec. (M.F.) 2. AL: Zarja »raztrgala« nasprotnika, 3. AL: Gaja in Primorje v težavah V Bazovici (v 2. AL) je Zarja »raztrgala« Roianese. Resnici na ljubo so bili gostje, predvsem v prvem polčasu, precej trd oreh. Nogometaši društva iz Rojana so popustili šele po tretjem golu. Častni gol so dosegli proti koncu srečanja, ko je bil izid že 6:0. Zarja ostaja tako v letošnjem prvenstvu še nepremagana. Podobno kot tržaška ekipa Sant'Andrea San Vito, s katero si »rdeči« delijo prvo mesto. V 3. amaterski ligi je bila za ekipe naših društev nedelja v pravem pomenu besede črna. Gaja je visoko izgubila proti Opicini, ki sodi med ekipe, ki se bodo potegovale za prestop v višjo ligo. Gostitelji so po prvem polčasu vodili z 1:0 po golu iz enajstmetrovke in do polovice drugega polčasa dali še dva gola. Milič je za Gajo zmanjšal zaostanek na 1:3, Opicina je v sodnikovem podaljšku dala še dva zadetka. Nekoliko nepričakovano je izgubilo tudi Pri-morje. Na proseški Rouni je tržaška Chiarbola zmagala z 2:1, potem ko je bil prvi polčas precej izenačen (1:1). Pri-morje ostaja tako po treh krogih brez točk na lestvici. Dvakrat so izgubili, v prvem krogu pa je bilo Primorje prosto. Rumeno-rdeči so tako že v težavah. V nedeljo pa jih čaka v Doberdobu derbi z Mladostjo. □ Obvestila ELITNA LIGA Kras - Tricesimo 2:1 (1:0) Strelca: 29. Kneževič; 75. Corvaglia Kras: Calligaro, Carli, Tawgui, Giordano, Arcaba, Božič, Petracci (Maio), Žlogar, Kneževič (Colavetta), Grujic, Corvaglia (D' Agnolo). Rdeč karton: v 85. Calligaro Ostali izidi 5. kroga: Azzanese - San Luigi 1:1, Gemonese - Muggia 0:2, Ism - Tolmezzo 0:2, Lumignacco - Fontanafredda 0:5, Manzanese -Cjarlins 2:3, Rivignano - Chions 0:2, San Daniele - Virtus 5:5. Vrstni red: Fontanafredda 12, Azzanese 11, Ism, San Daniele 10, Kras 9, Chions, Virtus 8, Tricesimo, Cjarlins, Gemonese, Lumignacco 6, Rivignano 5, Tolmezzo, San Luigi, Manzanese, Muggia 4. Prihodnji krog: San Daniele - Kras. PROMOCIJSKA LIGA Terzo - Vesna 0:1 (0:0) Strelec: v 71. Muiesan Vesna: E. Carli, G. Kerpan, Rossone, Božič, Škrbina, Pin, Dragosavljevič (Purič), A. Kerpan (Maddalena), Bubnich (Furlan), Muiesan. Ostali izidi: Isonzo - Juventina 1:1 (v soboto), Ol3 - Sangiorgina 1:0, Pro Cervignano - Valnatisone 1:1, Ronchi - Torviscosa 0:0, San Giovanni -Torreanese 1:0, Trieste Calcio - Sevegliano 4:1, Zaule - Pro Romans 2:1. Vrstni red: Ol3 13, Vesna 12, Torviscosa 11, Sangiorgina 10, Juventina 9, Torreanese 9, Trieste Calcio, San Giovanni 7, Zaule 6, Pro Cervignano, Valnatisone 5, Pro Romans, Sevegliano 4, Ronchi, Terzo 3, Isonzo 1. Prihodnji krog: Juventina - Ol3, Vesna - Zaule (v soboto). 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Isontina 4:1 (3:0) Strelci: v 10. Ruzzier, 21. Ruzzier, 40. Menichini; 75. Menichini Primorec: Sokolic, Di Gregorio, A. Cappai, Mascarin, R. Castrillon, Debernardi, D. Lodi, Školnik, Sau (Ronci), Menichini (Somma), Ruzzier (D'Avanzo). Sovodnje - Fogliano Turriaco 2:4 (0:2) Strelca: 50. Bajec, 55. Devetti Sovodnje: Baldissin, Biasol, Stergulz, Černe (Pacor), Tomšič, Visintin, Trampus, Galliussi, Brandolin (Bajec), Devetti, Maurencig. Ostali izidi: Begliano - Cormonese 0:4, Domio -Pro Gorizia 0:0, Gradese - Pieris 0:1, Mariano -Aquileia 0:0, Muglia - Breg 2:1 (v soboto), Ponziana - Costalunga 1:3. Vrstni red: Cormonese 13, Costalunga, Primorec 11, Breg, Pieris 9, Turriaco, Domio, Mariano 7, Aquileia, Isontina 6, Sovodnje, Muglia 5, Gradese 4, Ponziana, Begliano 3, Pro Gorizia 2. Prihodnji krog: Aquileia - Primorec, Cormonese - Sovodnje, Breg - Begliano. 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Roianese 6:1 (2:0) Strelci: 12. Roviglio, 21. Roviglio; 52. Pipan, 59. Ruggiero, 89. Cermelj, 92. avtogol Zarja: Scrignar, Jevnikar, Franco (Aiello), Diviccaro, Ferro, Noto, Roviglio, Pipan, Bernobi (Bolognani), Mboria (Ruggiero), Cermelj. Ostali izidi: Aurisina - Campanelle 2:2, Montebello - Sistiana 1:0, Moraro - San Canzian 6:0, Piedimonte - S. Andrea 0:2, Romana - Centro Sedia 0:1, Sagrado - Alabarda 3:0, Villesse -Azzurra 1:0. Vrstni red: Zarja, S. Andrea 15, Campanelle 10, Villesse 9, Montebello, Centro Sedia 8, Moraro, Romana, Sistiana 7, Sagrado, Azzurra 6, San Canzian 4, Alabarda, Piedimonte 3, Aurisina 2, Roianese 1. Prihodnji krog: Sagrado - Zarja. 3. AMATERSKA LIGA Opicina - Gaja 5:1 (1:0) Strelec: 82. Milič Gaja: Klun, Asselti, Rossone, Gargiuolo, Bernetič (Kariš), Missi, Urbani (Stepanovič), Pečar, F. Metz, (Milič), Ghezzo, Mania' (Perlangeli), trener Di Summa. Primorje - Chiarbola 1:2 (1:1) Strelec: v 35. Castiglione Primorje: Paulich, Persi, Mihic, Jarc, Issich, Zidarich, Romano, Mescia, Damnieli, Castiglione, Paoletti (Silotti), trener Ravalico. Ostali izidi 3. kroga: Fiumicello - Ruda 0:1, Lucinico - Villanova 2:1, Poggio - Cgs 1:0, Staranzano - Mladost 2:1 (v soboto). Vrstni red: Ruda 7, Mladost, Audax, Chiarbola 6, Lucinico 5, Opicina, Poggio, Gaja 4, Fiumicello, Staranzano 3, Cgs 2, Primorje, Villanova 0. Prihodnji krog: Mladost - Primorje, Gaja - Poggio. / ŠPORT Torek, B. oktobra 2013 19 odbojka - ó. Memorial Sergia Veljaka Preizkušali utrip pred pričetkom lige V Repnu je bil v nedeljo na sporedu 6. Memorial Sergio Veljak, ki ga je v spomin na prerano preminulega izjemnega odbojkarja priredilo AŠD Sloga Tabor v sodelovanju z ZSŠDI. Poleg Sloge Tabor Televita sta na turnirju nastopila še drugoligaš (in nasprotnik Sloge Tabor v bližajočem se prvenstvu) Bibione ter slovenski prvoligaš Fu-žinar z Raven na Koroškem. Za nastopajoče je bil turnir seveda odlična priložnost, da so trenerji preizkušali »utrip« svojih ekip nekaj dni pred začetkom uradnih prvenstev. Bibione je nastopil v skoraj enakem sestavu kot v lanski sezoni, ko je pod imenom San Dona' igral v B1 ligi in je, kot smo pričakovali, tudi zmagal obe tekmi. V prvi je igral proti Slogašem, ki so ga v uvodnem setu presenetili z zelo samozavestno igro. Naši odbojkarji so v drugem vodili skoraj do konca (23:19), ko so jim napake preprečile, da bi prednost obdržali do konca. Bibio-ne je to seveda izkoristil, izenačil in nato v velikem slogu osvojil še naslednja dva seta. Drugo srečanje je Bibione osvojil s 3:0. Prvi in tretji set sta bila veliko bolj izenačena, kot kaže končni izid, saj je bil v obeh do 17. točke Fužinar povsem izenačen, večkrat tudi v rahli prednosti, a so v končnici igralci Bi-bioneja dosegli serijo zaporednih točk in spravili nasprotnike na kolena. Tretja tekma se je končala po petih setih. Tako pri Fužinarju kot pri Slogi Tabor sta trenerja preizkušala različne taktične variante, zato je tudi prišlo do takega nihanja v točkah posameznih setov. Izidi: Sloga Tabor Televita - Bibione 1:3 (25:21, 27:29, 22:25, 16:25), Bibione - OK Fužinar Metal Ravne 3:0 (25:17, 25:11, 25:19), Sloga Tabor Televita - OK Fužinar Metal Ravne 2:3 (25:23, 14:25, 25:15, 16:25, 11:15). Vrstni red: 1. Bibione, 2. OK Fužinar Metal Ravne, 3. Sloga Tabor Televita. Sloga Tabor Televita: Bolognesi, Cettolo, Iaccari-no, Jerončič, V. Kante, A. in M. Peterlin, Princi, Sirch, Sosič. Trener Gregor Jerončič Tekmam je sledilo nagrajevanje (v nagradni sklad so prispevali ZSŠDI, deželni in tržaški pokrajinski odbor FIPAV in Zadružna kraška banka). Prisotne, med katerimi je bilo več bivših Sergiovih sorodnikov in soigralcev ter prijateljev, je nagovoril prof. Ivan Peterlin, ki je poudaril, kako je sedem let po Sergiovi smrti spomin na tega velikana naše odbojke še vedno atletika - Deželno prvenstvo Med dečki in deklicami tri medalje za ŠZ Bor Meta Sterni se je na državni lestvici povzpela na 26. mesto Osem atletov atletskega odseka ŠZ Bor se je v Casarsi del-la Delizia pri Vidmu udeležilo deželno prvenstvo za dečke in deklice (letniki 2000 in 2001). Domov so odnesli tri medalje. Deželna podprvakinja v teku na 60 metrov z ovirami je postala Meta Sterni, ki je z odličnim rezultatom 9.74 sekund krepko izboljšala svoj osebni rekord in dosegla drugo mesto. S tem rezultatom se je tudi močno povzpela na državni lestvici, saj je trenutno šestindvajseta v Italiji. Tudi Jakob Sancin je popravil svoj rekord, in to v skoku v daljino. Z rezultatom 4,47 m je pristal na dobrem četrtem mestu. Na zmagovalnem odru v metu vortexa je bila tudi Martina Debelis, ki je z nekoliko slabšim rezultatom (29.53m) zasedla šesto mesto. S tekme proti Bibioneju kroma živ, Sergio Veljak pa je prav gotovo zgled za vse od-bojkarje. Navzoče je pozdravil še predsednik Sloge Tabor Andrej Maver. Nagrajevanju je prisostvovala Sergiova vdova, gospa Bruna, ki je tudi nagradila najboljše. Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki in sicer branilec Alessandro Chio-din, napadalec Nicola Puhar (oba Bibione), podajač Mitja Jež (Fužinar) in najboljši igralec Daniele Benotto (Bi-bione). INKA Nastopili so še: Sophie Aniaku (deveta v teku na 60 metrov z dobrim rezultatom 8.86 sekund), Gaia Gregori (enajsta v teku na 60 metrov z ovirami), Erik Carpani (dvanajsti v skoku v daljino), Mateja Tavčar (petnajsta v skoku v daljino) in Beatriz Kafol (sedemnajsta v teku na 1.000 metrov z osebnim rekordom 3:58.80). Ženska C-liga za OBSTANEK Virtus - S.Andrea 1:3, Rizzi -Libertas TS 1:3, Zalet - Volleybas 0:3, Pordenone - Sangiorgio 3:1, Villa - Majanese 3:1, Tarcento - RojalKennedy 0:3, Cordenons - Fiume Veneto 2:3, Estvolley - Millenium 3:1 Volleybas RojalKennedy Pordenone Villa Libertas TS S.Andrea Estvolley Fiume Veneto Cordenons Millenium Virtus Rizzi Majanese Sangiorgio Tarcento Zalet 3:0 3:0 3:1 3:1 3:0 3:1 3:1 3:2 2:3 1:3 1:3 1:3 1:3 1:3 0:3 G:3 PRIHODNJI KROG Zalet - Sangiorgio (12.10. ob 1B.00) odbojka - Zalet »Ponosna sem, da lahko nosim to majico« »Pravzaprav sem se bala, da bo celo slabše. Začele smo dobro, v sprejemu ni bilo tako slabo. Moramo se še uigrati, vendar se lahko še zelo dosti izboljšamo,« je po krstnem nastopu Zaleta v deželni C-ligi preteklo soboto v Repnu proti Volleybasu ocenila tekmo novi libero združene ekipe Elena Pre-stifilippo (na sliki). Veteranka tržaških in deželnih igrišč in tudi nekdanja igralka Sloge, ki je naši ekipi priskočila na pomoč zadnji hip, bo zagotovo eden od stebrov ekipe. V svojo statistiko je v celi tekmi vpisala le en zgrešen sprejem servisa, kar pa ni bilo dovolj, da bi Zalet premagal močnejše Videmčanke. Nepopolna postava, neprodoren napad in neuigranost so (znani) problemi, s katerimi se srečuje Zalet. Kako pa je Prestifilippova doživela povratek k slovenskemu društvu. »Bila sem zelo vznemirjena. Ponosna sem, da lahko oblečem to majico. Pred 15 leti mi je Sloga omogočila, da sem prvič zaigrala na višji ravni. Tukaj sem zato, da po svojih močeh pomagam rasti mladim igralkam, tako kot so nekdanje igralke Sloge pomagale rasti meni, ko sem bila mlada,« je povedala 31-letna Tržačanka. 0 0 0 0 0 0 1 mladinski nogomet - Na Tržaškem Naraščajniki bi • I v*|* I • v si zaslužili kaj več DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Trieste Calcio - Kras 3:2 (1:1) Strelca za Kras: v 32. Faidiga, 69. Co-varelli. Kras: Paoli, Jurc, Faidiga (Covarelli), Procacci, Jankovic, Žerjal, Ghersinich, Košuta, Selakovic, Milosevic, Taglialatela (Pazzaglini); Gregori P., Carlassara. Deželni naraščajniki Krasa so bili povsem enakovreden tekmec močnemu Trieste Calciu. Pahorjevi varovanci so igrali dobro in s taktično dobro organizirano obrambo so skoraj prisilili tekmeca na delitev točk. Tržaška ekipa je skozi vso tekmo imela vajeti igre v svojih rokah in stalno napadala, a brez večjih priložnosti za gol. Trieste Calcio je po-vedel ob prvi nepazljivosti krasove obrambe in Paolija, ki je prepozno zapustil gol črto. Tudi Kras je izenačil povsem slučajno, ko je nasprotnikov vratar nerodno posredoval po na videz nenevarnem strelu Faidige. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Tržačani so znova povedli. Kras pa ni popustil in drugič dosegel izenačenje z lepim golom Co-varellija, ki je z lobom iz tridesetih metrov presenetil nasprotnikovega vratarja. Tretji gol gostiteljev je presenetil goste, saj je vse kazalo, da bo tekma končala brez zmagovalcev. Ostali izidi: Muggia - San Giovanni 1:0, S. Andrea - Ronchi 2:1, Ufm je bil prost. Vrstni red: Ts Calcio 8, Ufm 7, Mug-gia 6, Ronchi, S. Andrea 4, S. Giovanni 2. Kras 1. Prihodnji krog: Kras - S. Andrea. NAJMLAJŠI Kras - Pro Staranzano 5:0 (1:0) Strelci: Niko Malalan 2, Majcen 11-m, Niro, Birsa Kras: Perossa (Husu), Nabergoj, Plemeniti (Birsa), Curri, Niro (Kavčič), N. Malalan, A. Malalan, Devide', Dekovic, Majcen; Calzi, Suppani. Pokrajinski najmlajši so zasluženo in brez težav premagali sicer solidni Staranzano. Premoč združene ekipe je bila očitna v drugem polčasu, ko so gostom nasuli kar štiri gole. Ostali izidi: Domio -Alabarda 4:0, Fani Olimpia -Triestina 0:11, Montebello -Opicina 1:6, Roianese - San Canzian 0:4, Sistiana - San Polo 1:3, Zaule - Cgs 0:6. Vrstni red: Triestina, Domio, Kras 9, San Canzian, Cgs, Staranzano, Opicina 6, Alabarda, Aris 3, Si-stiana, Roianese, Zaule, Mon-tebello, Fani 0. Prihodnji krog: Zaule - Kras. mladinski nogomet - Naraščajniki Derbi Juventini, na koncu tudi žalitve Juventina - Sovodnje 6:1 (3:0) Strelci: Cosani, Antonini 4, Milanese, Lazarevski Juventina: Ferro, Komjanc, Clancis, Barbiero, Markovic, De For-nasari, Antonini S., Visintin, Antonini M., Waccher, Milanese, De Bianchi, Falcone, Musto, Marchesini, Cosani, Varlez, Garic. Sovodnje: Zanutti, Terpin, Bruz-zechesse, Cernic, Persoglia I., Pavle-tic, Trevisan, Petejan, Kosic, Cavdek, Lazarevski, Piva, Persoglia M., Clemente, Gergolet. Najmlajši združene ekipe Krasa kroma Nedeljski derbi v kategoriji na-raščajnikov je zasluženo osvojila Juventina. Belo-rdeči so srečanje začeli silovito in odlično kronali terensko premoč s tremi zadetki v prvem polčasu. V prvi polovici srečanja so bili namreč domači igralci bistveno boljši v vseh elementih igre. Visok zaostanek pa sploh ni negativno vplival na goste, saj so se ti vrnili iz slačilnic kot prerojeni. Na začetku drugega polčasa se je namreč igra odvijala pretežno z belo-rdečimi v obrambi, ravno v najboljšem trenutku Sovo-denjcev pa je Juventina poskrbela za četrti zadetek in v bistvu zapečatila srečanje. Gostje pa se niso vdali in takoj odgovorili z zadetkom Lazare-skega. Čavdek in soigralci so nato zamudili odlično priložnost, Juventina pa je v naslednjem protinapadu s petim zadetkom kaznovala nepazljivo obrambo Sovodenj. Juventina je nato dosegla še en gol za visoko končno vodstvo 6:1. Za zaključek pa ne moremo mimo prepira med igralci obeh moštev ob koncu srečanja. V zvezi z žalitvami in psovkami, ki jih je bilo slišati na igrišču, je predsednik Sovodenj Zdravko Custrin tako komentiral. »Medtem ko so se igralci odpravljali Z derbija v Podgori bumbaca v slačilnice, so nogometaši Juventine napadli naše igralce z rasističnimi gesli. Gre za izredno hud primer, ki odpira vprašanje, kako vzgajamo naše mlade in katere vrednote posredujemo mladini,« je bil oster Custrin. Predsednik Juventine Marco Kerpan je podal drugačno verzijo: »Besede predsednika Custrina so nas prizadele. So zelo hude. V Podgori sem bil prisoten, nisem pa opazil prizora. Naš trener mi je povedal, da sta se dva nogometaša sprla in si očitno nekaj rekla. Sodeč po izjavi našega nogometaša, naj bi nogometaš Sovodenj prvi užalil našega igralca, prav tako z neprimerno rasistično žalitvijo. Ampak ne glede na to, stvar se je hitro umirila in kot so mi povedali, sta se igralca pobotala.« (av, jng) 20 Torek, 8. oktobra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 XV 1010 V naslednjih dneh bo območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Korziko še naprej povzročalo dotok vlažnih jugovzhodnih zračnih tokov v višinah, ter bolj suhega zraka s severovzhoda v nižjih plasteh. Ti zračni tokovi bodo v ponedeljek zmerni, nato pa bodo slabeli. Pretežno oblačno, bo zlasti na zahodu in v Karniji. Predvsem zjutraj je ponekod možen rahel dež. Zjutraj bo ob morju in na zahodu pihala rahla burja, ki bo čez dan popustila. Pretežno oblačno bo z občasnim dežjem. Padavine bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije, ob morju lahko tudi zagrmi. Nekaj manj oblačnosti bo na severovzhodu, tam bo večinoma suho. Burja na Primorskem bo jutri oslabela. V sredo bo najbrž še oblačno, ponekod z dežjem. V četrtek bo verjetno poslabšanje s padavinami, teh bo več popoldan in zvečer. V sredo bo pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami. V četrtek bo dež na zahodu spet pogostejši, čez dan se bo širil tudi v notranjost. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. 2000 m ...........6 2500 m ...........3 2864 m ...........2 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah 4 in v gorah do 4,5. Objavili domnevno prvi posnetek Snowdna v Rusiji MOSKVA - Ruska senzacionalistična novičarska spletna stran je včeraj objavila fotografijo, za katero trdijo, da prikazuje ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna pri nakupovanju. Šlo naj bi za prvo fotografijo Snowdna, odkarje slednji avgusta zapustil moskovsko letališče.Odkar je Rusija Snowdnu odobrila začasni azil in je žvižgač lahko zapustil letališče Šeremetjevo, se je za njim izgubila vsaka sled. Fotografija prikazuje sproščeno oblečenega moškega, ki čez cesto potiska nakupovalni voziček. Prometni znak in avto z rusko registrsko tablico pričata, da je bila fotografija resnično posneta v Rusiji. Mora biti pa posnetek star vsaj nekaj tednov, saj je na drevesih na fotografiji še moč opaziti zeleno listje. Švicarska pošta mrtvim zaželela vse dobro na novem domu "i ZURICH - Švicarska poštna služba je v soboto priznala, da je preminulim po pomoti pošiljala pošto, v kateri jim je zaželela dobrodošlico in lepo bivanje v njihovem novem domovanju. Takšno pošto so sprejeli ljudje, ki so pošti sporočili smrt svojih bližnjih in jo prosili, da jim posreduje njihovo pošto. "Boleče je," je v radijski oddaji povedal eden od klicateljev, kije prevzel "pošto dobrodošlice" svojega nedavno preminulega očeta.Švicarska pošta je sicer pojasnila, da je pri neljubem dogodku šlo za računalniško napako. Pošta seje za napake že opravičila. MOSKVA - Olimpijska bakla krenila na 65.000 km dolgo pot Z vžigalnikom znova prižgali za trenutek ugasli olimpijski ogenj MOSKVA - Olimpijski ogenj je na slovesnosti v Moskvi za trenutek ugasnil. Nosilcu olimpijske bakle, nekdanjemu plavalcu Šavaršu Karapet-janu so morali za trenutek na pomoč priskočiti kar z vžigalnikom, da je pla-menica spet zagorela. Na spletni strani do Kremlja kritične radijske postaje Eho Moskvi menijo, da gre za slabo znamenje pred zimskimi igrami 2014.»Tudi to se zgodi,« je o incidentu dejal vodja organizacijskega odbora Dmitrij Černišenko. Zdaj olimpijsko baklo čaka 65.000 kilometrov dolga pot po največji državi na svetu. Če se zgodi, da med olimpijskim popotovanjem ogenj ugasne, se ga lahko prižge zgolj z rezervnim ognjem iz antične Grčije, ne pa kar z vžigalnikom. Kljub temu so ruski mediji vse odkar so ruski organizatorji v soboto prevzeli olimpijski ogen j- baklo so na tradicionalen način s pomočjo sonca in zrcal prižgali v antični Olimpiji 29. septembra - o tem poročali zgolj pozitivno. Veselili so se, da je slovesnost, na kateri so sprejeli olimpijsko plamenico, s katero bodo čez dobre štiri mesece v Sočiju zanetili olimpijski ogenj za igre v tem črnomorskem mestu, tako lepo uspela in da je to dobro znamenje pred igrami, ki bodo od 7. do 23. februarja 2014. Slovesnosti na moskovskem Rdečem trgu je prisostvoval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, saj naj bi bile zimske olimpijske igre prihodnje leto v Sočiju njegov prestižen projekt. Slovesnost je prenašala državna televizija, Putin pa je ob dviganju ognja dejal, da »naše skupne sanje postajajo resničnost«. »Danes je vesel in pomem- ben dan. Olimpijski ogenj, simbol športa po vsem svetu, simbol miru in prijateljstva je prispel v Rusijo in bo krenil na pot po naši ogromni državi. Igre bodo pokazale spoštovanje enakosti in različnosti, ideale, ki so prepleteni z ideali olimpijskega gibanja,« je dejal ruski predsednik. Olimpijska bakla je včeraj začela 123 dni dolgo popotovanje po Rusiji. Skupno bodo nosilci bakle premagali 65.000 kilometrov po 83 ruskih regijah, vmes pa bodo med 7. in 11. novembrom plamenico poslali še na vesoljski izlet na rusko mednarodno vesoljsko postajo. (STA) VUKOVAR - Nacionalna nestrpnost Sneli table ustanov z dvojezičnimi napisi ZAGREB -Vukovarska policija je sporočila, da je skupina oseb včeraj popoldne snela tri table z dvojezičnimi napisi v cirilici in latinici s treh državnih ustanov v mestu. V zadnjih nekaj tednih v Vukovarju ni bilo protestov proti uvedbi napisov tudi v cirilici, potem ko so nasilni protestniki razbili prve table, ki so jih postavili v začetku septembra.Tiskovni predstavnik vu-kovarsko-sremske policijske uprave Domagoj Džigumovic je potrdil, da so neznanci dvojezične table odstranili s poslopja državnih zavodov za zaposlovanje in pokojninsko zavarovanje kot tudi z državne inšpekcije. Kot je dodal, iščejo skupino nasprotnikov cirilice, ki jih sumijo odstranitve napisov z državnih ustanov. Hrvaška vlada je v začetku septembra začela izvajati ustavni zakon o pravicah nacionalnih manjšin, ki na podlagi izidov popisa prebivalstva omogoča manjšinam, ki predstavljajo najmanj tretjino prebivalstva v določeni lokalni skupnosti, možnost tudi dvojezičnih napisov. Ustavni zakon izvajajo v več krajih, v katerih lahko srbska manjšina uveljavlja z ustavo zagotovljeno pravico, vendar pa so v Vukovarju z množičnimi, tudi nasilnimi protesti poskusili ustaviti izvajanje zakona. Prve table so nasilni protestniki razbili, policija pa je zaradi tega prijela več oseb. Kasneje sicer ni bilo večjih incidentov, le konec septembra so privedli moškega, ki je s sprejem prebarval napis v cirilici na poslopju pokojninskega zavarovanja. Cirilici v Vukovarju nasprotujejo predvsem veteranska združenja, ki so zbrana v štabu za obrambo hrvaškega Vukovarja, kot tudi HDZ in njene koalicijske partnerke, ki so napovedale spremembo statuta mesta in razglasitev Vukovarja za mesto posebne pietete. Sicer je HDZ leta 2009 podprla ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, ki je omogočal uvedbo cirilice tudi v Vukovarju. Razprava o dvojezičnih napisih v Vukovarju je tudi na dnevnem redu jesenske seje hrvaškega sabora. Da je Vukovar lahko izjema iz ustavnega zakona, meni 44 odstotkov anketirancev, da je treba razglasiti 20-letni moratorij na uvedbo cirilice v Vukovarju, pa ocenjuje 13 odstotkov vprašanih v raziskavi, ki so jo izvedli prejšnji teden. Za brezpogojno uveljavitev ustavnega zakona je slaba petina hrvaških državljanov, nekoliko manj pa jih ocenjuje, da je treba ponoviti popis prebivalstva iz leta 2011. (STA)