Št. 85. V Gorici, v soboto dne 26. oktobra 1901. Letnik III. Izhaja vsak torek in soboto v tednu ob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri popoldne za dežolo. Ako padenata dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po posti prejcman ali v Gorici na dom pošiljan cdolotno H K., polletrio 4 K. in fr'trtletno 2 K. Prodaja se v Gorici v tobakarnali Schwarz t Solskili ulicah in Jcl- Icrsitz v Nunskih ulicali po 8 vin. GORICA (ZJutranje izdanje.) Urttdni&tvo in upruvuištvo se nabajata, v *N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. it. 9. Dopise j« nauloviti na urednišLvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Goriee>. Oglasi ae računijo po petit- vrstah in aicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 Tin. Ako Kc veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Užitnina v deželnem zboru. VII. Zanimiva je bila ta razprava tudi z ozirom na naklado na pivo. Dr. Turn a je opetovano poudarjal v svojern govoru, da podatkov ni, in smešil poročeValca Berbuč-a, da bodo znašali stroški 10.000 gld., pivo pa bodo donažalo lejä.OOO gld., in dežela bode imela 5.000 gld. izgube. On sam, pravi, se je nmogo trudil, da bi vlada povižala naklade na pivo, a ni ničesa dosegel. Tudi dr. Pajer, dr. Hojic in prof. Berbuč ne dosežejo ničesa v tern oziru, in izguba je gotova. lz tega se razvidi, da dr. Turn a ni razumel zadevnega Berbučevega pred- loga. Vlada jc že dovolila naši deželi 450 K naklad na pivo, a deželni zbor je te naklade razdelil tako, da dobivajo občine (vsaj po večini) 340 K od hi piva, dočim dobiva dežela le 1 K. Prof. Berbuč je zahteval, da bi se le-to razmerje predrugačilo. V to se nima vlada nič vmešati in ona jo tudi že odgovorila v tern smislu. Vlada je le proti temu, da bi se povisale skupne naklade 4*40 K, dasi je dovolila Lster- skim občinam in deželi skupaj 080 K od hektolitra. V ostalem je pojasnil prof. Berbuč to zadevo približno tako-le: Na Goriäkem se potoči približno 35.000 do 40.000 hl piva. Gospodje, ki sedijo v tej zbornici in so se innogo pe- čali s tem vprašanjem, trdijo celo, da smemo racunati konsum piva na Gori- škem na 50.000 hi. Samo na goriško po- stajo prižlo je lani 253 vagonov piva. (Dr. Tuma kliče vrnes: To je transit! — Prof. Berbuč odgovori: Ni res, to se po- toči v mestu in okolici!) Koliko piva pa se potoči v Furlaniji, na Krasu, v Bovcu, v Cerknem itd.! Zakupnik nam daja sedaj za na- klade na pivo 11.000 K, on sam pa vtakne v žep 2D.000 K. Ako vpeljerno deželno naklado 340 K, dobimo na leto nad 120.000 K, in če vlada podržavi naklade na pivo, bode morala odško- diti deželo s tem zneskom, inače nam ponudi pa kakih 11.000 do 14.000 K, to pa radi tega, ker bo kazala kakor pri žganjinah, da nam daja zakupnik le 11.000 K. Dežela bo imela pri tem zopet iz- gube na leto najtnanj 100.000 K in kor se sklepajo take pogodbe navadno na deset let, bo zopetokrajšana za 1,000.000 K. Tako se nam je godilo tudi pri žganjinah. Kranjska je znala drugače va- rovati v tem oziru svoje koristi. Ona je izkazala, da ji donašajo naklade na al- kohol na leto čistih 868.860 K in vlada je bila siljena odškodovati jo s tem zne- skom, dočim bi tnorala dobiti po vladni tarifi le 328.880 K. Torej ima pri tern na leto povprek 540.000 K dobička, t. j. toliko dobi od vlade več nego bi dobila, ako ne bi imela zakona za žganjarine in pobiranja naklad v lastni režiji. To pojasnilo je dal poslanec Ber- buč na Tumovo trditev, da on se bode v od.boru protivil proti dež. užitninskomu uradu, dokler vlada ne poviäa davek na pivo in ne dobi dežela v roke erarske užitnine. Gospod doktor se je tako da- leč izpozabil, da je izustil tudi sledeče krilate besede (doslovno po stenogramu) : „Kot načelnik izvräovaln. od- bora nar. -napredne stranke j a m č i in, daje dežela ne dobi (namreč erarske užitnine), ker nečem, da trpi oni stan, od katerega je rnnogo odvisno v dezeli". Tako aamooblastno je govoril dr. Tuma. Ako pomislimo, da bo imela de- žela le pri žganjinah 1,300.000 K škode v desetih letih, ker ni uvedla pravočasno pobiranja naklad v lastno režijo; ako pomislimo, da ji preti zopet izguba pri pivu v 1,300.000 K v desetih letih, ako ne bode zelo oprezna in previdna, je tako pretenje neverjetno, nečuveno. lz Postojne doli je moral priti mož, ki se upa tako govoriti, ki ne pusti, da bi si naša dežela in naie Ijudstvo opo- moglo, ker bi pri tem trpeli nekateri pri- vilegirani krčmaiji, ki tirajo „narodno- napredno1' politiko, in bi trpel v prvi vrsti zakupnik, Tumov sorojak, ki es- komptuje menitte „Goriäke ljudske poso- jilnico" in „Trgovsko-obrtne zadruge". Hadovedni smo, ali bode naäe Ijudstvo k temu molčalo. Zaupen shod polit. društva „Sloga" v Gorici. Politično druätvo „Sloga" je pova- bilo za v četrtek dne 24. t. m. postavno može in volilce iz celoga goriäkega polit. okraja k zaupnomu shodu, ki se je vräil ob 10. uri predpoludno v dvorani goriäke Čitalnice. Prišlo jih je iz yseh krajev ome- njenega polit. okraja nad 120, med njimi rnnogo duhovnikov, županov, podžupanov in drugih veljaynih mož. Predsednik polit. društva „Sloga" dr. Gregorčič je zbrane pozdravil, se jim zahvalil, da so se v tako obilem žtevilu odzvali „Slogi- nemu" povabilu, ter jim povedal, da je narnen tega shoda razgovor o prih. dež. zborskih volitvah. Pozval je zbrane, naj si izberejo predsodnika danaänjemu zbo- rovanju. Izbran je bil soglasno g. Klan- en i č, župan v Podgori in bivši deželni poslanec. Zaprosil je prvi besedo državni poslanec dr. Gregoreič in jo je tudi dobil V svojem govoru je dr. Gregorčič pojaänjeval zbranim razmere, ki so se nahajale v goriškem deželnom zboru v ravnokar minuli njegovi äestletni dobi. Razmere niso bile za nas Slovence dokaj ugodne in dosegli nismo vsega, kar smo nameravali; ali krivična je tudi trditev, kakor da nismo ničesar dosegli. Že koj v prvem začetku minule šestletne deželnozborsko dobe smo Slovenci do- segli, da nam jo deželni zbor dovolil stalno podporo2000 K za slovensko deäko obrtno Šolo, kar jo vsekakor velike važnosti za slovenske obrtnike in t.rgovce v Gorici, ker je s podporo izdatno osiguran ob- stanek te i5ole, v kateri se lahko otroci slovenskih starižev strokovnoizobražujejo. Kasneje so razmere tako nanesle, da smo se slovenski poslanci odločili za absti- nence Abstinenca je sicer jäko hudo sredstvo, ni pa izključeno, da ne bi bila šemtertje tudi umestna. Ali tu je treba stooge discipline in sloge. Za abstinenco nismo bili vsi slovenski poslanci, ali ko je bila ista jodenkrat tako ali tako v slovenskem klubu sklenjena, sprejeti smo jo morali za dobro vsi in biti tudi za njene posledice vsi odgovorni. Ali tega pri nas ni bilo. Kajti ravno oni, ki je prvi sprožil misel abstinence, začel jo je kasneje s m e š i t i. Povod abstinenci je dala zahteva slovenskih poslancev, naj se osnuje v deželnern zboru še Četrti staini odsek, v katerom pa naj bi imeli Slovenci večino in kateri odsek naj bi razpravljal v vseh gospodarskih zadevah dežele. Misel o četrtem odseku je sprožil dr. Gregorčič sam, ali njegov prvotni narnen je bil, da se ta odsek ima baviti le s poročilom, katero da dežolni odbor o svojem delovanju vsako leto. V tern poroCilu se nahaja vse, kar obsega našo deželno upravo in bi bila potemtakem dana prilika takemu odseku, da se pri pretresovanju tega poročila lahko izreče q vseh panogah deželne uprave. Tako se godi po vseh drugih deželah in v vseh drugih deželnih zborih. A oni poslanec, ki ve vedno jedno več, predlagal jo v slovenskem klubu, naj Slovenci za- htevajo četrti stalni odsek v deželnem zboru, odsek, kateremu naj bi bila izro- öena v pretresovanjo vsa gospodarska deželna vpraäanja. Tak predlog se je tudi stavil v deželnem zboru, a Lahi ga niso sprejeli, in zato se je začola od naše strani ab- stinenca, ki je trajala par let. Ako pa ni ta abstinenca prinašala nam Slovencem posebnih dobrot, ui dajala Italijanom nikakega dobicka, in zato je prižlo do dogovorov med nami in Italijani. Tedaj pa niso obstajale naäe zahteve, katere srno stavili Italijanom kot pogoj, da V8topimo v deželni zbor, le v dovo- litvi stalnega cetrtega deželnozborskega odseka, marveč prišle so k tej zahtevi 8e drugo, med njimi ona važna o ustano- vitvi deželnega äolskega zaioga. Za pogoje je oni poslanec, ki ve vedno jedno več kakor drugi, tudi glasoval in jih celo predlagal. Skoraj bi se nam posrečilo, da bi se od italijanske strani mnogim od ten zahtev ugodilo. Ali oni poslanec, ki ye vedno jedno več kakor drugi, začel je hoditi svojo pot in se nazadnje izja- vil, da bi bil on pripravljen iti v deželni zbor tudi takrat, ako bi Italijani nicesar druzega ne dovolili nego četrti deželno- zborski odsek. Ko so Italijani zapazili, da ne vlada na naši strani prava jedi- nost, začeli so biti vedno trši ter od- klanjati naže zahteve in tako je do tega prišlo, da uprav vsled nejedinosti, ki jo je zanesel v nas oni človek, ki ve vedno jedno več kakor drugi, Slovenci nismo vsega dosegli, kar bi bili mogli do- seči, ako bi biU ostali jedini. Konečno so vendarle Slovenci zopet ustopili v deželni zbor. Naši domači po- litični nasprotniki so vpili in kričali, da je večina slovenskih poslancev pod vod- LISTEK. Polabski godec. Spisal E. Ziehen. (Daljo.) Boječi starši so hoteli še nekaj vpraäati — ali tu vstopi — Bornejk; in morali so zakriti svojo skrb. Bornejk je bil okoren mož štiride- setih let, zelo rdečega obraza. Imel je ozko čelo, pa male, mežurkajoče oči in čez mero dolgi nos; in vse to je na- pravljalo neprijeten vtis na človeka. Vstopil jo v sobo prav samozavestno; videlo se je, da hoče pokazati, kako so drugi odvisni in uborni. Miloslljivo je pri- kimal Ribenovu in ženi, temno pa je pogledal, ko je zapazil Dobelica. Dobelic pa se je vedel prav mirno; nič ni kazalo, da je kaj v zadregi. Gla- dil je kodrastega Boškina, zvižgal svoj najnovejši „pies" in stopal po sobi, kakor bi bil gospodar sveta". Njegov tekmec je hotel izprvu po- polnoma prezirati „revnega muzikanta". Ali drzno, izzivajoče vedenje ga je dra- žilo. — Izpregovoril je par nepomenljivih besedij se starši zaročnice; mahoma pa se je obrnil k onemii ter ga vprašal žu- gajoöe: „Zakaj pa ste pokazal zadnjič vrata mojemu Krištofu?" „Vaäega malopridneža sem vrgel skozi vrata" — popravi rnu besedo Do- belic mirno „ker ni hotel poslušati, kar sem rnu veleval". „Nu, kako pa si more ubožec takoj zapamtiti vse vaše krogle, križe, črte, pike, glave in repe, ki rnu jih rišete!" reče Bornejk srdito. — „Plačujem vas drago za vsako uro; ali psovati, uhati in tepsti znate bolje nego poučevati. Moj sin ne stopi več čez vaš prag!" „Ali sem vas prosil, da mi po^ljete važega smrkovca v hiäo?" vpraša mu-' zikant prav mirno. „Ne bodite Sirovi; sicer vam po- kažem, kdo je tu pred .vami!" zarentači kolar. Ta prilika se mu je zdela ugodna, da izlije svoj srd na onega, ki je rävnäl že več let tako zaničljivo ž njirn. Dobelic se pa kar nasmeje. „Zovem se: Ivan Henrik Dobelic!" reče ponosno. „Če imate kaj zoper mene, saj veste, kam me lahko pozovete — tu ni kraj za prepiranje!" Kolar ni menil odstopiti. — Ali tu vstopi Eliza v sobo. V pričo nje ni hotel pokazati svoje odurne strani, ampak le svojo ljubeznjivost. Pokazal je torej za- ničljivo hrbet „beraškemu muzikantu" ter se obrnil zoprno-prijazno in nerodno- nežno k veseli družici. Ali ta si je pri- zadevala, vidno nevoljna in jezična — da bi se odtegnila njegovi uljudnosti. Stari klarinetist in žena sta bila v ' hudi zadregi. Bogatega, trdosrčnoga up- nika sta se zelo bala; dovolj, da je bil pričujoč, pa sta dvomila nad Dobelicem in njegovim zatrjevanjem. Naj bi imel tudi najboljše namene — kdo jima je bil porok, da bo njegpvo skrivno sred- stvo tudi res kaj izdalo? Zato pa sta migala hčeri v onorner: naj ne bode tako jezicna do neinega kolarja. Ali objestna deklina je bila vedno bolj dr,zna in pre- šerna do usiljivca. Niti ozirala se ni na njegova vprašanja. Pokazala mu je hrbet ter Se zrla ven in ven le k mlademu muzikantu; ž njim je veselo kramljala ter se šalila, Umevno! Saj ni bila čula pogovora o njeni zaroki; kajti ves oni čas je po- hajala poleg velikih gredic in si trgala evetice za lep äopek. In torej je bilo naravno, da se jej je vzbudila nevolja do bogatega okornega snubiča, čegar namene je bila davno izpoznala. Ni čudo, da jo bolj cenila mladega, krepkega godca, nego starikavega vdovca. Bornejk je bil iz sebe, ko je videl, kako prijazno se vede Eliza z njegovim sovražnikom. Že po dne je bil opazil: da je gledala godca prav zadovoljno in da je Dobelic prav skrbno pozvedoval pri raznih gostih po krasni rjavooki družici. Že je hotel planiti na obsovraže- nega ter mu kar prepovedati vsaki raz- govor z Elizo, čoš, da je njegova zaro- čenka. Ali premagal je svojo besnost, ker se je spomnil: da niti govoril ni ž njo o poroki in da bi ga drzno dekle kar z grda odpravilo. Sklenil pa je, da spravi tekmeca z enim udarcem strani. (Dalje pride.) stvom govornika vatopilo v deželni zbor, ne da hi prej kaj dosegla. Ako ni ta večina poprej kaj do- segla, je to pač naravno, kajti doseže se kaj v deželnem zboru le tedaj, ako de- želni zbor kaj sklene. Da pa zamore deželni zbor sklopati, morajo pr.iti vanj doželni poslanci. Trditev pa teh ljudij, da tudi potem, ko smo vstopili v dež. zbor, nismo ničesar dosegli, je po- polnoma neresnična. Znano je vsem, kako je naše učiteljstvo tožilo, da je slabo plačano; znano je pa tudi, kako so naši kmetski davkoplačevalci preoblo- ženi z raznimi dokladami, posebno pa z onimi za vzdrževaije šol po raznih okrajih. To slednje doklade znašale so zadnja leta do 80, 100 in celö 120 od- stotkov na vsak goldinar izravnega davka Tožbe učiteljev pa so bile ven- darle opravičene. Kako torej pomagati učiteljem, ne da bi se nalagalo novih doklad našemu kmetskeinu ljudstvu in obrtnikom na izravne davke? Da se temu odpomore, bilo je treba skrbeti, da doprinaša dežela, ki ima raznih virov 'svojih dohodkov, k slrožkom za vzdrže- vanje šolstva. In do tega je tudi prišlo. Po ustopu slovenskih poslancev v de- želni zbor je bil sklenjen zakon, po ka- terern bode prispevala naša dežela vsako ' leto 250.000 K k šolskim stroškom raz- nih okrajev. Vsled tega so se učiteljem zboljšale place, a ob jednem tudi znižale doklade za 10—20 odstotkov za So'lski zalog v raznih šolskih okrajih. Marsikdo bi labko ugovarjal, da ni s tern naSim dav- koplačevalcem nič pomagano, ker mo- rajo oni, če se jim tudi znižajo äolske doklade, pa na drugi strani plačevati vise deželne doklade na izravni davek. Tak ugovor pa ni opravičen, kajti od prispevka 250.000 K, katerega doprinaša dežela za šolske potrobščine, pride letos na izravni davek le 55.000 K, ostalih 195.000 K pa prihaja deželi iz užitnin- skih doklad, katerih je največ v goriškem meslu samem. In tako ostane noovržno dokazano, da so se vsled takega posto- panja z jedne strani naši davkoplače- valci razbremenili, z druge strani pa se je vsaj delorna učiteljem pomagalo. Ker je pa nehvaležnost plačilo «vela, so se nekateri učitelji, katerirn se je s tern vendar nekoliko zboljšalo gmotno stanje, izkazali našim ponlancem „hva- ležne" s tern, da uprizarjajo proti njim po deželi najhujäo gonjo. Z ustopom naših poslancev v de- želni zbor pa so je omogočila tudi grad- nja Vipavske železnice. Omogočila se je tudi dovolitev brezobrestnih posojil za vinogradnike, katerim so bili vinogradi po trtni uši uničeni. In omogočilo so je mnogo drugih stvari, ki so v veliko ko- rist slovenskernu prebivalstvu goriäke dežele n. pr. obilne podpore za obmejne in druge ceste; z jedno besedo: očitanje naših nasprotnikov, da niso naši poslanci z ustopom v deželni zbor ničesar doaegli, je grda in gola neresnica. (Dalje pride.) D o p i s i. Iz učiteljskih krogov. (Be sod a o naših nadzornikih in učitelj- s t v u.) — Ne spadaino iried tiste vrste ljudi, ki slepo hvalijo svoje predstojnike, na katerih ne vidijo druzega nego čed- nosti s poveličevalnim steklom. Gnusi 36 nam tisto hvalisanje svojih predstojnikov, kajti to kaže neko pasjo podložnost, ki ni dostojna svobodnih mož. Vedno smo nasprotovali znanemu klanjanju in ime- novanju častnih članstev, ker v tern nismo videli češčenja svojih predstojnikov, mar- več svoje lastno poniževanje. Bili smo mnenja, da naši predstojniki imajo do- volj časti po službi, katero imajo; in po- koržčino v stanovskih-službenih zadevah smo pa jim že dolžni po svoji podreje- nosti. Čemu še dalje segati ? 1 Za nekaj druzega pa smo in to je, da podložnikom je dolžnost varovati na- padov in sramotenja — neopravičenih trditev nečastnih dejanj nad predstojniki, ako ista nedela prihajajo iz vrst, iz ka- terih bi prihajati ne amela. Nepotrebno se nam je zdelo ime- novanje častnih članov v okrajnem uči- teljskem društvu za goriški okraj in v „Zavezi". Obe društvi štejeti med častne člane bivšega okr. šol. nadzornika, svet- nika g. Franca Vodopivca in deželnega šol. nadzornika g. Ant. viteza Klodiča. Obe društvi pa molče prenašati sramo- tenja njih v jarnosti s tirani in rezjani. Kaj je vredno društvo, ki molči in torej pritrjuje takemu sramotenju svojih Častnih članov? Skandal pa je, ako prihaja tak insult iz peresa, ki je v najožji dotiki z odborom drustva! Dokler je bil svetnik g. Fr. Vodo- pivec So v službi, klanjali so se mu na levo in na desno, svetnik sein, svetnik tja; zdaj, ko je v pokoju, pa je postal — tiran. Piiij! Apeliramo na odbor okr. uč. dru- štva, v prvi vrsti na predsednika g. To- maža Juga, da stori svojo dolžnost: ali naj obsodi take insulte, ali pa naj dru- štvo zbriše izmed svojih častnih članov — tirana, kajti poštenega učitelja je srarn biti pöd tiranskih častnih članov. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi poti! Gospod Tomaž, ali Vas ne obliva rude- čica sfama, ko lahko vestjo gledate tako postopanje? Z Vipavskega. (Zapeljano in nahujskano učiteljstvo.) — Famozna provzročitelja našega politič- nega razkola, naše narodne nesreče in sramote stavita vso svoje upanje v agi- tacijo nekaterih zaslepljenih in nasčuva- nih gg. učiteljev. Odkrito moram priznati, da vzbujajo politični skoki teh lahko- vernih vzgojiteljev naše mladine med ljudstvom, beročim časnike, občno zaeu- denje. Niti naše priprosto ljudstvo se ne da tako iz lahka voditi za nos, kakor ne- kateri mladi gg. učitelji, ki se vendar štejejo mod omikane sloje narodove. Malo let je Se minulo, da so bili ti gospodje strašno hudi in jezni na Gabrščeka in njegovo „Sočo". In ne brez vzroka. Svinja z mehom ne more huje ravnati kakor je takrat Gabižček s svojimi bivšimi tova- riši v svoji „Soči". Kar iskre so se po- dajale, tako jim je delil pljuske in brce, ne prizanašajoč nikomur, ne boječ se nikogar. In kako ne bi bil! Takrat seje čutil varnega, oj tako varnega, za hrbtom duhovščine. Takrat je bil Gabršček sam goreč „farški podrepnik1', takrat je pridno po farovžih „skledo lizal". 0, takrat mu niso bili duhovniki „farji", ampak „Ca- stiti", „prečastiti", „velečastiti" gospodje. In s tega varnega stališča je bral Gabr- šček levite gg. uciteljern, ki so se mu zdeli tako nizki, oj tako nizki! In gg. učitelji so občutili te moraine klofute in so prisegali večno maščevalnost. A Ga- bršček se je temu priseganju smejal, srcno smejal. Računal je: le en prijazen pogled, le nekoliko „kadila11 — in imam Vas zopet. In ni računal slabo. Gg. uči- telji igrajo ulogo dekleta brez častilcev, kateremu so celo nekdanji zaničevalci dobrodošli. Častno stališče v „Soči", ka- tero so uživali še pred kratkim duhov- niki, katerih mogočno varstvo si je Ga- bršcek y nepremišljenem hipu politične oholosti za vselej zapravil, ponuja zdaj prav na kramarski način učiteljem, in nekatere učitelje je ta pač le prisiljena ponudba tako omamila, da so pozabili na vse krivice, katere jim je „Soča" pred leti delala, na vse zaničevanje in roganje, 8 katerimi jih je Gabršček krvavo žalil. Vse je pozabljeno, in gg. učitelji poljub- ljajo roko, katera jih je proj tepla, slu- šajo slepo besedo, katero so prej prekli- njali. Da, nekateri gredo tako daleč, da v pravem pomenu besede tekmujejo, kako bi si stokli tem večjo pohvalo onoga, ka- terega so nedavno sovražili iz dna svoje duäe. In ker vedo, da to dosežejo z agi- tacijo za prih. deželnozborske volitve, vrgli so se na lov po volilcih kakor lov- ski psi na zajce. V tej servilnosti do svojega nekdanjega zaničevalca jih je minila že vsa razsodnost. Nič ne pomis- lijo, da s tem škodujejo svojernu ugledu, podpirajo pohujševalce in grobokope na- äega naroda, a sebi prav nič ne pomo- rejo. Naj se ne vzgledavajo nad tovariši na Kranjskem. Kranjski učitelji niso bili še nikdar napadeni v „Slov. Narodu", kakor ti naši v „Soči", kranjski učitelji imajo vsaj kaj upati od kranjske „na- predne" stranke, katera ima (žal, v sra- motni zvezi z Nemci!) večino v deželnem zboru. A kaj imajo pričakovati naši uči- telji od naših Tumovcev ? Ako bi bilo tudi vseh 10 poslancev sami Gabrščeki in Tume, bi ne mogli našim učiteljem nič več pomagati, kakor dosedanji slov. poslanci, dokler imajo Italijani večino v dež. zboru. Zato nam je pehanje gg. uči- teljev za „Sočino" stranko jako nopre- mišljeno početje. To ni drugače mogoče, kakor da se dajo dotični gg. učitelji za nos voditi, slepiti, hujskati in — ščuvati do slepega fanatizma, kateri dela šo ne ornikanemu človeku sramoto. In da sloni to domnevanje na dejanski podlagi, nam priča nekega učitelja „Izjava", katero sino čitali te dni v „Slovencu". V Gabriji pri Ajdovščini je službo- val do novejšega časa učitelj Srebrnič, ki je zdaj na Štajerskern. Ta Srebrnič je bil jeden najhujših rogoviležev za Tu- movo stranko. Kar je v „Soči" čital, to mu je bilo sv. pismo. Verjel ni le sam, ampak si prizadeval tudi druge k temu prepričati. „Soča" mu je bila jedino be- rilo zunaj äolske sobe. S „Sočo" je ho- dil po vasi, nadlegoval s čitanjem iz nje, kogar je srečal, ali pa mu jo ponujal, naj jo here sam. S „Sočo" v roki je agitiral tudi po bližnjih vaseh, posebno po braniski dolini. Seme, katero je tu sejal, je obrodilo oni žalostni sad, ka- terega mora braniški kurat gosp. Vales bridko občutiti. Razume se, da ni tega apostola „naprednjaštva" nikjer manj- kalo, kjer je bil kak „naprednjaški" shod. Vleklo ga je tudi k Tavčarjevomu in Bo- žičevemu shodu 25. avgusta v bližnjo Vi- pavo. Kaj se mu je tu pripetilo, svedoči v „Slovencu" ät. 241. objavljena IZJAVA. Podpisani sem na volilnem shodu liberalne stranke v Vipavi dne 25. av- gusta t. 1. kruto žalil nenavzoča g-g1. drž. poslanca dr. Iv. Šusteršiča in Iv. Vencajza. Storil sem to v nag-lici, raz- burjen in nahujskan po surovosti li- beralneg-a časopisja. Izrekam, da svoje neosnovano in nepremišljeno žaljenje iz srca obžalujem in da sem razžaljena gospoda prosil odpusöenja, katereg-a sta ml naklonila pod pog-ojem, da plačam 50 K v. č. g1. vipavskemu de- kanu v prid revežev tamošnje občine. V Lembergu, 18. oktobra 1901. F. Srebrnlč, uöitelj preje v Gabrijah pri Ajdovščini. Torej „rnzburjen in nahujskan po surovosti liberalnega č a - s o p is j a" ! Ali je urednižtvo „Soče" to čitalo? Ali vidi tu žrtvo svoje brezvestne pisave? Ali se zaveda, da je moralno uničilo tega učitelja? In da bi bil tasam! Koliko tovarišev ima, ki bi morali po- dobno izjavo podpisati, katerim pa ni bila usoda še tako mila, da bi bili svoje zmote izpoznali! Kaj bo z nažo mla- di no, ako jo bodo vzgajali taki uciteljü? — „Soča", odgovori! P o s e s t n i k. Iz Bovške okolice. — Bližajo se deželnozborske volitve, zato se priprav- Ijata obo stranki na boj, da si pridobite za poslance svoje može. Čitali smo bovški volilci v 83. št. „Gorice", da je trža.^ki „Piccolo" objavil kandidate „narodno- napredne" stranke za deželni zbor; in med njimi je tudi za kmečke občine tol- minskega okraja našrojak Anton Straus&- g i 11. - Bovški volilci smo presenečeni, da je prišel t a mož do kandidature, rado- vedni smo tudi, kdo je bil oni „izvede- nec", ki ga je prvi predlagal t to. Mi volilci protestiramo odločno proti kandidaturi Str au ssgi tlna. On ni sposobenzata važni poHol, on namreč je le tarn, kjer mu bolje kaže, kakor se je sam izrazil o neki priliki: „Heutigen Tages müssen wir jüdisch (Aha! Op. ur.) ansangen", to se pravi: dandanes se mora po judovsko začeti. Vredno je torej, da si tega moža nekoliko natanč- neje ogledamo, dolžni smo govoriti, ker je dobro, da volilci poznnjo kandidata. Straussgitl ni narodnjak, am- pak zagrizen nemškutar. Ta je tisti gospod, ki je na javnem shodu na Pošti v Bovcu imenoval prevzvišenega gospoda kardinala dr. Missio in dr. Gregorčiča podrepnika; to je tisti gospod, kateri še svojemu tastu ni prizanesel, pri tej priliki seje izpolnil njegov judovski izrek. In tak človek naj zastopa na3e kmete, on, ki ninia zanje nobenega srca, on, ki nima pojma o potrebah kmečkega stanu. Tako globoko še menda nisino zabredli, da bi izvolili enoga Straussgitl-a! Ne, mi nočemo takega poslanca. Mi zahtevamo moža, ki je v prvi vrsti dober katoličan in odločen Slovan, moža, ki spoštuje cerkev in njene služabnike, moža, ki spoätuje vse stanove, ki se briga za korist ljudstva, ki ne pozna revnega kmeta le takrat ko pride v prodajal- nico k*j kupovat! Straussgitl ni na$ rnož, njega mi ne homo volili, ne in ni- koli ne! E gospod Straussgitl, ne bo älo tako lahko, kakor vi mislite; za poslanca ni vsak dober, ki se kar čez noč zmisli na poslanstvo, treba je, da ima dvoje zaslug za občni blagor. Da bi se pa bili vi, Straussgitl, v <5em izkazali doslej, v tem nam ni ntč znanega, od kod si torej jemljete pravico, le sanjati o kandi- daturi ? Dosti za enkrat! Vendar bomo äe govorili, ako postane Straussgitl res kan- didat. — Na svidenje! Iz BaSke dolinc. — Ni dolgo, in pritapal je v Podbrdo novopečeni deželno- zborski kandidat — Vrtovec iz Tolrnina. Pritapal je po noči, odtapal po noöi. — Ne ve se, je-li prižel samo „v vas" k svojim narodno-naprednim „ljubökom", ali je imel višje leteče namene. Ni dolgo, in pripeljal se je v isto Podbrdo tolminski župan, krčmar, itd. itd. Oskar Gabršček. — O njem se zopet ne ve, ga je-li privedla kot cestnega odbor- nika v baško dolino prevelika skrb za stunje naSe ceste ali nepopisljiva Ijube- zen do narodno-napredne ideje, ki na- preduje v Podbrdu tako rapidno, da bo kinalu hrib prevrtala. Ni dolgo, in „prifural" se je zopet v isto Podbrdo veleslavni oče župan iz Grahovega. Visoki, skrivnostni cilji, Iju- bezen do izmozganega ljudstva, — skrb za trpeči narod sploh, ki stoka pod ne- znosnim klerikalnim jarmom: — vse to jo vrlega rnoža vzdignilo, da se je na- pravil na daljno apostolsko „rajžo". — Tako je ! — Naj se vrag obesi: naä „na- rod" mora „naprej!" — — Toda h koncu še neko gorostasno novost! Doslej je poznal svet sarno šol- ske nadzornike, a v Podbrdu pojavil se je v najzadnji dobi „Solski ogleda", in sicer v črno-žolti podobi c. kr. poštarja. Ta najnovejši „žolski urad" nadzoruje, ogle- duje, ali bolje „ošnofuje" samo sole za silo, koje imajo v rokah „klerikalni lint- verni" t. j. duhovniki. Zato pa pričakuje neki duhovnik uprav te dni v svetem strahu in trepetu neusmiljenega ukora od „oglednega urada" v Podbrdu, ker je en teden pustil Solo in šel k duhov- nim vajam v Ljubljano. — Ta urad je silno nevaren, kor se o vsem informuje po — ženskah in* ker je baje namazan z vsemi „žavbami" narodno-naprednega kalomona. Gospod „šolski ogleda!" Ako boste še kedaj posegali z jezikom v zadeve, katere vas čisto nič ne brigajo, povedali vam bodemo pravljico „o strahoviti metli iz Trsta", ki je hotela pred kratkim z neke pošte pomesti — smeti in smetljivca. Iz Ajbc. — Naäi naprednjaki, ka- terim v zavijanju in lažeh kmalu ne bo para, trdijo, da so v Ročinju na shodu g. Klavžarja zapodili proti domu. No ta je zopet debela! Če so mu morda ros kaj zabavljali in vpili n&d njim Ročinjci sami, je to umevno. Vsaj to je sad — pudelčkov! Prav veseli amo pa, ker smo zvedeli, kdo nam je hotel obmejne ceste snesti. Pa vsaj vemo, iz same domi^ljije in prev- zetnosti zadrževati in podirati to, kar so drugi s težavo in trudorn pridobili, — to je napredno. Politični pregled. Državnl zbor. Posianska zbornica ima ta teden od torka naprej vsak dan sejo. V teh sejah se razpravlja o raznih nujuih predlogih, tako se je v torkovi seji razpravljalo o nujnetn predlogu poslanca Vychodila, naj se odpravijo državne mitnice že 1. jan. 1902. Ta predlog je bil jednoglasno sprejot; ako pa se njegove zahteve vres- nieijo, je veliko vprašanje, koje se ugodno le tedaj reši, saj tako je rokel linančni minister, ako bode še v torn letu sprejet vladni zakonski načrt glede davščine na vozne Jiste pri železnicah. V seji od 23. t. m. je bil sprejet predlog poslanca Kal- tana za podržavljenje severozapadne železnice ter se je izročil želozniskemii odseku. V tej zadevi je prisio do kon- tlikta rned strankarni stare desnice in vlado, proti kateri so glasovali vsi olani prejšnje desnice; toje provzročilo, da je ininisterski predsednik razburjen zapusLil zbornico. Še vecje ratburjenje je provzroeil dr. Stranskega^ nnjni predlog o dogodkih v Litovlu na Češkem, kjer so Vsenemci dejanski napadali čehe. Vsled tega pred- loga se je unol hud prepir mej Stranskem in Vsenemci. Poslednji, ined njimi zlasti Wolf, Stein inSchalk so zmerjalis,,Saujude" inenakimi psovkami, na karjo Vsenemcem Stransky zabrusil v obraz bridko resnico: „Kje bi pa Vi bili danes brez judov?" Kadi psovk je predsednik poklical k redu posl. Schalka in Wol la, na kar je Stransky ožigosal kulturo Vsenemcev. V četrlkovi seji je posl. Pacak v imenu češkega kluba protestiral proti na- stopanju Vsimemcev v prejšnji seji. Na to je govoril dr. Stransky obüirno o do- godkih v Litovlu in hudo prijemal Vse- nemce. Na to je zbornica soglasno spre- jela nujnost p'redloga in jednako tudi prvi del istega, ki pozivlja vlado, da do- godke strogo preišče. 0 glasovanju glede drugega dela so Vsenemci pričakovali, da Čehi propadejo, a izkazalo se je, da imajo Čehi večino. Dočim so se Vöenemci proj rogali Čehom, rogali so se poslednji prvim po glasovanju o drugem delu predloga, ki zahteva, da se krivci tudi kaznujejo, kajti sprejet je bil ta del predloga a 139 glasov proti 122 glasovom. Omenimo naj še, da je v seji od 18. t. in. poslanec P o ga <5 n i k interpe- liral železniškega ininistra glede oddaje pripravljalnega dela pri predoru skozi Karavanke in skozi Bohinj. Vlada je delo pri predoru skozu Karavanke oddala tvrdki Gross in Bischof, ki najemlje de- lavce celo iz Macedonije, delo pri pre- doru skozi Bohinj pa je oddala tvrdki Ceconi, ki najemlje delavce iz Italij«. Kadi tega postopanja je vse domače prebival- stvo po pravici vznevoljeno in bati se je izgredov. V včerajšnji seji je minister za pra- vosodje odgovarjal na več interpelacij, na kar je zbornica presla v razpravo o nujnih predlogih, gledo zavarovanja za starost in onemogloat. Nameravan napad na našega cesarja. V pondeljek dne 21. t. m., ko je došel naš cesar v Gödölö na Ogerskem, je imela policija zelo veliko dela. Na- znanilo se jej je, da je v BudimpeiUo z Reke odpotoval nek nevaren anarhist po imenu Karol Nedzsideri, pekovski po- močnik Policija si je prizadevala, da bi tega človeka dobila, a ni se jej posrečilo. Domače in razne novice. f Anton Hvalica, dckan v St. Petru pri Gorici, castni konzistorijalni svetovalec, goriskega okrajnega solskega sveta član, je umrl v srodo zvečer po kratki bolezni (pljučnici) previden so sv. sakramenti. Pokojnik je bil rojen v ročinjski iaii dne 23. nov. 1834. Šolal se je v Go- rici. V mašnika je bil posveeen dne 22. sept. 1861. Kakor smo o svojem času poročali, je praznoval štiridesetletnico svojega mašništva v Št. Petru dne 29. sept. t. I. zelo slovesno. Dekanijska du- hovščina se mu je poklonila dne 19. sept. t. 1. ter mu v spomiri izročila pre- krasen prstan. Takrat je bil še precej zdrav. Služboval je kot kaplan nu Libus- njem in v Tolminu, kot vikar v Logu in naDrežnici in zdaj kot župnik in dekan v Št. Petru pri Gorici. Povsod, koder je služboval, je bil priljubljen. Ljudje se ga s hvaležnostjo spominjajo. V svojem zasebnem življenju je bil skromen, pa vedno vesel in šaljiv. Nje- gova gostoljubnost in radodarnostje bila obce znana. Ubogim je bil dober oce, dobrodelnim zavodom v Gorici velik do- brotnik. Pogreb se je vršil vceraj ob 9. uri predpoludne, bil je veličasten ; udeležilo se ga je veliko število duhovščine ne le iz šentpeterskega dekanata, marvec tudi iz druzih sosednjih, posebno pa iz mesta Gorice. Navzoč je bil pri pogrebu tudi c. kr. namestništveni svetovalec in voditelj okr. glavarsLva grof Attems kükor tudi mnogo druzih posvetnih gospodov; v ogromneni slevilu pa je bilo zastopano pri pogrebu pobožno ljudstvo iz šentpe- terske fare in iz druzih sosednih duhov- nij. Pogreb je vodil insgr. dr. Gabrijeleič ob asistenci druzih duhovnikov. Pogreb se je vršil s sv. mašo. Msgr. Gabrijelčic je imel pri tej priliki lep govor, v ka- terem se je v prav ganljivih besedah spominjal vrlin pokojnika ter obžaloval Senlpetersko županijo in občino, da je v tako kratki dobi dveh mescev izgubila dvojico mož, namreč pokujnega grola Franceta Goroninija in pa dekana Hva- lico, ki sta bila oba vidno vneta za vse- stransko blaginjo občinarjev. Pri maši so izborno peli domači pevci, ravno tako pri blagoslovljenju krste v cerkvi kakor tudi ob grobu na pokopali.seu. Svetila mu večna luč ! Imcnovan je ravnateljem škofij- skega konvikta v Trstu č. gosp. Hinko Š o ii c. Ueitelj deške pripravljavnice za srednje koUt in voditelj ljudske sole v „Šolskem dornu" gospod Ivan VrSeaj, ki je imenovan za učitelja na c. kr. rudnižki !?oli v Idriji, ostane äe dalje t«, in se preseli kasneje na svoje dolo- čeno meito. Za „Šolski Dom" doslo nasemu upravnišlvu: Županstvo Sv. Križ 20 K. Denarnicarju je doslo: 17. oktobra t. 1. v č(;povanskem župni^ču zbrana družba 6 K. Hvala ! Poscihen tečaj za odrasle. — Ker je minulega leta pričel poseben tečaj za odrasle v šoli za krojenje in šivanjo oblek še-le z mesecem februvarjem, za- na^ale so se nekatere gospodične, da bode tudi letos tako. Ker pa več njib želi natančnejega obvestila, določilo se je, da prične tečaj z mesecem novembrom. Poučevalo s<; bode dvakrat po 2 uri na tedon, vsakokrat od 10. 12. ure dop. One gospodične, ki žele izkoristiti to lepo priliko, naj se oglas6 do 1. nov. pri gospodični učiteljici v „Šolskem Domu". Dež^lnozborske vohtve. — De- želnozborske volitve za našo deželo so ton;j razpisane in sicer bodo volile kmeOke občine 5. decembra, mesta, trgi in kupčijska zbornica 7. dec, ital. velep. 9. dec. in slov. velep. 11. dec. Dr. Karol Treo je äe le nekaj mesecev v Gorici v „službi" nai5e ,,na- rodne napredne", a žeseje nasrkal po- lemičnega duha „Sočinega", da dela irne- nitno cast imenitnernu mojstru Drejcu Gabrščoku. Iz „Poslanega" rsaj, katerega je izvolil ta najpozneji odvetnik v nažem mestu po „Soči" miriolega četrtka r avet poslati, kuka ves Gabršček, kolikor ga jo po slabi strani (dobra se je že itak po- sušila!): brezkončno kopičenjo beaed, ki imajo nalogo, zakri- vati piščevo krivdo. G. doktor bi si bil lehko ta trud prihranil; kajti mi menimo, da naši volilci na Krasu — in tern je bilo ono „poslano* „ad captan- dam" pisano — niso še tako zabiti, da bi ne znali ločiti praznih besed od res- nične stvari. Res pa je, da je dovolil g. doktor sam, da je njegov otrok vpisan v laški oddelek tuk. vadnico. Vse zavi- janje v „poslanem", kakor da je bil k temu nerodoljubnemu koraku prisiljen, je ničevo. Slucaj, da ni bilo v sloven- skem oddelku na vadnici več prostora, ne opravičuje očeta -odvetnik a, da prepušča svojega otroka laäkemu poduku. Soo;jalni položaj dr. Treota je — me- nimo — tak, da bi njegovemu otroku ne bilo treba biti brez poduka, ako bi tadi ne hodil na vadnico v äolo. Ako je skrbel g. doktor lani za poduk svojemu otroku n a domu, ko ni bil k temu si- Ijen, zakaj ni skrbel še letos, ko so ga razmere k temu silile? To pravi on, ali mi ne vidimo nobene sile; kajti otroka bi bil prav lahko poslal v „Šolski Dom". In da ni g. doktor tega storil, mu izre- kamo še posebej javno grajo. Vzroki, ka- tere navaja v svojo opravičbo, so tako „švoh" in poleg tega tudi zločestni, da jib ne moremo molče preiti. On piže: „Glede očitanega „Šolskcga Doma" sem nicer skromnega mnenja, da bi morali jednako kakor v šolski družbi sv. Cirila in Metoda / vodstvu biti zasto- ppni že radi oboje3transke podpore obe stranki...." G. doktor, ali ate premislili, predno ste zapisali to vse drugo nego „skromno1' mnenje? ! To mnenje ni g k r o in n o, pač pa z 1 o b n o. Bog nas varuj sodnikov, ki bi nedolžr.ike obso- jali, krivce pa oproščali! Ali bi bil lakdr. Treo? Kdo je kriv, da niste v vodstvu „Šolskega Dorrnr' zastopani obe strauki ? Vaäa stranka, g. doktor, oziroma Vaš to- variä dr. Tuma. Kakor se je znal s i 1 o- vito polastiti „Ljudske posojilnice" in zvijačno „Bral. in podp. druitva", tako bi bil lahko prisel s svojimi pri- staši vsaj v odbor „Šol. Doma". Ni pa prišel, kor ni hotel, ker mu ni dišalo. Kaj ni prijetneje voditi društvo, ki ima svoje premoženje, in po tern vplivati na IjudsUo — tudi v politične nainene, ka- kor pa predsedovati drustvu, ki nir«ia svojega premoženja, [>ač pa ogromnih troäkov, katere jo treba naberačiti? Je pač razlika, posojevati med ljudstvo društ- veni denar, ali pa prosjačiti gamed ljud- stvom za društvo. Dr. Treo jo torej eno mislil, a drugo pisal; mislil pa je tako-le: „Mi smo ve- seli, da nimamo nič opraviti s „Šolskim Domom" ; kajti najhujsa narodna tlaka je beračiti " narodne nainene. In da bode dr. Gregorčiču in njegovim somižljeni- kom ta narodna tlaka tern hujäa, delamo mi „naprednjaki", kar^ je v nasi moči, da to nabiranje za „oolski Dom1' zavi- ramo. — G. doktor, ali nirnate v pripo- rocevanje za prih. volitve res že nič več drugega, nego zavijanje reanico ! To ni lepo, kakor tudi ni lepo, da bi radi podtikali šolskemu rodstvu „Sol- skega Dorna" maäcevanje na äolskih otrokih zarad političnega mišljenja sta- rižev. Proximo Vas, kako naj si drugače tolmacimo VaS stavek: „. . . . vendar se nikakor nisein bal, da bi zamoglo äolsko vodstvo polilično mišljenje starišev ina- ščevati na äolskih otrocih'. Iz tega izreka mora vsakdo sklepati, da Vam je ,mašče- vanje na Solskih otrocih" dognana stvar, da pa ste Vi tak junak, da se ga niste bali. Lojalno bi bilo — ker ste že ho- toli vreci v javnost insinuacijo o „ma- ščevanju" — da bi bili navedli fakta za to „ma^čevalnost". A tega niste storili, ker niste mogli, in ker ne more nikdo drugi; kajti vodstvo „Solskega Doma" je v svojem rodoljubju in mladinoljubju prevzviSeno, da bi se moglo „maščevati" na mladini, kateri je „Šolnki Dom" po- svečen. In da je vodstvo le narodno- vzgojevalnim in nikakor političnim obzi- rom dostopno, kaže dejstvo, da ima učno osebje tudi kakega ölana, ki je h celo svojo du^o pri „narodno-napredni" in jo tudi požrtvovalno podpira, a šolsko vod- stvo goji proti takemu učiteljskemu članu prav isto naklonjenost kakor predno nt's je „narodno-napredna" osrečila z razko- lom. Čemu je torej dr. Treo vpletel v svoje „poalano" stavek o „maSčevanju", č*e se ga ni balV To bi bila uganka, ako bi ne bil dr. Ti ;O deželnozborski kandi- dat „narodno-r-ipredne". Kot takemu mu je sevoda jako neprilic'no, da smo ga javno prijeli zarad pomanjkanja rodo- ljubja. Kot narodni poslanec, kateri hoče po vsej sili postal, bi iinol bolj dolžnost nego vsakdo drugi dati mastnim sloven- skirn starii5em rodoljubni vzgled, da bi bij poslal svojega otrok" naravnost v „Šolski Dom", ne pa v kako drugo solo, če se v njej tudi kaj slovenščine uči. Dr. Treo kaže vrh tega tako malo pojina o pravem rodoljubju, da ima za „Šolski Dom" trdno zapet žep, ter mu hočo škodovati in podirati, kar so drugi rodoljubi, ki se ne silijo v prvo narodno vrsto, s trudom postavili. Kako irne za- služi tako ravnanje? Za danes le že en stavek iz „po- slanega". Dr. Treo piše : „Odločil se pa nisern za ta zavod (,,Šolski Dom"), ker so se vrala „Šolskega Doma'' za jeden del goriških slovenskih otrok žalibog itak zapreti morala in bi ne maral sprejeti nase odgovornosti le za jedno goriškemu slovenskemu otroku odvzeto mesto !" — Ta je pa tudi lepa ! Ali se je g. doktorju sanjalo? Ali vo g. doktor, da so bili dečki*)oni „del gori^kih slovenskih otrok", katerim „so se morala vrata „Šolskega Doma" zapreti"? Ali ve, da je njegov otrok deklica ? Ali ve, da so deklice vsa- kega äolskega leta sprejemajo v neome- jenem ätevilu v „Šol. Dom"? Kako bi bil torej mogel „sprejeti nase odgovornost le za jedno goriäkemu slovenskemu otroku odvzeto mosto"!? Mi Bi tega ne moremo drugače tolmačiti, kakor da se je imel 8 tein otrokom zgoditi v „Šolskom Doinu" čudež, da je imel iz deklice postati — deček !! — Kaj je dr. Treo, — nncijonalist ali narodnjak? — Odgovor: Dr. Treo je upisal svojo hčerko v italijanski od- delek c. kr. vadnice. S tem je dokazal, da ni ne nacijonalist in ne narodnjak, ampak da je — „naprednjak". Prepirljivec. — Na svetu so tudi taki ljudje, ki ne morejo živeti brez pre- •) in sicer le viSjih rnzredot. Op. st.) pira. Tak ölovek je tudi A. Gabržček. Koder je hodil, kjer je bil, povsod se je prepiral, povsod je nastal razpor in so- vraštvo. Že kot jako mlad petelinček je bil razvnel v svojem rojstnem kraju tak ravs in kavs, da je morala žandarmerija stražiti njegovo stanovanje. Ko je bil obesil na kol „nehvaležno"' učiteljevanje, se je preselil v Gorico, ter prevzel ured- niätvo ,,Soče". Ko je to zvedel pokojni Jeron, je vzkliknil : Pravega m... dobijo y Gorico! Ako sta dva se tako prijatelja, ta jih bo gotovo razdrl. In ni se motil, rajnki gosp. Jeron! To dokazuje Gabr- Söekovo dejanje in nehanje od leta 1889 do donažnjega dne. Komaj je priše 1 v Gorico, že je počil razkol; kobariSka „burja" je popihala v ogenj, ki je tlel pod pepelorn, in nastal je požar. Sam Gabržček pripoveduje v „Soči" I. 1889 da je, d a s i i5e mlad, žetretjič v svojem življenju razvnel prepir in raz- por. „Treba je bilo le mojega prsta", pi^e v „Soči", „da je vskipelo in da je požar zagorel z najvecjim plarnenom". Po državnozborskih volitvah 1. 1891 se je vrnil zopet mir v deželo, in velika večina naäega ljudstva je stala do leta 1889 zvesto pod zastavo društva „Sloga". Složno delovanje nam je prineslo obilo lepih uspehov. Toda ta mir je za Gabr- ščeka predolgo trajal. Mož se ni več do- bro počutil, kajti njegov a obrt cvete le v buruih dobah, v ravsu in kavsu. Pre- pir mu t e k n e in tudi n e s o! Saj je že leta 1896 pisal o prejšnjem razkolu. da so je njegova „Soča" lepo razvijala vkljub vsem napororn nasprotuikov in da bi si skoraj zopet žolel nekoliko preganjanja. Predolga doba miru bi ga bila kmalu spravila iz Gorice. Leta 1898 se je ie hotel preseliti v Pulj ali v Celje, a pridrzal ga je dr. Tuma. Leta 1899 jo ponujal „Sočo" in „Prirnorca" dr. Gregorčiču, čeS, da ne bo več izdajal teh listov na svoj riziko. KeSil je Gabr.^čeka in njegovo obrt zopet le razkol. Obupa- jočemu tiskarju Gabržčeku pridružil se je dr. Tuma in pobratima sta provzročila z zdnižonimi močmi razkol. Tako sta si oba pomagala. Tuma upa z razkolom doseči avoje namene, GabrSček pa pro- daja zdaj svojo robo, „Tutti irutti" in slične pikantorije „mogočnega konsor- cija". Razkol oboma koristi, oba se ga veselita. Tuma je nedavno razkladal na nekem shodu, zakaj je dobro, da je pri- sel razkol; v „Soči" pa srno citali sle- dečo pomenljive besede: „Za zdaj imamo razkol, katerega pa mi prav nie ne ob- žalujemo". Po razkolu imajo Labi pred Gabrsčekom mir. Drugače je bilo pred razkolom. Gospod lekarničar Kiirner vsaj je pri porotni obravnavi pod prist^go iz- javil, da so vsi razpori med Slovenci in Labi pričeli z onim časom, ko je prešla „Soča" v Gabr^čekove roke. Gabräcek mesari zdaj slovenske so- rojake, in to mu jako prija, to opravlja z veliko vstrajnostjo. Leta 1899 je pisal v „Soči": „Mene to malo briga, ali so me „Goričani" siti ali ne, siti ine bodo se, da si pokvarijo želodce, za to že hočem poskrbeti". Mož je držal do zdaj pošteno svojo besedo. Prepir in razdor ugaja njegovi prepirljivi naravi in mu ob enem tudi nese. Hudoinušna opazka: Če naši po- litični strokovnjaki na oni strani ne vedo za njim primerne autorje, svetovali bi jim n. pr.: Untersuchungen über den Stallmist v. dr. Holdefloiss 3 gld. 10. Vilj. Korn, Breslava. Izpred sodišča. — Dne 8. sept. t. 1. na Mali Šmarin je bila v Villi Vicen- tini v Furlaniji procesija, na kateri so nosili ob molitvah podobo Matere Božje. Mej procesijo so bile vse krcme zaprte. Nek 24-letni Hanibal Burba pa je hotel po vsej sili v neko krčmo. Ker mu je lastnik krčme Jakob Merluzzi to ubranil, začel je Burba preklinjati Mater Božjo in celo procesijo. Zaradi tega je bil pred tuk. sodnijo obsojen na tri mesece zapora. Škrlatica. — V Šempasu, v Oze- ljanu in na Oseku se vedno bolj širi, radi tega so povsod tod zaprle äole. P. n. iiaročnlke „llrvatske üla- tlce*' in one, kateri žele pristopiti kot udje ali ustanovniki, prosi podpisani, da mu blagovole javiti ustmeno ali pismeno. Udnina znaša 6 K. Švara Franjo, bogoslovec, poverjetnik „Hrv. Matice". Slovenske goriäke liste prosim v po- natisek. Marijan Marchi — suspendiran. — „Naäa Sloga" poroča, da je znani Marchi, učitelj v Lanišču in zvesti so- trudnik „Učiteljskega TovariSa" odpušeen iz službe vsled sodnijskega postopanja proti njemu z ozirom na javno moralo in „lepo obnašanje". Listuica ureduiStva. — Raznim gg. dopisnikom: Za danes došlo prepozno, prihodnjič! Podpore. — Deželni odbor je po- delil sledeče podpore in sicer dijakom slovenske narodnosti: 2 podpori po 400 K prvoletnikoma Andreju Ipavcu in Josipu Pavlinu na Dunaju; Alsonzu Vales-u fil. na Dunaju siipendij 600 K. Nadalje podporo po 400 K Ivan Šorli-ju, prav. v Gradcu, Rud. Lavren- čiču fil. na Dunaju, Alojziju Gradniku prav. na Dunaju, Antonu Žerjal-u pr. v Gradcu, Francu Vugi pr. na Dunaju in Mirko Koršiču prav. v Pragi. Podpore po 200 K Josipu Potoč- niku tehn. v Gradcu, AI. Keršovaniju prav. v| Gradcu, Iv. Preslu tehn. v Pragi, An(. Manzoni prav. na Dunaju, Izidoru Keja med. na Dunaju. [Jdovi Katarini Ivančič 200 K; vi- narskim in sadjarskim društvom v Ri- hembergu, Kamnjah in Brjah ä 200 K in županstvu v Š, uah 400 K. Und. su^c-'sogfiit. — Pri c. kr. kmetijskem društvu se prevzamejo na- ročbe na ta umetna gnojila do 30. t. m. Cena za celi vagon 520 krön, v manjši množini krön 560 kvintal. Predor Vipavske železnice pri Rojcih je bil minulo soboto izkopan v celi svoji dolžini 180 metrov. Ta dogodek je ljudslvo z delavci vred proslavilo v nedeljo na primeren način. Od ondi nam poročajo, da dela tako ugodno napredu- jejo, da bode železnica izvršena že do pomladi. Zopct dekle živo zgorelo. — Neka Marinič v Renčah se je podala z doma in je pusJla samo v hiši svojo petletno hčerko. Dekletce se je mej tem približalo ognju, oblekla se jej je unela in dekletce je živo zgorelo. Ko se je vrnila mati domu, je bilo dekletce že mrivo. Pričakovati bi bilo, da, ako že ne 1 j u-. bezen do svojih otrok, morale bi poučiti nepremišljene matere vender vse nesreee, kolikor se jih je že zadnji eas zgodilo v deželi, da bi pazile na otroke. Toda vse nič ne pomaga! Pač žalostno! Z odra padel. — Delavec Miha IViuzolin iz Medane, star 57 let, je skladal opeko na drugem odru pri stavbi novega poslopja kupčijske zbornice, v katerem bode permanentna razstava. Ob priliki, ko je skladal opeko, se zlomi pod njim jedna deska in Muzolin pade z opeko vred na tla. Poškodoval se je tako močno po glavi in po telesu, da so ga morali pre- nesti v bolnišnico. Ne spite ob cestah! — Delavec Tone Možina iz Sela, star 44 let, šel je proti domu; ker jo bil pa jako — truden, hotel si je nekoliko odpociti in se vsedel ob cesti na tla ter kmalu tndi zadremal. Bil je pa tako nepreviden, da je iztegnil nogo preveč po cesti in to še celo o rnraku. Kmalu pride mimo en voznik s težkim vozom, pa pelje Možini čez nogo. Poskodoval ga je tako močno, da so ga rnorali prenesti v bolnišnico. V papirniei v Podpori pomanjkuje kakor čujemo, dela. Zaradi tega odpuščajo vsako toliko delavce iz dela. Podpiscini naznarvjam sl. občin- stvu v mestu in na deželi, da sein odprl brivsko podruznico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjcr hodom mogel postreči cenj. svo- je občinstvo, posebno spodnjega dela mesta ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z lzbovnimi delavskimi močmi, daluhko obljnbljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vse polrebsčine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in damc, vse po jako zrnernih cenah. Piojakom z mesta in dežele se toplo priporočarn udani A. Pucelj brivec. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Oznanilo! Dve elegantno opravljeni sobi. ena velika, druga nianjša, oddasle se mesečno po zmerni ceni v najem Kje, pove iz prijaznosti našo upravnišlvo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORH A Via Giardino 8 priporoca pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- > tnatinskih in isterskih v i - nogradow. uusuiviju nii uoin in r;i/.posnj;i pu aimiv.- nici na vse krajo avstro-ogcrske monarlujc v sotlih od sifi litrov iKiprcj. Na zahlovo posilja tudi uzorco. Cene zmerne. Postrexba postena. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš. šfev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrslnega numusaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v litijvečji ixberi, kakor: sukno, platno, prte- nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrslne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jäger itd. itd. Vne j»o liajiiizjili eenah. Cleue ho ntalue hr«z pogajauja. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko st. O, 1, 2, H 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po '/« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. (Hjc za sluh po višjem stabnem zdravniku dr. Schmidt-u je popolnorna prosto škodljivih tva- rin iz eterienih in mstlinskih olj. To olje je priporočeno po slavnih zdravnikih za usesne bolezni dr. G. Hammerschmid in dr. Goldmann, ku- kor najboljše in najgotovejše zdra- vilo za vse ušosno bolezni ter se vže nad 25 let rabi z najboljšem vspehom. Steklenica tega olja z navodom vdobiva se po 4 K v iekarni g. CRISTOFOLETTI v Gorici. rKADILCIM ZAHTEVAjTE POVSOD 1 QIGflRETNE PflPIRČKE \ ,V KOPIST ORÜZBI SY(FrjIA IN ^ETOOA.J Lkatcri so N^jßoy^ODvscti bfiuciiti J X GLAVN ANALOGA: Jf \VIOS.STOKATßS]/lj Zastopstvo za Gorico in oMco im Ant. Jeretic v Gorici. Podpisana naznanjata slavnemu ob- činstvu, da staprevzela nasvojoroko mlin v Prvačini, ter zagotovljata, da bosta vedno skrbela za točno in pošteno postrežbo. Imata tudi hieve za živino. Gen- jenim družinam se zatorej prav toplo priporočata Frančeškin & Cjan. ) Jakob Küklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga w pohištva, rakev (trug), vinskib po- k sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi kral- kočasnib iger slov(mskih „Mari- fe jaiiic" t. j. ličnib in trpežnih " miz iz trdega lesu, ki imajo | znotraj tro- ali štiridelno keg- P Ijišče z vrtenci in kegljavnicno . blaga j no po najnovejži sestavi. za I krčmarje, zasebnike itd. . v Pevmi, ' za Soskim mostom. p. Gorica, I priporoca p. n. obeinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke } cene. Jakob Suligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. st. 25, priporoca svojo prvo slov. u rarsk o (l(klavnic(> in poprav- IjuYiii(M) tor I zalogo ur V vseh vrst in kakovostij, na- dalje razno- "^¦^^^^ vrstne šival- ue stroje najnovejsih siste- mov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jarnči jedno leto, ši- valne stroje za pet let. —-------------- -»— -»"^ mm mm ^mrm^ -mrm* w -^p^ -mmmw -^mwr ^W^ ^ Sinzene foie krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" toči raznovrstna bela in črna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus- nimi jedili. Priporoca se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. SS Železnato vino lekariiarja G. Piccoli v Ljubljani, dvorii. založnika Nj. Sv«>tosti papoža, po ana'i/i ^osp. profosorja Frosuniua v Wiosbadoii7u Hg^ ima v sebi QQkrat več železa kiikor druga po reklami nozaslužno alüv*'t?a chiiia-zeli'zniita vina, katcra često niinajo vec ž(>leza v sobi, kakor vaako ceno luuuizno vino. Vsled tega najvwcje jnnistvo za i/.ilat- nost U>ga vina pri nialokrvnih, iiervgsauih ali vslcd bol(>/.ni oslabelih oscbah, kakor Imli šo poscbiio pri bledih, slabotni1' in bolohavih utrucili. Dobiva se v steklenicab po pol lilra v Gorici pri g. lekaniarju Giroucoli. — Zu- nanjo naročbo proti povzotju. III- j „J\sarodixa Jiskarna" v Qoriei ] ulica Vetturini 9. | Ilijada. j Povest slov. mladini. j Prosto po Homcrju ] piipovedujc ANDREJ KRAGELJ. ] S tolmačem važnejših osebnih iineii ter obscga 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. ! Vezana v platno 2 kroni, ozi- ! roma 2 kroni 20 vin. i Dobivii se v „Narodrri Tiskarni" v Gorici, i pri knjigotržcih Pallichu v Gorici na I Travniku, j)ri Schwcntnerju v Ljubljani j in Florijami v Kranji. Za jesensko in zimsko sezono , Razno modno in drugo jesensko kakor tudi zimsko blago, za dame in gospode, toplo priporoca svojim rojakomv mestu in na