Proletarci vseh dežel, »družite
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE! SLOVENIJE
Leto XL — Štev. 156.
Ljubljana, nedelja 2. julija 1950
Mesečna naročnina din 50.—
Poštnina plačana * gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE)
Ljudsko posojilo — izraz ljudske enotnosti Ameriške letalske in britanske pomorske enote posegajo v boj« na Koreji Po odkupu češenj — odkup breskev, marelic in hrušk Pogled v delavnice Triglav filma Dopisi — Fizkultura — Šah
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Cena din
Ludsho posojilo - izraz ljudske enotnosti
Dobrih 14 dni je minilo, odkar je bilo v časopisih objavljeno, da je vlada FLRJ razpisala drugo ljudsko posojilo. Štirinajst dni je kratka doba — in vendar je ljudsko posojilo že tako razgibalo delovne množice, da skoraj ni vež sindikalne podružnice, ki ne bi že razpravljala o njem. Nešteto delovnih kolektivov pa je za vpis posojila že sprejelo konkretne obveznosti. Prvi so bili seveda naši udarniki — borci za višjo storilnost v naših tovarnah in rudnikih. Glas Antona Za-goriška iz Trbovelj, Dušana Turka iz Litostroja in drugih prvoborcev za zmago socializma je našel odmev pri neštetih delavcih in delavkah, ki s tekmovanjem sledijo pozivu: »Sprejmimo obveznosti za vpis ljudskega posojila, dokažimo našo enotnost in zaupanje naši Partiji.«
Ljudsko posojilo je dokaz ljudske enotnosti. Saj ga podpisujejo vsi: delavci, nameščenci in ljudska inteligenca — vsi, ki vedo, da jim jp°re edino zgraditev socializma dati večji kos kruha in vsega, kar potrebujejo za človeka dostojno živ-ljenje.
Če se ozremo v letu 1948 vidimo, da nam je že prvo ljudsko posojilo dokazalo enotnost našega ljudstva. Najbolj so se seveda izkazali delavci in nameščenci. Za to, da je bil odziv pri kmečkem prebivalstvu manjši, ni bil edini razlog v relativni zaostalosti kmečkega prebivalstva in v privatnem značaju kmečkega sektorja, ampak predvsem v napakah pri pojasnjevanju pomena ljudskega posojila.
Sami sebi posojamo! To je prva stvar, ki jo mora povedati aktivist na vasi. — Mnogo predmetov, ki so potrebni v vsakdanjem življenju, bi danes lahko vsak kupil, saj dovolj zasluži, pa jih ne more kupiti, ker jih za vse še ni dovolj. Naša proizvodna sredstva so še premajhna, da bi mogla kriti vse želje in potrebe, kolikor bi jih lahko zlasti kmečko prebivalstvo krilo z denarjem, ki se steka v njihove roke. Toda nespametno bi bilo, če bi denar, ki ga nekdo zasluži, obležal v skrinji zato, ker si z njim ne more kupili vsega, kar si trenutno želi. Prav zato. da bomo imeli vedno več vsega na razpolago, so nam potrebni novi stroji in nove tovarne. Z ljudskim posojilom pa bomo lahko znatno pripomogli k dvigu proizvod, sredstev, h graditvi novih tovarn za proizvajanje dobrin, ki jih vsi potrebujemo. Včasih — v stari Jugoslaviji — je bilo po trgovinah nakopičenega mnogo blaga. Toda kdo si ga je lahko privoščil? Koliko ljudi je bilo čez zimo brez čevljev. pa čeprav jih je češki kapitalist Bata prodajal po približno 100 din par. Mi pa ustvarjamo tako gospodarstvo in družbeni red, ki bosta dajala vsega vsem, ne pa samo peščici izkoriščevalcev. — Vi-dimo torej, da z vpisom ljudskega posojila vsak sam sebi posoja, tako delavec, kakor kmet.
Da sami sebi posojamo pa vidimo tudi po tem, kako se to posojilo samo na sebi oziroma v denarju vrača. Pri prvem posojilu mnogi kmetje niti vedeli niso, da se posojilo obrestuje s 6% in da mora biti vrnjeno že do leta 1952. bodisi z
PRVI HOČEJO BITI med
podpisniki ljudskega posojila
Čeprav se vpisovanje drugega ljudskega posojila še ni začelo, so že številni delovni kolektivi in organizacije, predvsem v mestih iin industrijskih središčih, že prevzeli' velike obveznosti. Skoraj povsod se zavezujejo, da bodo vpisali najmanj toliko kakor pri prvem posojilu. Sindikalne podružnice tudi tekmujejo med seboj, katera bo dosegla največji vpis.
Dne 27. junija je imel v Ljubljani množični ^setatnelk mestni odbor Sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije. Sprejeli so napoved tekmovanja, ki ga je napovedala sindikalna organizacija ministrstva, ,za finance vsem sindikalnim podružnicam državnih ustanov. Štiri petine članstva, ki 6e je udeležilo sestanka, se fe zavezalo, da bo vpisalo 400.000 din. Raaen tega so se zavezali, da bodo šle vse sindikalne grupe še na teren in pomagale aktivistom na vasi pri delu za vpisovanje ljudskega posojila.
Sindikalna podružnica gostinskega podjetja hotela »Union« v Ljubljani je sklenila, da bo vpisaAa 21.000 din, ki jih je prejela kot naerado ob prevzemu republiške prehodne zastave.
Na plenumu sekretariata 10- terena J. rajona v Ljubljani se je izmed 23 članov 19 zavezalo, da bo vpisalo
48.000	din ljudskega posojila.
Tudi kolektiv pošte Ljubljana 1 in t. t. center ne bodo med zadnjimi. 2e doslej so dosegli prvo mesto v tekmovanju, ki so ga razpisali z vsemi kolektivi ptt v Sloveniji.
O	obveznostih delovnih kolektivov za vpis ljudskega posojil« prihajajo poročila iz vse Slovenije. Ljubljanski kolektivi se kosajo z mariborskimi. Zavedni pa so tudi kolektivi v manjših krajih. Nedvomno bodo njihovemu zgledu sledile tudi vasi, tako da se
BODOČA LJUBLJANA kot
SOCIALISTIČNO MESTO Z 250.000 DO 300.000 PREBIVALCI
amortizacijo obveznic ali pa z dobitkom. Posojilo je torej hkrati loterija, kar lahko povedo tisti, katerih obveznice za prvo posojilo so že zadele dobitke. Posojilo pa za vsakogar pomeni tudi štednjo. Med določbami v uredbi o ljudskem posojilu je tudi predvideno, da se obveznice lahko lombardirajo. To se pravi, da na podlagi obveznice lahko dobi? v banki tudi posojilo zase, ako ga rabiš. Pri vpisovanju posojila je glede višine vpisanih zneskov zajamčena najstrožja tajnost.
Pregovor pravi, da je vsak svoje sreče kovač. Pri ljudskem posojilu pa lahko pravimo, da smo vsi — delavci, kmetje in delovna inteligenca — kovači svoje sreče in sreče svojih otrok. Saj tu ne gre za navadno loterijo, ampak za veliko stvar, ki bo vsej naši skupnosti prinesla veliko korist.
Razlog, da so naši delavci prvi začeli sprejemati obveznosti za drugo ljudsko posojilo, je ne samo v tem, ker je dela- j vec v prvi borbeni liniji v graditvi so- j cializma, ampak tudi v tem, ker so delavci koncentrirani po tovarnah, in že skupnost delovnega procesa vpliva na sprejemanje skupnih obveznosti. Prav zato, ker so kmetje bolj razdrobljeni in je pri njih pojasnjevanje težje, moramo v pogledu posojila pokazati na vasi večjo gibčnost in več prizadevanja, da se vsak kmetovalec seznani s prednostmi v posojilo vloženega denarja. Ta stvar bo letos mnogo lažja kot pri prvem posojilu. Saj imamo že toliko kmečkih delovnih zadrug, katerih člani najbolj neposredno čutijo pridobitve socialistične graditve in ki pravilno razumejo tudi vlogo ljudskega posojila. Njihovemu zgledu bodo sledili tudi drugi kmetje, samo če jim bo stvar pravilno in pravočasno pojasnjena Kakor nekoč niso oklevali, Če je šlo ja pomoč narodnoosvobodilni vojski, tako bodo tudi danes radi prispevali svoj delež. To tem bolj, če fim bo pojasnjeno, da ga bodo z obrestmi dobili nazaj, in da tu ne gre za tako loterijo oziroma za take srečke, kot so bile tiste v stari Jugoslaviji, ki so jih razni agenti prodajali za 50% dražje kot je bila njihova tržna cena, ter s tem grdo opeharili ljudi, ki so jim nasedli. Tu gre za skupno korist in za osebno korist vsakogar, ki bO vpisal ljudsko posojilo, za kar jamči ljudska oblast, ki je kmetu dala zemljo in ki mu hoče dati še več — hoče dati pogoje za zvišanje produktivnosti njegovega dela, hkrati pa zatreti izkoriščanje človeka po človeku.
Tudi jz napak pri prvem ljudskem posojilu smo se nekaj naučilL Da se te napake ne ponovijo, je potrebno, da muo-žične organizacije poneso svetle zglede naših udarnikov v sleherno hribovsko vas. Pošten kmet je pripravljen še ne večje žrtve, treba je. samo stopiti k njemu !n se z njim lepi/pogovoriti. Če bomo to storili, bomo ob koncu vpisovanja z zadovoljstvom pregledali pravilne proporce med skupnimi zneski podpisnikov poedinih slojev in bo naše drugo ljudsko posojilo še večji dokaz ljudske enotnosti, kot je bilo prvo.
bodo delovni kmetje pridružili zavednim delavcem tudi pri tej manifestaciji za zgraditev socializma v naši državi.
Med več ljubljanskimi kolektivi se je odlikovala tudi sindikalna podružnica delovnih kolektivov semenarne, kmetijskega magazina in glavne direkcije za pospeševanje kmetijstva. Sklenili so, da bodo vpisali 150.000 din. — Delavci in namešcenci Blasnikove tiskarne v Ljubljani so se zavezali, da bodo vpisali nad 66.000 dtin. — Te dni -so bili na vseh stavbiščih Splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani množični sestanki, na katerih so razpravljali o ljudskem posojilu. Pododbori so si napovedali tekmovanje, kdo bo vpisal več in se bolje pripravil na vpisovanje. Tekmovanju se je pridružil tudi kolektiv centrale v Ljubljani.
V	Mariboru so se člani mladinskega komiteja železniških delavnic zavezali, da bodo vpisali 22.500 din, vsak po
1.500 din. Tako nudijo zgled drugim mladinskim kolektivom ter bodo letos prispevali več kakor za prvo ljudsko posojilo leta 1948.
Clanr nove sindikalne podružnice prosvetnih delavcev št 2 v Lendavi so sklenili, da bodo vpisali več kakor pri prvem ljudskem posojilu. Ko so začeli sprejemati obveznosti, so med seboj tekmovali, kdo bo več vpisal. Tako se je 27 članov podružnice zavezalo vpisati 80.000 din.
Med zgledne sindikalne podružnice se je uvrstila tudi podružnica okrajnega ljudskega magazina v Tolminu. Zavezali so se, da bodo vpisali 94.000 din. Pozneje pa bodo skušali obveznosti še povečati Sodelovali bodo tudi na vasi, tako da se bodo tudi kmečki ljudje bolje zavedali velikega pomena ljud-I skegd posojila.
Na ogalu Aškerčeve in Gorupove ulice v Ljubljani 6o letos raziskovalci rimske Emone odgrnili plast vrtne zemlje in začeli podrobno proučevati ostanke staroveškega mesta. Temelji dva tisoč let 6tarega mesta so zdaj pred našimi očmi. Tako vidimo v duhu idečo nit zgodovine kraja, kje; ee je zdaj začelo razvijati bodoče socialistično mesto kot prestolnica Ljudske republike Slovenije. Blizu odkopanih temeljev stare Emone in skoraj neposredno za rimskim zidom stoji leseni provizorij s številnimi risal-nicami. Tam delajo naši arhitekti, urbanisti ih projektanti. V poslopju ima svoje
nih ustanov južno od Kongresnega trga in Rimske ceste, republiško upravo (med Prešernovo in Resljevo cesto ter od Gregorčičeve ulice do železnice), poslovno četrt (severno od železnice ob magistrali — Tyrševi cesti — pri kolodvoru) itd. Na severu ob Savi, na mestnem rohu, se bodo vrstila športna igrišča, parki in izletišča. Glavna prometna os v severnem delu bo razen magistrale pravokotna zvezna cesta v višini 6eda-njn ulice Posavskega; vezala bo glavno gorenjsko upadnico (glavno cesto), dalje industrijo, stanovanjsko četrt, se dotaknila poslovne Četrti, krajevnega tovor-
Model nove, bodoče stanovanjske četrti na severu
prostore regulacijski urad za mesto Ljubljano. Tudi skoraj v neposredni bližini se razvijajo sodobni instituti naše univerze in tehniške visoke šole.
OSNOVE BODOČE LJUBLJANE
Ali razvoj velike Ljubljane upravičujejo samo zgodovinski činitelji? Nedvomno odločajo, toda upoštevati je treba še zlasti zemljepisni položaj in vse tiste pogoje, ki dandanes omogočajo razvoj proizvajalnih sil ter s tem tudi razcvet znanstvenega in kulturnega življenja v središču, kakršno je Ljubljana. Stara Ljubljana je prevzela od Emone glavne smeri svojega razvoja; v Ljubljani se stikata dve pomembni magistrali, saj je Slovenija na enem najpomembnejših prehodov med Sredozemljem in Podonavjem, med Vzhodom in Zahodom, pa tudi stičišče treh evropskih kultur je tu. Med Ljubljanico in Gradom sc je razvila baročna Ljubljana, ki se je iz teh ozkih mej razširila tudi na leva breg Ljubljanice. Ljubljana je bila še ob koncu 18. stoletja uklenjena v tesno srednjeveško obzidje. Vendar je na splošno ostala utesnjena v starih osnovah še do
fotresa ob koncu prejšnjega stoletja, načaj srednjeveškega mesta je bil še vedno očiten.
Po potresu je Ljubljana dobila prvi regulacijski načit, ki ga je izdelal arh. Fabijani. Toda tedaj je bila Ljubljana še pokrajinsko mesto. Po prvi svetovni vojni se je zlasti jasno pokazalo, da so bile prvotne mestne meje pretesne, da pa so se tudi potem mnogo preveč razširile, ker ni bilo primernih regulacijskih osnov. Zato je začel regulacijska vprašanja reševati arh. Plečnik. Zdaj so naravne meje dovolj velik okvir bodoče Ljubljane; na severu Sava, na jugu Ljubljansko barje do poplavnega področja, na vzhodu Golovec in na zahodu Rožnik ali izrastki Utiškega hribovja.
GLAVNE NALOGE URBANISTOV
Pri izdelavi regulacijskega načrta, ki bo zdaj predložen prebivalcem na pregled in v pretres, niso poglavitno tehnična vprašanja; rešiti je treba estetsko nalogo in določiti četrti za razne funkcije m,esta: upravno, stanovanjsko, šolsko (znanstveno), industrijsko in druge četrti. Tehnična vprašanja pa so druge vrste, ker jih je mogoče rešiti v mestih, ki se razvijajo po dobrem ali slabem regulacijskem načrtu. Poglavitno vprašanje je vedno: ali mesto s svojo ureditvijo ustreza družbi ter sodobnemu življenju alt ne. Zato mora biti vsaka dobra zasnova vsestranska. Urbanistični načrt pa morajo množice tudi dobro poznati, saj ga uresničujejo one. Zato je tudi nujno tesno sodelovanje med urbanisti in projektanti.
NOVA LJUBLJANA SE BO NASLONILA NA VELIKO MAGISTRALO
V	prometnem pogledu je največja značilnost nove Ljubljane, da se bo naslonila predvsem na veliko magistralo, ki drži v smeri prastare ceste iz rim
nega kolodvora in četrti s storitvenimi (servisnimi) podjetji.
CESTNI IN ZELE2NIŠKI PROMET
Najneposrednejši pristop iz četrti v središče se bo nudil po koncentričnih cestah (upadnicah in izpadnicah), Trase teh cest so v bistvu 6tare, Mogoče pa jih je tudi popraviti, ker je zazidava ob njih slabotna. Težki trainzitni in težki tovorni promet se bosta usmerila po mestnem obodu. Avtomobilske ceste (avtostrade) bodo imele spočetka priključke na obodno cesto. Železniški osebni in tovorni promet bosta ločena po trasah in kolodvorih. Za osebni promet bodo obdržali sedanje trase, ki 60 najkrajše. Železnica bo poglobljena in bo dobila značaj metroja (podzemeljske cestne železnice). Tovorni promet se bo usmeril po obvozni progi, Me6to bo imelo pet krajevnih (loko) tovornih kolodvorov v neposredni bližini — Vič, St. Vid, Črnuče, Rakovnik in Zalog ter osrednji kolodvor.
Ceste, ki 6e bodo križale pravokotno, bodo imele eno smer proti planinam, drugo pa proti Polhograjskim dolomitom. Naselja bodo rezale v četverokotnike (kareje), zato jih imenujejo karejske ceste.
PROSTA ZAZIDAVA, NE VEČ STRNJENI SISTEM
Strokovnjaki računajo, d? bo prebivalstvo Ljubljane v prihodnjih desetletjih (v 40 do 50 letih) naraslo na 250.000, največ do 300.000 prebivalcev. Ker bo gostota prebivalcev znašala 120 na hekt-
bodo vsa naselja ob mestu, n. pr. Dravlje, št. Vid, Vič, Polje, Slape-, Zalog itd,, samostojni ter zaključeni organizmi. Mestno področje bo racionalno zazidano, teko da se mesto n« bo več nesmotrno razraščalo v širino.
Doslej s« zidali mnogo stanovanjskih blokov, to se pravi, da so bile ulice po* dobne koritom ter zaradi tega niso bil* dovolj zračne in sončne, ni bilo dovolj zelenja in nastopale so razne prometne težave. Regulacijski načrt določa, da bodo nove mestne dela zidali na prostem, ne več v strnjenem sistemu (glej sliko modela stanovanjske četrti na severu Ljubljane). Ta način pa zahteva mnogo več skrbi pri izdelavi arhitektonskih načrtov.
MNOGO ZELENJA — STANOVANJSKE ČETRTI
Na splošno bo mesto imelo dve stanovanjski četrti; južno in severno. Južna bo imela stanovanjske hiše le z enonadstropnimi in največ dvonadstropnimi hišami (slabša tla), severna pa se bo ponašala s samimi visokimi hišami, ki bodo najmanj štirinadstropne.
Mesto bo imelo mnogo zelenja, saj bodo sedanji veliki zeleni pasovi zavarovani — Rožnik, Grad, Golovec — razen tega pa bomo pridobili še nove zelene površine ob železnicah, rekah in cestah; ob vodovodnih napravah kot zaščitni pas, dalje v Mestnem logu, na spodnji savski terasi, šentviško hribovje, Šmarna gora, Rašica itd. K temu bi smeli prišteti še velika športna igrišča. Glavni stadion bo ob magistrali v mestu, sicer pa bodo manjši stadioni na mestnem robu.
INDUSTRIJA IN DRUGA VPRAŠANJA
Za industrijo so določili dovolj prostora na severu, zahodu, vzhodu in š» pri Zalogu ter na Črnučah. To bodo samostojne četrti. V mestu se ne bodo razvijale industrijske stroke, ki kvarijo zrak in potrebujejo večje površine. Zato v zveri s tem nastopa tudi že precej nujno ■vprašanje preselitve nekaterih obratov, zlasti elektrarne, plinarne, us-njarne in tovarne za klej.
V	mestu ne bo kazalo zidati provi-zorijev, ki so tudi sorazmerno dragi in ovirajo naravni razvoj. Za provizorije bo določena večja površina izven mesta na severu.
Regulacijski načrt določa tudi »sanacijo starega mestnega dela med Ljubljanico in Vegovo ulico. Nadalje bo treba rekonstruirati (preurediti) Sv. Petra cesto, Kolodvorsko ulico, Spodnjo šiško, del Bežigrada, Zeleno jamo in Moste.
Določene so tudi primerne površine za zelenjadarstvo in sadjarstvo; v Dolni-cah, Vrhovcih, ob Glinščici in v Stepanji vasi.
Med najbolj perečimi vprašanji je zidanje osnovnih šol in ustanov za predšolske otroke. Zakaj v Ljubljani odpade na predšolske otroke 1-1.75j? prebivalstva. Mesto potrebuje 338 razredov (razred po 40 učencev) za 13.120 šolarjev. Nove osnovne šole bodo v središčih posameznih terenov.
*
Novo, socialistično Ljubljano po regulacijskem načrtu bodo zgrabile ter uredile množice, zato pa bodo tudi sprejele novi načrt kot rvoj, se seznanile * njim in ga temeljito obravnavale. K« gradimo mesto, se moramo zavedati ve-
ar, bo morala mestna površina znašati j like odgovornosti, ki jo prevzemamo 2COO ha. Pri tem pa so upoštevali, da pred prihodnostjo.
žetev dobro naprednJe skoraj po vsej državi
Letošnja žetev se je skoraj povsod začela nekoliko prej kakor lani.
Mnogo bolje kakor lani' napreduje žetev v Vojvodini, kjar so razen ječmena poželi tudi že precej pšenice. Na okrajnih in krajevnih ljudskih odborih so pravočasno pripravili operativne plane in pravilno razdelili 6troje, tako da žetev povsod napreduje brez ovir. številne večje zadruge in državna posestva so opravile žetev ječmena in pšenice v nekaj dneh. Takoj po žetvi so tudi podorali sirnišča. Stroje izmenjavajo tudi med posameznimi okraji. Dobra organizacija žetve je pripomogla, da bodo v južnem Banatu žetev končali namesto v dvanajstih dneh, kakor so prvotno računali, v sedmih dneh.
V Vojvodini so se tudi pravočasno začeli pripravljati na odkup žita. Pridelovalci so že pred dobrim mescem prejeli odločbe o obvezni oddaji. Na okrajnih ljudskih odborih so ustano-j vili komisije za mlačev in odkup, ki' ! organizirajo in pospešujejo delo pri i mlaČvi in odkupu.
 ______________r__	!	Žetev se je začela tudi v Bosni in
ske Emone od juga proti severu. Nanjo i Hercegovini, kjer navadno ne žanjejo se bo povezalo vse mestno prometno mnogo prej kakor v Sloveniji', ječmen omrežje. Magistrala bo vezala vse mest- so na splošno že poželi in zdaj žanjejo ne pasove ali cone (četrti) • obe stano pšenico. Zadruge v Seraberlji žanjejo vanjski, južno in severno, četrt kultur- po brigadnem načinu. Tekmovanje je
zelo razvito, tako da_ bodo skoraj povsod delo končali prej, kakor so prstno računali.
Tudi v Srbiji že več dni žanjejo pšenico. Niso pa povsod tako dobfo razdelili strojev kakor r Vojvodini
V LR Hrvatski žanjejo na splošno le še ječmen. Donos ječmena j« letos 20 do 30°/o večji kakor lani.
JURIČ FRANC IZ STRNIŠČA JE IZPOLNIL PETLETNI PLAN
28.	junija 1950 je dosegel petletni plan delavec gramoznice v Stmišču Franc Jurič, doma iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju.
Pri žedezniški gramozniei dela že od 3. oktobra 1946. Je eden najboljših delavcev, ki ni nikoli neupravičeno izostal od dela. Proglašen je bil za udarnika do-sedaj že štirikrat. Večkrat je bil že pohvaljen in enkrat denarno nagrajen.
V gramoznici je delo organizirano po normah. Jurič presega normo do 184%, Od 1. januarja 1947 do 28. junija 1950 je za dosego plana opravil naslednja dela;
naložil in razložil je zemlje 472 m*,
peska nasejal 1312 m5,
gramoza in peska naložil 3260m*.
Ameriške letalske in britanske pomorske enote posesajo v boje na Koreji
III. izredni sestanek Varnostnega sveta — Z«
Dobili smo največji
visokošolski metalurški institut
pomoč Južni Koreji se .je izreklo že 34 držav
Tokio, 1. julija (Tanjug). Severnokorejske čete so zavzele Suvon in njegovo letaliiče, kjer je bil ameriški štab. Zdaj so te čete že skoro 40 milj južno od tega mesta. Poročilo poudarja, da se je moral ameriški štab že drugič v zadnjih petih dneh umakniti pred četami Severne Koreje, Južnokorejska vojska je doživela zlom, ko 60 severnokorejski tanki prešli čez reko Han. Njen odpor je skoraj popolnoma prenehal, tako da se severnokorejska kolona tovornih avtomobilov in pehota pomikata proti jugu, ne da bi naletela na odpor. Iz Tedžona, kamor se je preselil ameriški itab, poročajo, da so južni Korejci odklonili miniranje cest in da so se nehali bojevati.
Poveljnik ameriškega štaba brigadni general John Church je izjavil, da bodo poslali ameriške kopenske čete iz pristanišča Fusan na jugu Koreje v notranjost, da bodo branile mostove 25 do 30 mili severno od Tedžona, V bojih bo sodelovala najmanj ena ameriška divizija. Ta bo s podporo južnokorejskih čet začela ofenzivo, v kateri naj bi potisnila severnokorejske čete čez 38, vzporednik .
Radio Fenjang poroča, da je severnokorejsko letalstvo sestrelilo štiri ameriška letala tipa B-29 (supertrdnjave), na zemlji pa poškodovalo šest drugih bombnikov. Dve letali sta bili sestreljeni med napadom na letališče Suvon, dve pa v zračnih bojih nad Kesongom.
Ameriške supertrdnjave bombardirajo vojaške objekte v bližini Seula
Štab ameriških letalskih sil na Japonskem je izdal poročilo, v katerem je rečeno, da so ameriške supertrdnjave bombardirale vojaške objekte ob reki Baja in vzhodno ter zapadno od Seula.
V poročilu se trdi, da so bile zadete številne ladje ter razpršene koncentracije severnokorejskih čet. Po nepopolnih podatkih je bilo uničenih 30 kamionov, dve lokomotivi, 15 tankov in druga vozila. Pri teh operacijah so ameriške letalske sile izvedle 151 poletov.
Ker so severnokitajske sile prebile fronto ob reki Han, se sedaj južnokorej-*ke čete na novo razvrščajo in skušajo zavzeti mostišče ob tej reki.
Po Reuterjevem poročilu so prve čete ZDA že odšle s tajnih oporišč na Japonskem v Tedžon na Južni Koreji. Mislijo, da so te čete sestavljene iz protitankovskega topništva in inženirski enot,
V poročilu United Pressa je rečeno, <da so glavni stan ZDA v Južni Koreji In vse Američane evakuirali iz Suvona y Tedžon 90 milj južneje.
Japonska obljublja prostovoljce
Japonska je pripravljena dati na razpolago ZDA prostovoljce za vojno v Koreji. Agencija France Presse poroča, da je generalni sekretar japonske vlade Kaoao Okazaki izjavil, da je Japonska pripravljena dati ZDA na razpolago prostovoljce za sodelovanje v vojnih operacijah v Koreji, če bodo Američani to zahtevali.
Britanska flota že sodeluje v Korej'
Britanski admiral Patrick Bramd, vrhovni poveljnik na Daljnem vzhodu je izjavil ,da je britansko pacifiško ladjevje dobilo nalog, naj odpluje v Korejo, in da je že sodelovalo v operacijah. V te izjavi, ki jo ReuteT prinaša iz singapurskega lista »Times«, je Braind še dodal, da britansko ladjevje še zmeraj izpolnjuje svoje obveznosti v Hongkongu, čeprav obenem sodeluje i Američani v korejskih vodah.
Ameriška letala bodo operirala tudi v Severni Koreji
Agencija France Presse poroča: Predstavnik obrambnega ministrstva ZDA je izjavili, da je poslal Mac Arthurju navodilo, po katerem naj ameriška letala bombardirajo vojne cilje v Severni Koreji, predsednik Truman. Pojasnil je, da bo ameriško letalstvo bombardiralo cilje, ki ležijo severno od 38. vzporednika, vendar samo do mandiurske meje, Omenjeni predstavnik je tudi rekel, da bodo britanske pomorske enote kontrolirale korejske vode in sodelovale pri blokadi severnokorejske obale,
34 držav za pomoč Južni Koreji
34 izmed 59 dTŽav, ki so članice OZN, se je doslej izreklo v prid ameriške resolucije o dajanju pomoči Južni Koreji. Vlade ZSSR, Poljske in Češkoslovaške so sporočile generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieju, da smatrajo resolucijo VS o podpiranju Južne Koreje za
nezakonito, ker pri sklepanju nista bili navzoči ZSSR in LR Kitajska. Poročajo, da delegacije držav, ki so glasovale za resolucijo, obravnavajo vprašanje o ustanovitvi posebnega vojnega telesa, ki bi skrbelo za skladnost med akcijami vojnih sil, katere bodo posamezne države poslale v Južno Korejo. Doslej so že sporočile Velika Britanija, Filipini, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Nizozemska, da bodo poslale v Južno Korejo bodisi vojno letalstvo ali vojne ladje. Kaže, da bodo vse vojne sile pod poveljstvom generala Mac Arthura.
Egipt proti, Indija za pomoč
Na III. seji Varnostnega sveta je egiptski delegat Favzi bej izjavil, da egiptska vlada ne bo podprla resolucije Varnostnega sveta o pomoči Južni Koreji. Kot razlog za takšno stališče svoje vlade je egiptski delegat navedel: prvič, da je »korejski spopad dejansko samo nova faza nesoglasij med vzhodnim in zapa-ckiim blokom, ki ogroža svetovni mir, in drugič, da je bilo doslej že več primerov agresije in kršitve določb Ustanovne listine OZN, pri čemer pa Varnostni svet ni ničesar ukrenil, da bi to preprečil.
Predstavnik Indije, ki se 27. junija prav tako ni udeležil glasovanja o ameriškem predlogu za Tesolucijo, je na tej seji sporočil Varnostnemu svetu, da je indijska vlada po dvodnevnem razglabljanju sklenila, da bo glasovala za že sprejeto resolucijo. Poudaril pa je, da po mnenju indijske vlade tudi še danes ni prepozno za posredovanje v korejskem vprašanju.
Francosiki predstavnik Chaiuvel je dejal, da so argumenti, s katerimi zavrača vlada SZ resolucijo VS o vojaški pomoči Južni Koreji, nevzdržni. To, da je bila ta resolucija sprejeta brez navzočnosti ZSSR, še ne pomeni, da sklep VS ni zakonit, saj je bila vendar SZ povabljena na sejo. Kljub temu pa SZ. še nadalje bojkotira VS.
Na tej seji je britanski predstavnik Gladwyn Jebb izrazil obžalovanje zaradi stališča egiptovskega predstavnika, ki ni
podprl ameriške resolucije. Pri gLasova-nju za to resolucijo ,ki jo je VS izglasoval s sedmimi glasovi, sta se vzdržala tudi predstavnika Jugoslavije in Indije. Zaradi te Jebbove izjave je egiptski predstavnik protestiral in dejal, da ima egiptovska vlada pravico sama odločati in da nihče nima pravice, da bi ji vsiljeval tujo voljo.
Nekateri člani VS proučujejo možnost posredovanja
United Press poroča, da so imeli v petek nestalni člani Varnostnega sveta — razen Egipta, Jugoslavije, Norveške, Kube, Ecuadorja in Indije — sestanek, na katerem so proučevali možnost posredovanja pri korejskem spopadu.
Odmev na londonski borzi
United Press poroča: Novica o tem, da je poveljnik ameriških čet na Japonskem general Mac Arthur inspiciral bojišče v Južni Koreji, je povzročila precejšen padec papirjev na londonski borzi. Londonski borzni krogi razlagajo to Mac Arthurjevo inšpekcijo tako, da se je precej poslabšal položaj na bojišču v Južni Koreji.
Ameriška križarka obstreljevala severnokorejsko obalo
Washington, 1. julija. (Tanjug. Danes je izjavil predstavnik ameriške mornarice, da je neka ameriška križarka obstreljevala obalo severno od Sarčoka na vzhodni obali Koreje, kjer so bili opazili koncentracije severnokorejskih sil.
Kakor poroča Reuter, je general Mac Arthur izdal danes povelje vsem razpoložljivim ameriškim ladjam na Japonskem, naj prevažajo v Južno Korejo čete in vojno opremo, vštevši težke topove. Obenem je strogo prepovedan vsak dostop brez specialnega dovoljenja na območje Kiu Šia (Japonska), kjer je nastanjena ameriška 24. divizija in kjer je letalska baza Itazuki.
Splošna mobilizacija v Severni Koreji
Tokio, 1. julija. (AFP.) Radio Fe-njang poroča, da je severnokttajska vlada danes odredila splošno mobilizacijo vseh mož in žena v starosti od 18 do 36 let.
Ljubljana, 1. julija. Danes so slovesno
izročili svojemu namenu institut metalurškega oddelka rudarsko-metalurške fakultete tehniške visoke šolfc. Slovesnosti so se udeležili številni zastopniki vlade LRS, naših znanstvenih in šolskih ustanov, industrije itd., med drugim podpredsednik vlade LR Slovenije Sergej Kraigher, minister za znanost dr. Jože Potre in tovarišica Lidija Šentjur-čeva, rektor visoke tehniške šole dr. A. Hrovat, zastopnik univerze prorektor dr. Gorazd Kušej, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti dr. M. Samec in drugi.
Udeležence jo pozdravil rektor visoke tehniške šole dr. A. Hrovat in v pozdravnem govoru med drugim dejal:
Pred letom smo odprli poslopje rudarskega instituta. Danes odpiramo drugi del rudarsko metalurške fakultete, t. j. metalurški institut. To je pomemben zgodovinski dogodek ne le za našo tehniško visoko šolo, temveč tudi za vso našo ožjo in širšo domovino. Zaradi tega smo vas povabili, da s svojo navzočnostjo date temu dnevu poseben poudarek.
Odpiramo metalurški institut. Kakor vidite, še ni popolnoma dokončan. Razmere pa nas silijo, da ti prostori ožive ter se razgibljejo, da peči zagore in stro-
1i zabrne. Zaradi informbirojevskega boj-lota bi se otvoritev zavlekla še dolge mesece. Nujna dela, ki jih mora prevzeti institut, ne prenesejo odlašanja.
Metalurški oddelek je razmeroma mlad. Začel se je razvijati leta 1939, ko je bil našim dijakom onemogočen študij v Avstriji, CSR in Nemčiji, v Jugoslaviji pa drugje tudi še ni biilo pogojev za ^študiran j e metalurgije. Ker je bil našim dijakom študij metalurgije v tujini onemogočen, zato ni čudno, da je v naših metalurških podjetjih prevladoval tuj element, saj so bila vsa ta podjetja v rokah tujega kapitala. Metalurški odsek so začeli ustanavljati pri rudarskem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani. Ni pa se mogel razviti zaradi razmer v stari Jugoslaviji. Nova Jugoslavija pa je po osvoboditvi prevzela kot nujno nalogo
na svetu
Jugoslavija se razvija v socialistično državo kfmb besnim napadom InlormbTofa
ugotavlja italijanski univerzitetni profesor Sacerdoti v svoji pravkar izišli knjigi
Rim, 1. julija. (Tanjug.) Te dni je izšla v Milanu knjiga znanega italijanskega naprednega delavca in docenta elektrotehnične fakultete turinskega vseučilišča Sacerdotija pod naslovom »Tako sem videl Jugoslavijo«.
Konec minule jeseni je profesor Sa-cedoti, ki je sicer član Nennijeve italijanske socialistične stranke, obiskal s skupino italijanskih socialistov — ekonomskih strokovnjakov Jugoslavijo. Med drugim so proučevali kulturna in politična vprašanja, predvsem pa ekonomsko problematiko socialistične graditve Jugoslavije.
»Sedaj je Jugoslavija,« piše Sacerdoti,
»nedvomno država z izrazito socialistično in napredno strukturo ter koraka _ odločno naprej sledeč marksistični liniji navzlic velikim težavam zaradi položaja spričo informbirojevskih napadov. V Jugoslaviji se industrija razvija s takšno naglico, da bomo mi Italijani prav kmalu imeli na naši meji industrijsko in tehnično močno razvitega soseda s socialističnim gospodarstvom in upravnimi oblikami, tako nasprotnimi in različnimi od naših, da bodo same po sebi močno orožje socialistične propagnde.«
Sacerdoti piše na koncu svoje knjige, da morajo italijanski socialisti upoštevati te jugoslovanske izkušnje na poti v socializem, neglede na to, da so v Italiji drugačne vsiljene oblike socialistične graditve.
»Da bi bolje razumeli sedanjo jugoslovansko stvarnost,« piše nadalje Sacerdoti, »se moramo predvsem seznaniti z velikim osvobodilnim in partizanskim gibanjem Jugoslavije, saj je to ena najlepših strani njihove zgodovine.«
Sacerdoti opisuje zatem na več kot 20 straneh politično strukturo jugoslovanske federacije in posveča vso pozornost položaju italijanskih delavcev v Jugoslaviji.
Pri tem opozarja na vse demokratične pravice, ki jih imajo kakor vsi ostali državljani. V knjigi je poudarjeno, da se je delegacija italijanskih socialistov med svojim bivanjem v Jugoslaviji prepričala, da italijanske delavce silno cenijo v Jugoslaviji.
skrb za vzgojo metalurških kadrov. Metalurški odsek je dobil močen poudarek; začel se je dotok študentov iz drugih ljudskih repubiik in zasilni prostori niso več ustrezali. Poslopje rudarskega instituta je bilo zgrajeno le za rudarje. Jeseni 1945 je metalurški odsek dobil nov študijski program, ki določa pri vseh drugih oddelkih študij devetih semestrov in en semester za diplomsko delo.
Letos končujejo prvi absolventi v tem obsegu določen študij — diplomirajo bo nad 20 absolventov. Število dijakov po letnikih na leto se giblje 30 do 40, torej skupaj med 150 in 200. Diplomska dela absolventov po vojni so izrazito operativnega značaja.
Prof. dr. Rekar je izdelal osnutek poslopja in avgusta 1947 so začeli kopati temelje za operativni del metalurškega instituta. Graditev je vodil sedanji predstojnik instituta prof. Rekar. Metalurški institut je zdaj zgrajen v prvi etapi, t. j. operativni del, šolsko poslopje pa bo dograjeno prihodnje leto.
0 nalogah novega instituta, ki je največji visokošolski metalurški institut na svetu — zakaj v kapitalističnih deželah posvečajo večjo pozornost zasebnim industrijskim institutom kakor šolskim — je spregovoril dr. Rekar. Slovenija ima edini metalurški oddelek v državi. Za to jo opravičuje večstoletna tradicija slovenskega železarstva in številni metalurški obrati. Opisal je značilnosti našega metalurškega instituta v socialistični državi in naštel najpomembnejše naloge v zvezi s petletnim planom. Naglasil je, da so trdno odločeni izpolniti vse naloge.
Končno so si gostje ogledali institut, ki ima že mnogo naprav, strojev in aparatov. Občudovali so tudi diplomska dela absolventov metalurškega oddelka. Ta dela pomenijo za našo industrijo in gospodarstvo na stotine milijonov dinarjev prihrankov. Spričo tega bo treba o pomenu in nalogah instituta še spregovoriti posebej.
Za utpehi v tovarni kemičnih izdelkov v Celju se skrivajo tudi napake
Sovjetske oblasti so ponovno uttavile dobavo električnega loka xa taoadni Berlin
Berlin, 1. julija. Zapadnoberl inski radio poroča,' da so sovjetske oblasti sporočile oblastem zapadnega Berlina, da bodo od petka, 15. julija dalje ustavile dobavo električne energije za ameriški, britanski in francoski del mesta.
Predstavnik britanskih oblasti v Za-padni Nemčiji pa je ob tej priliki izjavil, da bo velika električna oentrala v zaipadtaem delu Berlina popolnoma zadovoljila potreibe zapadnih sektorjev. To cent ralo so začeli graditi med zmano sovjetsko blokado Berlina, blokado, v kateri so morale sovjetske oblasti popustiti. Sedaj se sovjetske
oblasti — kakor je videti — ponovno vračajo na stare metode.
Tiskovini urad francoskega visokega komisariata v Zapadni Nemčiji pa je v zvezi z govoricami, da je znana pečina Loreley oib Reni minirana med drugim sporočil, da so dela ob cesti, ki vodi poleg LoreIeya bila začeta ne samo na iniciativo Francije, ampaK sploh zaveznikov. Dalje sporoča, da so te ukrepe podvzeli ne le na najvažnejših točkah Zapadne Nemčije, ampak tudi v Franciji im v drugih deželah 7npadne Evrope. Ti ukrepi Imajo samo defenzivni zrnačaj in ne pomenijo nobene nevarnosti za prebivalstvo.
Sacerdoti posveča dobršen del knjige vtisom z obiska v tovarnah, delavskih kolektivih, kmečkih delovnih zadrugah, otroških domovih ter izraža hkrati svoje občudovanje ob velikem poletu in tekmovalnem duhu, s katerim grade delovni ljudje socializem v svoji državi.
Sacerdoti omenja tudi revizionistično stališče sovjetskih voditeljev o »vodilni vlogi ZSSR«, obsoja informbirojevske napade na Jugoslavijo in piše:
»Na temelju marksizma-Ieninizma je KPJ ustvarila v svoji državi v posebnih razmerah tisto, kar so ruski boljševiki ustvarili z Oktobrsko revolucijo. To je obenem tudi razlog, zakaj uživa KPJ sedaj takšen ugled v svetu; ker je s svojo borbo doma praktično potrdila pravilne postavke Lenina, uresničujoč socialistična načela o graditvi nove družbe.«
Tržaška mladina zahteva
preklic prepovedi kongresa Zveze antifašistične mladine
Trst, 1. julija. (Tanjug.) Antifašistična mladina angloameriške cone STO je priredila vrsto sestankov, s katerih je poslala Številne proteste predsedstvu cone, ker je bil prepovedan II. kongres Zveze antifašistične mladine v Trstu, ki je bil napovedan za jutri. V protestu zahtevajo. naj predsedstvo takoj prekliče odlok o prepovedi.
Mladina III, rajona Trsta poudarja v protestu, da je odlok predsednika cone Palutana protidemokratičen ukrep, naperjen zoper delovanje antifašistične mladine v tej coni.
Mladina iz Proseka in Kontovelj. poudarja, da je ta odklonitev v skladu z gonjo tržaških oblasti zoper tržaško demokratično organizacijo in da s tem podpira tržaške kominformovce.
Ker je z odlokom predsedstva angloameriške cone kongres antifašistične mladine onemogočen, je Zveza antifašistične mladine za Trst sklicala za jutri konferenco. Udeležili se ]e bodo vsi delegati, ki so bili izvoljeni za II- kongres v an-gloameriški coni.
Apelacijsko sodišče v Trstu oprostilo bivše partizane
Trst, 1. julija, (Tanjug.) Apelacijsko sodišče v Trstu je oprostilo bivša tržaška partizana Stojana Prešla in Danila Pe-tarossa ter še 6 drugih partizanov. Obtoženi so bili, da so 1. 1W5 po ukazu vojaškega poveljnika Treta aretirali agenta fašistične Colottijeve bande Marija Fabjana in izvršili smrtno kazen, ki jo je zoper njega izreklo vojaško sodišče JA. Tržaško prvostopno sodišče, katerega obsodba je bila razveljavljena, je v letošnjem marcu obsodilo Danila Petarosa na 9 let in 10 mesecev zapora, Stojana Prešla na 9 let in 4 mesece, drugi partizani pa so bili obsojeni na krajše časne kazni ali pa so bili oproščeni. Apelacijsko sodišče je obtožence oprostilo na podlagi izjave kapetana JA Ante Jelasa, bivšega vojaškega poveljnika Treta, iz katere izhaja, da so partizani tevriili sodbo vojaškega sodišča JA.
Delovni kolektiv tovarne kemičnih izdelkov v Celju ima za seboj že pomembne delovne zmage. Že prva tri leta petletke, ko je delovni kolektiv ogromno povečal predvojno proizvodnjo, se je uvrstil med najboljše kolektive te stroke v državi. Prav tako so v zadnjih letih v tovarni marsikaj zboljšali in preuredili. Ko so letos začeli s tekmovanjem in z brigadnim načinom dela, je zraslo iz njihovih vrst že lepo število udarnikov, katere so prejšnja leta razglašali kar na oko. Rezultat požrtvovalnega dela je bila izpolnitev četrtletnega plana s 115,1%, medtem ko so plan v mesecu aprilu presegli celo za 22%. Tudi polletno zmago 60 dosegli že 26 junija, čeprav je bil dotok surovin v tovarno dokaj slab. Letos so delavci in tehniki predložili že 25 racionalizator-skih in novatorskih predlogov, od katerih so najpomembnejši predlogi tov. Radi • voja Žigiča, Lojzeta Arzenška, Štefana Stojana in drugih, ki so s požrtvovalnim delom prihranili državi milijone deviznih dinarjev.
Tov. Radi voj Zigič dela v podjetju le osem mesecev in je predložil že kar pet predlogov, in sicer en predlog za iznajdbo in štiri za novatorstvo, s čimer je prihranil državi preko 15 milijonov deviznih dinarjev Poleg tega ima v načrtu še druge predloge, ki so zelo važni za našo kemično industrijo.
Najboljši delavci-udaTniki so: Simon Lešek, ki presega normo do 58%, Franc Vrečar in Martin Zidanški, ki presedata normo do 22%, nadalje večkratni udarniki Jelka Grobelnik, Stanko Jamnikar, Stanko Kristan, Eberhart Raš. Draga Guzej, Marija Tanšek in drugi, ki so si častne naslove priborili pod zelo težkimi pogoji.
Francoski parlament potrdil
Queuilleu mandat za sestavo vlade
Pariz, j. julija. (Tanjug). Ponoči je narodna skupščina s 363 proti 208 glasovi potrdila mandat za »estavo vlade, ki ga je dal predsednik republike Vincent Auriol radikalnemu socialistu Henrvju Queui11eti. Sklep socialistov, da bodo podprli Queuilleovo kandidaturo za predsed. vlade, je omogočila ipr e dst n vnukom radi k a lili h socialistov, d.a je dobil v skupščini večino več kot 150'glasov. Pričakujejo, da bo Que<uilje nemudoma začel sest avl jati vi Ho. ki bi' se morala v ponedeljek predstaviti parlamentu.
Zaupnica belgijski vladi
Bruselj, 1- julija. Reuter poroča, da je belgijski dom izglasoval s 106 proti 101 glaisu zaupnico novi belgijski li.r-ščansko-socialistični vladi. Za vlacfo so glasovali izključno krščanski socialisti, proti pa poslanci «ociailistične in liberalne stranke ter Komunistične partije. Neki poslanec liberalne stranke se je vzdržal glasovanja.
Glasovanje v spodnjem domu je bjilo končano po tridnevnem razpravljanj« ° vladnem predlogu, naj se skliče skupno zasedanje obeh domov patri aimenta, ki bi sprejelo zakon o re-jremitstvu in o prihodu bivšega kralja Leopolda na prestol. v torek se bo sestal senat, ki bo prav tako razpravljal o tem vladnem predlogu,
anolo-izraelski SPORAZUM o NAFTI. United Press poroča, da Je »klenle” med AnitltJo In Izraelsko državo »pora*^^", o nafti- Po tem sporazumu bo dobivala U rtelska država Burovo nafto za eisttlnleo Ha.1fi.lu. Dobave aurove nafte «e bodo «a«eie takoj.
Če govorimo o uspehih, pa ne smemo pozabiti tudi napak Domala vsa večja podjetja so v petih letih lahko zgradila več stanovanjskih hiš, medtem ko kemična tovarna pri tem zelo zaostaja in ni nudila delavcem do sedaj še nobenega stanovanja. V tovarni dela precej takšnih delavcev, ki imajo zelo slaba stanovanja. Nekateri stanujejo z veččlansko družino v majhnem podstrešnem ali kletnem prostt.ru, v tovarni pa so kljub temu med najboljšimi delavci. Uprava podjetja je že večkrat nameravala graditi stanovanjska poslopja, vselej pa je pri tem opešala. Sprva so tudi delavci izkoristili prosti čas za gradnjo, ko pa so bili postavljeni temelji, se za gradnjo nihče ni več zmenil. Tako stoje temelji že od lani nedotaknjeni in bodo najbrž »tali še naprej, če se uprava podjetja in sindikalna podružnica za to ne bosta brigali. Večkratni racionalizator in novator Dragotin Zigič živi ves čas, odkar je v tovarni, ločen od svoje družine in nima najpotrebnejše oskrbe pri svojem tako važnem delu Ko je sam poiskal primerno stanovanje, mu stanovanjska komisija ni šla na roko, češ da mora tovarna za svoje delavce sama graditi stanovanja.
Tovarna ima tudi svojo menzo in dokaj oddaljeno ekonomijo. Na površini 5.53 ha orne zemlje so posejali predvsem pšenico, ječmen, oves, koruzo in 1 ha krompiiia, medtem ko imajo zelo milo povrtnine za svojo menzo. Letos so dali menzi le 100 kg solate in le majhno količino mesa. V menzi ®c hrani 95 abonentov, le-ti pa se sprašujejo, zakaj ne dobijo z ekonomije vsaj najpotrebnejših prehrambenih potrebščin za izboljšanje prehrane Ker ima menza večjo količino sadjevca in pri tem dokaj zasluži, niso utegnili v petih mesecih popraviti pipe za točenje piva in s0 kontingent piva odstopili drugi menzi. Seveda spet na škodo abonentov, ki si po kosilu ali po večerji bolj želijo piva kakor dragega sadjevca. Pri kosilu ali večerji dobijo abonenti le košček kruha, kar je za težkega delavca vsekakor premalo,
Če bi 6e uprava podjetja bolj zanimala za -svoje delavce, potem tudi ne bi prišlo do rekordnega števila izostankov v mesecu maju. saj jih je bilo 27.23 odstotkov, kar nikakor ne daje lepe slike podjetju, ki je za svoje uspehe že preielo zaslužena priznanja.
Pričakujemo, da bo delavski svet energično posegal v te napake, in to posebno sedaj, ko bo v smislu novega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetjih dobil odločujočo funkcijo.
J. U.
Ra7$tava mariborskih likovnih umetnikov
Pred dnevi je bila v Beli dvorani Fiakulturnega doma v Mariboru odprta raz-stava mariborskih likovnih umetnikov. Trinajst avtorjev razstavlja 30 olj in 5 kipov- Na razstavi zasledimo v glavnem le sama znana imena, kakor so Tošo Primožič. Jože Ipavec, Ivan Kos, Jože Polajnko. Albin Sagadin, Remigij Bratož, Maks Kavčič. LajSi Pandur, Gabrijel Kol-bič, Božo Ipavec. Anion Jezov?ek in Milan Vojsk Vsi ti so že razstavljali 6voja dela na mariborskih razstavah, novo pa je ime Vere Horvatovo-
Razstava likovnih umetnikov je bilF organizirana v zvezi z veliko razatavo lokalne industrije, obrti, komunalne dejavnosti In učencev v gospodarstvu ma-ribonske oblasti, ki je te dni odprta v našem mestu.	V.	B-
Po odkupu česen}—
odkup breskev, marelic in hrušk
Goriške češnje slovijo po vsem svetu kot prvo in izredno okusno sadje, zato je odkup češenj veliko in važno opravilo tako za pridelovalce v Brdih in Vipavski dolini kot tudi za odkupno podjetje. Pridelovalcem prinašajo češnje obilne dohodke leto za letom. Mnogo je družin, ki so v nemajhni meri odvisne od vsakoletnega pridelka, kajti poleg grozdja, breskev in marelic so češnje najvažnejši del tamkajšnjih dohodkov. Zato je vladala v maju in polovici junija izredna živahnost v sadovnjakih in na vaških cestah. Staro in mlado je dan za dnem obiralo in dovažalo češnje v zbiralnice pri kmetijskih zadrugah.
Ugotoviti pa je treba, da se je obiranje vršilo marsikje premalo skrbno in so bile velike količine češenj nepravilno prevzete za prvo kvaliteto in morale biti prodane na domačem tržišču, izvozni trgovini pa jih je manjkalo. S slabim blagom se na zunanjih tržiščih ne do konkurirati in zato bo treba posvetiti v bodoči kampanji samemu obiranju več pozor-nosti.	..
Živahno delo se je odvajalo v preteklih tednih v glavnih zbirnih centrih odkupnega podjetja »Sadje in zelenjava« v Šempetru pri Gorici, katerega vodi tov. Kožuh. Podjetje se je že v zimskih mesecih, torej pred sezono, pripravilo na svoje naloge. Pripraviti je bilo treba vso manipulacijsko in izvozno embalažo. V ta namen te podjetje zbilo nad 120 tisoč eksportnih platojev in sestavilo 60 tisoč posebnih košaric iz furnirja, poleg tega pa še več desettisoč manipulacijskih zabojev za prevoz češenj iz zbiralnic v glavne baze. Šoferji okrajnega avtopodjetja in šoferji odkupnega podjetja so vsakodnevno, največji del ponoči, prevažali s 15—20 kamijonov češnje iz Vipavske doline in Brd v glavna skladišča v Šempetru, Prvačini in Plaveh. V podjetju je bilo v najživahnejšem obdobju zaposlenih nad 320 delavcev in delavk. Tudi živilska industrija je prejela znatne količine češenj v predelavo. _
Delo v pripravi češenj za izvoz je izredno važno in naporno opravilo. Odgovorni tovariši v odkupnem podjetju in direkciji, ki vodi v Slovenskem Primorju vse odkupe rasti inskih proizvodov, je moralo dan za dnem skrbno odpravljati vse napake na terenu in delovnih mestih v podjetju. Tov. Cotič Jože, ki ima prak-
tične izkušnje že iz prejšnjih kampanj, je pri vsem tem znatno pripomogel. Odkup in delo pri pripravah izvoznih količin blaga pa ni bilo prepuščeno samemu podjetju, kajti tako vsestranske naloge morajo biti podprte tudi po oblastveni liniji. Izvozni aktiv goriškega okraja je ves čas kampanje budno zasledoval potek kampanje in v vsakem oziru pomagal podjetju izvrševati njegove operativne naloge. Pričakujemo, da bo izvozni aktiv pod vodstvom tov. Vižintina znal tudi v bodoče poseči po praktičnih ukrepih, ki bodo zagotovili izvozni trgovini pripadajoče kontingente sadja.
Letošnja kampanja sicer ni rodila predvidenih efektov, kajti silna vročina, ki ni popustila niti v nočnih urah (in to od 22. maja dalje), je zorenje češenj tako pospešila, da so prišle v odkup že konec maja tiste vrste češenj, ki se jih v normalnih letinah obira šele po i5. juniju. Zaradi tega plan odkupa ni bil realiziran in predvsem je trpel izvoz na kvalitetnem blagu, v pogledu količin pa je daleč zaostal za predvidenim planom.
Vendar pa izvršenega dela, katerega je ustvarilo na tisoče pridnih rok zbiralcev, prevzemalcev, Šoferjev, manipulantov in vztrajnih prebiralk, ki so delale v nekaterih dnevih tudi po 18 ur, ne smemo podcenjevati. Visoke odgovornosti in delovne zavesti sla pokazala šofer Arčon Lojze in manipulant Križnič Jože. Pri sortiranju za izvoz so se posebno izkazale prebiralke Knez Bojana, Vendrini Stana, Markovič Vera, Merljak Gizela in Leban Albina. Zelo vestna sta bila tudi Končina Janko in blagovni disponent Kavčič, ki kot 65 let star zasluži še posebno priznanje. On je ne samo. agilen tovariš delovnega kolektiva, temveč je tudi veder in mirnih živcev.
Delo kolektiva »Sadje-zelenjava« v Šempetru pa po izvršeni češnjevi kampanji ni končano. Čakajo ga še nadaljnje naloge. In prav zaradi tega, ker je bil odkup češenj tako močno prizadet zaradi vročine, se mora podjetje še bolj potruditi pri odkupih breskev, marelic, hrušk, sliv, grozdja in ostalega sadja. Če se Ko podjetje goriškega okraja še nadalje tako vestno trudilo pri izvajanju odkupa blaga za izvoz, bomo smelo lahko trdil^ da je to najboljši kolektiv izmed vseh odkupnih podjetij sadja in zelenjave v Sloveniji. — K, J.
Sviloprejko gojijo v okrajih Srbije
Po osvoboditvi ee je v nekaterih pokrajinah, kjer so za to pogoji, začelo siriti gojenje 6viloprejke. Za svilarstvo so ugodni pogoji zlasti v Srbiji in Makedoniji. Zeio lepe uspehe so dosegli v Srbiji, kar je zlasti zasluga podjetja za .pospeševanje svilarstva LR Srbije iSvilopre-lac« v Pančevu. Čeprav je dandanes industrija umetne svile zelo razvita in daje tkanine, ki se kosajo z naravno svilo, zlasti ge, ker so cenejše, vendar je na svetovnem trgu veliko povpraševanje po naravni svili.
Podjetje »Sviloprelac«, ki pospešuje gojitev sviloprejke, se izpopolnjuje, hkrati Pa se, Procej naglo razvija svilarstvo. Od zavoda za razmnoževanje sviloprejk je zelo odvisen razvoj svilarstva. Sviloprejko gojijo predvsem delovne zadruge. Za razširjenje te stroke, ki je marsikje v kmetijstvu nova, je treba storiti več ukrepov. Med drugim morajo pospeševati saditev murv, ker gosenice sviloprejke potrebujejo za hrano mnogo murvinega listja, ki ga ni mogoče nadomestiti z drugim listjem. Zato je gojitev sviloprejke mogoča le v Pokrajinah, kjer je ugodno podnebje za murve. Tudi v Sloveniji (na primer v Ljubljani v Mestnem logu) so pred prvo svetovno vojno začeli pospeševati evilaretvo, uspeha pa ni bilo, ker murve niso uspevale.
Doslej se je gojitev sviloprejke v Srbiji razširila ze na 74 okrajev. Kako naglo napreduje svilaretvo v Srbiji, sprevidimo iz tega, da bodo prihodnje leto
presegli največjo predvojno proizvodnjo za 40%. V delovnih zadrugah so sprevideli, da, je gojitev sviloprejke donosna panoga, ki pa terja precej izkušenj in resnega dela.
Odkupna podjetja kupujejo najboljše zapredke po 100 din kg, razen tega pa dajo za vsak kilogram za 100 bonov.
Svilene niti — »prejo« — odvijejo iz zapredkov v tovarni. Pančevska tovarna je zdaj dobro izpopolnjena in opremljena z novejšimi stroji. Medtem ko je spočetka imela le tri delovna mesta, jih ima zdaj 43. Svilarstvo v Srbiji ima še veliko prihodnost.
Mesec košnje na Kočevskem
Na Kočevskem 60 je letos zaradi majske suše košnja nekoliko zavlekla. To je tudi vzrok, da bo pridelek sena letos nekoliko manjši kot je bil lani. Zato je bilo tem bolj nujno, da se organizira košnja vseh ogroženih površin.
V	ta namen so na državnih posestvih razglasili, da bo od 24. junija do 24. julija mesec košnje. Pri direkcijah državnih posestev Kočevje, Mlaka-Mahovnik in v Lemiču so postavljeni štabi, 'ki skrbijo za pravilen potek tega dela.
Pokošeno in pospravljeno je že precej, vendar še čakajo velike površine trdvnikov in košenic na pridne roke. Sedaj kosi in spravlja seno že nad 500 koscev in grabljic, ki so razdeljeni na brigade. V Mozelj je prišla brigada 170 mladih gojencev kmetijskega tehnikuma iz Maribora, ki so že na prvem brigad-nem sestanku sklenili, da mora njihova brigada oditi z dela kot udarna. Tudi državna posestva Lepi dol, Opeče in druga so že poslala svoje kosce in 'grabljice na pomoč. Nekoliko slabše je s frontnimi brigadami z Dolenjskega, Kočevski okraj je formiral brigado 22 fron-tovcev, ki bo svoje delo v kratkem končala. Najslabše pa so se odzvali fron-tovci iz okraja Grosuplje in Črnomelj.
Pri tem je treba spet opozoriti ne samo navedene, ampak tudi druge okraje, naj s svojo pomočjo ne odlašajo, ker od pravočasne košnje in spravila zavist pridelek otave in vzreja plemenske živine. — T. Š.
20% premoga več kot v prvem polletju 1949
Rudniki Bosne in Hercegovine so nakopali v prvih šestih mesecih letos za industrijo in železnice 20% več premoga kakor pa v prvem polletju 1949. Več tisoč ton premoga so nakopali izven plana, in sicer za preskrbo mestnega prebivalstva. Z 11. t. m. je večina rudnikov organizirala ob sodelovanju Ljudske fronte delovne akcije za kopanje premoga za mestne potrebe. Samo v dveh udarniških tednih so zeniški rudarji nakopali skoraj 2000 ton premoga, v Brezi 1000, v Kreki pa 4000 ton izven plana,
V Senovem so udarniki nakopali 5430 ton premoga že za drugo polletje
Do konca junija t. 1. so nekateri najboljši udarniki 6enovskega rudnika nakopali 5430 ton premoga že za drugo polletje. To velikansko storitev lahko v polnem obsegu oceni le tisti, ki ve, da pomeni doseči veliko delovno zmago že samo dejstvo, ako se izpolnijo in presežejo mesečni proizvodni plani, ki so preračunani na polno zmogljivost kolektivov. Zato gre tem delovnim bprcem še posebno, priznanje. To so udarniki Karel Kozinc, Tone Zupančič, Franc Kopina, Ivan Sotošek, Ivan Nuč, Lojze Novak, Jože Poznič, Franc Zakšek in Anton Omahen.	Sa.
Nabirajmo cvetje močvirnega oslada in bele deteljice
M o č v i r s 1; i o s 1 a d (Spiraea ul-maria) je sedaj v najbujnejšem razvoju. Potrgajmo mu njegovo dragoceno zdravilno cvetje! Zelo mnogo ga je zlasti v ljubljanski okolici.
Močvirski oslad je nekako 1 do 1.5 metra visoka trajnica, ki ima zgoraj temno zelene, spodaj pa srebrnkasto polstene liste. Na vejah vrh stebla ima mnogo majhnih, v šope združenih belih cvetov, ki dišjjo po grenkih mandeljnih. Raste na poplavinah in močvirnatih travnikih, ob bregovih potokov, jarkov in rek. Nabiramo cvete brez peclja, jih osmukamo in posušimo v senci.
Bela ali Plazeča detelja (Trifolium repens) raste na gnojnih travnikih in pašnikih; največ je je na shojenih, nekoliko vlažnih mestih ob stezah, hišah in kozolcih ter na robovih njiv. Po cvetju bele deteljice je zelo veliko povpraševanje in ga rabimo neomejeno količino. Ker raste povsod, ga lahko povsod naberemo v čimvečjih množinah.
Opozarjamo, da imajo zdravilna zelišča ugodno ceno s stimulacijo v nakupu raznih predmetov.
Informacije dobite pri kmetijskih zadrugah.
»Gosad«, Ljubljana, Prečna 4.
PIONIRJI KRITIZIRAJO pionirske radhs^e oddate
Radio Ljubljana govori pionirjem av vsak dan, tako v pogovoru s pio-■ji, v malem leksikonu, v splošni in usbeni oddaji, tudi posebnim željam uiirjev 14-dnevno odgovarja, šolske b jim daje, v nedeljo pa govori’ predam cicibanom.
Zolo važno je, kako sodijo o vseh i oddajah tisti, ki so jim namenjene, otroci, kako jih sprejemajo, kaj i oddaje nudijo, česa si še in česa ne žele, kaj jjm je blizu in česa vesele.
Važno iu '■redno je, da dajemo naši adani najboljše. Cim boljše morajo i torej tudi pionirske oddaje Zato je nistrstvo z a prosveto zadolžilo jio različne šole v vsakem okraju Slo-nije, da obvezno poslušajo vse pjo-•ske oddaje v času od 15. aprila do maja, jih skupno z učenci ocenijo dajo svoje predloge.
Zail 6mo od vseli 85 obvezancev celo 15. junija, torej mesec dni po roku, ejeli le 45 odgovorov. Od teli 18 šol loh ni poslušalo, češ da imajo po-arjene sprejemnike ali pa ni bilo ca. A tudi mnogi’ ostali <ylgovori pre-ilo povedo. Večinoma ocenjujejo šol-c ure. čeprav hi sc dalo dobiti mne-i otrok tudi za ostale pionirske od-jc. Jasno je, do je skupno poslušanje černih ali nedeljskih oddaj otežko-iio. Vendar imajo V6tij nekateri otroci 1’cjemnike doma, nekaj ocen bi bilo •c; vsekakor mogoče zbrati'. Le neka-■o šole, n. pr. Vrtača v Ljubljani, <■ ‘idcii na Gorenjskem so vzele 6tvar vsem resno in podale pregledno occ-vseli oddaj ali pa vsaj tistih, ki so i lahko brez večjih motenj poslušali, la Moste v Ljubljani je oceni neka-
terih oddaj dodala še naloge učencev, ki kažejo, da so pionirji snov dobro sprejeli in imeli od nje koristi. Sedem-letku na Bledu pa je poslala dobre, prav dobre in podrobne kritike učence\ samih. In te kritike kažejo, kako neverjetno tenko prisluhnejo otroci in kako znajo biti kritični tudi v jaodrob-nostih.
Čujmo nekaj splošnih pripomb k oddajani.
Predvsem ugajajo oddaje, v katerih nastopajo otroci in ki so izdelane v med seboj povezanih slikah. S tem pridobi oddaja na pestrosti: izpremem-ba privlačuje otrokovo zanimanje. Reportaža je najboljša oblika. Glasbeni' vložki morajo biti neprisiljeni, z oddajo organsko povezani. Pravljice imajo zlasti mlajši poslušalci zelo radi, najraje pa tiste, ki so jim nove, ki' jih še niso slišali. Glasbene oddaje ugajajo v glavnem le otrokom, ki se za glasbo zanimajo. Vendar imajo harmoniko, narodno glasbo in pesem vsi radi. Pri glasbenih oddajah solistični pevski nastopi, zlasti z umetnimi skladbami', otrok niso pritegnili, čeprav je bila tematika otroška. Ostale glasbene oddaje bi zahtevale več poljudnega pojasnila. Potrebno bi bilo, da bi oddaje sistematično uvajale jiionirje v razumevanje glasbene umetnosti.^ — Podajanje ne srne biti prehitro, pač jia dovolj glasno in jasno. Radijske oddaje, ki so podnne v obliki šolskega pouka, nimajo uspeha, ne pritegnejo poslušalcev, ker jim je to preveč vsakdanje. Nad vse pa zajame učence oddaja v obliki slušne igre. Snovno naj bi se v oddajah izogibali ozko iz učnega načrta vzetih tem, n. pr. pouk slovnice, ruščine in slično. Otroci so si'
med oddajo sicer pridno delali zapiske. a dolgočasilo jih je. Predavanja niso primerna oblika za otroke. Šolske radijske ure bodo imele popoln uspeli, ko bodo ssi razredi ozvočeni in bosta s tem izostali gneča in zamuda časa s preseljevanjem. Pionirske oddaje bi bile lahko dobra vez med vsemi gimnazijami Slovenije. V njih bi spoznavali, primerjali iu ocenjevali svoje delo. tekmovali bi lahko v njih. Vse oddaje za pionirje naj bi bile okno v široki svet zanimivosti in alt; tualnosti doma in po svetu. Izogibati pa se je treba predavanj, šolskega okolja in tona, ki se v oddajah včasih še pojavijo.
Večina šol toži o motnjah, zlasti zdaj ob menjavi valovnih dolžin. Te tehnično nevšečnosti bodo v jeseni, ko bo dograjen novi oddajnik, v glavnem odpadle.
Kot je bilo objavljeno, je Radio Ljubljana razpisal za najboljše ocene tri nagrade. Ker je bila odločitev za prvo nagrado težka, smo prvo iu drugo nagrado spojili in podelili: 4500 dinarjev osnovni šoli Vrtači v Ljubljani, ki je poslušala vse oddaje, vsako posamezno tehtno ocenila in dodala mnenja učeucev; 4500 dinarjev pionirjem 6edemlctke na Bledu, ki 60 zlasti šolske ure poslušali vse leto, jih obnavljali v nalogah in ki so tokrat sami napisali dobro kritiko nekaterih oddaj; 3000 din sedemlotki v Breznici na Gorenjskem; tudi njena ocena zajema večino oddaj in je dokaj izčrpna; 2000 din pa je Ministrstvo za prosveto podelilo pionirjem gimnazije v Ravnah, kr so dali dobre misli k pomenu pionirskih oddaj.
KOLORADSKI HROŠČ v novomeškem in krškem okraju ŠE NI UNIČEN
Štiriletna borba ljudske oblasti in množičnih organizacij proti koloradskemu hrošču je na Dolenjskem iu v Posavju tega najnevarnejšega škodljivca krompirjevih nasadov močno zatrla. Po zaslugi dobre organizacije množičnih pregledov je v preteklih letih na desettisoče članov OF v teh dveh okrajih uničilo glavne zalege hrošča. Nevarnost pa seveda nikakor še ni minila. Izkušnje okrajnih štabov so ravno v juniju ponovno potrdile, da moramo biti danes prav tako budni, kakor pred štirimi leti
V	novomeškem okraju letos do 11. junija niso našli nobene ličinke in hrošča. Res je, da so že lani imeli samo nekaj okuženih njiv v Kamencah, Klevevžu, Skoči janu in v Sm-arjetskih Toplicah in da so z razkuževanjem dosegli lepe uspehe. Da je lani kljub dobrim pregledom — ponekod so bila seveda dobra le poročila, ^množični pregledi pa površni — ušel očem pregledovalcev kakšen hrošč, v to na okrajnem štabu niso dvomili. Vneto so opozarjali krajevne vodje in pregledovalce, naj bodo na krompiriščih pri pregledih natančni, saj polovičarski pregledi nič ne hasnejo.
Na množičnem pregledu 11. junija je vaška skupina v Savinku pri Škocjanu našla 15 ličink na treh že lani okuženih parcelah. Naslednji dan je okrajna ekipa skupno s šolsko mladino in vaščani natančneje preiskala okolico okužene njive in našla še 185 ličink in 5 hroščev. Ugotovili so, da je poleg lanske letos okuženih še 6 sosednjih njiv. 18. junija so v Sovinku našli še 72 ličink in 2 hrošča. Z ogljikovim žveplencem in arsenatom so medtem okužena krompirišča temeljito razkužili. Za dokončno uničenje hrošča torej niso važna lanska poročila, da smo »hrošča zatrli«, kakor so mislili pri Škocjanu. Samo z vestnim pregledovanjem in zatiranjem hrošča bomo lahko v nekaj letih trdili, da smo ga res uničjli.
Udeležba na množičnih pregledih krompirišč je v novomeškem okraju različna. 28. maja je bilo na pregledu na primer 7739 ljudi, ki so v 732 skupinah pregledali 7342 krompirišč, 14 dni pozneje pa je sodelovalo le 3970 ljudi, ki so pregledali samo 3280 krompirišč. Zadnjo nedeljo je bila udeležba v nekaterih
krajih prav dobra. V Beli cerkvi je bite na krompiriščih 418 vaščanov, v Orehovici v 23 skupinah 450, v Smolenji vasi v 44 skupinah 230, v Mimi peči 246 itd-čeprav do srede na okrajnem štabu še niso imeli vseh poročil, računajo, da je to pot sodelovalo nad 7000 pregledovalcev. Dobro pregledujejo krompirišča v okolici Škocjana, kjer 6krbi za preglede sektorska voditeljica tov. Pavla Zupet, v Orehovici, kjer dela krajevni vodja Jože Radešček, pa tudi v Straži, Šmarjetskih Toplicah, Smolenji vasi in še nekaterih krajih. Ne manjka tudi malomaraežev, kakor je krajevni vodja v Birčni vasi Alojz Hrovat iz Gor. Lakovnice, ki se ne zmeni, da bi obvestil ljudi o množičnih pregledih. Vaški vodje pa so na splošno premalo odločni proti tistim, ki se ne udeležujejo obveznih množičnih pregledov. Udeležba bi bila zato ponekod lahko še boljša.
Na Krškem polju so letos našli prve hrošče že 21. maja v Cerkljah. Lanske izkušnje množičnih pregledov so dobro izkoristili na Raki, v Cerkljah, na Studencu in drugje, kjer je bila udeležba pri prvih pregledih krompirišč res množična. Nekateri krajevni ljudski odbori pa ee za hrošča doslej še niso kaj prida zmenili, To velja za Sevnico, Brežice-mesto, Poklek-Leskovec in še nekaj drugih, kjer je bila udeležba na množičnih pregledih premajhna. O malomarnosti bi lahko govorili tudi v samem Krškem, kjer so za mestnim stadionom pred kratkim odkrili na 10 njivah hrošče in že po več tednov 6tare ličinke. Lastniki krompirišč, ki so bila že okužena, njiv seveda niso dnevno pregledovali, zato se je koloradska zalega lahko znova razpasla. Proti takim škodljivcem našega gospodarstva bo moral MLO seveda postopati, kajti kaj koristi sicer vsa borba proti hrošču v vsem okraju, ako ga na nekaterih njivah posamezniki pustijo, da se v najlapšem miru razvija!
Uničevanje koloradskega hrošča je v novomeškem in krškem okraju še vedno ena prvih nalog množičnih organizacij. Če vemo, da ga bomo lahko uničili le z vestnimi množičnimi pregledi, potem morajo frontne organizacije v teh okrajih izvršiti svojo dolžnost.	I. G.
Za povečanje žetvenih donosov - več apnenih gnojil
Apnena gnojila uporabljamo v Sloveniji že od leta 1947. Dosedanji uspehi so dokazali, da so naši kmetijski zemlji taka gnojila res neobhodno potrebna. F Prekmurju vedo povedati, da so s pomočjo tel gnojil povečali žetvene donose za 50—80 celo več %• Največje prednosti so bile ugotovljene ea državnem poseftvu v Beltincih. Posebno dobro sta se obnesla apnenec iz Knina in saturacijski mulj iz vojvodinskih sladkornih tovarn. V prvem letu po gnojenju se že dvigne donos krme za približno 30%, v drugem ali tretjem letu pa preseže 100—200%, ponekod celo več. Ni pa uspeh samo v izredno zvečani količini, še večji je uspeh v kakovosti trav, kar je posebno videti pri živahnem poraščanju metuljnic, ki so zelo bogate na beljakovinah.
Naši napredni kmetje, zadružna in državna kmetijska gospodarstva so v zadnjih letih dobro izrabila apnenčevo moko iz Knina, posebno še z ozirom na ugodno nabavno ceno ter cenen železniški prevoz, ki znašata okrog 2600 dinarjev za 10 tonski vagon, dostavljen v Slovenijo. Pri nas smo doslej potrošili nad 1000 vag. apnenčeve moke.
Letošngi doseženi uspehi vzpodbujajo še druge ekonomije, državna posestva, kmetijske obdelovalne zadruge in zasebne kmetovalce, da uporabljajo
Novo delavsko naselje pri Lendavi
Pri Lendavi ob petrolejskem polju so naglo razvija veliko delavsko naselje. Računajo, da bo imelo do konca petletke že 5000 prebivalcev.
Doslej se je v dvajset novih hiš vselilo štirideset družin. Zgradili so tudi dve hiši za 6amce. Kmalu bodo dogradili štiri večje stanovanjske bloke za 84 družin.
Razen stanovanjskih hiš gradijo tudi poslopja za družabno življenje, prosvetne namene in za zaščito otrok. Čez mesec dni bodo dogradili restavracijo in kinematograf. V načrtu je tudi zgraditev otroških jasli, zavetišča za večje otroke, rudarska blagovnica itd,
apnenec, čigar enkratna uporaba okrog
10.000	kg na 1 ha ravne njive — daje skozi dobo 10—15 let vsaj za 30—50% povečane žetvene donose. Sedaj sicer Še nimamo v Sloveniji obratov za pridobivanje apnenčeve moke, imamo pa vsekakor možnost, da si apnenec dobavljamo pri »Vapneniku« v Kninu. Zaradi pravočasne prijave železniškega prevoza kninskega apnenca pa se naj kmetijska gospodarstva obračajo na Kmetijski magazin v Ljubljani. F. A.
Na Hvaru gradijo vinarno z zmogljivostjo 200 vagonov vina
Otok Hvar slavi pp svojem vinogradništvu. Na žalost so vinogradi med vojno zelo trpeli. Pred vojno so s Hvara izvažali na stotine vagonov vina. Obnova vinogradov po osvoboditvi je precej napredovala, tako da so mogli lani že dati 800 vagonov vina.
Zmogljivost vanarn starih vinarskih zadrug danes več ne ustreza. Zato »o se odločili zgraditi centralno vinarno v Starigradu. Lani so začeli kopati temelje. Letos nadaljujejo delo. Vinarna bo imela zmogljivost 200 vagonov vina na leto. Letos bo že začela obratovati. Pripomogla bo, da bo kakovost hvarskega vina na višini.
V HERCEGOVINI REDIJO 60.000 OVC VEČ KAKOR PRED VOJNO
Čeprav je v Hercegovini ovčarstvo med vojno zelo trpelo, zdaj redijo že okrog 60.000 ovc več kakor leta 1939.
V prvih letih po osvoboditvi so nakupili več tisoč plemenskih živali v Srbiji io. Makedoniji.
Na živinorejskih postajah v Livnu in Gacku redijo okrog 80t)0 ovc; tam je bila živina med vojno skoraj popolnoma iztrebljena- Ovčarstvo naj bot j napreduje na državnih posestvih in zadrugah. Umetno oplajanje ovc je zdaj že zelo razširjeno. Gojiti 60 začeli križance domače ovce 6 pasmami merino in karakul.
V	zadnjih letih so zgradili na stotin« hlevov. Tudi letos jih mnogo gradijo.
Pogled v delavnice Triglav-Ulma
Po uspehu, ki ga je doseglo naše republiško filmsko podjetje *Triglav-fiim« s svojim prvim umetniškim filmom »Na svoji zemlji« leta 1948, po drugi 6trani pa s prekoračenim planom dokumentarnih filmov leta 1949, so vrgli letos naši filmski delavci vse svoje sile na ilmetniško produkcijo. Kot znano sta v delu dva umetniška filma: »Trst«, ki bo po Bevkovem scenariju prikazal košček narodno-osvobodilne borbe naših tržaških rojakov in pa »Visoška kronika«, katere filmsko osnovo, scenarij, je po romanu Ivana Tavčarja napisal Drago Šega.
Režija filma »Trst« je poverjena Francetu Štiglicu, ki se je izkazal že pri prvem umetniškem filmu. Pomagata
Na našem prvem zgodovinskem filmu že delajo režiserji B. Stupica, I. Pretner, M. Grobler, snimalec M. Kumar, njegova asistentka V. Kokalj, po bolezni scenografa B. Kobeta sta tem pridneje zagrabila njegova asistenta N. Matulj in Lipu-žič, fotograf Konič ter tajnica snimanja Vrbinc. Delo je v glavnem še omejeno na snimalno knjigo. Da bi bila ta čim pre-ciznejša in čim bolj dognana, so potrebna naprezanja v vseh smereh, detajlna analiza scenarija, podrobno fiksiranje režijske zamisli za vsak posnetek, scenografski osnutki, strogo določeni in izbrani snimalčevi izrezi, sploh vsa mogoča grafična in plastična ponazoritev bodočih filmskih scen. Iz dneiva v dan se tu debelijo mape objektov z natančnim opisom
V.-V
Po Valvasorjevih sledeh pod Gorjanci
Člana ekipe v noši poljanskih kmetov 17. stoletja
mu režiserja Zvone Sintič in Jane Kavčič, snimalec pa je tokrat Rudi Vavpetič.
Po zamudnem delu na snimalni knjigi (lepo opremljena, s scenografskimi osnutki prof. Bor. Kobeta je azšla v 500 . izvodih), ki pa jim je prihranila vsakršno improviziranje na terenu, so pričeli s snimanjem lani v jeseni. Že takrat so se spravili nad reško ladjedelnico (tovarna »Tretji maj«), ki je ena glavnih prizorišč filma. Pozimi so si dali opraviti predvsem z interjerji, nakar so aprila tega leta ponovno odšli na teren, na Reko. Velika krivica, ki se nam godi v zvezi s tržaškim ozemljem vodi namreč do prav tako zgodovinske ironije, da moramo snimati film »Trst« na Reki! To je hkrati tudi ena glavnih težav snimanja. Ujeti identičnost, kaj šele specifiko Trsta in njegove okolice na Reki, je kljub veliki medsebojni podobnosti okolja in življa v obeh naših primorskih mestih, velik problem. V ostalem se jim neprilik sploh ne manjka, vse od dekorja in igralcev, raztresenih po najrazličnejših naših gledališčih, do vremenske odvisnosti. Zlasti jim delajo preglavice masovne scene. Kje dobiti ljudi — okoli 500 bi jih rabili — ko vse dela po planu. Prav boje se že ladjedelnice. Osmič so že tam, otepajo se jih direktor, uprava, delavci. Ti spopadi planov, tovarniškega in njihovega, so jim najbolj mučni. Lažje je z vojaštvom, ki ga prej dobijo. Teh ludi ni oplašila nezgoda, ki se je pripetila v neki »bitki«, ko je oplazil leseni mete k nekega tovariša do krvi. Ko so ga vprašali, zakaj se ni javil, oziroma bojišče zapustil, se je nasmehnil: »Nišam htio, da vam pokvarim snimak.« Ob takih priznanjih njihovega dela je filmskim delavcem že laže, že topleje pri srcu. Kmalu bodo s filmom vse nagradili, nad S0% ga imajo že posnetega. Po planu naj bi ga končali do državnega praznika
29.	novembra — no, avtorji upajo, da bo to že prej.
Drugo ekipo Triglav-filma najdemo na Gorenjskem v Selu pri Zireh. V Poljansko dolino sa je umaknila, da bi bila že pri delu na snimalni knjigi Čim bliže okolju, ki je navdihnila Ivanu Tavčarju »Visoško kroniko«.
Nobeno jubilejno leto ni povod, da se spominjamo velikega rojaka Ivana Vajkharda Valvasorja, ki je s svojim neminljivim delom prvi opozoril tuji svet na lepote in vrednote slovenskega ozemlja in njenega prebivalstva. Jubileja ni, tiho smo šli konec maja mimo njegove rojstne obletnice (rojen 28. V. 1641 na Starem trgu v Ljubljani), kot je v prevratnih dneh okupacije, septembra 1943, neopaženo zdrknila mimo nas četrttisoč-letnica njegove smrti (umrl 19. IX. 1693 v Krškem). Ker se bo še letos oddolžila njegovemu spomine Mladinska matica z Ruplovo izdajo Valvasorjevega berila, tako vsaj napoveduje, naj opozorim na nekatere vezi, ki so pritegnile slavnega kronista v krog posebnih oboževalcev dolenjske zemlje. Mož, kije obhodil dokaj sveta, tako zapadne Evrope kot severne Afrike, se je končno ustalil na Dolenjskem, kjer je v bogatem torišču svojega dela našel vse zadovoljstvo, žal tudi vse razočaranje, ki mu je prezgodaj pretrgalo življenjsko nit.
Petnajst let je že s svojimi risarji, bakrorezi in tiskarji sestavljal svoje knjige ter pripravljal svojo mojstrovino na gradu Vagenšperku blizu Litije, petnajst let je tam užival zakonsko 6rečo, ko mu je smrt ugrabila življenjsko tovarišico pustivši mu pet sinov in štiri hčere. Tri mesece kasneje je Valvasor vnovič zajadral v zakonski pristan. Zgodilo se je to v idilični pokrajini na robu Dolenj-eke ob vznožju tihih košatih Gorjancev.
Vroč julijski poletni dajn, 20. ali 26., zgodovinarji si v tem niso edini, 1687. leta v slikovitem kotičku doline gradov. Ljubka deželica, posejana z gradovi tam od tihe Krke do molčečega gorjanskega lesovja si je nadela nekam svečano lice, Zdelo se je, da so celo mrka gTajska okna svetlejša in prijaznejša.
V tolstovrških vinogradih so pokali možnarji, v podnožnlh vasicah se je oglašalo petje, pomešano z vriski, ki so odmevali od bližnjih pobočij temnih Gorjancev, S sosednjih in oddaljenih gradov se je zgrinjala gospoda v kočijah in na konjih, tudi podložno ljudstvo je zara,-jalo. Na Vrhovem je bil praznik, velik in pomemben.
V majhni grajski kapeli v desnem pritličju je ob prisotnosti Številnih gostov sklenil Valvasor zakonsko zvezo z baro-neso Ano Maks&milo Tschetscher (ali Zet-
scher ____ tudi v tem si viri niso edini).
Kdo bi bil takrat slutil, da bo tiha sreča trajala komaj šest let in da bo mladi vdovi oetal le spomin v hčerki edinki.
Valvasor je bil tedaj tako rekoč na višku s-vojih ml in slave. Sredi svojih bogatih zbirk in v družbi umetnikov, svoiih sodelavcev, je stoloval v odlično opremljenem Vagenšperku, tiskal in izdajal svoja učena zemljepisna in druga
rekvizitov, ki jih potrebujejo, mape s skicami najrazličnejših predmetov od »bog-čevega kota« do starinskega noža, pa mape tlorisov, izrezov in posnetkov (kadrov), kostumov (Nada Lampret-Souvan), fotografij.
Sicer pa poznamo Tavčarjevo »Visoško kroniko«, lahko si mislimo, kako ogromne predpriprave zahteva njeno filmsko oblikovanje. In naj uspe ali ne, v vsakem primeru se zdi, je delo na tem filmu odlična šola za naš filmski kader, tako umetniški kot tehnični.
Ker upajo pričeti s snimanjem že avgusta, mora ekipa hkrati že tudi skrbeti za tehnično organizacijsko plat filma. Zato je v stalnem stiku z delavnicami v
Ljubljani, ki morajo na primer samo za	syv)a — -----:,-c-------  —
Polikarpov poseg v Tridesetletno vojno t dela, priznana doma in v tujini. Štiri »verodostojno«: obleči, obuti in pokriti mesece po njegovi drugi^ poroki ga je 240 Švabov in 180 Švedov, ki seveda niso imenovalo Kraljevsko društvo (Koval dobili sami prostaki.	M. V. I ciety) v Londonu za svojega člana.
KROKARSKI KOVAČI RAZSTAVLJAJO
Te dni je v prostorih »Umetniške zadruge« razstavljenih nekaj čez 50 umetno kovanih izdelkov iz Krope. V glavnem so to dela mojstra Brtanclja in njegovih sodelavcev, ki so dane« eni izmed- redkih čuvarjev in nadaljevalcev te naše stare ljudske umetnosti.
Ze v prvih dneh razstave so kro-pars-ka kovaška dela vzbudila izredno zanimanje; saj je to prvič, da se kovane umetnine tako kolektivno in v taikein prostoru razstavljajo. Hvalevredna je bila zamisel mojstra Br-tonclja, da je zbral in pokazal nekaj značilnih del, ki jih vse odlikuje čvrsta forma, pristno delo in čist material. Nekaj resnično našega je v teh lestencih, svečnikih, vazah, rešetkah, pepelnikih in drugih predmetih, ki dihajo našo miselnost tako v neprisiljenih formah kot v izdelavi, kjer je vse izdelano le s kladivom, brez piljenja in varjenja.	w
Posebno pozornost zasluzi vela K a vaza, ki je po svoji obliki sfkoraj kla-
sična in vendar popolnoma originalno kroparsko delo. Pa tudi druga dela kar mikajo gledalce, da bi si z njimi opremili svoj najbolj domači kotiček v stanovanju.
Ne bo napak tudi ob tej prilila opozoriti na nevarnost, ki je grozila, da bo zaradi okupacije umetno kovaštvo v Kropi izumrlo. Skoraj vsi kovači, ki so se bavili z umetnim kovanjem, so v vojni padli. Zdaj saimo še mojster Brfoncelj nadaljuje tradicijo. Ima sicer nekaj pomočnikov, a vendar bi bilo prav, ia m se ta značilaa panoga naše ljudske umetne obrti se bol j podprla. Gre za stvar, ki ne inte-resira samo Kropo, pač pa vso našo javnost.
Zato smo tembolj veseli, da se je mojstru Brtonolju in njegovim sodelavcem posrečilo prikazati toliko plodov svojega dela. Za njiih^ trud in pošteno delo smo jim hvaležni — odprli so nam Okence v svet posebne lepote.
Č. Z.
Dve leti kasneje (1689) je Valvasor kronal svojo življenjsko pot z velede-lom »Čast Kranjske dežele* (Die Ehre des Herzogtums Krain). V Niirnbcrgu je izdal one štiri debele knjige velikega fonaata, okrašene s stotinami prvovrstnih bakrorezov, ki so mu prinesle nesporno slavo in trajen spomin med Slovenci, njega samega pa so finančno upropastile. 2e čez leto dni je bil prisiljen prodati za bagatelo svojo bogato knjižnico zagrebškemu škofu Ignaciju Mikuliču, dve leti kasneje pa še grad Vagenšperk, kjer je skozi dve desetletji posvečal svoje umske in materialne sile znanosti in kulturi. Skrušen je naslednje leto zatisnil oči v Krškem.
V	ljubko zatišje doline grajdov je Valvasorja vleklo vse žive dni. Pod Gorjanci se je posebno rad mudil, marsikaj je tam doživel, nemalo lepega in tudi zabavnega ve o tem povedat'..
Dve leti pred njegovo drugo poroko je na Vrhovem ponorela vsa služinčad. Na grajskem vrtu je rastla neka čudna tuja rastlina s še bolj čudnimi svojstvi.
Iz njenih listov in semena se je dala pripraviti pijača, ki je za 24 ur človeka popolnoma omotala, da ni vedel, kaj dela in ni spoznal, kaj drugi počno z njim. Naslednji dan je človek mislil, da je sladko počival. Valvasor poroča, da je bilo to neko indijsko zelišče, ki so mu Angleži in Francozi rekali Dutroa, in poudarja, da je bila rastlina vročekrvnim Špancem in Portugalcem upravičeno prepovedana.
Na vrhovskem vrtu so jo pa gojili. Grajske gospodične, frfaste kot so bile, so njeno seme pomotoma zmešale z lečo ter jo dale služinčadi za kosilo. Posledice so se kaj kmalu pokazale. Sluga se je pričel drzno sukati okoli baronese, hišna je v nepopisno osuplost baroničino božala njenega moža po pleši in mu govoričila stvari, da 60 priletnemu grešniku vstajale redke kocine nad ušesi, kuharica se je žogala s posodo in jo drobila kot naročena, hlapci so se podili za deklami, punčare so prevračale kozolce, skratka, prava pravcata norišnica. Stežkoma 60 jih spravili spat, drugo jutro se jim o vsem tem ni niti sanjalo in tudi glava jih ni bolela. Po ušesih je le brnelo baronu in hišna se je čudila, zakaj mora od hiše. Vražji Dutroal
čudne stvari se gode pod Gorjanci, pod skrivnostno, votlo Kukovo goro. Saj je Trdina dve sto let kasneje prav tam, streljaj od vrhovskega gradu odkril potok, ki teče nazaj v Gorjance. Ne verjamete? Prečitajte v njegovih spisih »Koslerjev vodotoč«! Zibelka Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih, Rudežev grad Tolsti vrh je od Vrhovega oddaljen komaj en kilometer.
Malo dalj tik pod gorjanskim Sv, Miklavžem, nižjim sosedom Trdinovega vrha, leži grad Prežek. Tam še pokažejo vzpetino, kjer je Valvasor najraje počival, kadar se je mudil v podgorskem gradu. In ni bil redek gost na Prežeku. Tudi njegovi risarji so se tam baje mnogo zadrževali. Sijajno razgledišče nofri čez Kum do Kamniških planin in Pohorja so tedaj imenovali »Valvasorjeva višina«, kasneje je dobil naziv »Andrejev griček«. In ta Andrej je bil Prešernov prijatelj, ljubljanski Smole, v letih 1834 do 1839 lastnik prežeške graščine.
V	tistih petih letih se je na Prežeku večkrat ponovilo slavje, ki bi se ne bilo sramovalo niti Valvasorjeve ženitovanj-ske gostije na Vrhovem. Zbiral se je tedaj tam cvet našega prosvetljecstva. Pesnikovali so v vseh mogočih jezikih, živih in mrtvih. Produkte svojih modric so ovekovečali po sobnih stenah. Žal je čudaški zadnji prežeški lastnik že pred dvajsetimi leti dal stene pobeliti, predvsem zato, da bi se otresel neljubih obiskov. Viden pa je v gradu, kakor jf razrušen, še danes spomin na tiste dni, in to v grajski kleti. Iz drugega nadstropja so vodile stopnice naravnost v
obširno obokano klet. In tam je še slabo
čitljivo opaziti A 1835 P. Morda je tudi
letnica 1838. Se ne razloči več že dolgo let. Začetnici pomenita po ustnem izročilu: Auersperg — Prešeren. Kot Smoletova gosta sta 6e tam ovekovečila učitelj in njegov dunajski učenec, oba pesnika, oba Kranjca, četudi vsak drugega, rodu in sin drugega naroda.
Tu pa naletimo na jubilej, ki naj bo zabeležen. Nemški pesnik Anastazij Griin — Anton grof Auersperg — jo pred sto leti — 1850 .— izdal prevode slovenskih narodnih pesmi pod naslovom »Narodne pesmi iz Kranjske« (Volks-lieder aus Krain) ter s tem uvedel slovensko narodno poezijo v evpropsko književnost. »Doktorja Prežirja« — Prešerna pa je ovekovečil Trdina v svojih gorjanskih povestih
Prihodnje leto bomo praznovali velik literarni jubilej Štiri sto let poteče, odkar smo Slovenci dobili prvi dve knjigi v svojem jeziku, katekizem in abecednik — 1551 — in to v dolenjskem narečju, ki je s tem postalo osnova za slovenski književni jezik Da! nam ju je Primož Trubar, ki * je nekako 140 let pred Valvasorjevo drugo poroko župnikova! v dobro uro oddaljenem Št. Jerneju. Obširne in lepe vasi sredi prostrane Krške doline potem niso dražili le s petelinom, ki je še danes njen simbol, dolgo časa so jo nagajivo nazivali za »Lutrovo vas«. Ker so ti kraji tako esno medsebojno povezani in ima Trubar v mesecu juniju 6voj rojstni in smrtni dan, je menda utemeljen spomin na slavnega reformatorja.
Dve sto let za Valvasorjevim bivanjem na Vrhovem je ravno ta grad prišel v last dr. Antona Schoppla, nekdanjega ravnatelja Kranjske hranilnice, moža, ki upravičeno zasluži ime drugega našega Valvasorja, oziroma najodličnejšega valvasorijanca. Cele sobane je imel polne zbranega gradiva o gradovih v Sloveniji, še posebno o onih v dolini gradov, pa o ljudskih običajih in vražah, o nošah in še kopico drugih važnih stvari. Čudovita, edinstvena zbirka! Urejal jo je in dopolnjeval 6talno, rade volje je ustregel in pomagal pri zbiranju kakršnega koli gradiva v tej zvezi. Po njegovi 6mrti je zbirko prevzela njegova hči, poročena z ljubljanskim špediterjem Ranzingerjem, ki se je izselila. Vredno bi se bilo zanimati za to ostalino, neprecenljivo, in če izgubljeno, nenadomestljivo bogastvo zgodovinskega gradiva_.
V Št. Jerneju je snoval Trubar, v Pleterjih je gozdaril Ressel (izumitelj ladijskega vijaka), na Vrhovem se je ženil V-alvasor, na Prežeku _ je veseljačil Prešeren, na Tolstem vrhu je bajal Trdina, v dolenjski metropoli pa je tiskar J. Kranjec v letih 1877 do 1879 izdal nespremenjen ponatis Valvasorjeve mojstrovine »Cast Kranjske dežele«. Pa naj kdo reče, da dolenjska zemlja ni čudo-vital In vendar je tako rada pozabljena!	Viktor	Pirnat
Na^ratene mladinske igre
Mladinski knjigi je bilo predloženih 46 iger. Večina iger je bila nekvalitetno napisanih, tako da je žirija posebej sklepala samo o osmih igrah. Žirija je nagradila štiri dela. Prva nagrada (50.000 din) ni bila podeljena. Drugo nagrado (30.000 dinarjev) si delita (vsak po 15,000 din) Janez Gradišnik za mladinsko igro v štirih dejanjih »Grajski gozd« in dr. Kristina Brenkova za igro za otroke v petih slikah »Mačeha in pastorka«. Tretjo nagrado (20.000 din) je žirija dala dvema lutkovnima igricama »Ježek-Bežek in tetka Medvedka« in »Slamnati voliček« (šifra XY Ljubljana). Za odkup je žirija predlagala Igro v treh dejanjih Vere Albrehtove »Pavliha en dan kralj«. Prva nepodeljena nagrada se prenese za razpis prihodnjega leta. V žiriji'so sklepali: dr. France Koblar, Dušan Moravec, Ivan Potrč in Ada Škerl ova.
Založba Miadinska knjiga
Drugi letnik Stovenskena etnografa
S precejšnjo zakasnitvijo je izšel II. letnik Slovenskega etnografa. Tudi ta letnik je dokaz duha, ki je stopil v našo znanost, ko smo se osvobodili in odrekli vsakršnemu suženjstvu.	,
Duh naše sodobne stvarnosti posebej izstopa y slovenskem etnografskem delovanju, ki je od 6 voj ih začetkov v dobi prosvetljenstva do naj novejših dob plavalo ponajveč v strugi romantike, drobnjakarskega br6,kanja po pestrih in zanimivih starinah ter je bilo nekajkrat celo predmet zadoščevanja trgovskim instinktom posameznih »etnografov«, ali prilika ustvarjanja dokazov o katoliškosti našega duhovnega življenja.
Prosvetljeni Zoisov krog 61 je pod vplivi takrat vladajočo romantike osvojil parolo: iz naroda — za narod. S tem napotilom so šli med ljudstvo V. Vodnik, v dijaških letih F. Prešeren in vrsta drugih. Pripadništvo isti struji je gnalo tudi poljskega revolucionarja E, Korytka, da je začel zapisovati naše ljudske pesmi. Sadovi takega delovanja so postali očitni v Vodnikovih delih, nekaterih Prešernovih prepesnitvah ljudskih pesmi, petih drobcanih knjigah Korytkovih ■»Slovenskih pesmi kranjskima naroda« in njegovih podobah naših ljuj&kih noš v zbirki »Rlo-wianščyna« Ta začetek je nekaj obetal, vendar se zaradi poostrene narodnostne borbe ni nadaljeval tako krepko, pač je kmalu prešel v prijetno iznesene zapise nesmic, štorij, običajev in drobnarij iz materialnega življenja, ki so postali običajni v našem časopisju tistih dob. Bili so med tedanjimi zapisovalci tudi resni
borci, ki 6e pa niso mogli razviti čez okvir 6Voje dobe. Kolikor tiče zgolj- zapisovanja ljudskih pesmi je nekoliko pozneje dosegel največji format K. Štrekelj, kateri je s svojim krogom zbral in objavil v znani zbirki nekaj tisoč zapisov ljudskih p e« mi. Vendar je bil tudi ta krog ujet v ozkost dobe in življenja, ki se ni moglo sprostiti v takrat vladajočem družbenem redu. Po tej poti smo mogli priti kvečjemu do podobnega kalupa, kot ga je ustvaril Hrvatom A. Radič, s prosluli-mi približno 1600 vprašanji kot »Osnovi za šahiranje i proučavanje grade o na-rodnom životu«. Tak kalup smo v resnici tudi imeli v raznih vprašalnih polah, ki so krožile med izobraženstvom naše province, s katerimi 60 posamezniki šli med ljudi po etnografsko gradivo. Tam so sicer slišali, videli in otipali marsikatero narodopisno važno prvino, toda kmalu so začeli skoraj prevladovati drugačni nagibi: nekritično popravljanje, dopolnjevanje, zbiranje za zasebne namene, ki je najvišjo stopnjo doseglo v etnografih trgovskega kova, kot je bil dobrepoljski župnik A Mrkun. Takšni nagibi so mogli zbrati sicer ogromno materije, ki pa ni mogla postati zanesljiv vir za znanstveno interpretiranje. Ravno v obravnavanem letniku Etnografa je poučen primer te vrst® v poročilu Matičetova o France6cu dl Toppo.
Imeli smo seveda tudi že zgoraj vidne izjeme, od Pajka, Trstenjaka in Navra i tila, preko M.. Murka, do Vurnika in Zu-1 paniča ter še živečih etnografskih de-
1	favcev, ki so pa dostikrat tonili zaradi
družbenih pogojev tistih časov ali pa se niso mogli popolnoma sprostiti.
Še en vzrok neizvestnosti takratnega etnografskega delovanja je, načelna razdvojenost o vsebini etnografije, ki je vladala v evropskem kulturnem svetu. M, Haberlandt in njegov krog so zastopali tezo, da mora etnografija seči v materialno in duhovno plat človeškega življenja, kar je pravilno. Medtem pa so privrženci Spamerja trdili, da ni mogoče družiti materialne in duhovne strani in da so etnografovo torišče samo duhovne tvorbe. Takšno naziranje temelji na postavkah idealističnega svetovnega nazora, zato je za tisti čas razumljiva. Takšna razdvojenost je tem močneje vplivala na tako majhne prilike, kakršne so bile takrat pri nas. Šele ko smo z NOB pometli iz vsega našega žitja idealistično navlako, je izginila tudi iz našega etnografskega delovanja.
S krogom svojih sodelavcev je dal tov. Boris Orel slovenski etnografiji nove trdne temelje. Ovrgel je tudi dosedanje načine individualnega zbiranja etnografske materije ter uvedel sistematično raziskovanje s posebnimi terenskimi ekipami. S tem smo se postavili na osnove, ki izključujejo vse slabosti prejšnjih načinov zbiranja.
Obravnarvani letnik Etnografa je verna podoba prikazane dejavnosti. Osrednji predmet obravnavanja je slovenska ljudska noša. Kar 6 avtorjev razpravlja o njej in objavlja tehten material. Boris Orel podaja v članku »Slovenska ljudska noša« prikaz dosedanjega našega prizadevanja v to smer in nakazuje smernice za bodoče delovanje. Novega duha ka-rakterizira njegova konstatacija, da »skoraj vsi zapisi (o naši ljudski noši), opisi
in razprave poznajo z malo izjemami le pražnjo ljudsko nošo, ki smo ji v etnografiji običajno dejali »narodna noša«, ne poznajo pa vsakdanje delovne noše ...« Tako dosedanje stanje ni nenavadno, ce upoštevamo prilike, v katerih se ]e porajal in deloval slovenski etnografski živelj tja do najnovejših dob. Dane6 velja drugo načelo, »ni namreč naloga etnografije, da samo opisuje in tolmači razne pojave in oblike ljudske kulture Kot sodobna napredna znanost, ki sodeluje pri vzgoji našega ljudstva, je ona povrh tega dolžna, da krepko posega v današnjo porajajočo se kulturno stvarnost ter da pomaga pravilno usmerjati razvoj nekaterih osvojenih vrednot nase stare ljudske kulture iz preteklosti v sedanjost.« (B. Orel.) Isti avtor napoveduje v drugem članku novo gradivo o slovenski ljudsk, noši ki ga je na novo dkril v Osrednjem državnem arhivu Slovenije ter je za našo etnografijo pravo odkritje. Gradivo ki je nastalo v času pnprav za prihod cesarja Ferdinanda v Ljubljano, leta 1838, opisuje noše, plese in glasbila našega ljudstva in bo objavljeno v posebni publikaciji. Važen material je prispeval Kotnik France, ki piše »O valjanju domačega sukna«. Gradivo je posebej imenitno zaradi tega, ker je ta panoga obrtne dejavnosti pri nas skoraj popolnoma prešla. Prav tako je veliko vredno gradivo, ki ga podajata Baš Franjo in Ložar Marta. Zlasti poslednje navedena iznaša izvirno gradivo, ki kaže, da se je materije lotila kot strokovnjak, ki pozna te stvari tudi iz tehnološke plati. Svojstveno osvetljuje problem naše ljudske noše Vilfanov članek »Predpisi
o	obleki in blagu v policijskih redih 16. stoletja«. Naš znani etnograf-pravnik je
v članku podal prispevek za poznavanje naše socialne kulture. M. Matičetov se je v tem letniku oglasil samo z značilno konstatacijo o F. di Toppo, ki jo omenjam že prej, in prevodom Gippius-Čičerovlje-ga pregleda »Trideset let sovjetske folkloristike«. če navedem še Kotnikovo razpravico »Ljudski pesnik Anton Lesič-nik«, je vsebina glavnega dela tega letnika kompletna. V drugem delu je objavljeno gradivo iz zgodovine slovenske etnografije, poročila in ocene. Vse, ki jim je naša etnografija pri srcu, bo s pridom utešila Orlova napoved o skorajšnjem izidu drugega dela Slovenskega narodopisja Ocenjujoč tehnično stran izvedbe te zajetne slovenske knjige, 6e moramo zediniti, da so vsi sodelujoči storili svojo dolžnost. Drugi letnik Slovenskega etnografa je tudi tiskarsko lepo m dobro de-
lo,	ki ga illustrira niz izbranih slik. Tisk in reprodukcije slik so jasne ter se z njimi tiskarna Ljudske pravice upravičeno lahko postavlja. ^ Ljuoič Tone.
Nove knjige
Lenin V. I.: Agrarno vprašanje v Rusiji ob koncu 19. stoletja. Mola knjižnica marksizma-leninizma. Cankarjeva naložba, Ljubljana, 1950, Strani 80.
Lenin V. L: Proletarska revolucija in renegat Kautsky. Mala knjižnica marksiz-m,a-leninizma. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1930. Stranj 125.
Pijade Moša: 0 Dimitriju Tucoviču. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1950.
Vuknianovi(5 Tempo Svetozar: 0 ljudski revoluciji v Grtiji. Cankarjeva založba, Ljubljana. 1950. Strani 104,
Tinjanov J. Dekabrist Kiheibcker. — Prevedla Vera Brnčič. Cankarjeva založba v Ljubljani, 1950. Strani 312
Kako poteka odkup maffn in borovnic
Maribor, 1. Julija.
Živilska Industrija v Mariboru je skle nlla letos z 9 kmetijskimi zadrugami po godbe za odkup malin In borovnic. Pogodbe so sklenili za okrog 29.000 kg borovnic In 3000 kg malin.
Zbirati so že začeli. vendar Se do danes ne beležijo vidnejših uspehov. Krivda je predvsem na poslovodjih KZ, ki se premalo zavedajo važnosti odkupa In ne pojasnjujejo ljudem, kaj nudi naša ljudska oblast za gozdne sadeže, tn kaj zanje dobimo na zunanjem trgu.
Posebno zanemarjajo to nalogo v KZ Selnice, ki je eden najvažnejših centrov Večkrat se menjajo poslovodje KZ, tl P® drug drugemu ne predajajo ualog za odkup gozdnih sadežev, da odkup popolnoma zastane. Tudi v ostalih predelih, tako na Keki (Pohorje) in Polskavi še niso prijeli resneje za delo, dočim Ima KZ Brestenica že vidne uspehe.
Da bo živilska industrija dosegla količino, za katero je sklenila pogodbe, je s pomočjo poverjeništva za prosveto organizirala dve brigadi srednješolcev, ki bodo pomagali zbirali sadeže. Brigadi bosta zaceli zbirati okrog 1. julija v Brestenlci in Framu. Za brigadi je živilska industrija že preskrbela dovoljno količino suhe hrane
Za gozdne sadežs dobijo zbiralci tekstil in obutev, s čimer so že založene nekatere KZ. Da pa niso z blagom za stimulacijo založene vse trgovine, je krivda GKd, ki Ima dovoljno količino blaga na zalogi, vendar še ni blaga razdelila. Poleg tekstila in obutve dobijo zbiralci še sladkor: za 10 kg ma lin 1 kg sladkorja.
Tudi živilska industrija v št. liju je začela zbirati gozdne sadeže. Pogodbe Ima Sklenjene a 13 KZ. Za zbiralnico živilske
Industrije St, II,1 izvajajo najbolje odkup KZ Sp. Kapla, Remšnik ln Marcnberg, dočim bodo v ostalih severnih predelih Pohorja, kjer še borovnice niso zrele, začeli odkupovati kasneje. — B. P.
Zelišča leže po skladiščih
Plan zdravilnih zelišč - 33.520 kg - je bil razbit na vse KZ in KLO. Po vseh KLO so bili postavljeni krajevni štabi, v katerih so zastopniki množičnih organizacij, predstavnik KLO. poslovodja KZ ln učitelji. Zaradi dobre organizacije dela so doslej v vsem okraju nabrali S0T8 kg zdravilnih ze llšč. V Radmožanclh je najboljši krajevni štab. Plan so izpolnili s I17*/i. Tudi kmetij ske zadruge v Kapil, Dolgi vasi ln Odrancih svoje obveznosti v redu izvršujejo. Med najboljše KZ spadajo Dolina, Centiba, Dor- i nji Lakoš, Trnje in Velika Polana, kjer še ! doslej niso odkupili skoraj ničesar.
Dobro se je izkazala organizacija AF2 j v Dobrovniku, kjer so se žene večkrat mno- i žično udeležile nabiranja: Sklenile so, da bodo stimulacijsko blago, katero bodo do- j bile za nabrana zelišča, dale v DID. V Len davi so najboljše sindikalne podružnice j OZKZ, sodišča, odkupnega podjetja, narod- ! ne banke In OLO. Izmed sol so najboljše Mostje, Dobrovnik, Kobilje in Radmožancl.
Težava pri odkupu zdravilnih zelišč Je v tem. da podjetje Oosad ne dostavlja pra j vočasno opreme za odpravo zelišč. Tabo leži sedaj po skladiščih KZ okrog 5003 kg zelišč, ki so v nevarnosti, da se okvarijo. Zaradi tega je nnjno, da Oosad v bodoče bolj skrbi j za pravočasno dostavljanje embalaže. - L. V, '
Kolesarska dirka ,Po Hrvatshi in Sloveniji* zaključen^
Zmagovalec pos edme etape in dirke
Tudi italijanska ekipa je prva, I. jugoslovanska ekipa pa tretja
Bovec, 1. julija V zaključni etapi velike mednarodne kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« je danes v Bovcu startalo ob 12 48 tekmovalcev, torej le polovica števila v prvi etapi. Etapa Bovec-Ljubljana (137 km) ni bila dolga, pač pa je bila zaradi 16 km dolgega vzpona na Vršič (1650 m) ena najtežjih. Tekmovalci so startali ob 12 v Bovcu (480 m), od koder se je cesta vzpenjala skozi Trento v ostrih in strmih serpetinah proti Vršiču. Cesta je bila slaba, oslro kamenje je bilo kot nalašč za okvare. Vendar teh ni bilo mnogo, iz česar ie razvidno, da so imeli tekmovalci kolesa dobro pripravljena za naporno pot.
Kakor lani, se ie tudi letos pričakovalo, da bo na Vršič prispel prvi ali pa
Na vrhu pa jih ie hladil precej močan veter, kateremu ie kmalu sledil kratkotrajen dež. Prvi je dosegel Vršič Italijan Malabrocca (ob 14.17), nekaj slo metrov za njim sta privozila Fanti in Arduino (I). To je precej presenetilo gledalce, ki so pričakovali dirkače na Vršiču, kajti najavljen je bil prihod Grajzerja. Sele 7 minut za omenjenimi vozači sta privozila prva Jugoslovana Sironi in Varga s Tržačanom Fontano-tom, oba člana jugoslovanske ekipe (ob 14-25). Težko so pričakovali še prihod tretjega Jugoslovana, člana prve ekipe. To ie bil Petrovič, toda pred njim so prispeli na vrh še Ročič (J III), Cargdali, Luksemburžan Scheer, Francoz Cavanna, Tržačana Rinaldi, Mičič (J II), Čok (Trst), Čolič, Godnič,
Kaj je vendar z otroškimi vozički
Ljubljana, t. Julija.
V Tednu matere in otroka smo se spomnili s hvaležnostjo mnogoštevilnih uredb, ki jih je naša ljudska oblast že izdala za zaščito matere in otroka. Tudi o otroških vo zičkih je v tem tednu pisalo naše časopisje, vendar z nekoliko drugačne strani. Današnji nsčln prodaje otroških vozičkov po planu II. je za današnjo socialistično stvarnost pravi anahronizem. Zdelo se je prvi mah. da se bo stvar spremenila ln da bodo otroški vozički dani v garantirano preskrbo, kakor bi bilo edino prav. Toda do danes se stvar še ni uredila. Hodim že me8®J dni od Tribune do Planske komisije, MTP ln MLO Ljubljana. Vsak te pošilja drugam, kjer se je baje stvar zataknila, 'sl so edini v tem, da je današnji način prodaje neprimeren za socialistično družbo, a zadeva se noče in noče rešiti.
Res ,1e sicer, da v Uredbi o planu II. ni nikjer Izrecno poudarjeno, da so otroški vozički Izvzeti	lz plana	II.	kot Izrazito	ne-
luksuzni predmet, toda mislimo, da ljudska oblast, ki je	izdala že	toliko nredb za	zaščito matere	in otroka,	ni	tega storila	na-
menoma, ampak po pomoti. Toda birokracija ki vidi le črko ln ne socialističnega du-ha, je to /affrabila in hitro nabila nanje visok tržni dobiček, ker so pač vozički v mesto nujno	potrebni	in	torej bodo »Sli«,
pa brez ozira na to, koliko škode bo to za »dravje otrok In starsev, ki so po večini uslužbenci in sl bodo morali več mescev pritrgovati, da bodo zmogli tak izdatek.
Prizadeti pričakujemo, da bo ljudska oblast ki je doslej izdala že toliko hvalevrednih uredb v korist otrok, tudi tu na-
pravila red, da sl bodo vsaj tisti, ki so objektivno v največjih težavah, mogli »abs viti nujno potrebni otroški voziček (globok ali športni) po zmogljivih cenah. Otroci so namreč potrebni zraka in ne morejo čakati več tednov ali celo mesecev, da se stvar birokratsko ureja... To naj bi odločujoči krogi upoštevali sedaj, ko se prodaja otroških vozičkov na novo ureja. — Prizadeti.
Upravičenci brez živilskih nakaznic
V februarju so na KLO v Stražišču pri Kranju pregledovali seznam potrošnikov z živilskimi nakaznicami, da bi izločili ne-upravičence. Končni rezultat je bil čisto drugačen. Nekaj živilskih nakaznic so nam reč odvzeli tudi upravičencem, med katerimi so tov. Gašperlin, Laknar, Stanovšek in še nekoliko drugih. Prizadeti sploh ne posedujejo nikako zemlje za samooskrbovanje. Prav zaradi te nepravilnosti KLO se morajo že peti mesec oskrbovati na prostem trgu ali na račun svoje drnžlne. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da so vse prizadete osebe žene, noseče žene ln matere z nedoraslimi otroki. Uslnžbenka KLO ln poverjenik tov. Ankers pri OLO Kranj noče razumeti opravičene pritožbe, da bi nepravilnosti odpravili. — A. L.
*
Ajdovščina. — 29. junija so Imeli upokojenci občni zbor. Ustanovili so svojo podružnico ln Izvolili upravni odbor. — š.
Z r e č e. — Delovni kolektiv tovarne kovanega orodja je 24. Junija Izpolnil polletni Plan. V tem kolektivu redno razglašajo udarnike. Tako so jih v juniju razglasili 12, med njimi Julčka Gorenjaka že devetič.
iiil 5 l
Zmagovita italijanska ekipa Cargioli, Arduino, Bosi, zmagovalec Fanti,
Baronti, Ceratti
vsaj med prvimi Jugoslovan Grajzer in da bo imel v Malabrocci in Fanti.ju naivečja tekmeca. Pričakovanje se je delno izpolnilo. Grajzer ie sicer po 5 kilometrih vzpona vodil pred Mala-brocco in Fantiiem za nad 500 m. toda tu je v ostrem zavoju padel in zaradi tega zamudil več minut. Tekmovalci so se vzpenjali na Vršič v veliki vročini.
O^hod »troh v pr»o Izmen« potttnišMii leiovant
Glede na visoko število otrok, namenjenih v ppčitniška letovanja, bodo prevozi skoncentrirani na nekaj dni. Vse organizatorje in uprave kolonij opozarjamo, da se objavljenega plana točno drže. ker le tako se bomo izognili zastojem in zmedam.
Vse osebje, ki spremlja otroke, naj se zaveda, da je varnost otrok njihova prva in najvecja dolžnost. Določiti je že na zbornih	vodjo posameznih 6kupin (za naj-
v6^	4®??	skupini).	Ostali	potniki
naj ,nuc~ ° P°tujočim otrokom vso prednost, predvsem pa naj ne skušajo zasedati rezerviranih vagonov.
Vodje kolonij dobe glede prevozov in-fonnacije pn Upravi za materialno oskrbo X11ijiistrstva prosvete popoldne med 16. in 18. uro «— teieron «7-06.
Spremstvo otrok na zbirna mesta naj bodo »krbno izbrana. Hrana, ki jo otroci jemljejo «i »»002. ne sme biti pretežka in ne hitro pokvarljiva, pijačo ne presladke. Obleka perilo in ostale otrokove potrebščine nobro ‘o prnktično zamotajte, da jih otrok lahko nosi in 8e mu ne izgubljajo. Dragih predmetov naj otroci ne Jemljejo s seboj (kot srebrni pribor, toaletni predmeti, zfatntna), pač pa,Co Imajo flzkulturne rekvizite, mladinske knjige družbene Igre.
Razporeda se morajo držati tudi okrajni
komiteji LMS mestna komiteja L JI S Ljub-
Okrajna počitniška letovanja
Okraj Celje-mesto: Celje (Trebija) Škofja Loka: 30, 5. VII, 5.55.
Okraj Celje-okollca: Celje (Letuš) Šmartno ob Paki: 50 7. VII., 12.30.
Okraj Črnomelj:	Črnomelj (Dragomelj
pri Kamniku) Domžale: 50, 0. Vil., 5.44.
Okraj Grosuplje: Grosuplje (Brdce pri Mozirju) Šmartno ob Paki: 50, 7. VII.. 8l56.
Okraj Kamnik: Kamnik (Dobovaii Dobova: 80, 6. VII., 12.23.
Okraj Kočevje: Kočevje (Železniki) šk. Loka: 80 7. VII., 10.05.
Oltraj Kranj: Kranj (Celje, dom Čečeve) Celje: 55, 5. VII.. 11.35. - Kranj (Metlika, d. d.) Metlika: 60 6. VII., 11.35. - Kranj (Vransko, es. ž.) Celje: 55, 7. VII., 11.35.
„ .Okraj Jesenice: Jesenice (Stična, gimn.) Stična: 120, 5. VII., 10.25.
, Okraj Krško: Krško (Laško) Laško: 50, G. VII., 9.49. — Krško (Radgona) Radgona: 50, 7. VII., 5.04. — Krško (Nova cerkev) Celje: 50, 5. VII., 9.49.
Okraj LJubljana-okollca: Ljubljana (Preska) Medvode: 100, 5. VII., 11,10.
Okraj Ljubljana-okoliea AFŽ: Ljubljana (Bled) Bind-Jezero: 80, «. VII., 11.10.
Okraj Novo mesto: Novo mesto (Loka pri Zidanem mostu) Loka pri Zidanem mostu: 60, G. VII., 8.11. — Novo mesto (Radeče pri
Ijana in Maribor za pionirska in mladinska Zidanem mostu) Radeče pri Zidanem mostu: letovanja. , A .	I	«>•	i--	vV-	.841.
Okrajna letovanja, pionirska in mladinska taborenja, ki niso objavljena, naj uredo svoje prevoze, ki so lokalnega značaja sama, vendar naj se drže teh-le datumov: okrajna letovanja od 5. julija dalje, mladinska taborenja °d 8 Julija dalje, pionirska taborenja Pa od 10. Julija (morajo imeiti v juliju ono samo izmeno). Izmene okrajnih letovanj trajajo 18 dni taborenj 12 dni, čas prevozov se ne šteje v izmeno.
Okraj Šoštanj: Šoštanj (Polje) Polje: 100, 5. VII., 8.49.
Okraj Trbovlje: Trbovlje (Gornji grad) Šmartno ob Paki: 80, 7. VII,, 5.43L
Trbov-G. VII,, 5.43. -70. G. VII., 5.48. -Škofja Loka: 50,
PLAN PREVOZOV ZA VSA LETOVANJA: Otroci iz Trsta pridejo 10. in 11. julija. Dan prihoda otrok lž Koroške bo če javljen. Osebje, določeno za te kolonije, naj zasleduje sporočila v časopisju in pri dnevnih radio oddajah.
Prvi kraj spodnjega razporeda pomeni vstopno postajo, drngi v oklepaju sedež kolonije. tretji kraj namembno postajo, številke po vrstnem redu: število udeležencev, dan, mesec, ura odhoda.
Centralna počitniška letovanja:
i	*>««?»><.	kolonija Boh. Bistrica:	odhod
lz	Ljubljane:	loo, 5. VII. ob 11.10.
“krajev pridejo v Ljubljano: -	Prihod v Ljubljano ob	7.50.
u ičn	Prihod v Ljubljano ob 9.40.
v Ljubljano ob 8.50.
• h »1n£?lana’ G°rlca, Tolmin — prihod v Boh. Bistrico ob 16.47 dne 5. VII.
Počitniška kolonljaTolrnln: odhod Iz Ljubljane: 150, 5. VII ob 11.10.
V Ljubljano se pripeljejo otroci iz po-samoznih okrajev po naslednjem razporedu: Celje-mesto, Celje-okolca ln Poljčane: prihod v Ljubljano ob 8.50.
Črnomelj ln Grosuplje — prihod v Ljubljano ob 9.40.	...
Jesenice ln Kranj — vstopijo na svojih postajah.	,
Idrija - pripelje otroke dne 4. Vil. v Prehodni dom Ljubljana, Resljeva cesta 10.
Mladinski dom Kamna gorica — vstopi na postaji Podnart.	,,	,	,
Dubrovnik—Lokrum — odhod iz Ljubljane 9. VII. ob 0.05.	.	.	.
Otroci lz okrajev pridejo v Ljubljano 6. julija, ln sicer z dopoldanskimi vlaki, tako da se Javijo do 12. ure na učiteljišču v LjublianL Resljeva 10. Osebje te kolonije mora biti
na mestu do te ure, vzgojitelji pa naj se javijo že zjutraj ob 8. uri na Upravi za materialno oskrbo, Dalmatinova
lje (Cerklje) Brežice: 60,
Trbovlje (Brežice) Brežice:
Trbovlje (Gorenja vas)
7. VII., 7.21.
Okraj Trebnje: Trebnje (Ormož) Ormož: 50 7. VII., 9.05.
MARIBORSKA OBLAST:
Okraj Lendava: (Lendava (Sv. Lovrenc na Pohorju) Ruta: 80, 6. VII., 10.15.
Okraj Ljutomer: Ljutomer (Loče) Loče: 60, 6. VII., 10.49.
Okraj Marlbor-mesto: Maribor (Sv. Florjan) Zg. Dolič: 60, 3. VII., 9.40. — Maribor (Ribnica na Pohorju) Podvelka: 60, 8. VII., 9.40. — Maribor (Vrhnika): 100, 5. VII., 8.35. — Maribor (Ravno polje) Stmišče: 100, 7. julija, 9.50. — Maribor (Ormož) Ormož: 60, 7. VII. 9.50. — Maribor (Črešnjevec (Črešnjevec: 50, 7. VII., 10.05.
Okraj Marlbor-okollca: Maribor (Velika Nedelja) Vel. Nedelja: 100 7. VII., 9.50. -Maribor (Šmarje pri Jelšah) Šmarje pri Jelšah: 100, 7. VII., 8.35.
Okraj	Murska	Sobota:	Murska	Sobota
(Sl. Bistrica) 81. Bistrica: 70, 6. VIL 10.00.
Okraj Poljčane: Poljčane (Limbuš) Limbuš: 100, 6. VII., 8.11.
Okraj Ptuj: Ptuj (Pogorje) Slovenj Gradec: 50, 6. VII,, 6.28. — Ptuj (Slovenj Gradec) Slovenj Gradec: 50, 6. VIL, 6.28, — Ptuj (Mirna) Mirna: 50. 5. VII., 6.28,
Okraj Radgona: Radgona (Fram) Račei 80. 6. VII.. 14.00.
Okraj	Slovenj	Gradec:	Slovenj	Gradec
(Ptuj) Ptuj: 105, 6. VII., 10.17.
Okraj Poljčane: Poljčane (Sv. Križ pri Rogaški Slatini) Rogaška Slatina: 80. 6. VII., 14.11.
GORIŠKA OBLAST
Okraj Idrija: Logatec (Ribno pri Bledu) Bled-Jezero: 60, 6 VII. 5.24.
Okraj Ilirska Bistrica: II. Bistrica (Sevnica) Sevnica: 90, 7. VII., 7.45.
Okraj	Sežana:	Sežana	(Poljane)	Škofja
Loka): 60,	6. VII.,	5.24.
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Dobi Domžale: 88, 6. VII., 10.50. - Ljubljana (Homec) Homec: 66 6. VII., 10.50. — Ljubljana (Sk. Loka) Škofja Loka: 165, 6. VII., U.50. -Ljubljana (Semič) Semič: 110, 6. VII., 7.00. -
Vzgojno, zdravstveno, spodlnjsko osebje in vodiči naj se za te dve
' ' lji ■	••	•	'	-
Ljubljana (Žužemberk) 8tična: 76, 6. VII flzkulturne, £>	7.00. _ Ljubljana (Št. Jurij) St. Jurij pri
v' ikTITT TV	V	?aJ *? Za juta	P?,VUI 110, 7. VII. 9.05. - Ljubljana (Za-
koloniji javijo zjutraj ob 8. uri na uftit®*	^	—	-	  -	-	▼	j-iAj.
Ijišfiu, Resljeva cestn 10 pripravljeni na odhod ln prevoz otrok. Potni stroški se za mudnikom ne bodo povrnili. Shranite vozovnice do Ljubljane, da dobite vrnjeno voznino.	.	Tj
poverjen'štva za prosveto naj	j	Ljubljana (MaU"Slatntk)	Novo
skrbe	za	pravočasen prihod otrok In zanes-	J	7 VII., 7.00.
ljivo spremstvo, poslužijo naj se dostavljenih »Objav« za znižano vožnjo. Sezname otrok prinesite s seboj v dvojniku ne pozabite na zdravstvene liste. Na ljubi Janškem kolodvoru naj spremljevalec poišče našega Matopnlka.
-ljtt!  ................... .............
lošče) Dornberg: 70, 7. VII., 5.45. - Ljubiji na (Motnik) Kamnik: 65, 5. VII., 7.05. -Ljubljana (Koroška Bela) Slov. Javornik: 185, 7. VII., 11.10. — Ljubljana (Kobarid) Sv. Lucija: 65 7. VIL, 5.15. — Ljubljana Ribnica) Ribnica: 165, 7. VII., 12.19. —
mesto: 80,
PIONIRSKA TABORENJA
Ljubljana (Ribno pri Bledu) Bled-Jezero: 34, 10. VII., 11.10. — Ljubljana (Rodine pri Žirovnici — šotori) Žirovnica: 34, 10. VII.,
11.10. — Ljubljana (Ovsiše, osn. š.) Podnart: 34, 8. VII. 11.10. — Ljubljana (Rateče) Rateče pri Medvodah: 84, 9. VII., 14.40. — Ljubljana (Gorjuše, osn. š. Gorjuše; 34, 10, VII.. 11.10. — Ljubljana (Vrpolje) Kamnik: 34. 9. VII., 10.50. - Ljubljana (Goriče) Kranj: 34, 8. VII., 11.10. — Maribor (Lehen na Pohorju) Podvelka: 50, 10. VII. 9.40. — Maribor (Sv. Tomaž pri Ljutomeru): 50, 10. VII., 9.50. — Krško (Izlake) Zagorje: 50, 8. VII., 9.49. — Murska Sobota (Gor. Lendava) Lendava: 40, 10. VII., 10.00. — Ptuj (Radvanje) Maribor: 60 8. VII., 12.50.
PLAN PREVOZA ZA MLADINSKA TABORENJA
LJUBLJANSKA OBLAST
Okraj Jesenice: Jesenice (Bela, Logatec: 40, 8. VIL, 3.35. — Jesenice (Bela) Logatec: 40, 21. VII., 3.35.
Okraj Ljubljana-okoliea: Ljubljana (Mojstrana) Mojstrana: 40, 8, VII,, 5.15.
Okraj Kočevje:	Kočevje (Mojstrana)
Mojstrana: 40, 21. VII. 4.40.
40 g*k vij Tvebnje: Trebnje (Log) Kranj:
Okraj Trbovlje: Trbovlje (Log) Kranj: 40, 21. VII. 8.17.
Okraj Kamnik: Kamnik (Loke pri Mozirju) Šmartno ob Paki: 40, 8. VII., 5.23. -Kamnik (Loke pri Mozirju) Šmartno ob Paki: 40. 21. VII., 5.23.
Okraj Kranj: Kranj (Otočec) Novo mesto: 40, 8. VII., 5.40. — Kranj (Otočec) Novo mesto: 40, 21 VII., 5.40.
Okraj Črnomelj: Črnomelj (Gozd Martuljek) Martuljek: 20. 8. VII., 5.44.
Okraj Grosuplje: Grosuplje (Gozd Martuljek) Martuljek: 40, 8. VIL, 8.56.
Okraj Šoštanj: Šoštanj (Gozd Martuljek) Martuljek: 40, 21. VII., 4.26
PRIMORSKA OBLAST
Okraj Gorica: Gorica (Čezsoča) Sv. Lucija: 40, 8. VII., 6.48. — Gorica (Čezsoča) Sv. Lucija: 40, 21. VII., 6.48.
Okraj Postojna: Postojna (Kneža) Pod-melec: 30. 8. VII., 4.47.
Okraj Ilir. Bistrica: Ilir. Bistrica (Kneža) Podmelec; 15, 8. VII,, 7.45.
Oki lec: 15,
Okraj Sežana: Sežana (Knežai Podme-5, 21. VII., 4.45.
MARIBORSKA OBLAST Okraj Marlbor-mesto: Maribor (Kotlje 1) Guštanj: 40, 8. VII., 4.45. — Maribor (Kot-
lje I) Guštanj: 40. 21. VII., 4.45, — Maribor (Kotlje II) Guštanj: 40, 8. VII., 4.45. - Maribor (Kotlje_II) Guštanj: 40, 21. VIL, 4.45.
— Maribor (Kamno) Sv. Lucija: 40, 8. VII., 3.50. — Maribor (Kamno) Sv. Lucija: 40, 21. VII., 3.50
Okraj Maribor-okodica: Maribor (Pud-garsko) Prevalje: 40, 8. Vil., 4.45. — Maribor (Pudgarsko) Prevalje: 40, 21. VII., 4.45.
Okraj Ptuj: Ptuj (Zreče) Zreče: 40, 8. VII. 6.28.
Okraj Poljčane: Poljčane (2reča> Zreče: 40, 21. VII., 5.83.
Okraj Dol. Lendava: Lendava (Šmartno na Pohorju) Sl. Bistrica: 40, 8. VII., 5.87.
Okraj Ljutomer: Ljutomer (Šmartno na Pohorju) Sl. Bistrica: 20. 21. VII. 4.44.
Okraj Radgona: Gor. Radgona (Šmartno na Pohorju) Sl. Bistrica: 20. 21. VIL, 3.45.
Okraj Sloveni Gradec: Slovenj Gradec (Ribnica na Pohorju) Podvelka: 40, 8. VII., 5.15. — Slovenj Gradec (Ribnica na Pohorju) Podvelka: 40, 21, VII. 5.15.
Teritorialni odbor slnd. žel., Ljubljana: Ljubljana (Gorjuše-dom) Nomen: 85 6. VII., 11.10. — Ljubljana (Gozd Martuljek) Martuljek: 60, 6. VII., 11.10.
ODHOD OTROK V ISTRSKO OKROŽJE OLO Kranj (Isola) odhod iz Kranja: 70,
6. VIL, 4.38, odhod iz Ljubljane 5.55 do Divače, dalje z avtomobili).
Dom Igre ln dela Tržič (Portorož, učit.)
- odhod isti dan z istim vlakom iz Kranja. Mladinski zbor Filharmonije (Portorož
dijaški dom): 120, 11. VII., odhod iz Ljubljane 5.55,
MLO Ljubljana (Piran, Int. navt. š.): 120. 7. VIL, odhod iz Ljubljane 5.55.
Centralni komite LM8 (Koper, dlj. dom): 120, 10. VII., odhod iz Ljubljane 5.55.
Mladinski dom Kranj (Valdoltra, bivši sanatorij): 100 8. VII.. odhod iz Kranja 4.38 Odhod okr. kolonije Jesenice na Vel. Lo šlnj, dijaški dom: odhod iz Ljubljane: 80,
7. VII., 0.05, odhod s parnikom iz Reke 7. VII., 8.00.
Crnobrnia (J) in Tržačan Zolja; torej 3 člani prve tržaške ekipe. Naša ekipa je torei izgubila 4.5 min, tako da se je bilo bati, da bo tržaška ekipa prevzela v končnem plasmanu njeno drugo mesto. To se ie tudi kljub odlični vožnji jugoslovanskih tekmovalcev, predvsem pa Varge, ki je ujel vodečega Fantija na spodnjih serpetinah, tik nad Kranjsko goro, zgodilo, čeprav ie imel Fanti na vrhu Vršiča 8 minut prednosti. S to izredno vožnjo si je Varga v glavnem zagotovil drugo mesto v končnem plasmanu dirke. — Vargi je od Kranjske gore do Ljubljane še vedno preostajala ostra borba z dvema najboljšima tekmovalcema dirke Fantijem in Malabrocco. Cargioli ie vozil v skupini s Sironijem, FoiUanotom, Ročičem in drugimi. Malabrocca pa ie kot tekmec, favorit v tej etapi, odpadel pri Kranju zaradi defektov. Drugače so tekmovalci vozili približno v istem vrstnem redu, kot po serpentinah navzdol proti Kranjski gori. Pri Radovljici je
odstopil Italijan Bosi, sicer pa so vsi tekmovalci, kljub temu da so bili silno utrujeni od težkega vzpona na Vršič, forsirali močan tempo. Do vhoda na stadion v Tivoliju, kjer je bil cilj dirke, sta skupaj privozila Fanti in Varga. V ostrem zavoju pa ie Varga padel in tako izgubil dirko brez pričakovanja borbe v sprintu na lahkoatletski stezi-Varga je privozil v cilj 200 m za Fantiiem, ki je s tem postal zmagovalec te tradicionalne dirke.
Varga si je s svojo odlično vožnjo obdržal drugo mesto v končnem plasmanu ter s tem sebi in vsemu našemu športu priboril lep uspeh, saj je bila konkurence s strani inozemskih tekmovalcev izredno velika. Fanti, Baronti, Malabrocca, Cargioli in Cerati so eni najboljših tekmovalcev v Italiji, katero so zastopali tudi na olimpiadi v Londonu. Fanti ie zmagovalec že mnogih mednarodnih kolesarskih gorskih dirk, Baronti pa je najboljši amaterski sprin-ter v Italiji. V to konkurenco moramo predvsem prištevati še Luksemburžanu Bintza, ki ie v dveh etapah nosil »rumeno majico«, čeprav je s Heinom odstopil, ter Scheera, ki se ie kot edini preostali luksemburški tekmovalec priboril lep plasman. Francoska ekipa je bila vedno boljša proti koncu dirke, vendar so bili njeni člani, čeprav so zdržali do konca, fizično prešibki za težke etape. Tržaška ekipa ie bila najbolj nevaren tekmec naši prvi ekipi, in sicer v borbi za drugo mesto, ki ie trajala do zaključka dirke.
PLASMAN SEDME ETAPE BOVEC-LJUBLJANA
1. Fanti (I.) 4:29,07,	2. Varga (J.)
4:29,43, 3. Malabrocca (I.) 4:33,50, 4. Gargioli (I.) 4:33,50,	5. Scheer (L.)
4:33,50, 6. Arduino (I.) 4:53,50, 7. Fon-tanot (T.) 4:33,50, 8. Sironi (J.) 4:33,50, 9. Ročič (J.) 4:33,50,	10. Zollia (T.)
4:40,16.	11. Cavanna (F.) 4:40,22,	12.
Cok (T.) 4:40,23, 13. Godnič (J.) 4:40,24, 14. Grajzer (J.) 4:40,31, 15. Bertaz (F.) 4:48,31.
Plasman ekip v tej etapi je naslednji: 1. Italija 13:53,47, 2. Trst 13:54,29, 3. Jugoslavija II 14:06,45,	5.	Francija
14:28,13, 6. Trst, 7. Avstrija.
GENERALNI PLASMAN POSAMEZNIKOV
1. Fanti (I.) 35:12,27, 2. Varga (J.) 35:37,56, 3. Malabrocca (I.) 35:48,51, 4. Cargioli (I-) 35:49,03,	5.	Arduino (I.)
36:00,02, 6. Sironi (J.) 36:07.47, 7. Zollia (T.) 36:15,56, 8. Fontanot (T.) 36:17,59, 9. Scheer (L.) 36:23,11, 10. Petrovič (J.) 36:31,23, 11. Grajzer (J.) 36:35,47. 12. Cok (T.) 36:57.56, 13. Ročič (J.) 36:39,53, 14. Cavanna (F.) 36:45,45, 15. Godnič (J.) 36:48,36.
GENERALNI PLASMAN EKIP
1. Italija 107:01,52, 2. Trst I. 109:11,31, 3. Jugoslavija I 109:54,57, 4. Jugoslavija II 110:35,42, 5. Francija 111:03,20, 6. Trst II 115:32,15, 7. Avstrija 117:09,02.
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Mosiavlla Upadla li nadollitlega (eftmovanfa
Brazilija : Jugoslavija 2:0 (1:0)
Rio de Janeiro, 1. julija. Včeraj je bila v Rio de Janeiru odigrana odločilna tekma za vstop v finale svetovnega nogometnega prvenstva 1950 med Jugoslavijo in Brazilijo Zmagala je po boljši Igri reprezentanca Brazilije z rezultatom 2:0 (1:0).
Brazilija: Barbosa, Augusto, Juvenal, Bauer. Daaiello, Bogome, Maneca, Zi-zinho, Ademir, Jair, Shico.
Danes ob 10. uri bo v Ljubljani mednarodni kolesarski kriterij. — Nastopili bodo vsi kolesarji-udele-ženci dirke po Hrvatski in Sloveniji
ATLETSKI DVOBOJ
Jugoslavija : Belgija 55:51
Včeraj popoldne je bil na stadionu CDJA Partizana v Beogradu prvi dan atletskega dvoboja med Jugoslavijo in Belgijo. Doseženi so bili tile rezultati:
110 ra zapreke: 1. Braekman (B) 15,1, 2. Zurkovič (J) 15,6, 3. Vande Sype 15,8, 4. Srp (J) 16,1.
100 m: 1. Brnad (J) 11,0, 2. Vercui«6e (B) 11,0, 3. Pecelj (J) 11,0, 4. Linssen (B) 11,2.
Višina: 1. Delleliene (B) 190, 2, Bo-škovič (J) 185, 3. Kršlak (J) 180, 4. Her-sens (B) 180.
15G0m: 1. Herman (B) 3:52,2, 2. Lan-genus (B) 3:52,6, 3. Hanc 3:54,4, 4. Oten-hajmer (J) 3:55.
Krogla: 1. Šarčevič (J) 15,50 m, 2. Kru-palja (J) 14,42 m, 3. Verhas (B) 14,18 m, 4. Vujt6 (B) 13,26 m.
400 m: 1. Račič (J) 49,3, 2. Soeteway (B) 49,7, 3. Sabolovič (J) 49,8, 4. Pee-ters (B) 53,3.
10.000 m: 1. Everaert (B) 31:57,0, 2. Mihalič (J) 32:00,4,	3, Stefanovič (J)
32:49,3, 4. Vande Wattyne (B) 33:15,5.
Disk: 1. Žerjal (J) 48,41 m, 2. Kinsi-ger (B) 44,73, 3. Krivokapič (J) 44,55 m, 4. Verhas (B) 41,21 m.
Troskok; 1. Zagorc (J) 14,31 ra, 2. Heisens (B) 14,11 m, 3. Petranovič (J) 14,08, 4. Deni« (B) 11,93.
Štafeta 4x100 m:	1.	Belgija (Vande
Vitle, Braekman, Linssen, Vercruisse) 42,4:	2.	Jugoslavija (Jovančič, Brnad,
Pecelj. Posteljnik) 42,5.
Skupno stanje točk Jugoslavija 55, Belgija 51.
Tekmovanje »e jutri nadaljuje.
Jugoslavija:	Mrkušič,	Ivo Horvat,
Stankovič, Zlatko Čajkovski, Jovanovič, Djajič, Vukas, Mitič, Tomaševič, Bobek, Željko Čajkovski.
Gole za Brazilijo sta dosegla Ademir v 4. minuti prvega polčasa in Zizinho v 20. minuti drugega polčasa.
V prvem polčasu so igrali naši nogometaši zelo dobro ter so imeli več prilik za dosego gola. Toda odlični vratar brazilske reprezentance Barbosa je obvaroval z odlično igro svoje moštvo. Brazilci, ki so že v prvem polčasu prišli v vodstvo, so v drugem, polčasu pričeli igrati oprezno ter izvedli zaprto igro. S to zmago 6e je Brazilija plasirala kot finalist I. skupine, v kateri so nastopile še Jugoslavija, Švica in Mehika, v zaključno finalno tekmovanje.
Jutri bodo odigrane še v ostalih skupinah zadnje odločilne tekme, ki bodo določile še ostale tri finaliste svetovnega prvenstva.
Zvezna odbojkaška liga
Enotnost premagana v Beogradu
Sinoči je uspelo igralcem Crvene zvezde premagati v Beogradu ekipo Enotnosti z rezultatom 3:1 (9:15, 15:10, 15:9, 15:12). Igra je trajala 2 uri in 20 minut. Bila je zelo slaba in zelo utrudljiva. Enotnost je nastopila v nepopolni postavi z naslednjim moštvom: Kosec, Požar, Mikluš, Žnuderl, Šumak Ivo in Milan Naprudnik.
Namiznoteniška ekipa Mladosti v Italiji
Torino, 30. junija. Igralci namiznega tenisa zagrebške »Mladosti«, ki so na turneji po Italiji, so pri tekmovanju z Italijanskimi in francoskimi igralci dosegli prve zmage. Naši igralki Urek in Pečnik sta 6i priborili ■prvo in drugo mesto po zmagah nad francoskimi nasprotnicami. Mešani par »Mladosti« Dolinar Žarko — Dolinar Judita je zavzel prvo mesto z zmago nad parom Fusnid-Herškovič. V skupnem plasmanu le prvo mesto zavzela ekipa »Mladosti« z zmago nad ekipo Torina s 5:1 V posameznih tekmovanjih moških se je naš igralec Dolinar plasiral v finale po zmagi nad znanim frau-ooskim igralcem Amoretijem s 3:L
AVSTRIJSKI IN IZRAELSKI NOGOMETAŠI V FLRJ
dni gostujeta ' W:
Te
metni moštvi FC
naši državi nogo-ien z Dunaja in Makabi
iz Tel Aviva. Dunajčani so igrali v Skop-lju neodločeno z Vardarjem. Izraelci pa so v Beogradu premagali Partizana. Rezultata sta naslednja.
Makabi Partizan 2:0 (0:0)
Wlen : Vardar 3:3 (2:0)
C Q~BVE?mr)
6U Splošnega zakona o ljudskihi odborih sklicuje Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okoltna dne 5. julija 1350 ob 8
Vr-s^J	0L0 Ljubljana-
oVoltea, v Ljubljani. Hrenova ulica 11, svoje
IX. BEDNO ZASEDANJE
i	naslednjim dnevnim redom-Uvodni del: 1. Otvoritev. 2. Volitev d&-lovnega predsedstva. S. Poročilo mandatne komisije in poročilo o sklepčnosti.
Delovni del: 1. Potrditev zapisnika zadnjega zasedanja. 2. Politično gospodarski re-■ 1'a', 3* Diskusija. 4. Ustanovitev okrajne fmzar.ske delavnice. 5. Prenos okrajne veterinarsko ambulante v pristojnost. KLO Li-ti.ia.. b. 11 a z v e 1 j avl, i au;; o nezakonitih odločb disciplinske komisije OLO in razveljavljale nezakonitega odloka KLO Rakitna. 7. volitev komisije OLO. 8. izvolitev sodnika. ». Predlogi in sklepi.
OPOZARJAMO STARŠE,
da sigurnio pošljejo otroke, ki gredo iz Ljubljane s I. izmeno v počitniške kolonije, na ponovni zdravniški pregled na Šolsko polikliniko po naslednjem razporedu: V torek
4.	julija ob 8. uri počitniška kolonija Homec, ob 9. uri zdravstvena kolonija Škofja loka. ob 10. uri počitniška kolonija Semič »i. obe izmeni zdravstvene obmorske kolonijo Sušak, ob 11. uri počitniška kolonija Žužemberk, ob 12. uri zdravstvena počitniška kolonija Koroška Bela. ob 13. uri zdravstvena počitniška kolonija Lučine in počitniška kolonija Branketa.
V	.sredo 5. julija ob 8. uri počitniška kolonija Sentjunj, ob 9. uri počitniška kolonija Kobarid, ob 10. uri počitniška kolonija Ribnica, ob 11. uri počitniška kolonija Mali KJatnik.
Da bo pregibi lahko izvršen, prosimo, da se razporeda točno držite. Otroci, ki ne bodo prišli na ponovni zdravniški pregled, ne boqo mogli oaiti v kolonijo. Zdravniški pregled je potreben za preprečitev nalezljivih bolezni v koloniji. — MLO, Poverjeništvo za šolstvo.
NATEČAJ
Balet Vojvodinskega narodnega gledališča v Novem Sadu razpisuje nateča j za prvo klasično plesalko, prvo karakterno plesalko in elane baletnega, zbora. Prvi plesalci in plesalke morajo oiti dobri tehniki, plesalci in plesalke za baletni zbor pa morajo imeti najmanj eno leto državne ali privatne baletne šole.
Natečaj bo 10. julija v prostorih Vojvodinskega narodnega gledališča, Dom kultura, II. nadstropje, v Novem Sadu od 10. do 13. ure. — Uprava Vojvodinskog narodnog pozorišta.
OBVESTILO
Z odlokom predsedstva vlade FLRJ št. IV-10422-49 od 3. decembra 1943 je odrejena, likvidacija Poljeprivrednog dobra »Belje* v Kneževu.
V	zvezi s tem odlokom pozivamo vse dolžnike P. D. »Beljefe v Kneževu in njegovih bivših kmetijskih in gozdnih uprav, kakor tudi industrijskih podjetij, da poravnajo svoje dolgove v roku 15 dni, sicer bo proti njim vložena tožba.
Pozivamo vse upnike, da svoje zaliteve do P. D. »Belje* v Kneževu in njegovih bivših kmetijskih in gozdnih uprav, kakor tudi industrijskih podjetij, prijavijo likvidacijski komisiji P. D Belje v Kneževu najpozneje do 1. avgusta 1950, kajti po tem roku vloženi!) prijav ne bomo upoštevali.
Likvidacij, komisija P. D. »Belje«, Kneievo
OPOZORILO
Čeprav sta bila dosedaj odrejena tedensko dva dneva za obiske v železarni na Jeseni-cah, prihajajo stranke, ne da bi se držale uradnih dni, vsak dan in ob vsaki uri po službenih opravkih v železarno. Tako stanje zavira tekoče delo, kar se posebno čuti na uaših prodajnih oddelkih. To gre seveda na škodo rednega planskega dela. Zato ponovno opozarja, da bo stranke sprejemala le ob torkih in četrtkih ob službenem času. Vse ustanovo in podjetja naprošamo, tako v interesu železarne, kakor tudi v interesu obiskovalcev samih, da se teh dni točno drže. Razen tega naj podjetja in ustanove svoje obiske omeje na najnujnejše in take posle, ki ne trpe odloga. Vse ostalo pa prosimo, da rešujejo pismeno. Razpored od 1. julija 1950 dalje.	692
TELEFONSKIM NAROČNIKOM!
Direkcija PTT je ugotovila, da večina telefonskih naročnikov ne poravna kreditiranih telegrafskih in telefonskih pristojbin za pretekli mesec do 25. vsakega meseca.
Naročniki tudi ne obveščajo direkcije o obstoječih ali spremenjenih bančnih zvezah ter ne navajajo na vplačilnih listinah številke računa in številke telefona oziroma mesec, na. katerega se vplačilo nanaša.
Direkcija PTT bo v bodoča brez predhodr nega obvestila odklopila telefone vsem tisti mnaročnikom (državnim ustanovam, uradom, podjetjem in privatnikom), /ti do 2.5. vsakega meseca ne bodo poravnali zapadlih kreditiranih TT pristojbin ali jih ne bodo poravnali v vsoti, ki jo izkazuje račun.
Neredni plačniki bodo razen tega obremenjeni s pristojbino za evidenco in manipulacije v znesku 50 din ter v primeru ponovne vključitve še s pristojbino 50 din za to vključitev.
Telefonske naročnike opozarjamo, da vsako spremembo pri telefonu (prevzem, odpoved itd.) takoj javijo direkciji PTT (obračun dohodkov) in najbližji pošti.	3770
Vremenska napoved za nedeljo 2. julija:
Sončno z naraščajočo oblačnostjo v popoldanskih urah. Temperatura ponoči 16 stopinj C, čez dan 30 stopinj C.
-Š©LSTV©-
Industrijska šola za steklopihaštvo in optiko, Ljubljana, Tržaška 4, razpisuje vpis novih učencev za 1. letnik, v starosM 11—17 let, z dovršeno sedemletko odnosno nedovršeno nižjo srednjo šolo. Pouk je teoretičen in praptičem, učna doba traja 3 leta. Vsa oskrba je brezplačna v domu industrijske šole. K vpisu je treba prinesti: 1. Obra-zeo »Prošnja za sprejem v strokovno šolo« (na razpolago v vseh podružnicah DZS), izpolnjen s točnimi podatki ter opremljen s kolkom 10 din. 2. Rojstni list, zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. 3. Dovoljenje staršev odn. varuha za vstop v šolo. Vpisovanje se vrši v upravi industrijske šole, Tržaška 4, od 1. do 10. julija dnevno od 9—12.
Opozorilo: V primeru svojevoljnega predčasnega. izstopa učenca iz Industrijske šolo so starši dolžni poravnati vse dotlej nastale 6troške šolanja (hrana, obleka, material itd.).
Letošnji absolventi Ekonomskega tehnikoma v Ljubljani se morajo osebno javiti na zavodu v ponedeljek 3. julija 1950 ob 10. uri. Neupravičena odsotnost bo imela za posledice neveljavnost završnega Izpita. — Ravnateljstvo.
NATEČAJ
Industrijska papirničarska šola v Vevčah pri Ljubljani bo sprejela v šolskem letu 1950-51 kandidate iz vseh republik FLRJ.
Pravico do vpisa v šolo imajo kandidati, ki so uspešno dovršili dva razreda gimnazije ali 6 razredov sedemletke. V posameznih primerih tudi z dovršeno osnovno šolo. Za vse kandidate bo sprejemni izj)it pred izpitno komisijo šole iz materinega jezika in matematike. Datum in mesto izpita bo sprejetim kandidatom pismeno sporočen.
Učenci imajo v domu vso oskrbo brezplačno (hrana, stanovanje, obleka, perilo, obutev, šolske potrebščine itd.). Šolanje traja ti# leta.
Po končanem šolanju dobijo učenoi zaposlitev v papirni industriji kot kvalificirani delavci. Najboljšim učencem je odprta pot na srednje strokovne šole.
Lastnoročno pisani prošnji, kolkovani s kolkom za 10 din, je priložiti sledeče dokumente: zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, rojstni list, življenjepis, karakteristiko mladinske organizacije.
Prošnjo je poslati do 1. avgusta na naslov: Industrijska papirničarska šola, Vevče pri Ljubljani. — Uprava Sole.	3751
MLEKARSKA SOLA V KRANJU
ho v šolskem letu 1950-51 sprejela v I. letnik mladince in mladinke v starosti od 14 let naprej, ki so uspešno dovršili osnovno šolo ali sedemletko in imajo veselje do mlekarstva.
Vsi učenoi imajo brezplačno oskrbo v lepo urejenem internatu, šolanje traja dve leti. Po kohčaui šoli se absolventi zaposlijo kot strokovno kvalificirani delavci v mlekarskih obratih in laboratorijih.
Prijave z rojstnim listom in zadnjim šolskim spričevalom pošljite na upravo šole v Kranju.	084
Uprava metalurške industrijske šole Guštanj RAZPISUJE
sprejem učencev v metalurška industrijsko šolo za izučitev livarskega, strojno-kovaške-ga„ modelarsko-mizarskega, ključavničarskega, strugarskega in električafskega poklica.
Pravico do vpisa imajo državljani FLEJ, stari 14 let, a ne starejši od 17 let, ki so uspešno dovršili vsaj 5 razr. osnovne šole.
Kandidati morajo do 20. julija 1950 predložiti upravi šole:
1. lastnoročno' pisano prošnjo (kolkovano z kolkom za 10 djn),
2. navedbo točnega naslova in pošte,
3. zadnje šolsko spričevalo,
4. zdravniško spričevalo.
5. kratek življenjepis,
6. izjavo staršev ali oskrbnika, s katero dovoljujejo vpis in se zavezujejo, da bodo povrnili vse stroške, ki bi nastali za časa šolanja učenca, ako bi le ta neopravičeno In samovoljno zapustil šolo,
7. Obveznost učenca, da bo po uspešno dovršenem šolanju delal še pet let v podjetju železarne v Guštanju,
8. učenci, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti tudi potrdilo o prejšnji zaposlitvi, katero izda KLO.
Učna doba za livarsko in strojno-kovaško stroko traja dve leti, za vse ostale stroke pa tri leta.
V	času šolanja jo učencem zajamčena vsa materialna in vzgojna oskrba v domu šole.
Sprejemni izpiti bodo po 23. avgustu. — Sprejeti učenci bodo na izpit pismeno poklicani.	693
SPREJEM UČENČEV v šole generalne direkcije za elektrogospodarstvo LR Slovenije v šolskem letu 1950-51
Elektrogospodarski šoli navedenega naslova, in to elektrogospodarska šola v Mariboru in v Cerknem, vzgajata učence za elektromonterje, elektroinstalaterje in obratne električarje, ki imajo po dovršeni šoli prednost posečati te čaje za dosego specialnih poklicev in izpopolnjevanja v delovod-ski šoli.
Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta.
Sprejmejo se kandidati, ki so uspešno dovršili dva razreda gimnazije ali njej enake šole in ne bodo na dan 1. septembra 1950 mlajši od 14 in ne starejši od 17 lot.
Nudijo se štipendije in vsa oskrba v internatu.
Predhodno bodo opravili sprejemni izpit iz slovenščine in matematike.
Prijave sprejema do 15. avgusta generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS v Ljubljani, Knafljeva 7, elektrogospodarska šola v Mariboru, Heroja Tomšiča 2, ali za šolo v Cerknem — šola za učence v elektrogospodarstvu Doblar, pošla Ročinj. Kandidati bodo obveščeni do 20. avgusta zaradi opravljanja sprejemnega izpita.
Vse oiftale podrobnosti pri zgoraj navedenem naslovu.	3775
NATEČAJ
za sprejem dijakov v Pomorsko šolo ln Pomorski tehulkum v Piranu za šolsko leto
1939/51
I. Pomorska šola z brodarskim in strojnim odsekom je nepopolna srednja strokovna šola, ki pripravlja nižji pomorski strokovni kader in traja 1 leto.
Pogoji za sprejem v Pomorsko šolo so: da so državljani FLRJ; da so dovršili nižjo gimnazijo ali njej sorodno šolo, v kolikor pa tega ne, da so uspešno opravili sprejemni izpit v obsegu učne snovi nižje gimnazije; da so telesno in duševno zdravi, kot sposobni za pomorsko službo s posebnim ozirom na oster vid in sluh, kar bo ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpitom v Piranu; da opravijo z uspehom sprejemni izpit iz matematike in fizike v obsegu gradiva dovršene nržje gimnazije; da niso starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni izpit bosta v Pomorskem tehnikumu v Pirauu dne 15. julija 1950.
II. Pomorski tehnikom je popolna srednja strokovna sola, ki pripravlja srednji pomorski strokovni kader in traja 3 leta. Tma navtični in strojni odsek.
V navtični odsek s« vpišejo absolventi brodarskega odseka Pomorske šole po končani.najmanj enoletni praksi na ladjah, ki so pri tem pokazali smisel, voljo in sposobnost za nadaljnje izpopolnjevanje v stroki.
V strojni odsek sa vpišejo absolventi strojnega odseka Pomorsko šole po končani najmanj enoletni praksi na ladjah, ki so pri tem pokazali smisel, voljo in sposobnost za nadaljnje izpopolnjevanje v stroki.
III. Izvršni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora dovoljuje v posebnih primerih vpis v Pomorsko šolo in Pomorski tehilikum tudi onim dijakom, katerih pogoji v celoti ne ustrezajo zgoraj navedenim.
IV. Kandidati morajo dostaviti najkasneje do 6. julija Ministrstvu prosvete I.RS — Oddelek za strokovno šolstvo v Ljubljani, sledeče dokumente:	svojeročno	napisano
prošnjo, kolkovano z 10 din, v kateri ja naznačen naslov prosilca, šola ln odsek, v katerega se prosilec želi vpisati; potrdilo o državljanstvu: rojstni list; šolsko spričevalo o končani nižji gimnaziji ali njej sorodni šoli; potrdilo o premoženjskem stanju za kandidate, ki želijo uživati štipendijo. KLO naj navede imovinsko stanje staršev, njihovo zaposlitev, mesečne prejemke, število nepreskrbljenih otrok, izrecno pa naj poudari, če je kandidat partizanska sirota, oziroma če je družina sodelovala v narodno-osvobo-dilni borbi; kratek življenjepis kandidata, koikovan s 5 din, v katerem naj navede svoje rojstna podatke, socialno poreklo, premoženjsko 3tanje, bivališče in zaposlitev staršev, potek šolanja, če ne prihaja neposredno iz šole, s čim se je bavil od izstopa iz Sole do dostave prošnje; pismeno obvezo, da bo po končanem šolanju ostal v službi pomorstva vsaj dvakratni čas trajanja šolanja: pismeno obvezo, da bo nadomestil stroške šolanja, če bi.bil odpuščen po lastni krivdi iz šole; prošnjo za sprejem v Dijaški dom Pomorskega tehnikuma, kolkovano z 10 din. Obvezo podpisuje kandidat sam, če je polnoleten, drugače pa starši oziroma skrbniki.
V. Pomorska šola in Pomorski tehnikum imata svoj internat, v katerem morajo stanovati vsi dijaki. Revnim iu marljivim dijakom bodo podeljene štipendije. Štipendija znaša mesečno 1.500 din.
VI. Prevoz dijakov na zdravniški pregled in sprejemni izpit za Pomorsko šolo v Piranu bo uredilo Ravnateljstvo Pomorskega teii-nikuma dne 15. julija t. 1. Kateri kandidati bodo pripušceni k zdravniškemu pregledu in k sprejemnepiu izpitu, bo sporočilo Ministrstvo za prosveto LRS, oddelek zq. stro-didat sam.	Pomorski	tehnikum
-—mmii vesti——
Vse naročnike obveščamo
da znaša mesečna naročnina »Ljudske pravice« od 1. julija naprej 50 din. samo nedeljska izdaja pa 16 din na mesec.
Zaradi priloge »Vprašanja naših dni« _ se je nedeljska štev. »Ljudske pravice« že do sedaj v kolportaži prodajala po 4 dinarje. Te razlike pa naročniki niso plačevali. Sedaj bomo to delno izenačili ter prosimo na ročnike, da spremembo z razumevanjem vzamejo na znanje in pri nakazilih naročnine od 1. julija dalje to upoštevajo.
Nadalje prosimo naročnike, da naročnino plačujejo vnaprej ali vsaj za tekoči mesec, ker bomo vsem za-ostankarjem list ustavljali.
Uprava »Ljudske pravice«
-PHEIUVANJA-
V	ponedeljek 3. julija bo ob 20. uri jire-daval v Sindikalni dvorani na Cankarjevi cesti št. 18 ing. Žumer Lojze, o »Iskanju novih smeri v lesnem gospodarstvu«. Vabljeni inženirji, tehniki in ostali interesenti.
— Društvo inženirjev in tehnikov, Gozdnr-sko-lesna sekcija.
 — GLEIM5JŠČE—--------------------
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja 2. ob 20: Gow-D‘Usseau: »Globoko so korenine«:. Uprizoritev vojske.
OPERA
Torek 4. ob 20: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Gostovanje Josipa Gostiča in Valerije Herbalove. Zaključena predstava za Litostroj.
SKUD »FRANCE PREŠEREN« KRANJ Sekcija kluba ljudske milice obvešča, da bo uprizorila Nušičevo komedijo »Dri.
8. julija ob 20:	V	sindikanlem	domu.
Kranj.
9. julija ob 20: Gostovanje v Kokrici pri Kranju.
11.	julija ob 20: Ponovitev v sindikalnem domu Kranj.
-8AD36-
Dnevnl spored za nedeljo 2. julija Poročila ob 8.15. 12.30, 19, 22 in 23.30 — 8—9 Veder jutranji spored — H Zemlja vabi
—	9.10 Lahka glasba — 9.30 Igra Orkester mariborske radijsko postaje p. v. Dra^a Lorbeka (Psenos iz Maribora) — 10 Tako žive in delajo v nekaterih invalidskih podjetjih — 10.30 Želeli ste — poslušaj tel — 12.40 Veseli zvoki — 13 Pol ure za pionirje in cicibana: Pravljica o carjeviču Jerusla-nu — 13.39 Pojo naši zbori — 14. Oddaja za podeželje:	Gospodarski aktiv v Strežnem
pred novimi nalogami — Kako pripravimo oddajo v radiu — O S kairskem ježem — Slovenska glasba in skladatelji — Luka Strojin ob drugi obletnici informbiroja — '>mcs pester glasbeni spored s plošč — 17 Popoldanski zabavni koncert — 18 Fantovske pesmi — 18.15 Saint-Saens: Živalski karneval, Debussj"; Preludij k favnovemu popoldnevu, Havel: Bolero — 19.15 Zabaven glasbeni spored — 20 Oddaja za zamejstvo — 20.20 Popularni operni koncert — 21 Fizkul-turna poročila — 21J0 .Plesna glasba — 22.15 Lahek nočni koncert — 23.35 Zaključek oddaje.
Zapora eeste. Zaradi gradnje mosta čez Savo v Zagorju se do nadaljnjega zapre vozni promet n.i rep. zasavski cesti v odseku Trbovlje—Zagorje ter se preusmeri n n okrajno cesto »Mihe ilo-rinka« preko Trbovelj — Bevško — SlnČnik — Potočka va*> — Zagorje. — Ministrstvo za lokalni prome! LRS.	3S43
Obiščite II. republiško razstavo lokaine industrije in obrti ter komunalna delavnosti Slovenije od 22. julija do 6. avgusta t. 1. 50% popusta na železnici.
Na okrajni razstavi lokalnega gospodarstva v Novem mestu od 1. do 10. julija razstavljata svoje slike tudi študenta arhitekture brata Miloš in Danilo Lapajne. 3S39 Razstava ujrnetnega kovaštva v Ljubljani v prostorih Umetniško aadruge v šelenbur-govi ulici traja do 6. julija.
Brigadirji ljubljanskih MDBt Vsa brigadirje LMDB, ki so zamudili odhod brigade na akcijo, pozivamo, da so takoj javijo pri mestnem komiteju LMS, Dapcevičev trg 2, Djubljana. — Mestni komite LMS Ljubljana.	8542
Podjetje za rejo prašičev Celje v likvidaciji obvešča vse svoje upnike in odjemalce da prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti do vključno 20. julija 1950. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.	775
Diplomirala sta za inženirja kemije tov. Pelan Aljoša in Gruden Janko, absolventa tehniške fakultete v Ljubljani. Čestitamo!
Vse lastnike grobov na novem pokopališču v Kra/nju vabimo, da se v mesecu juliju zglasijo v pisarni Pogrebnega zavoda, Cankarjeva 13, zaradi ureditve najemnine prostorov, ne glede nato, do kdaj je ista pla£ana. Kdor se temu, vabilu ne bo odzval, se ipu bodo prostori odvzeli. — Mostni pogrebni zavod Krsaj.	1068
Brigadirji študentskih delovnih brigad! Zbor, brigad je dartos 2. julija ob 10. uri na gradbišču Študentskega naselja. Študentska menze od 1. julija ne poslujejo več rasan medicinske. — štab študentskih delovnih brigad. .	3757
žrebanje srečk
II.	razreda Drž. loterije BO 8. JULIJA Premija 300.000 din in 5000 dobitkov!
Alj že imaš srečko II. razreda?
-PRESStRBA-
—VESII 12 MAKI BUR A—
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Ponedeljek 3. julija: Zaprto.
Torek 4. julija ob 20.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven. Predstava na Rotovškem trgu. V primeru slabega vremena v gledališču.
Zadnja letošnja premiera bo »Pokojnik«,
najboljša komedija priljubljenega srbskega komediografa Branislava Nušiea. Delo je z dramskim ansamblom naštudiral režiser Danilo Gorinšek, scenograf je Vlado Rijavec, vodilno vlogo Spasoje Blagojeviča igra A. Tovornik. V ostalih vlogah: Blaž, Kumar, Haberl, Mlakar, Bjunčko, Verdonik Samec, Veber D., Veljakova, Kovičeva, Doboviško-va in Jankova. Gledališko občinstvo opozarjamo, da je število abonentskih predstav izčrpano in da zato »Pokojnik« ne bo igran v abonmaju. Premiera bo v sredo 5. julija ob 20. uri.
Dežurstvo lekarn:	Nedelja	2.	julija VI.
mestna lekarna Glavni trg 20.
DELITEV SVEŽIH MORSKIH RIB
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo A1LO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si bodo v tekočem meseca lahko nabavili na odrezka za meso št. 1 in 2 živilskih 'ialtaz-S,1® >uescc julij t. 1. It—la jam., R-la. K-11,', %-zl, R-Ž2, R_2a, R-l, BS—1. R-2, RS—2, R—3. RS—3 SO—1, SO—2 in Po po pol Kg svežih rib.
Ribe se bodo delile že danes 2. t. m. od v vseh rajonskih poslovalnicah in v ribarnici na trgu.
Na^ z go ra i omenjena odrezka se bodo v tekočem mesecu. <ielilo samo ribe in si po-trošn^i na ta odrezka ne bodo mogli nabaviti mesa.
ODDAJA ODREZKOV
Narodna banka FLRJ, Ljubljana poziva magazine in rajonsko uprave MLO Ljubljana, ki obračunavajo prodano blago z’ odrezki pri KB, da stopijo takoj v stik s pristojnimi filialami NB zaradi določitve dneva za oddajo odrezkov.
Za območja ELO I, II. IV se bodo sprejemali odrezki v uovih prostorih Gajeva 3 (tel. št. 33-10), za RLO III pri podružnici 603 (tol. št. 32-69) za ELO V pa pri podružnici 605 Polje.
-ff®!€£8!T§-
Za prvi koncert dunajskega simfoničnega orkestra se prične predprodaja jutri v pone-deljok 3. julija, za drugi koncert v torek 4. julija popoldne. Prvi koncert bo v sredo *).. drugi v četrtek (j. julija v Unionu. Pričetek koncerta ob 21. uri. Na I. koncertu so na sporedu dela skladateljev Mozarte, Straussa in Brahmsa, na drugem pa \Ve-• a’ Beethovna^ Wagnerja in Straussa. Di-Kraus. Cene sedežem od 350—;j0 din v Knjigarni muzikalij.
-mm-
LJUBLJANA U.NIOS: Ameriški film »Lju-Pesem*. Obzornik 46. Predstave ob 15. 17, 19 in 21.
MOSKVA: Zaprto.
SLOGA:	Avstrijski film »Beli sen* Ivan
Cankar. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. TIVOLI: Angleški film »Ne zapusti me«. Obzornik 44. Predstava ob 20.30. TRIGLAV; .Tugoslov. film »Barba Zvane«, tednik. Predstavi ob 18 in 20.
ŠIŠKA: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, tednik. Predstavi ob 18 in 20.
KINO LITOSTROJ zopet redno obratuje. Predstave vsak dan razen sobote ob 20.30. MARIBOR PARTIZAN: Sovjetski film »Pot do slave«, tednik.
UDARNIK: Sovjetski film »Puškin«, tednik. POBREŽJE: Avstrijski film »Dolga pot«, tednik.
CELJE. METROPOL: Ameriški film »Zvezde pledajo z neba«, tednik.
DOM: Sovjetski film »Srečanje na Uibi«, tednik.
KAMNIK: Francoski film »Serenada«, tednik.
JESENICE MESTNI: Sovjetski film »Konstantin Naslonov«, tednik.
^EA.NJ STORŽIČ: Ameriški film »Bruca v O.vfordu«, tednik.
SVOBODA:	Danski	film	»Sirota	Stina«,
tednik.
RADOVLJICA Ameriški film »Sedmi križ«, tednik.
BLED: Ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik.
VRHNIKA:	Poljski	film	»Jeklena	srca«,
tednik.
DOMŽALE: Ameriški film »Jane Eyre«, tednik.
ŠOŠTANJ: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, tednik
PTUJ: Ameriški film »Njen obraz«, tednik. SE2ANA:	Jugoslov, film »Barba Žvana«,
tednik.
KOČEVJE: Jugoalov. film »Zgodba o tvor-niei«. tednik.
ROG. SLATINA: Amer. film »Jane Evro«, tednik.
Kino Litostroj zopet redno obratuje. Predstave vsak dan razen sobote ob 20.30.
ZAHVALE
Ob izgubi moje nadvse ljubljene mamica JULIJE KOŠIR, roj. KENNERKNECHT se najiskreneje zahvaljujem, darovalcem vencev in cvetja, obiskovalcem v bolezni in končno vsem, ki sto jo spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujem dr. Mačkovškovi za' njeno nesebično požrtvovalnost. — Žalujoča hčerka: Karis Julija.
Zahvala vsem. ki ste spremili našo dobro mamo MARIJO ŽITNIK na zadnji poti, vsem darovalcem vencev in vsem, ki sto na kakršen koli način sočustvovali z nami, se najiskreneje zahvaljujemo. — Družina Žitnik.
Zahvala vsem. ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi našega ljubljenega sina in brata JOŽETA, ga spremili na zadnji poti, obsuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala železniški direkciji Ljubljana, partijskim, sindikalnim, mladinskim, pionirskim in OF organizacijam, SKUD »Tine Rožanc« ter govornikom, ki so se z ganljivimi besedami poslovili od našega nepozabnega Jožeta — Dol pri Borovnici. — Žalujoča družina Krašovec.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslon uredništva: Kopitarjeva 6 —• Uprava: Kopitar jeva 2 — Telefon uredništva in uprave; 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka ‘59-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-S5 — fitev ček. računa 604-90601-0
GABER
ZA RAZORE
18
Samo enkrat v življenj u jo je udaril, pa mu je do tega dne obležalo v duši kakor zoprn madež. Čeprav je bil po naravi surovež, vendar ni nikoli' več drvigmil roke nanjo, ne samo zaradi tega, ker se mu po tistem nikoli ni upala kake stvari preodločuo oporekati ali preglasno očitati, temveč tudi zaradi tega, ker mu je tisti udarec zapustil v duši globok sram. Če bi tedaj začela kričati nad njim, če bi tulila zaradi razžaljenja, ali bi mu kdaj očitala zaradi tistega udajca surovost, bi morda laže pozabil. Njen molk, njena zatajevana razžaljenost pa ga je žgala bolj kakor še tako ostra beseda, l a tedaj je udarec vsaj pomagal, da se poslej ni več upaia z očitki delati' prepirov, danes pa niti udarec ne bi pomagal.1 Podzavestno jo čutil, da bi z udarcem še bolj okrepil njeno odločnost. In če tedaj, ko jo je bil prvič udaril, ni’ šla od njega, bi danes prav gotovo šla.
>In kaj če bi šla,< se mu je zganilo v mislili. Ob tem vprašanju mu je krč ročnih, mišic popustil, stisnjena pest se je razklenila sama od sebe. >Če bi šla, bi se vse, kar sem v dolgih letih grabil, sesulo samo od sebe,« mu je vztrepetalo v srcu. Za koga pa je zidal hišo, hlev in drugo, za koga je pred vojno grabil na kup? Seveda ga je k vsemu temu gnal gon po premoženju, hkrati pa zanj ni bilo doma, če bi moral sam živeti med mrzlimi stenami'. Družina je bila prav tako sestavni del udobja, m katerega se je pehal, kakor hiša, zemljišče, denar. Zanj je bilo to vse življenje nerazdruž-Ijiva celota. V zadnjih letih je čutil še večjo potrebo po družini. Seveda se je pri njem to kražalo na poseben način. Otroke je zmeraj
ljubil, celo do žene je čutil nekoliko ljubezni. Toda ta ljubezen se ni kazala i-ako kakor pri drugih, da bi rad ostajal doma, gladil in božal otroke, se z njimi igral i'n podobno. Doma ni mogel zdržati dalj časa iu ni mogel. Moral jo po svojih potih, da preskrbi družimo in sebe čim bolje- Njegova ljubezen do otrok iai tudi do žene se je kazala prav v tem, da jim je skušal napraviti življenje čim udobnejše. Ko je pozneje prišel v internacijo iu se mu je tam vzbujalo hrepenenje po domu, si je delal očitke, da je bil otroke in žen o preveč zanemarjal, hkrati* si je tudi obljubil, da bo po vojni drugače, da se bo držal pretežno doma. Po vojni iz teh obljub seveda ni bilo nič- Postal je e tari Jurij. Zopet je letal za kupčijami in se kratkočasil s tujimi ženskami. Toda te ženske so mu bile potrebne le toliko kakor gostilne, v katerih je z veselo družbo popival. Drugi dan ga je še bolela glava, tretji dan pa je pozabil na slabo viino in na veselo družbo, ob novi priložnosti pa ei je poiskal drugo. Dom pa mu je bil stalno zavetje. Čeiprav tam zanj ni bilo razvedrila, je kljub temu mislil nanj s toplim srcem. Kakor ni mogel zdržati brez kupčij, brez vesele družbe, tako ne bi mogel živeti brez doma, kamor je leta in leta nosil svoj zaslužek. Za koga je nosil? Za otroke. Ti pa so mu ustvarjali tlom, trdno zavetišče, da je imel kam nositi bogastvo. Če pa bi' šla žena od njega, bi šli tudi otroci, zakaj zavedal se je, da so navezani predvsem nanjo. Ali naj ostane sam s temi mrzlimi zidovi? Zdaj, ko se podira vse, za kar so je gnal leta in leta. kar ie bilo bistvo njegovega življenja, naj se mu podre še dom?
Čutil je, da je proti ženi skoraj brez moči. S silo nikakor ne bo mogel zlomiti njene volje. Toda popustiti ni smel. Če stopi žena v za-
drugo, sa njegov dom tudi podre, tak, kakršnega si je on želel, kakršnega je on hotel.
Misli so mu vse bolj zbegano plahutale po glavi. Kaj naj napravi, da odvrne ženo od njenega sklepa? Nazadnje je poskusil tako kakor zadnjič.
»In otroci?< je vprašaj zamolklo. »Ali jim res hočeš podreti dom?«
»Podreti dom,« se je začudila. »Prav zato, da bodo imeli dom, je potrebno, da sva oba skupaj, kjer že sva. Ali je to dom, če ti živiš v zadrugi, jaz pa se sama ubijam z gruntom? Ali je to dom, če otroci nikoli ne najdejo očeta v hiši, če se oče in mati nikoli o ničemer ne pogovorita? Prav zaradi otrok je potrebno, da najino življenje uravnava v nove kolesničp. Zdaj odraščajo in se bodo vsuk čas speljali. Komn pa se bo še kdaj zahotelo, da pogleda domov, če je pa pri nas vsak dan tako, kakor da so odnesli iz hiše mrliča.«
Jurij je požrl sline, videlo se je, da so ga njene besede prizadele. »Danes si kakor obsedena, zato si ne daš ničesar dopovedati,« je rekel po kratkem molčanju. »Še pred vstopom v zadrugo sem ti povedal, zakaj je potrebno, da ostaneš izven zadruge. Ali naj kar naprej ponavljam eno in isto pesem? Hudiča vendar, saj lahko sama vidiš, da so te zadruge kakor na pesku, posebno pa še naša. Če danes ali jutri vse vrag vzame, ali naj gredo otroci z golo ritjo po svetu?«
Marija pa se to pot ni dala pregovoriti na ta način. »Meni se vsa stvar ne zdi tako na pesku kakor tebi,« ga je zavrnila. »Seveda, če bodo vei delali tako. kakor skušaš ti, se mora podreti. Torla ja* te pri tem poslu ne bom podpirala. Norem te podpirati- Pa tudi, če bi hotela, te ne bi smela. To, kar ti počenjaš,
se nekega dne mora podreti, kar poslušaj ljudi! In če 6e bo podrlo, ne bo padlo samo nate, temveč tudi name jn na otroke. Slišiš, na otroke, za katere te toliko skrbi 1 O, ta tvoja skrbi Če bi ti bilo res toliko za otroke, bi' delal drugače, kakor delaš. Podprl bi zadrugo, ne pa da jo podiraš. V zadrugah je 6reča za tvoje otroke. Knj misliš, da imam še vedno tako zastrte oči kakor nekdaj in ne vidim, kam se svet suče? 0._ dobro vidim! Zato me nikar ne skušaj prepričati, da je zaradi otrok potrebno, da ostanem^ izven zadruge. Zaradi tebe je to potrebno! Samo nase misliš, vse drugo ti pa ni mar. Vedno si bil tak, samo nase si mislil, žena in otroci pa smo ti bili' deveta briga! Ali si ob večerih kdaj sedel k njim, da jih pogladiš po glavi, da se malo več pogovoriš z njimi? Vsi tvoji razgovori z mano in z otroki so bili le mimogrede vržene besede, ker se tj je vselej mudilo drugam. Vsak tuji človek ti je bil več kakor lastni otroci, lastna žena.«
Kakor zadnjič je tudi to pot udarila iz nje osebna razžaljenost. Mimogrede j« pozabila na svojo odločitev glede zadruge. V mislih 60 ji bile le še moževe žalitve, ki jih je morala v dolgih letih zakona molče prenašati. Zdaj pa je le prišel čas, da pove, kar ji je ležalo na srcu. In ko so ii vrela besede iz ust, se ni zavedala krivičnosti svojih besed, pozabila je, da je eno družinsko skrb le imel: da so imeli vsega dovolj-
Juriju je obraz bledel. Krivične ženine besede so ga zelo prizadele. Še ga je grabila jeza, mesnata dlan se mu je znova skrčila v pest. Toda z jezo se je mešala grenka bridkost »Če sem hodil po kupčijah, sem hodil zaradi vas« je hotel reči, pa mu besede niso šle z jezika. Če sama tega ne uvidi’, je škoda vsakih besedi.,,