Domoljub V L/Ublitmi IO. marca 1943-XXi ^ 56 „ sie\. IO r Ko koles svol znaCali Hiter pri delu Marsikdo se rad pobaha, češ kako hiter je pri delu. Je ie kar prav, Je človek svoje delo opravlja mirno in vztrajno in ne neha prej, dokler delo ni končano. Saj veste, da tak, ki skače od dela do dela, nikamor ne pride in vse na pol naredi, pa naj ei vinograd koplje, drevje obrezuje ali živino krnii. Vsake stvari se je treba zares lotiti in jo do konca dognati. So pa ljudje, ki pri vsej svoji pridnosti nikamor ne pridejo, ker preveč pri delu mečkajo. Takemu je naš človek dal lepe pridevke: počasnč, mečkž, ker pri svojem delu le mečka in ga slabo naredi ali pa sploh ne. Da bi se lakemu pridevku izognili, se zlasti mladi ljudje trudijo, da bi svoje delo hitro opravili. Takemu se kaj rado primeri, da bo svoje delo tudi »zme6-kali, da ne bo nič prida. Vsako delo namreč potrebuje svojega časa, če naj bo dobro storjeno. Za to potrebuje človek dobro mero potrpljenja. Nepočakan človek bo svoje delo navadno slabo opravd. Kaj se pravi res dobro delali, vam večkrat služijo vzgledi iz domačega življenja. Vendar pa naj iz življenja duševnih delavcev navedemo nekaj vzgledov v pouk in posnemanje: Nekateri pisatelji ali pesniki so svoja dela več let pisali. To, kar človek v nekaj dneh lagodrio lahko prebere, to je pisatelj pisal dolga leta. Sloveči pisatelj Teodor Fontane sam o sebi pravi: »Jaz sem pač najbolj počasni delavec na vsem svetu, ker mi največ časa potem vzame piljenje tega, kar sem napisal. Kar sem namreč napisal, s tem nisem zadovoljen. Vsaj tri Četrtine tega potem, ko je napisano, spremenim in popravim, to se pravi: pllim.c Gotovo vam bo znano ime velikega ruskega pisatelja grofa Leva Tolstega. Njegova dela slova po vsem svetu io pri vseb narodih. Napisal je silno mnogo povesti in romanov. Pa je o sebi iu svojem delu rad govoril, da je podobno zlatu, ki ga moreš dobiti samo, ie boš pesek, v katerem je zlato, skrbno izpiral. Tako je tudi pisal. Najprej Je vso premislil in zbral gradivo, kar je dolgo trajalo, Polem pa se Je usedel In naglo napisal, kar Je imel v glavi. Marsikateri dandanašnji pisatelj bi zdaj kajpada takoj hitel v tiskarno ter razglasil svojo novo umetnino. Tolstoj pa je zdaj šele začel. Neumorno je prebiral svoje delo, črtal, popravljal, dostavljal, da je nazadnje bilo več popravkov kakor pa prejšnjega pisanja. To Je zdaj vnovič na čisto napisal ter spet začel popravljati. Sele, ko Je tretji« vse prepisal, je bil v glavnem zadovoljen. Vendar pa je nekatere odstavke še potem po desetkrat prepisal. Zato pa so njegova dela, dasl močno globoka, tako Jasna ter imajo trajno veljavo. Tudi naš Prešeren, Levstik in drugI eo popravljali in prepisovali svoja dela, preden so jih izdali. Zato pa imajo svojo vrednost še zdaj, ko eo nekatera že čez slo let brana. Delaj torej pridno in vztrajno, pa ne prehitro, da ne boš delal — površno! Pomlad v sobi »Domoljub« Je vedno dajal prave smernice Slovencem. Naroči naj ga vsaka družina v vašem kraju, ker bo vsem najivestejšl prijatelj! Naročite se na knjižnico če danes pri upravi knjižnice, Ljubljana, Kopitarjeva 6 ali v Ljudski knjigarni ali vnjenl podružnici na Miklošičevi c. 5 airan t. -—--- Vojni dogodki preteklega tedna Ducejevo pr.znanje junašk m borcem Ob vrnitvi italijanskih edinic z ruskega bojišča, ki odhajajo na oddih in na dopolnitev, je Duce dal naslednjo dnevno zapoved: »Častniki, podčastniki iu vojaki osne armade. V trdem boju, ki ste ga ob boku nemških in zaveznik ih armad prestajali na ruskem bojišču, ste dali nešteto odločilnih dokazov o svoji vztrajnosti in hrabrosti. Zoper mogočnejše nasprotnikove sile ste se borili do skrajne možne meje ter ste s krvjo posvetili zastave svojih divizij. Od »Julie«, ki je mnogo dni trla prve valove boljševiškega napada, do >Tridentine<, ki je bila obkoljena, pa si je odprla prehod s pomočjo enajstih zaporednih bitkah, do »Cuneense«, ki je držala vse do zadnjega po izročilih italijanskih planincev, vse divizije zaslužijo, da pridejo v narodno dnevno zapoved. Tako ste se vse dp žrtvovanja življenja izkazovali vi, bojevniki iz »Ravenne«, iz »Cossorie«, iz »Pasubia«, iz >V'i-eenze«, iz »Sforzesche«, iz »Colere«, iz »Torina«, katerih odpor pri Cerkovu pomeni stran slave in Junaštva za črne srajce iz skupin >23. marec« in >8. januar«, ki ste tekmovali s tovariši drugih edinic. Pomanjkanje, trpljenje, neskončni pohod so bili izredna preizkušnja za vašo telesno In duševno odpornost. Premagati jo je bilo mogoče samo z visokim čutom za dolžnost ter s podobo povsod pričujoče domovine v srcu. Ni č manj hude niso bile izgube, ki jih je od vas zahteval boj zoper boljševizem, toda Slo Je in še gre za obrambo tisočletne evropske omike zoper moskovsko divjaštvo. Častniki, podčastniki in vojaki! Nedvomno ste čutili, s kakšnim ganotjem in ■ kakšno neomajno vero v končno zmago je italijansko ljudstvo spremljalo fiotek velikanske bitke ln kako je ponosno na vas.« Glavni stan Oboroženih Sil, 1. III. 1943-XXI. Masooliai. Krajevni uspehi v Tuniziji Italijansko vojno poročilo št. 1010 od 1. sušca naglaša, da so krajevvvni boji v severnem brniškem odseku imeli ugoden izid za osne čete. Sovražnik je na južnem odseku skušal napasti, pa ga je topniški ogenj odbil. — V teh bojih so osni lovci sestrelili tri angleška letala. — Italijanska torpedna letala 60 severnovzhodno od Alžira napadla veliko zavarovano sovražno ladijsko spremljavo na morju ter potopila en rušile« ter dva parnika, drugi rušilec In še en parnik pa Bta bila hudo poškodovana. Italijansko vojno poročilo št. 1011 od 3. sušca veli, da so osni nastopi v Tuniziji bili uspešni Sovražnik je izgubil v bojih 13 letni. - Italijanska letala so potopila še en parnik, enega pa poskodavala. Italijansko vojno poročilo 81.1012 poroča da io na tuniškem bojišču bili živahni bojni nastopi ter da so ogledniški oddelki pospešeno delovali T^idi topništvo Je huje delovalo. Italijanski bomb^ nlkt so napadli pristanišče Bona, kjer so povzro- li»V« •»prav laH2 usPeS"0 P« «0 nemška letala nnpadla mesto Trijiolis. Italijansko vojno poročilo št. 1013 od 4. sušca , .le'elal9'v° nad brniškim nebom od m™ ,8-lran, bl'?L delavno Dve patrulji ita-UJanskih lovskih letal sta napadli dve močni •omfad le alski skupini ter zbili 4 sovražna le! tala Enajst drugih sovražnih letal so zbili nemški lovci, eno pa protiletalsko topništvo. - Od 26 svečana do 8. sušca so osne čete zajele v Tunizu vsega skupaj 2110 ujetnikov ter iničile topov 6 6 taDk0V' 15 0k,epnih voz in 36 Italijansko vojno poročilo št. 1014 od 5 sušca Sat'. '" J6 T b°ii55u V Tuniz$ živahno lSV°P,n St,V0 ter tudi °R'eM,. »trtgle, žitniki vseh vrst, najrazličnejše K»'«n,""|,|,o f KO. kovCege, zelo priporočljivo kondcnr.lrnno ,nO praha ter iVntlje ia Interni ranče, kakor tinl rik t Špecerijsko blago Vam nndi vedno po nalnIM>n K LUN JOZl trgovina In glavna zaloga tobaka, Rito""" g Jubilej škofa dr. Gregorija Rozmana med Slovenci bila prav važna, naj omenimo samo imen! škofa in kasnejšega kardinala dr. Jakoba Misija ter nje« govega naslednika dr. Antona Bon. Jegliča. Tudi ta dv* moža sta se odlikovala po veliki vnemi za blagor duš ia po svetem življenju. — Stala sta kakor hrast v viharju, ki ga je pač mogoče izruvati, ne pa upogniti. Vendar med vsemi dosedanjimi 28. ljubljanskimi škofi ni nobenega, ki bi bil moral delovati v tako hudih časih kakor so današnji, ni ga, ki bi mu bilo usojeno tolikanj! duševnega trpljenja, kakor njihovemu 29. nasledniku gosp« dr. Grcgoriju Rozmanu, kateri je dne 9. sušca dopolnil 60. leto svojega življenja. Kakor je rajni veliki dr. Jeglič zasnoval in uresničil veliko zamisel škofovih zavodov sv. Stanislava, tako j« njegov naslednik dr. Rožman zamislil novo Baragovo seme« nišče, ki naj bi bilo nekako osrednje slovensko semenišče, ki je zdaj delno dovršeno ter služi za zasilne škofove za« vode. Druga velika njegova misel je Katoliška akcija, katera naj bi se po papeških željah izvedla po vseh slo« venskih farali ter postala branišče zoper nastopajoče brez« verstvo. Še preden je ta zamisel po vseh farah bila izve« dena, je prihrul vihar nad naš nnrod. In zdaj delovanj« Katoliške akcije tam, kjer sc jc bilo škofu pokorno začelo, že rodi blagoslovljene sadove. Kakor svetilnik v viharnem morju stoji danes pred nami škof dr. Rožman, ki nam s svojo besedo užiga pogum, s svojim trpljenjem in molitvijo pa daje jamstvo, da vekomaj ne bo osramočen, kdor bo hodil po Gospodovih potih in se držal večnih evangeljskih resnic, ki jih po svo« jem škofu in duhovnikih oznanja katoliška Cerkev. Slo« vensko ljudstvo vedno bolj umeva svojega škofa. To pričajo veličastni prvi petki, to pričajo zdaj tudi zlasti prve sobote, h katerim je tolažbe potrebne svoje ovčice usmeril naš današnji jubilant dr. Gregorij Rožman. Ostanimo zvesti njegovim naukom, da bomo vredni njegovih molitev in trpljenja, kar oboje vsak dan daruje za nas vse! Z njim skupaj se strnimo v enotno fronto ter molimo: Bog, varuj nam pastirja, varuj njegovo čredo. Reši pastirja in njegovo čredo po priprošnji nebeške Mater« Marije! To bodi naše voščilo za ta njegov jubilej! Katoliški Slovenci za škofov jubilej obljubljamo, da fte hočemo držati njegovih zlatih navodil, ki nani jih v teh časih daje za naš časni in večni blagor tako vneti nad-pastir, ko nam vedno znova kliče: »Stojte v veri! Vihar preskušenj naj vas v veri le še bolj utrdi!« »Tudi mučeništvo nas ne bo omajalo v veri!« »Palme mučeništva sd zrastle tudi na naših tleh, naša domača zemlja je oro-šena s krvjo naših bratov: in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Zvesti so bili in stanovitni v veri, zato so morali pasti.« »Ostanite zvesti! Ne dajte se zbegati, ne dajte se prestrašiti ne od laži, ne od krivic, ne od preganjanja. Kristus je zmagal in z njim bo zmagal vsak, ki Ljubljanska stolnica. ohrani vero!« Dne 9. sušen 1943 je ljubljanski škof g. dr. G r e g o r i j Rožman obhajal 60 letnico svojega rojstva. On je 29. skof ljubljanske škofije, ki jc bila ustanovljena leta 1461, potrjena pa leta 1463. V teh 480 letih, odkar ljubljanska škofija obstoji, je doživljala s svojimi škofi vred že hude čase. Omenimo samo dva škofa: Prvi ljubljanski škof je bil Žiga Lamberg. Za nje-govega časa so slovenske dežele strašno trpele zaradi turške nevarnosti, ki je takrat od hrvaške strani silila v deželo ter prizadela slovenskemu ljudstvu ogromno gorja. V hudih časih je moral pastirovuti prvi ljubljanski škof Lamberg, kateri je bil poprej beneficijat župne cerkve v Šmihclu Pri Pliberku, torej prav tamkaj, kjer je pred 60 leti zagledal |uj sveta 29. njegov naslednik na ljubljanski škofijski slolici. Žiga Lamberg je umrl v duhu svetosti 1. 1488. Med najslavnejše ljubljanske škofe spada brez dvoma lomnž Hren, ki je prav tako moral prestati hude čase, k( r je takrat luteranstvo grozilo uničiti katoliško cerkev med Slovenci. Tomaž Hren je odločno šel na delo ter enkrat *« vselej ustavil naval luleranstva. Njegova zasluga je, da j'0 slovenski narod ostal katoliški. Ta veliki mož je umrl !. 1 1630 v Gornjem gradu, ki je že spočetka bil lastnina ljubljanskih škofov. Ljubljanska škofija je imela še celo vrsto svetili in vnetih Škofov. V zadnji dobi, ki je za katoliški preporod Jitev, io. d Slovenski Čebelar. Izšla Je 3 In 4 i vilka. V uvodniku se spominja urednik noi, u H ume k a, ki je bil večletni urednik Čebel«, in zaradi svojili velikih zaslug za razvoi .i* venskega Čebelarstva častni član Slovenske,'., , belarskega društva. Čebelarjev stari ' donim,!? »Stric Maticc priporoča večjo skrb za rariona „» pridobivanje voska iz voščin. S člankom »Kak panjske končnice« je urednik dovršil 8V0j0 „ nimivo razpravo. K. O. navaja pet praktičnik formul, ki povedo, koliko sladkorja je v rait£ pini, če raztopimo eladkor v določenih razmeri^ i vodo. Fr. L. opisuje, kako bo čebelarili niti predniki. Med »Drobirjem« najdemo več uni mivih in poučnih drobtin. Čebelarsko društvo objavlja računske zaključke za leto 1942, urednik pa pregled o opazovalnih postajah. d Izvažanje prašičev. Poljedelski minister j« odredil, d> ee lahko izvažajo ivinje do 30 k( teže izven pokrajinskih meja brez po»ebne<» d„. voljenja. Za izvoz od 30 500 kg je potrebno dovoljenje pokrajinskega urada gospodarskeje u-voda za živinorejo. Za izvoz prašičev nad 50 k( pa je potrebno posebno dovoljenje minietritv« M poljedelstvo in gozdove. d Nagrado časopisa »Giornele dltalia. v m«, sku 25 tisoč lir je dobil za najbolj&i izviren roou »Rosalia« pisatelj Enrico Pe«. d Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov po 600 lir je bila podeljena Princu Janeeu in Man ji u Gribelj v občini Gradac ter Pezdircu Kari« in Ani iz Dol. Sulic. d 4.41 milijona metrskih itotov sladkorja io oddale italijanske tovarne v minulem letu ter vsto> pile v novo goepodarsko leto z močnimi zalogami. NOVI 6 R 0 B 0 V I V Krikem je nenadoma umrl urar Joie Tomi t, ki »e je preselil tja iz Kočevja, kjer je bil arfor oče Florijan gostilničar. — V Dolenih SuAicah j« odicl v večnost 76 leten ugledni posestnik Janci Strojin. — V Urinih Selih j« zaspada v Gospoda vrU krlčantka mati Veronika Kapi Med njenimi 10 otroki je bil najstarejši sin Rudolf, župnik i Banjaluki, ki je umrl pred 10 leti. — V Stepanii vasi je zapustil solzno dolino Franc Kolk starcih, — V Belgradu so pokopali rojaka Cirila Žagari«, bivšega uradnika Kmetijske družbe. — V Vodicah se je smrtno ponesrečil 35 letni posestnik Alojzij Kosec iz Sela. — V Smartnem pod Šmarno joro je umrl Ivan Urh. — Na Pristavi je odila v večnost 73 letna posestnica in gostilničarka Antoni* Primožič roj. Čadež. — V Ljubljani so odili * večnost inž. Franc Žužek, uradnica poMne hranilnice Frančiška Lavni, nekdanja kuharica pri družini pokojnega dr. Franc Detela Roza Schober, samostanski brat iz Muijotuk« družbe sv. Vincen-cija Pavelskega Franc Bukoviek, Janez Kuna-ver, mali Slavko Gačnik, šentjakobski lupni g. Janko Barle, vdova po bivšem senatorju Rora dr. Gregorinova, trgovski zastopnik Miro Domiceli, višji kontrolor Ciril Grafenauer, 76 letna Antomis Gol ias. upokojenka tobačne tovarne Ana Knez, Izrezi« Kovačič roj. \Vohlgemuth, vdova po ni«k«n uslužbencu Ivana Kralj roj. Dermmtis '» Tilka Skofic. — Naj počivajo v miru! Preostale to-lah Bogi Potek škofovega življenja Dr. Gregorij Rožnian se je rodil dne 9. marca 1863 v vasi Doiinčiče, župuija Smihel pri Pliberku, kmetu Francu in Tereziji, roj. Glinik. Ljudsko šolo le obiskoval v femihelu in v Pliberku, gimnazijo kot gojenec Marijanišča v Celovcu. Po maturi leta 1904. je vstopil v celovško bogoslovje, kjer je bil toe 21. julija 1907 posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel dne 4. avgusta. Leta 1909. ga je njegov škof dr. Kalin poslal »a Dunaj v Avguštinej. Tam je dne 27. junija 1912 prejel čast doktorja bogoslovja. Bil je nato nastavljen za vzgojnega prefekta v Marijanišču. Leta 1913. le postal docent cerkvenega prava na bogoslovnem u&lišču v Celovcu, leta 1914. pa redni profesor. Poleg te službe je bil nekaj let tudi dubovni vodja ter podvodja v semenišču. Za Mohorjevo družbo t« napisal molitvenik: »Presveta Evharistija< (1913). Po svetovni vojni je bil kancler prošla Randla v Dobrli vesi. Le I a 1919. je sprejel mesto 6tolice za cerkveno pravo na ljubljanski bogoslovni fakulteti in pričel predavati dne 7. januarja 1920. Leta 1924. je bil imenovan za izrednega profesorja. Zelo pridno in Uspešno je deloval zlaoti med mladino in napisal »anjo molitvenik: »Besede življenja« (1927). Od leta 1922. je bil predsednik cerkvenega sodišča in Od leta 1927. pravi konzistorialni svetnik. V tem položaju ga je doletelo imenovanje za rnočnika škofu Jegliču. Po njegovem odstopu dne avgusta 1930 je pa prevzel vodstvo ljubljanske Ikofije. kanovega Tisoč prireditev Glasbene Matice G ravnatelj Kari Mahkota je povedal ob tisoči prireditvi ljubljanske Glasbene Matice tudi sledeče zanimive podatke: Glasbena Matica I« Počela z javnimi koncertnimi prireditvami ie I. 1884. V dobrih dvajsetih letih so priredili pod vodstvom poslovalnice Glasbene Matice 268 vokalnih, 123 vokalno instrumentalnih, 75 simfoničnih, 74 komar-nih, 73 klavirskih. 40 violinskih, 39 glasovnih solističnih, 13 solistično mešanih koncertov, pa 15 koncertov za čelo, 4 za orgle, 3 za kitare, 52 za mladino in 179 nastopov lole Glasbene Matice, odnosno državnega konservatorija. Želimo Glasbeni Matici še mnogo uspehov tudi v bodočnosti. d Zlata poroka. Podzemelj: Zlato poroko sta pretekli mesec obhajala v krogu svojih sorodnikov na Krasincu Pezdirc Jure in njegova družica ftara roj. Kokalj iz Svibnika pri Črnomlju. V mladih letih sta bila ol>a v Ameriki, tam sta si ustanovila družino in potem sta prišla domov v staro domovino, kjer sla v miru preživljala leta. Sedanja vojna vihra pa ju je začasno pripeljala k sorodnikom na Krasinc. V Ameriki sta bila 14 let. Imela sla pet otrok, od teb sta dva ie živa. Bog ju iivi še mnogo leti nibfii1-^.0!-'0'.^"^ Pr0V80 lcli. pri šmihelski r<>rU1 župnikoval prvi ljubljanski skol žiga Lamberg in kjer ee jc pred 60 leli rodil 29. ljubljanski Skof dr. Gregorij Rozman. f Dekan GragarIJ Patakar Dne 19. »večana 1943 ja odSel po večno plačilo bolnišnici »ester Milosrdnič r Zagrebu po hudi bolezni Ii. duhovni svetnik j. Gregorij Potokar, dekan Šaleške doline in župnik pri Sv. Martinu pri Saleku. Zaslužnemu duhovniku bodi Gospod obilen plačniki f 82 letni Jurij Zrimšek Iz Dobca pri Begunjah: »Privoščimo dobro besedo mrtvimi« so včasih govorili modri možje. Privoščimo Jo zlasti Juriju Zrim-iku, dolgoletnemu Do-moljubovemu naročniku, ki ee Je v visoki starosti 82 let poslovil od nas. Vse svoje življenje je ostal zvest svoji kraški zemlji, kjei si je s pridnim delom pridobil skromno domačijo. Ko je bil ie mlad, so druge Izvabile od doma sanjo o zlati Ameriki, on pa je ostal doma io delal. Ko je prišel od vojakov, kjer jo služil dragonce, je postal naslednik starega cerkovnika ter se oženil a pridno Kakičanko Elizabeto, a katero ata <1 postavila svojo prijazno domačijo. Rad je pripovedoval, kako al je ic kot otrok pridobil prvo oviico, jsgnje od no-srefno stare ovce, ki jo Je bil volk ugrabil. Dobra Velča mati mu je ubogo Jagnje podarila, naj zanj skrtu. Kako je potem prišel do prve kravice in koliko velikih krav Je potem iz nje priredil. Postal jo bister živinorejec, ki ae Je držal gesla: »Boljši t) majhni pa gosti dobički, kakor pa redki vcliki.< Močno je ljubil tudi cvetlice, ki Jib je gojil za okras oltarjev. V nedeljo Je vedno prvi Ml » cerkvi, kjer je kot dober pevec rad prepeval t božjo čast in se udeleževal skupnih molitev prve nedelje f mesecu. V ti h časih je vsak dan z malim spremstvom prihajal v cerkev, kjer ie Bogu in Mariji priporočal vso domačo vasico tn Mariji v alovo »apel: »Marija, lahko noč — zdaj in na zadnjo noil« Na svečnico je zadnjikrat zapel lo pesem, nakar Je kmalu legel in «e za vedno preselil k Mariji. Id jo J« bil vse življenje tako vneto častil. Smrt krščanskega maža Cmrl je r Prodolah št. 4 v visoki starosti 84 let Perme Franc. Bil je vrl krščanski mož in skrben družinski oče. S svojo ženo Marijo roj. Zajec sta živela v lepem zakonskem življenju ti1 let. Na »lAimoljuba« je bil naročen ves čas, odkar izhaja. Odlikova.1 se je posebno s svojo globoko vero v Boga in ljubeznijo do bližnjega, /a dobro dolo bližnjemu je bil vedno pripravljen vse storili Gospod mn daj za vse oobro plačilo v nebesih. Zapušča žalujočo ženo in štiri otroke, katere naj tolaži Bog! t Ratajčeva Rezka Prejeli smo žalostno novico, da je umrla gdl. Halajieva Uctka r Skocijanu pri Mokronogu, stara 75 let. Pokojna Itezka je bila sestra blagopokojnega uglednega ravnatelja škot. gimnazije dr. Antona Ratajca in sestrift-na že umrlega znanega misijonarja na Kitajskem o. Veselka Kovača. Kdo ni poznal dalei naokrog te blaga ženice tudi med duhovniki. Bila je zelo bistroumna in je rada prebirala naše časopise. Na »Domoljuba« je bila menda naročena, odkar Izhaja, ln tudi na nedelj |» gova žrtev ne bo zaman pri ozdravljenju našega naroda. Njegovim bratom in sestram izrekamo svO« je globoko sočutje in prošnjo Bogu, da bi smtfl Toneta Bastiča ne bila zaman. Strahatna hudodelstva v škacjann V soboto zvečer « sušca eo komunisti pridrl v vas Poljane pri Skocjanu, kjer so izvršili taka grd in vnebovpijoč zločin, da vse dosedanje njihova grdobije niso temu zadnjemu niti od daleč podobna. Tamkaj Je v hiši svoje matere živela 24 lal staro dekle Tonlka Udovit. To Je bila velika reva* Bila Je bistrega duha, Izobražena, saj Je hodila pred leti v meščansko šolo ter se še sama doma izobraževala. Pred kakimi osmimi leti pa Je docelfi ohromela, da ni mogla več iz postelje. Vsa soseska jo je imela rada, ker se je vsem tako smilila* zraven pa je bila dobra do vseh ljudi in se z vsa« klm rada pogovarjala, kdor Jo Je prišel obiskati V to hišo so ponoči vdrli partizanski tolovaj! ter 'so nesrečno hromo dekle na mestu ustrelili. Za povod tega strašnega dejanja so si ti rablM menda vzeli izgovor, da se morajo maščevati naa njenim bratom. Ko so namreč komunisti pred ka« kini mesecem tamkaj hoteli fanle »mobilizirati*! je njen brat ušel od doma, da bi se umaknil »parth zanski mobilizaciji«. Ker tedaj brata niso mogli dobiti, so prišli In zverinsko umorili njegovo hromi sestro« Ko se Je v nedeljo zjutraj po tarl razvedelo, kaj so storili, Je bilo vse do dna duše razkačena* Ko Je bilo v cerkvi zjutraj oznanjeno, kaj se Ja zgodilo z Udovlčevo. Je vsa cerkev Jokala. Strašna so ta zla dela. ki jih komunisti Izvr« šujejo nad ubogim slovenskim narodom. Njihova dela kličejo v nebo. In gorje vsem tistim, ki ta dela zagovarjajo. 8e mnogo večje gorje tistim, U taka dela Izvršujejo ali Izvrševati ukazujejo! (Nadaljevanj« na tO. «tra»i.| >Torej drži, udariva!« je vzkliknil pošlar. »Da ustreženi prijatelju, jo dam za sedemdeseti« »Nerodno je to, ker ni konj.« >No,< je rekel ia pogledal na svojo uro, »zdajle je pol devetih. Kdaj naj bodo tukaj?« Pa kaj hočete? Ni bilo posebno pametno, da bi si kupil voz, ko sem bil komaj deset milj daleč od hiše svojega strica, ampak na ta način sem vsaj Imel voz do prihodnje postaje. Odštel sem denar na mizi pred hišo in naro-81, da bo voz v pol ure pripravljen in stopil v krčmo na zajtrk. Miza, h kateri sem sedel, je stala v pomolih, od koder sem skozi okna videl celo sprednjo stran krčme in 6e zbaval e tem, da sem gledal polagoma odhajajoče potnike. Pri tem sem sčasoma postal pozoren zlasti na enega, pri katerem se je splošno zanimanje spremenilo malodane v zmagoslaven odhod. Ne le uslužbenci, tudi natakarica, celo krčmnriea in cclo moj prijatelj poštar, so se prerivali na stopnicah, da bi mu pomagali pri odhodu. Obenem pa je vzbudila mojo pozornost razposajeno dobro razpoloženje dotičnega. Potnik je moral biti odrezav in šaljiv, vendar ne previsok, da bi kazal te lastnosti v tej družbi. Silno radoveden sem se sklonil nekoliko naprej, toda v naslednjem trenutku sem se že skrival za svojo posodo za čaj. Ko se je priljubljeni potnik ozrl v slovo — vrag ga vzemi I nikdo drugi ni bil kot moj bratranec Alainl Kako ves drugačen je bil tukaj v primeri z besnim bledim možem, kakršnega sem videl v Aniershain Placu! tirdo rdeč in žareč od vinske dobre volje, z vihrajočimi kodri okoli čela je slal za hip tamkaj, popolnoma obvladujoč sam sebe, in se smehljal v zavesti velike priljubljenosti in neznosne visoke vljudnosti. Spominjal me je na nekega vojvodo kraljevske krvi, že postarnega glu-mača in bučnega trgovskega potnika, nezakonskega sina nekega plemiča obenem. Trenutek, dva, pozneje je že brez šuma drvel po cesti proti Londonu. Globoko sem se oddahnil. S hvaležnim srcem sent spoznal, kakšno srečno naključje je bilo, da sem stopil v krčmo iz dvorišča namesto skozi glavna vrata, in kakšno krasno priliko, da bi se zopet sešel s svojim bratrancem, sem zamudil b tem, da sem si kupil rdečo kočijo. Tedajci sem se spomnil, da je stal natakar zraven mene. Ni dvoma, da se mu je morala čudno videti, ko sem se skril za posodo svojega zajtrka. »Rdele suknje?* C^SuTT' na,,akar- ali ni bil >0 nečak grofa Carvvella, ki se je pravkar odpeljal?« >Da, gospod. Pravimo mu grof CarwclU coze bf sem rekel! ^ Daj Vzame vse FraD" »Imate prav, gpspod, popolnoma prav. Ni iih mogoče pnmerjati z našim štirim plemstvom « ' »BM slabe volje?« sem dejal. »bit, gospod. Grdo se vede ta grof,« je Dritrdil b l č^ni^Prftln ZiutraLpr,i za^u tuKa in šno nnm L ?! g06p0d' je nameril na kak- konje — na te nH ~ ali pa *e ,udi » pa Je »daril s pestjo po mizi in naročil Curafao. Bes, kar ustrašil sem se, tako hitro ]e prišlo. Tako se mogoče vedejo na Francoskem, ampak lahko rečeni, takega vedenja res nisem vajen.« »Ej, časnik je bral Kakšen časnik pa? « »Tukajle je. Golovo mu je padel na tla « Tako rekoč je pobral časnik in mu ga podal. Bil sem popolnoma pripravljen, saj sem že vedel, kaj me je čakalo. Tedajci pa sem opazil, da so se natakarju zaiskrile oči, kot da bi me spoznal. Golovo je podobnost med nama vzbudila njegovo pozornost. Tedaj sem šele sprevidel, kako trapasto sem ravnal. Ce bi mu prišlo na misel, da bi v Ay-luburyju poizvedoval po meni, potein so me seveda lahko povsod spoznali. Ker se je pravkar pripeljala moja elegantna kočija pred vrata, ki se mi je zdaj videla kot rdeča sprednja soba rabljevega voza, sem sredi zajtrkovanja vstal, se poslovil in oddrdral proti severu takisto hitro kot moj bratranec proli jugu, kajti vse moje upanje je bilo v nasprotni smeri in enaki brzini. »Pri »Zelenem dragoncu« me je na pragu čakal Rovvley s prtljago in me takoj obsul z neokusnim čebljanjem. »Koga mislile, da smo imeli tukaj, gospod?« jo pričel brez sape, ko se je kočija ustavila. »Iideče suknje!« je pokimal zlovešče. »Rdeče suknje?« sem ponavljal. Bil sem lako omamljen, da izpočelka nisem razumel te besede, ki sem jo bil že tolikokrat slišal. »Resnica,« je rekel, »rdeče suknje. Biričl, bi-riči iz Bow Strela! Kar dva naenkrat, in eden Je bi! sam Lavender. Prav dobro sem slišal, ko je eden rekel: Da, če ste pripravljeni, gospod Lavender. Vendar nič strahu; ne gresta za nama. Podal sem Jima zelo važna obvestila, tako je vsaj rekel gospod Lavender in mi stisnil šest pence v roko, zdaj sta jo mahnila v Luton. Pokazala sta mi tudi lisice za zapesti, to se pravi, drugI mi jih je pokazal in mi jih tudi pritisnil na roko. Pa oprostite, prosim, gospod Anne,« je dodal in pri tem postal iz zaupljivega šolarja lepo vzgojen, spoštljiv slrežaj. No, ne bom se bahal. V resnici ne morem reči, da bi mi bil la razgovor o lisicah kdo ve kako všeč, zaradi tega se je zgodilo, da sem ga opozoril na zamenjavo imen bolj strogo, kot je bilo treba. »Gotovo, gospod Namornie,« je rekel in segel z roko do čepice. »Prosim lepo, oprostite, gospod Namornie, vendar sem doslej vedno Dazil na to. Samo zagovoril sem sc, gospod.« »Dragi moj,« sein mu rekel resnobno, »nič ne obljubljajte, samo bodite tako prijazni, prosim, da imate vedno pred očmi, da gre za moje življenje.« Pri vsem tem mu seveda nisem povedal, kolikokrat sem se jaz bil zmotil. MoJe načelo je namreč, da mora častnik vedno Imeti prav. Ce je bila že kočija velika nevarnost za naju, kakšne skrbi mi Je še delala torba in zlato v njej! Doslej nisem bil poznal nobenih drugih skrbi kot vtakniti denar v žep i„ ga zopet izdati. Zdaj pa sem spoznal tudi breme bogastva in strah, da mi ne bi zmanjkal V torbi je bilo deset tisoč funlov, vendar sem jih Izračunal v francoskem denarju ln prt em trpel dve sto petdeset tisnč muk! Držal sem torbo ves božji dan v roki, ponoči pa se mi Je sanjalo o njej. Po krčmah me je bilo strab Iti jesti. Strah me je bilo iti epa'.. Kadar sva šla v breg se nisem upa stopiti iz kočije Dostikrat sem menja- skrivališče svojega zaklada. Bili so dnevi, ko sem prt sebi vlačil pet, šest tisoč funlov, ostanek P.p0l.0val v lorbi ~ dnevi, ko sem bil debel kot moj bratranec, ko je vse prasketalo na meni, tešem se le kam dotaknil, In sen, imel žepe natrpane z zlatniki, da so se ml trgali. Bili pa so zt pet dnevi, ko sem sit takega ravnanja ali od mu zavoljo tega spravil ve« denar ia kamor Sns' da>.elu^ Blirbp| zanj kot za'vse bolj e razsodnosti P Pr3V D°ben"«a ^Pojditc no, gospod, pojdilel* Vedno sva rezervirano stopala skozi malo gručo pred vrati zbranih zijal in Izginila v hi&i z n" žaljivim ponosom, ne da bi se količkaj zmenila za zavist in občudovanje vseh. Bila sva v resnici pravi zgled gospodarja in strežaja, ped antično pravilna in natančna od glave do not;. Ko sva prlvozila do krčmarja v Kirkby Lonsdalu, ne mi je milo storilo ob misli, da bova morala pri tej krtini zadnjikrat uprizoriti najino igro. Ampak nI šlo drugače. Morala sva se iznebiti rdeče kočije takoj in za vsako ceno. Z Ro\vleyjetn sva morala zopet vzeli pot pol noge in v kratkem času dobiti prostor v enem ali drugem poštnem vozu, seveda zopet pod drugim imenom. Doslej sem pokazal kočijaiem, da znam bili tudi preveč velikodušen, in lako se ni čuditi, da je zdaj stal zadnji moj kočijaž ves blaten po hlačah pred menoj ln mi ponujal odprto roko s tako lakomnostjo v očeh, da so se mu iskrile. Ob misli, da se bom kmalu fznebil rdete pobarvane kočije, sem mu stisnil celih pet gvinej v roko; ker pa je pohlep ^^ VCUk zneeek' i® samo Podžgal njegov »Pojdite no, gospod, pojdite I Ali se hočete ločevati iz mene? Saj vem, da vam gori za petami'.« je klical. Nespametno bi bilo, te bi mu dal kaj vel; ljudem bi saino razvezal jezike. Zaradi tega sem ga pogledal strogo, a smehljaje, ln sem mu rekel trdo: »Ce 8e nimate dosti, mi dajte denar nazaj « Urno kot zarotnik je vtaknil gvlneje v iep in začel robato, kol prostaški Londončan, kar J« tudi bil: fNntinlironnle prlhodniit-) »Ne, mnogo tega sem tudi kupil,- je odgovoril w*r; -toda znal bi vse tudi sam narediti, in če boš priden, bo znal nekoč tudi ti tako delati.« Dečkove modre oči so se razširile in obraz mu It žarel od veselja dočim je dobilo mojstrovo obličje tak izraz, da se ni vedelo, ali 6e hoče jokati ali smejati. Porinil j« pred dečka stol in rekel e »vojim običajnim rezkim glasom: »Tu se lahko sedaj usedež In 6i vse natanko egledaš; toda ne dotakni ee mi ničesar — Bog ne daj, da bi vzel kaj v roke! Jaz moram sedaj tja M sodnijo, bom kmalu nazaj.« S temi besedami je odšel in je zaklenil za seboj vrata t ključem. Deček je sedel tiho, skoraj pobožno, kot bi bil v cerkvi in je pozorno gledal Delck Je sedel tiho. lo poslušal in se ni naveličal ogledovati te žive, pestre krasote. Vedno nove posameznosti je odkril, vsaka ura se mu je zdela kot živo bitje, ki hoče z »jim govoriti in ga kratkočasiti. Resnično, tu ie fciiel družbe več kot dovolj in nikdar bi mu ne bilo dolgčas. Se bolj trdno se je sedaj odločil, da ostane pri mojstri na V6ak način, da 6pozna skrivnosti teh čudovitih stvari in da jih bo znal kedaj v življenju 6am napravljati. Oulil se je tako srečnega kot fe nikdar v tvojem življenju in ni niti opazil, da je •aprt v sobi. — Nekako čez četrt ure se je mojster vrnil, je izpustil dečka in mu naročil, naj izvrši nekatera dela v kuhinji in drvarnici. Opoldne sta tU v gostilno, kjer je dobil deček zopet dobro in obilno kosilo. Mojster je govoril nato nekaj z gostilničarjem in na poti domov je dejal dečku: »Odslej ne bova več hodila v gostilno, ampak baš vsak dan prinašal hrano od tam.« ln tako se je tudi zgodilo. Mojster Jernej je Uvel sam za6e zelo varčno, celo skromno, za dečka pa je skrbel v vsakem oziru, da je imel dobro Krehrano. Tudi e potrebno obleko ga je opremil, lekoliko težav je bila 6prva s hišnimi opravili. To-cU iant je bil za vse. zelo pozoren, spreten in marljiv; po nedoslednem času je bil lahko mojster povsem zadovoljen z njegovim delom. Ljudem na 0orjan6kem je dal urariev ukrep »opet dovolj prilike, da 60 si brusili jezike. Nekateri so sumničili temno ozadje za tem, ker je vzej ravno sina svoje nekdanje neveste k sebi v hišo, drugi eo pornilovali dečka in ei pripovedovali grozne stvari, kaj vse mora ubogi otrok trpeti pri samovoljnem, muhastem, čemernem in skopem Oo-drnjaču. Toda dečku ni bilo prav nobene 6ile, Na mojstrov godrnjajoči značaj se je kmalu privadil in ►tel mu je to tem manj v zlo, ker je čutil, kako v vsakem oziru zanj 6krbi. Pač je gledal ta strogo M red, točnost in marljivost, toda dečka ni nikdar Kalil e krivičnimi očitki, surovim zmerjanjem in renčanjem. Zato pa je bil sedaj tem boli neprijazen, oster in robat nasproti svojim naročnikom in dru-tim ljudem. Zelo hud nastop je imej Oodrnjač z Vetrnja-kom, ki je po prestanem tritedenskem zaporu na okrajni sodniji, nahujskan od ljudi, prišel žareč od jeze k urarju, da bi zahteval od njega svojega sina. Se prej je epil v gostilni liter vina, da bi dobil korajžo za oster spopad z Jernačem Oodrnjačem. Z ropotom je vstopil v urarjevo delavnico in za-klical: •Tako, sedaj 6em tukaj.« Jernač Oodrnjač, ki je sedel za mizo pri nekem popravilu, ga je pogledal z bodečimi očmi in C6or-no vprašal: »Kdo ti je dovolil, da prideš noter?« »Za to pač ne bo treba prositi nobenega dovoljenja,« je kljubovalno odgovoril Vetrnjak. »Pač ga je treba. Sicer vržem vsakega neljubega g06ta skozi vrata.« »Holio, za metanje skozi vrata bi pa morali priti že drugačni možje, kot ste vi.« Urar je prijel za kljuko vrat na hodnik in za-klical: »Sultan!« Tedaj je planil v 6obo velik pes grozno renčeč in kazoč 06tre zobe in je čakal samo na migljaj, da skoči v6iljencu za zrat. V tre-nutkuje postal Vetrnjak krotak in ponižen. »Za božjo voljo, go6f>od Gabršček,« je prosil vljudno, »spravite vendar p6a proč in dovolite, da spregovorim z vami mirno besedico.« Jernač Oodrnjač je poslal psa zopet ven skozi vrata. »Midva nimava ničesar med seboj govoriti,« je zarenčal nato; »kaj pa hočeš?« »Svojega 6ina hočem imeti, Janezka. Tu pri vas je, kot 6em slišal, loda jaz nikakor ne dopustim, da bi bil v vaši hiši.« »Tebe deček prav nič ne briga.« »Kako da bi 6e ne 6mel brigati zanj. Saj ie moj otrok in jaz imam vse očetovske pravice do njega.« »Svoje očetovske pravice si že davno zapravil in zapil. Deček je pod oskrbništvom in jaz 6em bil pred kratkim postavljen od sodnije za njegovega varuha.« »Aloj Bog!« se je Vetrnjak razburil, »lo je vendar do neba vpijoči greh, da se vzame očetu njegov otrok.« »In do pekla vpijoči greh je, če mož ugonablja 6vojo la6(no ženo in otroka.« »Kdo je kaj takega 6toril?« »Ti! Takemu lopovu, kakršen 6i ti, bi se 6ploh ne 6mek> pustiti poročiti.« »laz sem za ženo in otroka vedno 6krbeh« »Da, in še. kako! Svojo ženo si spravil v prezgodnji grob in svojega otroka si tako lepo vzgajal, da bi prišel kmalu na tak gla6, kot je njegov oče.« »Meni ne more nihče česa očitati.« »Seveda ne, edino to, da si pijanček, zanikrn Vetrnjak in da nimaš niti trohice časti v sebi.« »Tega si ne dovolim reči!« je zarohnei Vetrnjak. ■Mi j« prav vseeno, ali si pustiš reči ali ne. Lahko ti vse to tudi javno dokažem.« V tem trenutku je stopil v delavnico deček, ki je prinesel iz gostilne kosilo. Ko je zagledal očeta in zadaj razkačeni obraz mojstrov, ee je 6ilno prestrašil. »Oče, vi? Odkod prihajate?« je vprašal boječe. »Iz luknje prihaja, kjer je bil tri ledne zaprt,« ie revsnil Oodrnjač. »Pozdravljen, Janezek,« je rekel Vetrnjak. »Kako ti gre?« »Dobro se mi godi. Mojster Gabršček me je vzel kot vajenca in me izuči za urarja.« »Toda, Janezek, ti bi vendar moral opravljati nekoč obrt svojega očeta. Saj pač veš, da sem ti tudi mojstra že dobil, kjer bi 6e izučil čevljarstva. »Čevljarstvo me ne veseli. Jaz ne postanem čevljar, ampak urar.« »Janezek, ali nimaž nič več rad svojega očeta? Ali ne maraš iti z menoj in ostati pri meni?« »Rad vas že imam, oče, in vedno molim za vas. Toda z vami ne morem več hoditi, sicer zaprejo še mene. Postati hočem dober človek in nočem dejati mojstru Oabrščlcu nobene sramote.« Razočaran, skoraj užaljen je skremžil Vetrnjak obraz, na obličju Jernača Oodrnjača pa se je pokazal hudomušen nasmeh. j »Janezek,« j« rekel mojster prijazno, kolikor mu je bilo pač mogoče, »sedaj pojdi v kuhinjo in pri- I pravi kosilo. Moram še nekaj s tvojim očetom 6am govoriti.« Deček je odšel, ne da bi se še enkrat ozrl. »Svojo obsodbo si slišal 6edaj iz U6t svojega lastnega otroka,« ee je porogal Jernač Oodrnjač. Vetrnjak je gledal mrko v tla. »Neki predlog ti stavim,« je rekel mojster po kratkem premolku. »Ce mi dečka popolnoma prepustiš, bom skušal dopolniti, kar je pri njegovi vzgoji pomanjkljivega, in napraviti iz njega vrlega človeka. Toda moraš mi ga popolnoma odstopiti.« »Kako menite to?« je postal Vetrnjak radoveden. »Dečka od tebe odkupim.« »Hoho, kaj 6te prekupčevalec s sužnji? To bi bilo vendar grozno, da bi prodal svojega 6ina kot kako živinče.« »O tem ni nikakega govora. Zahtevam ie, da se popolnoma umakneš od dečka, dokler ne postane polnoleten. Nikdar se smeš poskušati, da bi ga bodisi s silo ali zvijačo in prigovarjanjem spravil mene. Nočem, da bi me kdo pri dečkovi vzgoji kakor koli oviral. Vsako leto enkrat — recimo za božič — ga lahko obiščeš, da se prepričaš, kako 6e mu godi, in smeš z njim govoriti četrt urice, več pa ne. Brž ko bo fant polnoleten, bo od moje strani v vsakem oziru prost in bo lahko storil, kar bo hotel.« Vetrnjaku se je v glavi nekaj posvetilo. Sedaj bi bila priložnost, da spravi s svojima tovarišema, Skricem in Brbijačem toliko denarja skupaj, da lahko vzamejo v najem vinotoč s kegljiščem v mestu. Ce 6e mu posreči, da Izvleče od Jernača Oodrnjača primerno vsolo denarja, potem jim je pomaga-no. Njegovemu sinu, Janezku, je videti, da se ne godi tukaj tako 6labo. Sicer bo pa lahko pozneje, če bo potreba, svojo besedo zopet preklical in rekel, da jo je dal le zaradi hudega pritiska. Tu mu je zopet udarila na ušesa godrnjajoča beseda urar-jeva: »Ali boš izpolnil pogoje?« »Zastonj ne. Fant ie že velik in bi mi lahko kmalu pomagal kaj zaslužiti.« »Dam ti tristo goldinarjev.« Vetrnjak ie odprl U6ta in oči. Tristo goldinarjev — to je bil že velikanski kapital! S tem bi lahko sijajno vpeljali vinotoč in od dobička bi mogel potem vsekakor Godrnjaču povrniti denar. »Ali si zadovoljen s tem?« je vprašal Jernač Godrnjač in se ie mrdal na 6meh. »Naj bo, v božjem imenu,« je odvrnil navidezno nezadovoljen Vetrnjak, ki je imel skomine po denarju. »Tedaj bova to zadevo pismeno uredila.« Jernač Godrnjač ie vzel polo belega papirja in je napisal izjavo, v kateri Vetrnjak priznava, da je prejel od urarja tristo goldinarjev, in da 6e zato obvezuje, da bo izpolnil te in te pogoje. Ko je bil spi6 končan, ga je porinil Oodrnjač pred Vetrnjaka in rekel: »Sedaj se pa tukaj podpiši.« »Najprej mi morate izplačati denar,« je zahteval Vetrnjak. »Tako neumen pa nisem. Ptiček bi mi potem lahko ušel. Najprej podpis, potem denar!« »Oie, vit Od kod prihajate?« Sedaj je prebral Vetrnjak pisavo in je načečkal nato brez premisleka svoje ime 6podaj. Ko je imel Jernač Godrnjač podpisani papir zopet v roki, ga je vtaknil v žep in rekel e porogljivim zasmehom: »Tako je v redu. Sedaj si pa nikar ne domišljuj, da ti bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi itak vso vsoto zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu, Janezu, to 6e pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime. Brž ko bo fant Nadaljevanje s 4. strani: Žrtve za vero in dom f Jože Flajnik — prva žrtev v viniški občini Okoli Vinice v Beli krajini so komunisti le dolco rogovilili ter ljudi nadlegovali. Spočetka jim je še marsikdo nasedel, dasi so vsi pametni ljudje njihovo delovanje obsojali. Kmalu pa se je začelo čisto jasno kazati, kaj in kdo so partizani ter da se za to namišljeno »narodno osvobodilno« organizacijo skrivajo le komunistični agitatorji in nasilneži. Nazadnje so začeli ljudem silo delati ter so fante začeli siliti med se. Vsi pošteni fantje so jim obrnili hrbet. Ko jim ni drugega kazalo, so se umaknili. Tako so se tudi fantje iz vasi Hrast pri Vinici umaknili v Črnomelj kjer so vstopili v vaško stražo. Med njimi je bil tudi vzoren katoliški fant Jože Flajnik, ki je pred nekaj tedni vstopil v vaško stražo. Kljub težavnim razmeram je vedno vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti ter je bil za zgled vsein dragim. Dne 19. svečana pa ga je pri vasi Veliki Nerajec iz zasede zadela partizanska krogla in ga ubila. Ob obilni udeležbi ljudstva so ga pokopali na domačem viniškem pokopališču. Ljudstvo je ogorčeno, ker je rajnega Jožeta dobro poznalo in ga cenilo. On je v viniški oličini prva žrtev komunističnega bratomorilnega delovanja. — Naj počiva v miru! »Za Boga bom umrl« Mladega, vzgled-nega katoliškega fanta, Povšetovega Jožeta iz. (Joriške vasi pri Mirni peči ni več med živimi. Krogla slovenskega komunista mu je ugasnila Iu? življenja. V sredo, 17. svečana je prišel iz Trebnjega, kjer je bil pri legiji, na kratek dopust k staršem, ves vesel in dobre volje, kakor je vedno bil — saj si je njegove družbe vsak veselil in tudi iegijci v Trebnjem so se že veselili Jožeta, ki naj bi se bil še isti večer vrnil. Pa mu ni bilo dano. Ko se je okrog 4 popoldne poslavljal od domačih, so štirje partizani naredili zasedo okrog hiše. Ko je skočil skozi okno, boteč uteči, ga je zadela dum-dum krogla. Že smrtno ranjene-a, skoraj umirajočega je hotel bratomorilec še enkrat ustreliti, pa mu je pokojni Jože odgovoril: »Saj bom sam umrli Umrl bom za Bogal« »Kaj, za Bogal« je vzdrhtel bogoodtujeni morilčev glas. »Da. za Kristusa bom umrli Živel Kristus Kralj!« je umirajoči povzdignil svoj glas. V soboto, dne 20. svečana je bil pogreb. Toliko spremljevalcev na zadnji poti ima malokdo. Poleg prijateljev, sosedov in znancev je prišla tudi četa tovarisev-legijcev iz Trebnjega. Ob odprtem grobu mu je govoril v slovo gospod župnik nekako sledeče: »Poznali smo Te, dra- lUrŽJ?,0 more™ potrditi o Tebi, da si vse svoje moči in sposobnosti posodil v to, da naš narod ohrani vero očetov naših. Svoj razum si na- zapovedi M" m'5 narod s>">™ '^e[je božjih zapovedi in odklanja ma ave, bežne in spreminjajoče se nove nauke. Uklonil si svojo volji k temu Časa na?8 "? k'°ne ZveneCim obljubam noveg«! Hotel Psl Hn hSlane na l;dni *kali katoliške vere. HO cl si, da bo novi rod srečnejši, zato si svoie Združi e da™< »al si nadpastirjev gla : Združite se vsi, ki verujete v Boga, ter sebi in ZTje U,e 'ep5e in 601 življenje, kakor ga fjul - neTbt"'n nasproten Kristusu Kri da si „ "I ?le ;adnJ® besede v življenju govore, !jul Po d 'lr0dU,na emu in zvest Kristus» Kral iJ"V 1 znt0 v kraljestvo Kristusa Kralial Ob S šPe°iln,T Pr03im° ^ga, da bo naš še visel iv rJlI! 0<>Spt,d,>v v hi5nem kot" i" bo vse to čoJo ° ni v^eo na 3teni 'ef odklanjajmo prepričani,? storv V6S,i in P° 8v°ieln ver em fe poslovi" i m?' V imenu leRije se ^ v^ožjl/^ečnfnUr!' ^ Rablji padajo V Pustem Javorju v Temeniški dolini je straža naših fantov zasledila dva partizana, ki sta skušala pobegniti. Straža je streljala in enega zadela. Pri preiskavi je dognala, da je padli znani rabel) Mirko 1'estotnik, ki ima na vesti vse polno umorov v litijskem, stiškem in šentviškem okroiju. On je tudi kriv vseh ropov in požigov, ki so se od strani komunistov dogajali v Temeniški dolini in na Primskovem. On je vodil tisti napad na St. Vid, kjer je pogorela Lavričeva tovarna. Možakar, dasi krut in krvi žejen, je bil pa sam zase strahopetec, ker se je bal sam hoditi okoli, marveč ga je moralo zmeraj spremljali pet do zob oboroženih tolovajskih pajdašev. Zdaj pa ga je le zadela roka pravice tega sveta. »Navdušenje za partizane« Da za partizane po vseh skušnjah noben pošten človek ne more več bili, kaj še le, da bi bil za nje celo navdušen, je jasno. Vendar pa lažnjivi agitatorji po mestih še širijo novice, češ, kako so ljudje ua deželi za partizane navdušeni in da kar iz celih vasi vsi fantje odhajajo k njim. Podeželski ljudje se taki laži sicer smejejo ali pa se jeze nad lažjo, ker resnico poznajo. Saj je znano, kako nasilno so po nekaterih vaseh vzeli s seboj tante ko so poprej obkolili vas, jo zaprli ter vse moške pobrali. Poročali smo že, kako partizani sami tožijo, da jim ti fantje do 95'ž uidejo. Zato so izdali zapoved, da bodo poslej vse, ki ne bodo hoteli postati komunisti, kar postrelili. Kaže pa, da ne bodo imeli kaj streljati, kor jim fantje kar venomer še uhajajo. Tako so v Šigmaricah nad So-dražico partizani »mobilizirali* 68 fantov, izmed katerih pa jih je partizanom že C4 ušlo! To je lialo navdušenje, o katerem lažejo trapastim mestnim ljudem, ki ne zuajo ločiti resnice od laži. -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I Kako sem fante navadil snage Narobe je, če se dijaki v gimnazijah učijo prevajati latinske izreke »zdrav duh v zdravem telesu« in če ostane vse prizadevanje samo pri prevajanju: in je tudi narobe, če se učijo pri higieni vse tiste puste podrobnosti o dobrem zraku, o snagi in umivanju — pri tem pa je v učilnicah smrad in lantički prihajajo v iolo prej ko slej umazani, smrde po potu in so zanemarjeni. Od lepih besed do pametnih dejanj je včasih pot preveč dolga. Jaz sem jo takole skrajšal: Ko .o se dijaki navadili lepega vedenja In veselega skupnega dela (o regrutskih vajah tem pripovedoval zadnjič), ,em .e lotil nov. naloge. '.em; da bili nekateri hudo umazani in zanemarienl Kadar so se pri igrah in tekih .potih, »o širili nepri,eten smrad. 9port brez .nage FzirZ; rr«Apome,nv narobe >•■«««»umu zvrstno telovaditi in skakati, če je pa pri tem pre-len, da bi se pošteno umival. veJV° "uei°l ,tali f^H1 v "»><■ jim po-V natflfd '.O preeledal ali B0 dovolj snažni, nekateri 8', FQ2 ed.ali rok° in «°la kolena in vh,H.l. r "u "^evatl. Grobna tišina je za-vladala, ko sem hodil od fanta do lanta ter pre- notfe°VPrl » df e tcle»a: Vratove' ušesa, roke in l^m takoie Pa "iSCm n°bene' Potem '«» »Pri pregledu sem opazil, da so se nekateri uhliev ^d I6"1 "ekki ---ihnvratlv rnt,» f J ,ev- žodnlh za repo, pa tudi noge in Pohvaliti0 Db''emPri "t «»">kor bi bilo treba ronvdliti pa moram Ivana, Dušana, Pavla in i. klical po imenu in ga bom poslal k Vodnjak™/ Umazanci so se oddahnili. Hvaležni .o ml bili J »■ Prizadevali, da bi 9e oŠ ^^t S" prvi pregled veliko zalegcl, dva pa .em kljub' temu moral poklicati po imenu in ju poslati k voj. maku. Močno »ta zardevala, toda sama sta bil« kriva. Tu pa tam sem jim omenil, da ie morajo športniki tem bolj umivati, ker se pri napornih v»« jab »potijo. S pregledi »em nadaljeval pri viakl uri. Tak« sem opazil tudi mnogo nepravilno.ti v oblačenju. Nekateri »o imeli prete.ne ovratnike z zadrgni«, nimi kravatami, pretesne pasove in elastike. Op»« zil »em tudi, da »o .i nekateri privezovali noga« vice kar z vrvicami in »icer tako te»no, da ■« dobili globoke zareze v kožo. Vse to je seved« škodljivo za pretakanj« krvi po žilah. RazloKl »em jim, da mora biti obleka pri športnih vajak ohlapna, in jih opozoril na podrobnotti nezdravega načina oblačenja. Tako »o »• iantički navadili p0. puščati pasov« in povez« in odlagati kravate pd šolski telesni vzgoji. Prav nič presenečeni niso bili, ko .em jim iei nekaj tednov »poročil, da bodo morali biti prf prihodnjih pregledih bosi in da bodo morali odlo« žiti tudi srajce. Saj ne gre za to, da so čisti sama oni deli telesa, ki jih razkazujemo; športnik i| mora tudi noge in prsa redno umivatil To »icer vedo vsi, vendar kdo bi imel ča» za pregledovanj« in nadzorstvo. Telovadni učitelj pa ga ima, in stori dijakom in staršem neprecenljivo uslugo, če navadi srcdnjeSolce na osebno higieno. O be.edah pravijo, da gredo pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven, praktični pregledi pa veliko zaležejo. Ia č« se ponavljajo iz dneva v dan, pa od začetka Sol« skega leta do konca, tedaj .t« lahko prepričani, d. je prešlo temeljito umivanje v navado. Kcči moram, da sem bil na svoje vztrajne preglede kot mlad telovadni učitelj bolj ponosen kakor u uspehe, ki so jih dosegli dijaki na tekmah. Nekoč pa sem le imel .por z neko materjo. Dejala je, da ona sama dovolj akrbi za sna(o svojega sinka in da je to, kar zahtevam od dij ikov, veliko preveč. Komaj »em se premagal, da ji ni« sem očital nehvaležnost. Potem mi je očitala, d« zahtevam od dijakov prenaporne teke. Sinilo ni je v glavo, da je njen »inko morda bolan. Poklical sem ga in »i ga ogledal. Bil j« zdrav in dobra rejen dečko, čeprav je v tekih zaottajal za drugimi. Pri podrobnem pregledu »em opazil, da ji nosil tudi ob toplem vremenu kar dv« voln«W majici pod navadno trajco. Gospo »em povabil t kabinet in ji povedal takole: »Gospa, od vaše(i sina ne zahtevam preveč, pač pa ga vi napačno oblačite in ga navajte k mehkužnotll. V bodoč« bo prihajal k šolski telovadbi samo z eno srajco in če ravno hočete, sm« nositi tudi majico, tod« samo eno. Ce vam ni prav, prinesite zdravniik« potrdilo ali pa »e pritožit« ravnatelju.« Ko sem ji ie razložil, da mi n« gre za to, da bi fantički poitavljali rekorde, temveč zi zdravje, za moč in za snago, je jezna odšla, pritoževala pa »e ni več. Njen sinko pa »e je razvil v teku leta v navdušenega atleta. Kadar mlada kmetica gro k slavnosti 1 Po vaseh v gorovju Matra na Madžarskem no« sijo ljudje kaj lepe narodne noše iz starih časov, Posebno zanimiva, pa tudi čudna je slavnostna dekliška noša. Kadar gre mlada kmctica na ilar* nost, mora obleči toliko poikrobanih »podnjih kril, da bi skozi vrata »ploh ne mogla iz hiše. Zato ■ nekaj kril natakne šele zunaj doma. Nevarna papua Iskalci biserov v Južnem morju dobro poznaj« veliko školjko, ki ji j« im, papua in ki pomeni za nje veliko nevarnost. Ta školjka «• oklen* • »vojima kriloma potapljačevo rok« aH noge, i« potapljač je izgubljen. Papua-školjk« so iskalce« biserov nevarnejše od morskih psov. Nepričakovan glas iz rakve Bruno Ravegnoli je potoval Iz Modene ioa<"' Ker )e bil avtobu« poln ljudi, se je Bruno zal«"1 na streho ter se vsedel poleg prazne rakve. Ne»' doma je pričelo deževati. Bruno ni hotel biti o°* ker, zato je legel v rakev in se pokril s pokrovom. Na postaji Maranello »o prišli na avto-busno streho lo drugi potniki. Bruno se je »««« naveličal ležati v krsti, pa je vprašal — ne da M skušal dvigniti pokrov, ki .ta na njem sedela av» popotnika, ali je ž« prenehal dež. Nepričakovani gla» Iz rakve fe oba popotnika, ki sta sedela n» rakvl, tako preplašil, da sta skočila z avtobusa« »treh« na cesto, kjer sta obležala « hudimi P* skodbami, Brez motorja letimo Konec. Vndnilka jadralka ilnka*, prva slovenska konstrukcija. Tovariši ob vrvi gredo naprej, nato tečejo in ko pilot vidi, da je gumijasta vzletna vrv dovolj napet«, da zadnje povelje. Tovariša na repu 6pu6tita rep, letalo prične drseti, učitelj izpusti krilo in letalo m nekoliko vzdigne^ nakar v blagem loku prifoe drseti proti zemlji in končno pristane. To- . variti pridejo za njim, pilot le odveie, letalu postavijo kolesa in ga vlečejo na prejšnje mesto, nakar prično pripravljati za vzlet drugega pilota. Ko pridejo vsi po enkrat na vrsto, gredo nekoliko jrfie na hrib, seveda, ako eo vsi dobro leteli. Kmalu pa začne pihati veter, učitelj da povelje za odhod Začetnikov premočnemu vetru ni zaupati; mimo leti proti vetru k zemlji. Ko pristane »a zemljo, gredo tovariši ponj. Eden skrbi za kolesa, katera podstavijo letalu, drugi pa za konja. Ko pridejo do letala, ga postavijo na kolesa, pilot privzdigne rep in za rep letala zaprežejo tudi konja hi ta potegne letalo na grič. Ko pridejo do učitelja, odprezejo konja, raztovorijo letalo, in vzlet ee vrati za vzletom, dokler ne pridejo vsi na vrsto in dokler piha veter. Opoldne gredo kosit, le eden ali dva varujeta letalo pred vetrom, popoldne pa nadaljujejo. Proti večeru pa prepuste letalo začetnikom, io ti pod hribom, 6koraj na ravnem terenu nadaljujejo svoje jutranje šolanje do teme. Ako piha i elezmoina jadralica vrste *Meise<, Irer jih lahko previsoko dvigne, zgube oblast nad letalom ia posledica je — lom letala. Letalo puste pod hribom pričvrščeno v zemljo, da ga veter ne prevrne, ln razbije, nakar gredo zajtrkovat. Medlem pa irečamo že drugo skupino jadralcev, ki so ie prejšnje leto leteli. Letalo, ki eo ga pustili začetniki pod hribom, odvlečejo na poolvico hriba, ■i Je ve« golin ga postavijo proti vetru. Zopet se ponovi pri vzletu ista slika kot prej; na zadnje popelje pilota drči letalo nekaj metrov po zemlji, potem te vzdigne in ko pride nad tekoče vzletno "»4tV5>s odpade od letala, oziroma kavlja, vzletna vrv, ki je prav za prav velika frača. Letalo lepo namenjena ta olimpijska tekmovanju popoldne močan veter, pridejo izkušeni jadralci na svoj račun. S konjem vlečejo vadniško jadralico na najvišji goli hrib v okolici, potem se IzvrSi vrtet Ko j^ veter dvignil letalo viooko nad pobočje, pilot letalo tako okrene, da teti vzporedno z grebenom hriba. Ko pride do konca grebena, zaokrene letalo nazaj in teti do drugega konca hriba, nakar se to ponavlja, dokler ne dobi učiteljevega poveliaza pristanek. Pri tem letenju ob pobočju se tetalo vzdiguije vedno više, ako piha stalen veter, ali pa ee polagoma spušča, dokler ee veter ne ojačt. Ker piha veter v pobočje, se odbije navzgor, otfbitiveter ali vzgornik drži in dviga letalo v zraku. Tako letenje se imenuje pobočno jadranje. Ko dobi jadralec povelje za pristanek, zaokrene tetalo proti vetru, t. j. pravokotno na pobočje in ee prične polagoma »puščati proti dolini, kjer nato pristane. Ko obvlada jadralec dobro pobočno jadranje, tedaj ima še eno željo: da bi. šel na »potovanje«. Potovanje je daljinski let, kajti de6et, celo več sto kilometrov daleč * pomočjo gorkih etruj: gorkih vzgornikov. Ootovo ste že opazili, da v vročih poletnih dneh zrak migota od vročine. Ako 60 taka mesta precej velika, tedaj se gorki zrak dvigne (ker je lažji) in ee dviga vedno više, dokler ne pride do mrzle zračne pla6ti, kjer 6e gorki vzgornik spremeni v velik bel, kopast oblak. Ako se letalcu na ta ali oni način posreči priti v tak dvigajoči se gorki vzgornik, prične v njem krožiti in se dvigati. Ko pride do vrha vzgornika, do belega ko-pa6tega oblaka, si poišče drug vzgornik, ki ga pozna po tem, da je nad njim zopet bel kopast oblak. Tedaj usmeri svojo velezmožno jadralico proti njemu, obenem pa drsi polagoma proti zemlji. Ko doseže vzgornik. tetalo prične zopet krožiti in se dvigati. Ko doseže vrh, poišče jadralec nov vzgornik in tako leti dalje. Ako je precej ko-pastih oblakov, je skoraj gotovo, da je pod vsakim gorak vzgornik, če le ne piha premočan veter. Tako je mogoče »potovanje« tudi brez motorja na te latu. Drugi naijn »potovanja« pa je mogoč z nevihto. Pred Ironto oblakov nevihte 6e topel zrak vzdihuje, ki ga mrzel zrak pod oblaki, kjer pada dež, izriva navzgor. Tako imamo ob Ironti oblakov gorki vzgornik. Jadralec jadra ob »pobočju« oblakov kakor ob hribu, obenem ee pa z oblaki (nevihto) pomika naprej. Pri tem mora pa paziti, da ne zaide v oblake, kajti tu ni vzgornika, temveč navzdolnik, ki pada strmo proti zemlji in iz katerega se je zelo težko rešiti. Seveda zahtevata oba način jadranja izvrstnega jadralca, obenem pa! izvrstno jadralico. Za take polete uporabljajo vefe-z mož ne jadralice. Ko začetnik obvlada letenje v ravni črti, prične Belati prvi praktični izpit. Leteti mora najmanj 30 sekund (okoli 60 m višine). S tem naredi »A« izpit. Za drugi »B« izpit, leti z vrha hriba petkrat v obliki črke. »S« najmanj eno minuto, za tretji »C«; Izpit mora jadrati ob pobočju najmanj pet minuti Pri prvih dveh izpitih leti učenec s žofekim vad> niškim letalom, medtem ko leti za »C» izpit z bolj-lim vadniškim ali prehodnim letalom. Nato sta še dva izpita: »Srebrni C« in »Zlati C«. Za prvega zahtevajo od kandidata pet ur pobočnega jadranj« (en let), in v drugem letu mora preleteti razdalja najmanj 50 km in doseči 1000 m višine nad startom. Za zlati »C« pa zahtevajo: 300 km dolg polet in dosego 3500 m višine. Oba izpita delajo z vete-zmožnimi jadralicami s pomočjo gorkih vzgornikov ali neviht. Za vsak izpit pa prejme letalec tudi znak, ki ga s ponosom povsod nosi. Jo«. V rožah ie ždravje Topol, jagned — populus nigra je visoko ln vsem znano drevo. Meseca marca nabiramo listne popke še predno se odpro in jih posušimo na zraku. Listni pojjki ženo na vodo in pospešujejo potenje. Kot nalivek 20 g na pol litra vrele vode jih rabimo za bolezni mokri], pri kožnih izpuščajih, putiki, revmatizmu in bronhijalnem katarju. Mešanica listnih popkov in 6korje da odlično zdravilo pri trešljiki, obenem zdravi tudi revmati-zem in istiias. Oglje topolovega lesa priporočajo nekateri kot sredstvo proti bljuvanju, napenjanju in zgagi. Zdravi tudi pokvarjen želodec. Topolovo mažo, ki prijetno a vista« in vezane vloga proti primernim obrestim, depotne naložba pa brezplačno — vse razpoložljive vsak čas. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. - Vnovčuje čeke italijanskih bank. — Varčujte, dokler imate dohodkel Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te platoje naprej. Semena za vrt in polje dobite v trgovini Dominik BezenSek, Miklošičeva cesta St. 6 (palača Ljudske posojilnice). Vosek lužčlne ln staro sa-tovje kupuje Modama, Ljubljana, Židovska C. Napravite ponudbo I Služkinjo za takoj, lsčein za na kmetijo, žabjek Alojzij, Zg. Ilruštca st. 10, p. Dobrunje. Črno semensko deteljo prodam. Vlrant Anton, Pance St. 8, ftniarje-Sap. Cena po dogovo- Deklo za vsa kmečka dela sprejmem. Sonc, Sav-IJe 28, p. Ježlca pri Ljubljani. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hlSl. — Gorjup Anton, parna pekarna v Cerknici pri Rakeku. Pomočnika in vajenca pridnega ln poštenega za tapetniško obrt takoj sprejmem. Jerman Franc, tapetnlk, Novo mesto. Njivske brane enojne, dvodelna tn trodelne v najbotjat Izdelavi ln na J nI J Jt coni Izdeluje HROMC IVAN, Sneberje, p. D-M. v Polju, Ljubljana. Smrekovo žreslo lepo, edravo, auho, W ležtea kupi vsako količino uenjarna L&v-rlfl J4 Šentvid pri Stični — Ljubljana. OglaSujte * Domoljubni | reklamacije pa""'a" '"T^.f,'1'',~ ■D°plse ^ vo »Domoljuba«, naročnino, Inserate 1» .Ija-eS: W f.^^SSS^ Kr®. mTa ^ - Ž.IjuTuko^lskVrno'! 'loto ?K r i m ! ' * ^