Razgled po svetu David In <3oll|at Francozi bodo delali le 40 ur na teden. — Belgija posnema Francijo. — Angleška Canossa. Propadanje Kitajske — Needinost bo zasužnila največji narod sveta Letošnje leto ne poteka baš v znamenju miru. Komaj se je ltončala vojna v Vzhodni Afriki, že grozeče vstaja nevarnost, da bo druga celina fcašla v kaos, državljansko vojno in boj vseh proti vsem: s Kitajskega prihajajo alarmantni glasovi. Velikanska azijska država je razklana ▼ dva tabora, ki ju na zunaj zastopata formalna nankinška vlada in politični odbor Južnozahod-J*e Kitajske, nekakšna sekundarna vlada v Kantonu. Na vsem Kitajskem so čedalje hujše japonsko Prodiranje gledali z velikimi skrbmi, japonska i« na tem, da formalno zagospodari nad petimi 'Severnimi pokrajinami, med njimi nad najvažnejšo, nad Hopejem s prestolnico Pejpingom (Pekingom). Japonska je to velikansko ozemlje 7 več ko 90 milijoni prebivalcev z žilavo vztrajnostjo iz »političnih razlogov« vojaško že osvo-J>la. Torej je zgolj politična doslednost, če stori *daj še drugi korak in severne pokrajine kratko in malo anektira. Japonci so pri tem svojem podjetju kakor zmerom zelo pametno ravnali: tu pa tam se je Pojavilo »avtonomistično gibanje«, ki so ga baje spočeli japonofilski elementi; drugič spet so «>le komunistične vstaje vzrok, da so Japonci pošiljali svoje čete čedalje globlje v orjaško kitajsko državo. Tako je svet z neznansko osuplostjo gledal, kako se neizmerna Kitajska, neenotna in neurejena, ni branila tega počasnega, a neizprosnega vsesavarija — ker se braniti ni mogla. (Godi se ji nekako tako kakor onemu krdelu | slonov, ki smo zadnjič o njih brali v »Družinskem tedniku«, da so jim mravlje vdrle skozi °tt> nos in ušesa v notranjščino in jih popolnoma izžrle, da so orjaški debelokožci drug za drugim počepali po tleh in žalostno poginili.) . £daj pa kaže, da se na jugu dežele, tam kjer 1® l)jr nacionalizem že od nekdaj najbolj razvit, odigrava odločilen preobrat. Povsod se razlega klic »V boj proti Japoncem!« toda ta klic ne Prihaja iz ust vojaštva, nego večjidel iz vrst borcev za kitajsko neodvisnost: študentov. Njihov vpliv na Kitajskem je namreč dokaj Večji kakor njihovih tovarišev v Evropi. A glej: naukinška vlada se ne zmeni za ta klic. General t’angkajšek, edini pravi vojaški, voditelj Kitajske, je videti nasproti gibanju zoper Japonce precej rezerviran. Toda krivico bi mu delal, kdor bi trdil, da uganja sivolasi maršal na skrivaj politiko v korist Japoncev. Ne, nekaj drugega je, dosti tragičnejšega, kar narekuje pangkajšku njegovo taktiko- general namreč Je predobro ve, da kitajski vojaki trajno ne bi bili kos bolje izurjenim in kar najmoderneje Opremljenim Japoncem. Bilo bi jalovo junaštvo, ®e bi se Kitajci spuščali v boj z Japonci — tistimi Japonci, ki so se že zdaj zakopali v bojno Cfto med Pejpingom in Tientsinom. Tragika Kitajske prihaja svetu čedalje pre-tresljiveje do spoznanja. Deželo, nekajkrat pro-stranejšo, nekajkrat večjo od Japonske, sistematsko podjarmlja neznatnejši a dobro opremljeni in odlično oboroženi sovražnik. Zdaj pride do odprtih bojev, zdaj spet do faz tihega prodiranja, ki o njih v Evropi nič ne izvemo. Pri nas opažamo le žilavo doslednost japonsike vojaške politike. Najprej Mandžurija, potem Dže-nol, zdaj še ostaii kitajski sever. Nič ni kos elanu japonskih zavojevalcev. , Znano je, da Japonci celo kitajsko študentsko Ribanje podpihujejo — čeprav je naperjeno pro- njim. V njem vidijo dobro došlo sredstvo, da se kitajska needinost še bolj poveča, da se orjaška država popolnoma pogrezne v kaos. Tudi svetovna politika gre pri tem delu Japoncem na roko. Angleže vežejo evropski do-Sodki in nove skrbi na bližnjem vzhodu in v fndiji; Rusija se japonskemu prodiranju na Kitajskem ne bo uprla, če le njena meja ne 1» ogrožena; in tudi Američani se ne bodo zganili, ker imajo preveč skrbi doma. (Po »Prager TagblaUu«) AU//ERE ON GO LEJ j Ljubljana, 16. junija Francoski parlament je z veliko večino sprejel 40 urni tednik, prvega izmed zakonov socialne reforme. Ta zakon morda ne bi bil senzacija za nekatero zahodno državo; za konservativno Francijo je morda največji dogodek v tem stoletju. Blu-mova vlada energično hiti izvajat svoj program; zadel je te dni neki minister, ko je dejal: »Mi smo več napravili v 20 dneh kakor drugi pred nami v 20 letih.« Toda na papirju in v zbornici delati ni najhujše; vprašanje je, kako se bodo vse te reforme v praksi obnesle, to je, kako se bodo zadelale finančne luknje, ki jih bodo zasekale v narodno gospodarstvo. če bo Blum znal rešiti tudi ta problem, potem — in potem šele! — bo res zaslužen za svojo domovino. TRI POLITIČNA IMENA PRETEKLEGA TEDNA Novi guverner francoske nar. banke Guverner Landon, republikanski kan- N; vi italijanski zunanji minister L a b e y r i e. Imenoval ga Je Blum didat za amer. predsedniške volitve grof Ciano, Mussolinijev zet ARABIEN j •b Vcondar*. 00 (m ©ara" jGUU\*i?b.a j/.NŽSNOM, K.SIDAM0’*/•••■ Harrarv \Dimma V’ Aru/ri Ogaden \ Tir .*’HARRAR\ _ lit' Balejj: Y v Belgija ni samo mejašica Francije, nego velja tudi za nekako Francijo v malem, njena prestolnica Bruselj pa za mali Pariz. Da je nekaj jedra v tem, dokazujejo tudi najnovejši dogodki: komaj je bila Francija razčistila svojo ministrsko krizo (nastalo to pot izjemno ne zaradi notranjih političnih nesoglasij, nego po ustavni potrebi zgolj zaradi volitev), že si je tudi Belgija omislila ta luksus. In komaj se je na Francoskem stavka malo unesla, že je začela razsajati v Belgiji. Vladno krizo so Belgijci s križi in težavami nekako zakrpali: socialisti, čeprav najmočnejši, so odnehali pred neizprosnostjo katoliške stranke; njihov voditelj Vandervelde se je moral ukloniti voditelju katoličanov Vanzeelandu — čeprav je tudi sam lojalno stopil v njegovo vlado. Ali se hočejo socialisti zdaj maščevati katoličanom za njihovo nepopustljivost? Morda: gotovo je le to, da se je tudi v Belgiji začelo stavkovno gibanje. Vprašanje je pa, ali bo obrodilo isti sad kakor na Francoskem. Si duo faciunt idem, non est idem... KENIA Italijani so svojo vzbodnoafriško posest razdelili v 5 upravnih področij: 1. Eritrejo z glavnim mestom Asmaro, 2. Amharo (Goidar), 3. Gallo in Sidamo (Ožima), 4. Harar (Harar) in 5. Somalijo (Moga- dišo). Adis Abeba je pa prestolnica celotnega kolonijskega ozemlja. — Na desni: K nemirom v Jeruzalemu: arabska družina, zbrana na dvorišču, po hišni preiskavi Angleži začenjajo, kakor je bilo že nekaj časa pričakovati, zares obračati jadra po vetru: njihova sankcij&a politika se je izjalovila in zdaj gre za to, da fiasko javno priznajo in obrnejo Edena za ISO1). To je, treba bo tisto blagoslavljati, kar so še včeraj preklinjali, in narobe. Samo da od tega njihovega preklinjanja Al-bion ni največ trpel ftego tisti mali, ki so hočeš nočeš morali iti v angleško vprego. Kaj bodo pa ti mali rekli? Angleška sankcijska politika je doživela katastrofo kakor že izlepa ne katera politika. Res da je bencin v Italiji drag ko žafran in da je križ z živežem: toda glavnega in edinega namena Angleži niso znali doseči: niso znali ne mogli preprečiti, da bi Italija zavzela Abesinijo, in niso mogli Italije po zmagi v Vzhodni Afriki prisiliti gospodarsko na kolena. Da so Angleži to zares hoteli, bi bili dosegli. Toda oni so hoteli le bolj preko drugih, manjših, sami so pa po ovinkih še bencin prodajali Italijanom. Business jim je bil prvo, ideja pa drugo; zato so morali bitko izgubiti. Observer, KARIKATURA TEDNA Duševni očetje sankcij ne marajo o svojem izprijenem otroku nič več slišati (»Morningpost«, London) P«Sihg' 'rtVCHllLMEER Novi italijanski ministri, fotografirani na rimskem letališču pred odletom v Rostone k zaprisegi; i leve na desno Dim Alfieri (tisk in propaganda), Lomom (kolonije), graf Ciano (zunanja) « Jfturuccio (korporacijo) PoSintna platan«. » gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK Lelo VIII. Ljubljana, 18. junija 1936 Siev. 24. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrš®:»» cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Naročnina za četrt leta 20 Din» za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, t Franciji Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. —- Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. 50 frankov, v Ameriki 21 /a dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko. Fakirska senzadia na rivieri ali Indijec v potovalni pisarni Kako je vesten uradnik na tepem priiel ob Štiri tisočake (t)-i*) Nica, junija Pravijo — in mnogo je takih, ki so jih ze videli — da indijski fakirji plešejo po žebljih in s slastjo jedo ogenj, da imenitno prerokujejo in kače krote. Vemo pa tudi to, da ni nikjer na svetu toliko sleparjev ko v Indiji, da nikjer na svetu nobena reč ne izgine tako' neslišno in nevidno kakor v Indiji. Da je pa Indija tudi domovina čudežnih mož, žeparjev in sleparskih hipnotizerjev, je dokazal pred nekaj dnevi neki zelo eleganten, samozavestno nastopajoč Indijec, ki se je na lepem pojavil v Nici in si tako privoščil nekega vrlega in vestnega uradnika potovalne pisarne, da ga ta zlepa ne bo pozabil. Dominique Forchieri, pomilovanja vredna žrtev indijske fakirske umetnosti, je bil že leta in leta izkušen svetovalec potujočega občinstva v elegantni potovalni pisarni ob nabrežju. Seveda se mu zmerom vestnemu uradniku še sanjalo ni, da ga bo lepega dne nekakšen indijski čudežni rnciž pretental. In vendar se je zgodilo. Neko soboto okoli dveh je sedel Dominik za svojo dolgo bleščeče pološčeno mizo, ko je zdajci vstopil nad vse elegantno oblečen Indijec v sivem suknjiču in nekoliko svetlejših hlačah, čepico je imel nemarno poveznjeno na glavo in okoli ust mu je igral nasmešek, kakršnega bi si smel privoščiti najmanj maharadža. Prišel je menjat pet tisočakov. Forchieri mu je kakopak vljudno in vestno ustregel. Indijec je vtaknil drobiž v hlačni žep in se v pozdrav dotaknil s kazalcem desnice svoje svetle čepice. Zdajci je pa obstal in se obrnil. Z nenavadno vljudnim nasmeškom je vprašal Dominika, ali bi mu smel prerokovati bodočnost. Forchieri se kakopak ni upal zavrniti elegantnega obiskovalca; smehljaje se, je dejal, da nima nič proti temu. Indijec se je vrnil k uradnikovi mizi in mu s čudno srepim pogledom velel, naj najprej položi nekaj bankovcev na mizo. Forchieri je nič hudega ne sluteč položil predse enajst tisočakov, ki jih je vzel iz ročne blagajne. Indijec mu je nato ukazal, naj tisočake razgrne in položi levico nanje. Potem je čudaški ju-trovec prijel uradnika za desnico in si z zanimanjem in veleresno začel ogledovati Dominikovo dlan. »Kakor v sanjah,« pripoveduje zdaj Forchieri, »sem poslušal tujčeva prerokovanja. Z vznesenimi (besedami mi je slikal bodočo srečo, pravil mi je o prekrasni ženski, ki bo postala moja žena, slikal mi je v živih barvah moj bodoči dom, govoril je o dveh avtomobilih, ki bosta kmalu moja last, in naposled mi je povedal, da bom zadel tri milijone frankov pri žrebanju francoske razredne loterije.« Zmerom znova je prosil čudaški prerok svojo žrtev, naj mu nepremično gleda v oči, in zmerom znova je presenečal vernega poslušalca s še mikavnejšimi slikami o bodočnosti. Dominique Forchieri je Mož, ki je poljubil nezaaoko Ameriški napisala Carol Tvvemova Avtobus je zavil na križišče Hotchkinove in Beverlyjeve ceste v čikagu. V tistem hipu je skočil mlad, elegantno oblečen gospod v avtobus, se sklonil k neki mladi dami in ji pritisnil vroč in dolg poljub na sveže rdeče ustnice. Potniki so presenečeni skočili pokon-cu — deklica se je medlo branila, toda krik, ki ga je hotela izdaviti, je udušil neznančev poljub. Koj prihodnji trenutek je neznanec deklico izpustil in z dvema dolgima skokoma ujel vrata, ne da bi ga pri njegovem begu utegnili zadržati potniki, ki jim je začudenje popolnoma omrtvičilo ude. Kakor mačka je skočil s poslednje stopnice in izginil v množici. Potniki so se šele takrat dodobra zavedeli predrznosti elegantnega tujca; začeli so se vsevprek pogovarjati in ugibati, ali ni morda mož kakšen hudodelec, morda kakšen bebec ali pa celo ljubček čedne deklice?... Toda miss Rosie Berthillova sama ni vedela, kaj je tega čudaka bil kakor uklet. Vse, kar mu je Indijec pripovedoval, je do pičice verjel. Pri zasliševanju je priznal policijskemu uradniku, da se je v tistih minutah sam sebi zdel že milijonar, zakaj verjel je v prerokovanja ko v sveto pismo. Niti za trenutek ni dvomil, da ga utegne ■jasnovidec* voditi za nos. Sanjal je o bodoči sreči, o prekrasni ljubeči ženici, o srčkanih drobnih otročičkih... Ko je pa Indijec končal svoje učeno prerokovanje, je prosil mladega uradnika, naj vendar pre-šteje tisočake. »Sedem sem jih naštel!« je dejal Forchieri policijskemu komisarju. »Indijec mi je med štetjem tako srepo gledal v oči, da mi je bilo kar nerodno. Potlej je dejal; ,Saj ste jih sedem položili na mizo, ne?‘ Odgovoril sem mu, ne da bi trenutek pomišljal: .Kakopak, sedem!* Ele- gantni Indijec se je koj nato poslovil z vljudnim ,Good bye* in odšel iz pisarne, šele čez nekaj minut sem se zavedel, da sem vzel enajst tisočakov iz blagajne. Zato sem tudi brž prijavil zadevo policiji...« Kriminalni uradniki so zadnje dni ustavili štirinajst elegantnih Indijcev, oblečenih v sive suknjiče. Trinajst izmed njih je nesporno dokazalo, da so ob uri prečudnega obiska v potovalni pisarni dremali v svojih hotelskih sobah. Samo eden — Kiida Hiks je. njegovo romantično ime — ni imel tehtnega •alibija; zatp so ga pač aretirali. Tako zdaj Nica nestrpno čaka izida zanimivega procesa, ibfchieri pa vrnitve štirih tisočakov, ki jih je moral medtem iz svojega žepa založiti v blagajno. — ■— • i Bcdoči predsednik? (K-W) Newyork, junija Boj za novega ameriškega predsednika se že začenja. Za zdaj sicer samo v obliki borb za določitev kandidatov, a že te borbe so ogorčene dovolj. Republikanci so za svojega kandidata postavili Alfreda M. Lando-na, guvernerja Kansasa. Njegovih vrlin kajpada že zdaj ne morejo prehvaliti. Možu je 48 let in je bil po vrsti bančni uradnik, iskalec petroleja in farmar v Ohiu, Pensilvaniji in Texasu. Pozneje je doktoriral, s politiko se pa ukvarja od leta 1912. Njegova posebnost: na dan pokadi 8 cigar! P*cip64nte Napisal f Henri de Regnier Pred nekaj dnevi je umrl veliki francoski lirik in romanopisec Henri de Kegnier. Pariške »Nouvelles Lit-teraires« so se pokojnika spomnile s ponatisom nekaterih njegovih misli, štiri izmed njih smo izbrali za naše čifcatelje: Neka zenska mi je dejala: »Me ne živimo zato, da bi moškim ugajale, nego zato, da nas ljubijo.« * Ženska se opazuje v ogledalu ne samo zato, da bi sebe videla, nego tudi zato, da bi videla, kako jo drugi vidijo. * »Na tem svetu,* je rekla, »moramo vse prenesti, celo samega sebe.* * Zvestoba v ljubezni je lenoba ko-prnenja. (D-K) napotilo, da jo je kar na lepem in vpričo tujcev tako prisrčno poljubil. Dotlej ga še ni bila nikoli videla, toda videla ga bo še, to si je pri priči vtepla v glavo. Da, še ga bo videla — toda takrat mu bodi Bog milostljiv! V brk mu bo povedala, kakšna nezaslišana nesramnost je njegovo dejanje... Kar meni nič tebi nič zagrabiti tuje dekle za glavo in jo javno poljubiti, to pač ni junaštvo, ki bi se z njim mogel gentleman ponašati... Za vrat ga bo prijela in ga peljala k bližnjemu stražniku, da — res ga bo! Ali ga bo mar res? Zakaj medtem ko si je izmišljala peklenske muke za tega predrzneža, jo je začelo nehote zanimati, kakšen je neki bil. Saj res... Čeden je bil, lepo oblečen, elegantno celo... svež moški obraz, majhne črne brčice, kakšnih šest in dvajset let mu bo menda. — Saj ga je vendar dobro pogledala, ko je vstopil in se usto-pil pred njo. čeden, zares čeden mladenič je bil. * V kratkem opoldanskem odmoru je stekla Rosie v banko in dvignila nekaj dolarčkov s svoje knjižice. Prihodnji dan je blestel v »Chl-cago-Tribuni« velik oglas: Nesreia na Donavi: Parnik iVfien«, enega Izmed največjih in najlepžih, ker |ih premore avstrijske donavske brodovje, Je narasla Donava treščita v podboj dunajskega državnega mostu. Karambol Je bil tako silen, da se Je parnik v neka] minutah potopil', šest mornarjev je našlo smrt v valovih. Ugnal ioie... Amazonko je šel miril... pa je ona njega ukrotite Ljubezenski romam gozdovih Aljaske (H-I*) Vancouver, junija »Vse mogoče sem že doživel,« je pripovedoval priča Harold Taylor, »takšnega uradnega posredovanja kakor pri zakoncih Fortovih pa še živ dan ne pomnim. Za las je manjkalo, pa bi sam moral skoraj oditi tja, kjer ni muh...« .Mrs. Fortovi, čedni in zelo energični mladi dami, ni šla ta izjava do živega. Narobe! Smehljala se je celo in podsmehljivo zategnila ustnice, ko se je začel njen mož zagovarjati. »Strahovit zajec je,« je dejala sodniku, »in ničvreden pijanec povrhu. Takšnega moža ne potrebujem, zato sem ga pa tudi postavila pred prag.« »Ali se vam ne zdi, gospa, da ste bili vendar malo prenagli?« je vprašal sodnik. »Od kdaj si pa vtepata zakonca svoje nazore s kroglami v glavo?« Banka Baruch 11. Rue A liber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Počtni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice »Mož, ki je v avtobusu poljubil tujko, naj se javi pOd značko .Velika sreča* poštno ležeče, glavna pošta. Prosilka ne kuje maščevanja!« Tujec se ni oglasil. In čeprav se take reči dogajajo samo. še v romanih, Rosie vendar ni mogla pozabiti .predrznega* tujca. Vsako jutro, ko se je peljala v pisarno, je mislila, da ga bo vendar srečala v avtobusu. Zaman. Kakor da bi se bil v zemljo pogreznil. Rosiji je bilo že resnično žal za denar, ki ga je izdala za oglas, ko bi' si pa lahko zanj kupila že čedno oblekco. Nekega jutra pa, ko se je spet peljala v pisarno, so ji oči zdajci obstale na »Chicago-Nevvsu«, ki ga je čital njen sosed. Kar verjeti ni mogla svojim očem, toda na glavi časnika je blestel velik napis čez štiri stolpce: »Mož, ki je poljubil tujko. Nov, velik uspeh našega hrabrega detektiva Jerryja Bloo-ma. — Kako je izsledil in ujel razvpitega gangstra Mercantyja in njegovo tolpo. — Poljub v avtobusu št. a-27185.« Rosie je prebrala samo napis, zakaj njen sosed je držal časnik tako, da ni mogla brati besedila. Nemirno je drsala po sedežu sem in tja in je komaj čakala trenut- Da boste zadevo laže razumeli, vam moramo povedati, da je lovil mr. Jim Fort divjačino po gozdovih Aljaske. Njegova zakonska žena ga je spremljala. Zakonca sta si postavila srčkano leseno kolibo sredi gozda in mrs. Fortova je dokazala, da je prav tako spretna pri lovu kakor njen mož. Obema bi se lahko dobro godilo in zmerom bi bila lahko zadovoljna, če bi gospoda Forta neprestano ne mučila strašanska žeja. Njegova mlada žena je naposled izprevidela, da ji postaja njen Jim takšen pijanec, da mu ga kmalu ne bo para na svetu. Trdo ga je zatorej prijela in mu rekla: »Odloči se za whisky ali pa zame!« Ker se pa mr. Fort ni hotel odreči pijači, tudi svoji ljubeznivi ženici na ljubo ne, ga je ta .ljubezniva* ženica s puško nagnala zdoma. Takšna je bila torej zadeva takrat, ko se je obupani mr. Fort zatekel po pomoč k policijskemu strazmojstru Haroldu Tayloru. Tay-lor je daleč okoli znan zaradi hrabrosti in točnosti v službi. Precej, ko mu je Fort povedal svoje tegobe, se je odpravil na pot, hoteč pre-vrocekrvno ženico pomiriti. Mračilo se je že, ko je prišel do hiše. Zdajci je začul .ljubeznive* besede: »Stoj, pijandura pijana, sicer sprožim!« Trenutek nato je že zažvižgala krogla stražmojstru mimo ušesa. Oko postave se je moralo brž skriti za drevo. Stražnik, Taylpr je iz-previdel, da zgrda ne bo opravil ničesar, zato je skušal zlepa. »Motite se, mrs. Fortova,« je začel s_ sladkim glasom. »Nisem vaš mož, temveč policijski straž-mojster Taylor.« »To mi ni nič mar,« je prišel odgovor v mrak. »Ce samo korak prestopite, si bo moral vaš predstojnik poiskati novega stražmoj-stra. Dovolj mi je vas ničvrednih, zapitih mož.« * Mr. Taylor se je celo uro trudil, da hi streljanja željni Amazonki dopovedal, da ne kaže metati uradnih oseb s pijanci v isti koš: mrs. Fortova se ni dala omehčati. Komaj je stražnik samo malo pokukal izza drevesa, je že streljala. In streljala je prav dobro; noč je bila vrh tega jasna in Tayloru ni kazalo, da bi tvegal življenje. Do ranega jutra sta si stala sovražnika nasproti. Ko se je zdanilo, je bilo Tayloru te pustolovščine že dovoli. Stopil je na plan in zaklical: »Zdaj pa kar streljaj!« Pogumno je zavil proti hiši. Krogle so mu žvižgale mimo ušes, in ena mu je celo klobuk preluknjala, vendar je srečno pribežal do zapahnjenih vrat koče in se od začudenja skoraj sesedel, ko mu jih je mrs. Fortova sama odprla. »Surovina ste,« mu je dejala mrs. Fortova. »Toda celo večnost vas vendar ne morem pustiti na mrazu. Stopite noter in pokrepčajte se malo s čajem, medtem se bova pa pogovorila o zadevi.« Njun pogovor je bil dolg. Tako dolg in tako temeljit, da je sodnik zaradi niega ločil zakon gospe in gospoda Forta. * Zgodba brez srečnega konca je pusta in žalostna stvar. Da bi ne bilo tako, sta se mlada in vesela ločenka in njen ukrotilec Taylor nekaj dni po razpravi poročila. Toda pred poroko je morala nevesta na žive in mrtve priseči, da ne bo nikoli več vzela puške v roko. ka, ko bo avtobus obstal pred veliko palačo, kjer je bila v službi. Čeprav jo je hudo mučila želja, da bi soseda prosila za časnik, se tega vendar ni upala na glas povedati. Ko je naposled avtobus obstal, je brž pobrskala po torbici, vzela iz nje dva centa in stekla k prodajalki časnikov. Po stopnicah je kar gredoč začela brati zanjo tako zanimivi članek. Glej, še njegova slika je v listu, sicer ne taka, kakršno je imela Rosie v spominu, vendar toliko podobna možu njenih sanj, da je bila prepričana, da mož, ki jo je poljubil, ne more biti nihče drugi ko detektiv Jerry Bloom. V pisarni je zagnala plašč kar čez stol in začela nestrpno brati: »Že dolgo je naš nad vse sposobni detektiv zasledoval razvpitega Mercantyja. Nekega večera je v družbi več stražnikov presenetil gangstra v njegovem brlogu, toda Mercanty je imel predober nos.., Izginil je ko kafra. Jerry Bloom je dal prebrskati vse stanovanje, toda drugega ni našel ko svojo fotografijo; bržčas ga je bil eden izmed gangstrovih tovarišev na skrivaj vjel na ploščo. Na hrbtu fotografije je bilo s Zanimivostiz vsega sveta Prebivalstvo Italije je v zadnjih petih letih naraslo za dva milijona. Popis prebivalstva konec aprila t. 1. je pokazal, da ima danes Italija 42,438.104 ljudi. Iz strahu, da bo večno živel je te dni napravil samomor 93 letni Pražan Mario Braun. Ker ni bil nikoli v življenju bolan, je moral pri svojih znancih neprestano poslušati, da bo »večno živel«. Iz strahu, da bi se te prerokbe uresničile, je šel mož prostovoljno v smrt. Z ,ikoro< (najnovejšim medicinskim preparatom) je te dni neki londonski kirurg obudil v življenje bolnico, ki ji je srce že prenehalo utripati, ker so jo bili preveč omotili s kloroformom. Belgijci popijejo največ piva. Iz Statistike Zveze narodov se vidi, da popije vsak Belgijec na leto povprečno 130 litrov piva. Na drugem mestu so Angleži s 128 litri, na tretjem pa Nemr ci s 120 litri. Muzej ljubezenskih pisem so pred kratkim ustanovili v Riu de Janeiro. V zbirki hranijo ljubavna pisma mnogih znamenitih ljudi, kakor na primer Napoleonova, Byronova in druga. 34.000 ljudi je zaradi avtomobilskih nesreč lani umrlo v Združenih državah. 115 let star je umrl Salomon Reaner iz Sv. Pavla v ameriški državi Nebraski. Kot fant je bil trikrat pri naboru in vselej ga je komisija zaradi slabega zdravja zavrnila. Lani si je zlomil nogo: to je bila do njegove smrti edina »bolezen«. ;; Orjaški spomenik zavojevalcem Severnega tečaja bodo vsekali v skalo v Bergenu na Norveškem. Spomenik bo visok 110 metrov. Glavni lik na njem bo meril 45 metrov. 1 milijon din je zapisal v oporoki neki clevelandski (USA) trgovec, da bodo njegovo truplo po smrti prenesli na luno. Ker mu te njegove poslednje želje kajpak ni moči izpolniti, ga bodo »začasno« pokopali na clevelandskem pokopališču, denar bo pa »začasno« ležal v banki. Dva in pol metra je visok pa še zmerom rase, 18 letni Robert Vadlay iz Alepane v državi Illinois (USA), Siromak je hudo nesrečen, ker se že zdaj ne more vzravnati v svoji sobi. Spomenik maršalu Pilšudskenfu so te dni svečano odkrili v Budimpešti — v dokaz tisočletnega prijateljstva med Poljsko in Madžarsko. Da ga ne bi živega pokopali; sč ‘ je neki Američan pogodil s pogrebnim zavodom, da mu bo v krsti instaliral mikrofon, ki bo zvezan z zvočnikom v stanovanju pokopališkega uradnika, Mikrofon bo moral po pogodbi letč dni imeti električni tok. Lastnega sina spravil na vislice. Fred Barton, najznamehitejši detektiv v državi Kentueky (USA), , je bil zalotil svojega sina, ko je vdrl v neko ohijsko banko, čeprav je vedel, da kentuckyj-ski zakoni kaznujejo tak delikt z vislicami, je lastnoročno odvedel sina v zapor. Ohijska porota je spoznala Bar-; tona ml. za krivega in te dni so ga obesili. Tragedija očetovske vestnosti je v vsej Ameriki zbudila sočutje z nesrečnim očetom. Fotografiral v padajočem letalu. Blizu Malma je strmoglavilo letalo s 15 potniki; eden se je ubil. Med potniki je bil časopisni poročevalec Benjamin Gordon iz Južne Afrike, čeprav se je zavedal smrtne nevarnosti, ki vanjo drvi, je pogumni žurnalist fotografiral padanje letala. Njegove slike so prve, ki jih je kdaj kdo prestregel v padajočem letalu. Junaški reporter je odnesel le nekaj nedolžnih prask. krepko roko zapisano: »Jerry— še nam prideš v pest!« Detektiv je bil kakopak togoten ko ris, zakaj pri priči se je zavedel, da bo hudodelca mnogo težje prijel, če ga Mercanty pozna. Vedel je, da bo Mercanty sam in da bodo njegovi ljudje porabili prvo ugodno priliko in ga spravili s poti. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj se vendar preobleče in maskira, toda športna žilica fnlaf demu Jerryju ni dala miru. Za malo se mu je zdelo, da bi se moral v tuji obleki skrivati pred tenii razvpitimi lopovi. Od onega dne so lopovi izginili, kakor bi se vdrli v zemljo. Lepega dne, 14. januarja je bili), se je peljal Bloom okoli devetih z avtobusom. Na križišču Hotchkinove ulice je prestopil v avtobus številka a-27185, toda ko je pogledal skozi okno, je opazil, da se voži Mercanty v svojem avtomobilu vštric z avtobusom. Na križišču je moral Mercanty svoj avtomobil zavreti in napraviti prostor mimo vozečemu avtobusu. Gangster bi tedaj prav gotovo opazil detektiva Blooma pri oknu avtobusa — in hudodelec, kakršen je Mercanty, bi gotovo porabil to ugodno prilož- in za namakanje Ženska hvala Torej vendar že milo, ki odpravi nesnago zares prizanesljivo in temeljito iz tkanine. Potem je lahko tako lepo belo! f pere 1 perilo bleščeče L belo a Krokarji znajo šteti KRATKE ZGODBE Z VSEH VET »Me — z moškim pa ne!« (I-W) Pariz, junija Za velike delavske stavke se mnogim delavcem ni dalo ostati tudi čez noč v tovarnah in delavnicah; toda tak je bil ukaz vodstva in ^vodstvu se je treba pokoriti, Prišlo je tudi do več zabavnih Prizorov in zanimivih dvogovorov. Dva posrečena beremo v »Intranu«: Pred vrati neke tovarne je neki delavec podil svojo ženo domov, ,>*•*• m- Renard se je zagledal v ogledalo. »Prečudno, kako močan sem,«,.si je mislil. »Kako hrabro in kako hladno prenašam to strašno in resnično grozljivo novico... Zaradi mene gre neka ženska v smrt...« Privzdignil je glavo. »Ljubka, drobcena, uboga -deklica gre v smrt, ker te ljubi. Ker samo tebe ljubi in ker noče svoje ljubezni deliti z nobeno drugo žensko... uboga, draga Lilly...« V sobo je stopil Renardov prijatelj. Nemo mu je podal Renard roko in Lillyno pimo. Nemo in na skrivaj se je ozrl v ogledalo... In še se je ozrl, spet se je ozrl — dokler ni prijatelj prebral pisma. Potlej je Renard z brezbarvnim glasom dejal in presenetljivo ubrano se je slišalo: »Ali si lahko misliš, prijatelj, da sem kriv smrti neke mlade ženske? Neka ženska si je končala življenje... zaradi mene! Ker me je tako zelo ljubila... O, ti ženska duša... ti večna uganka...« Kakor mučenik je stal pri pisalni mizi, malo sklonjen, strt... Ogledalo je verno odbijalo sliko... Renard je zamrmral: »V ženski se izgubljamo in jo izgubimo'zaradi samega sebe-..«- 9- nadaljevanj Ta čoln je prehitel Dornerja malo pred ,Aphrodito‘. Kriminalist je pri priči spoznal Salo. Srečala sta se torej že tretjič; že v onih strašnih urah v ,Albergu Paradisu* in na ladji ,Santa ■Margheriti* se je bil Dorner zaklel, da ga mora še v tretje srečati... Poslednjič in tokrat na življenje in smrt! Dorner je natanko opazoval, kako je ipristal čoln ob ladji. Sala je splezal po •lestvici na jahto, in izginil v notranjščino. Ko se je Dorner približal ,Aphro-diii‘, že tudi vesel ni bilo več v Satovom čolnu. »Iz pristaniškega urada,« je zaklical mornarju in vihtel svojo listino. »Oho, potapljač nemara. Kar počakaj, precej bom poklical kapitana. Svojo lupinico pa lahko tamle privežeš.« Mornar mu je z roko pokazal na ladjin kljun. Ž rokami se je Dorner oprijemal .jahte in potiskal svoj čolniček proti ladijskemu kljunu. Počasi je plaval .čoln mimo okroglih kabinskih oken. Zdajci je zaslišal izza nekega okna — bilo je samo priprto — glasove; trd moški glas in razburjen glas ženske. Poln je smuknil mimo okna in v tem .•krotkem trenutku je opazil Dorner ■skozi okence grozeči Šalov obraz in • bledo lice neke mladenke. Prav natanko je slišal njen vzklik: | »Ne bojim se vas! Moj dragi, podcenjujete Američanke! Ne poznate me se prav!« Sala se je hrupno in porogljivo zasmejal — in njegov hripavi smeh je rprevpil njen glas Dornerjev čolnič je počasi zdrknil iproti ladijskemu kljunu. Ta dan se Giannina ni mogla otresti • hudih slutenj. Dorner je bil že na vee •zgodaj odšel iz hotela in se še zmerom ni vrnjl. Ali je bil mar še zmerom v pristanišču? Vedela je, da se je potikal po pristaniških krčmah, prisluškujoč pogovorom mornarjev in ribičev. Morda je še zmerom tam? V tesni hotelski sobi je ni več strpelo; neka skrivnostna sila jo je izvabila na cesto, odkoder je krenila v pristanišče. I Pretaknila je vse krčme in pivnice ,— in povsod je proseče vpraševala, ali •niso morda videli visokega plavolasega gospoda v sivi športni obleki? V neki krčmi ji je zamazan ribič odgovoril; »Srečal sem takšnega gospoda pred dvema urama, ko jo odhajal iz pristaniške pisarne.« Giannina je slekla v pristaniški urad. Predstojnik ji kakopak ni hotel povedati, kam jo je Dorner mahnil, na-■posled pa, ko ga je deklica z dvignjenimi rokami in jokaje prosila, ji je vendar priznal resnico: Na .Aphrodito* je odveslal...« Potlej ji je še vse drugo povedal, kar je vedel. Giannina je bila neutolažljiva. »Ubili ga bodo... Sam, samcat je med eelo tolpo lopovov...« I »Odveslal je samo zalo, da si ogleda jahto. Obljubil mi je, da se vrne.« »Nikoli več se ne vrne... Srce mi rpravi. da je v življenjski nevarnosti. (Rotim vas. odveslajva t ja k j Prijela je predstojnika za roke in glas ji je zamrl med solzami. Toliko jda ni pokleknila predenj in prosila (pomoči za svojega ljubega, j »Brž! Za čas božji, brž! Vsaka mi-.Jiuta je dragocena!« I Predstojnik pristaniškega urada je ,fie zmerom okleval. Tudi njega se je dolila razburjenost, vendar se ni mo-'gel Odtočiti, da bi karkoli ukrenil zoper Dornerjevo voljo... Na jahti .Aphroditi' se je nagibalo poslednje dejanje tragedije h koncu: Sala je ukazal mornarjem, naj odvedejo miss Wibbeovo. Ko je oslal sam z Dolly, ji je dejal: »Vaš oče noče plačati odkupnine. Tega je kriv samo oni prekleti Johnson, ki mu je pri vseh bogovih prisegel, da vas bo pripeljal živo nazaj v njegov objem.« »Kdo je ta Johnson?« »Neki angleški detektiv, ki je nalašč zaradi vas priletel iz Londona v Kairo. Vaš oče je kakopak trdno prepričan, da se vrnete živi in zdravi. Toda mož se preteto moti. In ta angleški Sherlock Holmes si bo naposled s škripanjem še zobe polomil! Pravkar sem se vrnil iz mesta. Tam sem dobil brzojavko iz Kaira. Samo ena beseda je natipkana na njej: ,Ne!‘ in ta beseda — je vaša obsodba. Še nocoj bo izvršena!« Pogledal je Dolly tako prodirljivo, kakor da bi jo bolel prebosti. Pričakoval je, da bo opazil v njenih očeh in na njenem obrazu sledove strahu. Toda njene oči so bile hladne ko kamen, obraz nepremičen in bled. Zaničljivo je zdajci pogledala Salo in zategnila ustnice. Sala jo je hudobno ošinil in v njegovih očeh se je utrnil divji odsvit. »Preziram vas, vas in vaše grožnje?« Sala ni odgovoril. Obrnil se je in odšel proti vratom. Dolly je v tistem hipu vedela, da ne bo učakala večera... Ko je Sala zaprl vrata za seboj, je poiskala pod zglavjem svoje skromno bodalo. Prepina je bila dolga in ostra ko šilo. Smrti je sicer ne bo rešila, počasnega umiranja pač... Tisti večer ni bilo v vsem Reggiu srečnejših ljudi od Dol!y Buddove, Dornerja in Giannine. Pošteno so se krepčali s penečim se domačim vinom. Ko so načeli tretjo steklenico, je pi ijela Dolly kupico in ošinila z enim pogledom Giannino in Dornerja: »Rada bi vama napila, toda ne morem se odločiti —< »Pomagal vam boni,« je dejal Dorner. »Živela zaročenca!« 'Živela zaročenca!« je ponovila Do)ly in trčila z Giannino. Tenko in zvonko sla zapeli kupici. Prav tako tenko in zvonko je bil zapel signalni zvonček, ki je rešil Dornerju življenje... Dornerju je že primanjkovalo zraka. Pred očmi so mu plesali žareči krogi, kri mu je silila v možgane, po senceh mu je razbijalo tisoč kladiv. Izprevidel je, da so mu minute štete. Še poslednjič je potegnil za signalno vrvco, torla tokrat že skoraj podzavestno. In spet — kakor že nekoč, ko je zrl smrti v obraz — ga je obšla otožna vdanost. »Nihče ne ve dneva ne ure,« je mnogokrat dejal. Zdaj je vedel, da je napočil njegov poslednji dan... Medtem se je Sala srečno izmuznil skozi odprtino na palubo, stekel je do ladijskega kljuna in skočil na glavo v morje. Nihče ni tega opazil, zakaj stražniki so se še venomer streljali s hudodelci. Sala se je zato nadejal, da bo lahko pod vodo plavaje utekel na pomol. Potopil se je prav globoko, toda ko se je spet pognal kvišku, ga je mika pošast zagrabila in tesno prižela k sebi. Oil pet do glave ga je stresla groza. Toda že v naslednjem trenutku se je spomnil, da mora bili to edinole potapljač! Potapljač ga je prijel z rokami ko sipa s svojimi lovkami. Sala se je kakopak z vso močjo uprl in otresal, toda potapljač je sklenil svoje roke v železen prijem. Tik pred Salovim obrazom je l>ol-ščalo vanj okence potapljačeve čelade. Za okencem je komaj vidno razločil obrise človeškega obraza. Izza stekla so ga gledale velike grozljive oči, široko razprte, polne sovraštva in obupa. Sala je po teh očeh podzavestno spoznal svojega krvnega sovražnika! Čedalje trši je postajal potapljačev prijem, čedalje krepkejši stisk Dor-nerjevih rok... Poslednjič se je še Sala upr! in skušal uiti feniu peklenskemu objemu. Vendar -se Inu rri posrečilo! Pod vodo sta bila dva smrtna sovražnika boj na življenje in smrt... strahoten in neodjenljiv,. Objeta ko brata, sta se borila smrti zapisana moža ko dve divji zveri— Bela sužnja t. Rafinirani tatovi Tisto jutro je razburil ves Napoli predrzen roparski napad na nekega diaguljarja. Roparji so opravili svoje delo sredi mesta in pri belem dnevu, ko je na cestah najživahnejše vrvenje. Zasebni detektiv Dorner je bil ravno na obisku pri . šefu napolitanske kriminalne policije, Gaetanu Borgiju, ki je zasliševal okradenega dragoti-narja Perruggia. Še zmerom je bil ves zmeden. Od strahu in ogorčenosti je kar trepetaj. Jecljaje je pripovedovat: »Sam sem bil v trgovini, moj prodajalec je šel obedovat, ko se je zdajci prikazal la... ta preleti razbojnik. Videti je bil ko kakšen izletnik iz tujine, tudi govoril je s tujim naglasom. Prosil me je, naj mu pokažem kakšno ovratnico. .Nekaj posebnega mora biti — cena je postranska reč.' V svoji blagajni imam prekrasno! ovratnico, ki je bila nekoč last markize San-Donatove. četrt milijona lir je vredna, toda prodal bi jo tudi ceneje. Ovratnica je pa že taka, da ji ni zlepa para. To ovratnico sem torej pokazal h mu lopovu — strela naj ga ubije' — in premislile, ta zlodej je zaničevalno zafrknil nos. ,Ne, to ne bo zame. Moja žena bi se nikoli ne ponašala s takimi steklenimi biseri...! Ali nimate ničesar dragocenejšega?* Kaj sem hotel, pokazal sem kupcu še drugo ovratnico, še dragocenejšo, toda tudi ta nul ni ugajala. ,Ne, potlej moram pač k drugemu dragotinarju*, je dejal zviška in krenil k vratom. Strela z jasnega! Prvič v življenju sem imel opravka s tako izbirčnim kupcem. Bilo mi je kakopak nepopisno žal, lia nisem mogel ustreči tako petičnemu gospodu, zato sem ga brž poprosil, naj pride jutri spet. ,Priskrbel vam bom nekaj prav posebnega*, sem mu obljubil. Tedaj se je obrnil in zahteval, naj mu |>okaženi še kakšne pistane in uhane. Škatlo za škatlo sem odpiral, toda imenitni kupec se je samo pomilovalno zmrdoval. Ne, tud i to ne, tudi ono ne, skratka nič mu ni bilo všeč!... Bil je videti bolj razvajen ko kakšna bogata princesa, la razbojnik — vrag naj ga vzame! Vso mizo sem bil že obložil s samimi izbranimi dragotinami, ko... ko — —s: Ko je Sala prišel iz kabine, je bil Dorner že oblečen v potapljaško obleko. Pravkar si je natikal čelado, ko je zdajci zagledal Salo. Brž si je poveznil čelado na glavo, da bi ga šala ne spoznal. Skozi steklo na čeladi je Dorner opazil, da je neki mornar Satu pripovedoval o njem, zakaj pokazal je nanj. Sala je samo nestrpno zamahnil z roko in odhitel dalje. Mornar je stopil k Dornerju in mu nekaj zaklical. Dorner ga kakopak ni mogel slišati, vendar je razumel, da mu mornar veleva, naj se spusti v vodo. Le s težavo je dvigal Dorner s svincem obtežene čevlje potapljaške obleke. Zvlekel se je do ograje. Mornar je ročno skočil v čoln in stopil k zračni sesalku Počasi je stopal Dorner po lestvi do vodne gladine. Ko je pljusknil njegov čevelj v vodo, je izpustil lestev in se jel počasi potapljati. Skozi steklo svoje čelade je opazil temno podladje jahte. Visel je na železnih vrveh, pričvrščenih na sesalki. Dihal je enakomerno in globoko. Mimo steklenega okenca so plavale ribice; pošastno velike so se mu zdele. Buljile so vanj z okroglimi, večno začudenimi očmi. Nehote je prijel Dorner signalno vrvco, ki mu je visela ob prsih. Vedel je, da mu je treba samo potegniti zanjo, in že ga bo mornar vzdignil v čoln. Prezgodaj je še,« si je dejal Dorner. Odločil se je, da bo najprej počasi štel do dve sto, šele potem bo potegnil za signalno vrvco. Kakor čudež: Giannina je zdajci zaslišala žvenket signalnega zvončka... Res, čudež v tem hrupu in splošni zmedi... V tistem hipu ko je Giannina vsa obupana pritekla na ladijski kljun, jo zvonček poslednjič liho zapel. Neki notranji glas ji je govoril, da mora biti Dorner pod vodo, saj je prišel vendar na ladjo kot potapljač! Nekaj sekund kasneje sta že skočila dva stražnika v čoln. Njune krepke roke so zagrabile železne vrvi, ki ja na njih visel potapljač. Njune noge so se uprle, krepko so potegnile roke za vrvi. 'L živčno naglico sta moža vlekla vrvi navzgor. Tudi Giannina je priskočila, in tudi njene nežne ročice so pomagale vleči. Hitreje! Hitreje!« Mornar, ki je stal na ladijskem kljunu, je prvi opazil policijski motorni čoln, ki se je z veliko naglico bližal jahti. Minulo kasneje je opazil še drugi čoln, ki se je iznenada pojavil na pomolju. Tudi ia je ubral smer proti .Aphrnditi*... - • • Mornar je stekel v Salovo kabino. »Policija!« je kriknil in tolkel s pestmi po zaklenjenih vratih. Zdajci ja Sala odklenil in se prikazal na pragu. Mornar je bil bled ko zid. S tresočo so roko je kazal Šali bližajoča se motoma čolna. Ko je Sala opazil stražnike na čolnu, je .zaloputnil vrata.., , Mornar je tekel ko tz uma po hodnikih in '• aomer klical: »Policija! Policija!« &-> V emsamr mipuli je bila vsa jahta pokonci. Zavladala je nepopisna zmeda... Tudi mornar pri zračni sesalki je slišal svarilni klic. Vzvod sesalki? mu je zdrknil iz rok. Planil je'k lestvici in splezal na ladijski krov... r" Zdajci je potrkal služabnik: pvi-• nesel je pismo. • , I »Kakšno pismo si pa. zdaj dobil?«• j je vprašal tesnobno prijatelj. No-i bene tolažilne besede se ni spomnil’:' C : »Prebral ga bom šele takrat, ko. bo ta strašna bolečina ponehala, je odgovoril Renard in .trgal’met!-, tem s . skrbno ‘ negovanimi pVsti’ "č ovitek. : : ' Prijatelj je gledal Renardu cez t | ramo. in bral: .* ' U. | - »Renard.! kakopak ne grem ' !' . svojim, novim avtpijn tja, odkoder j nikoli'več ne vrnem- it -tebi;’- "jo-’"^1® [mahnem na riviero!... Vendar sem te naposled-znebila', ošabnost ošabnkj” 1 domišljavost domišljava!... TJlljv« '• T J* Slika v ogledalu je bila tokrat- > prav pristna. * ' * {'.tlim pester tihotapi doktor Bodi beogrujslfj. pomagač mu konzul špttnški De Tori jo.* plemeniti. Tihotapi srebrnine in starinske umetnine. Dolgo let je ziieito sluzil selu, žlahti, domovini; zdaj i>‘ zapor so ga zaprli, ga zaprli in — spustili. Ker ga strah je r rebra dregnil, je v Italijo pobegnil in od tam nuni pisma piše: r.aj se krivda mu izbriše, . ker: če ne skatulal bo storil. Strah nas ni škandalov nikdar, snio dovolj jih doživeli„ smo še več jih preživeti. Dorner je zdajci začutil, da ne dobiva več zraka po cevi... Kaj se je le zgodilo? Ali se je mar eesalka pokvarila? Alj ga je’ mar Sala -Spozimi v tistem hipu, ko oj je poveznil čelado na glavo? Domer je potegnil ža signalno vrvco... Na čolnu je zapel zvonček, ' toda nihče ni slišal obupnega zvončkljanja. Njegov drobni ktenk je udušil hrup na jahti. -Obupani mornarji so vpili vsevprek. Ob zgodnji uri Pijanec sedi na pločniku. K njemu pristopi redar. , »He, prijatelj, ali ne bi šli domov?« »Seveda bi... lik...' gospod policaj... A ker že... hk... tako lepo... hk,;, defili-rajo hiše mimo mehe— l)k— bi počakal, kar-, h k.... še našo,« Kaj ul "j s čilimi počeli? Un.s izprašiti že bil bi, puhli so neumne prašne. 1 bula' sin ne naj jinjiime ■ močne, krepkih pljuč možake, prali nuj tiiinnejo v oblake. I bula (m nuj h mirto pazi, dn še kilo ji ne — anilinu? Avtomobilska lop« na parnikih: te no»o»t ata »i privoščila najvočja nemika parnika »Bremon« m »Evropa«. Lopo »o napravili na palubi med obema dimnikoma. Dolga |o 48 NtlH in tireka 11 metrov In |e na nje| prostora aa IS M avtomobilov. — T* lep« •• prvo I« vrat« * ea«an>k«m prometu. SA55GOV Lepota, zdravje, dom Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet O- Tudi tu pomaga Sargov KALODONT! V vmesnih'pr&stonh In skritih kotičkih Vaših zob, ravno tam preti nevarnost. Tam se zbirajo ostanki jedil, iz katerih se tvorijovpovzročitelji tolikih zobnih bolečin. Vzemite Sargov Kalodont! Čistite svoje zobe z zobno ščetko od zgoraj navzdol in sicer ne samo na zunanji, temveč tudi na notranji strani zob. Ne pozabite očistiti vmesnih prostorov! Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje že neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, odpravi zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvoritev. ★ Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje« DOM A C 1 I Z D E L E K Zdravje Pa bo izbira na wii»l Meščanska kuhinja Jedilni list za skromnejše razmere r Ponedeljek: Telečja rižota z glavnato ®olato, krompirjevi cmoki, zabeljeni z ocvirki. Torek: Mlad krompir s sirom in Maslom, goveja bržola s solato. Sreda: Svinjski jezik z grahovo črniko, praženec z ribezovo polivko. Četrtek: Zdiobova juha, govedina s praženim krompirjem in drobnjakovo omako. Petek: Zelenjavna juha, češnjevi cmoki po načinu češpljevih cmokov. Sobota: Krompirjeva juha, svinjski kotleti, dušen riž, zelena solata. Nedelja: Dunajski zrezki, špinača in krompir, kvašeni štruklji*. Jedilni list za premožnejše: Ponedeljek: Goveja juha z rižem in nastrganim bohinjskim sirom, čebulna bržola z zdrobovimi žličniki, črešnjev kipnik*. Torek: Telečja obara z drobtinični-*nl cmoki, zavita svinjina s kumnovim krompirjem, zelena solata, špinačne Potege*. Sreda: špinačna juha, krompirjevi srezki z drobnjakom, zelena solata, kompot iz rabarbare. Četrtek: Goveja juha s sirovim ri-dušena govedina s praženim krompirjem in kislimi kumaricami, Maslen češnjev zavitek. Petek: Lečna juha, nadevane telečje 'Prsi z dušenim rižem, ocvrte miške. Sobota: čebulna juha, pljučni zavi-z grahovo omako, palačinke s sirovim nadevom. Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi ličniki, beluši s holandsko omako, s&vita telečja pečenka z jetrnim nadevom, riž, sadna torta. Recepti za jedi označene v jedilnih listih z * Kvašeni štruklji 1 dkg kvasa pristavimo, da vzhaja, medtem spenimo 5 dkg masti in vmešamo vanjo 40 dkg moke in malo soli. 2daj vmešamo v moko še vzhajan kvas, 1 rumenjak in toliko mleka, da - lahko zgnetemo srednje gosto testo. Precej nato stolčemo testo in ga pustimo 1 uro vzhajati. Naposled testo zvaljamo v pravokotnik, ga namažemo s porjavelim stopljenim presnim maslom, ga zavijemo in položimo na pločevinasto pekačo, štrukelj pustimo na Pekači še enkrat vzhajati, tik pred Peko ga pa še zunaj pomažemo s Presnim maslom. Ko je pečen, ga narežemo na rezine debele za prst in Ea serviramo še toplega s sesekljanim klenim peteršiljem. Češnjev kipnik 7 dkg presnega masla, 5 rumenjakov, ^8 dkg sladkorja v prahu in nekoliko vanilijevega sladkorja ali pa nastrganih limonovih lupin dobro spenimo. Potem pridenemo 17 dkg moke in rahlo ^mešamo sneg iz 5 beljakov. Testo denemo v dobro omasleno pekačo in Potresemo povrhu češnje brez koščic. Kipnik pečemo počasi kakšnih 40 minut v srednje vroči pečnici. Med peko Zlezejo češnje v notranjost kipnika. Špinačne pofeze Špinačo pripravimo kakor po ^ nadev. Medtem razrežemo nekaj žemelj po dolgem čez polovico, jih potopimo za hip v mleko, povaljamo v ^vrkljanem jajcu, jih solimo in spečemo v razbeljeni masti ali pa še bolje: v razbeljenem maslu. Odcejene ^mljeve rezine namažemo s špinačnim nadevom, potlej pa poveznemo na spodnjo polovico žemlje zgornjo polovico. Pofeze serviramo tople. Goveja juha s sirovim rižem Govejo juho pripravimo kakor običajno. Ko je že gotova, pretlačimo vanjo skozi strgalnik sirov riž, ki ga pripravimo takole: 2 celi jajci stepemo z eno žlico masla, dodamo soli, 1 žlico drobtinic in 5 dkg nastrganega trdega bohinjskega sira. če je testo premehko, primešamo še nekoliko drobtinic. Testo naj kakšne četrt ure počiva, potlej ga pa. kakor smo že rekli, pretlačimo skozi strgalnik naravnost v vrelo juho. Praktični nasveti Južine in večerje za vroče dni V vročih dneh moramo za južine in mrzle večerje izbrati kakšna druga jedila, ne mesa in klobas, zakaj meso se kaj rado v vročini pokvari. To je važno tudi za izletnike in turiste, Ki prenašajo jedila za več dni v nahrbtnikih. Poceni in okusna so jedila, ki si jih pripravimo iz jajc. Taka jedila so ali samostojne jedi ali nam pa rabijo za mazanje ali obložitev kruha. Trdo kuhana jajca Jajca položimo z žlico v vrelo vodo in jih pustimo deset minut vreti. Potem jih denemo takoj v hladno vodo. Stvar se zdi prav preprosta, in vendar so v trdo kuhana jajca le redkokdaj pravilno pripravljena. Kje tiči torej napaka? Ako ne položimo skuhanega jajca takoj iz vrele vode v mrzlo vodo, se ne da lupiti. Prime se za lupino m se kaj rado zatrga. Pri kuhanju moramo gledati na uro, zakaj očenaši in drugi domači časo-meri nas prav radi ukanijo. Jajce, ki ni pravilno skuhano, ki torej ni dovolj trdo, za pripravo mrzlih obložkov ni uporabno. Jajce moramo položiti z žlico v krop, zakaj še tako previdno položeno jajce utegne počiti, če pri jajcu poči lupina, se scedi beljak skozi razpoko. Jajce izgubi težo, postane vodeno in bulasto. Jajca s sardelnim maslom če si jajce po tehle navodilih v trdo skuhamo, izluščimo rumenjak brez težave in ga zdrobimo. Potem ga vmešamo v spenjeno presno maslo, ki smo mu dodali nekoliko zmečkanih sardelic. Tudi na drobno sesekljan beljak moramo na koncu dodati. Maslu lahko primešamo navadne slane sardele, ki jih moramo kakopak očistiti in pretlačiti, ali pa lahko uporabimo za to tudi sardelno pasto, ki jo dobimo v delikatesnih trgovinah. Jajce z drobnjakom Trdo kuhane rumenjake vmešamo v spenjeno presno maslo ali v olje, potlej pa pridenemo mnogo na drobno sesekljanega drobnjaka, naposled pa še sesekljane beljake in sol. Trdo kuhana jajca s sardinami Sardine so postale zadnja leta prav poceni hrana. Veliko škatlo domačih sardin lahko kupimo že za šest do sedem dinarjev. Za pripravo jedi kupimo po potrebi ali škatlo za to ceno, ali pa manjšo, zakaj sardine, čeprav v olju, se utegnejo pokvariti. Kadar pa moramo sardine čez noč pustiti odprte, jih predenimo v stekleno ali porcelanasto posodo. če si hočemo pripraviti za oblaganje kruha jajca s sardinami, moramo rumenjake izluščiti iz beljakov in jih z žlico dobro pretlačiti, medtem pa moramo kapati olje od sardin mednje. T7, tega nastane gladka kaša, ki ji primešamo pretlačene sardine. Na koncu pridenemo še na drobno sesekljane beljake. Kdor ima rajši jajčni okus, naj vzame več jajc, komur je bolj všeč sardinji okus, naj pa vzame več sardin. Že iz dveh jajc si pripravimo precejšnjo količino mešanice za oblaganje kruhkov. Jajca s svinjsko ali gosjo mastjo s čebulo 2 ali 3 rumenjake zmešamo z 1 zvrhano žličko masti, pride-neino ?.a noževo konico nastrgane čebule, naposled pa še sesekljane beljake. Jajca moramo tudi soliti; to edino takrat ni potrebno, če jim primešamo sardele. Okusnejša je taka jed, če jo pripravimo z gosjo mast jo, če utegnenjo, lahko rumenjake za vse naštete jedi pretlačimo, neobhodno potrebno pa ni, saj je dovolj, te rumenjake zdrobimo. Jajca z gorčico Jajca moramo v trdo skuhati, izluščiti rumenjake, jih zmešati z oljem in gorčico. Naposled pridenemo še sesekljane beljake in po okusu še sesekljane kapre. Prav okusno jed si pripravimo šele tedaj, če pridenemo še drobno sesekljan drobnjak. Soli ne smemo pozabiti. Cvrtje za oblaganje kruha Stepena jajca moramo na slabem ognju neprestano mešati. Dobra je mast, boljše presno maslo. Za dve jajci potrebujemo približno 1 dkg presnega masla, če ga vzamemo več, povečamo redilnost jedi. Masti ne smemo vzeti toliko kakor presnega masla. Maslo mora lepo porumenenti, potlej ga pa takoj odstavimo na rob štedilnika. V razbeljeno maslo vlijemo potlej stepena in slana jajca in obračamo spodnjo zakrknjeno plast zmerom navzgor, to pa tako dolgo, dokler ne postane iz jajc enakomerna kaša, ne pretrda, pa tudi ne premehka. Tako pripravljeno cvrtje nam rabi za obložitev kruha, seveda mu pa lahko pridenemo še najrazličnejše dodatke: sesekljan drobnjak, mlado nastrgano čebulo, nastrgan trd sir, sesekljano gnjat ali prekajeno meso, do mehkega skuhane beluše, sesekljane ostanke mesa ali pa paradižnike, zeleno in korenje. Humor Iz otroških ust Nekega dne je rekla mala Erna svojemu bratu: »Ko bom velika, se bom poročila z Markom.« j Le ne prehitro,« je menil njen starejši brat. »Za poroko je treba dveh.« »Tudi prav,« je odgovorila Erna malce užaljeno. »Bom pa zraven še Borisa vzela.« Preprosto »Moja žiona bi rada za zajtrk zmerom čaj, jaz pa kavo.« »Ali ni nerodno dvakrat kuhati?« »Zakaj dvakrat? Saj pijeva vendar čaj!« Oče in sin j Očka, zakaj pa ima žirafa tako dolg vrat?« s Ker smuka listje na drevesih.« »Zakaj je pa listje tako visoko?« »Da se žirafam ni treba sklanjati.« Uboga tašča! >Kam pojdete pa zdaj, ko ste obe hčeri omožili?« »Žastran tega sta si zeta v laseh, i Eden bi hote^ da bi živela v Zagrebu, drugi bi me pa rad imel v Celju.« | »Bodite veseli — tako dobrih zetov ne srečate felepa na svetu!«-■| • >Dobrih? Niste me razumeli: Celjan bi me rad popili v Zagreb in Zagrebčan y Celje « V šoli , v ' •'Neka pariška učiteljica pripovedi}je: V šoli sem dala zgodovinsko nalogo .življenje device OrleartskieV Ena‘jz-med učenk je svoj sestavek končala s temile navdušenimi besedami: »Tudi jaz si bom kakor Jeane ,d’Arc prizadevala, da postanem devica.« .V norišnici > Zakaj se pa hodite. zmerom senčit v tale kot parka?« je vprašal :npki .norec svojega tovariša, prav tako norca. j %akaj? Zaradi tega drevesa vendar!« - - ■ i " : , »Zaradi tega drevesa? Saj vendar ni več senče pod njim, odkar šo ga ob- sekali.« * } ’ »Drži,« je bistro odgovoril drugi. »Pripomnil bi vam samo, da prihajam semkaj 1« tedaj, kadar dežuje.« Temperatura pitne vode poleti Poleti, ko se potimo, potrebuje telo več tekočine. Zunanja temperatura je višja, zato je tudi izločanje potu večje. Ker pa mera telo vso izgubo vode nadomestiti, začne človeka žejati. Najuspešneje si seveda preženemo žejo s prav hladnimi pijačami. Pitje prehladne vode je nevarno, zlasti če je pijemo preveč. Razgreto telo je silno občutljivo; notranji organi, zlasti prebavni organi, se s pitjem prehladnih pijač prehitro in preveč ohlade, in to ohlajenje povzroči v telesu vsa mogoča vnetja. Poleti moramo torej vse še tako priljubljene pijače, zlasti na ledu in v ledenicah ohlajene, piti na moč previdno. Temperatura pitne vode naj bi bila neodvisna od letnega časa. Kolikor globlji je izvirek, toliko hladnejša je voda! zato tudi temperatura vode iz globokega izvirka ni odvisna od dnevne toplote. Voda, ki ima 8 do 10 stopinj, je osvežujoča, takšna pa, ki ima 15 stopinj, je ogabna ko mlaka — in tudi žeje ne ugasi. Talna voda ima pravilno temperaturo le tedaj, če se nahaja najmanj tri metre pod zemljo. Rečna voda je poleti topla, zato tudi ni ne osvežujoča ne primerna za pitno vodo. Poleti si gasimo žejo s hladno vodo, slatino in hladno črno kavo. čeprav se čudno sliši, je vendar res, da si človek tudi v največji vročini najbolj ugasi žejo z vročim čajem. Kopanje v rekah 1. Nikoli se ne kopaj po prečuti noči, po velikem razburjenju, ne neposredno po obedu, ne po prehudem naporu. Kopaj se torej ali dve uri pred obe- dom ali dve un po obedu, po napornem delu se pa vselej odpočij najmanj dve uri, preden skočiš v vodo. 2. Telo ne sme biti premraženo, ko greš v vodo; kadar te mraz trese, se nikar ne kopaj! če se malo potiš, lahko greš brez skrbi v vodo. Manj ti škodi, če greš malo prepoten v vodo, kakor pa če se pred kopanjem hladiš v senci. 3. Ko prideš na kopališče ali k reki, sedi najprej nekoliko minut oblečen, ko se pa slečeš, skoči precej v vodo. Na glavo rajši ne skači, ker to škodi sluhu, če stojiš v hladni vodi, suvaj z rokami in nogami okrog sebe, ako ne znaš plavati; tako si ogreješ telo. Vsakomur kdor še ne zna plavati, priporočamo, da se plavanju priuči. 4. Kopaj se tako dolgo, dokler se prijetno počutiš v vodi. Slabotni ljudje naj ostanejo kvečemu pet do deset minut v vodi, debeli pa kakor dolgo jih je volja. Kadar človeka v vodi mraz strese, naj gre takoj na solnce. 5. Na solncu ne ostajajmo predolgo goli, zlasti ne ležimo nepremično. Pametneje je, če se temeljito sprehodimo in pri tem globoko dihamo. 6. Piva in vina ne pijmo ne pred kopanjem in ne po kopanju; to jo grda in škodljiva razvada. 7. Kdor ni utrjen, sme v hladno rečno vodo samo takrat, kadar sije -solnce in ni vetra. * Če mož ljubi še dni go žensko, ne da bi šena. vedela, uti če žena ljubi Ae drugega moža, ne da bi'zakon zato trpel, imata oba občutek, kakor do zaleglo!« »Nikar ne mislite, da vam bo to kaj pomagalo. Bob ob steno!« Medtem so korakali vzdolž vlaka trije možje, dva železniška uradnika in gospod v civilu. »Tukajle, gospod komisar!« je zdajci vzkliknil eden izmed uradnikov, »lu-kajle ni zaprt varnostni zapor! Kakor vidite, edina izjema pri vsem vlaku.« »Res!« je odgovoril komisar. Odprl je vrata in okorno splezal v oddelek: dva gospoda sta pravkar urejevala svojo prtljago. Začudeno sta se ozrla po vstopivšem gospodu. »Ne zamerita, gospoda, da vaju nadlegujem,« je pozdravil kriminalni komisar oba potnika in jima pokazal svojo uradno legitimacijo, :Rad bi vaju prosil nekih pojasnil. V bližini Bretignvja so našli mrtveca, ki je bržčas padel iz tega vlaka, nemara celo iz vajinega oddelka. Prosim, po-vejt.. mi, kje sla vstopila?« »To je strašno!« je odgovoril eden izmed potnikov. »Saj res, bil je 5e neki tretji gospod z nama v oddelku, a je sredi noči bogve kam izginil. Midva sva seveda doslej mislila, da je pač spotoma kje izstopil.« »Ali mi lahko gospoda bliže opišeta?« »Da, da, bil je starec z brado, s kakršnimi so se ponašali naši dedje. Šibak je bil, skorajda nežne rasli. Prisodil bi mu kakšnih šestdeset let.« »Hm, to bi res utegnil biti gospod, ki so ga našli mrtvega na progi. Za samomor prav gotovo ne gre, ker so našli ob progi tudi vso njegovo prtljago. Nekdo jo je moral zalučati iz vlaka, zakaj ležala je precej daleč vstran od njega. Prav gotovo bo...« »Dovolite, gospod komisar, da vas prekinem,« je dejal drugi potnik, ki je dotlej samo nemo poslušal. »Tu-kajle je še neki sveženj, ki ga je bil bržčas starec pozabil.« Pokazal je na sveženj, ki ga je tam pustil morilec. »Sprva sem mislil, da je last mojega sopotnika, toda malo prej mi je povedal. da ni njegov...« Kriminalni komfsar je brž odvezal sveženj in našel v njem jeklen valj. Presenečeno je vzkliknil: »Strela z jasnega! Ogljikova kislina! Ali je spotoma še kdo vstopil?« »Ne! Mi trije smo bili sami,« je odgovoril prvi potnik, drugi je pa zamišljeno zmajal z glavo in pripomnil; »Čudno... sicer ne vem, ali je res, toda zdaj, ko o tem razmišljam, se mi kar tako zdi, ko da bi bil res še nekdo četrti vstopil, medtem ko smo spali... Vendar moram priznati, da se mi to res samo zdi, priseči bi ne mogel...« »Skušajte se spomniti,« je silil komisar vanj, »to je namreč od sile važno! Morda se boste pa vendar spomnili?« »Nak, za gotovo že ne bom rekel... Sicer me je pa tudi močno glava' bolela in je torej prav lahko mogoče, da se mi je samo zdelo, ali sem pa morda eelo sanjal.« Komisar je nekaj trenutkov premišljal, potem je pa dejal železniškemu uradniku, ki je čakal pred vrati: »Lahko odpel jemo k XXII Tri presenečenja Trinajstega »ovembra o petih zjutraj je zamenjal drugi paznik Nibeta. Ne da bi zajtrkoval, je Nibet legel, toda zaspati ni mogel. Nemirno se je premetaval po postelji in še tako lahen šum ga je razburil: neprestano se je bal, da utegne kdo priti ponj, da ga bo ravnatelj jetnišnice klical na zapisnik, ali bo pa prišel stražnik in ga aretira). Predpoldne je več ljudi zvonilo na njegovih stanovanjskih vratih, in vsakokrat je zona oblila jetni-škega paznika. Kakopak, dokazati mu ne bo tako lahko, da je jetnika Guma nalašč izpustil; prav gotovo ni nihče opazil, da je spustil morilca v celico št. 129. Razen tega je še Gum sam poskrbel zn olajševalne okolnosti. Ko se je predpoldne sprehajal po dvorišču, je začel kar na lepem tožiti, da ga silno zobje bele Bolničar mu je brž prinesel velik zavoj vate, in Gurn si je obvezal vso glavo. Ko ga je Nibet vprašal, zakaj se je tako našemil, mu je pojasnil: »Če bi slučajno ponoči prišla kontrola, bi lahko skozi linico na vratih opazila, da manjka mojemu nagačenemu trupu — glava. Ker pa ne bi rad gospode preveč prestrašil — saj veste človek brez glave je tudi v jetnišnici grozljiva prikazen — bom iz vate napravil lepo glavo in gospodje nadzorniki bodo mislili, da leži na postelji revež, ki ga muči zobobol. Vi, Nibet, pa skrbite za to, da bodo po vsej jetnišnici izvedeli, kako strašno me trga po čeljustih. Saj me razumete?« Nibetu se je zdel ta domislek na moč imeniten. In kakor nalašč je prišla tisto noč kontrola. Taka reč je po navadi zelo površna, in na Nibetovo srečo je bila tudi nocoj. Nadzornik ni v celici št. 127 opazil ničesar sumljivega. Nibet se ni preveč bal, da bi mu utegnili dokazati, da je jetnika nalašč izpustil, pač se je pa bal, da bi ga utegnil pri zasliševanju izdati nemir. Saj bi moral bili na oko vendar presenečen in celo obupan, ko mu bodo povedali, da je Gurn ušel — in bogve ali bo mogel gledati ravnatelju v oči, ko ga bo izpraševal. In tovariši./, vsi bodo silili vanj, vsi bodo izpraševali. Naposled pa še la preleti preiskovalni sodnik, Fuselier, ki ga bo itak že sveta jeza kuhala, ker se je Gurn izmuznil... nu, ta že ne bo preveč prijazen in prizanesljiv! Ves zbit in utrujen, ves zbegan in nemiren je Nibet malo pred poldnem vstal; o pol enih ga je že spet čakala služba. Obeda se skoraj ni dotaknil in ko ga je žena zaskrbljeno vprašala, ali ni morda bolan, jo je surovo nahrulil: »Mir mi daj!« in zbežal. Srce -mu je utripalo ko žebljarsko kladivo. Kako ga bo neki pozdravil oče Morin pri vstopu v kaznilnico?« Vratar se je ravno pridušal, ker mu železna pečica ni hotela vleči, ko je Nibet vstopil in pozdravil. Morin ga pa skoraj še za mar ni imel, temveč je neprestano puhal v pečico. »Sam bog si ga vedi ali je lo slučajno ali nalašč storil — la godrnjavi Morin? Le zakaj mi ni povedal, da je Gurn pobegnil?« se je vprašal Nibet »To se mi vidi zelo sumljivo... saj Morin sicer kaj rad klepeta...« Tudi ko je šel mimo pisarne, se ni nihče zmenil zanj, vendar se mu je zdelo, da ga je zdaj ia, zdaj oni na skrivaj, morda celo škodoželjno obši* nii s pogledom. Po službenem predpisu se je javil višjemu pazniku svojega oddelka. »Bog daj, Nibet!« je odzdravil predstojnik, drugega pa ni nič rekel. Nibet je koj zaslutil, da ga hočejo, ujeti v past. Živci so mu bili napeti ko tetiva. Negotovost mu je jemala vsoj razsodnost. Prav malo je manjkalo pa bi kakšno neumno bleknil, ali p; zadal komu kakšno sumljivo vpraša nje. Vgrizel se je v jezik, in odšel! počasi in enakomernih korakov po stopnicah navzgor. Ura je odbila pol enih, ko je prišel na svoj hodnik. »Tovariš Colas! Prišel sem kar brž domov!« »Zbogom, Nibet!« »Dober tek! Ali je kaj novega?« Colas je odkimal in izročil Nibetu sveženj ključev, potlej je pa odšel po malem po stopnicah navzdol. Nibet je postal na vrhu stopnic, štel je do deset, potlej je pa stekel, kakor bi mu bil sam zlodej za petami, k celici 127. Brž jo je odklenil. Gurn je sedel na svoji postelji in se mu smejal. Torej vendar past! Nibet se je naslonit ob podboj, ves bled in obupan. »Tak pomirite se vendar, gospod Nibet! Vse je v.najlepšem redu. Nikar mi ne omedlite v moji celici!« se je norčeval Gurn. »Ali so vas... ali pa morda sploh niste...« »Ne, dragi paznik, osial sem rajši na gorkem.« »Za čas božji, zakaj neki?« »Če hočete po vsaki ceni vedeti, vam pa povem. V poslednjem trenutku sem se skesal. Poguma mi je zmanjkalo. Nu, ali ste zadovoljni?« Nezaupljivo se je Nibet razgledal po ctlici. Pod umivalnikom je opazil zavitek z obleko, ki ga je prejšnji dan sam prinesel jetniku. Brž je skočil ponj in ga skril pod suknjič. Kar zgrozil se je, ko je začutil, da je obleka vsa premočena. »Nikar me ne imejte za norca, gospod Gurn«, je očitajoč dejal Nibet, sa j je obleka še vsa mokra, in vso jioč je lilo ko iz škafa...« »Saj niste niti tako neumni, kot se zdite, dragi Nibet. Kljub temu si pa morate to mokroto drugače razlagati: obleko sem namreč čez noč podurnil v vo dozdevnega natakarja spoznali, če 1> vam ga zdajle pokazal?« »O tem ne dvomim.« »Prav.« Fuselier je pomignil pisarju, le l je pa poklical dva paznika, ki sla pri peljala s seboj Guma. •jMuller, obrnite se in oglejte s tega človeka.« Miiller je ustregel Fuselierevi želi Začudeno je pogledal Guma. »Ali poznate, tega moža?« je vprs šal preiskovalni sodnik Miillerja. »Ne...« »Gurn, pokažite dlan!« je ukaza Fuselier, potlej je pa dejal Miillerju »Tukajle na dlani vidite brazgotin« ki jo je bržčas zakrivila opeklina; zd se. da stoji pred nami tat iz vašegi hotela. Ali se spomnite, da ste leg." človeka že kdaj videli v hotelu Ro.vai Palaceu?« Miiller je nepremično bolščal v Gur na, naposled je pa odgovoril: »Ne, po nobeni ceni se ne moren spomniti, da bi bil gospoda že k da videl.« Fuselier in Juve sta se po tihen nekaj pomenila, potlej je pa sedel Fuselier za pisalno mizo in rekel: »Gospod Miiller, še danes vas izipu stimo iz preiskovalnega zapora, pat pa nam morate bili na razpolago. Al me razumele?« »O, gos|H)d sodnik, saj ne vem, ka ko bi se vam zahvalil...« Sodni sluga je stopil k Miilierju ir ga spremil iz sobe. Fuselier je zače; Gurnu izpraševati vest: »Ali mi lahko poveste, kaj sle po čeli decembra lanskega leta? Kje sU bili in kaj ste počeli? Prosim vas, pi vejle mi vse podrobnosti kolikor mo goče natanko.« Še preden je Gum utegnil odgovo riti, je nekdo hrupno potikal na vrata. Trenutek nato je že vstopil neki uradnik in prinesel nujno pismo. Fuseliei je raztrgal ovitek in bral: 61965- 81*76 Zadnji pariški vzorec z naravno leseno peto iz pletenega platnenega sukanca, ekri barve, z rist zaponko, naredi nogo majhno in elegantno. 61<895-^8? 69895-1,4*5 Eleganten čeveljček s polvisoko peto iz lanenega materijala, barve drap melirano z belim in obšit z rjavim ali belim obrobom. Okusen čeveljček iz grobega lanenega platna, pepita vzorec z belim in rjavim, a z drap pasom. '' s'^/yx//A \ (r f \A. .it | Evo, kaj prinaša London: Ako gojite šport, ali hodite na izlete, ako ste vitki, ne morete nositi visokih petd, kupite te elegantne športne čeveljčke, izdelane iz grobega platna s kombinacijo semiš drap kože. 6o996-5}-8&5& Ta vzorec smo prinesli iz Nice: Vsaka boljša dama ima za plažo in udoben sprehod take čeveljčke, izdelane iz lanenega platna v raznih barvah; podajo se vsaki obleki. Ako Vam je vroče in ako hočete imeti v čevljih ljubko nogo, kupite te čevlje, lahko jih nosite tudi. na bosi nogi. j Najenostavnejši, najprikladnejši in najpotrebnejši moški čevelj k poletni obleki iz belega lanenega platna s kromovim podplatom. Usnje je razen tega na robu obšito. Ferrarski noret Najboljša oblatila v odlični Izdelavi kakor lister, kaša, buret itd. kupite izredno poceni pri PRESKERJU Sv. Petra c. 14 V srednjem veku so imeli kralji, knezi in drugi mogočniki svoje norce, ki so jim dolgčas preganjali. Bili so to duhoviti in dovtipni ljudje — in kaj pogosto so utegnili močno vplivati na svoje gospodarje, še celo na politiko! Okoli leta 1400 je imel vojvoda Ferrarski v Firenci norca Gonella. Ko je vojvoda nekoč zbolel, so si zdravniki trli glave, kako bi mu pomagali. Na koncu so se zedinili, da bi utegnila vojvodo rešiti edinole mrzla kopel; zakaj dejali so si, da je treba vojvodo nepričakovano hudo prestrašiti. Nihče se pa seveda ni upal zdravniškega nasveta izvršiti. Tedaj se je sam Gonello odločil, da bo rešil svojega gospoda, pa naj ga stane glavo. Ko sta se nekoč sprehajala ob reki, se je Gonello kar na lepem zakadil v vojvodo in ga sunil v mrzlo reko. Nato se je brž skril in ko je videl, da so vojvodo živega in zdravega potegnili iz vode, je zbežal v Padovo. Vojvoda je res ozdravel, vendar ga je norčeva predrznost tako razkačila, da je ukazal, naj Gonellu pri priči odsekajo glavo, kadar bo spet stopil na ferrarska tla. Gonellu sicer v Padovi ni bilo hudo, vendar ga je domotožje vleklo v domovino. Premišljal je in premišljal, dokler ni naposled uganil pravega. Dejal si je: »Vojvoda je ukazal, naj mi odsekajo glavo, kadar bom stopil na ferrarska tla. Nu, in če ne bom stopil na ferrarska tla, se mi torej ne bo nič zgodilo.« Najel je voznika, dal naložiti na voz ea pedenj visoko padovanske prsti in se odpeljal v Firenco. Na voz je obesil velik lepak z napisom: »Padovan-ska tla. niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla* čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* štni položnici na ček. račun »Družinski tednika uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Poravnajte naročnino Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. S**?R,yN0 KOLO, dobro ohranjeno Želim ku* piti. Ponudbe prosim na upravo »Družinskega tednika« z označbo cene in detallnega popisa pod »Takoj plačam«. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS n! več potrebno pri stro kovnjakih, ker si jih t Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črn!, rjavi, temnorjavl. svetlo rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In Je postopek selo enostaven In stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 80*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Uiea 34. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se Jim lesk In postanejo popolnoma zdravi, če jo redoo dvakrat na teden uporabljate, 1 steklenica z navodilom stane Din 30*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 84. ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica * navodilom Din 80’—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji, Zagreb, Iliča 84. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem Času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Vsaka beseda^25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. IZOBRAŽEN GOSPOD želi spoznati mlajšo simpatično gospodično. Ponudbe na upravo lista pod »Slika«.____________________ INTELIGENTNA GOSPODIČNA, idealna, poštena, želi vsled pomanjkanja znanstva tem potom spoznati premožnejšega gospoda v starosti od 80 do 40 let, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti v svrho dopisovanja in everrt. skupnih izletov. Stroga diskretnost. Neanonimne dopise je poslati na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Sorodna duša«.____________ •______________ ŽELIM SPOZNANJA Z DEKLETOM, vdovo alj ločenko do 35 let Ponudbe na upravo »l>ruž. tednika« pod šifro T. 0. 04. DEKLE, SIMPATIČNO, PONOSNO in dobrega srca želim spoznati. Obisk kina, kavarne m nedeljski izleti. Eventualno tudi resna kombinacija. Dopise (anonimnost strogo zajamčena) na upravo »Dr. ted.« pod šifro »Inteligent in inteligentka«, TRI MLADE LJUBLJANČANKE žele znanja s tremi gospodi; prednost imajo akademiki. Ponudbe s sliko pod šifro: »Marjetice«. KROJAŠKI POMOČNIK želi znanja e boljšim dekletom z dežele. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo pod »Notranjec«. FANT S PREMOŽENJEM Išče znanja t dekletom do 24 let v svrho ženitve. Ponudbe na upravo pod šifro »Pomlad 24«. 15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev! Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nepovišanih cenah! Brez matrice v več barvah istočasno razmnožuje samo Uut^a ac&sa trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte sel Nega nog 10 Din! risbe, prospekte, cenike, formularje, note Itd. Ormig Simplex rotacijski aparat samo POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIČ Zahtevajte prospekte, ponudbo In neobvezno predvajanje! Gen. zast. Remington tvornice: Matador. Zagreb, Hita 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klartt. Ljubljana, Kolodvorska ulica it 28/11 Razstava in prodaja strojev: Tehnik I.Banjai, Ljubljana Mlkloilieva cesta 20. tel. 34-1» trgovina s kurivom LJUBI JAN A VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem )