VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNIK XLL CELOVEC, PETEK, 24. JANUAR 1986 ŠTEV. 4 (2260) Se obnavljam fašizem in zašitem v Evropi? Evropski parlament ur učenje maajšiaskih jeiikov AH se v Evropi obnavtjata fašizem in rasizem so na enem izmed zadnjih zasedanj razprav!jaii v evropskem pariamentu v StraBbour-gu. Pred kratkim je namreč zaktjučita posebna raziskovaina komisija datjšo raziskavo na to temo. Komisija prediaga med drugim strogo izvajanje in staino prirejanje zakonov, ki se neposredno tičejo fašizma in rasizma; prediaga pa tudi združitev raznih protifašističnih in protirasističnih gibanj, nezazadnje pa tudi pospeševanje učenja manjšinskih jezikov in kuitur v vseh evropskih državah. V we:i s trditvami o iipoinjeni državni pogoditi: Odgovor ministru Bronu „V situaciji, ko KHD in drugi skušajo odstraniti zadnje preostanke dvojezičnega šotstva, ni mogoče govoriti o izpo!nitvi zaščitnih do)oči!ih državne pogodbe". To je povedat našemu tistu tajnik Zveze stovenskih organizacij dr. Marjan Strum, kot odgovor Avstrijskemu zunanjemu ministru Leopoidu Gratzu, ki je trdi!, daje Avstrija državno pogodbo že izpoinita. „V!uči trenutnih razprav o točevanju šotarjev po narodnosti se izkažejo trditve avstrijskih po!itikov v nasprotju z resnico. Četudi jih desetkrat ponav!jajo, ne postanejo bo!j resnične", je deja! Sturm. Tudi osrednji tajnik NSKS, Franc Wedenig, je odločno zavrnil Gratzove trditve. „Ne gre, da avstrijski zunanji minister daje enostranske izjave, ki so zgleda posledica neinformiranosti," ugotavlja Franc Wedenig. „Niti določila zakona o narodnostnih skupinah iz leta 1976 glede uradnega jezika in napisov niso izpolnje- ne," pravi Wedenig in predlaga, naj si minister na licu mesta ogleda resnični položaj manjšine. Tudi vprašanje otroških vrtcev in finančna podpora kulturne dejavnosti Slovencev ni rešena. Vrhu tega je Jugoslavija podpisnica državne pogodbe, tako da ji ni mogoče odrekati pravic, ki ji gredo. VoiMni red m kmetijsko zbornico se ne sme spremeniti v škodo Siovencev S!a!išče Skupaosti južnakoroskih kmetov V razpravi evropskega parlamenta je spregovori! tudi tržaški komunist Giorgio Rosetti, ki je sam član omenjene komisije. Dejal je, da je treba „poostriti demokratično budnost, saj smo že na kritični meji." V zaključnem dokumentu evropski poslanci poizvajo k ukrepom proti fašizmu, kot tudi proti rasizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah. V študiji so namreč obravnavali tudi nevarne rasne izpade fanatičnega Le Pena iz Francije, druge zaostritve odnosov do črncev in drugih skupin, ki jih potiskajo ob družbeni rob. Študija evropskega parlamenta ugotavlja, da so omenjeni pojavi Vetiko smetišče za odpadke iz koroških in štajerskih občin in kemične odpadke blizu avstrijsko-jugoslovanske meje, ki ga hočejo kmalu uporabljati, je po izjavah pristojnih podjetij zgrajeno tako, dani nobenih nevarnosti. To so pristojni zatrjevali do sedaj že pri marsikaterih projektih. Še bolj pa je res, da protesti občin iz Slovenije in njihovi pomisleki glede zastrupljanja talne vode niso prodrli na Koroškem. Veliko več razburjenja je povzročilo dejstvo, da so geologi iz Beograda kot eno izmed 13 možnih odlagališč imenovali tudi posledice vse hujše gospodarske krize, vendar pa je še rečeno, da ima „Evropa dolžnost zoperstaviti se takim nadvse negativnim tendencam s skupnim nastopom vseh političnih sil." 0 prednostih večjeiične vigoje V zvezi z ukrepanjem proti zaostrenim narodnostnim in rasnim odnosom je treba spomniti tudi na kongres na temo „Prva leta otroštva in dvojezičnost", ki gaje lani priredilo nizozemsko ministrstvo za vzgojo v sodelovanju s specializiranim uradom pri Evropski skupnosti. Podobno kot kraj v bližini Slovenj Gradca. Zastopniki sosednjih občin in drugi družbeni faktorji v Sloveniji so medtem že izrazili svoje odklonilno stališče proti odlagališču. Prav tako je slovenska vlada obljubila, da bo ravnala v skladu z interesi prebivalstva in okolja ter mednarodnih obveznosti. Te dni pa je v Gradcu zasedala avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki ni razpravljala samo o možnostih čiščenja Mure, Drave in Donave, in o preprečevanju onesnaževanja zraka in umiranja gozdov, temveč o vprašanju kemičnih in atomskih odpadkov blizu meja. zgoraj omenjena študija evropskega parlamenta je tam prišlo stotine strokovnjakov do zaključka, daje učenje dveh ali več jezikov velika prednost. Strokovnjaki so uvodoma podčrtali dejstvo, da postavlja združevanje Evrope vedno bolj v ospredje ne samo prednosti dvo- ali večjezičnosti, ampak tudi oblikovanje novega večkulturnega načina pojmovanja nove stvarnosti, ki čaka otroke. Ugotovili so vrsto pozitivnih učinkov večjezične vzgoje na posameznika (kot so to razvoj otrokovega analitičnega Učenje man jšinskih jezikov je evropsko, ne samo koroško vprašanje. mišljenja, bolj široko poznavanje sveta, večja sposobnost za učenje drugih jezikov...). Ugotovili pa so tudi, da omenjeni pozitivni učinki upravičujejo potrebne napore tudi za tiste prebivalce ali narodnostno mešane zakone, ki bi sicer iz drugih razlogov ne smatrali za potrebno, da se njihovi otroci učijo drugega jezika. Politična razprtija, ki je nastala zaradi volilnega reda za kmetijsko zbornico, utegne privesti do novega poslabšanja za koroške Slovence. Do tega zaključka prihajajo zastopniki Skupnosti južnokoroških kmetov. Predlog deželne vlade, ki predvideva skrčenje zborničnih svetnikov od sedaj 36 na 34 in uvedbo dveh virilnih glasov, utegne škodovati tudi slovenski narodni skupnosti je poudaril v razgovoru z našim časopisom, predsednik SKJ Ignac Domej. Pri zadnjih volitvah v kmetijsko zbornico, bi skupnost-pod pogojem, da bi bilo v zbornici 37 kmetijskih zastopnikov - dobila celo drugi mandat, pravi Domej. Z redukcijo na 34 zastopnikov pa se seveda v celoti poslabšajo pogoji za manjše volilne skupnosti. Prav tako pa bodo pri imenovanju virilnih mandatov (eden je predviden za mlade kmete, drugi za zastopnika sosveta za pospeševanje kmetijstva) velike stranke imele premoč, tako, da ni verjetno, da bi izbrali kot virilnega zastopnika kakega Slovenca. Vse to se je razvilo v zvezi z vprašanjem volilne pravice mladih kmetov, ki jo zahteva ljudska stranka, temu nasproti predlaga sedaj SPO ustanovitev sosveta za mlade kmete in virilni mandat. Konkretno gre za približno 800 mladih kmetov, ki so poleg posestnikov zaposleni doma na kmetijah, a nimajo volilne pravice, ker niso posestniki. „Nismo proti uvedbi virilnih mandatov" pravi Domej, „vendar le tedaj, če ostane 36 zastopnikov." Koroška/Stovenijn: Protesti proti smetišču in odiuguiišču „Nismo zadovol jni z reakcijo sosedov Avstrijcev, ki so pokazali tolikšno skrb za jedrsko odlagališče pri Slovenj Gradcu, v lastnem tisku pa so skorajda zamolčali naše proteste zoper ureditev velikega smetišča 300 metrov pred našo mejo pri Dravogradu." S temi besedami je Maks Večko, predsednik občinske skupščine Ravne na Koroškem zaključil pred dnevi svoj protest proti morebitnemu odlagališču atomskih odpadkov na Pohorju, hkrati pa zavrnil enostransko poročanje na avstrijski strani. Pted nagovorom s hnneterjem Sinowtiem PREBERtTE na strani 2 0„rjavih" spominskih ptoščah v Avstriji 3 Predsednik Siovenske izsetjenske matice obiska) koroške Siovence 4 SPD Borovtje prejeto priznanje 5 O dunajski podružnici SPD 7 Nenning o zaščiti okoija in manjšin 8 O pubiicistiki gradiščanskih Hrvatov Vče/r/ebt/nec?b. L /9<% .se boc/o na Dzmczjzc, po .skoraj cmo/e/nem premora, vev/c/b' prec/v/zzpnzbz ArorovU/? .S/cipen-cep z z pez/n'm bezzze/erjen; 5znčw/zem. Zc/c/njz /DPr.s/zzz razgopof p? 6/7 marca prc/e-b/egn /c/a. ^cro^bz 5/opencz pr;ča6n-jemo or/ 6a/:c/cr)a jn.snc bevec/e g/ec/e ppra.fanja c/pojezzžnegcz vo/.s/pa na /Girovbem. Mecbem, bc je pree/ /e/om c/m ve /e/c/a razprapa o ^o/v/pzc - boro^bz 5/openc/ vmo p voc/e/opan/a v v/robop/zje/bz ce/op.%e aa/perze /zc/e/a// pr,s/o bc/zvzrzzbzzpnz/; m praA.s; c/pojezzčnegcz .so/.s/pa as/rezajoč/Z/ precbogcp za možne po// re.sepanjn /ega ppra.fanja p borzv/ przpc/cbz/bop obe/; naroč/n;7; .sbapnov//' - /n /ezbrez/ ,S7'noira/z ve n/ povege/ p /o razprapo, vo c/anev poz/c/je javne, /Gmc/erve bo mora/ raz-javn/7/ a//' bo zpezna p/ac/a v/e-c/zbz argamen/om znanv/pen/-bop, pec/agogop /n pr/zac/e/e manjv/ne /n po/em/abem zap-rn/7a pve /ežnje po rnvz.sZzčnezn /očepanja vo/ar/ep, (/orej pro/z pvem obbbam /očepanja) czb pa, c/a bo /acb p /em ppravanja bapz7a//ra/a preč/ nemvbonzz-c/ona/n/m/ vzbzm/ na Koro-ibem. Uvebczbor vmo z začne/enjem brab' zzjczpo zananjega m/n/v/ra Cra/za, b/ je c/eja/, c/n je c7en 7 A DP p ce/ob /zpo/njen. /n /o p čnvn, bo nemvbonne/onn/ne v/7e že nebaj /e/ pocbjo gonjo pro//' c/pojezzčnz' vo/z'. Po p čava, bo pprnvnnje j/nnnžne poc/pore za babama c/rnv/pn, pprnvnnje c/pojezzčne /rgopvbe abac/em/je bc/. z/c/. n/ reveno, c/a o g/obn/-n/b prob/emzb, b/ /zp/rnjo /z zabona o naroc/nov/nzb vbapz-nab vp/ob ne gopor/mo. Za/o ve bomo v banc/ezjem pogoparjab' o zgDmjnzzpez/enzb pprczvzznjz/z, ob /em, c/a bomo vepec/a Grcz/zepe /zjnpe zavno zz/prn/b. /vc/ja' enaboprapen c/zn/og mec/ nzczz/jvznci /n zpezno p/ac/o ne more po/eba/z po cev/z eno-vmernzcz. Pac/z ne vrne vb/žbz bo/ abbz napram vopoc/pzvnzc/ zt DP Vagov/apzjz. -a n ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na spominsko svečanost ki bo v nedeljo 2. februarja 1986 (ne 9. februarja, kot je bito prvotno objavljeno!) ob 11. uri na pokopališču v Svečah ob grobišču narodnega heroja Matije Verd-nika-Tomaža in soborcev. Na sporedu, polaganje vencev, nagovor in kulturni program. Počastimo z našo udeležbo spomin mrtvih junakov, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti fašizmu. Glavni odbor Sramotijo pred vso svetovno javnostjo: Avstrijske ,rjave' spominske tabie Namestitev spominske piošče vojnemu ztočincu Aiexandru Lohru v dunajski vojaški akademiji je imeia za posiedico vai ogorčenja potifašističnih sii v Avstriji in vrsto negativnih odmevov v inozemskem tisku. Dunajska vojaška akademija je avstrijskemu - kajpada že zeio ohiapnemu - obhajanju obietnice zmage nad fašizmom in osvoboditve pred nedavnim dodata še svoj svojevrsten, botj točno: neprimeren (a za današnjo .večnovče-rajšnjo' avstrijsko vojaščino večjidet značiten) prispevek. Hitterjev generat. vojni ztočinec Atexander Lohr je dobit v postopju akademije ovekovečeno svoje častno (?) mesto - odkriti so mu spominsko ptoščo. Lohr je bit za časa avstrofašizrrta povetjnik avstrijskega tetatstva, pozneje pa generat hitterjeve vojske. Na njegov rovaš gre bombardiranje nezaščitenega Beograda ob nenadnem napadu nacistov na takratno Jugostavijo teta 1941. Na en mah je bito umorjenih na tisoče civitistov. Lohr je bit do teta t945 povetjnik ,heeresgruppe E' v okupirani Jugoslaviji in s tem torej tudi neposredno odgovoren za vsa zločinska dejanja nacistične zverine. Jugoslavija ga je teta 1946 kot vojnega zločinca obsodita na smrt. Leta 1986 je tudi z vso upravičenostjo protestirata potom tiska proti nezastišanemu poveličevanju nacističnih ztočincev v današnji republiki Avstriji. Vat ogorčenja tudi v demokratičnem taboru v Avstriji. Obrambni minister Frischenschtager pa se je takoj postavit za Lohrove oboževalce, pomirjujoče razlagajoč, da gre le za počastitev ne nacista Lohra, temveč častnika avstrijske vojske L repu-btike Lohra. To njegovo zagovarjanje pa se je takoj izkazato kot mtatenje prazne slame, saj so antifašisti lahko na podtagi Lohrove biografije, ki jo je spisat 1964 prijatelj in soborec hitter-jevega generala polkovnik Diakow, dokazati, da se Lohr sam nikoti ni pojmovat kot Avstrijca - priznavat se je vsetej k vetikonemškemu rajhu... Še ena piošča z Hitlerjevimi besedami Spominska tabta Lohru pa ni edini primer uradnega negovanja nacističnih tradicij v Avstriji. Tudi dunajska univerza za agrikulturo se lahko ponaša z rjavo tabto. Od teta 1944 tam namreč neka ptošča vse do danes s citatom iz Hitlerjevega ,Mein Kampf'-a spominja na padte vojake hitterjeve wehrmacht. Ko je visokošolska zveza tansko teto končno zahtevata odstranitev ptošče in namestitev druge v spomin žrtvam fašizma, je profesorski zbor reagirat tako, da je spominsko ptoščo antifašistom namestit poteg rjave ptošče. Tako je privede) vsa prizadevanja demokratičnega visokošotskega tabora do absurda. Saj tako dejanje enači oboje ,vrst' žrtev in pomeni posmeh vsem današnjim protifašistom. Ker niti pristojni rektor univerze, niti minister Fischer nista pripravtjena odstraniti table nacistom, bo dokumentacijski arhiv avstrijskega upora vtožit tožbo. V Linzu pa je neka cesta poimenovana po nacističnem sodniku Lango-thu. ki odgovarja za števitne smrtne obsodbe protifašistov. Tu so po daljših prizadevanjih biti uspešni končno te antifašistični aktivisti - mestna uprava bo cesto preimenovala. Samo spodrsljaji mladega neizkušenega politika? Poteg jugostovanskega tiska je Frischenschtagerjev spodrsljaj z Lohrom zapostovat novinarje med drugim tudi v Švici in Sovjetski zvezi. Časopis sovjetske armade .Krasnaja MHŠMEB MB MMHAMAM BEH 8SIH8HE81MHH E8flStaE!?MXf!E WM 8EKE8A!.HA)Ba ALEXANDER LOHR 28,HA}!č8$-28.fE8BBA8!S47 iSM MH BES AMEHtiaHH 8E8 8SKM, tKHIEHttHH! a Nove hrvatsko-nemške označbe cest Rahti premiki na srednjem Gradiščankem Vetiki Borištof na srednjem Gradiščanskem je uradno še vedno ie GroBvvarasdorf. Dežeina uprava še vedno ni postavita ob vstopu v vasi dvojezičnih napisov, čeprav so to gradiščanski Hrvati ob 3()-tetnici državne pogodbe tani ponovno zahtevati. Zato pa opažamo znotraj nekaterih občin rahte premike: nekatere občine, kjer so-mandatarji tjudske stranke v absotutni premoči, so v zadnjem tetu sprejete sktepe za uvedbo dvojezičnih cestnih oznak. Konec teta 1985 so jih na primer pritrditi ob začetku in koncu cest v Vetikem Borištofu in tudi na vseh hišah. V Matem Borištofu na primer so se odtočiti te za dvojezične cestne napise, na hišah jih ne bodo pritrdili. Skupno ima sedaj okoti 10 krajev srednjega Gradiščanskega takšne dvojezične cestne označbe. Zgteda, da so znotraj gradiščanske tjudske stranke najbolj občutljivo reagirali predvsem na zahteve hrvatske mtadine po upoštevanju materinega jezika. ..Hrvatske novine", tedenski list gradiščanskih Hrvatov, ugotavlja, daje Veliki Borištof s tem svojim korakom postat zgled drugim hrvatskim in Mtchaet-Makovich-Gasse UMca Mihovita Makoviča 33 Ur porot! Dvojezični cestni oznaki iz Veiikega Borištofu Znanstveni zbornik o Hrvatih Dosedaj najobširnejši prikaz zgodovine in položaja gradiščanskih Hrvatov Tudi pradiščanski Hrvati hočejo še botje seznanti pripadnike večinskega naroda s svojo zgodovino in trenutnim potožajem. Ob koncu minutega teta je na Dunaju izšet prvi znanstveni zbornik, ki skuša v cetoti prikazati vprašanje gradiščanskih Hrvatov. 17 avtorjev pod vodstvom prof. Štefana Geošiča je v nemščini sestavito knjigo „Die burgentandischen Kroaten im Wandel der Zeiten". Knjiga obravnava zgodovino, jezik, titeraturo, šotstvo, vero, gtasbo, šege in navade gradiščanskih Hrvatov ter njihov trenutni narodnopotitični ter pravni položaj. Prispevki sežejo od obravnavanja vzrokov iz stare domovine, prisehtve na Gradiščanskem, preko izobtikovanja kutture v novih pogojih, tja do obravnave potožaja Hrvatov v prvi in drugi avstrijski repubtiki. Gradiščanski Hrvati jo pozdravtjajo tudi kot prispevek k dviganju tastne narodne samozavesti. Avtorji knjige so: Nikola Benčič, Augustin Btazo-vič, AtadarČenar, WatterDujmo-vič.-Štefan Emrich, Herbert Gass-ner, Štefan Geošič, Demetar Karat), Angetika Kornfeind, Greta Maar, Ivan Mlitter, Franjo Probst, Geratd Schtag, tvan See-doch, Feri Sučič, Fetiks Tobter in Joško Vtašič. (Knjigo bomo obširneje še predstaviti v eni izmed prihodnjih števitk). Izšta je v dunajski zatožbi Tusch, obsega 424 strani, cena 480,- šit. (Glej tudi prispevek na 8. strani). narodnostno mešanim občinam na jugu in severu Gradiščanske. In še podrobnost ob robu: dvojezične tabte so state v nabavi te 5,- šitin-gov več kot enojezične. To si naj zapišejo za ušesa vsi tisti, ki svojo narodno nestrpnost skrivajo za ..finančnimi" argumenti. Takšni premiki na občinski ravni so prav gotovo pomembni za pripadnike hrvatske narodne skupnosti, kajti ravno v zadnjih tetih je njihovo števito močno nazadovalo. Nezadovoljni pa so tudi s položajem v otroških vrtcih. Dolgo se je dežela izmikala iz pristojnosti in tudi občine so delate podobno, tako da so se le v maloštevilnih občinah občinski mandatarji odločili za uvedbo hrvaškega jezika v vrtcu poleg nemščine. Pred kratkim se je ustanovila tudi ..Detovna skupina hrvatskih nvpvjev-skih konrunatnih potitiknv", ki se bo neodvisno od ljudske stranke trudila za uvedbo dvojezičnih napisov, otroških vrtcev in za uporabo hrvatskega jezika pri uradih. Predstavniki delovne skupine (Franc Grandič, Štefan Pavetič, Franjo Kaiser) so prepričani, da mora biti v vseh strankah kraj za manjšinsko vprašanje. Medtem ko zmanjkuje socialističnemu Fritzu Robaku naraščaj, torej znotraj ljudske stranke reagirajo na zahteve gradiščanskih Hrvatov. t)ic bumcnkindischcn ] KROATEN im\%tnde) der Zeiten Pisarne ZSO v novih prostorih Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in vključene organizacije imajo nov sedež in so od začetka prihodnjega tedna naprej dosegljive pod naslovom: TarviserstraBe 16, 9020 Celovec tel.: 0 4222/51 43 00-0 (bivši dijaški dom Slovenskega šolskega društva) zvezda' je komentirat s tem v zvezi tudi „zti duh preteklega", kije navzoč v avstrijski vojski. Namigovanje na nacistično obremenjenost velikega dela funkcionarjev v avstrijskem vojaškem aparatu kajpada ni nobena novost in (vsaj znotraj Avstrije) ne povzroča večjega razburjenja. Pač pa predstavtja novo kategorijo državne pohtike vsekakor nastopanje obrambnega ministra Frischenschlagerja. Koalicijska vlada SP/FP ga je, potem ko se je uradno rokovat z vojnim zločincem Rederjem, ščitita do zadnjega - dostikrat tudi s postavko, češ da je še mtad in neizkušen, da pač kdaj pa kdaj morda ravna nepremišljeno ipd. Zadeva Lohr pa je zdaj te zadosten dokaz, da simpatija ministra do skrajno desnih in rjavih sit ni nobena slučajna stvar-sploh, ko je znano, da izhaja iz desničarske študentske zveze (.burschenschaft') in da ima dobre odnose z marsikaterimi oficirji-ne-samo-bivšimi (!) nacisti v avstrijski zvezni vojski. Iz dobro obveščenih krogov je četo stišati, da ima poznanstva z ljudmi, ki baje pripadajo neonacistični ANR. Žurnalistično zabeležena pa je vsekakor tudi njegova nadpovprečno pogosta udeležba pri tradicionalističnih srečavanjih združenj bivših vojakov wehrmachta, pripadnikov esesa in podobnih .neavstrijskih' elementov. Za avstrijsko in mednarodno javnost se gospod Frischenschtager kajpada rad pokaže kot tiberaten svobodnjak in demokratičen politik. Osveščenim in potitično zainteresiranim tjudem so to obče znane zadeve. Razumljivo je še, da ga ščitijo funkcionarji tastne stranke, saj so se te-ti zvaliti večjidet v istem taistem rjavem blatu, ki ga njihov minister dandanes z vsemi težavami vred skuša kljub temu zagovarjati. Na prvi pogled nerazumljiva pa je drža socialistov, ki se dejansko detajo tako, kakor da nič ne vidijo, stišijo in vejo -samo zato, da jim ni treba kaj ukreniti? Zaščita koalicijskemu partnerju -razrednemu in ideotoškemu sovražniku - zgotj zaradi strankarskega oportunizma. Vprašanje po preostankih socialistične zavesti in načet-nosti v vodstvu SPO žat nima več smi-sta postavtjati, saj je v svoji povojni potitiki in praksi dovotj jasno pokazalo, komu in kam seje prodato... (-na račun in izkoriščajoč zaupanje velikega deta svojega članstva). Pobotalo se je ravno s tistimi družbenimi dejavniki, ki so nekoč odprti tudi fašizmu pot do oblasti - in to za kakšno ceno! Treba pa je dostaviti, da večji det čtanstva te stranke sodi v tako imenovani avstrijski demokratični in antifašistični tabor. Moč in vpliv tega tabora velja stopnjevati, če hočemo kaj spremeniti na sedanjih razmerah. I. Sch. Gratz: ptošča Lohru te ,,nesmisetna akcija"? , Oc/Arif/c spominske piošče za oficir/a, Ari so ga po iefu /947 usmrfih' kof vojnega ziočinca' je avsfr/jsk; zunanji nun/sfer Teo-poid Grafz v razgovoru s koroškim sociahsfičmm dnevnikom označi/ /e kof ,.bo//' nesmise/no akcijo", ,kiprispeva k temu, da se poudarja to kar iočuje sosedna naroda'. K fe/ miačni iz/a vi je še dodai, da pač „nobena sfran ni brez krivde"/ A/i fakšna iz/ava avstrijskega zunanjega minisfra ni sramotna? Gre za vojnega ziočinca, ki se je vedno ie čudi kof nemški vojak, in avstri/ski minister se ne distancira od spominske piošče, je ne obsodi/ Zdi se mu /e nesmise/na/ Vrbu tega pa zvaii krivdo „na obe strani". V čem pa je krivda okupirane ./ugos/a vi/e ? V čem pa je krivda beograjskega prebivaisfva? Morda v tem, da ni s/ufiio predčasno. da bo Lohr pusti/ brez vsake napovedi bombardirati mesto Beograd? Dokier ceio avstrijski ministri, č/ani socia/isfične stranke, ne bodo ime/i jasnega in odiočnega sfaiišča do naciona/sociaiisfične prefekiosfi, koaiici/ski viadni parfnetji (predvsem če so „še m/adi in neizkušeni") pravgofovo ne bodo ime/i vzroka prenehati s pove/ičevanjem nacističnih vojnih z/očincev. V. Neonacist! za Scrinzija Do sedaj še vedno dovoljeno kandidaturo Otto Scrinzija za mesto avstrijskega zveznega predsednika podpirajo vedno bolj tudi skupine s skrajnega desnega roba. V Linzu zbirajo podpise za Scrinzija pripadniki neonacističnega gibanja proti „tujcem" (..Auslander Flalt" - Bcwegung). V mestu so delili formularje za podporo bivšega fpo-jevskega poslanca v državnem zboru. Iz teh formularjev pa je bilo tudi razvidno, da nosi odgovornost za „Komite za imenovanje nacio-nalno-svobodnjaškega kandidata za mesto zveznega predsednika" Ottokar Schdfcr, ki je že leta 19H0 podpiral kandidaturo predsednika NDP, Norbcrta Burgerja. Schdfcr je bil leta 1978 izključen izFPO. Medtem pa se predsednik koroških svobodnjakov, Jorg Haider, še vedno izogiba odločitvi za izključitev Scrinzija iz stranke. Medtem ko je pred meseci dejal, da Otto Scrinzi sploh ni več član koroške FPČ, ker ne plačuje članarine, je te dni Haider izrazil, da pač njegova stranka ni SPO, ki bi izključevala ljudi z drugačnim mnenjem. §c naprej seje zvijal in sporočil, da se bo moralo z vprašanjem članstva Scrinzija baviti zvezno strankino razsodišče in to še pred volitvami za državnega predsednika. Spet enkrat se je izognil odločitvi. Radovedni smo kaj nam bo povedal še novega v tem vprašanju pred volitvami. Neuvrščeni proti nasiiju Neuvrščene (ležete so izročile posebnemu komiteju združenih narodov, ki pripravlja mednarodno pogodbo za preprečitev uporabe nasilnih sredstev v mednarodnih odnosih lasten predlog. V le-tem pojmujejo kot nasilje ne samo vojaške posege temveč tudi gospodarsko in politično nasilje, sovražno propagando, terorizem in skrite poskuse za destabilizacijo vlad. izrecno pa poudarjajo v predlogu, da imajo narodi, pod kolonialnim ali rasističnim režimom oz. pod tujo okupacijo ali dominanto, pravico do vseh sredstev osvoboditve, vštevši pravico do oboroženega boja. Predsednik SIM obiska! koroške Slovence Stovenska prosvetna zveza Krščanaka kutturna zveza Siavnostna prireditev ob stovenskem kutturnem prazniku v spomin VALENTiNU POLANŠKU sreda, 5. februar 1986, ob 19.30 uri v veiikem studiu Koroškega radia (ORF-Theater) v Ceiovcu, Sponheimerstr. 13. Siavnostni govor: Tone Partijič, predsednik Društva s)o-venskih pisateijev Giasbeni de! obtikujejo: * Janez Gregorič/Roman Verdei s Scheidterjevo sonato v D-duru * Obirski ženski oktet SPD „Obir" na Obirskem * Mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie * Sestri Veiik iz Se! - Kota Recitacije: Recitatorska skupina stovenskih dijakov iz Cetovca Jože Kopeinig Tischterjev nagrajenec Predsednik Slovenske izseljen-ske matice, Drago Jančar je v torek 21. januarja 1986 obiskal Koroško. Na sedežu Zveze slovenskih organizacij se je pogovarjal s predstavniki ZSO in NSKS. Janko Pleterski nagrajenec Nina Znan jugoslovanski časnik Nin vsako leto podeljuje dve nagradi, ki sodita med najuglednejše jugoslovanske knjižne nagrade. Eno Nin podeli za roma leta na srbohrvaškem jezikovnem področju in Ninovo nagrado „Dime-trije Tucovič". Literarno nagrado je prejel Živojin Pavlovič za roma „Zid smrti", dr. Janko Pleterski pa za knjigo „Nacije, Jugoslavija, revolucija". Knjigo uglednega slovenskega znanstvenika dr. Pleter- skega je žirija izbrala med 150 publicističnimi deli, označila za „izjemno delo jugoslovanskega zgodovinopisja tako po znanstvenem dosežku, po vsebini, po komunikativnosti. Kot po osnovnem prizadevanju, da bi znanje o nas samih v okviru naših narodov in v Jugoslaviji dvignila na višjo raven." Nagrajencem, k podelitvi iskreno čestitamo, posebno nas veseli, da je tako visoko jugoslovanko nagrado prejel tudi dr. Janko Pleterski, ki v svojem zgodovinsko-znanstve-ncm delu obravnava tudi zgodovino Slovencev na Koroškem. Slednjim je obrazložil dejavnost svoje organizacije, katere glavni namen je vzpostavljati in gojiti stike s slovenskimi izseljenci v svetu, s tem pa tudi utrjevati vezi med Slovenci v domovini in tistimi, ki so se izselili in našli novo domovino v drugih državah. Ob tej priložnosti so pregledali možnosti za sodelovanje med slovenskimi organizacijami na Koroškem s Slovensko izseljensko matico in ugotovilli. da bi tako sodelovanje bilo koristno, saj se slovenski izseljenci tudi živo zanimajo za delo in razvoj slovenske Z velikim veseljem smo vzeli v roke koledar prireditev za leto 1986, ki ga je Slovenska prosvetna zveza izdala v začetku letošnjega leta ter ga razposlala na naslove slovenskih organizacij na Koroškem in vsem, ki se zanimajo za slovenske prireditve, katere bodo v teku letošnjega leta priredile Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, društva in naše osrednje politične organizacije in ustanove. Seznam terminov prireditev je velik. To potrjuje živo in pestro dejavnost naših organizacij, društev in vseh, ki so aktivno vključeni v življenje naše narodne skupnosti. Tako bo v tekočem letu več kot sto prireditev in raznih političnih in drugih akcij, katerih se bodo naši rojaki - pa tudi pripadniki večinskega naroda -lahko udeležili v Celovcu in na podeželju. Navedene so seveda tudi akcije, ki se bodo odvijale izven našega naselitvenega prostora, zlasti gostovanja v matični Sloveniji, širšem avstrijskem prostoru ali pri zamejskih bratihvltaliji. Načrt prireditev je torej obširen, izbira bogata in želeti je, da bodo narodne skupnosti na Koroškem, zlasti za njen boj za dosego narodnostnih pravic. Jančar je tozadevno izrazil željo, da bi koroški Slovenci sodelovali v mesečniku Rodna gruda, namenjen slovenskim izseljencem, saj bo jih tako najbolj avtentično seznanjali o svojem življenjskem utripu. Matjaž Jančar (na naši sliki prvi z leve - poleg njega generalni konzul Borut Miklavčič) je ob koncu razgovora obiskal še naše uredništvo. Pogovor, v katerem je orisal delo SIM, bomo objavili v prihodnji številki. navedene prireditve realizirane v zadovoljstvo organizatorjev in obiskovalcev. Prejšnji teden smo prejeli tudi terminski koledar prireditev Krščankse kulturne zveze. V glavnem gre za navedbo istih prireditev kot v koledarju SPZ, z ozirom na poznejši izid, je število nekoliko večje. KKZ ima koledarju priključen tudi seznam ponudb kot so predavanja, literarni nastopi in posredovanje raznih kulturnih ansamblov. Naglica seveda vedno privede do napak, pomot spodrsljajev, zlasti pri nazivih nekaterih prireditev, primer: „Steljanje na Obirskem". „Kegljanje za dva prašiča" ali „Iz!et na Titov grob". Do takih, nepremišljenih formulacij kljub naglici ne bi smelo priti, saj to ni najlepše spričevalo izdajateljev. Kljub temu koledar prireditev smatramo za zelo koristno izdajo, ker je v veliko oporo vsem, ki načrtujejo razne kulturne akcije in je nenazadnje tudi sad koordinacije naših centralnih organizacij in krajevnih društev. Koledar prireditev je možno dobiti pri SPZ oz. KKZ. Sinoči Je v Ti^c/tie/Jevi Jvomni SVonrskovega o o L— (3 C (D > O C 'Č3 > k) o *o a a a a a a a a a a a a a a a a a a a !J a a .. ! a a a a a a a a a a a a a a a a a a a. a ——— ^ Novega naročnika/novo na- Drucksache ročnico pridobil(a): Tiskovina (ime in priimek) P. n. (naslov) SLOVENSKI VESTNIK (pošta) Postfach/poštni predal 408 9021 Kiagenfurt/Cetovec 3^ Koroško prvenstvo v smučarskih tekih: Janach, Wro!ich, Urschitz med prvimi Med šolarji so se na koroškem prvenstvu v smučarskih tekih v Vrbi uveljaviti tudi štirje slovenski tekači. Hanzi Janach z Reke pri Šentjakobu je v skupini starejših šolarjev osvojil drugo mesto. Peter Wrolich iz Ločje postal prvak pri mlajših šolarjih (proga: 4 km) in kot član štafete Union Rosenbach (Podrožča) osvojil še eno prvo mesto. Njegov brat Christian Wrolich pa je postal prvak pri mlajših pionirjih na 2 km progi. Tretje mesto pri juniorjih je zasedel Franc Urschitz iz Loč. Odbojka: Dve zmag) Doba Po turnirju v Celovcu, kjer so zasedli četrto mesto, so odbojkarji iz Doba premagali v 3. in 4. igri prvenstva VBK Wolfsberg s 3:0 (v 55 minutah: 10:15; H : 15; 6:15) in tudi Grabštanj s 3:0 (2:15; 13:15; 5:15). V teh dveh igrah je moštvo izvajalo nove poteze naštudirane v treningu. Igra na kratko žogo je že prav dobro razvita. Zadnja tekma pred play-offom bo 5. februarja v glavni šoli v Pliberku. V nedeljo, 26. 1.. bo turnir v Celovcu z moštvi iz Beljaka in Slovenije. Ženske pa igrajo 27. 1. proti Grabštanju, 6. 2. pa v Pliberku proti Šentvidu. Sankanje v Lepeni Pred 18 leti je - iz potrebe po zimski družabnosti - Siovensko prosvetno društvo ZARJA priredilo prvo tekmovanje na ljudskih sankah v občini Železna Kapla. Odslej pa športna sekcija društva skrbi za redno izvedbo in potekanje sankarskih prireditev. Te vedno spet pridobijavo na športnem poudarku, ob robu oz. za ciljem pa jim uspeva ohranjati tudi veselo, družabno plat. Akoravno je pri udeležbi zadnja leta povsod opazovati rahlo pojemanje, so sankarske tekme SPD ZARJA v Lepeni zelo dobro obiskane. Tako tudi letos, ko je bilo na startu 88 posameznikov in kar 26 dvojic. Mnogi pa so prišli v Koprivno tudi kot gledalci. Kot znano bi ZARJINA tekma morala biti že 8. dec. lani. Organizatorji so jo morali preložiti, preteklo nedeljo pa je bilo ugodno tudi vreme in sankači SSK OBIR, TVN Šmarjeta, SPD OBIR, SPD ZARJA ter ekipa TVD PARTIZAN Tržič so imeli dobre in enake pogoje. Napravo za merjenje časa je dal na razpolago SŠK OBIR, cesto oz. progo pa je pripravljal Karl Ošina. Razdelitev nagrad pri Rastočniku pa so opravili preds. Miha Travnik, sekcijski vodje Franc Štern in Albert Rozman ob asistenci Regine Smrtnik - najuspešnejše domačinke v sankanju. 18. sankarska tekma SPD ZARJA je štela tudi za POKAL OBRIJA 1986, naslednja v tem okviru bo v nedeljo na Obirskem, zaključna pa 2. marca v Smar-jeti v Rožu. V Lepeni so slavili člani družine Miklau. Oče Florijan je bil najboljši na športnih sankah in najboljši dneva na ljudskih sankah, sin Adi je zmagal v skupinah športne sanke I in šolarji II, hčerka Klaudija pa je z zmago pri mladinkah postala najhitrejša ženska. Sadolšek Johi in Stane Pepi - oba seniorja - pa sta v skupini dvojic dosegla najhitrejši čas na progi. M.T. Športne sanke I: L Adi Miklau 2.35,80;2. Klau-dia Miklau 2.40,31; 3. Emil Pasterk 2.40.35. Športne sanke U: L Flori Miklau 2.20.34; 2. Fridi Osojnik 2.22,56; 3. Josef Jung 2.25,53. Šolarke ): 1. Tina Koka! 3.48,19; 2. Martina Dobeitz 4.42.90. Šolarji 1; 1. Igor Veršnik 3.13,73; 2. Alfred Vej-nik 4.02,80; 3. Toni Kogoj 4.12,21. Šolarke H: 1. Angelika Kogoj 3.08,41; 2. Ani Kogoj 3.37,36; 3. Monika Oraže 3.53,07. Šolarji H: I. Adi Miklau 3.12.84; 2. Pauli Ošina 3.15.16; 3. Marko Smrtnik 3.28,14. Mladinke: 1. Klaudia Miklau 2.57,22; 2. Diana Olip 3.17.98; 3. Jožica Sadovnik 3.52,00. Mladinci: 1. Franz Haderlap 2.57,55; 2. Rudi Karničar 3.05,56; 3. Stefan Bolterle 3.18,18. Splošna ženske: 1. Danica Ahačič 3.10.52; 2. Elzi Kogoj 3.19,80; 3. Irmi Oraže 3.22,64. Splošna moški: 1. Izidor Karničar 2.45,49; 2. Josef Karničar 2.49,05; 3. Dietmar Paulič 2.51,86. Seniori !: 1. in najboljši dneva Flori Miklau 2.43,79; 2. Rudi Veršnik 2.45,79; 3. Milan Hribar 3.04,42. Seniori H: 1. Rudolf Čertov 2.49,69; 2. Engel-bert Živkovič 3.31,94; 3. Josef Stane 3.49.38. Dvojice: 1. Sadolšek/Stane 2.32,67, najhitrejši čas; 2. Veršnik/Veršnik 2.43,59; 3. Ošina/Ošina 2.55,50. Ločilo: Gamsov Zepej in Majda obhajaia 60-!etnico Pred kratkim sta na Ločiiu obhajala 60. življenjski jubilej Majda in Jožef Miki pd. Gamsova Majda in Zepej. Oba poznamo kot zavedna in prizadevna člana naše narodne skupnosti. Gamsov Zepej je že zgodaj prevzel Gam-sovino in jo od prvotnih 15 hektarov z umnim im trdim delom povečal na 50 hektarjev. Kot umen kmet in zadružnik - on je tudi predsednik Posojilnice na Ločilu - ter nekoč znan kulturni dejavnik, si je med prebivalstvom obeh narodnosti pridobil priljubljenost in spoštovanje. Po vojni si je izbral za življenjsko družico Požarnikovo Majdo z Brnce, to je tisto Majdo, ki je nekoč narodno kulturno razgibala Brnco in njeno okolico. Bila SKOK!: Zahomčani med najboljšimi Koroško prvenstvo v Vrbi Mladine Berhard Winkler (SV Malta) je z rekordnim skokom - 59,5 m - na skakalnici v Vrbi odnese! naslov koroškega prvaka pred Guntherjem Strannerjem, ki je sicer član avstrijskega (!) zveznega moštva. Naraščaj športnega društva Zahomc pa je ponovno potrdil, da šteje v koroški vrh. Trener Franci Wiegele je bil zadovoljen, saj so bili Zahomčani v teh skupinah uvrščeni med prvimi tremi. „Naši skačejo najboljše, vendar je vedno še kdo, ki je premočan, saj so naši telesno šibkejši," pravi trener Franci Wiegele. „Pravilno je, da se mladi skakalci že pri takih tekmah navadijo na zahtevnejše skakalnice. Nima koristi, če skačejo na 30-m skakalnici, medtem ko so tekme za Austria-cup na 60-m skakalnicah", pravi Franci Wiegele, ko ga vprašamo kaj on Skupaj z drugimi funkcionarji ŠD Zahomc skrbi trener Franci Wie-gele za napredek smučarskih skakalcev. Vadijo na odličnih zahom-ških skakalnicah, ki sta med najboljšima na Koroškem. meni o problemu, ki so ga načeli tudi v Vrbi. K časopisnim poročilom, ki so govorila o ..razburjenju", ki naj bi ga povzročil trener Zahomčanov ob skakalnici v Vrbi, pa je dejal, da ima seveda trener pravico dajati svojim skakalcem navodila preden se spustijo preko skakalnice. Te pravice mu nihče ne more jemati. Morda pa je koga od navzočih motila slovenščina? Rezultati prvenstva v Vrbi: Otroci!: 1. Robert Fuchs (KSG). Otroci U: 1. Vinzenz Grote (KSG). Solarji I (ali mladi pionirčki): 1. Christian Samitz (SZ Vrba) 28/29 - 171,4; 2. Giinther Kaiser (ŠD Zahomc) 28/28-160,8; 3. Guido Wiesenrei-ter 27,5/27 - 154,1; 4. Tomaž Kuglitsch in 8. Manfred Schnabl (oba ŠD Zahomc). Šoiarji H (aii starejši pionirji): 1. Heinz Kuttin (SV Beljak) 56,5/54,5 - 191,3; 2. Christian Moser 54/51,5 - 170,4; 3. Janko Zwitter (oba ŠD Zahomc) 53/52 - 168.5; 5. Hannes Frank; 7. Peter Rausch; 8. Niko Zwitter (vsi ŠD Zahomc). Mladinci: 1. in koroški prvak Bernhard Winkier (SV Malta) 56/59,5 -208,9; 2. Giinther Schoffmann (SZ Vrba) 54,5/58 - 201,5; 3. Christof Miitler (ŠD Zahomc) in Klaus Kuttin (SV Beljak) oba 54/55 - 188,7. Juniorji: 1. Giinther Stranner (SV Malta) 56/59-206,0; Splošni razred: 1. Helmuth Plattner (Bteiberg) 54,5/54,5 -1^1.2. *** Mladi Zahomčani se trenutno pripravljajo na tekmo za Austria-cup v Vrbi. Ozdravljeni Franci Wiegele pa se je odpravil na 2 tekmi na Japonskem (svetovni pokal), začetek februarja pa se bo udeležil avstrijskega prvenstva na Tirolskem. Šah: Tudi prvo moštvo SŠZ na drugem mestu S težko priborjeno zmago nad prej še neporaženim moštvom Gospe Svete je prevzelo prvo moštvo Slovenske športne zveze vodstvo v trojki zasledovalcev, ki so za petami prvourščenemu Šentvidu. Igralce moštva Gospe Svete je prvi sezonski poraz zelo bole), saj za nje ni samo šlo za pridobivanje točk, temveč tudi proti slovenskemu moštvu. Tem večje je bilo veselje slovenskih šahi-stov nad zmago in drugim mestom na lestvici. Postava: Lojze Gallob - Pichler 1:0, Gorazd Živkovič - J. Breščak remi, Franzi Rulitz - A. Breščak 1:0, Ivko Ferm - Archer 1:0, Branko Kolter -Sommer remi, Ivan Lukan - Kogler 0:) (SŠZ/Cartrans I - Gospa Sveta H 4:2). Lestvica: L SCA Šentvid 111 38,5 2. SŠZ Cartrans I 33 3. Gospa Sveta H 32,5 4. Tovota/GrieBer 31 *** V tretjem kolu betjaškega mestnega prvenstva je Tončka Einspieler ponovno zgubila in ima zdaj pol točke. Ostali izidi (v oklepaju število doseženih točk): Lojze Gallob -Oberberger remi (1,5), Franzi Rulitz - Sternig ):0 (2), Trink - Herbert Rulitz 1:0 brez boja (1). Danes igrajo četrto kolo. ^ Redni občni zbor Slovenskega atietskega kiuba bo v nedeljo. 2o.!. )986, ob 14 JO v Modestovem domu, Richard-Canavat-Gasse, v C elovcu. Dnevni red: Poročita odbornikov, diskusija. sprememba pravit, votitev odbora. Vabtjeni vsi čtani. 5. veiesiaiom v Piiberku Športno društvo Ptiberk prireja v soboto, 25. L 1986 ob 14.30 uri na Libiču pri Ptiberku 5. velestatom (Super-„G"). Rok prijave: do 24. t. 1986 po tetefonu: 0 42 35/25 83 ali 20 4]. Pred 75 leti je izšel prvi časopis gradiščanskih Hrvatov je pevka, igralka ter na prosvetnem polju dosegla to, da je bila takrat Brnca najbolj narodno prosvetno razgiban kraj na južnem Koroškem. Ne čudimo se torej da sta takčni osebnosti, polni elana in kreativnosti, tudi nekaj dosegli v svojem vsakdanjem življenju. Oba jubilanta sta bila deležna počastitve in čestitk tudi s strani domače Posojilnice, kjer so se spomnili njunih zaslug za splošni razvoj domačega prebivalstva. Majdi in Zepiju ob njunem prazniku (čeprav z majhno zamudo) iz srca čestitamo z najboljšimi željami in jima kličemo - na mnoga leta! Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. Prefektu teto je izdato Hrvatsko tiskovno društvo na Gradiščanskem pubtikacijo z nastovom ..Nevine i časopisi gradiščanskih Hrvatov". Knjiga je izšia ob pritožnosti 75-tetnice prvega časopisa gradiščanksih Hrvatov „Naše Novine". Razdetjena je na več detov. V prvem detu razni avtorji razpravtjajo o kutturnem in potitičnem pomenu tas-tnega tiska neke narodne skupnosti. V tem detu knjige najdemo tudi potrebne osnovne zgodovinske podatke o pubiicistiki gradiščanskih Hrvatov. Čeprav so gradiščanski Hrvati sorazmerno pozno razviti iastno dejavnost na publicističnem sektorju, kar je verjetno biio pogojeno tudi z ekonomsko in kui-turno situacijo ter z odcepljenostjo od matičnega naroda, so biii soočeni s podobnimi probiemi kot koroški Siovenci. Narodni buditelji so biii v prvi vrsti duhovniki in nekateri učiteiji. To je vplivaio tudi V nasprotju s Koroško: Sociatdemokrati so v medvojnem obdobju izdaja)! poseben tisi za gradiščanske Hrvate! na politično usmeritev njihove publicistike. Po prvi svetovni vojni na Gradiščanskem ni bito možno takoj nadaljevati z iastnim pubiicističnim detom. Šeie po ureditvi poiitičnih razmer odnosno po vključitvi Gradiščanske Avstriji so Hrvati obno- SLOVENSKE VESTNIK 40 LET V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „Stovenski vestnik" in prosim, da mi iist pošiljate na nasiednji nasiov: ime in priimek____________________________________ nasiov____________________________________________ pošta_____________________________________________ Obvezujem se, da bom naročnino redno piačevai(a) in prosim, da mi pošijete račun in poiožnico. (kraj in datum) (podpis) D D D D O a a a a a a a a n a a a o a a !: a a a a a a a ! a a a a a a a ) a a a a a a a a a a a a 13 t-) O "N 3 3) O 15' (D* < (D o< 7T O O) (D 13 N ED O a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a ': a a a a a a a a a ! a a a a a a ! i a a a a a a a a a viti svoje iiste. V tem obdobju se kot konkurent za giasove gradiščanskih Hrvatov pojavi sociatdemokratska stranka, ki izdaja svoje gtasito za gradiščanske Hrvate. Tu zapazimo tudi veiiko razliko v zadržanju te stranke v primerjavi do koroških Siovencev. Na Koroškem je biio vodstvo stranke v ..nemških" rokah, stranka nikoii ni mislita na poseben siovenski socialdemokratski iist, čeprav je imeia med sioven-skim prebivaistvom južne Koroške močno zaiedje. Ni imeia potrebe, da bi jačiia sociaidemokratsko zavest med slovenskim prebivaistvom v njihovi materinščini. Vse preveč je že tedaj bita odvisna od meščanskih strank odnosno se enostavno ni upata storiti podobnega koraka kot na Gradiščanskem. Seveda pa bi bila zeio zanimiva vsebinska anaiiza sociaidemo-kratskega tista za gradiščanske Hrvate. Ta bi nam iahko pokazaia, kak odnos je razvita stranka v prvi avstrijski republiki do nacionainega vprašanja. Pubiicistika gradiščanskih Hrvatov je imeia podobne namene kot publicistika koroških Siovencev. V prvi vrsti naj bi budita in krepita narodno zavest svojih bratcev, širila kut-turne dobrine naroda ter bila sptoh organizator narodno pohtičnega življenja. Srečavata se je s hudimi finančnimi problemi kot tudi z dejstvom neprofesionatnega kadra. Svoj višek je pubticistika gradiščanskih Hrvatov dosegla prvič po prvi svetovni vojni, drugič pa v sedemdesetih tetih odnosno v zadnjem obdobju. V drugem delu knjige najdemo osnovne Stovar za hrvatski uradni jezik podatke o domata 60 tistih, od katerih jih danes izhaja še okoli t5. Zajemajo osnovne hibtiografske podatke, kot so nastov lista, čas izhajanja, mesto izhajanja, usmeritev, formta, obseg, izdajatelja in odgovornega urednika. Pri nekaterih nastovih najdemo še podatek o naktadi ter mesto, kjer se časopis hrani. Ta de) knjige zaktjučuje kronotoški pregled vseh pubti-kacij. Zadnji de) knjige zajemajo zanimive stike in posnetki raznih listov. Knjigo, ki jo je Hrvaško tiskovno društvo izdato s pomočjo urada zveznega kaneterja, bodo gotovo koristiti vsi, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji v Avs- triji, saj je osnovni in prvovrstni vir informacij o pubhcistični dejavnosti gradiščanskih Hrvatov. Pred nekaj dnevi je izšet tudi manjši sto-var ..Hrvatksi službeni jezik u Gradišču", čigar avtorja sta dr. Herbert Gassner in mag. Josef Vlasits. Stovar že po svoji zunanjosti močno spominja na Nemško-sloven-ski slovar dr. Pavta Apovnika, ki ga je pred teti izdal Kiub slovenskih občinskih odbornikov. V uvodu Gassner in Vlasits opozarjata na pomanjkanje izvedbenih dotočil k sed- NCvmEičAsona Mt*MŠMnMnw HR7AI0V gagst memu čtenu avstrijske državne pogodbe, kar zadeva dvojezično uradovanje na Gradiščanskem odnosno hrvaški uradni jezik pred uradi in sodišči. Večkrat opozarjata tudi na koroške razmere, ki kot vsi vemo niso zadovotjive. Uvod zaključujeta z mislijo, da hi se njuno delo nadatjevato v obliki priprave širšega stovarja nemško-hrvatskih pravnih izrazov. To deio naj bi opravita detovna skupina pravnikov in jezikostovcev iz Avstrije in Jugoslavije. MENJAVA DENARJA Stanje v sredo 22. januarja 1986 Za 100 dinarjev dobite 4.20 šil. Za 100 dinarjev plačate 5.50 šil. Za 100 tir dobite 0.99 šil. Za 100 tir plačate 1.05 šil. Za 100 mark dobite 694.00 šil. Za 100 mark plačate 710.30 šil.