Poštnina nlaeana v gotovini. 9t| KRALJEVIN Ji U G O S LAVI J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 40. Kos. V LJUBLJANI, dne 21. maja 1932. Letnik III. VSEBINA: 396. Zakon o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih. 397- Pravilnik o določanju cen svetovne paritete za pšenico. 398. Tečaj državnih in po državi zajamčenih papirjev. 399. Prijava o zaposlitvi zdravstvenega pomožnega osebja. 400. Telefonski promet na velike razdalje. 401. Telefonski promet v Dravski banovini. Zakoni in kraljevske uredbe. »'• Š! 396. Mi ALEKSANDER I., Po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XIV. redni seji, ki jo je imela dne 26. februarja 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno, zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XII. redni seji, ki jo je imel dne 15. marca 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih,* ki se glasi: I. DEL. Obče odredbe. § i. Zenskim obrtnim šolam je naloga, dajati učenkam Potrebno občo in strokovno izobrazbo in jih usposab-Ijati za samostojno delo v njihovem obrtu, ženskim stro- * ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9- aprila 1932., št. 82/XXXVI/237. — Upoštevan je tudi Popravek ^Službene novine« z dne 16. aprila 1932., št. 88/XXXVIII/265. 402. Telefonski promet z inozemstvom. 403. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 404. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 405. Odločbe seje državnega sveta. kovnim učiteljiščem pa, izobražati učenke za učiteljice ženskih del. § 2. ' Ženske obrtne šole in ženska strokovna učiteljišča so pod vrhovnim nadzorstvom 'ministra za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorstvom bana. § 3. Ženske obrtne šole in ženska strokovna učiteljišča imajo te-le odseke: 1. za krojenje in šivanje perila; 2. za krojenje in šivanje obleke; po potrebi se na njih lahko osnujejo tudi še ti-le odseki: 1. za umetna dela; 2. za izdelovanje ženskih klobukov; 3. za izdelovanje steznikov; 4. za izdelovanje umetnih cvetlic; o. za tekstilno pletenje; 6. za preprogarstvo. Število in vrsto odsekov na vsaki šoli odobruje mini-sier za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. § 4. Zenske obrtne šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolvirane učenke v svoji stroki. Zenska strokovna učiteljišča z diplomskim učiteljskim izpitom imajo za stroko veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. § 5. Ženske obrtne šole so lahko: a) državne, banovinske, občinske (mestne), če jih popolnoma vzdržujejo država, banovina ali občina (mesto); b) poldržavne in polbanovinske, če plačuje država ali banovina učiteljsko osebje, korporacije pa trpe vse materialne stroške; v tem primeru ima šola naziv te korporacije; c) privatne, če jih popolnoma vzdržujejo korporacije. Ženska strokovna učiteljišča smejo biti samo državna. § 6. Minister za trgovino in industrijo ali ban vrši, kakor so pač te šole državne ali banovinske, otvarjanje, premeščanje in ukinjanje ženskih obrtnih šol. Za pol-državne, polbanovinske in privatne je treba zaslišali korporacijo. Otvarjanje, premeščanje ali ukinjanje ženskega strokovnega učiteljišča se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo. § 7. Za otvoritev ženske obrtne šole je potrebno: a) da je prijavljenih za vpis v prvi razred najmanj 20 učenk; b) da obstoje potrebni šolski prostori z opravo. § 8. Zenska obrtna šola se ukine, če je na šoli v treh zaporednih letih skupno število učenk manjše od 40. Ukinja se postopno, razred za razredom. § 9. Prostori za nastanitev ženske obrtne šole morajo ustrezati higienskim zahtevam in učnim potrebam. § 10. ProstoVe za državno, banovinsko ali občinsko žensko obrtno šolo mora dajati občina. Stroške «a vzdrževanje prostorov kakor tudi stroške za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpi občina. Prostore za poldržavne, polbanovinske in privatne ženske obrtne šole so dolžne dajati korporacije. Stroške za vzdrževanje prostorov kakor tudi stroške za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpe korporacije. Prostore za žensko strokovno učiteljišče daje država. § 11. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti, da se pri poedinih ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih otvorijo internati. Vzdrževanje teh internatov ne sme obremenjati državnega proračuna. Internati imajo svoja pravila, ki jih odobri ministrstvo za trgovino in industrijo in po njih se vrši organizacija in nadzorstvo. II. DEL Pouk. § 12. Redni pouk na ženski obrtni šoli in na ženskem strokovnem učiteljišču je izključno podneven. § 13. Pouk v Zenski obrtni šoli traja tri leta, in sicer dve leti v dveh strokovnih razredih in eno leto v šolski delavnici-ateljeju. Za učenke v starosti od 12 do 14 let se lahko otvo-rita dva pripravljalna razreda, če se prijavi najmanj 20 učenk. § 14. ' Pouk na ženskih strokovnih učiteljiščih traja pet let, in sicer: štiri leta v štirih strokovnih razredih in eno leto v šolski delavnici-ateljeju. '§ 15. Učni načrt, program s strokovnim in vzgojnim gradivom kakor tudi metodična navodila za vse predmete predpisuje minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. Praktični pouk učenk na ženski obrtni šoli se dopolnjuje in utrjuje v šolskih delavnicah-ateljejih, v katerih se naj usposobijo učenke za življenje ju praktično delo v obrtu, ki. so si ga izbrale. § 16. Učenke teh šol plačujejo za uporabo šolskih strojev poseben prispevek kot odškodnino. Višino in način plačevanja odreja na državnih in banovinskih šolah celotni učiteljski zbor, na poldržavnih in polbanovinskih šolah pa šolski odbor korporacije. § 17. Na ženski obrtni šoli in ženskem strokovnem učiteljišču se smejo uporabljati samo učbeniki, ki jih odobri minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. § 18. Ekskurzije v kraju zaradi ogleda kulturnik naprav in gospodarskih industrijskih podjetij v času, ko ni šolskega pouka, ali v času pouka, toda po odobritvi direktorja, odnosno upravitelja, so obvezne za vse učenke. Ekskurzije v državi in v inozemstvo se vrše po imo-vinskem stanju učenk in stanju šolskega sklada. Ekskurzije v državi, ki so daljše od treh dni, se vrše po pristojni odobritvi ministra za trgovino in industrijo ali banske uprave, v inozemstvo pa samo po odobritvi ministra za trgovino in industrijo. Učiteljicam, ki tspremljajo ekskurzije zunaj kraja, kjer je šola, daljše od enega dne, odreja; povračilo minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. III. DEL. Učenke. Šolsko leto § 19. Šolsko leto se začenja dne 1. septembra z vpisovanjem učenk v vse razrede in traja do vštetega dne 31. avgusta prihodnjega leta. Od dne 24. avgusta do dne 1. septembra se morajo opraviti razredni, dopolnilni in popravni izpiti. Vpisovanje se vrši dne 1., 2. in 3. septembra. Samo v izjemnih in opravičenih primerih lahko dovoli šolska uprava vpis do dne 15. septembra, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa do dne 30. septembra. Po tem roku vpis ni več dopusten. Pouk se pričenja dne 5. septembra, končuje se pa za učenke poslednjega razreda dne 10. junija, za vse ostale pa dne 20. junija. Zavržni izpiti in učiteljski diplomski izpiti se vrše v času od dne 10. do dne 25. junija. Vsa šolska izpričevala se izroče učenkam na Vidov-dan, dne 28. junija. § 20. Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 24. avgusta. Natančnejše odredbe o praznikih in narodnih slavnostih, ko ni šolskega pouka, predpiše minister za trgovino in industrijo. § 21. Šolsko leto se deli na dve polletji: prvo polletje od pričetka šolskega leta do dne 31. januarja in drugo poletje od dne 1. februarja do zvršetka predavanj. § 22. Po zvršetku drugega polletja mora objaviti uprava zenskih strokovnih učiteljišč tiskano letno poročilo po navodilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo. Vpisovanje. § 23. V prvi pripravljalni razred ženske obrtne šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile vsaj štiri razrede osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu 12 let starosti. V drugi pripravljalni razred se sprejemajo učenke: a) ki so dovršile prvi pripravljalni razred; b) ki so dovršite kak razTed srednje šole in imajo 13 do 15 let starosti, pa so opravile dopolnilni izpit iz 9trckovnih predmetov. § 24. V prvi strokovni razred ženske obrtne šole se sprejemajo učenke: ■» • a) ki so dovršile drugi pripravljalni razred; b) ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najmanj 14, največ pa 16 let starosti. § 25. V prvi razred ženskega strokovnega učiteljišča se sprejemajo z natečajem predvsem odlične učenke, ki so dovršile nepopolno srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z zaključnim izpitom. § 26. V poedinih razrednih oddelkih ne sme biti več ko 40 učenk. I 27. Privatnih učenk na ženski obrtni šoli in na strokovnem učiteljišču ne sme biti. § 28. V višji razred šole se sprejemajo učenke te šole, ki so dovršile predhodni razred. Na prazna mesta se »mejo sprejemati tudi učenke z drugih takih šol, če se prestop redno odobri. § 29. Učenkam teh šol ni dov -ljeno, da bi jih med šolskim letom preminjale. Med šolskim letom lahko prestopijo z ene šole na drugo samo učenke priselivših se roditeljev, in to naj-kesneje v osmih dneh po prihodu iz šote, kjer so se dotlej učile. Učenke, odstranjene s šole za kazen, se lahko vpišejo v drugo šolo najkesneje v osmih dneh po priolčitvi pravnomočne kazni. Ocenjanje. § 30. V vsakem polletju morajo biti učenke zadostno in vsestranski izprašane iz učnega gradiva vsakega predmeta. Uspeh iz poedinih predmetov se ocenja z ocenami: odličen (5), prav dober (4), dober (3), zadosten (2), nezadosten (1). Ocene odličen, prav dober, dober in zadosten so prehodne ocene, ocena nezadosten (1) je ocena, ki ima za posledico popravni izpit, odnosno ponavljanje razreda. Vedenje se ocenja s temi-le ocenami: primerno (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2). Uspeh iz poedinih predmetov ocenja predmetna učiteljica, ocene o vedenju in ocene občega uspeha predlaga razrednik, določa pa jih razredni učiteljski zbor. § 31. Učenka, ki je imela v dveh zaporednih šolskih letih v vedenju oceno slabo, izgubi pravico, se še dalje na tej šoli šolati, in se lahko vpiše v drugo tako šolo samo po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo, ali banske uprave. Neumrljivo, nepripravljeno in neredno učenko, ki ima ob koncu prvega polletja polovico ali še več nezadostnih ocen, zlasti iz praktičnega dela, ali ki ima v enem polletju 8 (osem) neopravičenih dni, sme celotni učiteljski zbor na predlog razrednega učiteljskega zbora odstraniti s šote; učenka ponavlja lahko razred prihodnje šolsko leto. Izpiti, § 32. Izpiti so razredni, dopolnilni, popravni, zavržni ln učiteljski diplomski izpit. Obavljati te izpite je redna dolžnost učiteljev. Završni izpiti se vrše v junijskem kot glavnem roku ali v septembrskem kot postranskem roku vpričo odposlanca ministra za trgovino in industrijo, odnosno bana, in enega odposlanča prisilnih obrtniških združenj, pri poldržavnih ali polbanovinskih pa tudi vpričo enega člana šolskega odbora. Učiteljski diplomski izpit, se opravlja na ženskem strokovnem učiteljišču po dovršenem šolanju v junijskem roku kot glavnem in v septembrskem roku kot postranskem roku vpričo odposlanca ministra za trgovino in industrijo. Minister za trgovino in industrijo predpisuje pravilnik o opravljanju izpita in o odposlančevi nagradi. Prevajanje. § 33. V višji razred se prevajajo one učenke, ki imajo iz vseh predmetov najmanj zadostno oceno, in one učenke, ki so dobile iz enega predmeta nezadostno oceno, pa so opravile ta predmet meseca avgusta - pri popravnem izpitu. Iz praktičnih del popravnega izpita ni. Popravni izpiti se opravljajo na isti šoli in se ne morejo ponavljati. Razred se sme ponavljati samo enkrat. § 34. Učenka, ki se ji letna ocena zbog bolezni ali drugih opravičenih vzrokov ne more zanesljivo dati, mora opravljati razredni izpit iz vseh predmetov ali pa iz onih, po katerih se mora letna ocena določiti. Če je zbog bolezni zadržana, da bi opravila ta izpit v mesecu juniju, in to pravočasno dokaže z zdravniškim potrdilom, ga sme opravljati v mesecu avgustu, vendar v tem roku ne more dobiti popravnega izpita. Taka učenka ponavlja razred, če dobi tudi samo eno nezadostno oceno. Dijaške knjižice. § 35. Po zvršetku polletja se učenkam priobči uspeh in vpiše v dijaško knjižico, ki jo mora imeti vsaka učenka teh šol. Obliko in vsebino dijaške knjižice predpisuje minister za trgovino in industrijo. Izpričevala in potrdila. § 36. Po zvršetku šolskega leta dobi vsaka učenka ženske obrtne šole in ženskega strokovnega učiteljišča izpričevalo o svojem uspehu in vedenju v tem šolskem letu. V opravičenih primerih se sme izdati med šolskim letom na prošnjo potrdilo o šolanju s pripombo, v kateri namen se izdaja. Izpričevala in potrdila podpisujeta direktor, odnosno upraviteljica in razrednik. Izpričevalo o zaključnem izpitu podpisujejo odpos'a-nec ministra za trgovino in industrijo, odnosno bana kot predsednik, odposlanec obrtniškega prisilnega združenja in člani izpraševalne komisije, pri poldržavnih in polbanovinskih šolah pa tudi Član šolskega odbora. Izpričevalo o učiteljskem diplomskem izpitu podpisujejo odposlanec ministra kot predsednik, direktor in člani izpraševalne komisije. Obliko in vsebino izpričevala in potrdila predpisuje minister za trgovino in industrijo. § 37. Duplikat letnega izpričevala izdaja direktor sam, odnosno upraviteljica sama. Duplikat izpričevala, o završ-nem izpitu izdaja upraviteljica, duplikat izpričevala o učiteljskem diplomskem, izpitu pa izdaja direktor po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali Kanair« y&ra- ve potem, ko se je' službeno razglasila razveljavitev izvirnika v državnih ; Službenih novinah ali v službedem listu banske uprave. Za vse duplikate se plačuje poleg državne takse prav tolik znesek v gotovini za šolski sklad. Šolski red. § 38. O dolžnostih učenk, njihovem vedenju v šoli in zunaj sole, pohajanju šole in delu v šolski delavnici-ateljeju, opravičbi izostanka, kaznovanju in ostalem redu in delu na ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih predpiše minister za trgovino in industrijo pravilnik. § 39. Učenko sme kaznovati učitelj, razrednik, direktor, odnosno upraviteljica, razredni učiteljski zbor in celotni učiteljski zbor. § 40. Učenke se kaznujejo z opominom, ukorom, odstranitvijo in izključitvijo iz šole. S telesnimi kaznimi se učenke ne smejo kaznovati. § 41. Za velike disciplinske šolske prestopke ali česče storjena manjša kazniva dejanja se učenka lahko kaznuje z odstranitvijo ali izključitvijo. O odstranitvi s šole za eno šolsko leto, toda tako, da lahko na drugi šoli dovrši pričeto šolsko leto, odloča direktor, odnosno upraviteljica na predlog razrednega učiteljskega zbora. O izključitvi iz šole do zvršetka šolanja tako, da učenka lahko nadaljuje pričeto šolanje na drugi šoli, odloča celotni učiteljski zbor. Ta kazen postane izvršna, ko jo odobri ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. ■ *• O izključitvi iz vseh ženskih obrtnih šol in ženskih strokovnih učiteljišč odloča celotni učiteljski zbor z najmanj s/s glasov. Ta kazen postane izvršna, ko jo odobri minister za trgovino in industrijo. Šolski sklad. § 42. Na ženski obrtni šoli in na vsakem ženskem strokovnem učiteljišču obstoji šolski sklad, iz čegar sredstev se nabavlja material za izdelovanje za siromašne učenke: stroji, učila, knjige, modni listi in se daje podpora siromašnim učenkam za ekskurzije. V šolski sklad državnih, banovinskih in občinskih (mestnih) šol se stekajo prispevki učenk za uporabo šolskih strojev in 50 % zaslužka od izdelanih predmetov, ki so narejeni v šoli po naročilu, dočim drugih 50% za* služka pripada učenki,' ki je delo izvršila. Na poldržavnih in polbanovinskih šolah se deli ta zaslužek na tri dele, in sicer dobe 30 % učenke, 30 % gre v korist korporacij in 40 % v korist šolskega sklada. Pravila o šolskem skladu predpisuje minister za tr-g$viun iu industrijo, 40. kos. IV. DEL. Učitelji. § 43. Učitelji ženskih obrtnih šel in ženskih strokovnih učiteljišč so redni, honorarni in pogodbeni. Redni učitelji so: a) na ženskih obrtnih šolah: upraviteljica, strokovne učiteljice, obrtne učiteljice in njih pripravnice; b) na ženskih strokovnih učiteljiščih: direktor, profesorji, suplenti-pripravniki, strokovne učiteljice, obrtne učiteljice. Za honorarne učitelje s honorarjem od ure ali za pogodbene učitelje s stalno mesečno nagrado se smejo po Potrebi postaviti osebe, ki imajo isto kvalifikacijo kakor redni učitelji § 44. Upraviteljica ženske obrtne šele postane lahko samo Predmetna ali strokovna učiteljica, ki ima najmanj 12 let Učiteljske službe. § 45. Za strokovno učiteljico ženske' obrtne šole se lahko Postavi oseba, ki je dovršila žensko strokovno učiteljišče 2 učiteljskim diplomskim izpitom, opravila državni strokovni izpit in dovršila 3 leta učiteljske službe § 46. Za strokovno učiteljico-pripravnico na ženski obrtni s°li se lahko postavi oseba, ki je dovršila žensko strokovno učiteljišče z učiteljskim diplomskim izpitom. § 47. Direktor ženskega strokovnega učiteljišča lahko postane profesor srednje strokovne šole ali srednje šole, ki uua najmanj 18 let učiteljske službe § 48. Za profesorja je lahko postavljen suplent-pripravnik, ki je diplomiral na filozofski fakulteti ali na višji ‘strokovni šoli fakultetne veljave, dovršil 3 leta učiteljske službe in opravil profesorski izpit. § 49. Za suplenta-pripravuika se'lahko postavi oseba, ki J® diplomirala na filozofski fakulteti ali na višji strokovni šoli fakultetne veljave. § 50. Za strokovno učiteljico na ženskem strokovnem učiteljišču se lahko postavi oseba, ki je dovršila žensko strokovno učiteljišče z učiteljskim diplomskim izpitom in opravila državni strokovni izpit, če ima najmanj 10 let učiteljske službe na ženski obrtni šoli. § 51. Za obrtno učiteljico v delavnici-ateljeju se lahko pojavi kljub §§ 12. in 59. zakona o uradnikih oseba, ki je opravila mojstrski izpit, če ima najmanj 3 leta prakse in opravi državni strokovni izpit za obrtno učiteljico. § 52. Učitelji ženskih obrtnih šol in strokovnih učiteljišč morajo imeti na teden to-le število ur: ' 1. direktor ženskega strokovnega učiteljišča do 5 ur; 2. upraviteljice do 10 ur; 3. profesorji za cbče predmete 18 ur, za risanje 22 ur; 4. suplenti-pripravniki prvi dve leti službe za obče predmete 14 ur, za risanje 18 ur, po dveh letih pa kakor profesorji; 5. strokovne učiteljice 30 ur; 6. strokovne učiteljice-pripravnice 24 ur, po dveh letih službe pa kakor strokovne učiteljice; 7. obrtne učiteljice 36 ur. § 53. Upraviteljice, strokovne in obrtne učiteljice privatnih šol morajo imeti isto strokovno kvalifikacijo kakor upraviteljice, strokovne in obrtne učiteljice državnih šol. Izbcr upraviteljice, strokovnih in obrtnih učiteljic na teh šolah velja, ko ga odobri minister za trgovino in industrijo. § 54. Učiteljica, ki je tri leta zaporedoma slabo ocenjena, se odstrani iz državne službe. § 55. Učiteljicam je prepovedano, privatno pripravljati učenke svoje šole. § 56. Minister za trgovino in industrijo predpiše: 1. pravilnik o poslovanju in dolžnostih direktorja, upraviteljic in učiteljic; 2. pravilnik o ccenjanju direktorja, upraviteljic in učiteljic; 3. pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za vse učitelje. § 57. Na ženskih obrtnih šolan in ženskih strokovnih učiteljiščih, ki imajo več ko 8 oddelkov, postavlja ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava eno izmed učiteljic za šolsko tajnico, da opravlja upravne in blagajniške posle; to dolžnost vrši poleg svoje redne dolžnosti. Honorar za to delo uuredi minister za trgovino in industrijo s pravilnikom sporazumno z ministrom za finance. § 58. Plače in prejemki, pravica do pokojnine in vsa ostala službena razmerja, pravice in dolžnosti učiteljev ženskih obrtnih šol in ženskih strokovnih učiteljišč, kolikor niso-določeni s lem -Zakonom,-so urejehi % zakonom o uradnikih z dne 31. marca 1931. V. DEL. Šolske naprave. § 59. Med šolske naprave spadajo: kabineti, zbirke, knjižnice in šolske delavnice-ateljeji. § 60. Za čuvanje učil za poznavanje materiala, dijaških čr-težev, izdelanih del in modelov, potrebnih za nazorni pouk, ima vsaka šola svoje kabinete in zbirke. § 61. Knjižnice so lahko učiteljske in dijaške. Obsezajo strokovne in ostale knjige, časopise in modne liste. Ob pričetku šolskega leta odredi direktor, odnosno upraviteljica knjižničarja za učiteljsko in dijaško knjižnico in določi varuha kabineta zbirke. Dolžna sta čuvati in upravljati njima poverjene predmete in voditi v redu inventar po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. § 62. Zaradi izvajanja praktičnega pouka ima vsaka šola svojo šolsko delavnico-atelje. Zaradi uspešnejšega izvajanja praktičnega pouka šola lahko sprejema naročila. Naročila se izdelujejo prvenstveno v šolski delavnici-ateljeju, če pa to izvajanje učnega načrta dopušča, tudi v strokovnih razredih. § 63. Minister za trgovino in industrijo predpisuje 6 pravilnikom: 1. kako je urejati in upravljati kabinete, zbirke in knjižnice; 2. kako je otvarjati, urejati in voditi poedine šolske delavnice-ateljeje. VI. DEL Šolska uprava. § 64. Šolsko upravo sestavljajo direktor, odnosno upraviteljica, razrednik, razredni učiteljski zbor in celotni učiteljski zbor. § 65. Direktor, odnosno upraviteljica je starešina šole. Šolo upravljata po zakonu, pravilnikih in naredbah ministrstva za trgovino in industrijo in banske uprave. § 66. Razrednik skrbi za učenke svojega razreda in podaja potrebna poročila direktorju, odnosno upraviteljici, razrednemu učiteljskemu zboru ali celotnemu učiteljskemu zboru. Ob pričetku vsakega šolskega leta odredi direktor, odnosno upraviteljica razrednike za vsak razred. § 67. Razredni učiteljski zbor sestavljajo razrednik in vsi učitelji enega razreda; zbor odloča o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ta razred. § 68. Celotni učiteljski zbor sestavljajo direktor, odnosno upraviteljica in vsi učitelji. Sejam celotnega učiteljskega zbora predseduje direktor, odnosno upraviteljica, če pa sta zadržana, po činu najstarejši učitelj. Celotni učiteljski zbor se sestaja po potrebi in izdaja odločbe, ki se nanašajo na celotno delovanje šole. § 69. Minister za trgovino in industrijo izda pravilnik o delovanju in dolžnostih razrednika, razrednega učiteljskega zbora in celotnega učiteljskega zbora. Ostale upravne odredbe. § 70. Minister za trgovino in industrijo predpiše pravilnik in navodila o ureditvi šolskega arhiva, voditvi knjig in opravljanju upravnih poslov. § 71. Vsaka državna in banovinska ženska obrtna šola kakor tudi državno žensko strokovno učiteljišče sme imeti pečat z državnim grbom in označbo vrste šole- Poldržavne in polbanovinske ženske obrtne šole imajo pečat z državnim grbom, označbo šole in korporacije. - § 72. Ob koncu vsakega šolskega leta mora direktor, odnosno upraviteljica predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi letno poročilo o stanju in delovanju na svoji šoli. VII. DEL. Tečaji. § 73. Pri ženskih obrtnih šolah se lahko otvarjajo za odrasla dekleta in žene tečaji za izučevanje in izpopolnjevanje v obrtnih strokah, ki so na tej šoli zastopane. Tečaj se lahko vrši, če se javi najmanj 10 oseb. T® osebe plačujejo prispevek po krajevnih razmerah za uporabo šolskih učil. Višino prispevka določa šolska uprava. Od tega prispevka pripada na državnih šolah; 50 % učiteljici in 50 % šolskemu skladu, na poldržavnih in pol-banovinskih pa: 30 % učiteljici, 30 % korporaciji, ki šoto vzdržuje, in 40 % šolskemu skladu. § 74. Minister za trgovino in industrijo lahko odobri po pokazani potrebi, zlasti v krajih, kjer ni ženske obrtne šole, da se osnujejo tečaji za izučevanje in izpopolnjevanje v obrtnih strokah, za odrasla dekleta in žene pod upravo ženskih korporacij. Ti tečaji so pod nadzorstvom ministrstva za Lg^vino in industrijo. § 75- Obiskovalkam tečajev se izdaja samo potrdilo, da so posečale tečaj. Obliko in vsebino teh potrdil predpisuje minister za trgovino in industrijo. Posečanje tečaja ne daje pravice, opravljati pomočniški ali. mojstrski izpit, marveč služi edino osebnemu izpopolnjevanju. § 76. Odobritev za prirejanje tečajev daje po svoji pristojnosti ministrstvo za trgovino in industrijo ali pa banska uprava. VIII. DEL. Odnos poldržavnib in Dolhanovinskih ženskih obrtnih šol. § 77. fri poidržavmh ali polbanovinskih ženskih obrtnih šolah obstoji šolski odbor; vanj spadajo upraviteljica, ena učiteljica in trije člani korporacije. Pravilnik o pravicah in dolžnpstih tega odbora predpisuje minister za trgovino in industrijo. § 78. Postavljanje učiteljic, njih premeščanje in odstranjevanje iz službe vrši pri poldržavnih in polbanovinskih šolah minister, odnosno ban po zaslišanju korporacij. IX. DEL. Prehodne odredbe. ’ § 79. Ob pričetku šolskega leta 1932./1933. se uveljavijo s lem zakonom določeni šolski tipi in se vrši vpisovanje v prvi razred skladno z odredbami tega zakona. V prvi razred ženskega strokovnega učiteljišča se tudi lahko vpišejo absolvirane učenke ženskih obrtnih šol in ženskih strokovnih šol, dokler obstoje, in to one učenke, ki so dovršile te šole s prav dobrim in z odličnim uspehom. § 80 Oeenke, ki so pričele svoje šolanje po dosedanjih Predpisih, dovrše po njih svoje šolanje. Likvidacija poedinih razredov se izvrši postopno. § 81. Sedanj® predmetne učiteljice s kvalifikacijo za učiteljice meščanskih in osnovnih šol ali ki so dovršile kako specialno strokovno šolo z veljavo popolne srednje šole, ostanejo v službi z istim zvanjem. Sedanje predmetne učiteljice s kvalifikacijo za strokovne učiteljice po prejšnjih zakonih ostanejo v službi z banjem strokovne učiteljice. Sedanje strokovne učiteljice, prevedene po prejšnjih zakonskih odredbah v II. kategorijo, obdrže zvanje strokovne učiteljice, one pa, ki so prevedene v III. kategorijo, dobe zvanje obrtne učiteljice. Sedanje strokovne učiteljice s kvalifikacijo za obrtne učiteljice, ki so imele na dan 1. septembra 1923. 14 let službe, ostanejo v službi z zvanjem in s prejemki strokovnih učiteljic po tem zakonu. Sedanje strokovne učiteljice s kvalifikacijo za obrtne učiteljice, ki so imele na dan 1. septembra 1923. nanj kot 14 let, toda najmanj 8 let službe, lahko ostanejo po ugodnem mnenju sveta za profesionalni pouk v službi z zvanjem in s prejemki strokovne učiteljice po tem zakonu. Sedanje strokovne učiteljice, za katere svet za profesionalni pouk ne odda ugodnega mnenja, kakor tudi sedanje strokovne učiteljice s kvalifikacijo za obrtne učiteljice, ki na dan 1. septembra 1923. niso imele 8 let službe, ostanejo v službi z zvanjem obrtne učiteljice. § 82. Od;z.'.be § 81. veljajo povsem tudi za ustrezno učno osebje na dosedanjih nižjih, nadaljevalnih in višjih ženskih obrtnih šolah in na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt, in to tako, da dajejo nižja in nadaljevalna ženska obrtna šola s strokovnim in prehodnim tečajem (člen 32., točka 6., zakona o ženskih obrtnih šolah z dne 20. marca 1922., >Službene novine« št. 105 z dne 15. maja 1922.*) za stroko kvalifikacijo, enako izobrazbi obrtne učiteljice (§ 45. tega zakona), višja ženska obrtna šola z učiteljskim tečajem pa izobrazbo, enako izobrazbi popolne srednje šole z zaključnim izpitom. § 83. Vsem sedanjim učiteljicam, ki se jim doslej niso pri-poznala leta samoupravne službe ali privatne prakse, se pripozna to po njih prošnji z ministrsko odločbo po tem zakonu. § 84. Po določbah predhodnih odredb tesa zakona zvišani prejemki se bedo izplačevali od proračunskega leta 1933./1934. dalje. § 85. Sedanje višje strokovne ženske obrtne šole z učiteljskim tečajem v Beogradu in Zagrebu dajejo izobrazbo za strokovno učiteljico po členu 4. tega zakona. g 86. Ta zaken stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v >Službenih no-vinah". Tedaj prestanejo veljati vse zakonske odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31. marca 1932.; I. br. 9856/0. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo Predsednik ministrskega dr. Albert Kramer s. r. sveta Videl in pritisnil državni P. R. Živkovič s. r. pečat čuvar državnega pečata, (Podpisi ostalih ministrov.) minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. * > Uradni list« št. 180/64 iz L 1922. Uredbe osrednje vlade. 397. Na osnovi odredbe § 9. zakona o prometu s pšenico £ dne 31. marca 1932. predpisujem ta-le pravilnik o določanju cen svetovne paritete za pšenico.* Clen 1. Če so dogovorili veleposestniki, ki so prodali svoja posestva, s kupci zemljišč kupoprodajno ceno v vrednosti žita ali izmenično v vrednosti žita ali denarja po notaciji novosadske ali druge domače produktne borze, za katere primere je po § 9. zakona o prometu s pšenico odločilna cena svetovne paritete žita v Liverpoolu, smejo prizadete osebe, odnosno sodišča, če so tožbe že vložene, zaprositi v vsakem poedinem primeru za dnevno ceno svetovne paritete ono domačo produktno borzo, ki je označena v dotični kupoprodajni pogodbi. Člen 2. Produktna borza mora prizadete osebe, odnosno sodišče takoj obvestiti o zaprošeni dnevni ceni, ki jo ugotovi na osnovi srednjega tečaja liverpoolske borze na dan, ki je določen v dotični pogodbi za dan plačila, odnosno na prvi predhodni dan, če na ta dan liverpoolska borza ni objavila žitnih tečajev, pri čemer odbije od tega tečaja za prevoz in stroške 21'— Din od 100 kg žita. V Beogradu, dne 11. maja 1932.; II. br. 11.589/K. Namestnik ministra za trgovino in industrijo, minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r. 398. Tečaj državnih in po državi zajamčenih papirjev.** Na osnovi člena 12., točke 2., finančnega zakona za leto 1932./1933. je odredil g. minister za finance za niže naštete državne in po državi zajamčene papirje ta-le tečaj: 2H%na državna renta za vojno škodo nominale Din 1000-— po Din 300-—, 7% no posojilo iz leta 1921 nom. Din 100'— po Din 80-—, 4% ne agrarne obveznice nom. Din 100-— po Din 50-—, 6% ne d,ržavne obveznice iz 1. 1930. nom. Din 100-— po Din 70-—, delnice Privilegirane agrarne banke d. d. nom. Din 500-— po Din 400*—. Ti tečaji veljajo od dne 10. maja 1932. do preklica in jih morajo uporabljati vse državne naprave in samo- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1932., št. 109/XLIX/345. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1932., št. 109/XLIX/350. upravna telesa, kadarkoli se morajo te obveznice sprejemati po posebnih zakonih, uredbah ali pravilnikih za jamčevino (varščino) po borznem tečaju. Spredaj odrejena vrednost teh papirjev ostane veljavna za ves čas, dokler traja jamstvo, izračunano po tej vrednosti. Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za državno računovodstvo v Beogradu, dne 11. maja 1932.; št. 11-55.644. 399. Obrazec L* Naprava, organizacija, od- Naslov: Ulica r. z............................. nosno oseba, ki zaposluje Kraj.......... ....................................... Občina...........2................. Srez .....-............................ Banovina — Prijava o zaposlitvi pomožnega osebja po členu 8. pravilnika o delu pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi. Priimek ........................ Ime........................................ Datum rojstva .............................!................... zakonski stan . Katere šole je pohajal-a in kje: ...................,................. -. Katere šole je dovršil-a in kje: ........___.............. -............ Dovolitev za delo izdana: datum ............številka............ Banska uprava .......'.......................................................... -..................................................... Ali je prej že bil-a zaposlen-a: .......................... Kje je bil-a zaposlen-a: .............-.......................................... Kdaj je nastopil-a to službo: .............................. Kakšne posle opravlja: — ........................ —• Podpis osebe, ki prijavlja. Pripomba: Obrazec je izpolniti v treh izvodih naj-kesneje v mesecu dni po sprejemu v službo. En izvod ostane poslodavcu, druga dva je poslati banski upravi. Odobreno z odločbo gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 6874/32. Obrazec II. Naprava, organizacija, od- Naslov: Ulica ........ nosno oseba, ki zaposluje Kraj _________________________, Občina — Srez Banovina ODJAVA po členu 9. pravilnika o delu pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi. Priimek ------------------------- Ime.................... Datum rojstva ________________________________________ . * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1932., št. 105/XLV11/340. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 361/35 iz leta 1932. Dovolitev za delo: datum t številka .................................................... Danska uprava .............:..................................... Kdaj ,je stopil-a v to službo: .............'................... Datum prijave ......................... i.................... Prestanek službe: datum .......................... zbog odpovedi, ostavke, premestitve :. podpis osebe, ki odjavlja. Pripomba: Obrazec je izpolniti v treh izvodih najresneje v 15 dneh po prestanku službe* En izvod ostane poslodavcu, dva izvoda je poslati banski upravi ’ Odobreno z odločbo gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 6874/32. 400. Telefonski promet. Mnenje št. 59-bis mednarodnega posvetovalnega odbora za telefonski promet na velike razdal je.** » 0. minister za promet je odobril z odločbo P. t. br. 24.423 z dne 4. aprila 1932., da se uporabljaj v mednarodni telefonski službi kraljevine Jugoslavije mnenje št. 56-bis mednarodnega posvetovalnega odbora za telefonski promet na velike razdalje, ki je bilo sklenjeno meseca septembra 1931. v plenarni seji v Parizu. Mnenje se glasi : »Taksiranje pogovorov, ki trajajo v času dveh taksnih period. Mednarodni posvetovalni odbor je smatral, da je pravično, da se taksirajo pogovori, kolikor le možno, točno po periodah jakega in slabega prometa, v katerih se ti pogovori vrše, in izdaja soglasno to-le mnenje: 1. Pogovori, ki trajajo obenem v času slabega in času jakega prometa se taksirajo tako-le: a) Trajanje pogovora največ treh minut: uporablja se tarifa, ki je veljala v času, ko se je pogovor začel. b) Trajanje pogovora, ki presega tri minute: prve tri minute se taksirajo po tarifi, ki je bila v veljavi v času, ko se je razgovor pričel, nadaljnje minute pa po tarifi, ki je veljala v času, ko se je vsaka teh minut pričela. 2. § 8. oddelka K. mednarodnega pravilnika (bruseljska revizija 1928.) se nadomešča z naslednjim besedilom; »Pogovori, ki trajajo obenem vcasu jakega in v času slabega prometa, se taksirajo tako-le: a) Trajanje pogovora največ treh minut: uporablja se tarifa, ki velja pri izhodni upravi ali družbi, ki vrši eksploatacijo, in ki se nanaša na periodo jakega ali na periodo slabega prometa po tem, ali se je pričel pogovor v dobi jakega ali v dobi slabega prometa. b) Trajanje pogovora, ki presega tri minute: prve tri minute se taksirajo po tarifi, ki velja pri izhodni upravi ali družbi, ki vrši eksploatacijo, kd se je pogovor * Tako po pravilniku (čl. 9). Izvirnik je okrnjen. — Op. ur. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. aprila 1932., št. 9KXL/284. pričel, nadaljnje minute pa po tarifi, ki velja pri tej upravi ali družbi, ki vrši eksploatacijo, ko se je vsaka teh minut pričela.« Glede obračunjanja z zainteresiranimi tujimi poštnimi, telegrafskimi ali telefonskimi upravami je stopilo mnenje dne 1. januarja 1932. v veljavo, kar pa se tiče plačevanja taks po tem mnenju, velja za kraljevino Jugoslavijo od dne 1. maja 1932. Iz telegr.-telefonskega oddelka, dne 7. aprila 1932.; P. t. br. 30.020. 401. Telefonski promet.* Telefonski promet (v Dravski banovini) je vpo-stavljen med naslednjimi kraji; 1. Majšperg — vsak kraj v Madjarski izza dne 25. marca 1932., taksa po enoti navadnega triminutnega pogovora l-80 zl. fr. za Jugoslavijo, za madjarsko upravo pa po dotičnem kraju; 2. Maribor — Liberec (Reichenberg) v Češkoslovaški izza 10. aprila 1932., taksa 4-95 zl. fr.; 3. Ljubljana —Warnsdorf (Češkoslovaška) izza dna 10. aprila 1932., taksa 5-40 zl. fr.; 4. Zreče — Graz, Wien in Leoben (Donawitz) v Avstriji izza dne 10. aprila 1932., taksa za Graz iu Leoben 2-70 zl. fr., za Wien 3-45 zl. fr.; 5. več krajev v Jugoslaviji — svobodno mest« Gdansk izza 1. maja 1932.; 1. pas s takso 9'— zl. fr.: Apače, Brežice, Cankova, Celje, Dobrna, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Majšperg, Marenberg, Meža, Mežica, Murska Sobota, Muta, Ormož, Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaševci, Rogaška Slatina, Rogatec, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenjgradec, Šoštanj, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Miklavž pri Ormožu, Št. Ilj v Slovenskih goricah, Turnišče, Velenje, Vitanje, Vransko, Vuhred, Vuzenica, Žalec, Zavrče, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most in Slovenska Bistrica; 2. pas s takso po 9-60 zl. fr.: Bled, Domžale, Jesenice na Gorenjskem, Komenda, Kranj, Lesce, Sv. Janez (Bohinjsko jezero), Št. Vid nad Ljubljano, Tržič in Vrhnika; 6. več krajev v Jugoslaviji — Švica izza dna 15. aprila: 1. pas s takso 5'85 zl.fr.; Apače, Beltinci, Brežice, Cankova, Dobrna, Dolnja Lendava, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Majšperg, Marenberg, Meža, Mežica, Murska Sobota, Muta, Oplotnica, Ormož, Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaševci, Rogaška Slatina, Rogatec, Slatina Radenci, Slov. Bistrica, Slovenjgradec, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Ju- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« 1. z dne 28. marca 1932., št. 71/XXX/204, 2. z dne 7. aprila 1932., ' št. 80/X3(XV/234, 3. z dne 9. aprila 1932., št. 82/XXXVI/ 240, 4. z dne 13. aprila 1932., št. 85/XXXVII/253, 5. z dne 16. aprila 1932., št. 88/XXXVIII/264, 6. z dne 20. aprila 1932., št. 91/XL/284, 7. z dne 23. aprila 1932.. št. 94/ XLI/301. rij ob Taboru, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Miklavž pri Ormožu, Št. Ilj v Slovenskih goricah, Šmartno pri Litiji, Šoštanj, Turnišče, Velenje, Vitanje, Vransko, Vuhred, Vuzenica, Za-vrče, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most in Žalec; 2. pas s takso 6-60 zl. fr.: Domžale, Jesenice na Gorenjskem, Kranj, Lesce, Novo mesto, Sv. Janez, Št. vid nad Ljubljano in Vrhnika; 7. več krajev v Jugoslaviji — Mallnitz in Karnteu (Avstrija) izza dne 20. aprila 1932., taksa 3-45 zl. fr. za Maribor, Celje, Bled, Ljubljano in Sv. Janez (Bohinjsko jezero). ~. 402. Telefonski promet.* Telefonski promet je otvorjen za naslednje kraje: 1. Jugoslavija—Brazilija, in sicer: Ljubljana in Maribor—Rio de Janeiro, z dnem 9. maja 1932.; a) taksna enota (taksa za navaden triminutni pogovor) 160-60 zl. fr., b) taksa, da se pripravi telefonska zveza, tako zvana pripravljalna (obvestilna) taksa 18-53 zl. fr.; 2. Kamnik (pri Ljubljani)—Praha v Češkoslovaški, z dnem 15. maja 1932., taksna enota 4-95 zl. fr.; 3. Kamnik (pri Ljubljani)—Dunaj, z dnem 15. maja 1932., taksna enota 4-20 zl. fr.; 4. Zreče—vsak kraj v Švici, z dnem 1. maja 1932., taksna enota 5-85 zl. fr.; 5. Maribor in Ljubljana—Schwarzach im Pongau, z dnem 1. maja 1932., taksna enota 3-45 zl. fr.; . 6. Ljubljana—Napoli, Catania in Palermo, z dnem 15. maja 1932., taksna enota 3-45 zl. fr. za Napoli in 4-05 zl. fr. za Catanijo in Palermo; 7. Št. Ilj v Slovenskih goricah, Sv. Jakob v Slovenskih goricah in Sv. Lenart v Slovenskih goricah—Ehren-hausen, z dnem 1. maja 1932., taksna enota 1-50 zl. fr.; Ljutomer—Ehrenhausen, z dnem 1. maja 1932., taksna enota 2-70 zl. fr.; 8. Maribor—Jihlava in Warnsdorf (v Češkoslovaški), z dnem 15. maja 1932., taksna enota Maribor—Jihlava 4-35 zl. fr., Maribor—Warnsdorf 4-95 zl. fr. ■ m 9 m ---- Banove uredbe. 403. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 302/1. Objava. Občina Dražen vrh, v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1932., št. 109/XLlX/352.; podrobnejša pojasnila gl. Sl. n. str. 554—556, , a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5.—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 10. maja 1932. II. No. 2969/1. Objava. Občina Oplotnica, v srezu konjiškem, bo pobiraia od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 120—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 120-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 15-—, e) od goveda nad 1 letom Din 20-—, f) od goveda pod 1 letom Din 10—, g) od prašičev Din 10—, h) od drobnice Din 5-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. maja 1932. II. No. 3840/2. Objava. Občina Preserje, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) cd 100 1 vina Din 100-—, b) od ICO 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 5'—, h) cd 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1932. II. No. 30.684/1. Objava. Občina Razbor, v, srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v L 1982. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50*—, c) od 100 J piva Din 50-—, e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1CL maja 1962,. II. No. 31.518/1. Ubjava. Občina Rdeči breg, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dne razglasitve v »Službenem listu« v I. 1032. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 60'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 40'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—, d) od goveda nad 1 letom Din 15-—, -/ ‘ e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, - IV. f) od prašičev Din 10'— Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. maja 1932. II-No. 30.973/1. Objava. Občina Spodnje Hoče, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v ; Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100'—, — b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-— c) od ICO 1 piva Din 50-—, " č).od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-^—. d) od goveda nad 1 letom Din 20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 5-—. .Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1932. II. No. 31.237/1. Objava. \ f Občina Sp. Dolič, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70’—, c) od 100 1 piva Din 60'—, "č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in. konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. maja 1932. II. No. 1178/1. Objava. s:St Občina Sp, Duplek, v srezu Maribor, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 60-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 30'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, ...č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, ' dne 11. maja 1032. II. No. 30.884/1. Objava. Občina Stanovsko, v srezu Maribor, desni, breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu v 1. 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'— Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1932. II. No. 31464/1. Objava. Občina Sv. Benedikt v Slov. gor., v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7'—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—, e) od goveda nad 1 letom Din 20-—, f) od goveda pod 1 letom Din 10-—, g) od prašičev Din 10-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1932. II. No. 712/4. Objava. Občina Šmartno ob Paki, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v I. 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100.1 vina Din 125'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 125'—, c) od 100 1 piva Din 40'—, č) od. hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1932. II. No. 29.825/1. Objava. Občina Šmiklavž, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6 —, d) od goveda nad 1 letom Din 20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Djn 10-—, g) od drobnice Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. maja 1932. II. No. 28642/1. Objava. Občina Šoštanj-okolica, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10—, e) od goveda pod 1 letom Din 5‘—, f) od prašičev Din 5-—, g) od drobnice Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1932. II. No. 30953/1. Objava. Občina Vrhole, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od, dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1932. 404. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 29. aprila 193*2., I. No. 3579/1, je postavljena Jak Pavla, zvanič-nica I. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za arhivsko uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 29. aprila 1932, I. No. 759/2, je postavljen Vidovič Anton, zvaničnik I. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru, desni breg, za arhivskega uradnika X., položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. aprila 1932., I. No. 7295/2, ex 1931., je postavljen po potrebi službe Bremec Franc, policijski stražnik-pripravnik zvaničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega agenta-pripravnika zvaničnika III. skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 26. aprila 1932, I. No. 457/3, je postavljen Krapec Andrej, banovinski uradniški pripravnik pri splošni bolnici v Ma- riboru, za banovinskega upravnega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 26. aprila 1932, I. No. 856/3, je postavljen Krašovec Franc, banov, uradniški pripravnik pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banov, arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Razne obče veljavne odredbe. 405. Odločbe obče seje državnega sveta z dne 17. marca 1932., št. 9508/32.* i. K točki 3. § 56. zakona o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. in §§ 198. in 241. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1932.: Zoper odločbe (razsodbe) ministra za finance, izrečene po točki 3. § 56. zakona o organizaciji finančne uprave po disciplinskih kaznivih dejanjih poedinih uradnikov, je dopustna pritožba na državni svet kot disciplinsko sodišče II. stopnje. II. K § 6. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih in § 91. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.: 1. Spore o pristojnosti med poedinimi oddelki državnega sveta glede njih področja je pristojna reševati obča seja. 2. Za reševanje o odločbah glede odpusta iz državne službe, ki jih izda minister za prosveto po § 91. zakona o narodnih šolah, je pristojen II. oddelek, določen za administrativne spore po predmetih ministrstva za prosveto, in ne V. oddelek, v čegar področje spadajo disciplinska kazniva dejanja. III. K členu 11. v zvezi s členom 9., točko 2., odločbe ministrskega sveta D. R. br. 42.300 z dne 17. aprila 1924 z izpremembami in dopolnitvami D. R. br. 53.500 z dne 17. maja 1924.: Kljub členu 9., točki 2., odločbe ministrskega sveta D. R. št. 42.300 z dne 17. aprila 1924. z izpremembami in dopolnitvami D. R. br. 53.500 z dne 17. maja 1924., ima mož, državni uslužbenec, pravico do rodbinske doklade za ženo, najsi je ona pragmatična državna uslužbenka ali državna uslužbenka-dnevničarka, po členu lite odločbe in neglede na prejemke, ki jih dobiva žena od države kot državna uslužbenka. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1932., št. 109/XLIX/346, ki objavljajo tudi obšir* no obrazložitev vsake teh odločb, str. 549—552. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; .liskam« »Merku« z Ljubljani; njen predstavnik; Otmar frlichžlek z Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 40. kosu letnika III. z dne 21. maja 1932? Razglasi kraljevske banske uprave VI. No, 6675/16. 1713 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. aprila do 30. aprila 1932. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez - Ostali Na, novo oboleli ca u rs M O Umrli Ostanejo v oskrbi Skupina tiluznih bolezni. Celje 2 — 2 — — Dolnja Lendava — 1 — 1 — ‘ Kranj .. . • ■ .1 • — i Litija . • 2 — 1, i Ljubljana (srez) .... 1 — 1 — — Ljubljana (mesto) . . . 1 1 — ' 2 Ljutomer — 4 — 4 Šmarje pri Jelšah .... — 1 —* 1 Vsega . . . 7 7 4 1 9 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice . . . * • » .... 1 — — — 1 Celje ........... 1 — ~ 1 Gornjigrad ........ 1 — — 1 Kranj ..••••••••• 3 — — ' 3 Kočevje ......... 4 3 — 7 1 1 1 1 Laško., ............ . 1- — 1 — Litija ........... 1 — — 1 Logatec ..'.......s 1 — 1 . — Ljubljana (srez) .... 4 1 3 2 Ljubljana (mesto) . . . 9 2 5 6 Ljutomer . 1 — — 1 Maribor levi breg . . . 5 — 1 — i Maribor (mesto) .... 2 — 1 1 Murska Sobota. ..... 1 — — 1 Novo mesto ....... 30 7 i 36 Prevalje — i — 1 Radovljica ........ 1 l 1 1 Slovenjgradec ...... 15 i 2 14 Vsega ... | 82 17 17 — 82 Ošpice. — Morbilli. litija. • . . Logatec . . Ljutomer . ®ttarie pri J • • » • 1 — 1 — — • • • * — 76 2 — 74 • • • « 1 7 o — 6 • * • * — 70 37 — 33 * • • t — 2 — 2 • .• • • 2 1 — — 3 1 • • * 4 156 42 118 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Maribor, (mesto). ■ . Vsega * • . Dušljivi kašelj. Btuj ........ ■ .* 1 - - 1 ■ Pertnssis. 13 I el 91 — 1 10 foeea .-». j 131 .6 j 9 M 10 Srez o _ "© CB 4-3 O Nu no\ obolel 03 — O u s e e.* o Can-karjev dom« r. z. z o. z. na Vrhniki je sklenila 28. februarja t. 1. stopiti v likvidacijo. Pozivamo vse naše upnike, da prijavijo do 30. junija 1932 likvidatorjem zadruge svoje terjatve. Vrhnika, dne 2. maja 1932. Likvidatorji. 1711—3—3 Poziv upnikom. ^Celjska avto- in strojna delavnica, družba z o. z. v Celju« je prešla v likvidacijo. Družbeni upniki se pozivljejo, da prijavijo tekom 3 mesecev svoje terjatve pri likvidatorju Haselbachu Stefanu, avtomonterju v Celju, Gregorčičeva ulica štev. 2. Štefan Haselbach, likvidator. * 1678—3—3 Poziv upnikom. Agrarna zajednica v Zg. in Sp. Voličini se je po sklepu občnega zbora z dne 24. IV. razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj prijavijo zajednici morebitne terjatve v zakonito določenem roku. Krajnc Franc s. r., Zg. Voličina št. 58, Pečovnik Rudolf s. r., Zg. Voličina št. 93, kot dosedanja člana upravnega odbora zajednice in likvidatorja. * 1668 Objava. Izgubil sem izpričevalo o zavržnem izpitu I. deške meščanske šole v Ljubljani (Prule) za leto 1926./1927. na ime; Pavlič Mirko, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Pavlič Mirko s. r. * 1789 Objava. Izgubilo se je inkasno pooblastilo, izstavljeno na ime Bizjak Stane z dne 1. februarja 1932, ter ga s tem proglašam za neveljavno. Ludv. Baraga s. r., Ljubljana. 1676 Objava. Podpisani Andrej Giber, Ljubljana, sem med vojno izgubil svoje izpričevalo Slovenske državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, pripravljalnega tečaja letnika 1910./1911., ter ga s tem proglašam neveljavnim. V Ljubljani, dne 18. maja 1932. Andrej Cibcr, s. r. * 1671 Računski zaključek Kolinske tovarne hranil J. d. v Ljubljani Aktiva za leto 1931. Pasiva Din Din Gotovina ...... 11.380-62 Delniška glavnica . . . 2,000.000'- Naročniki 98.776-35 Naročniki . . . . . . 13.742-40 Dobavitelji . . . 579.322'55 Dobavitelji 229.265-55 Zaloge . 1,273.033-65 Denarni zavodi . . . . 1,253.250-- Nepremičnine .... 1,311.023-80 Fondi: za kritje izgub . 180.191-58 Premičnine ..... 558.008-50 uslužbencev . . 129.91105 Vrednostni papirji . . . 6.053-- Dobiček: Prenos iz 1.1930 1.730-89 Kavcije 3.000 - za leto 1931 . . 32,527--- 3,840.598-4/ 3,840b98-47 Izguba Ražun izgube in d< »bička za leto 1931. Dobiček Din Din:. Pogon in obrat .... 178.851-68 Prenos iz leta 1930 . . 1.730-89 1 Mezde 402.415-- Kosmati donos . . . .• 4,222.841-10 I Vzdrževanje naprav . . 197.924-15 / Embalaža 497.098-60 / Prodajni stroški .... 930.133-24 / Poslovni m upr. stroški 1,618.062 - / Pristojbine in davki . . 228.294-43 / Amortizacija ..... 137.535 - / v -:2- Dobiček: prenos iz 1. 1930 1.730-89 / za leto 1931 . 32.527 - / U. 4,224.571-99 4,224.571-99 Pripomba: Po sklepu rednega občnega zbora z one 11. maia 1932 se ne bo izplačevala za leto 1931 nikaka dividenda. V Ljubljani, dne 11. maja 1932. Upravne svet. AGA - RUŠE .1785 udružene jugoslov. tvornice acetilena i oksigena d. d., Ruše pri Mariboru. Bilančni konto pro 31. decembra 1931. Aktiva Pasiva Din Din • Posestva 524.300-- Akcijski kapital .... 2,000.000*- Poslopja 1,202.957-62 Upniki 9,818.119-34 Tvormška oprema . , . 2,384.271- Mobiliie . 26.559-60, Orodje 19.619-56 / Zaloge ...... 5,443.944-64 / -r'. Izgotovljeni produkti . . 82.754-15 / blagajniški konto . . . 4.214-05 Dolžniki 1,679.533-83 / Izguba 449.964-89 / 11,818.119-34 11,818.119-34 Dati Račun izgi ibo in dobička pro 31. decembra 1931 Imbti Din Din Izguba iz leta 1930 . . 326.851-33 Obratni prebitek 1931 1,184,88»72 Skupni stroški . , . , 295.330-05 Izguba 449.964-89 11 076-15 > Odpisi 1,001.570-08 1,634.827-61 "■ . . 1,634.827:61 V Rušah, dne 31. decembra 1931. Upravni svet. Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani liska in zalaga; liskama Merkur s Ljubija oij njen predstavnik; 0. Michžlek v Ljubljani