YU ISSN 0040-1978
LETO XXXVI, ŠT. 41
Ptuj, 20. oktobra 1983
CENA 11 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSf^cUrME:
Ventil „Viktor" in uvoz (stranZ)
Po dogodkih v Certusu (stran 3)
Ob mesecu požarne varnosti (stran 4)
Šport in oglasi (stran 9)
Za razvedrilo (stran 10)
HOČEMO ASFALTIRANO CESTO!
V KS TRNOVSKA VAS ZAHTEVAJO:
v krajevni skupnosti Trnovska
vas se že od leta 1970 dogovarjajo
in trudijo, da bi dosegli moderniza-
cijo, oziroma asfaltiranje pomem-
bne regionalne ceste (R/346), ki
vodi iz Ptuja proti Lenartu in je
prav na njihovem območju v naj-
slabšem stanju. Kot je znano je ta
cesta še zmeraj makadamska, kar
povzjoča krajanom številne resne
težave. Ne samo, da je vožnja po
tej cesti slaba, največ bistvenih pri-
pomb imajo na prah, ki ga dvigu-
jejo vozila, ter na varnost, ki je še
posebej vprašljiva za šolarje in
ostale pešce.
Krajani pravijo, dovolj smo
čakali in prosili, sedaj odločno zah-
tevamo, da nam to cesto čimprej
asfaltirajo. Dovolj smo poslušali,
dovolj nam je obljub. Moderniza-
cija je že trikrat izpadla iz pro-
grama, tokrat tega ne bomo dopu-
stili. Če so lahko potegnili asfalt na
manj pomembnih cestah do viken-
dov v Halozah, potem ga bodo tudi
na našo cesto. Zakaj se najde denar
za gradnjo štiripasovnice od
Ljubljane do Kranja, za našo cesto,
ki povezuje ptujsko in lenarško ob-
čino in postaja vse pomembnejša
tranzitna pot tudi za turiste iz
sosednje Avstrije, pa ne? Življenje
ob cesti postaja neznosno. Hiše ob
njej so polne prahu, tudi vrtovi,
tako da zelenjava in sadje skorajda
nista užitna. Tudi sanitarna inšpek-
cija bi lahko opravila meritve in
zlahka ugotovila, da je ves ta prah
nevaren in škodljiv tudi za človeško
zdravje.
Vse te in še druge bolj vroče
pripombe so padale na prvem
zboru krajanov, ki so ga v KS
Trnovska vas sklicali v četrtek, 13.
oktobra z namenom, da se končno
dogovorijo o asfaltiranju omenjene
ceste. Povabili so predstavnike
izvršnega sveta in SO Ptuj — ti so
se zbora tudi udeležili, žal pa ni bilo
najbolj odgovornih predstavnikov
iz republiške skupnosti za ceste, ki
po mnenju krajanov najbolj zavi-
rajo to akcijo. Obtožbe so padale
na ,,ptujske občinarje", ki v minu-
lih mandatih niso izpolnili svojih
obljub, ali pa niso bili dovolj iz-
najdljivi in sposobni, da bi dosegli
asfaltiranje omenjene ceste, ozi-
roma odseka, katerega skupna dol-
žina meri nekaj čez kilometer. V
lenarški občini so namreč že dose-
gli, da bo do občinske meje cesta v
kratkem asfaltirana. In to le do me-
je, tako da cesta še zmeraj ne bo v
celoti asfaltirana. Na zemljevidih je
sicer že označena kot da bi bila, žal
pa je drugače.
Predstavniki izvršnega sveta in
SO Ptuj so se zavzeli za čim-
prejšnjo rešitev tega problema,
obljubili so — in tako tudi storili —
da se povežejo s predstavniki
republiške skupnosti za ceste in da
na vsak način poskušajo najti skup-
no besedo do izpeljave omenjene
akcije asfaltiranje. Dogovori že
potekajo in na drugem zboru kra-
janov, ki ni bil nič manj vroč, so se
v ponedeljek, 17. oktobra dogo-
vorili, da počakajo še do jutri, torej
do petka. Te do takrat ne bodo
dosegli ustreznega soglasja, ki bo v
kratkem omogočil asfaltiranje
omenjenega odseka, potem bodo
cesto enostavno zaprli. V dogovore
so vključili tudi tri svoje krajane in
če ti skupaj s predstavniki izvršnega
sveta ne bodo dosegli svojega cilja,
bodo prisiljeni cesto zapreti.
Vprašanje je le, če bo s to, kot zatr-
jujejo premišljeno akcijo, problem
rešen. Presojo prepuščamo vam.
M. Ozmec
PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ
PONOVNO SKUPNO
ZASEDANJE
Delegati zborov ptujske občinske skupščine se bodo sestali 27. okto-
bra in sicer spet na skupnem zasedanju. Delegacije so že prejele vabila in
gradivo, ki ga morajo obravnavati in izoblikovati svoja stališča in
pripombe. Tako bodo razpravljali o problemih kulture in šolstva v občini
in se seznanili s poročilom o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih
programov v prvem polletju letos. Gradivu je priloženo tudi poročilo o
izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva v TGA Kidričevo ter
poročilo o uresničevanju setvenih planov. Na skupnem zasedanju bodo
delegati ocenili predlog sklepov in stališč o racionalizaciji dela delegatske
skupščine ter odločali o njihovem sprejemu. Poleg tega bodo obravnavali
nekatere točke dnevnega reda skupščine republiške skupnosti.
Po skupnem zasedanju bosta s skupno sejo nadaljevala zbor krajevnih
skupnosti in zbor združenega dela. Na dnevnem redu je predlog družbe-
nega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov v občini, informacija
o porabi in stanju sredstev za gradnjo šolskega prostora in predlog odloka
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v
občini Ptuj.
JESEN RAZKRIVA
SVOJE PAJČOLANE
Tudi čez naše poljane je lahno zapihal veter in s seboj pripeljal
bogato, s sadovi obloženo jesen. Povsod, kamor mi seže razgled. Je čutiti
spremembe. Težko sem jo že pričakovala, ker seje najlepše sprehajati v
gozdu ali sadovnjaku po mehkem listju in gledati drevesa s čudovito
zrelimi sadovi.
Kot v vseh življenjskih prostorih je tudi v gozdu vse živo, ča čeprav
so ptice selivke odfrfotale v tooleiše kraje. Živali, ki zimo prespe ali
predremljejo, si iščejo hrano. Posebno lepo je opazovati veverico, kako
st skrbno nosi hrano v svoje prebivališče. Gobarji stikajo za jesenskimi
gobami, nekateri kmetje pa podirajo drevje, da bodo imeli drva za zimo.
V	sadovnjaku kmetje pospravljajo sadeže. Živali, ki žive v sadov-
njaku, jih skrbno nosijo v svoja prebivališča.
Podobno je tudi na polju. Kmetje komaj sledijo vsem jesenskim
opravilom. Največ imajo dela z raznimi poljščinami, ki druga za drugo
hitro zorijo. Temu sledi oranje, brananje, skratka vse, da so njive
pripravljene na pusto in mrzlo zimo.
V	stiskalnicah tudi ni premora. Grozdje je zdavnaj dozorelo, treba
gaje potrgati in spraviti v stiskalnice, kjer se cedi sladek mošt.
Počasi se bo končalo ropotanje raznih strojev. Zapadel bo sneg in
povsod bo mrka tišina. Tudi prijetno petje klopotcev se bo izgubilo v
mrzhh dnevih. In spet bo pomlad, poletje .. .
Zdenka Habjanič 6. a
OŠ Videm pri Ptuju
UČITELJI ZAHTEVAJO IZENAČENJE
V skupnosti osnovnih šol ptujske občine ocenjujejo, da je bilo .gradivo
v zvezi s problematiko osnovnega šolstva v občini Ptuj, ki ga je pripravil
komite za družbeno ekonomski razvoj in planiranje, zelo dobro
pripravljeno, problematika pa zajeta zelo izčrpno, saj je v njem resnično
opozorjeno na najbolj pereče probleme. Nanj so opozorili vse kolektive
osnovnih šol, da bi ga preštudirali in dali svoje pripombe s smernicami za
razpravo na skupščini skupščine občine Ptuj, ko bosta skupaj z občin-
skimi zbori zasedali še skupščini skupnosti za izobraževanje in kulturo.
Kljub vsemu pa menijo, da so nekatere pomanjkljivosti v izhodiščih
oziroma smernicah, ki ne nakazujejo izhoda iz tega ali pa le-tega premalo
povdarjajo. Tu gre predvsem za stalno padanje višine prispevne stopnje
za vzgojo in izobraževanje (leta 1979 — 2,76 ostotka, letos — 1,97 od-
stotka), kar pomeni, da je v tem času padel za toliko tudi težko priborjeni
standard, obveznosti in programi dela pa se v ničemer niso spremenili.
,,Šolniki delamo za manj denarja še vedno enako delo. Tudi naši osebni
dohodki so v primerjavi z drugimi sredinami ali pa republiškim
poprečjem sramotno nizki. Smo na repu med slovenskimi občinami. Res
je, da motamo razumeti tudi sedanjo gospodarsko situacijo, da pa jo
morajo razumeti le nekateri pa se nam ne zdi niti logično, niti pošteno,"
ocenjuje sedanje razmere predsednik skupščine skupnosti osnovnih šol
ptujske občine Ivo Težak.
Iz omenjenih in številnih drugih razlogov se učitelji ptujske občine
zavzemajo, da njihove osebne dohodke najprej uskladimo z republiškim
poprečjem in šele nato dodamo sredstva, ki so predvidena za letošnje
povišanje plač. Vzgojni program je za vso Slovenijo enak in enako
zahteven, le pogoji dela so tako različni od občine do občine. To ocen-
jujejo kot veliko krivico, ki bi jo bilo končno potrebno odpraviti.
,,V skupnosti osnovnih šol ptujske občine menimo, da bomo morali
napraviti izračune in podrobneje prikazati naš položaj tudi v številkah.
Prav te številke pa so tiste, ki nam v tem času kažejo, da dobimo
plačanega le okrog 87, odstotkov programa. Iz tega lahko dobimo logičen
zaključek, da bi morali toliko programa tudi uresničevati. Seveda bi bili
pri tem najbolj prizadeti učenci in starši, ker bi lahko prihajalo do
okrnjenega pouka.
Doslej nismo naleteli na ustrezen odziv, čeprav imamo moralnega
razumevanja dovolj. To pa seveda ne prinaša željenih rešitev in vse bolj
kaže, da je to zavajanje prosvetnih delavcev, česar pa si v tem občutljivem
področju kot je vzgoja in izobraževanje vendar ne bi smeli dovoliti.
Gotovo tudi naši samoupravni družbi ni do tega, da bi to pustila vnemar
in stihiji.
Letos uporabljamo tudi 50 ostotkov amortizacije, da lahko rešujemo
najbolj akutne probleme v osebnih dohodkih. To bomo morali v
prihodnjem letu vrniti, ne vem kako . . .
V šolskih kolektivih je v tem času veliko nezadovoljstvo, ki se tako ali
drugače lahko odraža tudi v delu, zato je toliko bolj nujno, da se
problema resno lotimo in ne le to, da ga tudi zadovoljivo rešimo."
Nekateri v občini sicer omenjajo, da so rezerve v tem, da bi zman-
jševali število zaposlenih, zlasti tam kjer je bilo prej več oddelkov, kot jih
je danes. Vendar tudi to stvari ne bo rešilo in da bo učitelj v Leskovcu še
naprej dobival za svoje delo na predmetni stopnji okrog 12.000 dinarjev
in to za višjo izobrazbo.
mš
PROC Z MALODUŠ JEM!
Vehemenca, s katero so pred-
stavniki kmetijskih ozdov ptujske
občine izrekli ta stavek na seji
predsedstva OK ZK Ptuj, je posle-
dica uspešnih poslovnih rezultatov
v kmetijstvu. Člani predsedstva so
namreč prejšnji četrtek ocenili
uresničevanje nalog v kmetijstvu,
ki so jih sprejeli maja leta 1981.
Ugotovili so, da je večina nalog
uresničenih, to pa se odraža na
dobrih finančnih kazalcih poslova-
nja. Predstavniki s področja kme-
tijstva so sicer opozorili na trenut-
no gospodarsko situacijo, ki
povzroča precej težav in dejali, da
prihodnje leto ne bo nič boljše,
kvečjemu slabše kot letos. Pa ven-
dar zatrjujejo, da bodo storili vse
za povečanje pridelave in predela-
ve hrane, čeprav se zavedajo, da
načrtov ne bo lahko uresničiti. Ve-
do, da se lahko naslonijo le na
lastne moči, opozorili pa so na ne-
katere zadeve, ki bi jih rnorali
urediti na višji ravni. Gre pred-
vsem za nesorazmerje v cenah, za
pomanjkanje gnojil in rezervnih
delov za kmetijske stroje — kar se
iz leta v leto ponavlja.
Člani predsedstva So se strinjali,
da je potrebno še bolje organizirati
zasebne kmete, posebej na ob-
močju Kmetijske zadruge Lovrenc,
ki edina od kmetijskih organizacij
ni uresničila začrtanih nalog. Zato
bodo tam bržkone potrebne kad-
rovske spremembe. Nadalje so
menili, da bi morali kar se da hitro
izdelati atraktivne programe za
pridelovanje hrane, ki bi pritegnili
k sovlaganju slovenske in druge
organizacije združenega dela. Po-
leg tega je treba kmetijstvo še bolj
povezati z raznimi strokovnimi in
znanstvenimi institucijami, or-
ganizacije združenega dela pa
predvsem kadrovsko okrepiti." V
zvezi s tem so člani predsedstva
OK ZK podprli prizadevanja Višje
agronomske šole v Mariboru za
organizacijo visokošolskega študi-
ja. Opozorili so tudi na neobdelano
zemljo. Te je v višinskih predelih
okrog 600, v nižinskih pa okrog 30
hektarov. Ugotoviti je treba,
kakšne so možnosti, da bo tudi ta
zemlja obdelana. K temu pa sodi
še neuresničena naloga — izdelava
agrokarte in prostorsko ureditve-
nega plana, o čemer bodo še pose-
bej spregovorili. Večjo pozornost
pa je treba nameniti tudi dohod-
kovnemu povezovanju in sovlaga-
nju v regiji, kjer so že vidni prvi
premiki na bolje.
Člani predsedstva OK ZKS Ptuj
so ugotovili, da je bila večina na-
log torej uresničena in da so
komunisti v okviru priprav na 8.
sejo CK ZK Slovenije temeljito
ocenili last na prizadevanja pri
uresničevanju stabilizacijskih
ciljev. Pripravljeni programi, kijih
sproti uresničujejo pa so porok, da
bodo tudi v prihodnje uspešni.
N. Dobljekar
Modelarjem že
šestič Pokal
republike
Znova velia pohvaliti letalske
modelarje Ptuj. ki so žc šestič
zapored osvojili Pokal republike,
tradicionalno mednarodno tek-
nun anjc v Zagrebu. Na športnem
letali.šču L.'čko je nastopilo 190
letalskih modelarjev iz 25 klubov,
med njimi tudi ;.ekmovalci iz Ita-
lije. .\vslrije. Švice in lurčije.
Ptujčani so hili za 350 točk bon.ši
i)d lY/iča (.Monfalcone). kije nil
druui. irctjeuvrščeni Sisak pa .so
prcRitcIi za več kol 1500 točk.
Pravzaprav sta se /a prvo mesto
borila le l'luj in 1 ržič. Ptujčani .so
bili v kategoriji prostoletečih
nn>dclo\ drugi, pri modelih na
pogon z gumi^ in pogon / motor-
jern pa tretji, kar jim je prineslo
zmagt= v skupni uvrstit\i |
ORMOŽ
NAMESTO SOZDA
POSLOVNA SKUPNOST
že več kot tri leta so minila,
odkar seje Tovarna Jože Kerenčič
iz Ormoža priključila sozdu ZIV
Tovarna avtomobilov in motorjev
Maribor. Vendar v tem času niso
uresničili vseh zamisli, zastavlje-
nih ob referendumu. V ormo.ški
tovarni so si od sozda obetali
predvsem hitrejši razvc^. žal pa je
ostalo le pri obljubah. Se več — v
Tovarni Jože Kerenčič celo
ugotavljajo, da jim je ncurcsniče-
EOTk dogovorjenega zntnraj soz-
cHfCtaeslo določeno škodo. Zato
razpravljali v petek tudi
člani predsedstva občinskega ko-
miteja ZK Ormož. Strinjali so se s
predlogom, da bi naj sozd pre-
oblikovali v poslovno skupnost
I.\M. O položaju tovarne v tej
pt)slovni skupnosti pa bodo seve-
da odločali delavci, ki so v njej
zaposleni.
Člani predsedstva so na ome-
njeni seji i>cenili stanje v skupnih
službah si.sov materialne proiz-
vodnje \ občini ter kadrovske
priprave na volilno programske
konference v zvezi komunistov.
N. D.
SLOVENSKI OKTET BO PEL V PTUJU
Ena najkvalitetnejših slovenskih pevskih skupin,
'ki je doslej prepotovala skoraj ves svet, pela držav-
nikom in navadnim, preprostim ljudem — SLO-
VENSKI OKTET, gostuje ob koncu tega tedna tudi
v Ptuju. Skupaj z organistom prof. Hubertom Ber-
gantom pripravljajo koncert z orglami na katerem
bodo izvajali dela iz renesanse, baroka, slovanske
pravoslavne liturgije in črnske duhovne pesmi. Za
svoj tokratni nastop v Ptuju so si izbrali cerkev sv.
Jurija, kjer bomo v soboto ob 19. uri slišali pesmi J.
Gallusa, C. Monteverdija, F. C. T. Duboisa, O. di
Lassa, F. Pitonija, L. Viadana, G. R Martinia, F. A.
Guilmanta, R. Casimiria, K. Zagrafskega, A. Da-
vidovskega, S. V. Rahmaninova-Berdoviča, S. S.
Mokranjaca, P. I. Cajkovskega, Tchapeswara, T.
Duriana in V. Voduška.
Umetniški vodja in dirigent Slovenskega okteta je
Anton Nanut, pojo pa Danilo Čadež, Igor Zinfeld,
Peter Ambrož, Jože Banič, Tomaž Tozon, Peter
Bedjanič, Marjan Štefančič in Peter Care.
Predprodajavstopnicje danes in jutri od 10. do 14.
ure v gledališču ter uro pred koncertom.	mš
I Slovenski oktet
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. oktober - TEDNIK
V TOZO ZA VZDRŽEVANJE VOZ PTUJ
Z DELOM PREMAGUJEJO TEŽAVE
Kolektiv temeljne organizacije za vzdrževanje voz v Ptuju, ki sodi v
okvir Centralnih delavnic 2G Ljubljana, šteje blizu 260 članov. V gla-
vnem so zaposleni delavci kovinske stroke, precej pa je tudi pleskarjev,
mizarjev in drugih delavcev, ki skrbijo za vzdrževanje tovornih in
potniških vagonov za potrebe slovenskih železnic.
Ob našem obisku v tej te/neljni organizaciji smo se z direktorjem
Ivanom Sicem pogovariali o težavah, s katerimi se srečujejo pri oskrbi z
repro materialom. O tem^e povedal:
,,Vsekakor je tudi pri nas prisotno pomanjkanje raznih materialov,
ki jih pri vzdrževanju železniških vozov nujno potrebujemo. Težave so
toliko večje, ker izdelujejo rezervne dele za naše potrebe le določene delo-
vne organizacije, te pa imajo pravtako težave, ker je bistveni del vezan na
uvoz surovin. Svojo slabo stran pa ima tudi raznovrstnost železniških
vozov, ki jih ima slovensko železniško gospodarstvo. Razni tipi in modeli
nam povzročajo velike težave, saj prav zaradi tega ne moremo naročati
materialov masovno ampak posamično. Podobno je z rezervnimi deli,
saj niso na voijo kot trgovsko blago, ampak jih moramo naročati
posamično."
Kaj pa sami, ste že izdelali kakšen rezervni del. Najbolje in najceneje
je, če se zanesete na svoje sile in sposobnosti?
,,Pravgotovo, do sedaj smo uspeli izdelati že različne vrste manjših
rezervnih delov, precej tudi s pomočjo kooperantov. §e zmeraj pa je
nemogoče izdelati recimo kolesne dvojice in plošče, saj doma nimamo
ustreznega materiala (specialno jeklo).'"
Ce je odvisno od uvoza, potrebujete precej deviz, od kod pa jih
zagotavljate?
..Žal ni tako, naša TOZD namreč ne posluje z devizami, ampak se z
rezervnimi" deli oskrbujemo prek delovne organizacije v Ljubljani. Seve-
da tudi njim primanjkuje deviz, zato je vse bolj prisotna težnja, da bi
čimveč rezervnih delov izdelali doma. To nam uspeva tudi pri raznih
novostih in izboljšavah. Pred kratkim smo recimo na domače vagone
montirali naprave, ki omogočajo prevoz osebnih vozil, avtoprrkolic in
potnikov. Pravgotovo ste že slišali za popularne avto-vlake, ki se jih
domači turisti ob nenehnem podraževanju goriv vse bolj poslužujejo.
Takšnih vagonov do scxlaj v Jugoslaviji ni bilo. Po priporočilih ZG
Ljubljana in na osnovi raziskav naših inženirjev in tehnikov pa smo kon-
struirali vagone tako, da je bilo mogoče čisto enostavno pritrditi prikolico
in avtomobil istočasno. No, to smo storili na tovornih vagonih, ki so prej
prevažali kontejnerje. V prihodnjem letu predvidevamo še več predelav
vagonov za prevoz prikolic in avtomobilov, ker bo verjetno povpraševa-
nje vsako leto večje."
Glede na vse te uspehe ste zadovoljni tudi s poslovanjem?
Vsekakor. Kljub težavam ni manjkalo dela, nasprotno imeli smo ga
na pretek in zato smo ob polletju tudi izkazali dobro gospodarjenje.
Produktivnost dela je od novega leta narasla za okoli 4 odstotke, plan za
polletje pa smo glede na razmere kar dobor izpolnili. Glede na vsakodne-
vno višanje cen materiala se vprašujem, kakšno bo naše poslovanje ob
zaključku poslovnega leta."	M- Ozmec
^^^^ NA OBSKU PRI OBRTNIKU VIKTORJU CVETKU
VENTIL VIKTOR BO NADOMESTIL UVOZ
»v tujino sem šel načrtno.
Odlodšl sem se, da zberem po-
trebni \apital in se vrnem v do-
movino i^r si doma ustvarim ek-
sistenco,<( je uvodoma povedal
mladi ptujski obrtnik Viktor
Cvetko.
Cvetkovi imajo obrtništvo že v
krvi, obrtnik je tudi brat Feliks, ki
je Viktoiju na začetku poti veliko
pomagal. Viktor pravi: »Preden
>em prišel do delavnice, do
obrtnega dovoljenja, je bilo veliko
težav, skoraj sem že obupal. Brez
brata ne bi šlo. V krajevni skup-
nosti Olga Meglič za obratoval-
nico nisem dobil dovoljenja, zato
mi je potreben obrtni prostor
odstopil brat v svoji obratovalni-
ci.«
Odločili ste se kovinsko dejav-
nost.
»Da, kot kovinar sem šel že v
Nemčijo, tam sem delal 12 let.
Pridobil sem veliko znanja in na-
tančnosti, to pa precej prispeva k
mojemu dobremu delu in seda-
njim uspehom.«
Kaj delate v vaši delavnici?
»Precej je serijskega dela, de-
lamo precej zahtevne stružne dele
za razne kupce, nazadnje pa sem
osvojil elektromagnetni ventil, za
katerega je veliko povpraševa-
nja.«
Ta ventil ste razstavili tudi v
Celju?
»Da.«
Pravijo celo, da ste moralni
zmagovalec letošnjega celjskega
obrtnega sejma in da vam je
strokovna komisija, ki je ocenje-
vala izdelke storila veliko krivico.
»Tega jaz sedaj ne bi ocenjeval,
zato so odgovorni drugi. Rečem
lahko le to, da izdelka niso tako
jTogledah, kot bi morali. Lani sem
dobil bronasto medaljo za manj-
zahtevni izdelek; letos pa nič. Ce
bi komisija svoje delo opravila,
potem bi bilo drugače ...«
Lahko predstavite ta izdelek?
»To je elektromagnetni ventil
za paro, vodo^ zrak, plin. lo je
izdelek, ki smo ga dosedaj v 80-tih,
90-tih odstotkih uvažali. Uvažala
so ga vsa podjetja v Jugoslaviji —
to so podjetja, ki se ukvaijajo z
likalnimi napravami, hladilnimi
napravami. Preprosto vsi, ki
uporabljajo oziroma tisti, ki po-
trebujejo elektromagnetne venti-
le za različne pretoke.«
S komercialnega vidika ugo-
tavljate. da je ta vaš izdelek uspel,
imate mnogo naročil?^
»Zanimanje za izdelek je veli-
ko. To pa zalo, ker je izdelek
nadomestil dosedanji uvoz, ki je
precej drag. Sam pa sem prepri-
čan, da bo naša lastna cena
manjša, kot je cena uvoženega.
Ventil pa popolnoma ustreza
uvoženemu, pomeni, da je kvali-
teta popolnoma enaka, ker ga
imamo že več kot šest mesecev v
preizkušnji.
Materiali so izrecno naši, po-
meni, da imamo tudi na našem
trgu materiale, ki jih za ta ventil
moramo uporabiti. Mislim, da ne
bo nobenih problemov.«
Kako ste sploh prišli do tega
izdelka?
»Ta izdelek je nujno f)Otrebo-
vala oziroma ga več let potrebuje
podjetje v Mariboru (Klepovod).
Predstavnik podjetja je prišel k
meni in mi je predložil, da izdelam
ta ventil. Naredili smo nekaj iz-
delkov, jih preizkusili. Zadeva se
je obnesla, ni nobenih zastojev,
tudi reklamacij nismo imeh. Ni
bilo negativnih stranskih učinkov
pri obratovanju ventila, ki je po-
slej naš izdelek.«
Ste že doslej kaj podobnega iz-
delali?
»Ne, to je moje prvo osvajanje
dela, ki bi na naj nadomeščal
uvoz.«
Z NADOMEŠČANJEM
UVOZA DRUŽBA PRIDO-
BI - OBRTNIKU PA NIČ
Kako boste vi konkretno na-
grajeni za ta vaš izdelek, ki bo
nadomestil dosedanji uvoz.
Državi boste prihranili veliko
deviz, se vam to kje upošteva,
morda pri davčni osnovi?
»Ne. Vidite, to vprašanje še ni
rešeno. Če en obrtnik osvoji iz-
delek. ki je dosedaj predstavljal
uvoz. ne dobi nič. Na drugi strani
pa znamo stimulirati združeno
delo.
Naša podjetja so za take in po-
dobne izdelke dajale dragocene
devize. Izdelek smo osvojili doma.
podjetje smo rešili — poslej mu ni
potrebno uvažati in zapravljati
deviz. Mislim, da bi obrtnike prav
tako morali ustrezno stimulirati.
Navsezadnje smo s takimi izdelki
družbi kot celoti nekaj prihranili.
Prihranjene devize pa lahko
uporabimo za uvoz. ki je nujno
potreben.«
ENOSTRANSKE OCENE
OBRTNIŠTVA
Že na celjskem .sejmu smo prišli
do spoznanja, da so nas glede
razvoja in boljših pogojev
obrtništva, zgolj besede, novo
besedičenje v starih, oguljenih
frazah. Se vedno vidimo v
obrtniku — kapitalista, nekoga",
kije družbi sovražnik. Pomeni, da
osnovnih ideoloških nesporazu-
mov glede obrtništva v preteklosti
nismo znali rešiti. Sedaj imamo
tudi dokument Kraigherjeve ko-
misije. Bo tudi ta ostal neizpol-
njen? Podobno ugotavljamo tudi
v vsakodnevnih p)ogovorih z
obrtnikom. Vse kaže na to. da se
jih bojimo; na drugi strani pa
zatrjujejo, kako nujno jih potre-
buje proizvodnja.
Želimo si vedno več obrtnikov,
ki bi izdelovali izdelke iz doseda-
njega uvrza. Pa jih za delo ne
nagradimo. Ni vsak obrtnik tudi
lopov, čeprav ne moremo trditi,
da so vsi idealni. Takih, ki odsto-
pajo od postavljenih družbenih
norm. imamo povsod in ne samo v
obrtništvu.
Kako gledate na položaj
obrtništva v naši občini? Lahko
rečete, da so obrtniki za svoje delo
dovolj stimulirani, da naša dav-
čna politika spodbudno deluje na
razvoj obrtništva?
»To je vprašanje, na katerega,
verjamem, težko odgovori vsak
obrtnik. Sam dosedaj še nisem
imel velikih težav; dosedanje
obveznosti sem redno poravna-
val.
Odkrito pa povem, da za svoje
delo nismo dovolj nagrajeni. Ne
poznamo prostih sobot in nedelj;
pogosto delamo tudi pozno v noč.
O tem bore malo vedo tisti, ki bi
naj o tem odločali. Zato sem
mnenja, da bi nam včasih za naše
delo veljalo le več priznati.«
Obrtnike običajno pavšalno
ocenjujejo, gledamo le na zunanji
blišč (v kakšnih avtomobilih se
vozijo, kakšne hiše imajo). Kaj pa
vi menite?
»Govorim lahko le o sebi.
Obrtnik sem šele tri leta in to kar
imam sedaj, si nisem ustvaril z
obrtniškim delom. Vse to je mi-
nulo delo —je sad dela v Nemčiji.
Kako pa drugi? Kje so zaslužili in
kako?
Če delaš po »zakonih« davčne
politike, res ne moreš postati bo-
gataš.«
NAJPREJ - LASTNA
OBRATOVALNICA
Kakšni so vaši bodoči načrti?
»Vsak ima neke želje in tudi jaz.
Nimam želje po luksuznem avto-
mobilu. Želim si le obratovalnico,
nujno jo potrebujem. To je pred-
nostni cilj. Zanjo bom moral
odšteti veliko denarja.
Želim pošteno delati in za svoje
delo prejemati ustrezno plačilo.
Da bomo jaz in družina lahko
primerno živeli, več ne potrebu-
jemo.«
Poleg Viktorja delajo v delav-
nici še štirje mladi delavci. V po-
prečju so stari od 20 do'22 let. So
izučeni strugarji. z njimi sem za-
dovoljen. Delajo zelo zahtevna
dela.«
Spet lep primer sposobnosti
našega obrtništva.
MG
Viki Cvetko (v sredini) s svojimi delavci,
»Bum« letošnjega obrtnega sejma — elektromagnetni ventil
»Viktor«	foto: M. Ozmc
TUDI LETOS LEP
PRIDELEK PESE
l.eiošnjc occne o precej slabih pridelkih sladkorne pese nikakor ne gre
pDsploševaii. Prejšnji teden smo se o tem prepričali na prevzemnem mestu v
Moškanjcih. kamor je pripeljal peso tudi Marjan Simonič iz Mostja. Kot je
pvuedai. so na njihovi kmetiji posejali peso na 2 hektarih. Do petka so p^ispravili
približno polovico pridelka in že oddali okoli 50 ton pese. Simoničevi so pride-
knalci pese že od vsega začetka, karto kulturo pridelujemo tudi v Sloveniji in letos
bodo dosegli najboljši pridelek. Vsa ta leta koristijo tudi stranske proizvode in tudi
/ uporabo teh so zadovoljni. Tako ni dvoma, da bodo pridelovali sladkorno peso
tudi v naslednjih letih.
Simoničev i miajo 10 hektarov obdelovalne zemlje in kar polovi. o je bodo to
jesen namenili setvi pšenice. Kotje povedal Marjan, so se na setev dobro pripravili,
težave imajo le s samo setvijo, saj \ k rajevni skupnosti J uršinci prav sejaln.c najbolj
primanjkuj;	JB
Varčevanje je velik
prispevek
k stabilizacijskim
prizadevanjem
v vseh sredinah, tako tudi v občini Slovenska Bistrica, delovni jjud je
krepko občutijo stabilizacijska prizadevaiija v domačem življenjskem
okol j u in v delovnih sredinah. Ze Kar navadili smo se, če že temu moramo
tako reči, da postajajo nekateri življenjski artikli za mnoge težko do-
segljivi. To je še toliko težje, ker smo se na nekatere t)d nim pred leti
navadili, saj je bila njihova cena sprejemljiva, okus po boljši prehrani pa
zelo prijeten. Sedaj bi za mnoge rekli, daje dober domači okus ostal samo
še priokus spominov in želja. To še posebno velja za družine z nizkimi
prejemki, ki jih je žal z vsakim dnem več, ob že skoraj vsakodnevnih
novicah o podražitvah tega ali onega artikla. Mnogim ne ostaja drugo kot
da se hote ali ne vključijo v varčevanje z manjšo porabo pa čeprav gre to
nemalokrat za ceno padanja življenjskega standarda.
Tako kot v domačem okolju je tudi na delovnem mestu, kar še
posebno velja za pomanjkanje reprodukcijskih materialov, zviševanje
cen pa tudi krize v zagotavljanju energije. Tako kot doma je tudi na
delovnem mestu prisotno spoznanje, da stabilizacija ni pojav kratkega
časa. Potrebno bo storiti vse, da bi bil čas premagovanj čim krajši in
uspešnejši. Tega se dobro zavedajo tudi v gospodarstvu občine, kjer
postavljajo v ospredje spoznanje, da bodo z varčnejšim odnosom do
proizvodnih sredstev, energije in drugih delovnih področij doprinesli
veliko v skupna prizadevanja za uspeh stabilizacije.
Prihranek v energiji je bila postavka, v katero so verjeh v občini že
v lanskem letu, ko so govorih o uspehih stabihzacije. Tudi v prvih
letošnjih mesecih ugotavljajo, da so prav na tem področju dosegli
pomembne rezultate. V prvih sedmih mesecih so delovne organizacije
občine Slovenska Bistrica, katerih poslovni in drugi uspehi odločilno
vplivajo na skupne gospodarske rezultate, uspele zmanjšati porabo
električne energije za prek tri odstotke, kar ob tako velikih porabnikih
kot sta DO IMPOL in Steklo gotovo ni malo. V delovni organizaciji
IMPOL pa so veliko prihranih tudi pri porabi zemeljskega plina, elek-
trike in plina. Pri porabi elektrike in plina so v tej delovni organizaciji
prihranih za okoli sedem milijonov dinarjev. V delovni organizaciji
Steklo so prihranih predvsem pri porabi mazuta, zlasti z novozgrajenimi
napravami za ekonomičnejši iskoristek tega goriva v oddelku peči. Z
mazutom so varčevali tudi v kolektivu Tovarna Olja, na enoto proizvoda
pa zmanjšali porabo električne energije za pet odstotkov. V mnogih
delovnih sredinah so pričeli koristneje uf)orabljati lesne odpadke, naj-
večkrat za ogrevanje prostorov, vode.
Uspehi dosedanjih izkušenj so pravgotovo dobra smernica pri-
hodnjih prizadevanj, da bi z varčevanji in boljšim izkoriščanjem mate-
rialov ter energije tudi gospodarstvo občine letošnje poslovno leto
zaključilo ob spoznanju, da so ravnali tako kot zahtevajo stabihzacijski
načrti naše družbe.	Viktor Horvat
PRVE NOCITVENE
ZMOGLJIVOSTI
Petek. 14. oktober 1983 — je datum novega poglavja v nadaljnjem
razvojti toplic. Z izgradnjo prvih nočitvenih zmogljivosti se namreč
odpirajo nove možnosti razvoja toplic. Od tega dne dalie bomo o toplicah
lahko "govorili, da imajo v resnici vse pogoje za razvoj zdraviliškega
turizma oziroma vse pogoje, da si pridobijo stacionarnega gosta. Nekaj
je bilo sicer na tem že narejenega v zadnjem času. vendar je bila to le
prehodna rešitev.
Na petkovi otvoritvi je najprej govoril Janez Drevenšek. predsednik
osnovne organizacije ZS, zatem pa le o razvoju toplic in o novi pridobitvi
— bungalovih govoril Marjan Ciglenečki. direktor toplic. Objekt pa je
namenu predala najstarejša dela\^a tozd-a Milica Sankovič.
Celotna investicija je veljala 17 milijonov dinarjev. Poleg sredstev
toplic so bila vložena tudi sredstva mariborske Metalne, ki seje edina od
delovnih organizacij odločila za sovlaganje v izgradnjo. S tem si je
zagotovila 8 postelj. Pričakovati je. da bo v nadaljnji izgradnji bunga-
lovov takih primerov le več. Že v prihodnjem letu m naj z bungalovsko
izgradnjo pridobili novih 70 postelj, načrt za leto 1987 pa predvideva 320
postelj. Takšen razvoj terja tudi razširitev restavracije m sicer za 100
sedežev.
Na otvoritvi so bili prisotni tudi gostje iz sosednje Avstrije, saj se v
toplicah zavedajo, daje najboljša reklama — živa reklama. Na sloves-
nosti pa so sodelovali tiidi predstavniki organizacij, skupnosti in drugi,
skratka vsi. ki so bolj ali manj povezani z razvojem toplic.
Za bungalove je te dni veliko zanimanje. Pomeni, da se bodo sedaj
gostje lažje odločali za Ptujske toplice, .fe pa res. da velikih skupin
zaenkrat se ne bodo mogli sprejemati, zato bodo vso n(.)zornost posvetili
posamjčnim gostom. Zanimanje je tudi pri agencijah in sicer pri Kom-
pasu, Oiobtouru. Integralu in TTG-ju.	mG foto 1. kotar
Bungalovi — velika pridobitev za Ptujske toplice.
Pridobitev je namenu predala Milica Sankovič
Marjan Simonič: ,,Takšno peso smo pridelali letos."
TEDNIK ~ ^^^^^^^ ^^^^
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
ŠE LETOS ZAČETEK
GRADNJE PRIZIDKA
K DOMU
UPOKOJENCEV
Na osnovi srednjeročnega pro-
grama razvoja domskega varstva v
občini Ptuj načrtuje skupnost so-
cialnega skrbstva dograditev doma
upokojencev v Ptuju za potrebe
intenzivne nege z zmogljivostjo 70
ležišč. Izgradnjo prizidka financira
stanovanjski sklad pri skupnosti
pokojninskega in invalidskega
zavarovanja SR Slovenije na
osnovi sklepov zbora delegatov
SPI2^ občin Ptuj, Ormož in
Lenart. Manjši delež prispeva tudi
krajevna skupnost Boris Ziherl
Ptuj na območju katere je dom
lociran, investicijo pa izvaja dom
upokojencev Ptuj-Muretinci. Rav-
nateljica doma Milena Medvedova
nam je takole predstavila sedanje
aktivnosti v zvezi z gradnjo prizi-
dka:
..Izgradnja prizidka je ocenjena
na 65.626.522 dinarjev. Od tega je
delež občine Ptuj 59.481.000 dinar-
jev, občina Ormož 5,000.000 in ob-
čine Lenart 1,145.522 dinarjev.
Izgradnja prizidka je z ozirom na
razpoložljive zmogljivosti v ptujski
občini in že sedaj znane potrebe
nujna.
V občini deluje kot splošni so-
cialni zavod Dom upokojeiKev
Ptuj-Muretinci in sicer s kapaciteto
115 postelj v Ptuju — zgrajen je bil
leta 1974 za aktivne oskrbovance
ter dislocirano enoto v MuretiiKih s
kapaciteto 135 postelj. Tu imamo
na voljo zgradbo starega gradu in
prizidek, ki smo ga zgradili leta
1981. Tako imamo skupno torej
250 ležišč.
Izgradnja prizidka k domu
upokojencev v Ptuju je za potrebe
intenzivne nege nujna, zlasti še ob
dejstvu, da sedanji dom nima
ustreznih pogojev za nego ležečih in
pol ležečih oskrbovancev ter potre-
be za to obliko nege. V občini je
pravtako prisotno stalno pomanjka-
nje prostora v domu. Razpoložljive
zmogljivosti so stalno zasedene,
zaradi nujnih potreb pa je dejanska
zasedba v domu 270 oskrbovancev,
ki so poprečno stari 79 let. Odsto-
tek oskrbovancev, ki potrebujejo
nego, je visok, saj je takšne nege
potrebnih kar 68 odstotkov oskr-
bovancev v domu.
Sedanji dom m bil grajen namen-
sko in funkcionalno kot splošni so-
cialni zavod, temveč je grajen v šti-
rih etajaah kot stanovanjski blok za
upokojence z obratom družbene
prehrane. Sele po izgradnji je bil
namenjen domskemu varstvu, zato
ne ustreza oskrbovancem, ki so
nepokretni ali le delno pokretni.
Tako sta bivanje teh naših občanov
ter oskrba in nega zelo oteženi.
Z načrtovano investicijo bomo
pridobili dodatnih 70 mest za oskr-
bovance, ki so potrebni zdrav-
stvene nege in oskrbe. Lokacija za
prizidek je predvidena na parceli že
obstoječega doma v tlorisni izmeri
411,05 kvadratnega metra. Grajen
bo s tremi nadstropji, podkleten in
prilagojen potrebam za varstvo sta-
rejših ljudi. Po zunanjem izgledu
pa bo vključen v okolje in sedanjo
zgradbo.
Idejni projekt za izgradnjo prizi-
dka je potrdila republiška komisija
za pregled načrtov in programov
sanacij in novogradenj socialnih
zavodov v SR Sloveniji. Glavne
projekte izdeluje Projekta inženi-
ring v Ptuju. Začetek gradnje je
predviden v novembru 1983, čas
gradnje pa predvidoma eno leto.
Tako predvidevamo, da bi lahko
prizidek uspnjsobili za obratovanje
v začetku leta 1985. Skladno s pro-
gramom, razvoja krajevne
skupnosti Boris Ziherl Ptuj bo le-ta
sofinancirala še gradnjo klubske
sobe za potrebe upokojencev iz
celotne krajevne skupnosti. Njen
delež je 1,600.000 dinarjev."
mš
Ravnateljica doma upokojencev
Ptuj-Muretinci Milena Medvedova.
Foto: M. Ozmec
DELOVNI ČAS IN VOZNI REDI
Premik urinih kazalcev v sepiemoru je v
ptujski občini spet povzročil zmedo. Nekatere
organizacije združenega dela so namreč spreme-
nile pričetek delovnega časa, temu pa so se po-
skušali na njihovo zahtevo prilagoditi avtobusni
prevozniki. In kaj se je zgodilo? Večina delavcev
pravi, da ni bila seznanjena s spremembo voznih
redov in so zaradi tega v ponedeljek in v torek,
10. in II. oktobra, ko je prišlo do spremembe,
zamudili na delo.
O tem je prejšnjo sredo razpravljal izvršni
svet skupščine občine Ptuj, sodelovala pa sta tu-
di predstavnika avtobusnih prevozniških organi-
zacij Certus tozd Potniški promet Ptuj in Komu-
nala, gradbeništvo, promet Ptuj. V Podravju je
bilo dogovorjeno, tako kot so to priporočili na
republiški ravni, da bodo organizacije z večiz-
menskim delom 31. oktobra pričele z delom ob
6. uri, vsi ostali pa naj ne bi pričeli pred 7. uro,
medtem ko bi naj šole pričele s poukom ob 8.
uri. Takemu začetku delovnega časa bi naj ob-
enem prilagodili vozne rede avtobusov in vlakov.
Ptujski prevozniki se zgovarjajo na TGA Kidri-
čevo, ki bi naj zahtevala prevoze v Kidričevo
pred šesto uro, tej zahtevi pa se je pridružila tudi
ptujska Delta. Izvršni svet, tako kot mnoge dru-
ge organizacije združenega dela, o spremembi
voznih redov ni bil obveščen.
beveda so sedaj očitKi v Podravju, ua se v
ptujski občini ne držimo dogovorjenega in spet
delamo po svoje. Dogovorili so se, da je treba
uskladiti vozne rede avtobusov, tako da bodo
imeli vsi delavci zagotovljen pravočasen prevoz
na delo, učenci pa v šolo. Prevozniki seveda niso
pred lahko nalogo, saj ne opravljajo voženj
samo v Podravju, temveč tudi v Pomurju, kjer
so v največji delovni organizaciji Muri
premaknili začetek dela na 6. uro. Vendar, reši-
tev bodo morali najti.
V razpravi o delovnem in obratovalnem času
v občini so se člani izvršnega sveta dogovorili, da
bodo v najkrajšem času pripravili samoupravni
sporazum, podpisniki pa bodo poleg organizacij
združenega dela tudi krajevne skupnosti. Težava
je le v tem, da podobnega sporazuma — beri
vzorčnega — ni nikjer dobiti. Sicer pa je bilo že
letos spomladi dogovorjeno, da bi naj do jeseni
pripravili tak sporazum in z njim odpravili vse
zagate v zvezi z delovnim in obratovalnim ča-
som. Usmeritev, ki jo je treba upoštevati, pa je
tako ali tako znana — premik urinih kazalcev za
uro naprej in potem za uro nazaj ne sme vplivati
na obratovalni čas — to so odkrili že drugi, pre-
cej časa pred nami. Seveda pa je naš položaj, ta-
ko kot v marsikaterih drugih primerih, specifi-
čen. V združenem delu je zaposlenih veliko de-
lavcev, ki imajo doma košček zemlje, tega pa se-
veda obdelujejo v popoldanskem času. Zato
gredo zjutraj raje bolj zgodaj v službo, da imajo
popoldne več časa za delo doma. Mimogrede —
precej je tudi takih, ki f>opoldan delajo na črno
in si tako poskušajo izboljšati svoj materialni
položaj — tudi ti gredo raje z dela bolj zgodaj,
posebej še sedaj, ko so dnevi krajši.
Gotovo bo minilo še precej časa, preden bo-
mo uredili vsa ta vprašanja, predvsem pa
spremenili miselnost ljudi. Očitno tudi nismo
uspeli urediti vseh ostalih spremljajočih vprašanj
— od družbene prehrane do varstva otrok, obra-
tovalnega časa trgovin in tako dalje. Zato je toli-
ko bolj pomembno, da omenjeni samoupravni
sporazum predlaga celovite rešitve, ki bodo od-
pravile številne dosedanje nesporazume. Najbrž
to ne bi smelo biti težko, če vemo, da okrog 60
odstotkov organizacij združenega dela pričenja z
delom ob 7. uri, dobra tretjina pa uro prej. Seve-
da, če se v nekaterih organizacijah ponovno ne
bodo odločili, da bi svoj obratovalni čas spreme-
nili po svoje. Da so dogovori zato, da jih upošte-
vamo, vemo vsi, le v praksi se tega načela nika-
kor ne moremo ali nočemo držati.
N. Dobljekar
VSAK DAN Z DELA ODSOTNIH 818 DELAVCEV
Izostanki z dela zaradi bolezni
so spet v središču pozornosti.
Vzrokov in razlogov zanje je
veliko in vedno so tako med seboj
povezani, prepleteni, da jih je
največkrat težko natančno
ugotoviti. Ce boleznine preko-
račijo neko razumno mejo, so res
huda nadloga: usiha bogastvo
združenega dela, neposredno se
zmanjšuje naš osebni in družbeni
standard. O tem smo se pogo-
varjali s Silvo Gorjup, sekretarko
občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj.
„ Rezultati za devet mesecev le-
tos so porazni. V primerjavi z ena-
kim obdobjem leta 1982 je stalež v
porastu. Kljub temu, da je skupni
odstotek staleža nižji od republi-
škega, je stanje zaskrbljujoče.
Ugotovili smo, da je porastel za
0,22 odstotka.
V času od januarja do septem-
bra 1983 je bilo do 30 dni izgub-
ljenih 107.628 dni in nad 30 dni
69054, torej skupaj 176.682
delovnih dni. V primerjavi z
enakim obdobjem leta 1982 je
staleža več za 9092 dni.
Poglejmo še strukturo staleža.
Za nesreče pri delu je nekoliko
nižji, in sicer za 918 dni do 30 dni
in za 694 dni nad 30 dni. Za nego
otroka pa je stalež višji za 1831
dni, za nego otroka smo torej
porabili 9044 dni."
Takšno stanje narekuje
določeno ukrepanje. Tu je
pfedlog, da občinska zdravstvena
skupnost prek dogovora o
financiranju z združenim delom
ponovno uvede kontrolo bolnikov
na domu. Predlog je dal občinski
izvršni svet. Kako je s tem in kaj vi
glede na to, da so sredstva za
zdravstvo omejena, sploh lahko
storite?
„Ta predlog gotovo ni izvedljiv.
Nujno je, da je deležen določene
pozornosti. Izgubljeni dnevi nam
ne povedo veliko. Kaj to dejansko
pomeni? Pomeni, da smo v
letošnjih devetih mesecih imeli
povprečno dnevno v bolniški 818
delavcev. To ni majhna številka.
Imamo izračun — analizo, koliko
smo izplačali v občinski zdrav-
stveni skupnosti Ptuj na račun
bolniške. Za 176.682 izgubljenih
delovnih dni smo izplačali prek 25
milijonov. Ce vzamem enako
fKJvprečje na enega delavca za en
izgubljeni dan, kot je v zdravstveni
skupnosti bilo izplačano, je to
ponekod višje do 30 dni, so v
delovnih organizacijah izplačali 45
milijonov dinarjev. Samo za bolni-
ški stalež je bilo tako v devetih
mesecih letos izplačanih preko 70
milijonov dinarjev. Številke na ra-
čun izgubljenega družbenega
proizvoda pa so mnogo višje. V
naši analitski službi smo izra-
čunali, da smo samo na račun
bolniških stanjšali naš družbeni
proizvod za 550 milijonov dinar-
jev.
Torej bo naša naloga —
omejiti stalež bolnih in to pred-
vsem tisti stalež, ki ni upravičen.
Ce bi imeli še analizo in strukturo
tistih, ki koristijo stalež, zlasti
tistih do 30 dni, potem bi ugoto-
vili, da gre za delavce, ki imajo še
kakšen dodatni vir dohodka. V
zadnjem času pa tudi različne
konfiiktne situacije prispevajo k
temu, da se ljudje zatekajo v
bolniški stalež.
Na razpravi vseh zborov skup-
ščine občine in zborov občinske
zdravstvene skupnosti Ptuj je bil
potrjen predlog, da se organizira
kontrola bolnikov na domu.
Velike delovne organizacije to
kontrolo že imajo in so že ugoto-
vile, da se jim ta kontrola izplača.
Prav gotovo bi bilo umestno, da bi
se za manjše organizacije organi-
zirala kontrola v okviru strokovne
službe delovne skupnosti. Jasno pa
je, da smo tudi mi pod nadzorom
in tudi pod omejevanjem zapo-
slovanja.
Ne glede na to, če bo obstojal
dogovor z delovnimi organiza-
cijami da se ta služba ogara'zira,
bomo to službo ustanovili.
Mnenja sem, da bi ta pobuda
lahko bila širša. Dodala bi, da
imamo premalo nadzora nad na-
šimi nezaposlenimi, ki dobivajo
pomoč; premajhen pa je tudi
nadzor nad tistimi, ki dobivajo
kakršnekoli druge podf)ore, pa če
hočete tudi otroške dodatke ali pa
tudi kakšne druge korektive. Prav
bi bilo, da bi se skupno dogovorili
in da bi to bila res strokovna
služba ali strokovni delavci, ki bi
imeli širši nadzor, za področje
zdravstva in tudi socialnega var-
stva."
Kako pa so lahko v delovnih
organizacijah učinkoviti na tem
področju?
„Zakaj porast staleža v zadnjem
času? Pri analizi takoj ugotovimo,
da nekateri letos manj zaslužijo
kot lani in se jim torej splača iti v
stalež. Srečamo se tudi s kategorijo
delavcev, ki imajo razmerno nizke
osebne dohodke. Njihova misel-
nost je pogosta taka. da se jim za
tako majhen denar ne splača
pošteno delati, zato raje gredo v
bolniško. Potenv je tu še izhod v
delu na črno. Sl^nje se jim bolj
splača in če dobijo povrhu Se
bolniško, je zaslužek več kot
dober.
Mislim pa, da je eden izmed
glavnih vzrokov neurejeno
nagrajevanje po delu in rezultatih
dela. To vprašanje urejamo že
nekaj let in kaže, da ga bomo še
nekaj časa. Ce bi bili delavci
nagrajeni po vloženem delu, če bi
bili nagrajeni po prispevku k
dohodku, takrat se po vsej ver-
jetnosti s takimi problemi ne bi
srečevali."	MG
Biograjski počitniški dom še vedno
pod vprašajem
O Biograjskem počitniškem
domu še vedno ni moč dokončno
reči — kaj bo z njim v prihodnjem
letu. ali bo lahko kolonija še obra-
tovala ali pa dom potrebno zapreti
— kar mu grozi še kar lepo število
let. V delegaciji, ki je bila na po-
govoru v Biogradu s predstavniki
tamkajšnje občine in turističnih de-
lavcev. je bil tudi Milan TROP —
predsednik skupščine skupnosti
otroškega varstva občine Ptuj, ki je
takole ocenil te pogovore in bližnjo
perspektivo doma v Biogradu:
„Kot je znano, bi naj na podro-
čju kjer deluje naša kolonija stala v
bližnji prihodnosti, to je že nasled-
nje leto, marina — pristanišče za
čolne in jahte — tako predvideva
tudi biograjski urbanistični načrt.
Zato je naš prostor s kuhinjo in
skladiščem določen, da nam ga vza-
mejo, oziroma zemljišče razlastijo.
To bi pomenilo, da bi morala kolo-
nija praktično prenehati z delom,
saj otroci brez tega vitalnega objek-
ta ne morejo bivati na tem podro-
čju.
S predstavniki skupščine občine
Biograd smo se o tem f>ogovarjali,
pa tudi prosili, da bi dovolUi grad-
njo nadomestnega objekta na
območju, ki ga zajema naša par-
cela. To investicijo pa bi seveda
moral nositi investitor omenjene
marine. Ce bodo predstavniki izvr-
šnega sveta občine Biograd to našo
pobudo sprejeli in če ima kolonija
vendarle perspektivo, da recimo
deluje še nadaljnih deset let, bi bila
taka gradnja brez dvoma upraviče-
na.
Poleg tega so nam Biograjčani
ponudili nekaj zelo zanimivih
novih lokacij, vendar te niso niti
komunalno opremljene niti v Ptuju
nimamo denarja za novogradnjo,
zato menimo, da je v tem času
edino možno letovanje otrok na se-
danjem mestu. Tudi zaradi tega,
ker odškodnina, ki bi nam jo ponu-
dili. gotovo ne bo odtehtala dejan-
ske vrednosti naših zgradb in zem-
ljišča.
Naša komisija za počitniško
kolonijo že ima nalogo, da razišče
druge možnosti, ki bi morda kazale
na rešitev iz tega problema. Ena iz-
med njih je morda vključitev v kak-
šno drugo počitniško skupnost . . .
Ko sem si nekako uredil vtise,
občutki niso najboljši. Smo prvi, ki
nas v Biogradu skušajo iz tega po-
dročja izriniti, to je razlastiti, zato
bodo po vsej verjetnosti to hoteli
storiti brez večje odškodnine. Naj-
brž pa tudi v minulih letih sami
nismo dovolj naredili, da bi si to
mesto trajno zagotovili, dom pa
uredili po postavljenih zahtevah
biograjskih urbanistov.
Kljub vsemu smo trdno odločeni,
da bomo storili vse. da bi našim
otrokom omogočili letovanje tudi
prihodnje leto. Ce ne v Biogradu.
pa bomo skušali najti kako drugo
lokacijo."
mš
ZGODOVINSKI ARHIV PREDSTAVLJA
20. oktober je dan slovenskih arhivskih delavcev.
Na ta dan leta 1943 je namreč upravna komisija za
osvobojeno slovensko ozemlje poslala okrožnemu
kulturnemu referentu v Velikih Laščah zahtevo, da
reši arhivsko gradivo na turjaškem gradu, ker je v
njem mnogo dragocenih podatkov. Tako se je začela
skrb za ohranjevanje in varovanje naše pisane
kulturne dediščine.
Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani dragoceno
gradivo, ki shiži za proučevanje zgodovine našega
področja. Posebno dragocena je zbirka originalnih
pergamentnih listin, ki zajema obdobje od 1338 do
1867. Dragoceno gradivo so tudi urbarji, stara
zemljiška knjiga za sodna okraja Ptuj in Ormož, ki
spada v obdobje od '684 do 1883 ter gradivo cehov iz
let 1566 do 1928.
Letos pa je Zgodr^ ir.ski arhiv postal bogatejši za
gradivo mesta Pruja (16. do 19. stol.) in za gradivo
mvaiidskc uprave. Gradivo mesta Ptuja vsebuje spise
o mestni upravi in privilegijih, o sodstvu, o mestnih
zgradbah, o finančnih zadevah, o javni varnosti —
požarni red za mesto Ptuj iz 1. 1786. o meščanskem
špitalu ter o trgovini in obrti. Posebno dragocen je
statut mesta Ptuja iz leta 1513 ter štiri listine mesta
Ormoža iz let 1570, 1668, in 1787. Naj omenimo še
nekaj zanimivih dokumentov: originalni občinski red
cesarja Karla VI. za Ptuj iz leta 1739, popis arhiv-
skega gradiva mestnega magistrata iz leta 1785, ki je
med zapuščinskimi spisi J. Gašperja Straussa,
mestnega sindika — tajnika ter spis o nakupu bivšega
dominikanskega samostana.
Zgodovinski arhiv bo ob dnevu arhivov pripravil v
svojih prostorih interno predstavitev nekaterih
dragocenih dokumentov, s katerimi je obogatil svoje
gradivo v Icio^r.jerr. iciu.
Nada u-^kovič
^ : PO DOGODKIH V TOZD POTNIŠKI PROMET
Do rešitev le po samoupravni
poti
Zahteve dcla\ cev Ceriusove temelj-
ne organizacije Potniški promet v
Ptuju, da uredijo notranja nesi)glasja
in nepravilnosti \ odnosu do matične
delovne organizacije, so mulo sobo-
10. 15. oktobra na noči. "m zbtiru
delovnih ljudi — ta je trajal od
dvajsete ure zvečer do ptil tretje ure
zjutraj — rodile željene sadove. Žolč-
ne razprave o vzrokih za preki.iitev
dela. do katere je prišlo 7. oktobra od
devete do dvanajste ure. so zaključili s
p»>membnimi sklepi, ki bodo po
izjavah delavcev končno le vplivali na
normaliz.acijo razmer v tem tozdu.
Za zaposlene je bil pravgotovo
najpomembnejši sklep, da delavcem
TOZI) Pomiški promet Ptuj zvišajo
i,>sebne dohodke v tolikšni meri. da
UhIo izenačeni z dohodki delavcev v
delovni organizaciji Certus Maribor.
To Kido storili z zvišanjem vrednosti
UKke. \ najkrajšem možnem času pa
bodo v delovni organizaciji (erius
Mariht)r pripravili osnutek novega
pravilnika o delitvi osebnih dohod-
kov. ki bo poenotil osnove in merila v
p^>sameznih temeljnih organi/mijah.
Znano je namreč, da so doslej v
ptujskem tozdu prejemali delavci za
enako delo v pt>prečju za 11 odstotkov
manjši osebni dohodek. Pri voznikih
avtobusov, ki st) na to imeli seveda
največ pripomb, je znašala ta razlika
tudi do 5.000 dinarjev, so povedali.
Z aplavzom so delavci sprejeli
informacijo, da lx)sta po enajstih
mesecih dva ptujska zgibna avtobusa-
najverjetneje v začetku novembra
končno le pričela z redno vožnjo na
progi Ptuj — .Maribor. I>t) takrat pa
morajo zaključiti z urejanjem spornih
avtobusnih ptistajališč na tej relacijr
Posebna komisija si bo vsa postajali-
šča ponovno ogledala, vse pa je
seveda odvisno še ikI uradnega dovo-
ljenja. ki ga izdaja ustrezni republiški
organ /.it promet in zveze. Glede na lo.
da so v glavnem vsa p«)stajališča že
ureiena in ptnlaljšana ali pa so dela v
z.al(ljučni fazi. lahko utemeljeno priča-
kujemo. da bo končno izdano tudi to
dovoljenje.
Ko so razpravljali o poslovanju
temeljne organizacije Potniški pro-
met. so ugotovili, da so za devet
mesecev letošnjega leta sicer zelo
ugodni fizični pokazatelji, manj ugod-
ni pa bodo rezultati izkazanega do-
hodka. Dejstvo je namreč, da predsta-
vlja glavni problem večkratna podra-
žitev goriva, ki še zdaleč ni v ustrez-
nem sorazmerju s sedanjimi cenami
vozovnic. Ob vsem tem pa delavce
težijo še neustrezni delovni pogoji —
delavnice ne ustrezajo niti osnovnim
zahtevkom, kaj šele prostorskim. Se
huje je. po izjavah delavcev, z voznim
parkom, ki je že skoraj 70 odstotno
istrošen. Trenutno imajo 51 avtobu-
sov. precej pa je takšnih, ki lahko
zaradi nerednega vzdrževanja vsak
čas odpovedo.
Največ težkih besed je bilo poveda-
nih. ko so razpravljali o varnostni in
politični oceni po dogodkih ob preki-
nitvi dela 7. oktobra. Delavci so
prisluhnili tudi poročilu posebne
tročlanske komisije, ki je bila izvolje-
na Tega dne z namenom, da »razčisti*
zadeve. Kritično so ocenili delo in
iKinos direktoija tozda in vodje pro-
metne operative. Na zboru so po
daljši tazpravi in prerekanju sprejeli
sklep, da dajajo pt)budo delavskemu
svetu za razrešitev direktorja, pravta-
ko pa tudi pobudo, da posebna
tročlanska komisija oceni dela in
sposobnost opravljanja dolžnosti vo-
dje prometne operative v nadaljeva-
nju pa predlaga disciplinski komisiji
Ua tUdI njega razreši teh nalog.
Posebna naloga te komisije je tudi
kritično oceniti iKlnos dveh delavcev,
ki naj bi bila pobudnika začasne
prekinitve dela. Skupaj s komitejem
za SL6 in DS so namreč ugotovili, da
odločno obsojajo način razreševanja
odm»sov na tak način. Edini pravi in
družbeno sprejemljiv način je samou-
pravna pot!
M Ozmec
Tržav»: s prostori so narekovale, da je bil prvi sestanek na prostem,
7,bor delavcev pa v delavskem domu Franc Kramberger.
4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO
20. oktober 1983 -
ŠE O TUI^£lO sram 83
Društva so se vldjuravala
s prireditvami
v letošnjem koledarju priredkev
ali na kratko pratiki ^ bilo vklju-
čenih prek 20 ptujskih turističnih
prireditev. V o^ni pa imamo icz
leto več kot 3<» prireditev. Zaj«?
so bile le večje prireditve in prire-
ditve, katerih glas je s<^l dafcf čez
občinsko mejo. L^ko bi jim rekb
že republiške prireditve.
Pomemben ddež v teh prireditvah
so imele prireditve turističnih
druStev. Omenimo samo kuren-
tovanje, ki je naSa največja
turistično-folkloma prireditev,
dalje praznik kruha in pogač,
morda še turistični praznik oziro-
ma srečanje turističnih delavcev na
Gomili.
Na nobenem pristojnem mestu v
občini nismo še nič rekli o teh pri-
reditvah. Za vse lahko rečemo, da
so oblika nabiranja denarja za po-
trebe društvenih blagajn; ponekod
pridejo tako do prepotrebnega
dinarja za razvoj krajevne skup-
nosti, za reševanje najbolj perečih
krajevnih problemov. Četudi so Se
tako dobro pripravljene, dobijo
veselični priokus, navsezadnje pa
so namenjene tudi človeku,
njegovi sprostitvi. Veljalo pa bi jih
oceniti. Prireditev ni, če zbijemo
dva šanka skupaj, pripeljemo od
nekod slavni ali manj sbvni an-
sambel ter ponudimo „naše"
cialitete: cigansko pečenko, čevap-
čiče in podobno. Smo pa v bitki za
kulturno ali manj kuhumo prire-
ditev nemočni. Nimamo kriterijev
po katerih bi lahko ocenjevali.
Odbor za proslave in prireditve pri
OK SZDL Ptuj vsako leto trda
prede, ko skuša sestaviti pregled
prireditev čez leto, če ne rečemo
koledar prireditev. Tako po nepo-
trebnem izgubljamo energijo, ki bi
jo potrebovali drugje. Bilo pa bi
idealno za prodajo naših turističnih
storitev. Če bi poznali vse ,,oDCin-
ske'* prireditve in bi našemu gostu
od drugod lahko servirali kaj
drug^a kot hrano. Saj ne rečem,
da ni duhovne hrane vmes, je pa
prišla glede na naše možnosti in
pogoje.
Turistično sezono ocenjujemo
zgolj s fizičnimi in finančnimi
kazalci. Ce so nočitvene zmoglji-
vosti slabo zasedene, je sezona
slaba. Turizem in gostinstvo pri
nas gradita predvsem na doma-
čem, matičnem prebivalstvu. Pri
nekaterih je ta odstotek precej
visok, 80 odstotkov. Tuji turist pa
se v večjem številu oglaša pri nas v
glavni turistični sezoni; velja tudi
za nekatere, na primer motel Pod-
lehnik.
Vsi se izgovarjamo na naložbe v
turizem, ko iščejo krivca zaradi
majhnega zaslužka v našem tu-
rizmu. Gostinci sami ugotavljajo,
da so njihove rezerve v kvaliteti
ponudbe, v odnosu do gosta. Res
je, da brez nakižb tudi v gostinstvu
ne gre, vendar se moramo času
primemo opredeliti. Denarja ni v
izobilju, razpoložljivega pa ustrez-
no potrošimo. Končno je naložba
tudi tista, ki jo vlagamo v kader.
Za tega pa lahko rečemo, da ni
pravilno usmerjen, ni turistično
„IMrevzet". Vsak gostinec bi moral
biti tudi turistični delavec. Tega bi
morali najti tudi v sleherni naši
trgovini, skratka povsod, da bo
naše mesto v resnici: mesto —
muzej.
MG
AKTIVNOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI
ČIMVEČ POŽARNO-PREVENTIVNIH PREGLEDOV!
Sredi oktobra smo, sredi meseca
požarne varnosti, ko so se vse kom-
ponente družbene samozaščite in še
posebej gasilska društva množično
vključila v akcijo, ki v naši repub-
liki poteka pod geslom „100.000
požarno-preventivnih pregledov".
V ptujski občini pa se je v to mno-
žično akcijo vključil tudi požarni
inšpektorat pri upravi za inšpekcije
SO Ormož in Ptuj. Vodjo inšpekto-
rata Edvarda Kozela smo za uvod v
pogovor najprej vprašali, koliko
požarov smo imeli letos v ptujski
občini (v devetih mesecih) in kak-
šna je analiza vzrokov ter požarne
škode. Povedal je:
,,V devetih mesecih je bilo na
območju občine Ptuj že 42 poža-
rov, od tega 9 na družbenem
premoženju in 35 na zasebnem.
Skupna požarna škoda znaša 21,6
milijona, oziroma 12,3 milijona na
družbenem in 9,3 milijona na
zasebnem premoženju."
Kakšna je primerjava z istim ob-
dobjem leta 82?
,,V primerjavi z istim obdobjem
lani je letošnje število požarov sicer
manjše, žal pa je požarna škoda za
več kot 3 krat večja od celotne
požarne škode v lanskem letu.
Povedati jc treba, da registriramo
v se nastale požare, ne glede na ve-
likost ali na nastalo požarno škodo.
Tako je bilo lani številčno več po-
žarov, vendar škoda ni bila tako
velika kot letos.
Letos je nastalo že nekaj večjih
požarov na družbenem premože-
nju, ki so zahtevali tudi večjo
požarno škodo. Naj jih omenim le
nekaj: — požar v stanovanjskem
bloku na Ziherlovi ploščadi, v
gospodarskem objektu KK Ptuj —
delovna enota Podlehnik, požar v
Vzmetarni Formin; na zasebnem
premoženju pa večji požar na Jane-
žovskem vrhu pri Markežu, v
Spodnjih Jablanah pri Frjmgežu, v
Dobrini pri Kopšetu, v Sikolah pri
Medvedu, v Mihovcih pri Medvedu
in še več drugih s požarno škodo do
500 tisočakov."
Kakšni so bili najpogostejši vzro-
ki požarov?
„Kar 80 odstotkov vseh požarov
je zakrivil človek, bodisi iz malo-
marnosti ali neznanja. Med
neposrednimi vzroki pa so
najpogostejši: dotrajane ali
poškodovane električne napeljave,
kurjenje ob gozdovih in travniških
površinah v sušnem letnem času,
neprevidno odvrženi cigaretni
ogorki, itd. Posebne vrste požarov,
ki zahtevajo tudi poseben pristop,
so požari na osebnih avtomobilih
— leto smo imeli že štiri take pri-
mere."
V f)ožarnem inšpektoratu ste si
ob mesecu požarne varnosti
zastavili poseben program. Kako
ga izvajate?
,,Začel bom z ugotovitvijo, da
smo žal prav v mesecu požarne
varnosti minuli teden zabeležili kar
tri požare. V nedeljo, 9. oktobra je
prišlo do požara v stanovanjskem
bloku v Kraigherjevi ulici, kjer je
zgorel televizor, v ponedeljek, 11.
oktobra je prišlo do večjega požara
v Cirkovcah, kjer so zgorela kar šti-
ri gospodarska poslopja, v torek
12. oktobra pa je zgorel gospo-
darski objekt v Slovenji vasi.
Za večji požar v Cirkovcah, kjer
sem sodeloval v akciji gašenja, naj
povem, da je bila kljub začetnim
težavam udarna moč gasilcev
učinkovita. Krajani so pokazali
visoko zavest in pomagali v najve-
čji meri, morda je bilo preveč
opazovalcev, ki so gasilce le motili.
Ponovno pa smo ugotovili, da je
bilo GD Ptuj, ki razpolaga z najso-
dobnejšo gasilsko tehniko,
prepozno obveščeno.
Glede na vse te požare je treba še
posebej sedaj, v mesecu požarne
varnosti, opozoriti občane, da smo
vsi dolžni temeljito pogledati okrog
sebe, najsi bo doma ali na delov-
nem mestu. Odstraniti je treba vse
nepravilnosti, ki bi kakorkoli lahko
ogrožale premoženje in nas same.
Naj steče akcija v vseh okoljih, v
delovnih organizacijah, v krajevnih
skupnostih in hišnih svetih, pa tudi
v vsakem gospodinstvu. Zastav-
ljena akcija 100.000 požarno-pre-
ventivnih pregledov, ki jo oprav-
ljajo posebne komisije prek ob-
činske gasilske zveze, bo vdika po-
moč slehernemu občanu in
organizaciji, saj bo z nasveti in
opozorili delovala le preventivno.
Povem pa naj, da je to v nekem
smislu podaljšana roka požarnih
inšpektorjev, zato vabim vse ob-
čane, naj komisijam pri delu poma-
gajo.
Požarna inšpekcija ima v mesecu
varstva pred požari poseben
program, ki ga dosledno tudi izpol-
njuje, vključevala pa se je in bo v.
akcije, ki jo vodi občinska gasilska
zveza prek svojih društev.
Ugotavljali bomo predvsem, kako
se v akcijo vključujejo delovne in
druge organizacije. Samoupravna
stanovanjska skupnost prek hišnih
svetov in še posebej krajevne
skupnosti. Skratka vsi, ki smo dol-
žni skrbeti za našo skupno varnost.
Imam željo da zvok sirene v tem
mesecu ne bi več klical na pomoč, v
bodoče pa seveda čim manj."
IN KAKO JE V OBČINSKI
GASILSKI ZVEZI?
Tudi v občinski gasilski zvezi so
mesec požarne varnosti vzeli zdo
resno in se nanj dobro pripravili. O
poteku akdj je Štefan Vidovič,
vodja delovne skupnosti pri OGZ
povedal:
,,Program aktivnosti v mesecu
varstva pred požarom sovpada v
program aktivnosti akdj NNNP
83. Da bi program čimbolje izvedli,
se je tik pred pričetkom tega
meseca sestal na seji štab operative
in podrobneje opreddil vse
aktivnosti ter za izvrševanje nalog
zadolžil posebne komisije in
gasilska društva.
Ena najpomembnejših nalog so
vsekakor požarno — preventivni
pregledi, ki se vključujejo v akcijo
100.000 požarno preventivnih pre-
gledov v Sloveniji, v počastitev 10.
kongresa gasilcev Slovenije, ki bo
prihodnje leto v Mariboru. Ta ak-
cija za nas ni nova, saj smo jo že
dosedaj redno izvajali. V tem mese-
cu pa smo jo samo okrepili s stro-
kovnega stališča in natančnosti. V
okviru priprav smo natisnili večje
število formularjev za zapisnike, po
gasilskih centrih pa v sodelovanju s
KS irnenovaU tročlanske komisije,
ki že opravljajo preglede. PrejeH
smo že precej poročil. Predvideva-
mo, da bomo v oktobru opravih
prek 5.000 požamo-preventivnih
pregledov.
Osnovni moio aela komisij je, da
strokovno pregledajo objekte, ki so
požarno najbolj obremenjeni.
Lastnikom teti objektov pomagajo
pri odpravi vseh nepravilnosti in
jim svetujejo kako ukrepati v
bodoče, da bi bila nevarnost poža-
rov čim manjša. Naj povem, da
komisije pregledujejo tudi gospo-
dinjstva, posebej pa gospodarska
poslopja in razne objekte v kme-
tijstvu. Vsi lastniki so dolžni
upoštevati vse nasvete in tudi
ustrezno ukrepati. Prej bodo po-
manjkljivosti odpravili, prej bo
lahko njihov spanec mirnejši.
Prepričani smo, da bomo s po-
žarno-preventivnimi pregledi pri-
spevali k splošnim težnjam naše
družbe, da bi bilo čim manj poža-
rov. Naj dodam, da smo med osta-
limi akcijami pripravili za mesec
požarne varnosti tudi poučni celo-
večerni film Goreča stolpnica, ki
nazorno in vzgojno prikazuje
nastanek požara, razvoj in učinko-
vito akdjo gašenja. S tem filmom
poskušamo dos^i pri ljudeh še
večjo požarno preventivno obna-
šanje. Cas in razpored predvajanja
filmov bomo naknadno objavili,
pričakujemo pa množično udele-
žbo."
PRIMANJKUJE DENARJA
In kako so se na mesec požarne
varnosti pripravili v SIS za varstvo
pred požarom SO Ptuj? O tem je
fM-edsednik StanKO Debeljak pove-
dal-
,, rudi v naši skupnosti smo se na
ta mesec dobro pripravili že v zače-
tku leta. Dokončni program je naše
predsedstvo sprejelo skupaj z
občinsko gasilsko zvezo in ga že
izvajamo. Naloga nas vseh je, da
preprečujemo požare, da jih
zmanjšujemo in preprečujemo Se
večjo družbeno škodo. V oktobru
— mesecu požarne varnosti pa se Se
posebej trudimo, da bi bili v naših
prizadevanjih Čimbolj učinkoviti.
Že v začetku meseca smo izobesili
letake, predvajali bomo film, izdali
smo pos^oT)roŠuro, vse z name-
nom, da bi dvignili požarno — var-
nostno zavest pri občanih. Niso le
gasilci tisti, ki so zadolženi za to."
Nobena akcija ni izvedljiva brez
denarja in, ker se vsa sredstva za
požarno varnost zbirajo prav, prek
vašega naslova, nas zanima, ali jih
je dovolj in ali dotekajo redno?
„Sredstva dotekajo normalno po
stopnji za katero smo se v občini
dogovorili, vendar pa ta sredstva
ob vse večji inflaciji in draginji niso
več zadostna. Pravgotovo se naša
gasilska društva ne bodo mogla več
tako opremljati kot do sedaj. Sred-
stva bodo verjetno komaj zadošča-
la za vzdrževanje že obstoječe
gasilske tehnike, ki jo imamo v
naših 62 gasilskih društvih.
Zmanjkalo bo sredstev za nabavo
osebnih zaščitnih sredstev, zato
bomo na tem področju morali sto-
riti korak naprej. Mislim, da je
delo gasilcev na popolni amaterski
osnovi še bolj družbeno koristno in
prav zaradi tega moramo zagotoviti
zadostno materialno pomoč. Na-
šim gasilcem moramo nuditi varno
osebno opremo in zaščitna sred-
stva. V samoupravni interesni
skupnosti se trudimo, da bi pre-
mostili zmanjšanje sredstev, take
da društva sama prispevajo precej
več kot dosedaj. Tudi po KS se zbi-
rajo določena sredstva za gasilska
društva iz samoprispevkov, tako da
bomo s skupnimi močmi verjetno le
uspeli. Posebne težave so pri na-
bavi materialov iz uvoza, za kar se-
veda nimamo potrebnih deviz in
smo popolnoma odvisni od republi-
ške SIS za varstvo pred požarom in
republiške gasilske zveze. Gre pred-
vsem za nujno nabavo močnejših
črpalk."
S splošnega stališča pa lahko
pravgotovo ugotovimo, da so ptuj-
ski gasilci v primerjavi z ostrimi
območji v Sloveniji razmeroma do-
bro opremljeni in usposobljeni,
kajne?
,,Pri tehnični opremljenosti smo
dejansko dobro opremljeni, saj
smo v zadnjih petih letih priskrbeU
tehniko tudi tistim društvom, ki je
doslej še niso imela. Predvsem mi-
slim na gasilska društva s področja
Haloz in Slovenskih goric, tako da
praktično nimamo več društva brez
gasilskega avtomobila ali brizgalne.
Manj pa smo zadovoljni z
zagotovljenimi zaščitnimi sredstvi,
zato se trudimo, da bi v bodoče to
izboljšali. Tudi organiziranost
gasilce^ je v naši občini zelo dobra.
Občinska gasilska zveza skrbi za
pravilno usmerjanje sredstev in
povezovanje ter sodelovanje med
društvi in zvezo. Posebno skrb pa
posvečamo vzgoji mladih gasil-
skih kadrov. Na tem področju smo
do sedaj dosegli zares dobre rezul-
tate in s takšnim tempom bomo
tudi nadaljevali, saj lahko le tako
pričakujemo tudi v bodoče uspešno
udarno usposobljenost naših čla-
nov. Vedno smo in bomo priprav-
ljeni skočiti na pomoč kjerkoli
bomo potrebni naši družbeni
skupnosti!"
M. Ozmec
Ptujski gasiki so opremljeni s sodobnimi gasltsko-tehničnimi »-edstvi in
pripomočki
Na mladih svet stoji — tega se dobro zavedajo tudi v gasilskih vrstah
Glasilo KS Alfonz Šarh
v teh dneh krajevna skupnost
Alfonz Sarh, ki je nastala z razde-
litvijo velike KS Slovenska Bistrica
na pet manjših, praznuje svoj
četrti praznik. Ob tej priložnosti so
pri skupščini krajevne skupnos^ti
izdali tudi prvo številko glasDa
Alfonz Sarh.
Glasilo, katerega je uredil
posebni uredniški odbor, prispevke
pa so napisali tako mlajši kot tudi
starejši prebivalci krajevne skup-
nosti, je izšlo v 350 izvodih. Prva
številka predstavlja geografske,
naravne in zgodovinske pa tudi
gospodarske značilnosti krajevne
skufmosti. V njem so tudi literarni
in likovni prispevki.
v krajevni skupnosti so sklenili,
da ' bo odslej glasilo izhajalo
večkrat v letu. Z njim bodo kra-
jane seznanjali z najnovejšimi
dogajanji pa tudi dosežki in načrti
njihovega življenjskega okolja.
Viktor Horvat
gorenje iščemo
Gorenje SOZD prireja od* 22. 10. do 5. 11. 83
v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
že tradicionalni hišni sejem '83 ,
na katerem bomo del razstave namenili drobnemu
gospodarstvu.
Razstavili bomo sestavne dele,
ki jih danes uvažamo, za katere pa vemo,
da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi jih lahko
izdelovali v Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čim bolj angažirati naše
drobno gospodarstvo,
zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju.
Obiščite nas — ponuja se vam priložnost za razširitev
vašega proizvodnega programa.
gorenje
TEDNIK ~
SESTAVKI IN KOMENTARJI - «
25 let društvenega
delovanja
Društvo finančnih in računovodskih delavcev je strokovna
organizacija, v kateri združujejo svoje interese delavci s področja raču-
novodstva in financ. Šteje že prek 1000 članov in lahko rečemo, daje eno
od močnejših društev v ptujski občini.
Letos poteka 25Jet od ustanovitve društva. Ob ustanovitvi se je
imenovalo druItvokhjTgovouij. Proslavo oouoorganižirauVprihodnjeifn
letu in jo združili s proslavo februarskih dni in z redno letno skupščino.
Toliko izosebhe izkaznice društva. O dejavnostih pa je Franc Lašič,
predsednik društv^povedal:
>7Dsnovna dejavnost in naloga je izobraževanje in strokovno izpo-
polnjevanje članov. Odvija pa se v obliki strokovnih seminaijev, po-
svetovanj in predavanj, na katerih razrešujemo tekočo problematiko in
problematiko, ki nastaja na našem področju.«
DELO FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH DELAVCEV
Kakšno pa je delo finančnih in računovodskih delavcev? Mnogi trdijo
(trditve so laične), da ni zanimivo, saj gre na videz le za premetavanje
številk. Kaj vi menite o tem?
»Nasplošno gledano in za ljudi, ki to delo opazujejo od strani, delo
ni pretirano atraktivno, ni preveč, zanimivo. Je na videz monotono
premetavanje in evidentiranje številk. Pa temu ni tako, kajti v knjigo-
vodstvu, računovodstvu se stekajo dejansko vse niti, ki so v posameznih
okoljih, v posameznih delovnih organizacijah. V knjigovodstvih se vsi
poslovni dogodki evidentirajo, v knjigovodstvih se potem opravijo
obračuni — od obračunov proizvodnje do obračunov raznih dajatev,
družbenih obveznosti.
Če gledamo delo računovodskega in fmančnega delavca s te plati,
ko dejansko evidentira poslovne dogodke oziroma, ko evidentira živ-
ljenje, potem ugotovimo, da to delo le ni tako nezanimivo. Spoznamo, da
je družbeno zelo pomembno.
Pomembno zaradi tega, ker ie od točnosti, od prizadevnosti, od
strokovnega znanja računovodskih in finančnih delavcev tudi odvisna
kvaliteta njihovih izdelkov — obračunov.
Delavci v knjigovodstvu in računovodstvu se srečujemo z zelo
velikim številom predpisov, novotarij, z velikimi spremembami, ki jih
moramo nenehno in sproti študirati. Tako se tudi sproti izpopolnjujemo,
če seveda želimo svoje delo v redu opravljati.
V	te namene tudi organiziramo razne seminaije, predavanja, po-
svetovanja in podobno. Seminarje organiziramo običajno pred sesta-
vitvijo zaključnih računov. To so ustaljene oblike izobraževanja. Te
o^IiiceIzobraževanja so dobro sprejete tudi pri članih društva.
Na seminaijih poleg aktualnih predpisov, obravnavamo tudi pro-
blematiko s področja sestave obračunov. Seminaije vodijo strokovni
delavci Tehnološko-ekonomskega biroja iz Zagreba in sodelavci Zveze
računovodskih in finančnih delavcev iz Ljubljane. Zveza je strokovna
organizacija, ki združuje vsa društva v Sloveniji.
Organiziramo tudi posvetovanja, na katerih obravnavamo speci-
fične teme.
Poudariti moram tudi pomen delavcev, ki delajo na področju
finančne funkcije. Na tem področju je delo v zadnjem času izredno
zapleteno, izredno zaostreno in izredno odgovorno. Namreč pomanj-
kanje finančnih sredstev, nenehno slabšanje likvidnosti zahteva največje
napore in veliko prizadevnost, če hočemo zadovoljiti vsem potrebam
oziroma, da se reprodukcijski procesi normalno odvijajo. To je danes
izjemno težka in odgovorna naloga in bojim se, da bo to področje v
bodoče še bolj ostro.«
DELEGATSKI PRINCIP DELOVANJA - SAMOFINAN-
CIRANJE
Društvo se povezuje tudi navzven?
»Društvo se vključuje v Zvezo društev računovodskih in finančnih
delavcev Slovenije. Zvezaje prav tako strokovna organizacija, ki ima dve
osnovni nalogi in sicer: spodbujanje in ohranjanje društvene dejavnosti
ter strokovno dejavnost.
Zveza je tudi izdajatelj strokovne revije IKS (Informacije o knji-
govodstvu in stroki). V času svojega obstoja je prerasla v nepogrešljiv
pripomoček računovodskih in fmančnih delavcev.«
V	društvu razvijate tudi drugo dejavnost — družabno in rekre-
acijsko?
»Da. Tudi to je ena izmed naših pomembnih oblik delovanja.
Mnoge strokovne ekskurzije, ki smo jih doslej že organizirali, smo
združili z ogledi razhčnih obratov in se obenem pogovorih s člarii drugih,
sorodnih društev, kjer smo vedno izmenjavah mnenja, izkušnje.«
Društvo računovodskih in fmančnih delavcev deluje po delegat-
skem principu. Najvišji organ upravljanja je skupščina, ki je organizi-
rana po delegatskem principu s tem, daje članstvo razdeljeno po volilnih
enotah. Te pa so opredeljene glede na dejavnost posameznih organizacij
in glede na število članov tako, daje na 10 članov en delegat v skupščini.
Društvo računovodskih in finančnih delavcev Ptuj—Ormož ie bilo med
prvimi v Sloveniji, ki je to obhko delovanja uvedlo. Pravila društva so v
Sloveniji veljala za vzorčna.
Sredstva jza^_QioJljeiaxnost_za£QtaYlia	^sajno, in_sicer_iz
prispevkov udeležb na seminaijih. Tudi po tej plati velja društvo za
vzorčno.
Omeniti velja še aktivnost pri organizaciji plesov računovodskih in
fmančnih delavcev; poleg tega je društvo tudi organizator izletov po
domovini in v tujino.
KATERA OBOLENJA POVZROČAJO
NESPOSOBNOST POTOVANJA Z LETALOM?
v našem Tedniku smo o tem problemu že po-
drobneje pisali. Čaz nezadržno beži in z njim
napredek na vseh področjih; posebno še v letal-
skem prometu, ki je najsodobnejši, najprijetnej-
ši, najhitrejši in zato pod lupo širine teh različnih
faktorjev tudi najcenejši. Ko sedeš v letalo in se
pripneš z varovalnim pasom, se počutiš brezbriž-
nega in sproščenega. Vendar veljajo nekatera
osnovna pravila, ki zadevajo zdravstveno stanje
in katera je treba spoštovati. Zato k prvemu
članku še nekaj izbranih navodil in opozoril.
Najprej nekaj uvodnih besed. Zdravniška
služba velikega nemškega letalskega prevozni-
škega podjetja ,,Lufthansa" izkazuje v svojih
statističnih poročilih letno30do40smrtnih pri-
merov med potovanjem v letalih. "Ameriška
zdravniška letalska združba ,,American medical
Association" je pred nedavnim objavila seznam
obolenj, s katerimi obremenjeni ljudje naj ne bi
potovali z letalom. Poudarjena so predvsem tri
bolezenska stanja: zelo zvišan arterialni krvni
pritisk; stalna, ali pa tudi nestalna angina pecto-
DR. FRAN BRUMEN
ns (krčeviti srčni napadi) in svež na novo nastali
napad možganske kapi.
Nadalje odvsetujejo polet osebam, ki bole-
hajo na težji epilepsiji (božjastni napadi), ki ni
zanesljivo uspešno uravnovešena; težjim slad-
kornim bolnikom; hemofilikom (tistim, ki nagi-
bajo k težje ustavljivim krvavitvam); ženskam z
nad 240-dnevno nosečnostjo in nosečnicam, pri
katerih grozi možnost nenormalnega poroda.
Kot relativno zadržanost, ko je resnejši po-
mislek za polet umesten, navajajo: pneumoto-
raks (po vsrkanem zraku v prsni votlini stinjena
pljuča); akutno vnetje srednjega ušesa; tumorji v
možganih in krčne-razširjene žile v požiralniku
(predvsem v poznem stadiju jetrne ciroze). Da-
lje: bolniki s kroničnim emfizemom (naduha z
razširjenimi in nedovoljno prezračevanimi plju-
či); prirojene napake na srcu, pravtako tudi
bronhialni astmatiki ter pljučne fibroze (nekate-
ra okamenevanja pljuč rudarjev). Taki bolniki
naj potujejo le s takimi letali, ki imajo vgrajene
kisikove maske.
Do okrog 10.000 metrov nadmorske višine
zmorejo moderna letala v svojih kabinah, uspo-
sobljenih za nadpritisk, razliko v zračnem tlaka
zadovoljivo izravnati. Z naraščanjem letenja v
višine pritisk stalno upada. Pomemben je zato še
en problem. Zrak in plini se v velikih višinah mo-
čno raztezujejo. Lahko se pripeti, da tako pove-
čani plinski pritisk v črevesju povzroči trebušne
težave z bruhanjem. Istipojav raztezan|y)linov
povzroča tudiibolečihe pod zoDml pri vnetnih
obolenjih ob koreninah.
Zdravniki omenjene ameriške organizacije
priporočajo osebam, ki so prestale krvavitve v
možganih, ali pa po večjih operacijah, letenje
najmanj tri tedne kasneje.
(Prirejeno po sestavku v zdravniški reviji
,,Deutsches Arzteblatt")
DELO ETNOLOŠKE SKUPINE
NA RAZISKOVALNEM TABORU GIBANJA
ZNANOST MLADINI »MAKOLE 83"
Etnološko skupino na raziskovalnem taboru Znanost mladini Makole
'83 so sestavljali: Urša Salobir — dijakinja. Maja Aranjoš — dijakinja,
Damjana Pediček — študentka etnologije, Benjamina Luksnec —
študentka etnologije in Ralf Ceplak — mentor skupine.
Namen našega raziskovalnega dela je bil predvsem v tem, da se
srečamo s samim načinom dela, z metodiko raziskovanja, hkrati pa je
pomemben preizkus v komuniciranju z informatorji, v navezavi stikov in
ne nazadnje v zbiranju podatkov o razkroju tradicionalne kulture in
inovacij. Ker je bilo to področje etnološko še neobdelano, je bila
raziskava sondažna. Namen je bil poiskati splošne značilnosti kraja, način
življenja ljudi glede na različnost območja v časovnem obdobju ob koncu
19. stoletja pa vse do danes. Naše delo naj bi zajelo celotno krajevno
skupnost Makole, vendar pa smo se žal šele kasneje zavedli, da smo si
zadali preobsežno nalogo, ker smo bili brez prevoznih sredstev, razdalje
med kraji pa so prevelike. Ker smo želeli raziskati čim večje področje,
smo v posameznih naseljih obiskali manjše Število informatorjev, zato so
ti podatki manj zanesljivi. Za natančnejšo raziskavo pa smo imeli
premalo časa.
Delo je potekalo v dveh skupinah — mentor je izmenično nadziral
delo obeh skupin na terenu. Anketirance smo izbrali s pomočjo pred-
sednika krajevne skupnosti Makole Jožeta Lesjaka.
Optimistično smo se podali na pot in uro in pol grizli kolena ter le tu
in tam naleteli na kakšno hišo. Ko smo končno vsi utrujeni prispeli v
Varišo vas, so nas prav lepo sprejeli, tako da navezovanje stikov z njimi
ni bilo težko. Skoraj vsi so si za nas vzeli čas (kljub preobilici dela),
čeprav je bila anketa zelo obširna. Skupaj smo obiskali Viktorja Žnidarja
v Motanjih. Ker smo zaradi predolge in strme poti izgubili veliko časa in
uspeli anketirati le enega informatorja, smo se odločili, da se naslednji
dan odpravimo na teren za dva dni. Hoji se seveda nismo mogli izogniti,
ker smo nameravali obiskati še nekaj vaščanov v Jelovcu, zato smo z
avtom poslali na Dedni vrh (najvišjo kmetijo v krajevni skupnosti) U
hrano, obleko in spalne vreče. V Jelovcu smo imeli smolo, kajti tistih, ki
naj bi bili dovolj informirani o razvoju svojega kraja, nismo našli doma.
Pa smo poskušali drugje. Ena skupina je v Segi potrkala pri Jernejšku, ki
pa se je raje pogovarjal z bikcem (menda zato, ker ga ta nič ne sprašuje).
Skupina se je obupana odpravila naprej na lov za drugim informatorjem.
Druga skupina pa je obiskala Marijo Skrbiš pri Sveti Ani in Marijo
Dobršek v Rečki Ani. Obe skupini pa sta naleteli na zelo zanimivo staro
hišo s staro opremo (zraven je zrasla nova — enonadstropna) vendar pa
lastnica stare hiše ni vedela ničesar o ničemer. Tako smo le fotografirali in
se odpravili v Dole, kjer smo kosili (slive z drevesa, ker se nam hrane ni
ljubilo nositi s seboj). Na Dednem vrhu je prva skupina anketirala
Antonijo Ducman, potem pa smo skupaj z geografi pekli koruzo,
krompir in klobase, ker smo zalivali z domačim vinom. V najlepšem
spominu nam bo ostala noč prespana na seniku in zajtrk v stari kuhinji s
kmečko pečjo na Ducmanovi domačiji z domačim kruhom in svežim
mlekom. Kar na njivi je prva skupina anketirala Kolarjevo Marijo (vse bi
bilo v redu, če ne bi bilo tam toliko rdečih mravelj), druga skupina pa se
je odpravila v Varišo vas k Janku Jančiču. Ustavili sko se tudi pri Francu
Sketu, ki se doma ukvarja z umetnim in uporabnim kolarstvom. iKljub
razdalji in slabi prometni povezavi so te vasi zelo povezane z Makolami,
kajti ljudje so zaposleni v dolini.
Po dvodnevnem terenskem delu smo .se odločili, da ves dan ostanemo
v taboru, da uredimo zapiske. Pri urejevanju zbranih podatkov pa smo
ugotovili precej pomanjkljivosti, predvsem zato, ker anketa ni bila
dosledno izvedena in niso bila upoštevana vsa vprašanja, sploh pa glede
časovne opredelitve. To je bila dobra šola in mislim, da smo imeli nasled-
nji dan čisto drugačen pristop. Odpravili smo se v vasi Varoš in Strug ter
v Dežno. To sta dve področji, ki se precej razlikujeta od Starega gradu. V
ravninskem predelu skoraj ni starih hiš. Tu je le nekaj revnejših družin, ki
zaradi pomanjkanja delovne sile (to so v glavnem starejši ljudje) zemlje
sami ne morejo obdelovati in jo oddajajo v najem. Na tem delu je tudi
nekaj precej velikih kmetij, ki imajo zidana, lepo urejena gospodarska
poslopja in precej zemlje. Sem prihajajo na pomoč pri poljskih dopravilih
ljudje z Dežnega, ki so brez svoje zemlje.
Tudi Dežno se precej razlikuje od ostalih dveh območij.
Raziskovalno področje smo torej razdelili v tri enote: v Stari grad,
ravninski del in Dežno. Na Dežnem je še precej s slamo kritih, lesenih,
butanih hiš. Ves ra^oj, ki je viden danes, se je pričel šele pred desetimi
oziroma petnajstimi leti, kar je razmeroma pozno glede na druga pod-
ročja Slovenije. To območje je že v preteklosti bilo poseljeno z viničarji,
kočarji in revnejšimi kmeti — torej najnižjim socialnim slojem, ki se je
komaj preživljal. Obdelovalna zemlja je precej razdrobljena, obdelujejo
pa jo ročno, razen košnje. Delovni pogoji so zelo težki, delovne sile je
vedno manj (ljudje odhajajo v mesta, dnevna migracija je precejšnja).
Tudi prometne zveze so izredno slabe.
Stari običaji in šege zamirajo, zaradi vse manjše medsebojne
povezanosti in odvisnosti od drugih. Zanimivo pa je, da so mladi začeli
obujati stare delovne običaje. Zal se jim je organizacija ročne košnje, na
katero so nas povabili, delno ponesrečila.
Raziskovalni tabor je vseskozi prevevala interdisciplinarnanost, saj
smo se udeleženci vsak večer sestaH in premleli sprotne probleme. Pri tem
smo lahko spoznavali delo drugih skupin in nemalokrat se je izkazalo, da
se določena problematika, ki se konča v eni, nadaljuje v drugi skupini.
Lahko rečemo, da se je naše delo v marsičem dopolnjevalo. Naj navedem
samo en primer. Biologe, ki so raziskovali stanje onesnaženosti voda, so
zanimali podatki od kdaj in v kolikšni meri kmetje uporabljajo različna
umetna gnojila, škropiva itd. Prav te podatke pa smo zbirali etnologi, saj
nas je zanimal splošen razvoj makolskega območja — seveda tudi uvaja-
nje škropiv, njih množičpost uporabe. Pa ne le z biologi, tudi z georafi in
ostalimi se je naše delo dopolnjevalo. Veliko vrednost so imeli tudi
neformalni — spontani pogovori udeležencev tako o našem delu kot tudi
pogovori na čisto človeški ravni. Vzdušje v taboru je bilo vseskozi prija-
teljsko, prisrčno, kar je tudi pomagalo premagati nekatere organizacijske
pomanjkljivosti. Zavedati se moramo, da je bil to prvi tabor take vrste v
Makolah. Ves čas smo imeli priložnost spoznavati tudi makolsko
mladino, saj smo imeli vse polno družabnih srečanj in treba je priznati,
da so se resnično potrudili organizirati nam čim bolj prijetno bivanje v
svojem kraju. Za nas etnologe pa je bilo nedvomno zanimivo spoznavati
tudi to plat življenja.
Plod našega skupnega dela je bila priprava razstave v nedeljo, ki je
bila zelo dobro obiskana, kljub odhodu številnih Makolčanov, ki so se ta
dan odpravili na romanje. Vsaka skupina je vizualno predstavila dosežke
svojega dela na panojih, ki so jih nekatere skupine postavljale z vso
požrtvovalnostjo in mladostno zagnanostjo tja v rane jutranje ure (npr.
geografi). Dopoldne pa smo udeleženci predstavili in pojasnjevali ob
panojih obiskovalcem naše delo.
Pri tem ne gre prezreti ignorance lokalnih oblasti (s tem mislimo na
predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica), ki
se jim ni zdelo vredno truda obiskati nas v toku našega bivanja v Mako-
lah, kaj šele priri na razstavo, ki bi jim najbolj nazorno prikazala naše
delo, in izkazati pozornost ,,mladim raziskovalcem". Res je, da so se
pojavili zadnje trenutke na dan odhoda, ko nismo bili več v polnem šte-
vilu in še to bolj v vlogi akviziterjev (ponujali so nam bistriški zbornik)
kot pa odgovornih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ki naj
bi vodile in vzgajale mlade na njihovi življenjski poti.
Ob našem delu smo se seznanjali tudi z narodnoosvobodilno borbo
na makolskem območju. Obiskali smo spomenika v Variši vasi in Mako-
lah ter Sagadinovo domačijo, kjer smo si ogledali tudi muzej in bunker in
se ob pripovedi tovarišev, ki so se v naših letih hrabro prebijali skoti ta
težki čas,, doživeto v mislih povrnili k minulim dogodkom.
Ker stoji v neposredni bližini Makol grad Štatenberg — pomemben
kulturnozgodovinski spomenik, smo si ga ogledali, vendar z njega bridko
razočarani, saj si je težko predstavljati, da tako nemarno puščajo pro-
padati grad.
Z delom smo dih zelo zadovoljni in mislimo, da se bodo prihodnje
leto vsi z veseljem vrnili in nadaljevali začeto delo upoštevajoč izkušnje,
ki smo si jih nabrali na tem taboru.
Mentor skupine
Ralf Ceplak
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
20. oktober 1983 -
TEDNIK
Dober dan! Grozdje obrono, karuza ix)trgana, pšenica vsejana . . .
TokSni je na krotko moj delovni raport z našega Suhega brega. Premoj
duši, letos je toti breg resen suhi, saj nas tak poredkoma namoče dež. Pa
mamo zato zlo lepo jesen. Prejšnii petek, gdo sen van jaz toto pismo pisa,
blo je tak lepo vremen, kak da bi se pomlad gor na jesen spravlala. Na
drugi stroni pa nan je to zlo pasalo, saj smo lehko v lepem vremeni vse
jesenske montre opravili. Zaj še more samo fejst mraz podnoti, ke de
listje doi z drevia palo, da bomo lehko naši živini zimske listnate jogi
vložke naredili. Dokič de lepo vremen nan seveda dela nede sfalilo. Jebal
ga na iglin špic, na našen bregi so že začele vijolice cvesti, pri našem
sosedi Juži pa je jablana enih por cvetov odprla. To je vse lepo no prav,
samo jaz se bojin, da se ne bi uresniča tisti pregovor, ki provi Cvetje v
jeseni led spomlodi.
Zaj pa zadosti o vremeni, saj mamo na sveti še druge boj pomembne
stvari. Vseseno pa van morem se to povedati, da moja Mica še nikol v
živleji neje cvela ... Pa vete zakaj ne, zato, ker ma že od rojstva popek,
ki se ji neče v cvet odpreti.
Moio delegatsko bazo bi rad pita kak se naj obnošan v vlogi delegata
na prihodnjem zasedanji občinske skupščine na keri bomo razprovliali
tudi o problemih našega šolstva. Številke kožejo, da je pri nas v Prlekiji
no v Halozah iz leta v leto manj šolske dece. Kje ste kindermaheri, vas
neje čista nič sron, da nan prirostek poda? Jaz bi za tiste kraje v kerih
mamo premalo dece prepoveda uporabo kontracepcijskih sredstev. Saj
vete kak provi tisti pregovor: Zato se s kontracepcijo borimo, da bil na
svetu bi kak cepec manj . . . Kdo sen jaz mlodi bija, skoro neje bilo
družine, ki ne bi najmanj pet fačokof zredila. Manj je bilo kruha pa so
vsi zrasli, gnes je več kruha pa manj dece. Svet se pač narobe obnoša.
Provimo, da so deca našo bogostvo, samo gdo zrosejo službe nemrejo
dobiti. Te pa smo tan, ke človek resen ne ve, kokšni kontracepec bi
najboljši bija.	Vaš kontra-cepec Lujz
Kako uporabljati repe
sladkorne pese
Vlado Tumpej, vodja pospeševalne službe pri Obdravskem zavodu za
veterinarstvo in živinorejo: ,,Pri predelavi sladkorne pese ostanejo repi —
spodnji deli rastline, ^ki vsebujejo nekoliko manj sladkorja. So zelo
primerni za živinsko krmo, še posebej, ker jih lahko krmimo sveže. V
ormoški tovarni so na voljo precejšnje količine, sai tega stranskega
proizvoda doslej naši živinorejci niso uporabljali. Tudi cena je ugodna,
saj stane kilogram samo 15 par. V dnevnem obroku lahko damo živini
tudi do 10 kilogramov pesnih repov, njihova hranilna vrednost je celo
nekoliko višja kot pri rezancih. Najbolj so primerni za prehrano krav
molznic. Pesnih repov, kot že omenjeno, ni potrebno silirati. Sveži
ostanejo 10 do 14 oni. Ce jih torej pripeljemo vsakih toliko dni, bomo
imeli v času obratovanja tovarne, to pa je približno do konca novembra,
vedno svežo krmo in bomo prihranili precej ostale živinske krme." JB
Obrambni center - tudi
utrievanie tradicii NOB
Obramba in zaščita je glavni cilj
predvojaške vzgoje v obrambnem
centru v Dornavi. Prijetno pa je
bilo vsem na pohodu, ko so
starešine in obvezniki obiskali KS
Polenšak in se ustavili pred
spomeniki NOB. Predstavniki KS
so pričakali oba obiska v središču
krajevne skupnosti. Po kratkem
spoznavanju in pozdravih so se
pridružili tudi pionirji s tovariši-
cami in nato odšli v Bratislavce k
spomenikorn padlih aktivistov in
kurirjev. Predstavniki KS in
družbenopolitičnih organizacij so
prikazali slabo razvitost ter
napore, da s prizadevanjem vseh
krajanov rešijo pereče vprašanje
zaostalosti. Največja pozornost pa
je bila namenjena NOB in tovari-
šem, ki so padli iz Kb> in tistim, ki
so padli v Natašini skupini.
Po tem ko so bili predstavljeni
udeleženci te borbe, so bila tudi
vprašanja o tej poslednji borbi, na
katera so odgovarjali predstavniki
KS in ZZB NOV Polenšaka. Sledil
je recitacijski in pevski program
pionirjev. Za tem je bil skupen
zajtrk pionirjev in obveznikov
obrambnega centra. Pionirji so si
ogledali orožje, kar je bilo za njih
nekaj nevsakdanjega. V veselem
razpoloženju z željo, da si utrju-
jejo tradicijo iz NOB in da se vsi
usposabljamo za obrambo naše
domovine, bosta ta dva pohoda
ostala vsem v nepozabnem
spominu.
1. K.
Proslava v Markovcih
uspela-sedaj kurentovanje
Folklorno društvo Ptuj bo prihodnje leto slavilo 15-letnico svojega
dela. V ta namen bo že v januarju 1984 pripravilo priložnostno slove-
snost, ki bo združena s tradicionalnim nastopom ljudskih pevcev, godcev
in plesalcev. Slednja prireditev sodi v program spremljajočih prireditev
vsakoletnega ptujskega kurentovanja s karnevalom.
Na seji upravnega in nadzornega odbora društva so ocenili, da je pri-
reditev ob 45-letnici folklorne sekcije v Markovcih usoela. Oba dni je bilo v
Markovcih veliko ljudi. Posebno doživetje je bil sobotni nastop, ko so
nastopile folklorne skupine iz vseh vasi krajevne skupnosti Markovci.
Takrat so sodelovali tudi ustanovni člani folklorne sekcije — skupaj 23.
Pri društvu tudi predlagajo, da bi ta nastop ponovili januarja, ko bo
društvo praznovalo 15-letnico.
Upravni odbor je tudi odločil, da se prične s pripravami na kuren-
tovanje 84. Glede vsebine prireditve ni pričakovati težav, težave pa bodo
pri zagotavljanju potrebnih sredstev. V primeru, da jih bodo mogli
zagotoviti, bo prireditev okrnjena. Pri društvu tudi menijo, da bi veljalo
ohraniti spremljajoče prireditve kurentovanja. Kmečka gostija pa bo obu-
dila tradicije gostuvanj na območju Haloz, Slovenskih goric. Ptujskega in
Dravskega polja.
Na seji so podelili tudi priznanja Zveze kulturnih organizacij Slove-
nije — Združenja folklornih skupin Slovenije za 5, 10 in 20-letno delo na
področju folklore. Zanimivo je, da gre za prva priznanja te vrste in da je
na priznanjih kurentova maska. Res lepo priznanje osrednjemu liku ptuj-
skega kurentovanja.	mG
SKRB ZA KUPCE
Pa naj še kdo reče, da ni poskrbljeno tudi za tiste, ki si ne morejo
,,privoščiti" plačila depozita.
Pri MlP-u lahko kupite vse, po kar bi sicer morali onstran meje. Nič
več težav s ,,Fajstrumafhozami", še celo iz ,.uvoza" so. Posebej zanimive
pa so brisače, le da napis na njih ni spodbujajoč, še manj pa cena. Ob
tem se nehote utrne misel ,,nekaj je tu za v Krankenhaus-bolnišnico,
pričujoče brisače, kupec, ki jih kupi, ali pa naše gospodarstvo". Te
brisače pa so še posebej zanimive za tiste, ki ,,zbirajo" tovrstne
spominke; lahko bi se namreč hvalili, da so se kdaj zdravili v bolnišnici v
tujini.	M. M.
Posneto v Blagovnici, 3.10.1983
Danes seminar za
bolniške negovalke
v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju so se danes, 20.
oktobra na enodnevnem seminatju zbrale bolniške negovalke. Seminar
organizira Zveza društev medicinskih sester Slovenije-Patronažna sek-
cija skupaj z društvom medicinskih sester Ptuj—Ormož.
Usposabljanje je razdeljeno v dva dela: teoretični in strokovni. V
teoretičnem delu bodo negovalke govorile o organizaciji zdravstvene
službe in o osnovah zdrave prehrane. Praktični del pa zajema nego
lasišča in ustavljanje krvavitve.
Seminarje ena izmed oblik dejavnosti društva medicinskih sester
Ptuj—Ormož. Poleg strokovnega dela, skrbijo v društvu tudi za
družabno dejavnost. Že v mesecu novembru bodo pripravih usposab-
ljanje s področja psihiatrije.	MG
ELA V PTUJU
\ ponedeljek 10. oktubra je gostovalo na Ptuju Eksperimentalno gledališče
(ilej iz Ljubljane Videli smo dramo nemškega sodobnega dramatika Herberta
Achiernbuscha lila.
To je pretresljiva pripoved sizofreničnega Jožefa o življenju njegove matere
Hle. Jožef ves čas govori -^voj monolog, kot bi ga govorila njegova mati. Ela nikoli
v življenju ni do/ivela nič lepega: ko je bila otrok, jo je oče pretepal, ko je komaj
odraščala, ji . jc prodal kot nevesto, mož jo je stalno pretepal; ko je hotela narediti
samomor. si>ji; odpeljali v noriSnico; njeno življenje je potem ves čas teklo med
zaporom in blazni« o Edine lepe trenutke je doživela v kinu, kjerso »ljudje tako lepi
in se ljubijo«, (jrozljivo v gledalcu odmevajo Jožefove besede »... tud jest mam
s\ojo biografijo . . .«in . . a boš reku. da to ni res. dase to nedopja« (kaznovanje
z injekcijami za bruhanje in pretepanje). Jožefovo in Elino blazno trpljenje se
konča z dvojnim samomt.rom.
Prevajalec sccnografin režiserje Edvard Miler, kije po materi Slovenec, živi
in dela pa v ZR Nemčiji.
Režijsko in igralsko je predstava izredno precizna; vsi detajli so natančno
izdelani. Verjetno je vse gledalce prevzela izredno intenzivna, odlična igra Aleša
Valiča kot Jožefa in Alje Tkačeve kot Ele, ki je ves čas s svojo prisotnostjo
napolnjevala prostor, čeprav celo predstavo ne spregovori niti besede.
Predstava je bila v kleti bastije. ker dogajanje zahteva specifičnookolje. Scena
je namreč koko.snjak ž živimi kokošmi (Ela je dobila zatočišče zase in za svojega
sina Jo/efa v kokošnjaku pri svoji sestri); Ela nemoždi pod stropom, Jožef pa ima
svoj prostor med kokošmi. Takosmogledalci izoči voči z Elo in Jožefom v kokošnji
kletki; kletka jima je nekakšno zatočišče pred zunanjim svetom, ki ga predstavljajo
gledalci; ta .svet pa je bil in je do njiju ves čas okruten. Gledalec se počuti kol
nekakšen oglednik, ki oprezuje za človekom; ki ga v svojem vsakdanjem hitenju
niti ne opazi, saj »nekateri ljudje bivajo, ne da bi jih kdo opazil« (iz gledališkega
lista), čeprav imajo tudi takšni ljudje »svojo biografijo«.
Predstava seje začela v popolni temi, tako da so gledalce z baterijami vodili
na sedeže. Tak začetek je nekatere razjezil, druge vznemiril, nekaterim seje zdelo
smešno; verjetno pa je v vseh nastalo neko čudno pričakovanje. Mislim, da niso bili
razočarani.	Branka BEZELJAK GLAZER
Pomoč pri spravilu
koruze
Učenci 4/a in b razreda osnovne .šole v Hajdini so se s svojima razredničar-
kama v sredo 28. septembra popoldne odpravili na delovno akcijo. Pri Zupančevih
na Spodnji Hajdini so s kombajnom pospravljali koruzo. Ker stroj za seboj pusti
tu in tam še kakšen strok, je potrebno za njim malo »pospraviti«. To so odlično
opravili hajdinski četrtošolci, ki so svojo akcijo izvedli čisto prostovoljno. Gos-
podarja Jelka in Vlado sta bila njihove pripravljenosti nadvse vesela in se ob tej
priložnosti najlepše zahvaljujeta obema razredničarkama, Anici Vidovičevi in
Angelci Glažerjevi in seveda vsem njunim učencem, ki so s svojim pridnim delom
dokazali, da je tudi v mladih rokah že velika moč.	S. B.
V objektiv skoraj ni bilo mogoče dobiti vseh mladih »udarnikov, ki so
se kot mravlje razkropili po veliki njivi
Tudi drugič veselo!
Malo potrebuje človek, daje vesel. Ce pa je veselje, so tudi skrbi manjše. To
vedno znova dokazujejo tudi pri društvu diabeUkov Ptuj. V kratkem so organizirali
dva društvena izleta in vedno so se imeli »luštno«. Trdijo, daje bilo v soboto, 15.
oktobra, še najlepše. Razpoloženje je bilo na višku.
Vsega je bilo po malo: zgodovinskih opisov krajev, skozi katere so se vozili (za
to je poskrbela profesorica Urbasova). glasbe in besede — konkretneje skeča. Tudi
tokrat sta se izkazala dr. Tropova in igralec Matjašič. Igrala sta mladoporočenca.
K temu so sodili tudi stari kmečki običaji. Diabetičarka Antonija Kumer pa je
igrala zdravnico svetovnega slovesa; imela je predavanje o nogicah.
Vse je tako »vžgalo«, da so udeleženci izleta zahtevali, da letos organizirajo še
en izlet oziroma družabno srečanje. Pa so se takoj odločili, da bo to martinovanje.
Za mnoge bo ta izlet v Prekmurje nepozaben. Med najstarejšimi diabeti-
čarkami je tudi Jožica Pijan. Tudi zanjo je 15. oktober eden od lepših dnevov v
njenem življenju..Težko namreč hodi. zato je večinoma doma. Društvo pa ji je
omogočilo, da se kljub vsemu udeleži izleta. In ni ji bilo žal.
Tej ugotovitvi se pridružujejo tudi ostali izletniki. Povedati pa velja, daje bila
polovica sobo;nih udeležencev nova, zato v društvu verjamejo, da bodo novi izleti
■še bolj obiskani in da bo v bodoče potrebnih več avtobusov.	MG
PREDAVANJE O SLADKORNI BOLEZNI
V delavskem domu Franc Kram-
berger v Ptuju bo v soboto, 22.
oktobra ob 9. uri dopoldan redno
strokovno predavanje za člane
društva diabetikov iz Ptuja. O
sladkorni bolezni bo predavala dr.
Lidija Tropova.
Pred predavanjem bo tudi
vpisovanje novih članov. Letna
članarina je 30 dinarjev. V društvo
diabetikov se lahko diabetiki vpi-
šejo tudi na sedežu društva.
Hrvatski trg 5. Pisdrna društva je
odprta vsako sredo od 9. do 11.
ure.
Glede na dobro udeležbo
dosedanjih predavanj, so v društvu
prepričani, da tudi tokrat ne bo
zadrege. Predavanje je koristno.
MG
NAGRADNO VPRAŠANJE
Tokrat bo nagradno vprašanje nekoliko drugačno kot običajno. V eni naših organizacij združe-
nega dela smo posneli tole fotografijo in se dogovorili za tri praktične in koristne nagrade. Do četrtka,
27. oktobra 1983 nam odgovorite na vprašanje: V KATERI PTUJSKI ORGANIZACIJI
ZDRUZENEGA DELA SMO POSNELI FOTOGRAFIJO? Med tiste, ki boste odgovorili
pravilno, bo žreb razdehl tri res praktične nagrade. Odgovore pošljite na naš naslov: Zavod Radio —
Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. Obilo uspeha!
HALOŠKI POTI NA ROB
Odprli smo novo planinsko pot po naših idiličnih
Halozah. To je za vse nas, posebno pa še za planince,
velika pridobitev, saj lajiko ob povečanih stroških za
potovanja planinarimo kar doma. VeUko dela je
bilo opravljenega, veliko ur prostovoljnega dela. ze
na otvoritvi poti pa sem razmišljala, ah so to pot
sprejeli za svojo domačini, ki bodo ob pogostejših
obiskih tujcev v teh krajih lahko povedali besedo ah
dve o svojem težkem življenju, o ljubezni do zemlje,
ki rodi najboljše vino, za druge kmetijske pridelke
pa je zelo skromna. V Halozah je najbolj prijetno v
jeseni. O tem smo se lahko prepričali, ko smo se
odpravih po haloški poti v dneh, ko je iz vsakega
vinograda odmevala pesem. Pesem klopotcev, ki se
meša s šumenjem jesenskega listja, vriskanja trgačev
in žvenket kozarcev ali kar litrov, vse to je treba v
Halozah doživeti. Vzljubiti moraš te ljudi, ki jim
trgatev predstavlja največji praznik in ko si tudi kot
mimohodec deležen pogostitve z najboljšimi jedili
in pijačo. Tega v teh dneh ne manjka nikjer.
Vprašala sem, ali hodi kaj več ljudi tod okoh, pa so
rekli, da v jeseni v Halozah ni to nič nenavadnega.
Verjetno bo drugače pozimi in spomladi. Tudi za
rdeče oznake na drevesih ali celo na vinogradniških
sobah domačini ne vedo, kaj pomenijo. Zdi se mi, da
bi morali ptujski planinci in turistični delavci spre-
jeti to pot za svojo taKo, da bi nanio čimbolj
opozatjali, Jo razlagali ljudem in jih vabili v Haloze,
z domačimi pa poskušali vzpostaviti čim bolj pristne
odnose, da bi lahko planincem nudili tudi hrano ah
skromno prenočišče. Na tem področju nas čaka
veliko dela. Morali bomo vabiti tudi člane drugih
planinskih in turističnih društev ali prirejati vsaj
skromne piknike ob kostanjih in dobri kapljici. Ko
bomo privabili goste prvič, se bodo sami radi vračah
v ta naš prelepi del slovenske zemlje.
Morda bi kazalo napraviti nekaj reklame tudi v
hotelu, tophcah in gostilnah v Ptuju in okohci. S
ponudbo dnevnika vodnika po haloški poti in nekaj
besedami razlage bi verjetno pritegnili tudi marsi-
katerega gosta, ki se ustavi v Ptuju.
Zelo važno je tudi, ali zna domačin pokazati pot,
povabiti in pokazati zanimivost svojega kraja ah
pripovedovati kakšne zgodbe iz življenja krajanov v
svojem narečju. O tem bi morali razmišljati vsi. ki
smo tukaj doma. To sicer ne bo prineslo ne vem kako
vehke vsote deviz, pripomoglo pa bo, da bodo ob-
iskovalci naših krajev doživeh pri nas vse lepo, kar
jim lahko ponudimo, predvsem pa prijaznosti in
srca. česar nam tukaj ne manjka.
Viktorija Dabič
TEDNIK ~
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
KULTURNI DAN S PIKO NOGAVIČKO
V okviru novega programa
življenja in dela osnovne šole, ki
ga je v maju 1983 sprejel Stro-
kovni svet SR Slovenije za vzgojo
in izobraževanje, so s šolskim le-
tom 1983/84 uvedeni v vse raz-
rede kulturni dnevi kot nova
oblika kulturnih dejavnosti. Let-
no so za posamezne razrede
predvideni izmenoma po 4 ali 3
kulturni dnevi z začetkom v
prvem razredu.
Časovno naj bi kulturni dan
ustrezal dnevnemu trajanju fK)-
uka. Razmisliti bo treba o vsebini
in organizaciji. Vedno naj učenci
čimveč sami načrtujejo, izvajajo
in vrednotijo. Izvedba bi bila
možna po eni strani v smislu
sprejemanja kulturnih dobrin
(obiski in ogledi kulturnih pred-
stav, ustanov in znamenitosti,
srečanja s kulturnimi delavci,
umetniki, borci), po drugi strani,
ki ji gre prednost, pa bi bila v
ospredju kulturno umetniška
ustvarjalnost učencev na podlagi
interesnih dejavnosti (krožki, na-
stopi, poizvedovalne, proučeval-
ne in zbiralne akcije). Kot
organizacijske oblike so možni
kulturni dan oddelka, razreda,
šole, predmetne oz. razredne
stopnje, menjava z drugo šolo, pa
tudi zamisel izvedbe po časovnih
delih. Praktični primeri se na-
kazujejo v osrednjem izobraže-
vanju, kjer so bih kulturni dnevi v
zvezi z umetnostno vzgojo uve-
deni že prej.
Vendar ostaja nekaj odprtih
vprašanj. Kulturni dnevi se uva-
jajo poleg doslej že razvitih in
ustvarjalnih obUk kulturne de-
javnosti, ki je usklajena tudi z
drugimi vzgojnimi področji in
umikom. Dejavnosti bo treba se-
daj neprisiljeno vključevati tudi v
organizacijski okvir kulturnih
dni. Če so kulturni dnevi predpi-
sani kot nova in obvezna vzgojna
obhka, je pričakovati, da je zah-
teva izšla tudi iz določenih pra-
ktičnih izkušenj x) možnostih iz-
vedbe. Tako bi naj poleg šolskih
vodstev, mentorjev in učencev ter
njihovega iskanja pomagali tudi
strokovnjaki s primeri kulturnih
dni. ki bi jih bilo mogoče uporabiti
v osnovni šoli. Pojavlja se tudi
vprašanje stroškov, glavno pa je,
kako bi ves čas zares aktivirali vse
učence oziroma čimveč.
Prvi kulturni dan na osnovni
šoli Franca Osojnika, ki je zajel
učence od 4. do 8. razreda, je
uspelo izvesti 4. t. m. s sodelova-
njem z osnovno šolo Cirkovce. Ta
nam je omogočila ogled igre » Pika
Nogavička med svojimi«, ki sojo
pripravili cirkovški učenci. Igraje
po Kristini Brenkovi prirejena
dramatizacija otroške povesti
Pika Nogavička švedske pisate-
ljice Astrid Lindgrem. Bolj kot za
sklenjeno podajanje gre za vrsto
igrskih slik. s katerimi so cirkovški
igralci pri srečanju dramskih
skupin v Ptuju dosegli najboljšo
uvrstitev. Igro so si istega dne
ogledali tudi učenci osnovne šole
Olge Meglic.
Uprizoritev je potekala v cir-
kovški dvorani za kulturne prire-
ditve. V izobraževalnem delu
prireditve pred začetkom igre je
ravnatelj cirkovške šole seznanil
učence z značilnostmi krajevne
skupnosti, s kulturnim življenjem
ter s prizadevanjem krajanov, ki
.so z lastno pobudo in delom zg-
radili prizidek s prostorno dvora-
m> Posebej pa je prikazal delo
šolske dramske skupine ter zah-
tevne priprave za igro, v kateri
nastopa 52 igralcev. Prav tako je
seznanil učence še v nalogami
vseh drugih sodela\:cev, ki so po-
trebni za izvedbo.
Iznajdljivo in zgovorno deklico
Piko. ki nima staršev in živi v vili
Čira-Čara od nekaj očetovih
zlatnikov ter se zna uveljaviti ob
vsem novem in neznanem, po-
magati in se pošaliti, a pri tem le ni
nekakšen vzoren otrok, so p<.)dali
mladi igralci z njeno opico, prija-
teljema Tomažem in Anico ter
drugimi otroki sproščeno in pre-
pričljivo.
Pika raziskuje svet. najde nove
besede, ukroti pretepače, ki so se
spravili na majhnega dečka, iz-
makne se policajema, ki sta jo
hotela spraviti v zavetišče, v šoli
vznemirja učiteljico, .še bolj pa
nastopajoče v cirkusu, kjer vse
bolje zna. Pika poje in se prevrača.
V njeni svobodi so utelešene želje
otrok. Igralka, ki je predstavljala
Piko. se je v polni meri vživela
vanjo.
Režiserka Marija Urih, ki je s
svojim prizadevanjem odločilno
pripomogla k uspehu igre. je po-
skrbela tudi za pestre plesne,
pevske in cirkuške artistične vlož-
ke. kjer je bilo angažirano znatno
število učencev. Prav tako je bila
barvita kostumska in scenska
oprema. Za glasbeno spremljavo
in zvočne učinke pa je poskrbel
domači instrumentalni ansambel.
Vse to je vedno znova pritegovalo
pozornost gledalcev, vsebina pa je
nudila dovolj problematike mlaj-
šim in starejšim učencem.
Obisk v Cirkovcih je ponudil
dovolj gradiva za vrednotenje in
pobud, da bi še sami poizkušali
kaj podobnega oziroma prišli do
izvirnih zamisli glede izvedbe
kulturnih dni.
Kolektiv OŠ Franca Osojnika
VEČER Z VOJKOM VIDMARJEM
Ponedeljkov večer v Ptujskem
gledališču, ki bi ga lahko poime-
novah tudi večer zvokov in gibov,
je bil prava poživitev v letošnjem
programu XL ptujskih kulturnih
srečanj, ki se počasi iztekajo.
Ptujčani imamo redko priložnost,
da si lahko ogledamo kak nastop
jriznanega jugoslovanskega ba-
etnega umetnika in Vojko VID-
MAR je ta tremitek v samem
vrhu, ob njem pa tudi priznana
glasbenika — violinist Tomaž
Lorenz in kitarist Igor Saje.
Program, imenovan »zvoki in
gibi«, je nastal pred nekaj leti;
Dotem. ko ie koreografinia Mama
Sevnik-Frištova pripravila za
ljubljansko televizijo zanimiv
dialog plesalca in violinista na
glasbo »Naracija« A. Weingerla.
Ugoden odmev te oddaje je
spodbudil izvajalca — plesalca
Vojka Vidmaija in violinista To-
m^a Lorenza, da sta skupaj s
prijateljem, kitaristom Igorjem
Sajetom naročila pri koreografinji
še eno delo, tokrat klasično, na
kitarsko glasbo F. Sora. Tema
dvema točkama so pridružih še
krajši izbor za nenavadni sestav
viohne in kitare ter krajšo solis-
tično skladbo za kitaro ter tako
zaokrožili spored, ki je v nasled-
njih letih vzbudil mnogo zani-
manja pri mladih poslušalcih in
gledalcih širom Slovenije, pa tudi
na festivalu otroka v Šibeniku.
Ponedeljkovi izvajalci — pri-
znani viohnist Tomaž Lorenz —
solist, član tria Lorenz in pedagog,
Igor Saje, profesor kitare na
glasbeni šoli v Domžalah in že
uveljavljeni koncertant, sodela-
vec mnogim odličnim slovenskim
solistom ter eden vrhunskih slo-
venskih plesalcev, član baletnega
ansambla SNG Vojko Vidmar —
so nam v celoti pričarali vso mi-
kavnost baročnih sonat, glasbe
nemških in italijanskih klasicis-
tičnih ustvarjalcev, španskih in
brazilskih mojstrov kitare in ne-
nazadnje zanimivo plesno kom-
px)zicijo na glasbo skladbe NA-
RACIJA za samo viohno, slo-
venskega skladatelja A. Wein-
gerla. Inspirirana z raznohkostjo
glasbe je koreografinja ustvarila
plesno fantazijo različnih temat-
skih idej, vendar kot zaključeno
celoto v enakopravnem sodelo-
vanju plesalca in violinista.
mš
Vojko Vidmar med nastopom
Violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje
ŠOLA - GALERIJA
Od 12. do 21. oktobra so se hodniki osnovne soie Franca Belšaka v
Gorišnici spremenili v galerijo, kjer je razstavil svoja dela akademski
slikar in garfik Bojan Golija iz Maribora.
Učiteljski kolektiv se je na pobudo učitelja likovne vzgoje domislil, da
br lahko kanček boaatfi&a kulturnega ustvarianja na Sloven-
skem prenesli med svoje učence in njihove starše, saj od njih malokdo
zaide v umetnostno galerijo v kakšnem večjem kraju.
Tako so v sredo, 12. oktobra, pripravili otvoritev razstave, na kateri
Golija prikazuje dela iz svojega tridesetletnega ustvarjanja. Poudarek je
na prikazu različnih likovnih tehnik in prijemov, od skrajnega realizma
do najsodobnejših prijemov. Golija je ob otvoritvi spregovoril tudi o svo-
jem ustvarjanju, predvsem pa je s pomočjo diapozitivcev prikazal, kako
poskuša s svojim likovnim izrazom ohraniti zanamcem razne etnografske
predmete, ki vse bolj tonejo v pozabo in jih zamenjujejo modernejši, a
zato mnogo manj privlačni materiali.
Da je bila otvoritev res dobro obiskana, je poskrbel 34-članski delovni
kolektiv te osnovne šole, saj je po otvoritvi pripravil še skupni roditeljski
sestanek, tako da je bila šolska avla ob otvoritvi nabito polna. Poteza je
bila odlična, saj so starši z veseljem prisluhnili umetnikovim pojasnilom o
njegovem delu, pa tudi učencem, ki so jim v dobrodošlico zapeli. V času
razstave si je lahko dela ogledalo 451 učencev te šole, najbolj pa so je bili
veseli člani likovnega krožka, ki poleg ostalih 21 krožkov, uspešno deluje.
N. Dobljekar
18. BORŠTNIKOVO
SREČANJE
Jutri dopoldne oouo v Mariboiu siovesno odprli tradicionalno
srečanje slovenskih gledali,šč. Do 30. oktobra se bo zvrstilo kar 117
različnih prireditev, od tekmovalnih nastopov, razstav, pogovorov,
gostovanj do Malega Borštnikovega srečanja v Slovenski Bistrici.
Pokroviteljstvo je nad letošnjim srečanjem prevzel Kmetijski kombinat
Ptuj, ki je prejšnjo sredo podpisal sporazum o takšnem sodelovanju.
Zato bomo letos tudi v Ptuju videli nekaj več predstav v okviru te
manifestacije, nekatere predstave pa si bodo ogledali tudi osnovnošolci v
Juršincih, Gorišnici, Kidričevem in v Cirkovcah.	N. D.
Seja izobraževalne
skupnosti
Prihodnji četrtek bo 6. redna seja zborov skupščine izobraževalne
skupnosti občine Ptuj. Delegati bodo zasedali kot enakopraven zbor na 7.
skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ptuj pri obravnavi in-
formacije o položaju osnovnega šolstva v občini. Predsedstvo
izobraževalne skupnosti je k informaciji, ki jo je za zbore pripravil izvršni
svet, podalo svoje pripombe in stališča.	n, d.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Domorodni prebivalci so še v
zgodnje antičnem obdobju poleg
zadnjič prikazanih noriško panon-
skih sponk in pasov uporabljali tu-
di drugače oblikovane sponke.
Imenovali so jih bodisi po mojstru
izdelovalcu, po najdišču ali pa po
svojem izgledu. Po mojstru izdelo-
valcu so imenovane sponke tipa
Aucissa. -Te imejo navadno širok
ploščati lok, trikotno nogo ki se
zaključuje v gumb ter peresovino v obliki šarnirja z vstavljeno iglo. Sponke
tega tipa so izdelovali že pred koncem 1. stoletja pred našim štetjem. Na
našem področju pa so jih v glavnem uporabljali do konca flavijske dinasti-
je.
Po najdišču se imenujejo sponke tipa Nauheim. Tudi te imajo ploščati
lok, ki je okrašen s polkrožnimi, poševnimi in navpičnimi vrezi. Peresovina
ima Štiri navoje z zunanjo prečko. Sponke tega tipa so bile v uporabi od
sredine 1. stoletja pred našim štetjem do sredine 1. stoletja našega štetja.
Na našem področju sodijo med zelo redke najdbe. Zaenkrat poznamo le en
primerek, ki je bil najden na izkopavališču za stanovanjski blok številka 2 v
vzhodnem delu Ptuja leta 1976.
Po najdenih kalupih in polizdelkih iz našega območja, bi lahko k
Sponkam imenovanim po najdiščih dodali še en tip sponk — imenovan tip
Poetovione. Sponke tega tipa so dvodelne in imajo profilirano in odebljeno
glavico ter trakasto odebeljen lok. Sponke tipa Poetovione so bile v upora-
bi v 1. in 2. stoletju.
Tudi za sponke imenovane po izgledu lahko domnevamo, da so jih
uporabljali na našem območju. Po izgledu so imenovane sponke tipa ,,Au-
gen" in ,,sidra". Prve imajo vrezana očesca na glavi in ploščat lok z gum-
bom, druge pa so s širokim sidrom nad prečico in peresovino v obliki
šarnirja ter s trikotno nogo, ki se zaključuje z okroglim gumbom. Sponke
obeh tipov so bile v uporabi v I. in 2. stoletju in jih najdemo tudi pri nas.
B. Jevremov
Bronasta fibula tipa „Aucissa"
Ne fauna, ampak favna,
a še bolje - živalstvo
,,Nedavno ste obravnavali pisavo tipa fauna ali favna. Tovarišica, ki
je opozorila na nepravilno pisavo fauna, je prav tako napisala še tole:
,,Sama bi tudi namesto flora in favna raje rabila rastje in živalstvo." S
tem je povedano, da tujki nista nujno potrebni, ko pa imamo zanju
dovolj ustrezni domači besedi rastje (ali rastlinstvo) in živalstvo. V
razsodbi se na to njeno misel niste odzvali. Nič nimam proti rabi besednih
tujk, če z njimi zapolnimo trenutno vrzel v domačem besedišču ali kako
drugaše popestrimo izrazno moč povedanega; ni mi pa do zmesi besed iz
grščine, latinščine, angleščine in drugih (?) jezikov — Zakaj torej ne
živalstvo namesto favna?"
Prav je, da ste nas pokarali, čeprav ne čisto po pravici. V razsodbi
smo se omejili na pravopisni problem, ker je prav ta zganil vso zadevo. Iz
latinščine in grščine imamo veliko besed in imen, pri katerih je treba upo-
števati pravilo o zamenjavi dvoglasniškega u (in i) z v in j v naši pisavi. In
to smo hoteli pišočim spet bolj spraviti v zavest.
Glede rabe prevzetih besed namesto domačih slovenskih pa tudi
jezikovno razsodišče stoji na tradicionalnem slovenskem stališču (Krelj,
Hren, Hipolit, Kopitar, Skrabec, Breznik): domači slovenski besedi
dajemo podobnost pred prevzeto povsod tam, kjer to ni v škodo izrazni
moči slovenskega besedila. V mnogih primerih slovenski tvorec besedila
res prerad posega po tujem: sprva večinoma zato, ker za kak nov pojem
nimamo domačega izraza, vendar večkrat tudi zato, ker se ustreznega
domačega izraza samo ne spomni (čeprav ga naš jezik ima), pa po tuji
besedilni predlogi piše prevzetega. In potem se kaj hitro začne uveljavljati
logika pregovora, da je navada železna srajca. Tudi se strokovnjaku
domači izraz dostikrat zdi premalo poveden (in torej prevzeti boljši); še
pogosteje nima poguma, da bi dal domačemu izrazu poseben strokovni
pomenski odtenek; in velikokrat mu manjka nadarjenosti (ali poguma),
da bi prevzeti izraz sam podomačil, bodisi tako, da bi ga prevedel (kalki-
ral) ali pa z njim imenovano stvar poimenoval samostojno po kaki njeni
značilnosti.
Pri jezikovnem razsodišču smo na vse to že večkrat opozarjali.
Upajmo, da bo naša beseda kaj zalegla pri tistih, ki ustvarjajo slovenska
strokovna in znanstvena besedila vseh vrst (ali pa jih vsaj prevajajo).
Želeli bi si, da ne bi gledali na te stvari samo z vidika strokovne
praktičnosti, ali izročila, ali svoje jezikovne zmožnosti, ampak tudi z vi-
dika strokovno navadnejšega in jezikovno bolj osveščenega bralca takih
besedil: ta dva vseh vrst be.sedila vedno sprejemata tudi z lepotne ter jezik
in narod potrjevalne strani.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO^ RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Sloveniie. Liubliana. Komenskeea 7.
8- NASI DOPISNIKI
20. oktober 1983 - XEDNIK
MOJA KNJIŽNA POLICA
Knjiga je moja najljubša prijate-
ljica.
Knjige berem z velikim veseljem.
V njih najdem veliko zanimivega,
poučnega, z branjem knjig si boga-
tim besedni zaklad in v Soli lažje pi-
šem spise. Zelo rada berem parti-
zanske knjige in knjige, ki so napi-
sani po resničnih dogodkih. Vseh
knjig se živo spominjam. Toda ena
mi je ostala v zares lepem spominu.
Naslov te knjige se glasi Ovčar
Runo. Napisal jo je Angelo Cer-
kvenik. To knjigo sem prebrala v
dveh dneh. V njej sem našla veliko
poučnega. Najbolj všeč mi je bilo
to, kako so ovčarja ugrabili in ga
odpeljali v daljnji kraj. In Runo je
čakal priložnosti, kdaj jo bo lahko
popihal v planine k svojemu stare-
mu gospodarju. To se mu je posre-
čilo tedaj, ko je njegov drugi go-
spodar priredil tekmovanje. Ko je
bil na cilju, je Runo skočil čez plot
in vso klicanje je bilo zaman. Na
poti v planine ga je velikokrat dole-
tela nesreča. Toda navsezadnje je le
prišel k svojemu staremu obupane-
mu gospodarju.
Veliko knjig sem dobila za rojst-
ni dan, za Novo leto, nekaj pa sem
si jih kupila. Tako imam sedaj že
kar nekaj knjig: Dečki s Pavlove
ulice. Teleskop, Pramatija ali
bučman, Med v laseh. Kako drem-
Ijejo krokodili in še druge. Knjige,
ki jih nimaiTi donia, pa ši sposodim
v šolski knjižnici.
S knjigami moramo lepo ravnati.
Ne smemo jih trgati in pisati po
njih. Moramo jih čuvati, da jih
bodo lahko brali še tisti, ki bodo
prišli za nami.
Zlatka Mere, 6. r.
0§ Leskovec
KAM OBLAKI PREKO POUA,
KAM?
Le kam? Mogoče bodo poslali
dež v območja uničena od suše,
mogoče bodo spametovali vodilne
ljudi v Iraku in Iranu, mogoče bo-
do prinesli tako zaželeno svobodo
zatiranemu afriškemu ljudstvu,
morda . . .?
Malo oblakov je danes. Beli, sivi
oblaki so razkropljeni po vsem ne-
bu. Lenobno se premikajo sem in
tja ter drug drugega izpodrivajo.
Zdi se, kot da uživajo nedeljsko
popoldne ob glasbi. Zdaj jih je ob
počivanju zmotilo letalo, ki ni
izbralo druge poti. Zakaj ni na sve-
tu miru? Oblaki, morda veste vi, ki
prepotujete ves svet, ki ste
seznanjeni z vsem. Nekdo vas gleda
z občutkom sreče v očeh, nekdo z
žalostjo in hrepenečim pogledom,
kot da v oblakih pričakuje pomoč.
Kdo ve, nam prinaša prihod-
njost? Morda bodo nebo prekrili
črni oblaki, morda izbruhne vojna,
morda . . .?
Marsikdo bi bil rad oblak, brez
skrbi bi plaval po nebu. Brez skrbi,
brez vprašanja, kaj nas čaka jutri.
Otroci v šole, starši v službo, mi pa
v osmi razred. Pred nami je težka
odločitev za poklic. Sanjam in
razmišljam, da bi nekoč postala
učiteljica, medicinska sestra, otro-
ška zdravnica, vsak dan nekaj dru-
gega. Najbolj pa meje navdušil po-
klic otroške zdravnice in medicin-
ske sestre, ker rada delam z otroki
in z ljudmi. Vendar pa se zdrznem
ob misli, koliko učenja, koliko let
šole me čaka.
Za vse je treba potrpeti, še naj-
bolj pa zato, ker je poklic ena naj-
važnejših stvari v življenju, zato si
ga moram s premislekom izbrati.
Jožica Peršuh, 8/b,
0§ Majšperk
DOŽIVETJE IZ POČITNIŠKIH
DNI
Počitnice sem preživela lepo.
Opisala bom, kako smo si ogledali
Ljubljano, Bočno in Kočevje. Od-
peljali smo se k teti, stricu in bra-
trancu v Ljubljano. Kot že večkrat,
smo si tudi to leto ogledali naše
glavno mesto. Zelo veliko je in ure-
jeno, velike blagovnice, šole
univerza, bolnišnice. Videla sem
tudi Klinični center, v katerem seje
zdravil naš predsednik Tito. Obi-
skali smo tudi stričevo domačijo v
Savinjski dolini. Iz Ljubljane smo
se odpeljali preko Kamnika, Črniv-
ca in Stične v vas Bočna. Pot nas je
peljala prek planin, videli smo,
kako visoko živijo ljudje in imajo
lepo urejne kmetije. Spotoma smo
se oglasili pri gojitelju malih živali.
Kupili smo kanarko, sedaj jih
imamo osem. Imamo skoraj same
rdeče, dve rumeni in enega pešče-
nega kanarčka. Med rdečimi kanar-
čki so večinoma Italijani, nemci in
francozi, nekaj pa je tudi naših.
Veliko kanarčkov naše vzreje smo
prodali, le najbolj rdečih ne.
Obiskali smo tudi stričev vikend v
Kočevju. Saj si po napornem tednu
v velikih mestih vsi želijo odpočiti
in se v soboto in nedeljo odpeljejo v
svoj vikend in uživajo v lepi tihi na-
ravi in ob žvrgolenju ptic.
Moje počitnice so bile zanimive.
Hodili smo se kopat v različne
toplice in si ogledovali zanimivosti
naše domovine. Obiskali smo
prijatelje in sorodnike. V spominu
mi je ostalo veliko zanimivih
dogodkov s počitnic. Posebno, ko
sem si ogledala mesto Laško, No-
vo mesto, Sevnico, Brežice, Zalog
in še veliko drugih krajev.
Suzana Vrtič, 8/a
OS Franc Belšak,
Gorišnica
POSLOVIL SEM SE OD LISIC
Mislil sem že, da se bodo
letošnje počitnice končale brez
kakršnegakoli dogodka, ki bi me
posebej razveselil, žalosti si ravno
nisem želel. Zgodilo se je ravno
zadnji dan.
Mama je prišla iz službe. Pove-
dala je, da bodo prišli po naše lisi-
ce iz ljubljanskega živalskega vrta.
Sapo mi je zaprlo, mislil sem si, da
se ženska šali. Kdo bi ji verjel, saj
jih je imala tako rada. Leto in pol
se je ukvarjala z njimi. Tudi name
je odpadlo precej dela in skrbi.
Vsakih štirinajst dni sem hodil na
Ptuj po hrano. Vsak večer sem jih
krmil in se z njimi igral. Ko sta
zaslišali moj, korak sta kar cvilili
od veselja. Mčral sem ju pobožati
in se z njima veseliti. Skril sem se
za blok, onidve pa sta veseli
dirjali okrog mene, me vlekli za
hlače, skratka za vse kar sta dose-
gli. Ljubki in zvesti prijateljici sta
bili. Tudi od hiše nista pobrisali.
Imeli sta le to napako, da sta pobi-
li kokoši, ki so jima prišle na pot.
Pa nič zato. Ce sem bil kdaj žalo-
sten, sta me spravili v dobro voljo.
Takrat sta bili bolj nežni, sedeli
sta in me opazovali, počasi sta se
me začeli dotikati s hladnimi
smrčki, da sem ju začel božati,
potem sta postali razigrani, da sem
pozabil na vse. Od njiju sem odšel
vedno dobre volje.
Ko smo jih dobili, sta bili še čisto
majhni. Lovski psi so jima ubili
mamo. Ubogi mali lisički sta zrasli
v moji oskrbi. Lovec, ki ju je
prinesel ju je sedaj hotel imeti, da
bi treniral svoje krvoločne pse.
Vsak dan je nadlegoval mamo in
očeta, izmišljal si je vse mogoče.
Dokler se mama ni naveličala in
lisičkam rešila življenje tako, da
jih je dala v živalski vrt. Sprva jih
je mislila spustiti v gozd, pa kaj,
ko ne bi vedeli živeti. Bili sta pre-
več udomačeni. Lovci ali pa ljudje
bi jih hitro pokončali. Zato je
bolje da sta šli v živalski vrt. Meni
pa je vseeno hudo, izgubil sem dve
dobri prijateljici, ki me nista nikoli
razočarali.
Andrej Cuš, OŠ Franc Belšak,
Gorišnica
MOJA HRANILNIKA
IMAM DVA HRANILNIKA.
TO STA STRICEK CVENK IN
ZMAJ. V NJE SPUŠČAM DE-
NAR. DENATv DOBIM OD MA-
MICE, BABICE IN DRUGIH.
PETRA HVALEČ, I/B
OS OLGA MEGLIC
PTUJ
VARČUJEM
varCujem z zvezkom.
piSem na vsako stran, iz
zvezka ne trgam listov.
lepo ga ovijem.
SASA KRAJNC, 1/B,
0§ OLGA MEGLIC
PTUJ
* * *
pri nas doma varčuje-
mo s hrano. skuhamo to-
liko kot pojemo. hrane
ne odmetujemo.
SAŠA HORVAT, I/b
OS OLGA MEGLIC
PTUJ
* * *
moj oCka varCuje z
BENCINOM. VOZI SE V SLU-
ŽBO. NA IZLET SE PELJEMO
SAMO VCASIH.
BRIGITA GORISEK, 1/B
OS OLGA MEGLIC
PTUJ
VSI VARČUJEMO
Moja hranilnika sta goba in stri-
ček Cvenk. V njiju pridno vlagam
in varčujem. Varčujem tudi z zvez-
ki, knjigami, svinčniki, papirjem,
vodo, elektriko in kurjavo. Očka
varčuje tudi z bencinom. Mama li-
ka, kadar je cenejši tok. Varčujemo
tudi pri hrani.
Andrejka Crešnjevec, 2/c,
0§ Olga Meglič,
Ptuj
TRGALI SMO KORUZO
Bil je lep sončen dan. Po odmoru
smo se hitro odpravili na delovno
akcijo. S seboj smo vzeli tudi tor-
bico prve pomoči.
Na njivi nas je čakala teta Kati-
ka. Bila je vesela. Tovarišica nas je
razdelila v skupine in seznanila z
delom.
Med seboj smo si pomagali. Kar
tekmovali smo. Teta Katika nas je
pohvalila, saj smo potrgali veliko
koruze. Ob koncu smo zapeli pe-
smico in odšli vsak proti svojemu
domu.
Bili smo zadovoljni, saj smo po-
magali starejši ženici.
*	Učenci 2. razreda,
0§ Franc Osojnik,
podružnica Grajena
NA SPREHODU
Nekega dne smo odšli na sprehod
v naravo. Ogledali smo si vrtove,
polja, travnike in drevesa. Odšli
smo do hribčka Rok, o katerem
nam je tovarišica povedala legen-
do.
Med potjo smo si ogledali vrt,
ustavili pa smo se na polju, ki je
zasejano s sladkorno peso, repo in
koruzo. Mnogo smo se pogovarjali
o naravi. Nekateri ljudje je ne zna-
jo ceniti in mečejo odpadke kamor
pride.
Ko smo si v beležke skicirali našo
pot in določali strani neba, smo
opa/ili srnico. Pritegnila je našo
pozornost, vsi smo je bili veseli.
Tudi ona nas je opazila in je zbeža-
la.
Po delu smo se še sprostili ob
raznih igricah na hribčku. Ko smo
zvedeli marsikaj zanimivega, smo v
vrsti odšli nazaj v šolo.
buzana Dobnik, 2/a,
OS Ivan Spolenjak,
Ptuj
NABIRALA SEM KOSTANJ
Začela se je jesen. Dozoreli so
kostanji. Včeraj sem odšla v gozd,
z mano je odšel brat. Odšla sem na
Sp. Brežnico k Nadi. Prišla sem v
gozd in po tleh sem videla polno
zelenih bodic. Takoj sem odvrgla
vrečo in začela pobirati kostanj.
Brat je kar stokal, ko je videl debe-
le kostanje. Vreča seje polnila, na-
brala sem polno vrečo in odšla do-
mov. Vsi razredi nabirajo kostanj
za 5. razrede, za v šolo v naravi.
Dobili bomo denar, da se bomo
lahko šli smučat na Glažuto.
Karmen Korošec, o/a,
liteiiti ni krožek
OS Edvarda Kardelja,
Poljčane
DOBILI SMO PREMOG
Bilo je v začetku avgusta. Počit-
nice so se prevesile v drugo polo-
vico.
Po tridnevnem dežju se je zopet
prikazalo rumeno sonce. V začetku
je oddajalo le medlo svetlobo.
Dnevi so postajali toplejši. Ob po-
poldnevih smo postajali na soncu
in se ogrevali.
Razmišljali smo, kam na počit-
nice. Na morje nismo šli, ker oče ni
dobil dopusta več kot tri dni. Skle-
nili smo, da napravimo krajši izlet
po Sloveniji. Ogledali bi si zname-
nitosti Postojnske jame in Blejsko
jezero. Komaj sem čakala dneva,
ko bi odpotovali. Bil je četrtek.
Zgodaj zjutraj sem se prebudila.
Zunaj je vstajalo prelepo poletno
jutro. Izza vrhov dreves se je poka-
zala rumena krogla, okrog sonca
pa so bili razkropljeni beli oblaki
kakor čreda ovčic. Pripravljali smo
se za potovanje. Tekali smo kakor
prestrašene miši, ki jih je napadla
požrešna mačka.
Po cesti je pripeljal velik ka-
mion. Zavil je na naše dvorišče. Iz
avtomobila je izstopil voznik in de-
jal, da je pripeljal premog. Obstali
smo kakor vkopani. Jezni drug na
drugega smo odložili prtljago in se
lotili dela. Ta dan z našim izletom
ni bilo nič.
Julija Kurbos, 6/c,
OS Tone Znidarič
Ptuj
MOJA K.NJIŽ.NA POLICA
t
Moja prva knjiga je imela naslov
Jaz sem Sonja. Kupila mi jo je ba-
bica. Prebrala sem jo v prvem
" ■"»H., Knjige so bile do drugega
razreda moje sovražnice, ker jih ni-
sem in nisem hotela brati. K branju
knjig sta me spodbujali mamica in
babica. Cez nekaj časa sem knjige
vzljubila.
Doma imam v otroški sobi svojo
malo knjižnico. V njej imam petde-
set pravljic in približno toliko mla-
dinskih knjig. Največ knjig sem do-
bila od sorodnikov. Kad^r imam
čas, postanem pred knjižnico in iz-
biram knjige. Toda tega časa imam
sedaj malo. Doma moram mami
pomagati v gospodinjstvu in se uči-
ti. Največ knjig preberem na paši.
Hodim tudi v šolsko knjižnico. V
v.seh razredih sem tekmovala za
bralno značko in jo tudi dobila. Že-
lim še naprej tekmovati. V moji
knjižnici so mi najbolj všeč nasled-
nje knjige: Obuti maček. Trije pra-
šički, Začarani vrt. Ciganka, Po-
žgana kmetija in Knjiga o džungli.
Od knjig, ki sem si jih sposodila iz
šolske knjižnice, pa so mi bile naj-
bolj všeč: Pestrna, Mali upornik.
Deček z dvema imenoma. Deček s
Sotle
Sedaj zelo rada berem knjige in
so moje najboljše prijateljice. Že-
lim še naprej zbirati knjige za svojo
malo knjižnico, da bi nekoč imela v
njej veliko knjig.
Sonja Planjšek, 6/b,
OS Majšperk
DO TAM Maribor TOZD Karosemica — oddelek proiz-
vodnje zavod Ptuj, 27. septembra 1983:
Stanislav Večerič, Jablovec 90; Jože Gabrovec, Jablovec 44; Srečko
Krajnc, Mejna cesta 33; Zdenka Skledar, Apače 123; Alojz Samec,
Markovci 89; Janko Kojc, Dežno 7; Stanko Vavpotič, Stanošina 12;
Kondrad Vavpotič, Sedlašek 71; Alojz Grabrovec, Podlehnik 6/a;
Posamezniki iz ELKO Ptuj in Maribor, september 1983:
Danica, Hrženjak, Bukovci 181; Slava Ciglarič, Muretinci 49; Ra-
feal Svenšek, Zagrebška 93/a; Franci Babulc, Šarhova 13, Maribor;
Herman Kramberger, Gvajčeva 16, Maribor; Jože Šac, Novo naselje 5;
Alojz Brumen, Na ilovicah 11; Milena Hilošič, Bukovci 6; Anton Črni-
vec. Kvedrova 5; Anton Khnc, Spuhlja 119; Stanko Zaje, Starše 61;
Branko Novak, Sp. Hajdina 80; Herman Lobnik, Pivola 5; Stanislava
Granda. Pivola 44; Mihael Čeh, sp. Korena 73;
Posamezniki, september 1983:
Albina Čemivec, Kvedrova 5; Milan Vukovič, Središče 18; Katica
Svenšek. Zagrebška 93/a; Branko Jamšek, Budina 46; Marjan Hrga,
Domava 147; Ivan Teskač, Kraigherjeva 38; Vlado Bezjak, Tržeč 43;
Franc Emeršič, Cirkulane 50; Jože Vavpotič, Spuhlja 60/a; Boris
Kmetec, Sp. Hajdina 146/b; Josip Pavlovič, Virje 53; Marija Muršič,
Kraigherjeva 15; Franc Ljubeč, Spuhlja 142/a; Mirko Krajnčič,
Kraigherjeva 24; Milena Bosak, Kraigherjeva, Darko Toplak, Vrazov trg
^ Anton Beranič. Brunšvig 52; Anton Rotek, Vintarovci 9; Boris Težak,
Čufaijeva 19; Janez Šrajner, Dolič 4; Alojz Jakomini.Vodova 4; Bogomir
Petek, Tomšičeva 40; Vinko Gorjup, Dragonja vas 12; Stanko Irgl,
Rabeljčja vas 27; Alojz Faj t. Cesta Olge MegUč 13; Viktor Kok, Barislavci
18; Franc Rožkar, Mala vas 18; Milan Lazar, Kicar 89; Anton Beranič,
Brunšvig 83; Janez Bombek, Kidričevo 60; Vinko Petek, Nova vas 25;
Albin Sejič, Šikole 58; Mirko Mernik, Kidričevo 13 Avgust Žumer, NOV
cesta 42; Vladimir Sturcl, Kozminci 21; Albert Krajnc, Brezovec 18;
Franc Simonič. Gabernik 3; Štefan Muraj, Levanjci 2; Davor Stanko,
Panonska 6; Alojz Caf. Janežovci 6; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/a;
Branko Kramberger, Pragersko n.h.; Anton Planinšek, Pleteije 34; Mi-
lan Frank, Lovrenc 92; Zdenko Malnar, Mariborska 18; Janez Kozel,
Potrčeva 4; Jože Topolovec, Jablovec 39; Zdenko Kolar, Peršonova 27;
Dušan Jeza, Doklece 8; Branko Cajnko, Nova vas 100; Branko Godec,
Peršonova 38; Franc Kameža, Arbajterjeva 5; Anton Golenko, Drago-
njavas 32; Božidar Novak, Videm 39; Jože Krajnčič, Čukova 3; Drago
Letonja, Okrogarjeva 5; Nikolaj Strašek. Kidričeva cesta 17,„Velenje;
Stanko Dohška, llčeva n. h.; Janez Muršič, Rogoznica 40; Bojan Fras,
Potrčeva 22; Milan Matjašič, Grajena 48; Matjan Mihehč, Mestni vrh
106; Janko Stergar, Kfčevina 82; Franc Kramberger Placar 65; Stanislav
Valand, Sp. Gorica45; Franc Arbajter, Podova 39; Jože Čeh, Kukava 22;
Branko Irgl, Placar 59; Franc Angel, Bolečka vas 3; Janez Kopčič, Savci
46; Janez Galun, Kungota 18; Matjan Kancler, Žabjak 8; Maijan
Grabar, Podvinci 100; Jože Šegula, Podvinci 55; Marjan Frangež, Pa-
nonska 2; Janez Bombek, Čufarjeva 8; Oskar Štura, Raičeva 7; Viktor
Lesjak, Mestni vrh 75; Anton Peršoh ml., Pleterje 48; Marjan Šibila,
Tržeč 6; Branko Vnuk, Zagrebške 95; Zoran Tetičkovič, Peršonova 7;
Danijel Batušek, Vereja 16; Zvonko Ulaga, Videm 35-Slavko Krušič,
Brezovci 16; Marija Baniček, Skorišnjak 44; Dragica Skripač, Gomiš-
kova 12; Franc Lah, Mihovce 100; Anton Koc, Ločki vrh 60; Milan
Predikaka. Ptujska gora 33; Stanko Mere, Hajdoše 54; Rajko Dežman,
Kraighereva 31; Milan Lašič, Kidričevo 5; Roman Seka, Dravinjski vrh
3; Mirko Sitničič, Strmec 62; Silvo Voda, Cankarjeva 6; Martin Kos,
Ločič 8; Mitja Kovačič, Rimska 3; Matjan Trunšek, Kicar 7/b; Boris
Cafuta, Povodnova 12; Rastislav Vnuk, Ziherlova 12; Konrad Mohorko,
Majstrova 11; Anton Rižner, Spuhlja 22; Silvo Glob, Šentiljska 126;
xxj£jU uumarua, sepiemoer 1983:
Maijan Kocmut, Toman 40; Jože Kmetec, Vareja 52; Franc
Kramberger, Placar 65; Janez Murko, Janežovci 15;
Save Kranj, tozu Gumama Ptuj, 4. oktober 1983:
Lizika Murko. Podvinci 134; Silvo Pilinger, Spuhlja 47; Marija
Klaneček. Zg. Hajdina 7/b: Karel Pungaršek, Strelcu 8; Marija Amuš,
Ziheriova pl. 3; Janez Kovačec Slomi 1; Ivan Sok, Arbajteijeva 3;
PolensaK, t. oKtober
■ Franc Videnjak, Hlaponci62; Branko Štebih, Lasigovci l/a; Anton
Kožar, Hlaponci 35; Liza Segula. Hlaponci 35; Algin Marin, Polenci 31;
Ivan Lebar. Polenšek 29; Milan Lebar, Polenšek 29; Anton Lorenčič,
Bratislavci 19; Angela Petek. Brezovci 1; Alojz Janžekovič, Polenci 4;
Franc Kovačec, Slomi 1.
NAS PRVI KULTURNI DOM
Včeraj smo se ob 7. uri zbrali na železniški'postaji". tam smo se z
motornim vlakom odpeljali v Cirkovce, kjer smo si ogledali predstavo
Pika Nogavička. Ko smo prišli, nas je najprej pozdravil tov. ravnatelj
tamkajšnje šole. Povedal nam je, kako nastane igra, koliko bralnih vaj,
telovadnih in igralnih vaj je potrebno. Zabaval nas je tudi ansambel, ki je
igral lepe melodije. Pika Nogavička je imela lepe rdeče lase povezane v
dve trdi kitici. Po nosu je imela pege. Nosila je prekratko oblekco rumene
barve, prevelike čevlje in različni nogavički. Bila je majhna in zabavna
deklica. Želela sem si, da bi se s Piko spoznala, ampak se mi želja ni
uresničila. Naša Metka je Piki izročila lep šopek, ki je bil namenjen vsem
igralcem.
Bilo je lepo.
Holc Polonca 4. c.
OŠ Franc Osojnik Ptuj
29. SEPTEMBER — DAN PIONIRJEV
29. september je dan slovenskih pionirjev. Praznujemo po vseh osnov-
nih šolah in prirejamo konference, na katerih pionirje seznanimo z raznimi
akcijami v minulem šolskem letu in načrti za novo.
Tudi na naši šoli smo imeli konferenco, ki je uspela. Za uvod je otro-
ški pevski zbor zapel pionirsko himno. Zapisnikarica pionirskega odreda je
prebrala program dela za naslednje šolsko leto. Za njo sem jaz prebrala po-
ročilo o delu in akcijah pionirjev v lanskem šolskem letu. Delovali so razni
krožki, ki smo jih pionirji redno obiskovali. Akcije pobiranja jabolk in
obiranja grozdja so uspele. Blagajničarka je podala blagajniške podatke,
ki so bili razveseljivi, saj smo samo za zbran papir prejeli precej denarja.
Po končani konferenci smo imeli zgodovinsko uro. Obiskal nas je
tovariš Janko Vogrinec, ki je bil med vojno v taborišču Dachau. Najprej je
bil zaprt v Ptuju, kjer so jih mučili tudi do nezavesti. Pozneje so jih odpe-
ljali v Maribor, kjer so jih obsodili na smrt, vendar so jih pozneje pomilo-
stili. Niti trohice upanja niso imeli, da bi preživeli. Tovariša Janka so z dru-
gimi odpeljali v Dachau. V kopalnicah so morali počakati na zaporniške
uniforme in številke, saj tam niso bili ljudje, temveč številke. Tovariš
Janko je imel številko 42469. V taborišču je razsajal Ufus. Zaporniki so
morali stati včasih ure in ure na žgočem soncu. Med seboj so si delili vse,
kar so imeli, toda dosti niso govorili.
To je le nekaj grenkih spominov tovariša Janka na taborišče v
Dachau. Pripovedoval je tudi o odporniškem gibanju v ptujski občini. Na
koncu smo se mu zahvalili za zanimivo zgodovinsko uro.
Suzana Menoni, 7/a,
Oš Dr. Franjo Žgeč, Dornava
DAN PIONIRJEV SMO PREŽIVELI DELOVNO
V četrtek, 28. septembra 1983, je bila na osnovni šoli Leskovec pri
Ptuju pionirska konferenca. Pričela se je ob 8. uri in 30 minut.
Na konferenci smo najprej analizirali opravljeno nalogo prejšnjega
šolskega leta, nato pa smo sprejeli še program dela za tekoče šolsko leto. V
ta program smo si zadali številne delovne akcije, v katere se bomo vključe-
vali skoz vse šolsko leto. Te akcije so: zbiranje odpadnega papirja, nudenje
pomoči kmetom, zbiranje poljščin, trganje grozdja, pobiranje jabolk, po-
gozdovanje, čiščenje okolja, nudenje pomoči ostarelim krajanom, urejanje
šolskega vrta, zbiranje pelina, steklenic, pomoč prt gradnji mrtvašnice v
Leskovcu. S prvo smo pričeli takoj po končani konferenci. Pomagali smo
pri pospravljanju pridelkov na dveh večjih kmetijah v Sp. Leskovcu. Ta
akcija je bila organizirana za prostovoljce, pa se je je kljub temu udeležilo
okoli 40 učencev. Na kmetiji Janeza Vindiša smo pobirali nrusKe. Na drugi
kmetiji, ki je last Marije Vidovič, smo trgali koruzo. Med delom smo se
tudi prijetno zabavali, peli smo razne pesmi in govorili šale.
Po končanem delu so nas domači dobro pogostili, v zahvalo pa dobi-
mo v šolo še jabolka.
Marica Vidovič in Danica Vindiš,
učenki 7. r. OŠ Leskovec
ZBIRAMO STAR PAPIR — POMAGAMO DRUŽBI
Tudi v osnovni šoli Leskovec pri Ptuju pridno deluje organizacija
MČRK. Na prvem sestanku te organizacije smo se dogovorih, da bomo
zbirali star papir in s tem nekoliko pripomogli k našim stabilizacijskim pri-
zadevanjem. Pričetek zbiralne akcije je bil 19. septembra 1983. Člani
Rdečega križa smo se dogovorili, da bo akcija potekala v tekmovalnem
vzdušju. Razredi, ki bodo zbrali največ papirja, bodo zaslužili denarno na-
grado. In vredno se je potruditi! Prva nagrada znaša 1000 din, druga 500,
tretja pa 250 dinarjev. Že prvi dan zbiralne akcije smo učenci prinesli pre-
cej papirja. Nekaj smo ga dobili s krajevnega urada, nekaj pa iz trgovine.
Precej smo ga prinesli od doma. Vendar imamo nekateri doma še velike za-
loge starega papirja, zato računamo, da ga bomo zbrali še enkrat toliko kot
do zdaj. Zaenkrat vodimo učenci 8. razreda, saj imamo kar 296 kg papirja.
Upamo, da bomo pobrali prvo nagrado. Denar, ki ga bomo dobili za
papir, bomo shranili v šolski pionirki hranilnici in si privoščili lepo končno
ekskurzijo.
Brigita Lesjak in Ida Vindiš,
učenki 8. r. Oš Leskovec
TEDNIK ~ oktober 1983
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
PROGRAM ŠPORTNIK PRIREDITEV
Ccinek
V slovenskem rokometu bo na
sporedu četrtfinale pokala Mla-
dOili. Članice RK Drava bodo
gostovale v Trbovljah pri Rudarju,
flani RK Velika Nedelja pa se bo-
do v Celju pomerili z ekipo Trim
leam. Na stadionu za starejSe
pionirje — od 15. ure dalje.
Sobota
članice NTK Petovia bodo go-,
Slovak v Tuzli, judoisti Drave pa
na enem izmed turnirjev v vzhodni
republiški ligi v Slovenj Gradcu.
Na rokometnem stadionu Drava se
bo ob 14,30 pričelo prvenstveno
srečanje mladinske hge Drava —
Velika Nedelja, ob 16. uri pa za-
nimivo srečanje SRL-vzhod Drava
— Polana. Gostje so vodilna eki-
pa lige. Člani Velike Nedelje se
bodo v gosteh pomerili z Minervo,
Ormožani pa pravtako v gosteh z
Dciiovo.
N.dcija
Ob 11. uri se bo na rokometnem
stadionu Drava začelo zanimivo
srečanje mariborske medobčinske
lige Drava — Branik 66. To bo
srečanje riajboljših ekip v tej ligi.
V vzhodni območni republiški
nogometni ligi bo Drava igrala do-
ma (v začetku popoldneva) s Pe-
krami, Aluminij pa se bo v Mozirju
pomeril z Elkrojem.
Na sporedu bodo tudi redna sre-
čanja v mladinskih ligah ter v vseh
medobčinskih rekreacijskih in
kadetskih nogometnih ligah.
I. k.
Ormož - Radeče 25:22
(12:12)
Igrišče Ormoža, gledalcev okrog 200. sodnika Firar. Albreht oba
■Maribor.
Ormož: Gaberc. Krstič 3. Šalamun. Kačičnik. Hebar 4. Polak 5.
Žemljic. Pavlovič 8, Vukan 2. Zabavnik I. Hedžet 2. Vaupotič.
Ze dolgo ni bilo v Ormožu tako razburljive in izenačene tekme. V
začetku so domačini zapravili kar 5 protinapadov, kar se jim je kasneje
naščevalo. saj je bil rezultat kar 19-krat izenačen. Šele v fmišu tekme so
d<LMnačini povedli preko zanesljivega strelca Pavloviča s tremi zadetki
razJike. kar je zadostovalo za minimalno vendar zasluženo zmago.
StozmagososeOrmožaniše bolj utrdili na prvem mestu 11. republiške
lige — vzhod.	T. M.
NOGOMET
TOKRAT PRAZNIH ROK
v območni republiški nogometni ligi naša predstavnika tokrat
ostajata praznih rok. Drava je že v soboto popoldan z 1:2 izgubila v Len-
dbivi z domačo Nafto, strelec je bil Vogrinec, Aluminij pa je v nedeljo
popoldan na svojem igrišču z 2:3 izgubil s čvrsto in telesno bolje pri-
ptavljeno ekipo iz Brežic. Kidričani so vodili z 1:0 in 2:1 z zadetkoma š
^pehonje in Beka, vendar so kljub temu ostali praznih rok. Po sedmem
kolu imata oba naša predstavnika po sedem točk, s tem da je Drava peta.
Aluminij pa šesti. V medobčinski nogometni ligi — skupina A — je bilo
najbolj zanimivo v Središču, kjer sta se pomerila Središče in Tržeč.
Zi^al je Tržeč z 2:1
Medobčinska nogometna zveza Ptuj pa je v soboto popoldan na
stadionu Drava izvedla drugi turnir kadetskih reprezentanc za Obdravski
Nastopile so reprezentance Koroške, Maribora ter dve ekipi
ptujskega območja. Prvo mesto je osvojila reprezentanca Maribora, ki je
v fmahi s 7:2 premagala prvo ptujsko, tretja pa je druga reprezentanca
Pluja po zmagi proti Koroški. Najboljši strelec turnirja je bil Simon'
Golob iz druge ekipe Ptuja, ki je prejela tudi pokal za športno igro.
*	L. K.
ROKOMET
v republiških rokometnih ligah
jie bilo v soboto in včeraj redno
kolo, ki je prineslo nov poraz čla-
nic I>ave. V soboto zvečer jih je
namreč v Ptuju premagala ekipa iz
Smartnega z rezultatom 25:20.
Zmaga gostujoče ekipe je zasluže-
na, saj je bila tokrat precej boljša
od Ptujčank, ki so slabo igrale v
obrambi- Tudi to srečanje je po-
kazalo, da ima Drava trenutno
ekipo za sredino lestvice in ne za
vrh. Največ zadetkov za doma-
činke je dosegla Vičarjeva in sicer
devet. Pred srečanjem članic so
mladinci Drave v dobri predstavi s
25:20 premagali čvrsto ekipo iz
Bakovc. Največ zadetkov za Ptuj-
čane je dosegel Terbuc in sicer 10.
Člani Velike Nedelje so doma igra-
li neodločeno z vodilno ekipo lige
Mokerc KIG, mladinke pa so do-
ma z zadetkom razlike premagale
mlade igralke Drave. V četrtem
nastopu v mariborski medobčinski
ligi so člani Drave v Staršah z
29:20 premagali domače člane.
1. k.
TURISTIČNO
DRUŠTVO
PTUJ
organizira izlet v Zagreb s
kulturnim programom
dne 5. novembra 1983.
Ogledali si bomo kar dve en-
kratni razstavi in sicer:
1.	razstavo del iz zbirke skriv-
nostnega Topiča — Mimare,
ki so jo odprli v Zagrebu v
nekdanji rezidenci Tita v vili
Za^je. Med razstavljivimi
deli so slike svetovnih slikar-
ja kot so: Leonardo da Vin-
d. Michengelo, Raffael, Tizi-
an. El Greco, Velazguez, Go-
va. Rembrandt, Rubens, Bru-
eghel. Renoir, Ven Gogh,
Murilk), Bosch, Holbein,
Oanach, nadalje 11 ikon in
bogata arheološka zbirka z
21 predmeti. Kar mali Lou-
vre.
2.	reprezentativno razstavo
izbranih del našega velikega
k^rja Ivana Meštroviča ob
prtiki njegove 100. obletnice
rojstva, ki je bila odprta
6. oktobra. To je do sedaj
nafvečja razstava Meštrovi-
čeWi del fKi nas. Razstavlje-
nih je okrog 80 skuiptur, ki
so jih pripeljali iz beograj-
skega muzeja, iz Meštrovi-
čeve galerije iz Splita in dru-
gih muzejev v državi.
Cena vožnje z avtobusom je
350 din.
Vstopnino plača vsak sam.
Skupno kosik) bomo imeli v
prifaznih Šestinah na ob-
ronku SIjemena.
Prijave sprejema Turistični
biro. Ptuj. do 2. novembra
ms. Odhod iz Ptuia ob 7.
uri izpred Turističnega biroja
na Trgu svobode, p>ovratek
okrog 18. ure.
Dežurstvo
prehrambnih
trgovin
SOBOTA,
22. oktobra 1983
prodajalni
NA-MA
in PANORAMA
SOBOTA,
29. oktobra 1983
prodajalni
HRANA
in KONZUM
-»o ^ ZA RAZVEDRILO
20. oktober 1983 - TEDNIK
TEDNIK ^^^^^^^ ^^^^
OGLASI IN OBJAVE - 11
POGIN RAC V PTUJSKEM JEZERU
ODGOVORA šE NISO DOBILI
Poročali smo o množičnem poginu rac in nekaterih ostalih vrst vo-
dnih ptic v ptujskem akumulacijskem jezeru. Po nepopolnih podatkih je
poginilo nad 1000 ptic, v akciji pa so našli tudi okoli 40 poginulih kokoši
in nekaj rib. Pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj so nam povedali,
da Se niso prejeli rezultatov analiz vode in poginulih rac ter kokoši, zato
smo za mnenje zaprosili znanega slovenskega ornitologa, ptujčana Veko-
slava LaSiča, ki je omenjene dogodke budno spremljal. Povedal je:
,,Po podatkih, ki sem jih uspel zbrati, je bilo med poginulimi pticami
okoli 10 različnih vrst. Med primerki smo našli raco mlakarico, raco
sivko, čopasto črnico, malega ponirka, čopastega ponirka, črno lisko,
rečnega galeba, navadno čigro, zeleno nogotukalico, pa tudi predstavnice
manjše vrste, ki sicer ni vodna ptica, to je bila bela pastirička, ki se
navadno nahaja ob obali voda.
Od navedenih vrst smo našli največ poginulih črnih lisk, rac sivk,
čopaste črnice in naSe mlakarice. Tri, Štiri dni po množičnem poginu, se je
stanje omirilo, čeprav sem našel še prek 100 bolanih ptic, ki so kazale
znake utrujenosti. Ptice se niso mogle potapljati, kaj šele vzleteti. Po vsej
verjetnosti gre za posledice zastrupitve, po mojem mnenju je epidemija
izključena. Vse skupaj je seveda odvisno od rezultatov raziskav, ki bodo
dali dokončne in resnične podatke. Sicer pa je treba reči, da je ob obrežju
jezera najti vse preveč odpadkov, ki ne sodijo v jezero. 1 Judje nimajo
občutka do naravnih lepot, vse mečejo v vodo. Poglejte, med ogledom
obrežja sva našla poginule ali utopljene mlade pse, mačke, domače kure,
tudi svinje sva našla. Vse to je lahko slej ko prej tudi vzrok kakšni
podobni katastrofi ..."	"
M. Ozmec
Še eden
velikih
jurčkov
Samo Skerjanec iz Zamušanov
št. 99, učenec 5. a razreda osnovne
šole v Gorišnici nam je v uredni-
štvo prinesel pokazat velikega jur-
čka, ki ga je našel med nedeljskim
popoldanskim nabiranjem gob v
gozdu ob Pesnici. Kaj ne bi bil ve-
sel, saj je to njegova prva tako
velika in težka ,,gobja trofeja".
Jurček je tehtal kar kilogram in
pol, Skerjančevi pa so ga gotovo
koristno porabili.
1. k.
Samo Skerjanec s prvo veliko tro-
fejo
Dve zaporedni zmagi
Članice namiznoteniškega kluba Petovia, Sanja Džankič, Sonja
Marinkovič, Tamara KampuS in Valerija Novak, so v soboto in nedeljo v
Ptuju nastopile dvakrat in v dveh srečanjih prvenstva v zah(xlni
medrepubliški namiznoteniSki ligi dosegle polni izkupiček. V soboto
popoldan so v Mladiki s 6:3 premagale Lokomotivo iz Vinkovcev, v
nedeljo dopoldan pa z enakim izidom Se Metalac iz Osijeka. Sobotno
srečanje so Ptujčanke dobile lažje kot je bilo pričakovati, saj je
Lokomotiva eden izmed kandidatov za visoka mesta. Prva .štiri kola pa so
pokazala, da v to skupino lahko prištejemo tudi ptujsko ekipo. Na obeh
srečanjih je največ zmag za Petovio dosegla izkuSena Sanja Džankič, ki je
nekoliko več dela imela le s Felgerjevo iz Osijeka. Dobila je šest srečanj,
po tri zmage pa sta prispevali Marinkovičeva in KampuSeva.
1. k.
Sanja Džankič — prvi reket ptujske ekipe
Spremembe pri borcih za
severno mejo1918-1919
Letos so vrste borcev — prostovoljcev za severno mejo 1918—1919 v
ptujski občini za vedno zapustili štirje člani. Umrli so Jožef Zavec s
Polenšaka, rojen 4. 2. 1898, Janez Vaupotič z Grajene, rojen 20. 3. 1897,
Janez Pele iz Ptuja, rojen 18. 8. 1896 in Konrad Krajnc iz Ptuja, rojen
20. 2. 1897.
Borci za severno mejo bodo zelo pogrešali Konrada Krajnca,
dolgoletnega predsednika društva, dobrega tovariša in vestnega delavca.
Bil je na Koroškem tudi ranjen.
Člani vodstva društva so na njegovo mesto na seji, ki je bila 12.
oktobra, soglasno izvolili za predsednika in blagajnika Alojza Vidmarja,
za tajnika pa Franca Risa. V nadzorni odbor je bil izvoljen Janez Pukšič
iz Zabovec.
Vrste ptujskih borcev za severno mejo pa je zapustil tudi Jurij Kozel
iz Gruškovja, ki se je preselil v Črnuče pri Ljubljani.
Po podatkih društva jc v ptujski občini Se 22 borcev za severno mejo
1918—1919.	A. V.
V tednu od 11. do vključno 18. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili 2
hujši in 6 lažjih telesnih poškodb. Med vzroki je na prvem mestu iz-
siljevanje prednosti in neprimerna hitrost. Kar v treh primerih je
nesrečam botroval alkohol, materialna škoda pa je ocenjena na okoli
430 tisočakov.
HUDA NEZGODA V OVINKU SMRTI
V	petek, 14. oktobra ob 15.00 je prišlo do zelo hude nesreče na
mariborski cesti v' Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Jože TuSek iz
Ptuja je peljal iz Ptuja proti Hajdini. Ko je pripeljal v ostri levi ovinek
(pred leti je tu umrlo že več oseb) je verjetno zaradi neprimerne hitrosti
zapeljal v levo, kjer je trčil v peSko Ljudmilo Preložnik iz Majšperka ter
nato Se levo v zgradbo.
V	nesreči je dobila Preložnikova zelo hude poškodbe, lažje pa
mladoletna potnika v vozilu TuSka.
—OM
KROS ZA POKALE DELA
Letos slabše kot prej
v nedeljo smo v naSi republiki zaključili sezono množičnih tek-
movanj v krosu s finalnim nastopom, krosom za pokale Dela, ki je bil
tokrat v Ljubljani. Med 1800 tekmovalkami in tekmovalci v 51-tih
občinskih reprezentancah je bilo tudi zastopstvo ptujske občine, ki je
osvojilo 13. mesto v skupni uvrstitvi. To je nekoliko pod pričakovanji, za
kar pa je več vzrokov, ne pa tudi opravičil. Naša reprezentanca ni bila
popolna, ker tudi vse kategorije na občinskem krosu niso bile ustrezno po-
polnjene. Tako se je že naprej vedelo, da ne bomo imeli popolnih
ekip pri članicah, veteranih in veterankah. Zraven tega pa se nekateri
najboljši s tekmovanja v Ptujskih toplicah niso odzvali pozivu v občinsko
reprezentanco. Morda so tu krive tudi šole, ki jih niso obvestile oziroma
pripravile do tega, da bi nastopili. Nastop v občinski reprezentanci bi
morala biti čast, kaže pa, da nekaterim mladim ni do tega in na tek-
movanje enostavno ne pridejo. Tudi brez njih bi še nekako šlo, če bi
nastop odpovedali pravočasno, da bi lahko opravili zamenjave. Tako pa
je naša občina, ki je bila predlani celo druga, tokrat padla precej nizko.
Najboljšo ekipno uvrstitev smo dosegli pri starejših pionirkah — letnicah
1968, kjer je bila ekipa tretja, Ida Vindiš pa med posameznicami deseta.
Mlajši pionirji — letnik 1970 so bili šesti, Robert Horvat pa deseti. Deseta
mesta smo osvojili tudi pri pionirkah letnik 70, starejših pionirjih letnik
68 in mlajših mladincih, nekoliko boljše pa so bile z osmim mestom
starejše mladinke, kjer je bila Frančiška Slodnjak med posameznicami
enajsta. Najboljšo posamično uvrstitev pa je dosegel Milenko Vnuk, ki je
bil med mlajšimi pionirji letnik 1971 tretji. V reprezentanci ptujske
občine je nastopilo 30 tekmovalk in tekmovalcev. Posebej pa velja po-
hvaliti osnovni Soli Leskovec in Videm, ki sta zagotovili polno udeležbo
svojih učencev in na tekmovanje poslali tudi njihove mentorje. L. Kotar
Reprezentanca ptujske občine
FRANGEŽ DRUGI
Na odlično pripravljeni progi za motokros v Tolminu je bilo tek-
movanje za kategorijo 125 ccm. Dirko za republiško prvenstvo si je
ogledalo nad 3000 gledalcev, nastopili pa so tudi tekmovalci .\MD Ptuja.
Frangež je z odličnima vožnjama potrdil svojo kvaliteto, saj je bil
obakrat drugi. Drugi ptujski tekmovalec Kodrič seje uvrstil na 14. mesto.
Zmagal je Ulaga — Slander Celje pred Frangežom—Ptuj,
Kodelo—Lukovica itd; ekipno je zmagalo Titovo Velenje 61 točk pred
Slander—Celje 60, FAM Lukovica 43, Ptuj 39, Murska Sobota 17 točk
itd.	anc
Ekipa Kopra najboljša
v organizaciji občinske zveze slepih in slabovidnih Ptuj je bilo v
nedeljo 5. republiško prvenstvo v mini kegljanju. Nastopilo je osem
področnih ekip, žal sta izostali ekipi Postojne in Nove Gorice. Tek-
movalci so se zagrizeno borili za vsak podrti kegelj in jih ni ovirala
slabovidnost ali večna tema. V večini so znali točno oceniti še stoječe
keglje in tako jih je na tem prvenstvu padlo 2263. Ekipo so sestavljali 4
tekmovalci, ki so v desetkrožnem sistemu tekmovali nad pet ur.
Vse do osmega kroga je prepričljivo vodila ekipa Kranja pred
Koprom in Mariborom. S slabimi meti, le 23 podrtimi keglji, so Kranjčani
izgubili vodstvo, prehitel jih je Koper, v zadnjem krogu pa še
Mariborčani, ki so podrli 43 od 48 kegljev. Ekipo Ptuja, ki so jo
sestavljali Rudolf 93 kegljev, Kokot 42, Furjan 73 in Petrovič 83 podrtih
kegljev, niso pričeli najbolje. Nezbrani so pričeli tekmovanje in kasneje
zamujenega niso mogli več nadoknaditi.
Takšna tekmovanja so predvsem rekreativnega pomena in velja
pravilo, da je predvsem važno sodelovati ter jih tako motivirati za
dejavnost, kot je to v pozdravnih besedah izrazila predsednica Irma
Šoštarič. Prisotne je pozdravil tudi predsednik republiške komisije za
rekreacijo in šport pri zvezi slepih in slabovidnih Maks Skof, ki je vsem
zaželel obilo športnih dosežkov.
Ob uradni razglasitvi so ekipe prejele priznanja, tekmovalci pa
kolekcijo značk ptujske zveze. Najboljše tri ekipe so prejele pokale in
zmagovalec prehodni pokal RZSS Slovenije. Med tekmovalci ekipe
Maribora je nastopal naš znani izvajalec domače zabavne glasbe Jože
Kreže, ki je tudi tokrat prinesel seboj svoj priljubljen instrument-
harmoniko in skupaj s prisotnimi ustvaril prijetno vzdušje.
Končni vrstni red je naslednji: Koper 347 kegljev, Maribor 343,
Kranj 337, Celje 318, Ljubljana 300, Novo mesto 292, Ptuj 291 in
Murska Sobota 235 kegljev.	anc
Tekmovanje je bilo v Prešernovi ulici v Ptuju. (Foto: L. Kotar)
Spodbudna akcija - manj
spodbudni rezultati
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj so
v sredo in četrtek, 12. in 13. oktobra v sodelovanju z miličniki postaje
milice Ptuj in mehaniki AMD, ZŠAM Ptuj ter Certusovega tozda Ptuj
izvedli preventivno akcijo pod naslovom ,,Brezhibno vozilo je varno
vozilo". V dvodnevni akciji so pregledali 141 osebnih vozil in ugotovili,
da je od teh bilo brezhibnih le 83. Pregledali so tudi 48 tovornih vozil, od
katerih je bilo le 21 brezhibnih. Od 36 motornih koles je bilo brezhibnih
kar 33, od 30 pregledanih koles z motorjem pa je bilo brezhibnih le 9. Pri'
kolesih je bilo od 52 pregledanih le 17 brezhibnih.	—OM
Rodile so:
Marija Pernek, Stanošina 6 —
Smiljana; Nada Kopold, Zakl 40
—	Damjana; Darinka Bezjak,
Spuhlja 93/a — deklico; Marjana
Rižner, Spuhlja 22 — Alenko;
'Milka Bela, BelSakova 37 — dečka
in deklico; Slavica Braček, Der-
betinci 45 — deklico; Marija Zor-
ko, Podgorci 84 — Nino; Marica
Lenart, Nova vas 72 — Vesno;
Bernarda Kmetec, Kidričevo, B.
Kraigherja 24 — deklico; Irena
Brumen, Ptujska 2, Ormož —
dečka; Ljudmila Muršič, Podvinci
31 — dečka; Majda Bregar,
Potrčeva 44 — deklico; Olga
Krajnčič, Kraigherjeva 20 — dekli-
co; Branka Zupanič, Grajena 31
—	deklico; Marija Smigoc, Videm
31 — 'deklico; Marica MaguSa,
Sovjak 1 — dečka; Sonja Mlakar,
Draženci 27 — dečka; Irena Prav-
dič, Hajdoše 44 — dečka; Milena
Fajfar, Medribnik 45 — Ireno; Ol-
ga Murko, Gorca 11 — Sabino.
Poroke:
Anton Šešerko, Sp. Gorica 43
in Marija Celan, Sikole 19; Bojan
Klarič, Breg 56 in Dragica Tomasi-
no, Breg 56; Marjan Leber, Ul. B.
Kraigherja 36 in Ana Mlakar, Ul.
B. Kraigherja 36; Stanko Matjašič,
Maribor, Babnikova 21 in Danica
Belšak, Gorenjski vrh 33; Janez
Korez, Vrhnika, Cankarjev trg 7 in
Mateja Jeraj, Vrhnika, Ljubljan-
ska 22; Rajko Zupanič, Ljublja-
na, HoSiminhova 13 in Branka
Mateljan, Ljubljana, HoSiminhova
13; Anton Verdenik, MajSperk 91
in Neža Jerič, Zg. Sveča 22; Bran-
ko Fridauer, Pobrežje 4 in Jožica
Rogina, Pobrežje 2.
Umrli so:
Hilda Rudolf, Sp. Ključarovci
23, roj. 1916, umrla 8. oktobra
1983; Ferdinand Sambolec, Vičan-
ci 63, roj. 1917, umrl 10. oktobra
1983; Marjeta Brezinšek, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1900, umrl
11. oktobra 1983; Barbara Murko,
Pobrežje 26, roj. 1901, umrla 11.
oktobra 1983; Franc Horvat,
Krčevina pri Ptuju 21, roj. 1905,
umrl 11. oktobra 1983; Amalija
Zorjan, Hum 67, roj. 1902, umrla
7. oktobra 1983; Ivana Raušl,
Koračice 44, roj. 1904, umrla 12.
oktobra 1983; Martin Bratušek,
Paradiž 60, roj. 1926, umrl 13. ok-
tobra 1983; Otilija Di Monte,
Hum pri Ormožu 49, roj. 1917,
umrla 15. oktobra 1983; Josip
Vučkovič, Kicar 50, roj. 1935,
umrl 7. oktobra 1983; Nenad Sa-
vurdžič, Frankovičeva 4, roj. 1961,
umrl 12. oktobra 1983.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec in Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 m 771-226.
C^eloietna naročrjoa .z-iaša 450 di-
narjev, za tujino 1.125 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov m stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.