Poštnina v Slovenski Cena Din 1*- Stev. 184. V Ljubljani, (orek 16. avgusta 1938. Leto lil Dr. Korošec govori mladini JRZ: Svobode je toliko, da se more v Belgradu nemoteno sprehajati največji opozicijonalec Belgrad, 15. avg. AA. Nekaj sto omladincev savske banovine, je bilo na povratku z Oplenca, kjer eo se poklonili manoni blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je bilo danes svečano sprejetih v prostorih glavnega odbora JRZ. Ta sprejem ee je spremenil v navdušene manifestacije državnega in narodnega edinstva. Od strani vlade je prisostvoval tej manifestaciji notranji minister dr. A. Korošec, prvi podpredsednik glavnega odbora JRZ, ki so ga navzoči navdušeno pozdravili. Med drugimi se je udeležil tega sprejema minister Djura Jankovič, podpredsednik krajevnega odbora JRZ za mesto Belgrad. Notranji minister dr. Anton Korošec, katerega prihod je navzoča mladina navdušeno pozdravila, je imel nato govor, v katerem je dejal: Če bi bil predsednik kr. vlado dr. Milan Stojadinovie v Belgradu. bi vas gotovo tudi sam prišel pozdravit. Toda zdaj je na počitnicah. Zato vas jaz v njegovem imenu in v imenu stranke pozdravljam. Bili ste na Oplencu, kjer ste počastili spomin naših velikih kraljev in izpovedali svojo ljubezen mlademu kralju, kraljevskemu namestniku in kraljevskemu domu. (Navdušeni vzkli- ki Nj. vel. kralju Petru II., kraljevskemu namestniku in kraljevskemu domu.) Danes si razgledujete Belgrad, prestolnico kraljevine Jugoslavije. Lep je Belgrad, lepa je njegova lega in lep je njegov razvoj. Lep jo Belgrad, toda lepi so tudi Zagreb, Split, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Novi Sad in druga mesta. Sploh, kamorkoli pogledamo, jo naša domovina lepa. Ivo si ogledujete danes lepote Belgrada, se spominjate lepoto vse naše Jugoslavije. Naj se vam danes razširi srce v ljubezni do vse naše domovine, do vse naše Jugoslavije. Toda Jugoslavija ni samo naravno lepa in prikupna. V njej se je začelo razvijati blagostanje. V njej vladata red in mir. Vsi hvalijo njeno ureditev in razmere v njej. V njej je tudi svoboda. O tein ste so tudi vi prepričali. Gotovo se je^ o tem prepričal tudi dr. Maček. Zato je na napačni poti, ko je včeraj govoril in zahteval svobodo. Prosim vas. To je govoril oni, katerega stranka je v Jugoslavjii tipična za teror od spodaj, za uničevanje vinogradov, vrtov in hiš. za spopade po vaseh, za razbijanje izložbenih oken, ako ne misliš in ne govoriš, kakor oni hočejo — (Vzkliki: Tako je!) Belgrad se je včeraj pokazal velikega in 'dostojanstvenega, zare9 kraljevskega, dokazal je, čeprav ogromna večina drugače gleda na politike, da se v njem more mirno in svobodno sprehajati tudi največji opozicionalec. To naj si zapomni dr. Maček, da se ne bo moglo reči po starem hrvaškem pregovoru: Martin iz Zagreba, Martin v Zagreb. (Veselo razpoloženje in odobravanje.) Tudi vi se boste vrnili s prepričanjem, da ste našli svoje brate, ki vas ljubijo in razumejo, in katerim lahko mirno rečete, mi smo vaši in vi sto naši. (Odobravanje.) Še enkrat vas pozdravljam v imenu predsednika dr. Milana Stojadinoviča in v imenu stranke ter vam želim prijetno bivanje v Belgradu. Govor notranjega ministra dr. Antona Korošca so navzočni nagradili z navdušenim ploskanjem in vzkliki: Nj. Vel. kralju, kraljevskemu namestništvu. kraljevskemu domu in voditeljem JRZ. Za dr. Korošcem jo zbrane pristaše, JRZ pozdravil podpredseclnik krajevnega odbora JRZ v Belgradu Djura Jankovič* ki se je podrobno bavil s prizori ob sprejemu dr. Mačka v Belgradu. Za njim pa je govoril še predsednik banovinskega odbora mladinske JRZ iz Zagreba* Dušan Bogunovič. Francosko-italifanska meja zaprta za turistični promet Pariz, 16. avgusta, o. Od sobote opoldne naprej je italijansko-francoska meja zaprta za ves turistični promet iz ene kakor iz druge strani. Francoske oblasti so tak ukrep izdaie kot odgovor na podoben ukrep italijanskih oblasti, ki so odklonile vidiranje potnih listov za okrog 8000 italijanskih turistov, ki so nameravali obiskati Francijo in v njej prebiti kratek odmor. 9. avgusta je francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel protestiral pri italijanskem zunanjem ministrstvu zaradi takega postopanja in zahteval pojasnil o vzrokih takih ukrepov. Taltrat mu je bilo rečeno, da v italijanskem zunanjem ministrstvu .st podobne ukrepe nič ne vedo. Šele v soboto se je dejansko potrdilo., da je tak ukrep obstojal. Italijani ne morejo več dobiti kolektivnih potnih listov za potovanje v Francijo, a izdajanje posameznih potnih listin je zvezano s takimi sitnostmi, da je odhod italijanskih turistov v Francijo dejansko nemogoč. Z italijanske strani niso hoteli dati francoskemu, odpravniku nobenih točnih pojasnil zakaj je Italija ta odlok izdala. Zaradi tega sta se takoj sestala francoski predsednik vlade in zunanji minister Bonnet in sklenila, da tudi Francija izdaja enake ukrepe. Ukinjeno je bilo izdajanje skupnih potnih listov za potovanje Francozov v Italijo, a za izdajo posameznih potnih listov je treba navesti tehten razlog za potovanje v Italijo. Ker pa izletov oblaste ne štejejo med tehtne razloge za pptovanja, bodo s tem odpadli številni tisoči francoskih turistov v Italijo. V Parizu 6icer obžalujejo take ukrepe, vendar pa pravijo, da so jih bili prisiljeni izdati kot odgovor na italijanske ukrepe. Nihče ne more raztolmačiti, zakaj je Italija kaj takega storila. Saj bo več utrpela Italija, kamor je potovalo mnogo več Francozov, kakor pa Italijanov v Francijo. Čuje se, da je Italija zaprla turistični promet, ker hoče preprečiti odtok deviz. Toda Francozi poudarjajo pri tem, da je bilo prepovedano Italijanom potovati le v Francijo, a ne tudi v druge države, kamor je tudi treba odnesti s seboj devize. Zato mislijo v Parizu, da je Italija izdala te odloke iz političnih razlogov. „Judfe so podporniki.angleškega imperializma" Zato v Italiji ne smejo Imeti nobene besede Rim, 16. avgusta, o. V zvezi s proti judovskim! ukrepi, ki so jih začele izdajati italijanske oblasti, pišejo nekateri rimski listi, da je vse to v bitni zvezi z zvezo med angleškim imperializmom in judovstvom. »Gazetta del Popolo« pravi, da so že od nekdaj obstajale dobre zveze med Anglijo in Judi. 2e v začetku preteklega stoletja je angleški politični in gospodarski sistem najbolj uga- Runciman obišče Hitlerja? London, 16. avgusta, o. List >Sunday Ohromele« prinaša neko vest, da bo lord Runciman najbrž odšel v Berlin in se tamkaj sestal s kanclerjem Hitlerjem še prej, preden bi se sestal s Konradom Henleinom. Angleški general Hamilton, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Berchtes-gadena, koder je imel sestanek s Hitlerjem, je dopisniku tegj lista dejal, da bi Hitler prav gotovo pozdravil tak sestanek. Londonski list sklepa iz tega, da je Hitler angleškemu generalu najbrž izrazP željo, da bi prišlo med njim in lordom Runciro^Jom do sestanka. Pogajanja z manjšinami so notranja češka zadeva Praga, 16. avgusta, o. Zaradi vesti angleškega lista o morebitnem sestanku med Hitlerjem in Runcimanom, so se iukajsnji časnikarji obrnili za pojasnilo na člane komisije lord Runciinana. Ker se je lord Runciman včeraj še vedno nahajal izven Prage, časnikarji niso mogli dobili točnega odgovora. Vendar pa so njegovi sodelavci dejali, da je tak sestanek kaj malo verjeten. Lord Runciman je prišel v Prago zato, da posreduje ter olajša pogajanja med češkoslovaško vlado in narodnimi manjšinami, v prvi vrsti s sudetsko nemško stranko, nikakor pa ni prišel v Prago zato, da posreduje med ČSR in Nemčijo. Tako imenovani češkoslovaški problem smatra Runciman za popolnoma notranji problem češkoslovaške republike. Runcimanova naloga se nanaša na notranje politično polje ČSR, nikakor pa ni lord pooblaščen, da se pogaja izven meja ČSR. V ostalem ima Runciman že izdelan program dela za sledeči teden, v katerem naj bi bil tudi napovedani sestanek med njim in Henleinom ter zaradi tega njegov odhod iz Prage ne prihaja v poštev. Člani Runcimanovega poslanstva pa so k temu pristavili še to, da presenečenja niso izključena ter da niso izključeni nepredvideni dogodki, ki so po sedanjem političnem položaju povsem mogoči. rraga, 16. avgusta. A A. (DNB) Danes se bodo nadaljevali razgovori med lordom Runcimanom in zastopniki Konrada Henleina. Sudetsko-nemški narodni poslanci Kundt, Rose, Petrs in Sebekovski bodo obiskali danes lorda Runcimuna ter nadaljevali z informativnimi razgovori. Jutri, v sredo, bo napovedana druga velika konferenca med predstavniki vlade dr. llodže in zastopniki sudelsko-nemške stranke. Kar se tiče sodelovanja predstavnikov koalicijskih strank pri teh razgovorih, stoji sudetsko-nemška stranka na svojem prejšnjem stališču, da zanjo pride v poštev samo vlada z dr. Hodžo na čelu. Odbor koalicijskih strank ni poklican, da bi vodil tovrstne razgovore. V krogih sudetsko-riemške stranke izražajo upanje, da zadovoljivega poteka pogajanj ne bodo ogrožala posamezna tehnična vurašania. SuHatsko-nemška stranka bo v sredo odgovorila na zadnje govore, ki so jih imeli dr. llodža in trije narodni poslanci ter bo sporočila, kakšno je njeno stališče glede teh govorov. 1’raga, 16. avgusta, d. Vsi češki listi se bavijo z bližnjimi pogajanji med praško vlado in sudet-sko-nemško stranko, ki so napovedana za jutri. Listi pravijo, da se narodnostni in jezikovni zakon, kakor ju je predložila vlada, morata smatrati le za službene predloge vlade. Danes se bo zbral še politični odbor ministrov in dokončal delo za nov upravni zakon. Prav tako bo danes sestanek vrhovnega sveta državne obrambe pod predsedstvom dr. BeneŠa. Iz krogov sudetsko-nemško stranke pa izjavljajo, da bo ta teden prišlo najbrž do prvega sestanka med lordom Runcimanom in Konradom Heileinom. jal Judom, ki so se naselili v Angliji, in postali najbolj navdušeni razširjevalci ideje angleškega imperija. Judje so našli v Angliji svojo drugo domovino ter se je njihova miselnost popolnoma prilagodila angleškemu pojmovanju v trgovini in politiki. Viden dokaz za to interesno skupnost med angleškim imperializmom in judovstvom je lord Balfour, ki je Judom med vojno zagotovil ustanovitev judovske države v Palestini. Tudi v času abesinske vojne se je videlo, da so vsi Judje po vsem svetu, ne da bi jih kdo dražil, instinktivno stopili na angleško stran in Anglijo tudi povsod podpirali. Tako stališče Judov je moralo prisiliti druge države, ki nočejo priti pod angleški vpliv, do primernega odgovora. Italija, ki je v tej vojni občutila vso blagodat sodelovanja judovstva in angleškega imperializma na lastni koži, je morala nazadnje nekaj skleniti, da se iznebi prevelikega vpliva ljudi, ki nikdar niso bili vdani Italiji. Drobne vesti Jeruzalem, 16. avgusta. AA. V tukajšnji 6tari arabski mestni četrti so danes našli ubitega nekega Arabca. Danes so na hribu Karmel v bližini Haife arabski razbojniki ubili šest Judov, 2 Juda pa ranili. Ti Judje so se peljali z avtobusom. Angleški vojaški oddelki so brž prispeli na ta kraj ter ubili sedem napadalcev. Dr. Maček je po dvodnevnem obisku odšel iz Belgrada Belgrad, 16. avgusta, m. Po mnogokrat napovedanem in prav tolikokrat odloženem obisku v Belgrad se je Maček v nedeljo popoldne vendarle v spremstvu svojih najožjih sodelavcev inž. Košu-tica in dr. Šuleja ter Vihierja, Budisavljeviča, Kosa novica in Kosliča pripeljal v Belgrad. Spotoma pristaši hrvatskega gibanja svojemu voditelju niso pripravili nobenih posebnih sprejemov, le v Sremski Mitroviči je pristopilo k njemu odposlanstvo, ki ga je nato spremljalo prav do Belgrada. Na postaji v Belgradu so se zbrali k sprejemu predsednik 6taroradikalne skupine Aca Stanojevič, predsednik demokratov Ljuba Davirlovič, predsednik zemijoradnikov dr. Jovanovič in njihovi ožji sodelavci. Pred postajo pa se jo zbralo nekaj >- •, ljudi, ki so tvorili špalir do stanovanja inž. Velj-koviča, koder se je nastanil dr. Maček. Red na postaji, zunaj nje in po ulicah so vzdrževali policisti in reditelji. Med množico, ki je gledala sprejem dr. Mačka, so bili tudi številni drugi opozi-cionalci, kakor dr. Dragoljub Jovanovič in njegovi pristaši, dva slovenska poslanca JNS Lenarčič in Dobršek, a na postajo je prišel skesano čakat svojega voditelja, ki ga je imel kot petomajski ban v dravski banovini čast in užitek posredno preganjati, tudi dr. Dinko Puc. Kdo ga je tjakaj povabil, se ne ve. Morda ga je prignala gola radovednost, ali pa kako pričakovanje v skritem kotičku srca, da bi se dal kljub vsem starim političnim grehom pri opozicijski pojedini vendarle postaviti krožnik. Naj bo karkoli, dr. Dinko Puc ne bi bil rad pozabljen in zato se je potrudil do Belgrada. Če se je pred sprejemom pokesal svojih grehov in potem prosil dr. Mačka odpuščanja in če je potem clnbu od dr. Mačka stisk roke kot znak sprave, ni dognano. Le to so časnikarji opazili, da se je dr Puc vztrajno vrtel okrog Laziče Markoviča in kazal svoje spokorniške izjave in opozicionalno navdušenje, ki ga je v nekaj člankih prelil v besedo ter vse skupaj dal natisniti v svoj listič »Slovenska beseda«. Po sprejemu in pozdravih se je dr. Maček vsedel v avtomobil in se spremljan od svoje telesne straže odpeljal skoji belgrajske ulice do svojega stanovanja. Kmalu potem se je pred njegovim stanovanjem nabrala množica, na katere klice se je dr. Maček odzval in trikrat z balkona spregovoril. Proti večeru je bila konferenca prvakov združene opozicije, nato pa intimna večerja v stanovanju Miše Trifunoviča, ki jo je Mačku na čast priredil 6tari Aca Stanojevič. Drugi dan, to je včeraj, so imeli opozicijski voditelji dva sestanka v stanovanju Joče Jovanoviča. Poieg štirih šefov je prisostvovalo konferencam tudi večje število zastopnikov posameznih opozicijskih skupin. Prvi je goste pozdravil Joea Jovanovič, nato pa ie govoril dr. Maček, V,’ K . < )> tv,' >■ r,* ,v ' *v V 1 ( >' V , a A t a £. C- v ’ .Tl : 4 ^ > i.l La njim so se zvrstili še drugi govorniki, ki so govorili v imenu svojih skupin. Dr. Maček je danes dopoldne s svojim spremstvom odpotoval spet v Zagreb. Hiinka umira Praga, 16. avgusta. AA. (Stefani) Zdravstveno stanje predsednika slovaške, ljudske stranke Hlinke je še vedno težko in obstoji strah, da bi to noč morila nasloviti katastrofa. Vesti 16. avgusta Danes in včeraj so po vsej Poljski praznovali veliko zmago nad boljševiki dne 15. avgusta 1920 pri Varšavi. Povsod so včeraj opravili slovesno službo božjo, nakar so se zvrstili mimohodi vojske in nacionalnih organizacij. V hollywoodskih filmskih ateljejih je menda kotišče komunistične in podtalne propagande v Zedinjenih državah. Tako je dognala parlamentarna policija. Vsi diplomati so se odpravili iz začasne kitajske prestolnice Hankova v novo prestolnico. Kot zadnja sta se preselila odpravnika poslov angleškega in nemškega veleposlaništva. Nemško letalo »Condor«, ki je brez vmesnega prestanka preletelo razdaljo Berlin-Newyork se je v nedeljo v rekordnem času prav tako brez vsakega pristanka povrnilo v obratni smeri v Berlin. Pri veličastnem sprejemu v Berlinu je bil navzoč tudi ameriški veleposlanik Wilson. Okrog tisoč turških častnikov in podčastnikov bo v kratkem prišlo v Anglijo, koder jih bod# porazdelili zaradi specialnega pouka po raznih vojaških oddelkih in šolah za angleško vojno mornarico. Državni podtajnik v nemškem letalskem ministrstvu general Milch je po rekordnem poletu »Condorja« izjavil časnikarjem, da ni več daleč čas, ko bodo Nemci uvedli 6talno letalsko zvezo med Berlinom in Newyorkom. Letala bi na tej progi mogla prenesti tudi do 2000 kg poštnih pošiljk. Izgube pri desetdnevnih praskah pri Čangku* fengu so uradno ocenili takole: na sovjetski strani je bilo 236 mrtvih, 611 ranjenih, na japonski strani pa 166 mrtvih in 757 ranjenih. V Berlin je včeraj priletel načelnik generalnega štaba francoskega letalstva general Vuelle-min z večjim spremstvom. General bo ostal v Berlinu teden dni ter si bo ogledal nemška letališča in nemške letalske tovarne. Na pogrebce je začel v Newyorku streljati neki zmešanec, ki si je preko prs in čez hrbet obesil pločevinaste plošče. Ranil je tri policijske stražnike in tri pogrebce. Šele strel, ki je zmešan-ca zadel v glavo, je naredil konec njegovemu početju. Vodja in kancelar Hitler je včeraj prisostvoval vojaškim vajam na vežbališču v Jiiteborgu. Avtobus, s katerim so se vozili gasilci, se je blizu Varšave zaletel v telegrafski drog. Pri tem se je en gasilec ubil, 19 pa se jih je hudo poškodovalo. Pravo katastrofo Je povzročila povodenj ob indijski reki Ganges. Okrog 100 vasi je uničenih, nekaj sto ljudi je utonilo, mnogo tisoč pa jih je ostalo brez krova. Da je nesreča še večja, je začela po zasilnih taboriščih brezdomcev razsajati kolera. Nizozemska prestolonaslednica Julijana je s svojim možem princem Bernhardtom odpotovala skozi Nemčijo v severno Italijo. Tukaj bosta ostala dober teden. Lord Runciman je svoje praznike prebil spet v gradu grofa Kynskega. Včeraj pa 6e je od tam nenadejano odpeljal, ne da bi radovedni časnikarji mogli dognati, kako in kam. Lord Lansburry, svoječasni vodja angleške delavske stranke, je včeraj odpotoval iz Londona v Srednjo Evropo. Lansburry bo obiskal Češko-6lovško, Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo, kjer ga bodo sprejeli povsod tudi državni poglavarji. Zdravstveno stanje obolelega ministrskega predsednika Chamberlaina se je že poboljšalo. Znani specialist za nosne bolezni lord Harder, ki je Chamberlaina pregledal, je izjavil, da ni nikake bojazni za komplikacije. Šahovski turnir v Os jeku Oisjek, 16. avgusta. Zaradi zadnjih praznikov smo s svojimi poročili zaostali za tri kola, ki 60 bila odigrana na: šahovskem amaterskem turnirju za državno pr« venstvo v Osjeku. V petem kolu je doživel Ljubljančan Sikošek novo razočaranje. Premagal ga je Turk, ki gotovo spada med slabše igralce tega turnirja. Sikošek je bil ves čas partije v prednosti, v soboto dopoldne, ko sta partijo nadaljevala, pa je Turk nenadoma dobil nekaj prednosti in zmagal. Zelo lepo sta v petek zvečer igrala šiška in Bayer. Šiška je podrl tudi tega igralca. Sploh se Šiška drži na tem turnirju zelo dobro in je od naših, kakor zdaj kaže, najbolj nevaren, da komu odvzame prvo mesto. Tudi Lešnik je po nekaj porazih in remijih začel dobivati. V petek je premagal močnega igralca Šubariča. V nedeljo je bil prost dan. Največja senzacija šestega kola je bil poraz Šiške, ki mu ga je zadal njegov rojak Lešnik, ki igra za Belgrad. Lešnik si je tako pridobil dve zaporedni zmagi in je precej popravil svoje mesto v tabeli. Šiška pa je na ta način odletel s prvega mesta in prepustil vodstvo Rabarju in Carevu. Sikošek in Cindrič sta svojo partijo prekinila. V 7. kolu je Sikošek igral z Martiničem. To je bi,a ena najbolj dramatičnih njegovih iger, kar )‘h ie dozdaj odigral na tem turnirju. Tudi v tej partiji je Sikošek že stal vidno boljše, a je svoj položaj nato dovolil svojemu nasprotniku toliko poslabšati, da bo moral najbrže tudi Martiniču prepustiti celo točko. Šiška se je držal odlično tudi proti Šubariču. Po zelo pazljivi igri sta sklenila remis. Lešnik je bil ta dan prost. Od prekinjenih partij je bila odigrana igra Bayer:Lešnik, ki se je končala z remisom. Sikošku se je le posrečilo prekinjeno partijo s Cindričem dobiti. Staenje po 7. kolu je tole: :Rabar 5.5, Carev 5, Šiška 4.5, Jonke 4 (2), Lešnik, Pavlovič, Šuba-i rič 4, Mullcr 3.5, Avirovič 3 (1), Sikošek 2.5 in dr, Dozdaj so ostali samo še štirje igralci tega turnirja neporaženi. To so: Carev, Jonke, Rabar in Rajkovič. Veliko začudenje pa splošno vzbuja zelo slaba igra slovenskega igralca Sikoška in Šubariča, ki so jih pred začetkom turnirja smatrali za favorite in po njunih prejšnjih uspehih tudi upra- 2500 lavantinskih deklet na II. dekliškem dnevu v Betnavi Maribor, 15. avgusta. Lavantinska dekleta poznajo Betnavo. Več sto se jih je že udeleževalo raznih tečajev ali pa so opravile tani duhovne vaje. Lansko leto na današnji dan se jih je zbralo tam nad 3000 k lepemu praznovanju prvega Dekliškega dne. Betnava, ki je bila desetletja osamljena, kjer so samo lavantinski škofje imeli poleti svojo rezidenco, je od lanskega dekliškega dne oživela, neprestano so so zbirale tam slovenska dekleta. Nastala je tu centrala za dekliško gibanje v lavantinski škofiji, ki ga vodijo katehistinje. Letos za praznik Marijinega Vnebovzetja je Betnava zopet pozvala lavantinska dekleta. Vršil se je II. Dekliški dan, ki je zbral že sinoči, na predvečer nad 2000 deklet. Prispele so z vlaki, z avtobusi, na okrašenih kolesih, mnogo jih je iz bližnje okolice prišlo peš. V mraku so se začele zbirati okrog betnavskega dvorca ter v idiličnem grajskem parku, ki leži kot otok sredi ribnika. V svitu žarometov se je vršil prvi sestanek pod mogočno bukvijo na jasi grajskega parka, kjer jih je pozdravil vodja katoliškega dekliškega gibanja v lavantinski škofiji duh. svet. Drago Oberžan. Vrstile so se nato razne deklamacije in dvoje kratkih iger. Višek večera je bila procesija z Naj-svetejšiin, katerega je nosil stolni dekan dr. Cukala. 2000 deklet ga je spremljalo z gorečimi svečami v rokah. Pod bukvijo se je sprevod ustavil in tam so se vršile litanije z blagoslovom. Danes na vse zgodaj je Betnava zopet oživela. Od vseh strani so prihajale trume deklet, tako da se jih je zbralo nad 2500. Ob tričetrt na sedem je prišel med dekleta lavantinski vladika dr. Tomažič. Bil je navdušeno sprejet in pozdravljen. Ob sedmih je bila v parku pod bukvijo sveta maša, ki jo je opravil škof. Med sv. mašo je imel na dekleta krasen nagovor. Skoraj vsa dekleta so pristopila k sv. obhajilu ter so trije duhovniki obhajali nad pol ure. Ab desetih dopoldne se je začelo slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili knezoškof dr. Tomažič, okrajni glavar Eiletz,. mariborski podžupan Žebot, kanonik dr. Ostre, vodja dekliške KA za ljubljansko škofijo dr. Fajdiga, zastopnik KA iz Ljubljane dr. Grafenauer in zastopnik lavantinske KA predsednik okraj, sodišča dr. Lovrenčič iz Maribora. Zborovanje je otvorila Karmela Kotnikova. Slavnostno zborovanje so izpolnila tri predavanja. Duhovni svet. Oberžan je govoril »Slovensko katoliško dekle in naš čas«', gospodična kate-hislinja je predavala »o nalogi slovenskega dekleta v družini«, zadnji govor pa je imel dr. Lovrenčič. Sledila so stanovska zborovanja. Dve kmečki dekleti in duh. svet. Oberžan so govorili o poslanstvu dekleta v kmečkem stanu, o poslanstvu inteligentke je predaval g. Duh, o poslanstvu dekleta v delavsko-obrtniškem stanu g. Juranovič. Vsa zborovanja so vodila dekleta sama. Popoldne so se udeleženke dekliškega dne zopet zbrale v Betnavi. Sklepni govor ^Slovensko katoliško dekle slovenskemu naroduc je imela gdč. Marica Dobo-vičnik, duh. svet. Oberžan pa je govoril >Naša zastava, naš znak«. Slovesne večernice je opravil zopet lavantinski vladika dr. Tomažič ter je podelil dekletom svoj blagoslov. Z mogočno pesmijo »Povsod Boga« se je končala ta lepa prireditev, ki bo gotovo obrodila obilo lepih sadov ter bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu. Kamniške planine skoraj zahtevale novo žrtev Le po čudno srečnem naključju je ostal živ France Semej iz Duplice Kamnik, 15, avgusta. Kljuk temu, da je v nedeljo nad Kamnikom bilo nestanovitno vreme in da so težki oblaki, ki so krožili nad Kamnikom obetali neurje, je po pripovedovanju planincev bilo v planinah prav ugodno vreme. Med turisti, ki so bili v nedeljo na Veliki planini, je bil tudi France Setneja iz Duplice ipri Kamniku, 6tar 24 let, ki je kot šofer v službi v Škofji Loki. Da si okinča svoj klobuk in da odnes« šopek planinskih rož s 6cboj v Škofjo Loko, je krenil pod Njivico (levo pod Kvedrom), da si nabere zaželenih cvetlic. Ko se je spenjal po steni, se mu je nenadoma odkrušila skala, kar je povzročilo, da je Semeja omahnil vznak in padel 50 m globoko. Ker Semeje le ni bilo nazaj, je družba takoj zaslutila nesrečo. Obvestili so našega agilnega reševalca Franceta Erjavška iz Stranj, ki je kljub temu, da je imel polno gostov v 6voji go- stilni, krenil s svojimi tovariši -na reševalno pot. Semeja je imel srečo, da pri nevarnem padcu ni plačal 6 smrtjo, pač pa je dobil težjo rano na glavi, skala pa — ki je bila manjšega obsega in ki je padla na njega, pa mu je zlomila desno nogo nad kolenom. Ko 60 ga reševalci s trudom prinesli v dolino, 60 ga takoj naložili v avto, s katerim je bil prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico, — Poškodbe Semeje 60 sicer težjega značaja, vendar je upati, da bo lahko kmalu zapu-pustil bolnišnico in bo oddan v domačo oskrbo. Leto« je to že tretja žrtev planin. Vodja reševalni ekspedicije g. Erjavšek Fr. opozarja mlade neizkušene turiste, naj se ne pustijo izvabljati od planinskih cvetlic in ne hodijo po ogroženih krajih, kjer jim pota niso znana. Velikokrat zahtevajo tudi markirana pota največjo pažnjo, ne pa podajati se na kraje, ki včasih niti za našo divjačino niso dostopni. Zborovanje mesarskih mojstrov v Mariboru Proslava 50 letnice Zdruienja mesarjev v Mariboru - Zborovanje Zveze mesarskih združenj v Sloveniji Maribor, 16. avgusta. V Mariboru so se zbrali včeraj in danes mesarski mojstri iz vse Slovenije. Prisostvovali so najprej proslavi 50 letnice mariborske mesarske organizacije, nato pa ee je vršil občni zbor Zveze mesarskih združenj dravske banovine. Mariborsko združenje je proslavilo svoj 50 letni obstoj snoči v Oambrinovi dvorani. Proslave so se udeležili mestni podžupan Franjo Žebot, obrtni referent dr. Senkovič, podpredsednik zbornice za TOI Ivan Ogrin, zastopnik Saveza hrvaških mesarskih obrtnikov dr. Dejak iz Zagreba, predsednik Zveze združenj in odsekov mesarjev v Sloveniji Jakob Dimnik ter številni člani ljubljanskega in litijskega združenja. Slavnostni občni zbor je vodil predsednik Fidler Jernej. Razvoj mariborske mesarske stanovske organizacije je obširno orisal tajnik Julče Novak. Nato je bil na predlog predsednika Fidlerja izvoljen za prvega častnega Člana predsednik zveze Jakob Dimnik iz Dev. Marije v Polju. Zaslužni člani mariborskega združenja so prejeli pohvalne priznanice in diplome za svoje požrtvovalno stanovsko delo, najstarejši mesarski pomočniki pa denarne nagrade. Po razdelitvi diplom so čestitali združenju k 50 letnici podžupan Žebot v imenu župana dr. Juvana in mestne občine, dr, Senkovič, Jakob Dimnik, dr. Dejak za Zvezo hrvaških mesarjev, za zbornico Ogrin, Kastelic Anton in Berlič Jožko. Po zaključku skup- ščine se je razvila v Gambrinovi dvorani prisrčna tovariška zabava, h kateri so mnogo pripomogli mladi harmonikarji — sinovi mesarskih mojstrov ter Ehrlichova godba. Danes dopoldne ob 10 se je vršil v Gambrinovi dvorani redni letni občni zbor Zveze mesarskih združenj v Sloveniji. Udeležilo se ga je 30 delegatov mariborskega, ljubljanskega, škofjeloškega, kamniškega in zagorskega združenja, dalje podpredsednik zbornice Ogrin, zastopnik hrvaških mesarjev dr. Dejak. Občni zbor je vodil Jakob Dimnik. Obširno je poročal o delovanju zveze tajnik Ivo Žan iz Ljubljane, blagajniško poročilo pa je podal Alojzij Mrežar, za preglednike računov pa je poročal Miroslav Urb^s. V debati so govorili Kastelic Anton iz Zagorja, dr. Dejak, Fidler Jernej iz Maribora in Ogrin Ivan. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika Hafner Matevž iz Škofje Loke, za odbornika Vinko Grčar, za računske preglednike Urbas Miroslav, Pavešič Štefan in Reber Franc. Ob zaključku je bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje zahteve mesarskih mojstrov. Zborovanje je trajalo dve uri ter je bilo vseskozi stvarno in je pokazalo nujno potrebo obstoja Zveze. Zahtevajte povsod naš list! Prosvetno mladinski tabor v Dobrniču Prosvetno društvo v Dobrniču praznuje letos 351otnico svojega delovanja Zato bo v Dobrniču dno 4. septembra 1938 ve'ik prosvetno-mladinski tabor pod pokroviteljstvom g. n.Jpistra dr. Kreka a sledečim sporedom: Dopoldne: Ob 8.30 sprejem gostov in itolo sprevod. Ob 9.00 šv. maša in nato blagoslovitev novega Prosvetnega doma, ki ga bo blaeosltvil knezoškof ljubljanski. Ob 10 zborovanje, po zbori«« mju kosilo. ]'opoldne: Ob 12.30 skušnje vseh nastopajočih Ob 13.30 litanije, nato javni telovadni nastop. Sledi prosta zabava, srečolov, godba, šaljiva pošta. Pri nastopu bo sodelovala mednarodna vrsta. Vsa bratska društva vabimo, da v čim večjem številu sodelujejo. Ona društva, ki srno jim poslali posebna vabila, naj čimprej izpolnijo prijavnice in jih pošljejo na Frantovski odsek v Dobrnič. Mnoga društva so to že storila, prosimo še ostale. V smrt radi gospodarske stiske Vače pri Litiji, 14. avgusta. Podobno kaokr bolezni in druge nezgode je začela tudi gospodarska stiska terjati svoje žrtve. Izbrala si je Ržiše, samotno gorsko vasico blizu Vač, kjer je neusmiljeno zagrabila posestnika Jakoba Strmljana, ki je zašel v denarno stisko. Njegovi zadolženi kmetiji je pretil polom, pomoči pa ni bilo od nikoder. To je moža očitno zbegalo in potrlo. Tolažbe je iskal v pijači, ki mu je še pomagala in'pospešila njegove temne načrte. Vse njegovo vedenje je kazalo, da boleha na umu ter se namerava končati. Svojega namena ni več prikrival. Okrog sebe si je baje obesil razne svete podobice, ki naj bi ga varovale pogubljenja. Domači so spoznali nevarnost in poskrili vse, s čimer bi si obupanec mogel škodovati. »Nocoj bo zadnja noč«, je rekel nedavno, preden je šel počivat. Žena in otroci so ga skušali razvedriti, a vse skupaj ni nič zaleglo. Pazili so nanj v6o noč, toda proti jutru jih je premagal spanec. Tedaj je oče porabil priliko: obesil se je v veži na drobno vrvico, katero ;e nekje iztaknil. Pokojni Strmljan je imel šele 39 let in zapušča ženo in več nedoraslih otrok iz prvega zakoni. Ne. srečna družina je vredna globokega sočutja in pomilovanja. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 16. avgusta. _ Danes je sv. Rok, ko ja v Dravljah posebna maša v spomin na nekdanjo, pred približno 80 leli razgrajajočo kugo, ko so priredili Ljubljančani prav k zaščitniku proti kugam, sv. Roku, veliko procesijo, ki se je je udeležilo celokupno mestno prebivalstvo in okolica. Sv. Roku na čast so pozneje postavili ob Celovški cesti tudi lepo kapelico, ki hrani zadaj primerne verze. Prihodnjo nedeljo pa bo v Dravljah veliko žegnanje. Nedelja in včerajšnji praznik sta bila v vremenskem pogledu srednje dobra. Tuintam je deževalo. Včeraj popoldne še je pripodila nad Kamnik iz severovzhoda silna nevihta, ki je grozila, da se razširi tudi nad Ljubljano. Mesto z okolico je bilo obvarovana te nevihte. Prav slabi pa so bili sedaj dnevi za kopanje. Po raznih prostih in drugih kopališčih je vladalo mrtvilo. Izredno živahen pa je bil turistovski promet. Samo v soboto je mejo pri Planini pasiralo 9 velikih avtobusov, ki so vozili nad 200 izletnikov iz Italije v Ljubljano in naprej. Zasebnih avtomobilov je pasiralo mejo sem in tja nad 200. Mnogi Ljubljančani so priredili izlet v Trst, da so prisostvovali lepim gledališkim predstavam na prostem pri Sv. Justu. Zopet karambol Kronika za nedeljo in včeraj ne zaznamuje hujših nesreč in katastrof. Na Ljubelju so bile motociklistične dirke, potekle so brez nesreč. Tudi drugod ni bilo hujših avtomobilskih in kolesarskih nesreč, kakor je bilo nedeljo teden.« Včeraj okoli 16.53 je bila reševalna postaja, ki je v nedeljo skoraj počivala, kajti izvršila je le tri vožnje, obveščena, da se je na Celovški cesti ponesrečil pri karambolu motociklist, v državnem rudniku Zabukovca pri Celju nameščeni uradnik Ivan ‘Cvikelj, rojen 23. marca 1898 v Velenju. Neki neznani avtotaksi, ki je drvel proti Št. Vidu, ga je zadel in vrgel z motornega kolesa. Pri padcu si je zlomil desno roko v zapestju. Policijska stražnica v Zgornji šiški je dognala številko avtotalisija. Drugače je bilo ve? manjših nesreč. Trgovski potnik pri tvrdki Josip Resman v Zapužah pri Višnji gori je včeraj padel s kolesa in se močno poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico. Neki motociklist je dalje v nedeljo povozil 28 letnega zobotehnika Karla Muharja iz Kamniške ulice v Ljubljani. Muhar je dobil poškodbe po glavi in drugod. Na Aleksandrovi cesti št. 24 stanujoča perica Marija Rapuševa je v nedeljo odšla s svojim zaročencem na izlet v svoj rostni kraj Mirno Peč na Dolenjskem. V Zbiški vasi sta se 6 svojimi sorodniki udeležila domače veselice. Med plesom in rajanjem je nekega sorodnika Rapuševe tako razjezilo, da je potegnil nož in napadel ž njim Ra-puševo. Zabodel jo je v levo roko lako hudo, da je bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Razne vlomne tatvine in drugo Policijska kronika od zadnjega petka do včeraj zaznamuje kar 7 tatvin raznih koles. Milenku Obersnelu je bilo odpeljano v Gradišču 1750 din vredno moško kolo znamke »Tajfune. Antonu Gorjancu je bilo v Kocenovi ulici ukradeno 600 din vredno moško kolo »Ayglonc — Milanu Kom-paretu je bilo v Gradišču odpeljano moško kolo »Adler«, vredno 2000 din. Je še popolnoma novo. Na prav predrzen način je neki tat odpeljal Vik- GUuIjuujl*— 64 »Tovarišči, končam. Tu nimamo ne socializma, ne komunizma, to je res. Toda celo v kapitalističnih državah zaslužijo delavci toliko, da se lahko prežive in oblečejo. Zame je porazno edino, da v Sovjetski Rusiji ni tako. Na potovanju po Volgi sem na lastne oči videl veliko ljudi, ki so umirali od gladu. Dokler se bo proletarcem v tej državi godilo tako, ni mogoč nikako napredek. To je vzrok, ki onemogočuje izvedbo našega programa.« Ta trenutek so se od predsed-stvene mize razlegli kriki: »Ti si lažnik! Protirevolucionar!« Nisem se mogel več obvladati in sem zarjovel: »Da, vem, kdor je z delavci, je protirevolucionar! Zakaj ne daste več kruha tem nesrečnežem? V Ameriki bolje krmijo pse, kakor pa vi tu proletarce? To je vse, kar sem imel povedati. Končal sem!« In sem sedel. V dvorani je vladala skrajna napetost. Za las je manjkalo, da niso na oder planili ti pobesneli bedaki, katerih prva žrtev bi bil moral biti jaz. Člani stranke niso čakali drugega, kakor kdaj jim bodo njihovi poglavarji dali znamenje, da me kaznujejo zaradi mojega izzivalnega vedenja. Toda treznejši in zavednejši lju- dje so takoj razumeli, da bi vsak nastop proti meni utegnil imeti kaj resne posledice, ker sem bil še vedno ameriški državljan in sem imel potni list svoje države. Jurov je vstal in se obrnil k predsedstvu: »Tovarišči, vi ne poznate Smitha, čeprav si z vsemi silami prizadeva, da bi nam pomagal. Kadar vidi v tovarni kaj, kar ni prav, plane k meni v pisarno, Imam ga neprenehoma pred sabo in že velikokrat nam je pomagal, da smo popravili napake.« Bil sem osupnjen, ko sem slišal tako hvalo. Jurov pa je nadaljeval: »Toda globoka napaka pri tova-rišču Smithu je vsekakor, da zahteva od nas, naj najprej plačamo delavce. Ce bi se pridružili njegovemu stališču, bi zavladala splošna lakota. Zato ne bomo tega storili. Če bi zvišali plače in znižali ceno živilom, bi ne imeli nikomur dati ničesar. Mi moramo živeti in jesti bolje kakor delavci, ker smo pač komunisti. Naša odgovornost je večja in težavnejša. Vse leži na vse zadnje na naših ramah. Ali nismo na primer danes ostali v tovarni še dolgo potem, ko so delavci že odšli? In to se ponavlja dan za dnem.« »Tovarišč Smith, nikar se ne razburjaj zaradi tega, če nisi dobil tu takega življenja, kakršno si morda pri- čakoval. Naj te ne žalosti misel, da si videl ljudi, ki umiraj.0 od gladu. Če bi jih zaradi tega šlo k vragu dvajset milijonov, bi nam še vedno ostalo dovolj ljudi, da nadaljujemo svoje delo. Potem pa, kaj pomeni, če nekaj milijonov ljudi pomre, če bo pa živel socializem! Ne razburjaj se zaradi reči, katerih ne razumeš in se te ne tičejo. Osebno te imam zelo rad. Nimaš namena, da bi nam škodoval. Zase imaš vsega dovolj, ne? Ce ne, samo zahtevaj več, Nikar pa se ne vznemirjaj zaradi delavcev, Skrbi za zdravje in za to, da ne boš shujšal! Ko bomo uvedli socializem do kraja, bodo tudi drugi delavci imeli boljše življenje.« Obrnil se je k ljudem, ki so bili okoli njega: »Se zadnje besedo, tovarišči. Nočem slišati, da bi kdo imenoval Smitha protirevolucionarja. Pozabite, kar je dejal tu- Ne spozna se na stvari. A to je naša napaka, ker ga nismo zadosti poučili. Moramo se sporazumeti z zunanjim ministrstvom zaradi navodil, ki jih je treba dati tujim strokovnjakom, da bodo razumeli življenje v Sovjetski Rusiji. Zdaj pa preidemo hitro na resolucijo, da bomo določeni program izpolnili, in izvolimo odbor, ki bo izvedel naše sklepe.« Ko sem slišal Jurova, kako razlaga ta najnovejši komunistični nauk, se mi je zdelo, da se je svet presu-kal. Domislil sem se pomembnih besed v komunističnem manifestu: »Njihove (komunistov) koristi so tesno zvezane s koristmi proletariata!« Te besede, ki sem jih tolikokrat prebiral, so mi ostale zarezane v duši. Mislil sem na Leninove izreke, da »morajo biti komunisti v tesnem sti- ku z delovnimi množicami ter si pridobivati njihovo zaupanje s tem, da do skrajnosti branijo njihove koristi. Spomnil sem se dejstva, katero so tako pogosto navajali, kako so se ruski komunisti pod carji bili za to, da bi za delavce dobili malo več toplega čaja! Danes pa sem stal pred obličjem komunističnega glavarja, ki je mirno sprejemal misel, da je treba prepustiti lakoti in smrti en cel narod. In zakaj? Ce je bil Jurov v svojem mišljenju odkritosrčen in če so bile take žrtve opravičene, da bi dosegli veliki vzor: postaviti na noge socializem, kako potem to, da so te žrtve zahtevali samo od nesrečnih delavcev in kmetov, ne pa od komunistov? Kdo bo pa potem še ostal, da se bo veselil tega bodočega socialističnega raja in ga užival, če pa so bili milijoni in milijoni človeških žrtev že vnaprej obsojeni na smrt? Ali ni to bila samo žalostna utvara, ki naj pomaga jarem sebičnega, okrutnega uradnjakarskega razreda zatezati nesrečnemu ruskemu ljudstvu okoli vratu? Kaj je zdaj še ostajalo od zapovedi prerokov Marxa in Lenina, ki so velevale, naj bodo komunisti najza-vednejši, najbolj požrtvovalni ljudje v množicah in vedno pripravljeni, da se za množice žrtvujejo? Kje so ti ljudje zdaj dobivali opravičila za svojo strahotno sebičnost, katero sem pravkar poslušal, za svoj nauk, ki je potrjeval in dajal zakonitost nečloveškim čustvom tega uradnjakarstva, ki je živelo v razkošju in ugodju, ljudstvo pa je poginjalo od lakote in siromaštva? torju Zakovšku kolo, vredno 800 din, mamke »Preciosa« iz Dalmatinove ulice. — »Avtodirk« kolo, vredno 1400 din, zeleno pleskano, je bilo ukradeno Antonu Ponikvarju, doma iz Osredka nad Cerknico, na Tyrševi cesti. — Viljemu Jakliču je bilo v Salezijanski ulici ukradeno kolo znamke »Tajfune vredno 1000 din, črno pleskano. Delavec Feliks Breznik se rad klati okrog. Prišel je v Drago pri Begunjah na Gorenjskem. Pred neko gostilno je zagledal dobro ohranjeno, 1200 din vredno kolo znamke »Diana«. Sedel je na kolo in se neznano kam odpeljal. Kompletna moška obleka, vredna 900 din, je bila ukradena Josipu Ferliču na Šmartinski cesti št. 21 in Ludviku Tomšiču dovčeg z nekaj obleke. Na Cesti 29. oktobra stanujočemu Danijelu Andol-šku je tat odnesel rjavo športno moško obleko, cenjena na 700 din. Tat se je splazil v njegovo stanovanje. — Frančiški Papeževi je tat v Rožni dolini, cesta XVII-4, odnesel rjavo usnjato denarnico z 264 din gotovine. — Mokro perilo z monograinom M. M. in L. V., vredno okoli 420 din, je bilo ponoči ukradeno na Tyrševi cesti R. Lu-keževi. — Josipini Boletovi je bila ukradena denarnica z 250 dim gotovine v mestnem kopališču ob Ljubljanici. — Tatvine po kopališčih so letos prav redke. Kopališke srake so previdne in preže le na osebe, ki nosijo s seboj večje vsote denarja. Tat se je skrivaj splazil v njeno kabino in je hitro izmaknil denarnico. — Med spanjem na klopi v parku na Taboru je bil okraden Novinc Josip. Tat mu je pograbil zavoj z novimi čevlji v vrednosti 150 din. Ljudje božji, ne spite po javnih nasadih! Mizar Matija Kordeš je imel slično smor lo. Na Kongresnem trgu v drevoredu mu je nekdo »sunil« par novih moških čevljev, vrednih 150 din. Ivan Gerbec, Martin Kovič in Anton Kocjančič so Imeli opravka na finančnem ravnateljstvu na Kreftovem trgu. Na^ hodniku so pustili svoje stvari, tako svileno srajco, tedensko železniško legitimacijo in druge stvari v vrednosti okoli 500 din. Tat jim je vse odnesel. Ljubljančanki Zasebnici Eli Obereignerjevi je iz letoviškega stanovanja v Dobu pri Domžalah neznan tat odnesel več zlatnine in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 5000 din. Tat se je skrivaj splazil v njeno stanovanje in vse prebrskal, da je končno dobil škatlo, v kateri so bile stvari spravljene. Odnesel je: zlato moško uro, dvokrovno, ki je imela na enem pokrovu cizeliran šopet cvetlic, na drugem je bil vtisnjen plemiški grb brez monograma, ciztlirano je bilo dalje hrastovo in lovorjevo perje. Ura je bila vredna 3000 din in je dragocen spomin. Dalje je odnesel listnico iz rdečega usnja z bankovcem 1000 din in rjavo srebrno dozo ter druge stvari. Bela Mago, artist, rodom iz Starega Vrbasa v Banatu, je nevaren in drzen pustolovec. Policijske oblasti ga preganjajo zaradi raznih sleparij in drugih zločinov. Radiogram v Banjaluki je obvestil ljubljansko policijo, da je Mago Bela nasilno in s prevaro odpeljal neznano kam artistko Hermino Dommanski, 15 letno mladenko srednje postave, lepo razvilo, plavih las, rodom iz Orahovicfc. Bela Mago je tudi cirkuškemu podjetju poneveril 6000 dinarjev. Drobne iz Kranja .-C?! t Y 0" * r^jii VjU*** l, b*«- X*a 'K <9 ^ b&fpj m- h. P*rr * ie v '>?. •.** HM tr. * Poroka. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je poročil na Jezerskem ugledni kranjski odvetnik g. dr. Anton Megušar z gdč.^ Majdo Murijevo z Jezerskega. Uglednemu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Tragična smrt delavca Odšel je od doma ter se ni več povrtuL Lukovica, 14, avgusta. V manj kot enem letu imamo prebivalci Črnega grabna že tretji dogodek, ki nas je prešinil z grozo. Kruta usoda je zahtevala novo žrtev v osebi samskega delavca 35 letnega Ignacija Kosa iz Krašnje. Nedavni teden je delal v Lukovici pri novi stavbi, kjer se je sprl z neko osebo, kateri je baje grozil z rovačo. Poklicani orožniki so ga aretirali ter ga po zaslišanju izpustili, Od tedaj je Ko6 nekam izginil. Brat v Gradišču, h kateremu je Nace navadno zahajal, je menil, da je v Krašnji pri svoji sestri, Te dni pa ga je našel posestnik Capuder iz Prapreč obešenega v gozdiču blizu Lukovice. Truplo je bilo kakor prislonjeno k drevesu, tako da se je skoro dotikalo tal ter je že trohnelo. Spravili so ga v Prapreče, kjer je najbližja podružnica in postavili krsto pod zvonik, ker tamOšnj* pokopališče nima mrtvašnice. Zaradi obdukcije je bilo pozneje prenešeno na Brdo in tamkaj pokopano. Kaj je privedlo nesrečnega delavca do obupnejj« koraka, ni dognano. Morda ga je potrla aretacija tef se je zbal posledic, ali pa se mu je zmešalo. Pravijo, da se je zadnje čase vdajal nekoliko pijači in postajal nekam čuden. Drugi pa ga slikajo kot mirnega in pridnega človeka, ki si je celo nekaj prihranil. Vest o njegovi nepričakovani smrti je žalostno odjeknila povsod, kjer 60 ga poznali Pisarna okrajnega cestnega odbora Kamnik zaradi preselitve in preureditve novih pisarniških prostorov v Rodetovem posestvu, katerega je kupil cestni odbor, od 16. aveusta do 1. septembra n« bo poslovala. Od tu in tam Velik evharistični kongres je bil zadnja dva praznika na otoku Krku. Namenjen je bil predvsem za severno Dalmacijo in Hrvaško Primorje. Začetek kongresa je bil v nedeljo popoldne ob 5 z govorom, ki ga je imel v cerkvi na Krku tamkajšnji škof dr. Srebrnič. Zvečer je bila veličastna procesijo, v kateri 60 nosili tudi Marijino sliko. Procesija je šla okoli pristanišča ter se spet končala v cerkvi, kjer je opolnoči daroval škof dr. Srebrnič pontifikalno sv. mašo. Včeraj, na praznik, so začeli prihajati ljudje še v večjih množicah na ta kongres. Ob 9 je bila pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval senjski škof Viktor Burič, pridigo pa je imel djakovski škof dr. Akšamovič. Ob 9.30 je bilo javno cerkveno zborovanje pred parkom kralja Tomislava, popoldne pa je bilo nekaj ločenih zborovanj za moške, ženske in mladino. Zborovanja se je udeležilo okoli 10.000 katoličanov. Ob priliki bivanja dr. Mačka v Belgradu so imeli včeraj dopoldne na stanovanju Joče Jovanoviča širšo konferenco zastopniki strank združene opozicije. Udeležilo se je je 30 delegatov posameznih strank ter okoli 120 drugih somišljenikov. Joca Jovanovič je najprej pozdravil dr. Mačka, nakar se mu je ta zaliva'il. rt 7 O f Vik’ v «•.' »'•'*’« w r* ■, * jf. «/ rtu Jt.a -» j''— 'jFjt 4 Popoldne so se najprej vsi štirje predstavniki strank združene opozicije skupno slikali na dvorišču hiše Joče Jovanoviča, nato pa še vsi drugi navzočni somišljeniki. Ostali so se nato razšli, šefi združene opozicije pa so ostali na malici pri Joči Jovanoviču, zvečer pa so večerjali pri Ljubi Davidoviču. Popoldne se je 6estal na svojo zadnjo sejo tudi delovni odbor združene opozicije. Na njej so se pomenili o svojem bodočem delu za nastop med ljudstvom. Po prihodu dr. Vladka Mačka v Bclgrad so po uradnem poročilu imeli predstavniki združene opozicije in kmečke demokratske koalicije 14. t. m. sestanek, po katerem so izdali poročilo, ki je navadna parafraza sporazuma od 8. oktobra 1937. To poročilo kritizira delo vlade in se zavzema za uki-njenje ustave ter volitve v konstituanto. 7.5 milijona dinarjev je odobril ministrski svet na svoji zadnji seji »Zakladni bolnišnici« v Zagrebu. V celoti bi morala vlada dati 17.5 milijona dinarjev, vendar pa se bodo z nakazilom 7.5 milijona vsaj mogla nadaljevati nekatera dela v notranjosti že dograjene zgradbe omenjene bol nišnice. Dela s lem denarjem se bodo pričela že prihodnji teden. Na vsak način bodo delavci, ki 60 se že bali, da bodo postali brezposelni, dobili vsaj za nekaj časa spet delo, medtem pa bo morda izplačanih še ostalih 10 milijonov dinarjev. Ker je tudi ta denar več ali manj zagotovljen, se v Zagrebu nadejajo, da bo ta potrebna nova zagrebška bolnišnica popolnoma dograjena že prihodnje leto. Če dobi Zagreb to novo bolnišnico vsaj že prihodnje leto, bo izpolnjena obljuba o izplačilu omenjene vsote 17.5 milijona dinarjev. Razstavo »Pol stoletja hrvaške umetnosti« bo priredilo Hrvaško umetnostno društvo za svojo 60 letnico. Obenem bo takrat odprt tudi nov Dom likovne umetnosti, o katerem pravijo, da bo zelo reprezentativen. Priprave za razstavo so se že začele. Poslana so tudi že vabila raznim likovnim umetnikom, ki bodo sodelovali na tej razstavi. Pričakujejo, da bo na njej sodelovalo okoli 150 hrvat skib likovnih umetnikov. Razstava se bo. odprla prve dni meseca oktobra in bo trajala mesec dni. 0 preskušnji čistine in žigosanju škatlic iz zlata, srebra in platine za urarje je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo pojasnilo: Po členu 13 uredbe o izvajanju zakona o nadzorstvu nad čistino izdelkov iz zlata, srebra in platine, se morajo izdelki iz žlahtnih kovin, ki sestoje iz več delov, vrniti stranki, preden 6e sprejmejo v preskušnjo, če stranka ni istočasno kakor za preskus njo in žigosanje predložila vseh sestavnih delov izdelka^ Posamezni deli iz tega izdelka 6e ne morejo ločeno sprejeti v preskušnjo. Če stranka naknadno ne bi mogla ali ne bi hotela predložiti tudi ostale dele, bodo carinska oblastva ravnala po določilih drugega odstavka čl. 15 zakona o nadzorstvu nad čistino izdelkov iz zlata, srebra in plati ne, to je uničila jih bo, če so pa prišli iz tujine, vrnila čez mejo. Zato se morejo v preskušnjo čistine in žigosanja sprejeti samo kompletne škatle za ure, ne glede na to, ali se izdelujejo doma ali pa uvažajo iz tujine. 40 ljudskih šol ima danes karlovški okraj. V mestu Karlovcu samem jih imajo od tega števila osem. V teh osmih karlovških mestnih šolah se je letos vpisalo le 35 otrok več kot lansko leto, v ostalih 32 ljudskih šol, kar jih je izven Karlovca v karlovškem okraju, pa 130 več kot lani. Kljub tem podatkom pa se ne more reči, da je letos le tako malo prirastka Ijudskošolske mladine, kajti doma jih je ostalo v karlovškem okraju nič manj kot 500, in to samo zaradi lega, ker se zaradi pomanjkanja šolskih prostorov niso mogli vpisati v šolo. Ruski polkovnik Pavle Karlovič Arden se je te dni ustrelil v Sarajevu. Ko so ga našli, je držal v roki samokres, pred njim pa ie pila odprta knjiga »Propad Zahoda«. Pred 20 leti je prišel omenjeni polkovnik v Jugoslavijo. Bil jc nato 15 let zaposlen kot kontraktualni uradnik pri železniškem ravenateljstvu v Sarajevu. Nedavno je bil odpuščen iz službe. Te dni je prišel k neki svoji znanki v Sarajevu in jo prosil, naj mu napiše prošnjo za službo. Ta gospa mu je to obljubila, vendar ga je prosila, naj počaka samo še toliko, da se vrne iz mesta, kamor mora nujno po opravkih. Ko je gospa prišla nazaj, je našla Karloviča v njeni sobi mrtvega. Ležal je na tleh, v roki pa je še krčevito stiskal samokres. Videlo sc je, da je še malo pred svojo smrtjo bral knjigo, ki jo je napisal Oskar Spengler z naslovom »Propad Zahoda«. 2e celih 15 let živi samo ob kruhu, soli in ▼odi neki 85-letni starec iz Rudnika v Srbiji, ki ee piše Proka Milutinovič, in ki se ga je prijelo ime »doktor šivanke«. Je to neke vrste podeželski krojač. Nekoč, pravi, da je imel celo šivalni stroj, pa ga je moral prodati, da je mogel plačati dolg. Od žalosti, ker je moral stroj prodati, je zbolel, Neka domača zdravnica mu je tedaj dejala, da bo ozdravel le, če bo jedel samo kruh in sol. Proka pravi, da še nikdar ni bil tako zdrav kot zdaj. Tudi ne pije drugega kot vodo. Tobaka prav tako ne mara. Vsako jutro se hodi umivat k tekoči vodi, ker pravi, da je tudi to predpogoj za dolgo življenje. Po nasvetu one »zdravnice« se tudi ne sme nikdar ob petkih greti ob ognju. Pri rijem pa je zanimivo tudi to, da že 20 let prostovoljno živi v zaporu. Občina mu je odstopila v občinskih zaporih sobo, v kateri stanuje. V nje. 6e je naselil takoj po svetovni vojni in v njoj je tudi zaslovel kot »doktor šivanke«. Železničarji - drugi največji hišni posestnik v Mariboru Iz malih dinarskih prispevkov Podpornega društva je nastalo milijonsko premoženje Maribor, 12. avgusta. aparat, ki je montiran pod sedeži v avtomobilu. Zemljevid kot radijska postaja Na veliki razstavi nemške radiofonije v Berlinu je bi' razstavljen tudi radijski sprejemni aparat, čigar skala predstavlja karto Evrope. Ta karta ima v premeru 15 cm. Na tem zemljevidu je zaznamovanih 130 evropskih radiooddajnih posta po njihovi geografski legi. Okrog in okrog te skale pa so v krogu razvrščena imena teh radijskih postaj. Če zavrtiš gumb na tem sprejemniku, se sedaj zasveti spodaj v Španiji, sedaj gori na Finskem in spet spodaj v Italiji ali koderkoli v osrčju Nemčije. Pokaže se majhna razsvetljena pika, ki nam v trenutku pove, katero postajo poslušamo. Kadar sprejemamo postajo s srednje dolgimi valovi, se te pike svetijo belo, kadar pa gre za postaji z dolgimi valovi, so te pike rdeče. Kaj je to? Igrajčkanje ali velik tehnični napredek? Ne eno pe drugo, temveč 6amo prikupna in duhovita rešitev problepa ska.e. Tehniku in laiku 6e seveda zdi, da liči za to novostjo zelo rzamotana aparatura. Vendar pa je vse fikupaj sipešrfo enostavno. Rob skale je prevlečen s pločevinastim trakom. Ta rob ima zelo majhne luknjice. Od teh pa so napeljane tenke steklene palčice k posameznim krajem na karti. Teh 130 palčifc je tako primerno urejenih in zakrivljenih, da vodijo iz vsake točke geografsko popolnoma neurejenih valovnih dolžin natančno na kraj oddaje. Skozi male luknjice v pločevinastem traku pošilja pri vrtenju skalo žarnica v aparatu svojo svetlobo vsaki od teh palčic. iTe pa spet pošiljajo svojo svetlobo prav na svoj skrajni konec, ki je pa točka na karti Evrope. Pri tem gre torej za spretno uporabo popolnega odboja. Ker pa je izguba svetlobe pri popolno odbijajočih steklenih palčicah, če so iz primernega stekla, neverjetno majhna, se posamezna mesta iia karti zelo svetijo, čepTav je za to Uporabljena le majhna žarnica in zelo tanke palčice. Ločitev radi tobaka Po petdesetletnem skupnem življenju sta se ločila Manuel in Marija Tigonas v Mexico-City. Razlog za ločitev je prav svojevrsten. Radi ščep- j ca njuhalnega tobaka nista hotela praznovati skupaj zlate poroke. Dva in osemdesetletni Manuel ni mogel te ločitve preboleti in je kot izgubljen hodil po m«stu. Na vjsfckem uličnem vogalu je mislil, -da bo srečal svojo >ženo, ter jo iskal povsod. Manuelova žena je imela navado, da je njuhal tobak, v postelji, Manuel pa tega ni maral, ter je zahteval ali naj preneha z njuhanjem ali pa naj gre kamor hoče. Marija si je izbrala drugo in je zapustila skupni dom. Mož pa je hrepenel po ženi in je celo v časopisih objavil, naj sc vrne in da sme odslej naprej njuhati kolikor hoče in delati, kar se ji ljubi. Časopisni poročevalec jo je našel pri nekih znancih v bližini moževega stanovanja in ji sporočil moževo prošnjo. Marija ie moževo prošnjo odbila in poročevalca celo prosila, naj ne izda njenega bivališča. Starka je povedala, da njuha že trideset let in da ji je mož začel to šeje v zadnjem času očitati. Ščepce nju-halnega tobaka ji je .priporočil zdravnik; prepričana pa je, da bi s« zopet prepirala z možem, čim bi se vrnila k njemu na^aj. Njuhanje je prišlo’ V modo leta 1558. na Portugalskem. Spočetka so pripisovali tobaku zdravilni učinek in so ga priporočali kot razkuževal-no sredstvo v zaprašenih prostorih. Šele 1. 1853. je posebna komisij^ ugotovila, da vsebuje njuhal-ni tobak bolezenske- klice, in potem je poineha-vala njuhalna navada/ • Najznamenitejša trgovina Angležinle se pritožujejo V Cambridgeu jc bil mednarodni ženski kongres. Gospa Elizabeta Abbst je poročala, kako slabo ravnajo z ženskami v Angliji. V restavracijah in kavarnah so slabše postrežene kot moški. Za isto ceno prejmejo manjše porcije. Na ta način mora plačati večinoma ženska, ki je bolj potrebna okrepčila, večjo porcijo moškega in gostilničar vtakne dobiček lepo v svoj žep. Gospa Abbst je sama na lastni koži občutila to krivico. Nekoč je naročila kosilo v neki kolodvorski restavraciji. Za določeno ceno je bila postrežena z enim samim kotletom, medtem, ko jc njen sosed pospravil v želodec dva. Gospa se jc pritožila pri podjetniku, ki pa je rekel, da se gospa prav gotovo moti. »Možje«, je rekla gospa Abbst »imajo svoj denar za tobak in pipo in tudi za 6tave. Me ženske pa moramo skrbeti še posebej, da zaslužimo za obleke.« Druga govornica, gospa Winifred Suer pa je poudarjala, da 6e z dekleti ravna radi posledic slabih vzgojnih metod, nepravično. V mešanih ljudskih šolah mora vsak deček, ki kaj zakrivi, sesti v klop med dekleta, kar se smatra za posebno sramoto. — Vse udeleženke kongresa so pa bile mišljenja, da bo ostala neenakopravnost toliko časa, dokler ne bodo možje izpremenili svojega dosedanjega stališča. Največji sovražnik žensk - zaročen Še pred tedni je štel klub »Samcev« samo v Londonu preko 1000 moških članov. V teku 24 ur pa se je to število zmanjšalo skoraj za polovico. Ena sama zaroka je povzročila, da je skoraj polovico članov, ki jim je bilo geslo: nikoli poročiti, postalo nezvesto svojemu trdovratnemu načelu. »Klub samcev« je klub, ki ima svojo zgodovino. Ustanovljen je bil že v 18. stoletju. Njegovi člani so bili splošno znani kot veliki sovražniki žensk, Vsi člani so vztrajali na tem, da se na svetu shaja lahko tudi brez žensk. Pred par meseci pa se je nek član zaročil s članico nekega ženskega kluba, ki jc imel iste cilje. Tedaj se je Louis Kaufmann, predsednik »Kluba samcev« na vso moč trudil, kar se mu je bilo tudi posrečilo. Po 24 dnevih se je razdrla zaroka. Predsednik »Kluba samcev« je briumfiral. Kaufmann je prejel ogromno pisem, ki so mu iih oi^ale žene, največ iz Londona. Na vso moč so grajale njegove naklepe. Neka mlada dama mu je napisala dobesedno: »Tudi ti boš moral verovati, dragi prijatelj, če pride prava.« To prerokovanje se jc sedaj izpolnilo, Gospod predsednik »Kluba samcev« je res našel »ta pravo«, njegova ura je prišla, poročil se bo. Miss Kathlecn Lowter Morris, je staremu 57 letnemu gospodu zmešala glavo. Pa je tudi ponosna na to. Sedaj ima čez glavo dela s tem, da urejuje »izstopna pisma« članov »Kluba samcev«, ki dnevno prihajajo v stanovanje njenega bodočega moža. za njuhalni tobak je bila v Londonu, Od tu je dobival njuhalni tobak tudi Napoleon, ko je živel v pragnanstvu na otoku Sv. Helene. Naročajte Slovenski dom 52 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Oči so se mu zasvetile v nežnem soju, kakor da je v njem udaril Ogenj, ki ga je zdaj dušil pod pepelom. Odsev tega žara se je pokazal na Antonievem obrazu — »Torej veljak je vzkliknil Toussaint z naglim sunkom odprl knjižico, prečrtal v njej svoje ime in zapisal podenj Antonievo. Potem je knjižico podal fantu z viteškim gibom in rekel: »Odprite jo, ne bova izgubljala časa.« Bil je izvod Lafonlainovih basni z majhnimi slikami. Odprla sta »Krokarja in lisico« in začela brati. Prestavljala sta basen zelo natančno v italijanščino, kjer pa ta ni bila dovolj izrazita, pa v latinščino. Potem se je Toussaint spravil nad Antoniov izgovor in ga začel izboljševati. Dečko je bil navdušen. Po vsakdanji jezuitski latinščini in po mehkobni toskanščini, se mu je zdelo, da se je njegov jezik šele zdaj prav znašel. Z odprtimi očmi je gledal Toussainta. Prijazen glas z drugega konca prostora je spregovoril: j Antonio!« Bil je mister Bonnyfeathcr. Kanta sta nehote planila pokoncu in Toussaint se je opravičil: Ravno sva imela malo francoske ure* monsieur.« Stari je odgovoril: "►Čudovito, toda mi tu čakamo s kosilom.« To mi je žal,« je rekel Toussaint. Mister Bonnyfeather pa je pohvalno prikimal in dejal: »No, tako mudi se pa tudi ne. Kar nadaljujta v vsakih okoliščinah tako kakor sla začela.« Antonio je stopil k njemu in odšla sta skupaj ven. Še vedno je nosil v roki knjigo. Toussaint je ostal naslonjen na pisalniku in z obupanim pogledom zrl čez sobo. Potem ga je nenadno zdražilo, da je zavpil: »To je vendar ječa, ječa, kjer trgovec s svojim klobukom gozdnim pošastim brusi roge. Če bi bil le prišel kam dalje! Tudi v divje gozdove po Ameriki. Bi že znal krotiti divjake. Samo ta ženska s svojimi velikimi očmi me je obdržala tu. Zdaj pa, ko me je zavlekla sem, zdaj ne spregovori z menoj več niti besede.« MacNab je pogledal noter in videl malega Fraticoza v stanju začetne blaznosti, kakor se mu je zdelo. Zarezal se je. Zvon na dvorišču je dvakrat udaril. MacNab je naslavil roko na usta in za vpij: Jesti, lic jesti, to je tu vprašanje?« Toussaint je zaklel proti njemu, si potlačil v žep knjigo in dirjal za vjim. Antonio in mister Bonnyfeather sta pa medtem stopala op stopnicah v veliko dvorano. Miza pod zavešenim krožnim svečnikom je bila pripravljena za štiri osebe. Danes je bil pri kosilu gost kapitan Bittern z »Enoroga«. To je bil zelo mršav človek, oglatih potez in docela vodoravnih ozkih list. Klobuk, ki ga je pri hudih viharjih vedno potiskal globoko na čelo, je na oljnati rjavini njegove kože pustil stalno rdečo potezo. Iz pogieznjenih očnic so zrle njegove jasne, mrzle, sinje oči pod nagubanimi vekami inimo pravokotno stoječega koščatega nosu. To je bil obraz, po katerem se je zdelo, da celo tu v trohnobni tišini stare plesne dvorane zelo v silo viharja. Antonio, ki je sedel ravnonasproti kapitana, je nehote čutil, da bi bilo nemogoče, da človek ne bi poslušaj povelja ali zatrdila iz teh brezpogojno gotovih pravokotnih ust, alj da bi ga poslušal samo napol. V kakih tridesetih letih je nekaj tisoč mornarjev in domačinov po najrazličnejših delih sveta prišlo do tistega sklepa kakor Antonio. . .. • .. . Vsakdo jo pričakoval, da mora iz .vst .grmeti globok-bas. Namesto tega pa je kapitan imel izrazit tenak’, a seveda docela samozavesten glaseik. Učinek tega glasu je spričo tega obraza v človeku vzbujal osuplost. Glasek je ravnodušno in enolično čivkal, neutrudljivo, kakor veter, ki piska med vrvjem na ladji. Mister Bonnyfeather se je vedel <^o njega zelo spoštljivo. To je bil najstarejši iri najzanesljivejši od štirih kapitanov njegovega bro-dovja. Prišel je z ladjo pravkar iz Singapora in z Malajskega otočja. Pri njegovem poročilu o tovoru, si je mister Bonnyfeatlier mel roke. . Kapitan si je medtem nalil nekaj kozarcev nemešanega ruma, ki ni še nikdar videl kaplje vode, ter jih zvrnil drugega za drugim. Pri vsakem povratku v domačo luko, se je kapitan Bittern razkužil z dobrodejno pijačo, med vožnjo pa je bil abstinent. Potem je nadaljeval pripoved o potovanju. Pri tem se ni niti malce oziral na mistra BonnyIeatliera, na Antonia in na Fides. Bilo je natanko tako, kakor da sedi zunaj na morju v svoji kabini in pripoveduje praznemu svetu zunaj kos svojih spominov. Antonio si je goreče želel, da bi razumel angleško. Ni hotel več izgubljati časa in je sklenil, da se bo takoj začel učiti. Iz zvoka kapitanovega glasu in iz nekaj besed tu in tam je doumel vsaj zvezo med vsem, kar je kapitan pripovedoval. Kadar je govoril o težavnem trgovskem poslu, je primerno-mahal z rokami. Pri kaki posebno ugodni kupčiji je kar cvilil od zadovoljstva. To je uničevalo skoraj ves Čar njegovih besed. Antonio se je prestrašil, ker ga je Fides ta trenutek prijela za koleno. Potegnila ga je k sebi in mu s svojim globokim tekočim glasom prestavljala, kar je pripovedoval kapitan. Tajfun, ki je kapitana Bitterna pri otoku Mauritiusu prisilil, da je ladjo temeljito popravil, je bil čisto svojevrsten. Kapitanov glas se je spremeni v vekovito žvižganje in prepevanje vetra. V dečkovi domišljiji se je zdaj prvič rodila slika o moči naravnih sil. Pripovedoval je tako nazorno, da je Antonio videl pred sabo, kako sta se v kapitanovi kabini odtrgala od stene omara in pisalnik, se premetavala sem in tja in udarjala drug ob drugega kakor dvoje vojskujočih se zveri. Pisalnik je počil ko je udarila nanj omara in njegovo drobovje jo prišlo na dan. Voda je drla v kabino in se mešala s plavajočim papirjem v gosto kašo, omara pa je še vedno štorkljala okrog kakor pijan zmagovalec. Kaša iz vode in papirja se je nabirala med bruni po stenah. Svetilka v kabini je ugasnila. Okna so žarela od sinjih bliskov. Morje je udarjalo noter. Antonio je plezal s kapitanom na krov in videl, kako je privihral mimo Albatros, kakor da ga sesa vrtinec proti zahodu, kjer pada sonce v morje. Nenadno je zavladala tišina. Posadka je prišla na krov kakor mravlje* po dežju in plezala po razcafranih koncili jm borov... Potem je Antonio jedel pomaranče in pil na Mauritiusu kokosovo mleko... V spomin na dolgo sušo med šesttedensko tišino po viharju, je kapitan zlil čez zobe četrti kozarec ruma, da se potolaži. Obliznil si je ustnice in mister Bonnleathcr je zraven zavzdihnil.- »Take zgodbe,« si je mislil, _ »take zgodbe so krive, da se splača, da človek postane iz plemiča trgovec.« Popoldne v pristanišču je-Antonio čisto dobro razumel, zakaj je trup Enoroga tako star in na pogled tako zdelan, medtem ko se je na krovu in v jamborih vse kar lesketalo od lošča in čisto novega vrvja Kar zaljubil se je v vso fletno ladjo od razposajenega malega Enoroga, ki je skakal s kljuna pa do zbledelih zlatih pismenk na krmi. Iz odprtih okroglih okenc se je lila neskončna reka zavojev, zabojev in dolgih zavitkov podobnih mumijam. Vonj po posušenem sadju, po dišavah, po sandalovini in katranu se je mešal z vsemi žarkimi dišavami pristaniške četrti. Antonio bi si ne bil nikdar mislil, da je na svetu toliko različnih reči. Toussaint in pisarji niso uro za uro delali nič drugega kakor šteli, izklicevali in spet preštevali. Vsi te vonjave, vsa teža blaga, vsi predmeti so pritiskali Antoniu na dušo in mu težko legali na prsi. »Slovenski dom< izhaja vsak delavnik ob t2. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kooitarjeva ulica G. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Iran Rakovec. Urednik: Jože Božiček.