ILETJLoJJBJKIL
SEPTEMBER 1983 - ŠT. 18
GLASILO DELAVCEV PREDILNICA LITIJA ? 9 R 5
A
LETO XXIV.
Dnevno informiranje o proizvodnji
Pri vhodu v predilnico imamo na oglasni deski na desni strani rezerviran prostor za objavljanje doseganja dnevne in mesečne proizvodnje.
Oglasna deska pri vhodu v predpredilnico in predilnico, na kateri visijo listi z grafikoni.
V TEJ ŠTEVILKI
—	Učenci os. šole — oddelek s prilagojenim programom, so bili veseli šole v naravi v našem počitniškem domu. Hvaležni so na, da smo jim to omogočili. O njihovih vtisih preberite na 6. strani.
—	Kajenje je že tako škodljivo, lahko pa zaradi kajenja nastane tudi požar. Na 7. strani
—	Naše tekmovanje se nadaljuje. Danes objavljamo rezultate streljanja in balinanja — na 8. strani.
DOSEGANJE PLANA PROIZVODNJE PA 'PEvOE
g DNEVNI PLAN	W	_
l	^	SEPTEMBER 83
---MMini	j» p
dnevni p?tv>

PREDILNICA
Na tabli visijo trije listi, na kateri so diagrami proizvodnje predilnice sintetike, predilnice bombaža in skupna proizvodnja. Vodoravna smer predstavlja dneve v mesecu (številke spodaj) navpične pa količino proizvedene preje v tonah. Vodoravna črta s puščico v sredini predstavlja planirano proizvodnjo. Stopničasta črta kaže količino proizvodnje za vsak dan posebej. Na vsaki stopnički je napisana dnevna proizvodnja v tonah. Druga črta, ki veže točke (odebeljene) pa predstavlja kumulativo proizvodnje, oz. povprečno dose-
ženo proizvodnjo do posameznega dneva. Npr.: na sliki nam najvišja črta to je 7. 9. 83. pove, da smo proizvedli tega dne 33.232 kg preje kar je dosedanji absolutni rekord naše tovarne (o tem smo pisali že v Informacijah). Skratka, kar je nad vodoravno črto s puščico je dobro, to je nad planom; pod to črto pa pomeni, da tega dne plana nismo dosegli.
Te diagrame objavljamo z namenom, da bi omogočili vsem spremljati dnevno proizvodnjo, da bi bili z rezultati svojega dela sproti obveščeni.
LETOŠNJI DVAJSETLETNI JUBILANTI (Več o slavnosti na 4., 5. in 6. strani!)
Novi kreditni pogoji
Vlaganja v stanovanjsko in komunalno gospodarstvo so še posebej v sedanjem gospodarskem položaju družbeno in gospodarsko smotrna, saj zanje niso potrebni uvoženi repromateriali in surovine, zaposlujejo veliko delavcev (gradbeništvo), vplivajo na proizvodnjo velikega dela dejavnosti, ki se nanj vežejo, angažirajo proste denarne fonde prebivalstva. Iz vseh teh razlogov je treba vlaganja pospeševati, saj lahko znatno prispevajo k stabilizaciji celotnega gospodarstva. Ugoden dohodkovni
položaj banke konec leta 1982 in v prvih treh mesecih letošnjega leta omogoča ugodnejši selektivni pristop pri obrestnih merah za kredite, za stanovanjsko in komunalno gradnjo.
Zato je izvršilni odbor LB, Stanovanj sko-komunal-ne banke sprejel v mesecu maju dopolnitve poslovne politike za leto 1983. Vpogledna sredstva (skladi skupne porabe) so izvzeti iz obveznosti za usmerjanje v kratkoročne naložbe, kar je omogočilo banki ugodnejši izračun strukture virov sred-
stev in naložb ter večje možnosti za dolgoročno kreditiranje.
Izvršilni odbor je dopolnil poslovno politiko tako, da je uveljavil nekatere ugodnejše pogoje in nove namene kreditiranja.
Pomembno je, da banka uveljavlja oblike kreditiranja za vse faze procesa stanovanjske gradnje od stroškov priprave urbanistične dokumentacije, odkupa in priprave zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo do dolgoročnega kreditiranja opremljanja zemljišč z objekti in napravami za individualno rabo.
Prav tako je na področju dolgoročnih stanovanjskih kreditov uporabnikov družbenih sredstev skrajšala obvezno čakalno dobo za pridobitev posojila iz 10 na 6 mesecev, kar bo omogočilo OZD, da še v tekočem letu na račun vplačanih sredstev iz oblikovanega sklada skupne porabe po zaključnem računu pridobijo stanovanjska posojila.
Poleg novih oblik kreditiranja je banka spremenila obrestno mero za kredite za obratna sredstva pri izvajanju stanovanjske gradnje, kjer se je obrestna mera znižala z 18 % na 15 % na ob-
Pred 40. obletnico 2. zasedanja Avnoja
Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA 29. novembra 1943 v Jajce
7. nadaljevanje
Po dobri uri hitrega pohoda smo se ustavili v malem zaselku Dobro selo. Odrejen je bil kratek počitek, bili smo izven nevarnega območja. Izvidnica je odšla naprej da preveri, če je pot varna, večina kolone pa je kar sede pospala. »Naprej!« je zadonelo povelje, pričelo se je rahlo daniti,, pred nami se je odprlo bolj varno področje. Opazili smo nekaj njiv in obdelane zemlje, precej daleč pred nami se je na vrhu pobočja pokazala majhna vas. Vodiči so nas priganjali, naj gremo hitreje naprej. V tej vasi da se bdmo dobro spočili in nahranili, kajti to je partizanska vas.
Pred vasjo smo stopili na piano izpod drevja in grmičevja, z vrha pobočja pa so pričeli streljati na nas. Skočili smo v zaklone, ker pa streljanje ni prenehalo, smo se umaknili nazaj v gozd. Naši vodiči so bili prepričani, da to ne more biti sovražnik. Pričeli so kričati naj nehajo streljati. Tudi nekateri hrvaški delegati so pričeli klicati: »Nemo j te pucati, ovde su partizani!« Streljanje je res prenehalo, vodiči in zaseda, ki je streljala na nas, so se pogovorili, odšli smo v vas.
Prijazni Dolanci so nas veselo sprejeli, bilo jim je nerodno, ker je njihova zaseda zjutraj streljala na nas. Opravičevali so se nam. Ker so ponoči slišali streljanje v Dolnjem Lapcu, so mislili, da gre proti vasi »banda«. Tako so imenovali ustaške ali nemške enote, ki so večkrat haj-kale po vaseh. Bili smo dobro oblečeni, nekateri so imeli nemška oblačila, predvsem nemško orožje, Šarce, brzostrelke, zato so nas zamenjali za »bando«.
Porazdelili so nas po hišah, gospodinje pa so hitele kuhati zajtrk, postregli so nam z vsem, kar so premogli. Zaradi velikih naporov zadnje noči smo hitro zaspali. Zbudili smo se pozno po-
poldne. Spet so nas nahranili, pripravili so nam več malih kmečkih voz, na katere smo se naložili, in se odpeljali naprej. Se ko smo odhajali, so nas ponosno ogledovali, niso se mogli načuditi našim oblačilom in oborožitvi, posebej so opazovali nas Slovence. Slišali so, da govorimo drug jezik in se nam čudili. Neki stari očanec je razlagal bližnjim: »Pa Slovenci, to su neke Švabe«, pa smo se mu smejali.
Kolona malih voz se je počasi vila ob kanjonu reke Une, ki se je vlekel na levi strani, na drugi strani reke pa se je razprostirala Bosna, kot so nam povedali vodiči. Spustili smo se globoko v dolino in prišli do izvirov reke Une. Pred nami se je pojavil čudovit prizor. V globokem kanjonu je bilo vse polno malih izvirov. Preko njih so držali mali mostički. Svetlozelena, kristalno čista voda, ki je vrela iz izvirov, se je počasi zlivala v strugo. Tu smo se poslovili od prijaznih Dolancev, prešli mostičke in se pričeli vzpenjati strmo v hrib.
Ko se je že marčilo, smo prišli v Srb. To je večji kraj, imel je tudi železniško postajo na unski progi. Ljudstvo teh krajev se je že leta 1941 uprlo Paveličevim orožnikom. Tu so bile ustanovljene prve partizanske čete na Hrvaškem. Prenočili smo na komandi mesta Srb. Kraj je bil temeljito zbombardiran, večina hiš je bila porušenih in požganih. To je bila ena najhrabrejših srbskih vasi v Liki, ki leži na tromeji med Bosno, Hrvaško in Dalmacijo. Že vso pot od Lapca nas je spremljal rahel dež, ki je od časa do časa prenehal, tu v Srbu pa se je nebo odprlo in pričelo je liti kot za stavo. Dopoldan so nam preskrbeli nekaj vpreženih voz, ki pa jih ni bilo dovolj za vse, voziti smo se morali izmenoma.
Že dopoldan smo odšli iz Srba, ozračje je bilo prav naelektreno. Ne samo zaradi dežja, dobivali
smo podatke, da sem pritiska »banda«. Vse se je nekam umikalo in tudi nas so pritiskali, naj čimprej odidemo. Odšli smo v smeri proti Dugem Polju.
Ko smo dobro odšli iz Srba, so v vas vdrli nemški tanki. Nemci in ustaši so obkolili vas in jo zavzeli. Kasneje smo izvedeli, da so nas že vse od Doljnega Lapca sledili in da smo jim v Srbu za las ušli.
Naša kolona se je počasi pomikala ob gradbišču unske proge, preskakovali smo polne jarke vode, gazili mastni ilovico, nikjer ni bilo prave poti, dež pa nas je neusmiljeno zalival. Vodiči so nas opozarjali, da moramo biti previdni, ker po teh krajih patrulirajo četniki, ki imajo svoje središče v Kninu. Pričeli smo se spuščati navzdol. Dolina pod nami je bila kot jezero, vas Du-go polje je bila skoraj povsem v vodi. Vodiči so nam povedali, da se približujemo tistemu delu proge, kjer nas bi morali čakati kamioni. Razpoloženje se je v kolini povsem spremenilo, postali smo veseli, zgovorni in veselo hiteli naprej. Pred nami se je pokazala porušena žalezniška postaja Trubar, Spredaj so zakričali: »Kamioni!« Po bližnjem griču so se spuščali trije italijanski orni.
Ko smo prišli do kamionov, nas je utrujenost minila. Starejši tovariši so se zrinili v kabine, ostali pa smo se stisnili zadaj in pokriti s šotorskimi krili. Kamioni so odbrzeli v temno noč. Počasi smo začeli dremati, nekateri pa so povsem zaspali.
Ceste so bile slabe, šoferji so drzno vozili, nas pa je premetavalo kot živino. Vseeno je bilo veliko bolje, kot pa gaziti težko ilovico. Pokriti smo bili čez glavo s šotorskimi krili, zunaj je bila pošastna tema, tako da sploh nismo vedeli, kje se vozimo. V polsnu sem slišal, da je nekdo rekel Drvar, nekaj kasneje pa Bosansko Grahovo. Vozili smo
po sredini široke doline, levo izpod vznožja pogorja so spustili proti nam nekaj rafalov iz mitraljezov. To so četniki, so nam povedali vodiči. Skrivajo se po okoliških vaseh, bilo je malo pred Glamočem.
Prešli smo manjši prelaz in se spustili na Livanjsko polje. Kljub temu, da nas je dež še vedno vneto namakal, nas je odšla neka toplota. Topel val zraka je prišel preko Dinarskega pogorja prav od morja, postalo je prijetneje, kljub temu da smo bili vsi premočeni. Nekdo je zakričal: »Luči, mesto!« Hiteli smo odkrivati šotorska krila, nekdo je pošteno zaklel, ker je pri dviganju šotorskih kril dobil pošteno porcijo deževnice za vrat. Pred nami je bilo večje mesto, kamion je sunkovito ustavil, šofer je skočil iz kabine in zavpil: »Livno!« kot kak sprevodnik na železniški postaji.
Vsi premraženi in premočeni smo zlezli s kamionov. Okoli nas se je takoj zbrala večja gruča partizanov, odpeljali so nas v bližnjo večjo zgradbo, nato pa v večjo dvorano. Tu so nam pripravili banket. Najprej smo se napili kuhanega žganja, čaja, nato pa smo dobili obilno večerjo. Bilo je prijetno toplo, da se nam je iz premočenih oblek kar kadilo. Za tem pa so nas razdelili po hišah. Večina spremstva je ostala kar v tem domu, skoraj vse slovenske delegate so odpeljali v večjo hišo begovske družine Brkič. Generala Jaka Avšiča, Borisa Kidriča, Metoda Mikuža in mene pa so odpeljali sto metrov višje )c družini Materja Juriča. Namestili sp jih v prvem nadstropju, jaz pa sem bil spodaj ob vhodu v kuhinjo. Zaščitno četo ga so nastanili na komandi mest* Livno.
A. Bric (se nadaljuje)
močju poslovanja banke, za kredite izven območja pa se je zvišala z 18 % na 20 %. Znižala pa se je tudi obrestna mera za premostitvene kredite do enega leta in sicer iz 18 % na 15 %.
Banka bo v okviru razpoložljivih sredstev dolgoročno kreditirala urbanistično dokumentacijo za usmerjeno stanovanjsko gradnjo — v programski in tehnični del za dobo do 7 let po 12 % letni obrestni meri.
V okviru odkupa in priprave stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo bo kreditirala odškodnine za zemljišča in objekte in nadomestila stanovanja za dobo 5 let po 12% letni obrestni meri. Višina kredita lahko znaša 70 % stroškov dokumentacije oz. odkupa in priprave zemljišč.
Zaradi izboljšane strukture virov sredstev bo banka
dajala kredite za kreditiranje prodaje montažnih stanovanjskih objektov do 5 let v višini največ 2-kratnega zneska vračil v letu 1983 za že dane kredite in na osnovi dolgoročnih depozitov.
Namesto obveznega namenskega varčevanja, ki je pogoj pri pridobivanju posojil na osnovi vezanih dinarskih sredstev, izpolni občan pogoj poslovnega sodelovanja tudi z depozitom in sicer 10 % od vrednosti posojila. Ta znesek občani vežejo na 2 leti, po 2 % obrestni meri. Kot izpolnjen pogoj poslovnega sodelovanja pa se upošteva tudi na podlagi namenskega varčevanja pridobljeno premostitveno posojilo banke in OZD ob pogoju, da je občan izpolnil vse obveznosti iz varčevanja. Seveda bi morala naša delovna organizacija pri razpisu kreditov za individualno gradnjo,
adaptacijo in nakup stanovanj, ta pogoj upoštevati.
Občan lahko dobi posojilo na osnovi vezanih dinarskih sredstev za naslednje namene:
—	prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš (razen za pridobitev novih prostorov, to je urejanje podstrešij in usposabljanje za bivanje neprimernih stanovanj ter izboljšanje toplotnih izolacij in uvajanje alternativnih virov energije, kjer je doba vračanja do 15 let, odvisno od kreditne sposobnosti),
—	plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča,
—	plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča.
Doba vračanja teh posojil je 7 let.
Banka pa od 1. 6. 1983 daje tudi posojila na podlagi namenskega varčevanja ali na podlagi konvertibilnih deviz za naslednje namene:
—	nakup starih stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	plačilo stroškov za vzdrževanje oz. adaptacijo stanovanj ali stanovanjskih hiš,
—	nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo za stanovanja in stanovanjske hiše,
—	plačilo stroškov za priključek na električno in plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje, kanalizacijo za stanovanja in stanovanjske hiše.
Nekatere spremembe pa so še pri odobritvi kreditov za obratna sredstva, ki pa seveda veljajo samo za članice banke.
Vlasta Grom
S seje komisije za varstvo pri delu
Komisija za varstvo pri delu se je 26. septembra sestala na 5. seji. Ker so določeni sklepi pomembni predvsem za delavce v proizvodnji, jih bom na kratko obnovil.
Problematika
osebnih
zaščitnih
sredstev
Ugotovili smo, da je izredno veliko poškodb pri odpiranju bal, oziroma rezanju obročnega železa. Kljub že dodeljenim osebnim zaščitnim sredstvom (očala, rokavice) se je pokazalo za potrebno, da se tem delavcem dodeli tudi zaščitna obutev. V zvezi s tem je sprejet sklep, da obratovodstvo določi po izmenah delavce, ki bodo odpirali bale, ki bodo nato dobili ustrezno zaščitno obutev. To obutev bodo morali, pri odpiranju bal, obvezno uporabljati.
Izpostavljena je bila tudi zahteva po zaščitni obutvi delavcev v čistilnici odpadkov in transportnih delavcev po oddelkih. Sklenili smo, da se po dobavi vzorcev komisija še enkrat sestane in dokončno določi; za delavce v čistilnici odpadkov pa naj upravičenost do dodelitve zaščitnih čevljev ugotovi obratovodstvo.
Ob zahtevkih po novih osebnih zaščitnih sredstev lahko povemo tudi, da so se (kot vse drugo) izredno podražila, in lahko nastane problem z zagotavljanjem finančnih sredstev za osebna sredstva. V zvezi s tem naj informiram delavke, da so ortopedski čevlji naročeni že več mesecev, vendar nam jih še niso dobavili zaradi pomanjkanja surovin (poliure-tana) za podplate. Če ne bo drugače, se bomo morali odločiti za drug tip ortopedske zaščitne obutve.
Zanetki požarov in požarna varnost
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo 25 zane-tkov požarov, od tega 16 v čistilnici in predpredilnici. Posebno se je komisija ustavila ob zadnjem požaru v predpredilnici, ko je začel pramen goreti 3,5 ure po ustavitvi vseh strojev. (To je bilo namreč v soboto). Ugotovili smo, da človek (obhod gasil-
ca), v takšnih primerih ne zadošča in bo potrebno v predpredilnici in čistilnici namestiti dimne požarne prijavnike, ki bi v takšnih primerih odkrili zanetek požara.
Andrej Krhlikar
f
ŠKODA,
KI JE NASTALA BREZ POTREBE
V varnostno ograjo se je očitno zaletel voznik viličarja, gotovo zaradi prehitre vožnje. To je primer malomarnega ravnanja z našimi objekti in delovnimi sredstvi.
ODMEV
Na nekoliko kritično fotografijo s tekstom, v avgustovski številki Predilca, ki prizazuje ograjo, katero je verjetno poškodoval voznik viličarja, se je hudoval voznik viličarja, češ da se nesreča pripeti lahko vaškemu, ki dela.
PREPMtiffliO
r
NEZGODE!
Pot je na tistem mestu precej ozka, ima precejšen nagib ter dva ostra ovinka. Vemo tudi kako široke so bale, katere je treba tudi več hkrati prevažati. »Škoda na ograji ni tako velika, saj se pripetijo dosti večje škode v naši tovarni, za katere pa nihče ne zve«, je dejal. »Prav bi bilo, da bi pisali o vseh škodah, ki se res pripetijo zaradi malomarnosti in nepazljivosti.«
Res je, ima prav! O tem bomo pisali samo, če bomo zvedeli. Na ta način bomo morda prispevali k vestnejšemu ravnanju z delovnimi sredstvi in ostalimi objekti. Odpiramo rubriko — »Odpravljamo nepotrebno škodo«. Dopisniki na plan.
Praznovanje našega praznika
Takšna je navada, pa tudi spodobi se, da ne pozabimo naših upokojenih delavcev. Današnji uspehi so tudi plod njihovih žuljev.
In tako povabimo upokojence ob tovarniškem prazniku na srečanje. Vedno se vabilu odzove kar lepo število upokojencev; prav je tako.
Da pa ne bi trpela naša proizvodnja, smo letos premaknili praznovanje na soboto, 10. septembra.
Mirko Lovše je prebral svečani govor.
Delegati delavskega sveta. Od leve: (stojijo) Viktor Se-mec, Stanislava Bolte, Brane Poljšak, Ema Erjavec, Franc Lesjak, Jože Prijatelj, Franc Mešič, Jožefa Voje, Franc Mali, Štefka Šorn, Terezija Rozina, Danilo Cve-težar, Anica Mandelj, Olga Kres, Ljuba Kovič, Irena Peterka, Frančiška Kres;
(čepijo) Mirko Lovše, Alojz Godec, Ivan Jelnikar, Marjan Jug, Cilka Ceglar, Silva Čepon, Leon Jelnikar, Janez Gril in Egon Vovk.
Desno zadaj stojijo gosti: Andrej Kralj, Bojan Mihelič, Meta Mlakar, Gusti Grošelj, Jože Mirtič, Branko Pintar in Martina Kralj.
Nato je podelil jubilejne ure.
Proslava se vedno prične s slavnostno sejo delavskega sveta. Tu predsednik prebere slavnostni govor, podeli vsem dvajsetletnim jubilantom spominske ure in preda besedo gostom. Tokrat nam je zaželel veliko delovnih uspehov predsednik skupščine občine, Branko Pintar.
Medtem se v avli že zbirajo upokojenci. Pričakajo jih jnladinke z aperitivom. Že na začetku zavlada prijetno vzdušje.
Upokojence sta najprej pozdravila tov. Anton Po-žek, predsednik sindikata in tov. Jože Mirtič, gl. di-
rektor. Po pozdravnem govoru je vse prisotne razveselila skupina tabornikov, Srebrni pajki, s kratkim programom.
Za zabavni del večera pa so poskrbeli mladinci Predilnice Litija in pa ansambel »Ržiški fantje«, ki so tudi tokrat, po mnenju upokojencev, igrali malo preglasno. Družabne igre so vzbudile pri upokojencih tudi malo tekmovalnega duha in vse zadane naloge so hitro rešili. Izbrana je bila tudi komisija, ki je ugotavljala pravilni potek iger. Največ smeha je vzbudila igrica »ples s stoli«. Toda priznati mo-
Delegate in jubilante je pozdravil predsednik skupščine občine Litija, Branko Pintar
ramo, da so naše upokojenke veliko bolj pogumne za nastope kot upokojenci. Inciativo so morale skoraj vedno prevzeti upokojenke. Potem je bil tudi »ples z jabolki«. Poiskali smo naj starejšo upokojenko in naj starejšega prisotnega upokojenca, posnemali živalske glasove, sestavljali predi-co. Tako smo se vsi skupaj dobro zabavali in želimo, da se prihodnje leto zopet srečamo ob prazniku naše tovarne v tako velikem številu.
Nikoli pa ne pozabimo upokojencev, ki bivajo v domu počitka »Tišje« v Črnem potoku. Tam so: Marija Ocepek, Ana Štros, Ana Novak, Alojzija Ponebšek, Frančiška Likar, Alojz Ceglar in Justina Oblak. Pogrešali smo Amalijo Kunstelj. Povedali so nam, da je odšla na »dopust« domov. »Kasneje jo obiščemo, saj ni daleč,« smo dejali in se zapletli v pogovor z ostalimi. Zelo so veseli našega obiska. Pripovedovali so o svojem počutju, spraševa-
Po končani svečani seji delavskega sveta so se začeli zbirati prvi upokojenci.
Marsikomu se je prilegel požirek »ta kratkega« že pri vhodu v dvorano.
Vsi sedeži v dvorani so bili polni.
Upokojenci so bili zadovoljni z nastopom tabornikov »Srebrni pajki«.
Malči Kunstelj je še vedno živahna in zgovorna.
li, kaj je novega pri nas in podobno. Čas je hitro mineval, in morali smo se posloviti. Seveda smo obljubili, da še pridemo.
Med povratkom smo se ustavili še pred hišico na Šmarski Dobravi, kjer biva Malči Kunstelj. To je naša naj starejša upokojenka, tudi naj starejša občanka Litije. Čez 3 leta bo dopolnila 100 let, pa se ji to kaj malo pozna. Kar urna je še. Dosti ve povedati, posebno rada se spo-
minja svojih prvih let službovanja v Predilnici. Rada je hodila na »šiht«, večkrat so delali po ves dan — 12 ur, za kar so zvedeli tik pred tem, ko bi sicer šli domov. Pripovedovala je, kako so bile delavke med seboj tovariške. Pomagale so druga drugi, da je delo gladko teklo. Rada pove, kako je bila srečna, ko je dogradila hišico v kateri biva.
»Ne, v Črni potok ne grem nazaj. Še po zdravstveno knjižico moram poslati. Zakaj pa naj bi šla, saj mi je tu kar dobro!« je odločno pribila.
Tudi kritična je. Ne zdi se ji prav, da je toliko zaposlenih v različnih administrativnih službah.
»Nekoč sta šla iz glavarstva le dva uradnika ob dveh domov, danes se jih pa vsuje kot iz tovarne.«
Vesela je bila našega obiska in boji se, da je sedaj, ko je doma, ne bomo več obiskali. Obljubili smo, da še pridemo na obisk.
Ob slovesu se nam je še enkrat zahvalila.
Naše upokojenke iz doma počitka: (od leve) Frančiška Likar, Alojzija Ponebšek, Ana Štros in Justa Uštar.
mMmimm jt
Ocepek Marija in Ana Novak v pogovoru s predstavnicami naše tovarne Metko Krnc (levo) in Vero Bric ter Jožo Zupančič (skrajno desno).
Pismo uredniku Predilca
Ker obljuba dela dolg vam pošiljam, kakor sva se zmenila, par vrstic o srečanju upokojencev.
Nekaj je bilo dobrega, nekaj pa slabega, zato naj bo tudi malo graje. Upokojenci smo zelo veseli, da nas povabite na to srečanje in se lepo zahvaljujemo celemu kolektivu, da nam omogočite snidenje s starimi prijatelji, in da nam tov. direktor razloži stanje v tovarni ker vsakega upokojenca zelo zanima kako je v njegovi Predilnici. Oprostite, ko se tako izrazim, vendar mislim, da lahko tako rečem, saj smo pustili vsa mlada leta v tovarni. To je dobro. Zdaj pa malo graje. Napisala vam bom čisto odkrito, kakor mislim.
Zelo bi bilo prav, če bi imeli nagrajenci, delavski svet, uprava in vsi ki zraven spadajo svojo zabavo sami, ker so še mladi in imajo radi hrupno glasbo. Takšna glasba kot je bila letos, tako močno ozvočena, ni za starega človeka,
saj je vsak po svoje malo bolan, živčen itd. Lepo bi bilo tudi, če bi mladi tovariši stopili malo okoli upokojencev v dvorano in jih povprašali, kako jim je. Lepa beseda je za upokojenca kot pol zdravja.
Ko sva se zmenila, da vam napišem par vrstic sem postala bolj pozorna in sem videla, upokojenko, ki je bila malo bolj pozna, brez družbe, sama se je vsedla k mizi, kjer je bil še prostor. Ves čas, ko sem bila na srečanju, to je do 21. ure, ni nihče spregovoril besede z njo.
Kaj si le misli takšna žena. Lahko si samo mislimo, kako je prizadeta. Tako zdaj sem vam malo opisala. Prosim da, če ni dobro, vržete v koš.
Spoštovanje in tovariški pozdrav!
M. K.
Šmarska c. 4,
Litija
Zakaj je zmanjkalo hrane ob srečanju upokojencev
Naši delavci — jubilanti in tudi upokojenci, ki so vabljeni na srečanje, so se pritoževali, da je zmanjkalo hrane, oziroma niso mogli vnovčiti bloka za hrano.
Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano so ugotovili, da je hrane zmanjkalo zaradi slabe povezave med konferenco sindikata, ki je bila organizator sreča-
nja, in obratom družbene prehrane. Skratka, ni bilo javljeno točno število vabljenih oziroma izdanih blokov.
Zato se vsem delavcem in tudi upokojencem, ki so bili prizadeti, javno opravičujemo. Vsi so lahko v ponedeljek, dne 12. 9. 1983 dopoldan jedačo dobili v obratu družbene prehrane in smo se tudi vsakemu osebno opravičili.
Z dopoldanskega dela. Avtobus za Zagorje že čaka na naše delavke. Za njim prideta še avtobusa za Primskovo in Veliko Štango.
Zahvala otrok os. šole Litija — enote s prilagojenim programom
Delavci Predilnice Litija ste nam omogočili, da smo preživeli čudovit teden v vašem počitniškem domu v Pineti. Iskreno se vam zahvaljujemo, saj brez vaše pomoči šole v naravi ne bi mogli organizirati.
Šole v naravi se je udeležilo 30 učencev, od tega jih je bilo 10 prvič na morju. Naužili smo se svežega zraka, se nakopali, marsikaj smo novega videli in se naučili in nabrali smo si moči za uspešnejše delo v novem šolskem letu. Življenje v vašem počitniškem domu je bilo pestro, bili smo presenečeni, kako toplo so nas sprejeli vaši delavci v Pineti in potrudili smo se, da smo upoštevali navodila, ki smo jih dobili ob prihodu. Naj pohvalimo še vaše kuharice, saj kljub težkemu delu pripravljajo izredno okusno hrano.
Še enkrat vsem hvala!
Pošiljamo vam tudi nekaj vtisov naših učencev in spis učencev 8. razeda.
Vodja enote:
Majda Končar
VTISI UČENCEV
— nižji razredi!
Kaj mi je bilo najbolj všeč?
Lojzka: Vse!
Robi: Fino sem plaval, igrali smo se in zelo, zelo dobro jedli.
Toni: Rad sem se sončil in pa kosilo je bilo dobro. Ivanka: Najboljše je bilo kopanje.
Anica: Dobro sem jedla, spala sem v lepi hišici. Drago: Imel sem fin pograd, dobro hrano, ter veliko sonca.
Darja: Meni je bilo pa prav vse všeč.
Janko: Najlepše pa so bile majhne hišice.
Marta: Najbolj mi je bila všeč hrana.
Kaj nam je bilo
V	\Z	\Z -| •
vsec v soli ob morju
Avtobus je ustavil v borovem gozdičku. Pozneje smo spoznali, da so med bori tudi pinije. Prispeli smo torej v Pineto. Pred počitniškim domom Predilnice Litija nas je sprejel tovariš upravnik. »Ne lomite vej in hodite le po potkah!« Kar malo smo se ga prestrašili. Ko smo prišli do sob v lepih lesenih hišicah, pa smo že brenčali kot sršeni. Zelo so nam bile všeč, zato smo tudi skrbeli, da so bile ves teden lepo pospravljene. Tovarišice so nam povedale, kako bomo preživeli šolo v naravi. Ni nam bilo všeč, da so omenile tudi pouk. Najraje bi samo telovadili, se kopali in jedli sladoled. Zelo radi smo hodili v jedil-
nico. Kuharice so tako dobro kuhale, da smo vse pojedli. Dopoldne ali popoldne pa so nam dali še kruh, če nas je kopanje zlačnilo. Malo so nam ponagajale meduze, zelo pa ježki. Ker je bilo kar šest sončnih dni, smo se mnogi naučili plavati.
Posebno prijetno je bilo zvečer. Gledali smo sončni zahod, ribiške ladje in tekmovali v športnih igrah. Kar naenkrat je bila sobota. Pred avtobusom smo zapeli pesem Ko si srečen ... Z njo smo se zahvalili osebju v domu in vsem delavcem Predilnice, ki so nam dali ta srečen teden.
Učenci 8. razreda
Upokojila se je Ana Skubic
K nam je prišla pred petindvajsetimi leti, točneje 15. 8. 1958. Pri nas je pričela delati kot sne-malka v predilnici. Bila je spretna in je že čez leto in pol opravila preizkus strokovne usposobljenosti in postala polkvalificirana delavka.
Toda že po štirih letih jo je izdalo zdravje. Spomladi leta 1964 je bila premeščena na lažje delo. Postala je čistilka strojev
in ta dela opravljala do konca.
Upokojila se je avgusta letos, ko se dosegla potrebno starost (ima 25 let delovne dobe).
Na naš običajni poslovilni razgovor in malo zakusko žal ni prišla, vendar bo še dovolj prilike, da se bomo srečali in kaj pogovorili, če ne drugače pa na srečanju upokojencev. Želimo ji, da bi dolgo uživala zasluženi pokoj.
M. M.
Požarna varnost in kajenje
Požar lahko naredi veliko škodo človeku ali na stvareh in sicer neposredno zaradi plamenov ali posredno zaradi eksplozij, rušenja in nastajanja škodljivih plinov.
Vsak večji požar lahko povzroči nepopravljivo škodo. Samo pomislimo kakšne posledice bi nastopile, če bi nam ogenj »pogoltnil« enega od naših proizvodnih oddelkov. Delavci v oddelku bi ostali brez dela, nastala bi velikanska materialna škoda (uničen objekt, stroji itd.). Poleg tega pa bi bila pri tem ogrožena tudi človeška življenja. Nadalje, veliko denarja bi potem morali porabiti za nabavo novih strojev, graditev novega objekta, če bi hoteli še naprej normalno obratovati.
Če le malo pomislimo kaj hitro pridemo do sklepa, da je potrebno izvesti in upoštevati vse potrebne ukrepe in navodila z vidika požarnega varstva s ciljem, da preprečimo takšno katastrofo. Vsa sredstva, ki se dajejo v ta namen so kaplja v morje v primerjavi z morebitno nastalo škodo. Statistiki ugotavljajo, da zelo veliko požarov nastane zaradi malomarnosti in nepočenosti ljudi. Veliko nevarnost za nastanek požara predstasvlja neprevidno odvržen cigartetni ogorek. V naši tovarni je v prostorih podjetja in dvorišču kajenje strogo prepovedano, zaradi tega ker predelujemo lahko vnetljiv material npr. bombaž. Kajenje je dovoljeno samo na določenih mestih in še to s pogojem, da so nameščeni na vseh teh mestih ognjevarni pepelniki. Odme-
tavanje cigaretnih ogorkov po podu ni dovoljeno. Po pravilniku o varstvu pred požarom v Predilnici Litija je kajenje dovoljeno v naslednjih prostorih oz. mestih:
—	hodnik pred vhodom v mehanično delavnico
—	pred kabinami stranišč čistilnice
—	moška in ženska stranišča v predpredilnici, predilnici, sukalnici, in v drugih sanitarnih prostorih
Poleg določenih kadilnic dovoljuje kajenje tudi v elektro delavnici, mehanični delavnici, brusilnici, vratarnici ob glavnem in stranskem vhodu, v upravnih prostorih podjetja, pisarnah mojstrov in kotlani seveda pa tudi za ta mesta velja uporaba ognjevarnih pepelnikov in druga določila.
Kajenje je dovoljeno tudi v garderobah delavcev, čeprav to ni priporočljivo, ker so s tem ogroženi tudi nekadilci, po nekaterih podatkih še celo bolj kot tisti, ki kadijo v tem prostoru.
Na vseh teh dovoljenih mestih najsi bo to v garderobah, pisarnah je potrebno vso pozornost posvečati odlaganju cigaretnih ogorkov. Povsod drugod na območju podjetja (delovnih prostorih, dvoriščih, skladiščih) je kajenje strogo prepovedano in predstavlja hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Prepoved
Uspel obrambni
dan ZRVS Litija
Kako lep dan je bil zadnjo soboto v juniju, ko so se na vsakoletnem obrambnem dnevu ZRVS zbrali rezervni oficirji iz cele občine. Vedeli so, da jih čakajo taktične naloge in orientacijski pohod na znamenito točko iz NOB.
Ko smo se razdelili po skupinah, je bilo najprej na sporedu streljanje z zračno puško. Marsikatera tarča je bila dobro prerešetana. Naslednja točka je bila metanje bombe v cilj, tu so se izkazali bombaši. Nato smo dobili zemljevid, kompas in azimute ter se podali na orientacijski pohod. Pot je vodila proti Jančam, vendar je bil cilj pohoda Tuji grm v neposredni bližini Janč, kjer je bila v času NOB znana bitka. Tu so nam pripadniki TO prikazali taktično vajo, nato pa smo si ogledali še sodobno raketno orožje. Komandant TO Rihard Urbanc je spregovoril še o pomembnosti bitke ■na Tujem grmu. Poskrbljeno je bilo tudi, da nismo bili lačni in žejni, bolj žejni pa so seveda obiskali tudi prijeten planinski dom na Jančah ali pa kašno domačijo v bližini.	k.
Izidi in rezultati žrebanja nagradne križanke v Litijskem Predilcu št. 14/15.
Izžrebani so bili:
1.	Stane Lapornik, upokojenec
2.	Rezika Donik, sukalnica rezerva
3.	Jože Itink, PP/1
Srečni izžrebanci bodo prejeli po 100,— din pri izplačilu OD za mesec september.
ZAHVALA
Zahvaljujeva se naši DO, ki nama je omogočila 14-dnevno bivanje v zdravilišču Radenci.
Kljub temu, da je zdravstvene storitve plačala občinska zdravstvena skupnost Litija, bi oskrbne stroške sama v celoti le težko plačala.
Bruno Videmšek Jernej Gril
C ----------------------------------N
TISKARSKI
ŠKRAT NE MIRUJE
V prejšnji, 17. številki Predilca, se je na 7. strani, spodaj, desno, pod naslovom »Odšli«
— »Prenehanje v poskusnem roku«, vrinila huda napaka saj je bilo naštetih kar 10 imen namesto enega in sicer: Alenka Vanček. Vsi ostali (Barbara Topič, Janez Urbas, Janez Zupančič, Greta Motoz, Zmagoslav Zupančič, Magda Rozina, Jernej Brezovar, Jelka Mišič in Mojca Kobilšek) so prenehali po enem mesecu dela za določeno dobo. Ti prihajajo k nam med svojimi šolskimi počitnicami in nadomeščajo redne zaposlene, ki so takrat na letovanju.
Iskreno se opravičujemo in želimo, da prihodnje leto spet pridejo med nas.
M. Malenšek
V___________________________________/
velja tudi za vse obiskovalce in šoferje, ki se nahajajo na območju tovarne.
Glede na zgoraj opisane posledice, ki lahkoi nastanejo zaradi kajenja v tovarni je dolžnost in pravica vseh delavcev, da vsako kršitev teh določil takoj opozorijo, saj bomo le tako uspešno preprečevali požare, katerih vzrok bi bil odvržen cigaretni ogorek.
Črne Stane, var. ing.
Rezultati našega športnega tekmovanja
STRELJANJE
Objavljamo petnajst najboljših strelcev z zračno puško. Tekmovalo je 51 delavcev, kar je največ do sedaj. Vsak je imel na voljo 10 strelov ali 100 krogov.
L mesto: Egon Vovk
2.	mesto: Marjan Jančar
3.	mesto Ferid Seferovič
4.	mesto Jože Nejedly
5.	mesto Janko Kos
6.	mesto Kristo Rupnik
7.	mesto Adi Češek
8.	mesto Jože Vizlar
9.	mesto Avgust Cirar
10.	mesto Franc Oven
11.	mesto Jernej Grilj
12.	mesto Andrej Krhlikar
13.	mesto Marjan Jug
14.	mesto Hinko Muljavec
15.	mesto Franc Mali
(PP) 75 krogov (PR) 74 krogov (PR 73 krogov (PR) 73 krogov (PP) 72 krogov (PR) 71 krogov (SU) 67 krogov (VZ) 67 krogov (SU) 66 krogov (PR) 66 krogov (SS) 66 krogov (SS) 65 krogov (VZ) 65 krogov (SU) 64 krogov (SS) 63 krogov
BALINANJE
Rezultati in uvrstitve:
Lestvica I. skupine:
72:40 6 66:34 6 63:58 6 64:77	2
28:84 0
1.	Predilnica I.
2.	Predpredilnica I.
3.	Sukalnica II.
4.	Predpredilnica II.
5.	Predilnica III.
Lestvica II. skupine:
1.	Sukalnica I	4	4
2.	Vzdrževanje I.	4	3
3.	Vzdrževanje II.	4	1
Skupne službe	4	1
5. Predilnica II.	4	1
Tekma za 1. mesto
Sukalnica I : Predilnica I 21:11 Tekma za 3. mesto
Vzdrževanje I : Predpredilnica I. 21:0 (b.b)
0
1
3
3
3
84:41	8
69:55 6 55:68 2 60:80 2 55:79 2
Končni vrstni red:
1.	SUKALNICA I. (Zupančič, Mladenič, Tišler B.)
2.	PREDILNICA I. (Mešič L., Žibert, Nejedly)
3.	VZDRŽEVANJE I. (Jelnikar, Kos B., Lambergar)
4.	PREDPREDILNICA I. (Mešič F., Škoberne, Kos J.)
5.	SUKALNICA II. (Hribar, Strmljan, Grom, Kos T.)
6.	VZDRŽEVANJE II. (Koprivnikar, Babič, Cerar, Kos C)
7.	PREDPREDILNICA II. (Hauptman, Rozina, Komotar Savinšek)
8.	SKUPNE SLUŽBE (Grilj, Podkrajšek, Celestina, Okoren)
9.	PREDILNICA II. (Tomše B., Tomše S., Koprivnikar Z.) 10. PREDILNICA III. (Seferovič, Perc, Vidmar, Kaplja)
V skupni uvrstitivi je
red:
1.	PREDILNICA
2.	VZDRŽEVANJE
3.	SUKALNICA
4.	PREDPREDILNICA
5.	SKUPNE SLUŽBE
po treh disciplinah sledeči vrstni
75 točk 45 točk 55 točk 49 točk 27 točk
Strelci so pripravljeni.
Katera krogla je bližja bo znano šele po natančnem merjenju.
Zvezni odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije nam je v juliju podelil plaketo za poseben prispevek pri delu in razvoju organizacije ZZB NOV in za uresničevanje njenih ciljev.
- Ali imate kakšen hotel delavskega razreda?
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Clam uredništva. Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj in Vinko Keržan. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.