Občinska priznanja 1977 Na podlagi 185. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS št. 2-78) in v skladu z 8. in 9. členom od-loka o priznanjih občine (Ur. 1. SRS št. 24-77) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združe-nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nega zbora dne 12. aprila 1978 sprejela sklep o podelitvi priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977. Podeljene bodo na osrednji proslavi občinskega praznika 25. aprila ob 17. uri v športni dvorani Kodeljevo. NAGRADE OBČINE PREJEMAJO (1) Odbor II. grupe odredov NOV in POS, (2) Stanislav Keber, (3) Slavka Keržan, (4) Marko Lokar, (5) dr. Zlata Pirnat. PLAKETE OBČINE PREJMEJO (1) Marjan Benedičič, (2) Franc Grabner, (3) Joža Cerar, (4) Milica Jurc, (5) Miro Klančar, (6) Marjan Krevh, (7) Albin Mahkovec, (8) IVf arko Osredkar, (9) Marjan Rožanc, (10) Zveza prijateljev mladine občine Liubliana Mosle-Potje. Nagrade občine prejmejo ODBOR II.GRUPE ODREDOV NOV IN POS — področje samo- upravnega in druž- benopolitičnega de- la II. grupe odredov NOV in POS, ki ima domicil v naši občini, je zelo aktivna v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organih naše ob-čine. Njeni člani delujejo kot dele-gati v občinski skupščini, v pred-sedstvu OK SZDL, ZZB NOV, v samoupravnih interesnih skupno-stih kakor tudi v organih krajevnih skupnosti na našem območju. Večina članov II. grupe odredov je še ob formiranju te enote izha-jala iz krajev sedanje občine Ljub-ljana Moste-Polje. Bili so to v pre-težni večini proletarci iz delav-skih predmestij Ljubljane, ki so bili že v stari Jugoslaviji aktivni politični delavci in borcf za dru-gačno družbeno ureditev. Vojno je preživelo manj kot tretjina prvot-nega sestava. 2000 članov II. gruče odredov je nosilcev Partizanske spomenice 1941, iz te enote izhaja 35 narodnih herojev. Zelo po-membno je delo odbora in pripad-nikov II. grupe odredov pri prena-šanju tradicij na mlajše rodove, saj je bilo s pomočjo odbora ustanov-ljenih še devet mladinskih parti-zanskih pohodnih čet, ki ne sodelu-jejo samo na pohodih ob raznih proslavah, temveč skrbijo tudi za vzgojo mladih v duhu tradicij NOB. Pomembno delo je odbor opravil pri obnavljanju in postav-ljanju spominskih obeležij in spo-menikov ter proučevanju zgodo-vine NOB s svojimi monografijami, knjigami in prispevki. Odbor II. grupe odredov širi tudi medobčinska sodelovanja, ki se od tradicij in zgodovine prenaša tudi na druga področja. STANISLAV KEBER — področje samo- upravnega in druž- benopolitičnega de- la Slanislav Keber, rojen 11. no-vembra 1918 v Zadvoru, je pred-vojni revolucionar in aktivist, pr-voborec NOB in dolgoletni druž-benopolitični delavec v KS Zadvor, občini, mestu in republiki. Že v predaprilski Jugoslaviji je deloval v ilegalni Rdeči pomoči, ki je pod vodstvom Komunistične partije zbirala denarne prispevke, hrano, obleke in obutevza ilegalce. Posebno aktiven je bil pri širjenju ilegalnega tiska, za katerega je prevzel odgovornost pri razpeče-vanju. Partija ga je že leta 1940 sprejela v svoje vrste, ker je sodila, da se je pri delu na terenu, pri kul-turnem in političnem delovanju Svobode in Vzajemnosti ter v času, ko se je vojna vihra že približala našim mejam, prekalil v zaneslji-vega revolucionarja in do kraja za-vednega somišljenika. V prvih dneh maja 1941 je bil souslanovitelj vaškega odbora OF v Zadvoru in le osem dni po zgodo-vinskem proglasu CK KPJ in mar-šala Tita na oborožen odpor proti okupatorju je v Zadvoru vznikla Molniška četa, ki jo je ustanovilo 13 tovarišev, večinoma komuni-stov iz Zadvora in aktivnih pred-vojnih sodelavcev zadvorske Svo-bode. Med njimi je bil najmlajši Stanislav KEBER, ki je z redkimi soustanovitelji preživel vojno v operativnih enotah. Po vojni je opravljal različne družbenopolitične funkcije: bil je načelnik notranje uprave Ljublja-na-okolica, nekaj časa ga je vezalo politično delo v Beogradu, po vrni-tvi pa je bil predsednik okrajne za-družne zveze, predsednik občinske skupščine Ivančna gorica, komer-cialist kmetijskega posestva Koper in direktor Komunalnega podjetja Sostro. Ves čas po vojni je bil sredi druž-benopolitičnega dogajanja. Sedaj je sekretar OO ZK Zadvor, pred-sednik KK SZDL, vodi organiza-cijo ZB v Zadvoru in se je vkl jučil v celotno družbenopolitično in sa-moupravno vrenje v KS. Pri delu ga odlikuje skromnost, delavnost, po-žrtvovalnost in tovarištvo. V vsa-kodnevnem stiku z Ijudmi na vseh sestankih in sejah se vedno zav-zema za pristne demokratične in samoupravne odnose. Stanislav KEBER je nosilec Par-tizanske spomenice 1941, reda za hrabrost, reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, reda zaslug za narod s srebrno zvezdo, reda dela z zlatim vencem in reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem. SLAVKA KERŽAN — področje gospo-darstva Slavka Keržan, rojena 22. ja-nuarja 1928, se je že med vojno ak-tivno vključila v politično delo na terenu v okviru mladinske organi-zacije. Sodila je med tiste mladin-ke, ki jim je KPJ zaradi izredne predanosti, zanesljivosti in pošte-nosti do kraja zaupala in jo sprejela že leta 1942 v SKOJ, v katercm je sodelovala pri raznih akcijah v okupirani Ljubljani.Poosvoboditvi je obiskovala trgovsko akademijo, v kateri je nadaljevala tudi svoje politčno poslanstvo in bila izvo-ijena v mestni komite KOJ. Po končanem šolanju se je zaposlila v Ljubljani v Kovipski direkciji in kasneje v Saturnusu. Leta 1950 je z možem odšla v Bosno, kjer se je mož zaposlil kot diplomirani inže-nir metalurgije. Leta 1963 se je vmila z družino v Ljubljano in se takoj zaposlila v občinski upravi skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kjer je de-lala sprva kot analitičarka' v oddelku za gospodarstvo, sedaj pa je že več let načelnica oddelka za gospodarstvo. Kljub obilnemu delu, ki je presegalo delovno dolž-nost, ji je uspelo, da je ob delu uspešno končala ekonomsko fakul-teto. V prvem mandatnem obdobju delegatskega sistema je leta 1974 prevzela tudi dolžnost profesio-nalne članice izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in bila odgovorna za razvoj gospodarstva v naši občini. Opravljanje delovnih nalog na- čelnice oddelka za gospodarstvo ni samo strokovno delo, ampak za-hteva od Slavke KERŽAN, da ne-prekinjeno spremlja gospodarske in politične tokove, da pravilno in z velikim čutom odgovornosti pla-nira gospodarski razvoj v občini in da skrbi za hitrejši napredek druž-benega standarda. To delo je v pre-tekli dobi uspešno opravljala. Stalno je spremljala poslovanje or-ganizacij združenega dela, poglab-ljala se je v uspehe in težave sle-herne organizacije insodelovalater svetovala vsem, ki so bili potrebni tudi njene pomoči. Zavedala se je, da je mogoče reševati gospodar-sko problematiko in izvajati načrt-no gospodarsko politiko v občini. Z vsozavzetostjo je vorganizaci-jah združenega dela razlagala zakon o združenem delu, vodila je akcijo za podpisovanje raznih družbenih dogovorov in sporazu-mov in se povsod zavezmala za iskrene samoupravne odnose. Mimo rednih nalog sodeluje tudi kot aktivna članica komisije za družbenoekonomske odnose ln samoupravljanje pri komiteju CK ZKS Ljubljana Moste-Polje, je članica koordinacijskegaodbora za družbeno planiranje pri skupščini mesta Ljubljana in sodeluje v svetu za družbenoekonomske odnose pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. MARKO LOKAR — področje gospo-darstva Marko LOKAR, rojen 13. fe-bruarja 1927, je že v prvem letu okupacije sodeloval z narodnoo-svobodilnim gibanjem in maja 1942 postal član OF, v kateri je prevzel dolžnost vodje skupine. Bil je aktiven in požrtvovalen v raznih akcijah; zato je bil sprejet v SKOJ. Med vojno je obiskoval gimna-zijo v Ljubljani in maturiral leta 1945, ko je stopil v JLA in bil v II. diviziji KNOJ do demobilizacije leta 1947. Z vsem žarom se je vključil v delo LMS in prevzel dolž-nost predsednika aktiva in pozneje inštruktorja rajonskega odbora LMS Ljubljana Moste. Septembra 1947 se je vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je opravljal mimo študija ra-zlične dolžnosti v ZŠJ in SKOJ. Leta 1948 in 1949 je bil na delovni akciji pri gradnji avto ceste Brat-stva in enotnosti, kjer je bil progla-šen za udarnika. Zaradi izredne de-lavnosti in pož-rtvovalnosti v štu-dentski organizaciji je postal 22. decembra 1948 kandidat in 5. de-cembra 1949član KPJ. Diplomiral je leta 1955 na veterinarski fakul-teti v Zagrebu in se zaposlil na Ve-terinarskem znanstvenem zavodu Slovenije. Leta 1962 je bil izvoljen v občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje in od 1967. leta ga srečujemo kot odbornika občinske skupščine, v kateri je kot predsed-nik komisije za kmetijstvo in goz-darstvo ustvarjalno sodeloval pri reševanju različnih problemov nase kmetijske politike. Posebno pozornost je posvečal uvajanju modernega kmetijstva in se zavze-mal za reševanje tistih problemov, ki so bili predvsem v interesu kme-tijskih delavcev. Kot predsednik komisije za odločanje o pritožbah zoper odmero prispevka za sta-rostno zavarovanje kmetov občine Ljubljana Moste-Polje se je od leta 1972 dalje močnozavzemal za ure-janje delovnih in življenjskih ra-zmer ostarelih kmcti jskih delavcev. Leta 1977 je bil izvoljen za pred-sednika IO skupnosti za pospeše-vanje kmetijstva in za člana tzvrš-nega odbora kmetijske zemljiške skupnosti. Zato je danes, čeprav ga delovne naloge direktorja Veteri-narske postaje Posavje rnočno an-gažirajo, znan kmetijskim in živil-skim delavcem tudi kot predan, do-sleden in zaslužen družbenopoli-tični delavec. Veterinareko postajo vodi že od leta 1960 dalje. V tem času se je le-ta razvila od majhne postaje, ki je delovala na področj u občin Pol je in Črnuče, v eno najmočnejših po-staj v Sloveniji, saj združuje v njej svoje delo 30 delavcev, njeno po-dročje pa obsega štiri Ijubljanske občine in Litijo. Povsod na vsakem sestanku in vseh samoupravnih or-ganih ustvarjalno sodeluje pri obli-kovanju samoupravnih odnosov. Dr. ZLATA PIRNAT — področje družbe-nih dejavnosti Dr. Zlata Pirnat, rojena 6. okto-bra 1922 v Ljubljani, je aktivna družbenopolitična delavka v TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Moste-Polje in v občini. Že kot študentka se je udeležila vseh delovnih akcij na Stajerskem, ki sta jih organizirali LSM in medi-cinska fakulteta. Po končanem štu-diju in po opravljenem pripravni- škem stažu se je dr. Zlata Pirnat vedno bolj začela usmerjati na po-dročje ftiziologije inprevzela poleg rednega dela v ATD tudi pljučne bolnike Cerknice, Vrhnike, Litije, Zagorja, Grosupljega, Kočevja in bivšega ATD Ljubljana-okolica. Kmalu po prehodu na popoldansko delo v ambulanto Moste na de-lovno mesto splošnega zdravnika z vsemi obveznostmi vred je začela sodelovati pri pionirskem delu dr. Toneta Krišperja, ki je kot prvi v Sloveniji v Mostah uvedel dispan-zer medicine dela. Od tedaj so v Mostah redni RTG pregledi pred zaposlitvijo in periodični pregledi živilcev. Leta 1954 je bila po službeni po-trebi premeščena na protituberku-lozni center Ljubljana kot prva redna zaposlena dispanzerska zdravnica-ftiziologinja povojne generacije zdravnikov. Takoj ko je leta 1955 uvedena množična redna fluorografska kontrola prebival-stva, jo je dr. Zlata Pirnat opravila s svojo skupino za občane občin Moste-Polje in Center. Leta 1961 se je lotila obsežnega dela: z ekipo patronažnih sester je pričela, kot prva v Ljubljani, z redno pljučno prevencijo šolske mladine. Z.e lcot zdravnica pripravnica na intemi kliniki in tudi kasneje je opravljala najvišjo funkcijo v sin-dikatu in ob uvedbi samoupravlja-n ja v družbenih službah je bila ves čas članica upravnega odbora. Po novi organizaciji ZD Ljubljana je postala predsednica DS TOZD osnovnega zdravstvenega varstva. V pretekli mandatni dobi je bila članica regionalnega in občinskega izvršnega odobra SIS za zdravstvo, sedaj kandidira za podpredsednico skupščine SIS za zdravstvo občine Ljubljana Moste-Polje. Ne samo v delovni organizaciji, ampak tudi v krajevni samoupravi jo srečujemo v socialno-zdravstveni komisiji v KS Stepanjsko naselje, vodi nad-zorni odbor hišnega sveta in je ak-tivna na zboru stanovalcev. Dr. Zlata Pirnat je bila v svoji dolgoletni praksi povsod tam, kjer je bilo najtežje. S svojim znanjem, poštenostjo in vztrajnostjo je pri delu žela izredne uspehe. V delovni organizaciji se je vedno zavzemala za pristne tovariške in samou-pravne odnose. V svoji sredi uživa ugled kot dobra zdravstvena delav-ka, skrbna mati in predana druibe-nopolitična aktivistka. dosledna do sodelavcev, še bolj pa do sebe. Plakete občine prejmejo MARJAN BENEDlClČ — področje družbe-nih dejavnosti Marjan BENEDIČIČ se je rodil 26. marca 1922 v Ljubljani, kjer je končal tudi akademijo za igralsko umetnost in bil nato od leta 1940 do 1974 član ljubljanske Drame. Pri občinski zvezi kulturnih or-ganizacij deluje že osem let, sprva honorarno, zadnja štiri leta pa je profesionalni sekretar občinske ZKO. Deluje tudi kot svobodni umetnik — recitator. Pod njegovim vplivom se je kultumo življenje v občini močno razširilo. Predvsem je opazno njegovo delo na gledali-škem področju. Večer za večerom je pomaga), učil in svetoval kot mentor režiserjem in igralcem pri vajah v društvih, organizacijah združenega dela in šolah. Po nje-govi iniciativi se je vedno bolj širila tudHikovna dejavnost. Zadnja leta je rednosodeloval pri pripravah 14 in več razstav letno v Jelovškovi ga-leriji. Organiziral je razstave tudi v organizacijah združenega dela. Poleg svojega dela je organiziral prek 300 prireditev v vseh naših krajevnih skupnostih. v naših orga-nizacijah združenega dela in šolah, kar vse je pripomoglo, da se je kul-turno življenje široko razmahnilo. Naštudiran ima obširen pro-gram, ki ga priložnostno Lzbira in posreduje poslušalcem. V letih 1976 in 1977 je vodil recitatorske skupine v Saturnusu in Žitu ter v krajevni skupnosti Zadvor. Kot član tria Korošec-Benedičič-Stante je znan najširšim množicam ne-le v naši občini temveč tudi v raznih krajih in vaseh bližnje in daljne okolice domala vse Slovenije JOŽA CERAR — področje družbe-nih dejavnosti Joža CERAR se je rodila 30. aprila 1928 v kraju Brezje pri Le-skovcu. Izhaja iz napredne družine, ki je podpirala NOB, njen brat pa je bil aktivni udeleženec NOV. Joža Cerarjeva je leta 1945 opra-vila tečaj za učitelje pripravnike in se zaposlila na osnovni šoli. Takrat se je tudi začelo njeno aktivno de-lovanje na kulturnem področju. S člani pionirske in mladinske orga-nizacije je pripravljala kultume prireditve in proslave ter bila leta 1974 zaradi aktivnega dela z mla-dino v Brestanici sprejeta v ZK. Leta 1962 je v Dolskem pri KUD Dolsko organizirala dramatsko sekcijo, ki do takrat aktivno deluje. Vsako leto pripravlja eno do dve premieri in gostuje v krajih naše občine in tudi zunaj nje. Clani te skupine so mladi ljudje, ki jim je Joža Cerarjeva mentorica in velika vzornica, kar je vzrok, da njih šte- vilo nenehno narsšča. Usposobila je tudi nekaj dolgoietnih člaoov, ki bodo pre\Teli delo v manjših sku-pinah. I.etos bo pričela delovati tudi skupina pionirjev. V ktu 1976 je bilo pet članov dramatske sekcije sprejetih v ZK, sedaj pa je pred sprejemom še šest kandidatov. Vsi člani sekcije x> ak-tivai družbenopolitični delavci KS Dolsko. Joža CERAR je v krajevni skupnosti sekretarka OO ZK Dol-sko in namestnica predsednika kra-jevne konference SZDL. Je tudi članica občinske konference SZDL in članica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. S svojim plodnim delom prispeva k razvoju kultur-nega in družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti Dolsko in občini. (Nadaljevanje na 11. strani) FRANC GRABNER — področje gospo-darstva Franc GRABNER se je rodil 28. februarja 1935 v Dugi Resi pri Karlovcu in je od 1962. leta zapo-slen v Papirnici Vevče. Že od samega začetka inovarij-skih dejavnosti v Papimici Vevče se z njimi ukvar ja tudi Franc Grabner. S svojim delom in prizadevanjem pri iskanju čimboljših rešitev v proizvodnem procesu je dal že ve-liko predlogov za izboljšanje delo-vanja strojnih naprav ter za izbolj- šanje izkoristka toplote in parne energije. Z uresničitvijo enega izmed njegovih predlogov za izboljšave prihrani Papirnica Vevče poldrugi milijon dinarjev letno. Najbolj pohvalno pa je, da Franc GRABNER še vedno neumorno dela pri odkrivanju še boljših reši-tev za racionalno izkoriščanje elek-trične in toplotne energije. MILICA JURC — področje družbe-nih dejavnosti Milica JURC je ravnateljica vzgojnovarstvenega zavoda Vevče od 16. februarja 1951 dalje. Vtem času je zavod pod njenim vodstvom dosegel velik napredek tako na or-ganizacijskem kot na strokovnem in družbenopolitičnem področju. Ko je bila Milica JURC z dekretom postavljena za ravnateljico VVZ Vevče, je vanj bilo vključeno 27 otrok staršev, zaposlenih v Papir-nici Vevče. Čez deset let je bilo v vrtec vključenih že 107 otrok. So-razmerno s porastom števila otrok so se večale tudi vzgojne in eko-nomske zahteve ter potrebe po novih prostorih. Na iniciativo bol-nišnice Polje so odprli nov oddelek na Studencu v starih prostorih bol-nišnice, ki so kmalu postali pre-majhni in neprimerni. Skoraj isto-časno pa so se pričele priprave za gradnjo vrtca ob Rjavi cesti. Z nje-govo otvoritvijo (22. julija 1972) so pridobili šest velikih igralnic in prostora za 120 otrok. Istega Ieta se je pričela tudi adaptacija matičnega zavoda. Po zaključeni adaptaciji se je poslovanje razširilo na štiri enote: matični zavod, enota v bloku na Vevčah, enoto ob Rjavi cesti in enoto v bloku na Studencu. Število zaposlenih je naraslo za 40, otrok pa na 370. V letih 1972—73 je bil zgrajen vrtec v Zadvoru, ki je prišel pod upravo VVZ Vevče. Sedaj je v vrtec vključenih pet enot s 520 predšolskimi in 140 šolskimi otro-ki. Poleg redne dejavnosti je bila Milica JURC pobudnica in organi-zatorica drugih dejavnosti. Organi-zirala je prvo potujočo » malo šolo« v Sloveniji, kajti čutila je veliko ra-zliko med možnostmi mestnih otrok in otrok v odročnih krajih. Ker je primanjkovalo vzgojiteljic, je poleg svojega rednega dela v po-poldanskem času sama vodila oddelek male šole in spotoma z vrt-čevim kombijem »pobirala« otroke vse Besniške doline. Aktivno sodeluje v najrazličnej-ših akcijah, od priprav na I. in II. samoprispevka do organiziranja raznih proslav in reševanja socialne problematike na terenu ter sodelo-vanja v raznih komisijah in odborih v občinskem in mestnem merilu. MIRO KLANČAR — področje samo- upravnega in druž- benopolitičnega de- la Miro KLANČAR se je rodil 21. novembra 1923 v Ljubljani. V za-četku vojne je bil dijak učiteljišča, iz katerega je bil decembra 1941 izključen zaradi revolucionarnih dejavnosti. Nato je 28. junija 1942 odšel v partizane, kjer je opravljal razne dolžnosti. Bil je udeleženec pohoda Gubčeve brigade na Hrva-ško in marca 1943 je bil v Jeleno-vem žlebu hudo ranjen. Po zmagi nad okupatorjem je do konca leta 1952 ostal v JLA. Po demobilizaciji se je takoj aktivno vključil v delo v KS Zelena jama, kjer je še sedaj aktiven družbeno-politični delavec. Miro Klančar je bil deset let predsednik občinskega zbora Zveze rezervnih vojaških starešin, dve mandatni obdobji odbornik občinske skupščine in eno man- datno obdobje odbornik skupščine mesta Ljubljane. V zadnjem času je bil delegat re-publiškega odbora sindikata delav-cev zdravstveno-socialnega var-stva, član nadzornega odbora Zveze sindikatov Slovenije. član občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje, delegat splošne delegacije SIS Zelena jama in predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva. Zelo si je prizadeval za uveljav-Ijenje novih odnosov v samouprav-nih interesnih skupnostih, za uve-Ijavljanje in delovanje delegat-skega sistema, za planiranje in izva-ianie politike socialnega skrbstva. Vztrajnost in zavzetost Mira KLANČARJA sta vplivali, da je bila SIS za sorialno skrbstvo med najaktivnejšimi samoupravnimi in-teresnimi skupnostmi v občini. MARJAN KREVH — področje družbe-nih dejavnosti Marjan KREVH se je rodil 13. junija 1924 v Mislinjski Dobravi. Bil je član SKOJ ter nato član ZK, udeleženec številnih mladin-skih delovnih akcij. Leta 1958 je končal v Ljubljani fizkulturno šolo in nato delal na XIII. gimnaziji Ljubljana-Polje,od 1959naprejpa dela na osnovni šoli Ljubljana-Polje. Marjan KREVH je že 27 let ak-tiven družbenopolitični delavec, še posebej na področju telesne kul-ture tako na šoli kot v krajevni skupnosti. Takoj po'prihodu v Polje je bil Marjan ICREVH zelo aktiven telesnovzgojni delavec. Bil je vaditelj in načelnik TK Polje. član upravnega odbora ŠD Papirni-čar, aktivno je deloval v strelski družini, mladinski in pionirski or-ganizaciji. Zelo se zavzema za razvoj tele-snokulturne, športne in rekreativne dejavnosti mladih, saj je njihov dolgoletni mentor, zadnja leta tudi mentor šolskega športnega društva, ki je prejelo več občinskih in repu-bliških priznanj. Marjan KREVH ima še posebne zasluge za razvoj smučarskega in plavalnega šporga ter si prizadeva razvijati samoupravne odnose v vseh oblikah telesnovzgojnih de-javnosti. Zelo je aktiven tudi v DPM, kjer je predsednik. Je tudi tehnični vodja športnega društva Polje, sekretar za reorganizacijo telesno kulture za selekcije Polje, trener za športne igre in član upravnega odbora HK Slavija. Lahko rečemo, da posveča Marjan KREVH vse svoje življenje, svoje delo in ves svoj prosti čas razvoju telesne kulture mladih. ALBIN MAHKOVEC — področje samo- upravnega in druž- benopolitičnega de- la Albin MAHKOVEC, rojen 6. decembra 1927, novinar, član ŽK je od leta 1948. Albin MAHKOVEC izhaja iz napredne delavske družine. Vse povojno obdobje je zelo aktiven družbenopolitični delavec. Nje-gova aktivnost se je začela v mla-dinski organizaciji in SKOJ, nato v SZDL, kjer je opravljal različne odgovorne dolžnosti. Bil je pod-predsednik SZDL občine in član RK SZDL. Bil je zelo aktiven pri opravljanju najrazličnejših funkcij v Zvezi komunistov ter na področju delovanja Zveze kulturno-pro- svetnih organizacij. Več mandatnih obdobij je bil odbornik bivše občine Polje in skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Od leta 1970 do 1974 je bil njen podpredsednik. Med drugim je bil tudi odbornik mest-nega sveta in skupščine mesta Ljubljana. Tudi danes je nosilec odgovornih nalog v občini in mestu Ljubljane. Vseskozi se je zavzemal za razvoj skupščinskega sistema in s svojim znanjem ter zgledom pri-speval k uvelja vljanju delegatskega sistema v krajevni skupnosti, ob-čine in mestu Ljubljana. MARKO OSREDKAR — področje samo- upravnega in druž- benopolitičnega de- la MarkoOSREDKARjebilrojen leta 1917 v Ljubljani, kjer je kon-čal gimnazijo in se nato vpisal ter končal Veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Leta 1941 je odšel v partizane kot prostovoljec v Bosno, bil leta 1942 aretiran in obsojen na tri leta konfinacije na otoku Ustica in v ta-borišču Renicci zaradi subverziv-nega delovanja. Po kapitulaciji Ita-lije se je vrnil v Ljubljano in postal član kvartnega odbora OF, nakar je bil marca 1944 ponovno aretiran in poslan v Dachau, od koder je bil ju-lija 1945deportiran.Takojpovrni-tvi se je vključil v aktivistično delo na terenu, nadaljeval študij v Za-grebu in leta 1947 diplomiral. Nato je slu7boval v Veterinarskem za-vodu Slovenije, na OLO Grosuplje, glavni zadružni zvezi SRS, ministr-stvu za državna posestva, ministr-stvu za kmetijstvo in gozdarstvo, na veterinarski postaji Ročevje in na OLO Kočevje ter od 1957—1964 na OLO Ljubljana. Nato je postal direktor Veterinarskega zavoda Slovenije, kar je še danes. Ves čas je opravljal vtsto druž-benih funkcij. Bil je sekretar OO ZK, sekretar občinskega odbora SZDL, predsednik SZDL v KS, odbornik občinske skupščine Ljub-ljana Moste-Polje in mestne skupš-čine, tajnik Društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov SRS, tajnik ljubljanskega' veterinarskega druš-tva, član IO Zveze veterinarjev in veterinarskih tehnikov SFRJ in de-legat krajevne skupnosti Moste. Sedaj je predlagan za predsednika skupščine občinske SIS za zdrav-stvo. Marko OSREDKAR je dolgo-letni aktivni družbenopolitični de-Javec in ima veliko zaslug pri ra-zvoju krajevne samouprave, pri uresničevanju, razvijanju in utrje-vanju socialističnih samoupravnih odnosov in delegatskih razraerij ter pri negovanju in razvijanju revolu-cionarnih tradicij NOV. MARJAN ROŽAINIC — področje družbe-nih dejavnosti Marjan ROŽANC, rojen 21. novembra 1930, že od leta 1948 deluje v telesnokulturnih organiza-cijah naše občine najprej kot tek-movalec, pozneje kot druibeni de-lavec. Njegov izrazit vpliv na po-dročju telesne kulture se je pričel leta 1969, ko je bil na njegovo po-budo ustanovljen družabno-re-kreativni klub Slovan, ki je med pr-vimi v Jugoslaviji začel z organizi-rano športno-rekreativno dejav-nostjo in prvi v Jugoslaviji uvedel danes že popularna in skoraj pov-sem uveljavljena trim-tekmovanja, namenjena najširšim krogom ob-čanov. Z razvojem rekreativne dejav-nosti, katere pobudnik in idejni usmerjevalec je bil Marjan RO-ŽANC, se je začel tudi razvoj športnega parka Kodeljevo. Prek množičnega vključevanja občanov se je bistveno povečal njegov druž- beni pomen. Za gradnjo športnega parka Kodeljevo v enega izmed najzglednejših in najpopolnejših športnih objektov v Sloveniji ima zasluge tudi Marjan ROŽANC, saj je svoje delo in ideje o množični te-lesni kulturi od vsega začetka pove-zoval z ustvarjanjem možnosti za njeno uresničevanje. Še preden je postal poklicni se-kretar športnega društva Slovan in utemeljitelj ene prvih delovnih skupnosti na telesnokulturnem po-dročju, je Marjan ROŽANC delo-val v odboru sklada za razvoj druž-benega standarda občine Ljubljana Moste-Polje, v izvršnem odboru občinske zveze za telesno kulturo in v izvrenem odboru SITKS Ljub-ljana Moste-Polje, kjer je bil nje-gov ustvarjalni delež pri kreiranju novega in naprednega v telesni kul-turi prav tako pomemben.