Bankovci posameznih držav morajo biti do gotove mere kriti z zlatom ali z devizami (menicami), izplačljivimi v zlatu. Kritje mora znašati vsaj eno tretjino vrednosti bankovcev, ki so v obtoku. Čim višje je to kritje, tem boljša in trdnejša je valuta (denarna vrednost) dotične države. Po izkazu narodnih bank koncem julija 1931 je to krrtje znašalo: v Švici 92.7%, v Belgiji 66.7%, v Nizozemski 58.7% v Italiji 56.4%, v Franciji 56.2%, v Poljski 49%, v Avstriji 43.6%, v Švedski 42.3%, v Cehoslovaški 42.2%, v Rumuniji 39.2%, v Jugoslaviji 37.5%, v Angliji 36.7%, v Nemčiji 36.1%, na Ogrskem 28%. Zadnji čas so se po raznih državah Evrope pojavile velike valutarne (nov5ne) težave. Letošnje poletje so dobile državne finance Nemčije veliik sun&k, ki je prišel z odpovedjo kratkoročnih posojil, ki jih je Nemčija dobila od Anglije, Amerike in posredno tudi od Francije. Mogočni pretresljaji so takrat pretresali nem.ko narodno gospodarstvo. Posledice bi bile še hujše, ako bi ne bile države-upnice umaknile odpoved kratkorocnih posojil. Tako je bilo N&mčiji začasno pomagano. V septenibru je pri.la na vrsto Anglija, ki je pretrpela občutno razvrednotenje svoje valute (funta Sterlingov). Preosnova angleške valute se je po svetovni vojni izvršila 1. 1925. Vodilna je bila pri tem početju želja, da bi se Anglijia vrnila brezpogojno k predvojni denarni vrednosti, k obnovitvi njene predvojne kupovne moči. Anglija se je na vso moč trudila, da obnovi zlato valuto ter da tako postane to, kar je bila prej, svetovni trg zlata in kapitala. To pa se ji ni posrečilo. Funtu je več all manj pretila nevarno.t, da pade pod zlato normalo, in zato je zlato bežalo iz države. Z odprtimi rokami pa so ga sprejemale Zedinjene države Severne Amerike in Francija. Dno pa je izbila sodu, v katerem je imela angleška narodna banka shranjeno svoje zlato, nemška finančna kriza letošnjega poletja. Anglija j. namreč kot denarni posredovalec dovoljevala Nemčiji kratkoročne kredite, ki jih je sama dobila iz Sev. Amerike in Francije. Merodajen je bil prl tem za Anglijo ozir na finančni dobiček, pa tudi želja po političnem vplivu v N&mčiji. Iz istega razloga je Anglija dovolila tudi Avstriji kredit 150 milijonov šilingov povodom poloma največjega avstrijskega denarnega zavoda (Kreditanstalt). Ko je Amerika ter Francija odpovedala svoja kratkoroč na posojila, dana Angliji, je ta hotela realizirati (unovčiti) svoje terjatve v Nemčiji in Avstriji, pa ni mogla, ker sta obe državi prezadolženi. Tako je morala Anglija Franciji in Ameriki vrniti kratkoročne kredite z zlatom, ki ga je imela v svoji narodni banki. Temu navalu pa angleška narodna banka ni bila kos. Tako je angleški parlament po predlogu vlade sklenil zakon, po katerem je obveznost banke za izplačila v zlatu, torej zlata valuta, v Angliji za pol leta ukinjena. Anglaškemu zgledu &o sledili Egipet, §vedska, Norveška in menda tudi Danska. Padec angleškega funta je na izvoz angleškega blaga iz Anglije vplival oprostilno; prej je ta izvoz trpel vsled visokega tečaja angleškega funta. Pomnoženi izvoz iz Angle&ke prizadeva na evrop-skem in svetovnem tržišču občutno konkurenco industrijskim izdelkom drugib držav, osobito Amerike, Nemčije in Čehoslovaške. Angleži upajo, da se bo tako njihova industrija poživila, da bo produkcija (pridelova« nje blaga) narasla in s tem število brezposelnib padlo. Zato ne gledajo padca svoje valute s preveč žalostnimi __mi. Spričo devalvacije (razvrednotenja) angleškega denarja so se začele po raznih državah, zlasti v Nemčijl in Av.triji, med gospodarsldmi strokovnjakl in po časnik#i živahne razprave o tem, ali je zlato sploh še sposobno, da bi bilo splošna podlaga za denarno vrednost in za mednarodni kredit. Če je celo Angliji, nekdanjemu svetovnemu bankirju, zmanjkalo zlata, kaj naj porečejo druge siromašnejše države, ki si .veliko zlata ne morejo nabaviti? Sedaj imata dve državi M vsega razpoložljivega zlata v železnih oklopnih pkrinjah svojih bank: Zedinjene držaVe Amerike in Francija. Iz Amerike odteka zadnje dni zlato v obilni meri y Francijo in Nizozemsko. Kjer pa je _lato, tam je politična moč. Tiste države, ki se protivijo prevelikemu vplivu Francije v Evrapi, najbolj razmišIjujejo o tem, ali s. ne bi dalo zlato kot podlaga za državni denar nad.mestiti 8 srebrom, ki je veliko bolj poceni in ki si ga torej lažje oskrbijo siromašnejše države. To pa zaenkrat ni verjetno. Verjetnejše je, da se bo Anglija, ko bo prebolela sedanjo krizo, vrnila k zlati valuti, pa pri nižjem tečaju svojega denarja.