Slev. 95.
V LlDMIflDl, v peieK one 25. opnio mi Posamezna številka stane 1 "50 Din. [elO Lil,
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
xa pol leta ..... .120 ta celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.... - Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu ... . 60

л v«;
Ж5 v.
I
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1"50 ln Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din У— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan tzvzemSt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga ln Dunaj 24.797.
čemu I juta borba?
Med vsemi razlogi, ki jih navajajo glasila bloka korupcije in nasilja za to, da naj bi sedanji režim ostal na krmilu in vodil nove volitve, niti eden ne drži. Primera Pašič-Pribičevičeve manjšinsko vlade z Mac Donaldovo je tako smešna, da jo je celo »Jutro« že opustilo. Očitki, da Radič dobiva denar iz sovjetske Rusije za jrazruševanje Jugoslavije«, so se izkazali za nesramen falzifikat, naročen od ministrstva za zunanje zadeve. Opore v javnem ljudskem mnenju režim tudi nima in mora posegati po najetih tolovajskih tolpah, ako hoče inscenirati zase kakšno manifestacijo.
Pač pa opozicija lahko pokaže na celo vrsto tehtnih razlogov, ki morajo z logično nujnostjo dovesti do definitivnega, ne samo začasnega strmoglavljenja sedanje pp silniške manjšinske vlade, ako je v naši dTŽavi količkaj imanentne vitalne sile, da premaga ovire svojega nadaljnega zdravega razvoja. Prvič so se združili vsi pošteni srbski elementi s prečanskimi, da postavijo državo na moralično podlago. Vsi narodi države so edini v tem, da je treba enkrat za vselej odstraniti od o/žavnega krmila špekulante, korupcioniste in pljač-kaše. Ogromna večina hrvatskega naroda je opustila politiko pasivne resistenoe in je pokazala, da se hočo v celoti udeležiti pozitivnega državotvornega dela na parlamentarni pozornici po načelih сзп.окга-cije. Vsi pogoji za ozdravljenje državnega organizma so dani. Pašič in Pribičevič sta danes edina ovira za to, ki se mora odstraniti in se lahko odstrani, ker bi to vsi narodi Jugoslavije pozdravili kot najsrečnejši dogodek po letu 1918.
Klopi, ki so drže vlade, katera njihovim žepom nese, se izgovarjajo po svojih reptilskih listih — med njimi je kajpada eden najglasnejših »Slovenski Narod«, da korupcija v janem življenju danes vlada »povsod«, torej mora vladati tudi v Jugoslaviji (glej »Slovenski narod«, 25. aprila t 1.). Lep argument, popolnoma vreden korupcionistov! Nato pa takoj pravi, da korupcija »kot delikatno poglavje« (seveda je delikatno, in še kako, za režim namreč!) »ni v prav nobeni zvezi s sedanjo vlado«. Kako neki ne, ko pa »Narod« konstatira par vrstic preje, da vlada splošno? Ali potem ne vlada tudi v sedanji vladi? Ali je Pašičeva vlada edina zelena oaza v tej puščavi, kjer vlada po »Narodu« вата korupcija?
Stvar je v resnici čisto drugačna. Korupcija danes res zelo vlada, toda so stranke, med njimi v prvi vrsti vprav SLS, kjer hvalabogu ne vlada in nikoli ni vladala. Tudi demokratom pod Davidovićem nihče ne more očitati korupcije. Protićeva vlada tudi gotovo ni bila korupcionistična. Pač pa so Pašičeve vlade bile v »najod-ličnejšem« smislu korupcionistične vlade. Kajti korupcija je princip vsake Pašičeve vlade, njen »leitmotiv«, njen »raison d'etre«, načelo njenega obstoja in vrhovna smernica. In prav zato, ker je režim ko-rupten, se javno življenje, vsa uprava, ves javni aparat in gospodarstvo prepaja s korupcijo, kajti riba smrdi, kakor znano, pri glavi.
Le poglejmo! Nastas Petrovič jo Pašiču oko v oko v navzočnosti celega kluba zalučal v obraz, da protežira vse korupcioniste in z njimi sestavlja svoje kabinete, ne da bi Pašič na to odvrnil besede! Radikal Rankovič je razkrinkal celo vrsto Pa-šićevili ministrov, ki so prodajali državno imetje in si nabasali žepe z ogromnimi provizijami. Žerjavovo »Jutro« je, ko njegov šef še ni bil zamislil izdajstva, dan na dan žigosalo Pašičevo korupcijo, o kateri je dejalo, da ji v celi Evropi ni enake. Laza Markovič, ki ga je Pašič moral zaradi preobilice njegovih umazanih afer odsloviti, je igral pri sestavi sedanje vlade najvažnejšo vlogo. Poštene ljudi, kakor Perica in Peleša, je Pašič od sestavo sedanjega kabineta izključil, ker so mu bili pre-pošteni. Uzunoviču so ta korupcionistični kabinet tako studi, da menda še do danes faktično ni prevzel svojega resora. Pač pa sedi v ministrstvu Kojič, kateremu so lastni kolegi radikali javno očitali, da je de-fravdant; mož ima šume in rudo, kjer so zaradi zvez s Trboveljsko in Steinbeissom lahko sijajno »zaradi«. Sploh veljajo pri
Pašiču ministrstva za korita, iz katerih vsakokratni šef resora lahko zajema, kolikor mu drago, ako je dober s Pašičem. In vse vodi njegov ljubljeni sinko Rade s svojo banko.
Samostojni demokrati pa sedaj ta režim hvalijo, ker jim je Pašič dovolil, da na njegovih dobičkih primerno participi-rajo!
Tak režim bomo seveda z vso odločnostjo pobijali, ne meneč se za hinavsko zgražanje »Slovenskega naroda«. (»Jutro« je previdnejše, že ve, zakaj.) Tak režim tudi mora pasti, ker ga bo razjedla njegova lastna gniloba. Ljudje pa, ki ga branijo, dokazujejo, da jim je morala v politiki popolnoma tuja.
Нш odkritje Pašiče¥ih zunanjepolitičnih
BELGRAJSK0 ČASOPISJE O PAŠIČEVI POTEZI. - SPALAJKOVIČ
ODKLONITEV NA DVORU?
PRIDE. -
Belgrad, 23. aprila. (Izv.) Celokupna politična javnost se zelo zanima za najnovejše poskuse režima, da za ceno oblasti žrtvuje interese države in da eventuelno spelje našo državo v vrtinec nevarnih avantur v prid Romuniji glede Besarabije. Po vseh informacijah je brez vsakega dvoma, da se taki poskusi delajo in da se posebno francoska diplomacija trudi, da ta načrt izpelje, kar se vidi tudi iz pisanja tukajšnjega časopisja, ki je, kakor rečeno, pričelo pisati o vprašanju Besarabijo in v zvezi s tem o stališču, ki ga naj zavzamemo mi v tem sporu, pri katerem stoji Francija na strani Romunije. Vsi listi so edini v naj-gršem psovanju na Romunijo in odklanjajo vpliv romunske kraljice Marije, se pa rav-notako previdno izjavljajo glede velikega zaveznika Francije; dokazati hočejo, da je boljše zbližanje z Rusijo, kakor eksponirati se za Romunijo in da vsled tega Belgrad smatra, da naša zaveznica Francija od nas no bo zahtevala tako velike žrtve, ki bi je ne mogla doprinesti nobena vlada z ozirom na razpoloženje ljudstva. Zanimivo je, da pišejo o tem vsi režimski listi: »Politika«, »Vreme«:, »Beograjske novosti-: itd. »Politika« n. pr. v uvodnem članku glede francoskega vpliva piše sledeče: Mi ne verujemo, da bi Francija od nas zahtevala, da naredimo ono, česar ne bi mogli napraviti niti za njo samo, kajti zdi se nam, da bi to ne moglo biti v interesu Francije. Kajti Rusija je radi Besarabije protivna Romuniji. Obenem ostro napada politiko romunske kraljice Marije, da naj ne vmešava svojih prstov, ker bi v tukajšnjih najvišjih krogih naletela na odpor. Vse tako pisanje samo dokazuje točnost naših vesti; kajti samo vpiti na Romunijo pomeni ma-skiranje. Tudi tostvarno demantiranje iz oficielnih krogov ne pomeni ničesar, kakor ničesar ne pomeni demanti Presbiroja, da Spalajkovič ni poklican v Belgrad. Na podlagi zanesljivih informacij izvemo, da je
Spalajkovič poklican v Belgrad, kar bo v par dneh potrdil njegov skorajšnji prihod, ki ga radikalni krogi nestrpno pričakujejo, da končno obrazloži, kako daleč so že uspeli z intrigo povodom kraljevega potovanja. GMede tega potovanja prinaša »Politika csledečo vest: »Francoski poslanik Bo Billy je obiskal mii.;stra za zunanje zadeve g. Momčila Ninčiča in ga pri tej priliki obvestil, da bo francosaka vlada čez par dni definitivno določila program svečanega obiska našega kralja in kraljice sporazumno s predsednkom francoske republike.
To vest potrjuje naše snočnje poročilo, da je belgrajska vlada javila Parizu obisk kralja in njegovega spremstva in jo poslanik na to poročilo dal odgovor svojo vlade, ki je kakor se vidi pozitiven. Zadeva ni malenkostna: Vlada, ki je v demisiji, pripravlja oficielen obisk kraljeve dvojice v tujo državo in to v času hude notranje kri-■e. Tako postopanje je po vseh državniških principih nedopustno, kajti predvsem je lahko mogoče, da se kriza razvleče preko določenega termina, nadalje, da se bodoča vlada ne bi mogla strinjati z določenim programom. Posebno je važno tudi to vsled tega, ker bi se po vesteh francoskih in belgrajskih listov ob tej priliki imela skleniti pogodba proti Rusiji. Pa tudi s formalnega stališča in s posebnim ozirom na najvišji izvenparlamentarni faktor je tako postopanje vlade, nahajajoče se v demisiji, vredno najstrožjo obsodbe. Zdi se, da je taka obsodba vlade tudi že storjena. Danes pojjoldne je bil minister za vere dr. Vojeslav J a n i č v avdienci na dvom, pa je prišel skrajno nervozen in slabo razpoložen in izjavil, da ni bil pri kralju, ampak pri princu Pavlu, katerega je prosil za pokroviteljstvo za neko društvo. Smatra se, da se bo itak zvedelo za vso stvar, ki je bila prerano odkrita in so jo iz formalnih ozirov odklonili.
Avdience m dvoru.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Danes od pete do šeste ure popoldne je bil na dvoru sprejet v avdijenci g. Vojislav L a z i č, predsednik zemljeradniškega kluba. Od 7. do 8. ure pa je bil v avdienci dr. Edo L u k i n i č. Oba sta obrazložila kralju stališče svojih klubov glede krize. Razen teh dveh avdienc ni zaznamovati važnih dogodkov glede krize. Sploh se opaža posebno pri radikalih, da jim to dolgo trajanje in zavlačevanje krize ni všeč. Po svojih glasilih, posebno v »Samoupravi«, trobijo o volivnih pripravah, o katerih razpravlja ministrski svet. Tem vestem pa ne smemo verjeti in se demantirajo. Tako se je n. pr. vaš dopisnik po današnji seji ministrskega sveta ra7.govarjal z ministrom za notranje zadeve dr. Milanom Srskičem, ki niu je izjavil, da o kakih volivnih pripravah ne moro biti govora, da pa radikali smatrajo, da dosedanji predznaki za nje niso nepovoljni.
Seja ministrskega sveta.
Reparacijc. — Pobitost med ministri.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o vprašanju reparacij. Danes dopoldne se je posvetovala posebna komisija, ki je na podlagi sporazuma z nemškim podtajnikom Kiinzejem sklenila, da se morajo reparacije, ki jih mora naša država dobiti, reducirati z ozirom na to, da Nemčija ne more ugoditi obveznostim, ki so do avgusta uretekleua lela znašale 75
Ruske vojne priprave.
Izjava Troekega.
London, 24. aprila. (Izv.) Iz Moslcvft poročajo, da je na železničarskem kongresu govoril tudi Trocki. V svojem govoru jo ostro obsojal politiko evropskih držav iri Amerike in je ogorčeno zavračal pisavo angleških listov o rusko-angleških pogajanjih. »Rusija ne potrebuje ne angleškega in ne evropskega kredita,« je vzkliknil Troc. ki, »pač pa mora skrbeti za kar največji razvoj vojne kemije in za zgradbo letalstva, ker je današnji položaj nevzdržljiv.«
Mobilizacijske priprave v
Budimpešta, 24. aprila. (Izv.) Iz Velikega Varadina poročajo, da je dala romunska vlada nabiti lepake, v katerih se pozivajo vsi moški do 42. leta starosti, naj bodo pripravljeni, da v slučaju vpoklica za-puste svoje domove v 48 urah.
Bukarcšt, 24. aprila. (Izv.) Romunska vlada je reaktiviraia večje število bivših avstro-ogrskih častnikov, ki jih spočetka niso prevzeli v romunsko armado. Ukrep romunske vlade tolmačijo z vojno nevarnostjo, ki preti Romuniji od ruske strani.
milijonov zlatih mark. Od teh bo Nemčija sedaj dala za 25 milijonov zlatih mark. Z ozirom na to, da se morajo smatrati naročila ministra za promet kot nujna kakor tudi ministra za javna dela in pošte, odpadejo ostala ministrstva.
Poleg tega se je razpravljalo o politični situaciji in se je med ministri konsta-tirala precejšnja pobitost.
režimovca.
Pariz, 24. aprila. (Izv.) V diplomatskih krogih se mnogo govori o neki nferi jugoslovanskega konzula v Marsilju dr. Velje Ninčiča. Podrobnosti o tej aferi še niso znane, vendar se na podlagi informacij iz tukajšnjih bančnih krogov lahko reče, da je zadeva značilna tudi za sedanji režim v Jugoslaviji in njegove predstavnike; kajti dosedanji jugoslovanski konzul v Marsilju dr. Velja Ninčič je brat jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča. (Dr. Momčilo Ninčič je snoči odpotoval v Marsilj, kakor zatrjuje belgrajski Presbiro, radi nekih družinskih zadev. — Op. uredil.)
Pogodba med Stalijo in češkoslovaško.
Potovanje predsednika Masaryka.
Pariz, 24. aprila. (Izv.) Posebni dopisnik »Malina« poroča iz Prage, da potuje predsednik Masaryk v Italijo v svrho sklopa posebne pogodbe med Italijo in Češkoslovaško. Pogodba bo slična oni, ki jo je j sklenila Francija s Češkoslovaško.
Milan, 24. aprila. (Izv.) O strašni nesreči na šentgothardski železnici pripoveduje neki očividec sledeče: V Bellinzoni, pred vsponom k gothardskemu predoru, so k milanskemu brzovlaku priklopili dve električni lokomotivi. Vlak se je pričel pomikati vedno hitreje in je žo vozil s hitrostjo nad 60 km na uro. Bilo je ob 2 zjutraj; vsi potniki so spali. V polni temi je drdral napolrazsvetljeni brzovlak po progi, ki se polagoma dviga. Naenkrat sta se nasproti prikazali dve luči drugega vlaka, ki je r. znatno hitrostjo vozil navzdol. Kratka razdalja je še ločila oba vlaka, ki sta na istem tiru vozila drug proti drugemu. Z obupnimi napori sta skušala strojevodji ustaviti lokomotivi, a bilo je že prepozno. Vlaka sta trčila z velikansko silo skupaj. Lokomotive so se prekucnile, vagoni razbili. Škoda ne bi bila tako velika in število žrtev ne tako visoko, če ne bi nastala nova nesreča. K milanskemu vlaku je bil priklopljen nemški vagon, ki je bil razsvetljen z aceti-lenskim plinom. Plinovi kotli so se razbili in plin je začel goreti. Preživele v vagonu so v trenutku objeli plameni. Iz gorečega vagona so se čuli vzkliki, stokanje in obupni klici na pomoč. Ogenj pa je nadaljeval svoje grozovito delo. Zaloigre pa še ni bilo konec. Skoro istočasno jo pričel goreti tudi italijanski vagon prvega in drugega razreda. Požar je trajal eno uro. Ko so končno mogli pogasiti ogenj, so začeli iskati trupla. Največ žrtev je bilo v nemškem vagonu milanskega vlaka. Vsi potniki, ki so bili v tem vagonu, so popolnoma zgoreli. Zadnji vagoni vlaka k sreči niso bili poškodovani. Potniki teh vagonov so le lahko poškodovani. Tudi poštno osebje je ostalo nepoškodovano.
Identiteto nekaterih žrtev so mogli ugotoviti. Skupno je 25 mrtvih in 20 težko ranjenih, od železniškega osebja so 4 mrtvi in 3 ranjeni. Škoda znaša nad 4 milijona frankov.
30 MRTVT1T, 50 TEŽKORANJENIH.
Berlin, 24. aprila. (Izv.) Listi poročajo, da so do včeraj zvečer ugotovili v Bellinzoni 30 mrtvih in 50 težkoranjenih. Strašna nesreča je vzbudila v Berlinu splošno so* čutje.
BIVŠI NEMŠKI DRŽAVNI TAJNIK HELFERICH MRTEV.
Bern, 24. aprila. (Izv.) Ugotovljeno je, da je pri železniški nesreči pri Bellinzoni ponesrečil tudi nemški državni poslanec Helfferich. On in njegova mati sta mrtva.
REORGANIZACIJA ITALIJANSKEGA BR0D0VJA.
Rim, 24. aprila. (Izv.) Rimski listi se pečajo v najnovejšem času zelo intenzivno! г vprašanjem reorganizacije italijanskega brodovja in naglašajo, da jo glavaa naloga
Italijanske mornarice, zagotoviti italijanskim ladjam svobodno pot skozi Gibraltar. Za dosego tega cilja pa je potrebna zgradba trdnih oporišč za italijansko vojno bro-dovje v Tirenskem morju.
ZADOVOLJNI ITALIJANI.
Rim, 24. aprila. (Izv.) Italijansko časopisje je jako zadovoljno, ker je angleška vlada odobrila v Lausanni sklenjeni mir mod Grki in Turki. V posebni točki priznava omenjena pogodba italijansko suve-reniieto nad otoki Dodekaneza.
MESTO MUSSOLINA.
Rim, 24. aprila. (Izv.) Na čast Musso-liniju bodo imenovali neko mestece na Siciliji »Mussolina«.
DELAVSKA STRANKA V AMERIKI.
Washington, 24. aprila. (Izv.) Za bodoče predsedniške volitve se snuje v Ze-dinjenih državah nova, delavska stranka, po vzoru angleške delavske stranke. Kot kandidata nove delavske stranke za predsedniško mesto imenujejo senatorja Lafo-lette-a.
KUGA.
London, 24. aprila. (Izv.) >Daily Tele-grsph« poroča, da je v indijski provinci Pendžahu pomrlo v zadnjem času nad 50 tisoč ljudi za kugo.
" Politične vesti.
° Shod zaupnikov za radovljiški Sodni okraj. V četrtek 24. aprila se je vr-Žil v Radovljici shod zaupnikov za radovljiški sodni okraj. Na shodu so bile zastopane po več zaupnikih vse občine sodnega okraja. Poročala sta inž. S e r n e c in posl. dr. K u 1 o v e c. Kapitalistični listi od »Jutra« do »Slov. naroda« pišejo, da se »klerikalci« boje volitev. Grele, ker že leto dni niso dobil poštenih batin. Shodi SLS kažejo, da bo ljudstvo pri prihodnjih občinskih volitvah liberalcem zopet naštelo prav toliko, kolikor jim gre za njihovo narodno in politično izdajstvo. Na shodu so zaupniki z odobravanjem soglasno izrekli zaupnico Jugosl. klubu.
-f- Strah pred volitvami. V zadnjem 2ази pisarijo Pribičevićevi batinaški listi v Sloveniji o strahu pred volitvami. Ljudje, ki so bili skozi trideset let pri vsakih volitvah naravnost katastrofalno poraženi, govore sedaj o strahu pred volitvami, mislijo pa pri tem na to, da bi s terorjem, brezpri-mernim nasiljem in zlorabo dejanske oblasti vodili volitve in potvarjali volivno svobodo ljudstva. Svoje zadnje upanje stavijo na nasilje. Le na ta način si še upajo rešiti zadnje ostanke svoje razbite politične barke. To je edini cilj vsega prizadevanja sedanjega režima, da si izsili volivno vlado Iz tega razloga skuša terorizirati tudi najvišjega faktorja v državi, da bi se v državi pogazila vsa načela parlamentarizma in ustavnosti. Če se kdo boji volitev, se jih boji samo oni, ki vidi svojo rešitev v na-Bilju, ne upa si pa stopiti odkrito pred ljudstvo in mu pogledati svobodno v oči. Mi se pa tudi vašega terorja ne bojimo. Stranke, združene v opozicijonalnem bloku, si bodo znale poiskati pota in sredstva, da batinaši v nobenem slučaju ne bodo triumfirali.
-f- Veliki lisiak Nikola Pašič je izumil nov trik, kako bi obdržal svoj režim. Ker ne gre z notranjepolitičnimi razlogi, mu je moral priti na pomoč zunanjepolitični položaj. Rusija se nahaja z Romunijo v ostrem sporu zaradi Bcsarabije. Romunija išče zato zaveznikov in se je obrnila na Francijo.
Slames Oliver Curvvcod:	2
Kazsn, volčji pss.
^	(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Pol palca, nato še palec in še dva palca in njegovo ogromno sivo telo se je približalo mladi ženi. Sedaj se je njegov gobec dvignil počasi, od nog do kolena, nato proti ljubki ročici, ki je visela navzdol. Med tem časom pa ni oči obrnil od Izabelinega obraza. Videl je, kako je zadrhtelo belo golo grlo in kako so se škrlatasle ustnice lalrno tresle.
Ona sama je izgledala vsa začudena radi tega, kar se je godilo. Začudenje gospodarja ni bilo nič manjše. Znova je položil svojo roko okoli telesa mlade žene in z drugo pa je gladil Kazana po glavi.
Kazan ni maral, da se ga človek dotika, tudi čo je bil ta človek njegov gospodar. Njegova narava in skušnje so ga bile naučile, da je bil oprezen napram človeškim rokam. Vendar se je pustil gladiti, ker je menil, da to ugaja mladi ženi.
Sedaj je pa gospodar začel govoriti z njim. Njegov glas se je bil omilil.
»Kazan, moj stari boy,« je dejal, kaj ne, da ji ne boš ničesar zalega storil? Kako naj bi bilo drugače? Saj je najina skupna last. In če hi ju bilo treba ščititi, bi se borila zanjo obadva kot prava vraga, kaj ne da, Kazan?«
Nato sta ga pustila tam, na potniški odeji, ki so mu jo bili dali, da se vleže nanjo, in videl ie, kako sta hodila po sobi
Ta ji zavezništva ne odreče, stavija pa za
pogoj — ker Francozi niso tako naivni, da bi nosili zaradi Romunov svoje kosti na trg — naj Jugoslavija sklene z Romunijo vojaško pogodbo, po kateri bi naj šle v slučaju potrebe Romunom pomagat jugoslovanske šajkače —- Francozi bodo samo dali denar ali pa puške, seveda tudi za zlato valuto. Nikola Pašič prav dobro ve, da taka barantija, ki naj slovanski narod vrže z Vlahi proti drugemu slovanskemu narodu, ni samo skrajno nemoralna in škodljiva, marveč da tudi ne more imeti dejanskega efekta. Pač pa Pašič zasleduje s tem čisto drugačne namene. On bi namreč kroni rad pokazal, kako silno je »zapleten« mednarodni položaj in kako ji je vsled tega nujno potreben, kakor da bi nihče ne mogel tega delikatr/ega položaja tako dobro rešiti kakor on. Zato naj kralj potuje v Pariz, v spremstvu Pašieevih intimusov seveda, da bi se kralj nahajal vedno v sferi Pašićevih prijateljev, ki naj zapletejo krono v svoje mreže. Toda Pašič se utegne pri tem zelo zmotiti in bi končno mogel sam ostati »na-samarjen«. Francozi niso kakšni naivneži, ld bi se dali vleči in Pašič bo moral ali prevzeti določne in usodepolne obveznosti ter tako zavleči državo v najnevarnejšo avanturo proti slovanski Rusiji ali pa se pokazati v svoji pravi luči kot navaden špekulant. Eno in drugo mu bo skrhalo vrat. Krona se gotovo ne bo dala izrabljati za tako grdo igro, ki ima namen našo državo pred celim svetom kompromitirati. Ni izključeno, da hoče Pašič z umetnim zapletanjem zunanjepolitičnega položaja izzvati kakšno »poizkusno mobilizacijo« ali podobne manevre, ki naj suspendirajo redno stanje v državi, da tako svoj režim korupcije in nasilja umetno podaljša. Samo če bo šlo!?
+ Futija NNS z NRS. »Narodni dnevnik«, glasilo radikalske in narodno-napred-ne stranke poroča: »Snočnji zbor zaupnikov Narodno-napredno stranke v Ljubljani je soglasno napravil sledeča sklepa: Zbor zaupnikov Narodno-napredne stranke je dne 23. aprila 1924 sklenil soglasno, da se Narodno-napredna stranka združi z Narodno radikalno stranko. Načelstvu NNS se naroča, da naznani ta sklep <s posebnim proglasom somišljenikom NNS ter ga sporoči glavnemu odboru Narodno-radikalne stranke v Beogradu. Zaradi izvedbe fuzije naj stopi načelstvo NNS v stik s predsedstvi okrožnih odborov NRS za ljubljansko in mariborsko oblast kakor tudi Mest. odbora v Ljubljani. Zbor zaupnikov Narodno-napredne stranke popolnoma odobrava stališče in postopanje načelstva in odbora Narodno-napredne stranke v zadevi ljubljanskega skupščinskega mandata; zbor zaupnikov ugotavlja, da je ljubljansko vodstvo Jugoslovanske demokratske stranke enostranski in iz ničevih razlogov kršilo pogodbo od 19. februarja 1923, na čije izpolnitvi je vztrajati slej ko prej. Odgovornost za vse posledice vsled neizpolnitve pogodbe pade izključno na vodstvo JDS v Ljubljani.« — To je menda že dvanajsta ali trinajsta metamorfoza slavne narodno-napredne »stranke«. Kakor veje veter, tako se preobrne narodno-napredna vetrnica. Enkrat je narodno-napredna busola celo kazala v smeri napram Radiču. Tako se zgodovina te humoristične stranke, obstoječe iz ene lrvartopirske mize, razvija z naglico filma na valju slovenskega javnega življenja v vedno novih in drugačnih slikah. Pojutrišnjem se utegne zopet zavrteti nazaj k Davidovieu, ki ga je enkrat že proslavljala. Pravi kino.
semtertja. Pogleda ni obrnil od njiju, poslušal ju je, ne da bi razumel, kaj govorita.
Nenadoma pa je mož nekaj rekel mladi ženi. Na to je poskočila z zvonkim nasmehom, tekla k veliki štirioglati škatlji, ki je stala počez v kotu sobe.
Ta čudna škatlja je imela v dolžini, ki je presegala Kazanovo telo, vrsto belih zob, stavljenih v ravni črti drug poleg drugega. Ko je bil Kazan prišel v sobo, se je vprašal, čemu pač bi mogli služiti ti zobje. Nanje je sedaj položila mlada žena svoje prste in melodični glasovi so zazveneli, ki so bili za uho volčjega psa mnogo lepši kot lahno šumenje vetrov v listju aH harmonija voda vodopadov in hitrih rek ali gosto-lenje ptičev v pomladnem času.
To je bilo prvič, ko je kazan čul godbo civilizirancev in za trenutek ga je bilo zelo strah in tresel se je. Potem pa je čutil, kako njegova groza gine in kako čudno resonance zvenijo po vsem njegovem telesu. Vsede! se je na svoj zadek in bi bil najraje tulil, kakor je bil storil pogosto, v veliki Bell puščavi, proti mirijadam zvezd na nebu, v mrzlih zimskih nočeh.
Toda drug občutek ga je zadrževal, bila je to mlada žena, ki jo je imel pred seboj. Nemo se je začel spet plaziti proti njej. A čutil je gospodarjev pogled in se vstavil. Nato je spet začel lezti naprej in pri tem pritiskal telo plosko na tla. Bil je na pol pota, ko so postali glasovi bolj nežni in bolj globoki, kakor bi hoteli ugasniti in čul je svojega gospodarja, ki je dejal živahno, a polglasno:
»Nadaljujte, nadaljujte... Ne prenehajte 1<
Dnevne novice.
—	Letopis ljubljanske škofije (šeroati-zem) za L 1924. je pravkar izšel v zalogi škof. ordinaiiata. Župni uradi se vabijo, da ordi-nariatu čimpreje naznanijo po dekanijskih uradih, koliko izvodov želijo prejeti. — Skof. ordinariat v Ljubljani, 24. aprila 1924.
—	Oblni zbor JSZ preložen. Načelstvo JSZ je v svoji seji dne 23. L m. vsled važnih razlogov z ozirom na praznovanje tridesetletnice preložilo občni zbor na mesec junij. To v vednost vsem zvezam JSZ.
—	Nove redukcije. Trajno so vpokojeni: okrajna glnvarja dr. Ivan Lininger, Hugon Hofbauer, Franc Lazarini in dr. Srečko Lajn-Sič v Ljubljani ter Ludovilt Pinkava v Celju; Henrik Pfeifer, vladni tajnik v Ljubljani; Fr. Fink, ravnatelj pomožnih uradov pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani; Karel Dolenc, pisarniški ravnatelj pri pokrajinski upravi v Ljubljani; Josip Dolane, urednik pri tiskovnem oddelku pokrajinske uprave in Ivan Toplikar, višji okrajni nadzornik pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
—	Šmarnice 1924: Dr. Brumat >Na Sveto goro« so že izšle in so na ra7polago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, cena Din 24 za vezan izvod. Naše včerajšnje poročilo, da bodo Šmarnice šele izšle, s tem popravljamo.
— Nova slovenska šola v Ameriki. V Steel-tonu, Pa., so začeli Slovenci graditi lepo novo šolsko poslopje. Šola bo stala 35.000 dolarjev in bo moderno urejena. Zgradba bo obsegala pet sob in veliko dvorano.
—	Slovenski katoliški dnevnik v Ameriki? Med katoliško mislečimi Slovenci v Ameriki se je sprožiln misel, da so katoliški list »Edinost« v Chicagu, ki izhaja sedaj štrlkrat na teden, izpremeni v dnevnik. Slovenski katoliški dneviik je našim izseljencem nujno potroben, ker se tamkajšnji slovenski soci-jalisti s svojo »Prosveto« čimdalje srditejše prizadevajo, da med Slovenci podero verske temelje. Želimo, da se našim energičnim katoliškim bojevnikom v Ameriki načrt katoliškega dnevnika čimpreje posreči.
—	Izseljeniška kvota ▼ Združene države za tekoče leto. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu naznanja, da znaša po novem izselje-niškem zakonu Združenih držav izseljeniška kvota naše države za tekoče leto 2110 oseb; od tega odpade na družinsko kvoto 1051 oseb in ravno toliko na splošno kvoto.
—	Balokovičev uspeh v Ameriki. Meseca februarja in marca t. 1. je priredil mladi hrvatski umetnik Zlatko Balokovič v Združenih državah (Newyorku, Clevelandu, Chicagu in dr.) vrsto koncertov. Dasi ni bilo zanj običajne velike reklame po ameriškem tisku, je s svojo umetnostjo vendar odnesel največje uspehe. Vsi važnejši listi so prinesli o njem laskave ocene ter mu napovedali veliko bodočnost. Rojaki so mu povsodi priredili prisrčen sprejem.
—	Tragična smrt slovenskih zakoncev v Ameriki. V Bridgeportu, Coun., so našli mrtva slovenska zakonca Johna in Julijano Zan-koc, doma iz Prekmurja in v naselbini splošno spoštovana. Ponoči je v spalnici iz plinove peči uhajal plin ter ju zadušil.
—	Zdravniško imenovanje. Imenovani so: dr. Albert Trtnik za okrožnega zdravnika na Brdu; dr. Vilko Šporn za začasnega se-kundarija v splošni bolnici v Ljubljani; dr. Drago Hočevar in dr. Herman Sedaj za začasna sekundarija v javni bolnici v Celju.
—	Izseljevanje Ncmcev m Madžarov iz naše države. Po statističnih podatkih se izseljuje zlasti iz Vojvodine vedno več Nemcev
Mlada žena je obrnila glavo. Videla je, kako se je Kazan plazil po trebuhu po tleh in nadaljevala je igrati.
Gospodarjev pogled sedaj ni imel več moči, da zadržuje žival. Kazan se ni prej ustavil, dokler se ni njegov gobec dotaknil roba obleke, ki je visel na tla. In spet se je začel tresti. Giri je začela peti.
Kazan je bil že slišal mlado Indijanko, ki je prepevala pred svojim šotorom melodijo svoje dežele. Bil je tudi čul divjo pesem o karibuju.3 Toda noben človeški glas, ki ga je bil slišal, se ni dal primerjati z nebeškim medom, ki je tekel iz ustnic mlade žene.
Potuhnil se je in se skušal napraviti čisto majhnega, iz strahu, da bo tepen, in dvignil oči proti niej. Tudi ona ga je dobrohotno gledala in položil ji je svojo glavo na kolena. Vdrugič ga je pogiadila roka in blaženo je zaprl oči z globokim vzdihom.
Godba in petje sta utihnila. Kazan je začul nad svojo glavo lahen šum, ki je bil zajedno smeh in ganjenost, med tem ko se je gospodar jezil:
»Vedno sem rad imel tega starega pret-kanca. Vendar nisem nikoli mislil, da je zmožen take komedije.«
II. 1'ovratok v Severno deželo.
Drugi, srečni dnevi so sledili za Kazana v udobnem stanovanju, kamor se je bil prišel njegov gospodar Thorpe spočit k svoji mladi ženi, daleč od Severne dežele.
Brez dvoma je pogrešal košatih gozdov in širokih sneženih planjav, in veselje, bo-
* Oonboo ali karibu je vrsta severnega jelena. ki živi v ameriškem NoiUilandu.
in Mažarov, posebno malih kmetov, Izaelju, jejo se večinoma v Brazilijo. Letos se je že izselilo nad 500 rodbin. Ker ti ljudje navadno prodajo pred svojim odhodom iz domovine svoje hiše in zemljišča, je cena nepremičninam ▼ Vojvodini znatno padla.
—	David za državne uradnike. Po § 17 finančnega zakona za L 1924/25 bodo morali plačati uradniki sledeče davke! Uradniki b čaitniki izven kategorij po 5 procentov, v kategorije razvrščeni uradniki in častniki po 4 procente, ostali državni uslužbenci in podčastniki pa 3 procente svoje mesečne plače. Ta določba stopi v veljavo 1, maja t L
—	Vozni listki za tja in nazaj. Od 1. maja dalje se bodo začela izdajati na vseh železniških postajah v državi tudi vozni listki za nazaj, ki bodo veljavni v razdalji do 100 kilometrov 2 dni, do 200 kilometrov 4 dni in za vsakih 200 kilometrov daljave še dva dni več.
—	Mednarodno muzikalno elavlje т Pragi. Mednarodno društvo za moderno glasbo priredi 31. maja t 1. in pa J. in 2. junija svoje drugo mednarodno slavlje v Pragi. Udeležni-kom je dovoljen 50-odstotni popust pristojbine za vizum in pa polovična vožnja na čeških drž. železnicah. Kdor hoče dobiti popust, se mora izkazati z legitimacijo, ki jo dobi pri čehoslo-vaški sekciji za moderno glasbo v Pragi direktno, ali pa s posredovanjem čehoslovaških konzulatov.
—	Smrtna nesreča. 3letna Malka, hčerka posestnika in župana Josipa Erjavca v Dragi pri Višnji gori se je tako nesrečno opekla, da je včeraj zjutraj vkljub takojšnji zdravniški pomoči umrla. Globoko prizadeti družini naše iskreno sožalje.
—	Olavni odbor društva Rdeli križ kra• Ijevine SHS je razpisal natečaj za štipend'-stinjo-bolničarko, ki bi posečala bolničarski kurz v Londonu v času od 1. septembra 1924 do 15. julija 1925. Rok za vlaganje prošenj jo do 1. junija 1924. Društvo Rdečega križa sprejema še priglase za II. tečaj šole za ču-varice zdravja v Valjevu do 29. aprila 1924. Interesentinje se opozarjajo na oba razpisa v »Uradnem listu«.
—	Jugoslovenska Matica. Zbiranje pirhov za slovensko miadino na Primorskem in Koroškem, katero akcijo je začela Jugoslovenska Matica s pomočjo šolskih vodstev po Sloveniji, bo skoraj končano. Ravno tako bo kmalu za-ključena akcija v prid vestfalskim Slovencem, ki jo je po načrtu »Akcijskega odbora za pomoč vestfalskim Slovencem« vodila tudi Jugoslovenska Matica. Vso zamudnike prosimo, da odpošljejo zbrani denar čimpreje na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Tretje veliko podjetje Jugoslovenske Matice v letošnjem letu bo II. književna tombola. Vse,,podrobnosti bodo naznanjene v najkrajšem času. Glede vprašanja mnogih staršev, ča smejo vpisati v Jugoslovensko Matico tudi šolske otroke in one, ki še ne obiskujejo šolo, opozarjamo na dejstvo, da šolska vodstva ne delajo nikakih ovir ter nasprotno vstop priporočajo, in na člen 5. točka 3 društvenih pravil, ki se glasi, da more postati član društva vsak Jugoslovan, brez razlike spola in starosti, ako ga sprejme katerakoli podružnica.
—	Goslar g. Miha Mušii je imenovan t odlokom kabinetne kraljeve pisarne za dvornega goslarja.
—	Javna zahvala. Občinski odbor v Dol. Logatcu je pokazal s tem, da krije tričetrt stroškov obrtnonadaljevalne šole, in s tem, da je daroval 1000 Din za šolarsko knjižnico osnovne šole — toliko smisla za napredek, da se čuti podpisano vodstvo dolžno tem potom izreči javno zahvalo. — Za vodstvo obrtne in osnovne šole v Dol. Logatcu, dne 23. aprila 1924: Štravs Kari, šolski vodja.
riti se z drugimi psi, ko je vlekel gospodarjeve sani čez jase in Barrense, uprelen pred njimi in zasledovan od njih grozečega lajanja. Čudil se je, da ni več slišal klica »KušI Kuš! Hu-jal« voznika sani iu strašno pokanje brezkončnega biča, dolgega dvajset čevljev, napravljenega iz karibujevega črevesa, ki je bil vedno pripravljen, udariti po njem in po bevskajoči tropi, katere rame so se vrstile za njim. Toda druga stvar, neizmerno sladka, začarujoče nagnenje ženske je prišlo in zavzelo v njem mesto ouega, kar mu je manjkalo.
Ta skrivnostna milina ga je obdajala neprenehoma. Neko jutro, ko je bil prebil del noči letajoč na prostem pod zvezdami, ga je našla Thorpova žena vsega zvitega in stisnjenega k hišnim vratom. Od tedaj je vedno, če se Kazan zvečer ni vrnil, položila odejo na hišni prag, da bo mogel udobno spati. Vedel je, da je ona za temi vrati in počival je ves srečen.
Tako da je Kazan vsak dan bolj po« zabijal pustinjo in postajal vedno bolj naklonjen človeškemu bitju. To je trajalo kakih štirinajst dni.
Prišel pa je trenutek, ko se je vbo spremenilo. Okoli Kazana je nastalo v hiši nenavadno gibanje, nerazumljiva živahnost, in ljubka girl se ni več zanimala zanj. Postal je nekako slabe volje. Duhal je v zraku dogodek, ki se je pripravljal. Skušal je citati na obrazu svojega gospodarja, kaj bi pač slednji mogel nameravati.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvononlas.«
—	Glavna razprava proli francoskemu, kapelanu Carlieru. Belgrajsko prvoinštančno sodišče je razpisalo glavno razpravo proli francoskemu kapetanu Raymondu Carlieru na dan 7. maja t. 1. Carlier je obtožen, da je v Palače hotelu v Belgradu umoril svojega prijatelja, Švicarskega industrijca Isel-lija.
—	Se nekaj o umoru pri Krošnji. Berač, ki je izvabil Jero Severjevo. posestnico v Savljah pri Ljubljani s seboj in jo nad vasjo Spodnje Loke ubil in oropal, se je delal za zelo pobožnega človeka in v pričo ljudi vedno na glas molil. Govoril je pokojni Severjevi, da je zavdal njeni živini zločest so3ed, katerega bodo pokazale e pomočjo Sv. Valentina in Antona in 8 čarodejno prstjo zacoprane prikazni, Ta berač je prišel, kot je povedal sin pokojne, večkrat k Severjevi in je nosil s seboj vrč, ki je držal 2 do 3 litre, Severjeva mu je dala tudi večkrat mleko. Obetal je ženi, da ji bo prinesel blagoslovljeno vodo iz 16 fara in ta bo gotovo pomagala in premagala zločestno coprnijo. Priče, ki so ga videle, povedo, da je bil okrog 60 let star, krepak in v obraz bolj suh. Brade ni imel, pač pa je bil vedno poraščen in je nosil vedno zavihan ovratnik od suknje. Kdor bi poznal kakega podobnega človeka — berača — naj ga takoj prijavi najbližji oblasti.
—	V Dravljah na kolodvoru so aretirali delavca Ivana Pester, ko je trgai z nekega železniškega voza strešno lepenko.
—- Čegavo je kolo? Žendarmerija v Gjer-fanosu v Prekmurju je zaplenila Alojziju Zem-Ijiču kolo, ki je bržkone ukradeno. Kolo je črno pleskano, z dvema ozkima rumenima črtama in ima tovarniško znamko s st. 192398. Lastnik naj se ztflasi na omenjeni žendarme-riji.
—	Pomotoma so izpustili iz sodnih zaporov v Zagrebu bančrega uradnika Gustava Korošca. Mož je doma iz Gradca in je bržkone pobegnil preko meje, še predno so ugotovili pomoto.
—	Rczni vlomi. V Tiroseku pri Gornjem-gradu je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Jakoba Poglednika. Tat je ukradel skrinjico, v kateri je bil dijamant za rezanje stekla, srebrna žepna ura z verižico in nekaj knjig. Isti dan so skoro gotovo isti zlikovci vlomili v stanovanje posestnika Franceta Jevšnika o<d Sv. Lenarta. Vlomilci so ukradli 2 srebrni uri na ključ, vredni okrog 500 Din. Na Ježici je bilo vlomljeno v železniški urad. Ta/t pa je dobil samo 5 Din. — Pred postajo Rajhenburg je ukradel neki dobroznanr tat iz železniškega voza Jakobu Kokotu novo sivo obleko, nove čevlje, nekaj perila in pa nekaj kave in sladkorja. — V Šentjanžu je bilo vlomljeno pri posestniku in gostilničarju Iv. Majcnu in ukradeno iz gostilniške omare okrog 600 Din in 6 srebrnih žlic za kavo.
š Proslava 1. maja v Mariboru. Krščansko socijalno delavstvo v Mariboru bo, kakor običajno, tudi letos proslavilo 1. maj kot delavski praznik. Po skupni maši, ki se vrši ob 9. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi, bo v dvorani gospodarske banke delavski shod, na katerem bo poročal poslanec g. Z e b o t Popoldne bo izlet celokupnega delavstva na Goro pri Sv. Petru.
š Shod SLS pri Sv. Marjeti ob Pcsnici se fe dne 21. t m. silno lepo obnesel. Udeležba je bila ogromna. Se iz sosednjih župnij so došli odlični možje. Navzoči so bili vsi domači in nekaj sosednjih županov. Shodu je predsedoval posestnik in načelnik krajevne SLS g. Fr. 11 e š i č. Poročilo o položaju je podal poslanec Fr. Ž e b o t. Ljudstvo je enodušno odobravalo politiko Jugoslovanskega kluba. Brez olepšavanja moramo priznati, da je energična borba naše parlamentarne delegacije proti Pa-šićevim in Pribičevićevim korupcionistom ter vztrajno delo za slovensko avtonomijo pritegnila k naši SLS široke maso našega ljudstva. Župnija Sv. Marjete je bila na levem bregu Drave ob volitvah 1920 najmočnejša trdnjava SKS. A danes se bivši poslanec Mermolja niti pokazati ne sme več v teh krajih. Ljudstvo je izrazilo borcem za pravice in samostojnost slovenskega naroda iskreno zahvalo in zaupanje ter jili je pozvalo, naj v borbi ne odnehajo. Osobito odobrava narod naš boj proti korupciji in nasilju Pašič-Pribičevičeve vlade. Po shodu so možje in mladeniči ostali še elelj časa v zaupnih posvetovanjih in razgovorih s svojim poslancem.
s Poslanci SLS so se obrnili na ravnateljstvo pošte v Sloveniji s prošnjo, naj uvede drugo ainbulančno zvezo med Mariborom in Kotoribo. Ta pošta vozi pošto za ves vzhodni del slov. Štajerja s Halozami vred in Prekrnurje, Mursko polje in Medjinuirje. G. direktor dr. Debelak je te dni odgovoril, da je pripravljeno za večje kraje (Ptuj, Ormož, Središče, Čakovec itd.) uvesti še eno poštno zvezo, ako bodo prizadeti kraji to prosili. Z oktobrom pa se bo ob priliki otvoritve železnice Ormož—Ljutomer—M. Sobota uvedla nova ambulančna poštna zveza med Mariborom in M. Soboto.
š Mariborska > Grajska klet« ni varna za vsakega gosta. Ce si »klerikalec*, si tam izpostavljen nevljudnim klicem o r junaških gostov. Če naši ljudje zahtevajo »Slovenca* ali kak drug list SLS, se iih nahruli: Kdo bo čital Ko-roščeve češnje I Dolgo smo molčali, ali danes moramo opozoriti orjunske iu demokratske
predrzneže v tej gostilni, da si naj iščejo v bodoče gostov samo pri Orjuni in Žerjavov ih demokratih.
š Med Mariborom in Gornjo Sv. Kungoto
vozi od 15. aprila naprej zopet vsak dan vozna pošta, ki je bila po preobratu ukinjena. Na intervencijo poslanca Ž e b o t a je postna direkcija dala zopet dovolj kredita za to postno zvezo.
š Prosvetni kartel v Maribora, ki je dosedaj tedensko prirejal javna predavanja, za-vrSi evoia predavanja v petek 25. t. m. zvečer s prosvetnim večerom. Na sporedu so razne
pevske in glasbene točke.
б Razcep med demokrati v Maribora. Razdor med Davidovieevo in Pribičevičevo skupino je napravil tudi med mariborskimi demokrati zmešnjavo. Skoro vsi trezni in ugled-nejši člani demokratske stranke sloje na strani Davidoviča, dočim se Pribičevičeve struje še trdno oklepa > Tabor«: iu nekaj mlajših demokratov. Verjetno je, da se bodo Davidovi-ćevci organizirali popolnoma neodvisno od sedanje organizacije, kar pomenja, da se hočejo otresti vseh nerazsodnih demokratov, ki so stranko izrabljali samo v svojo osebno korist.
š 25 letnica orglarske šole v Celju. K naznanilu glede občnega zbora organistov, oziroma 25 letnice orglarske šole poročam, da bodo 29. aprila ob pol 2. uri popoldne igrali na farnih orglah sledeči gospodje: g. Jožef Škrjanc, organist v Št. Pavlu: Bach, Toccata v C-duru; g. Križnik Filip: Callaerls-Toccata; g.'Josep Marhl, organist na Remšniku: Fuks, Concert-Paraphraso. K tej 25 letnici vabi podpisani vse gg. absolvente tega zavoda, druge organiste, posebno pa gg. duhovnike, kateri se za ta zavod zanimajo. — Karol Bervar.
š Dijaška vrsta »Orla« v Celju priredi na belo nedeljo, dne 27. aprila 1924 ob pol 6. v dvorani ^Belega vola«: svojo vsakoletno akademijo. Na sporedu so različne proste in športne vaje ter orodna telovadba. Nadalje so na sporedu pevske točke, ki jih proizvaja lasten dijaški moški zbor ter solospevi. Spored bo torej dokaj pester in bo vsakdo prišel na svoj račun, prosimo le, da občinstvo s kar najštevilnejšo udeležbo zasigura moralni uspeh m da nove pobude dijaštvu na poti preko težkih ovir.
š V zapor« mariborskega sodišča so med
velikonočnimi prazniki pripeljali orožniki iz okolice in policaji iz mestu 25 novih gostov«.
š Velika, poneverbu. Finančni paznik Kisli, nameščen pri finančnem oddelku v Radgoni, je poueveril 280.000 kron, katere bi moral oddati na pošti. Ponuredil je sam recepis, in potrdilo; njegovi slepariji so pa kmalu prišli na sled ter ga aretirali. Pri njem so našli Še skoro ves ponarejen denar, razen 1000 Din, katere je že zapravil.
Plesi v Prekmurju. Malokje v naši državi se toliko pleše, ko baš pri nas v Prekmurju. Živim v Murski Soboti ter dobivam k skoraj vsaki plesni zabavi tako lepo tiskano pova-bilce. Zanimalo me je, za kaj se uporabljajo čisti dohodki teli plesov. Vzamem torej kakih deset zadnjih vabil v roke in z začudenjem čitam sledeče: Čisti dobiček je namenjen: 1. za popravo šolskega plota; 2. za nabavo novega zvona; 3. za popravo občinskega mrvišča; 4. za popravilo mrtvašnice; 5. za nabavo gasilnih oprem; 6. za potni strošek poljskim delavcem; 7. za popravilo občinske ccste; 8. za dobrovolj-sko društvo; 9. za siromašne občane, in 10. priredijo v DoInj; Lendavi na velikonočni ponedeljek invalidi ples za invalidsko organizacijo. Vsak gostilničar priredi v najmanjši vasi letno vsaj dva do tri plese. Imamo 374 občin iu okrog 300 gostiln, torej se vidi, da porabimo mnogo podplatov. Rep, Prekrnurje ima marsikaj originalnega, nič pa iie bi škodovalo, ako bi naše oblasti polagoma začelo te originalnosti omejevati.
p Velikomestna beda. V Trstu je 31 zidar Anton Mer,si z velikim nožem težko ranil 31 letno dninarico Emo Lovrenčič iu njenega po-sinovljenca 14 letnega Frančiška Srebotnjaka, ker mu je Lavrenčičeva odpovedala hrano in stanovanje. Messi je del j časa stanoval pri Lav-renčičevi in porabil pri njej vse svoje prihranke. Sedaj jo ostal brez zaslužka in Lavrenčičeva je odklonila, da bi na lastne stroške preživljala Messija. Odtod krvavi čin Messija.
Л!
Ju."
živinoreja Slover?!je.
Pred nedavnim časom so bili objavljeni statistični podatki o stanju živine v Sloveniji. V celi Sloveniji so našteli leta
1921.	58.438 konj, katerih število se je v letu 1822. neznatno zvišalo tako, da je doseglo 58.753 glav. V letu 1923. je padlo število konj na 49.748 glav. V teku enega samega leta je torej število konj nazadovalo za 9005 glav.
Kako je nazadovalo od 1.1921. pa do 1. 1923. govedoreja, kažejo sledeče številke: leta 1921. je bilo 478.115 glav goveje živine,
1922.	je to število padlo ogromno, za88.829 glav na 389.286 glav. Novo nazadovanje je prineslo leto 1923. V tem letu se je naštelo 348.259 glav goveje živine, kar pomeni napram prejšnjemu letu 1922. nazadovanje za 41.021 glav.
Nekoliko bolj počasnejše je bilo nazadovanje pri prašičjereji. Leta 1921. je znašalo število prašičev 302.581 glav. V letu
1921.	je znašalo število nrašičev 803.396. v letu 1923. pa samo še*281.566. Od leta
1922.	na 1923. se je torej število prašičev zmanjšalo za 41.830 komadov.
O perutninarstvu govore sledeči statistični podatki. Leta 1921. je bilo naštete raznovrstne perutnine 1,058.822 komadov, leta 1922. 816.406 komadov-, leta 1923. pa 805.565 komadov. Od leta 1921. pa do leta
1923.	ie nazadovalo šievilo perutnine za 250.293 komadov, kar je vsekakor zelo veliko. V procentih izraženo je bilo nazadovanje od leta 1921. do 1923., torej v teku dveh let pri posameznih panogah živinoreje sledeče: konji za 14.8 odstotkov, govedo za 17.1 odstotkov, prašiči za 13.6 odstotkov, perutnina za 286 odstotkov.
Ne vemo sicer, koliko resničnosti je pripisovati tem številkam, — saj je-znano, kako pomanjkljiva je statistična služba v naši državi — vendar pa kažejo na slabo
stanje slovenske živinoreje.
* * *
DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO (VINSKI MOST) IN OBČINSKE DOKLADE H
TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI.
V 35 štev. ^Uradnega lista« objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino (vinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 1922 in 1923. Iz tabele I je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, ki jih v doličnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna oberemenitev v posameznih občinah, iz tabele II so pa razvidne količine vina, ki so bile zatrošarinjene v posameznih okoliših oddelkov finančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k iej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani.
Za letos je moral« delegacija zneske državne trošarine in občinskih doklad izka-
zati po okoliših oddelkov finančne kontrole in ne po davčnih okrajih, ker statistični dati p-" davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi. Vbo-dooe se bo to uredilo enetuo.
V	ozemlju ljubljanske oblasti ie bilo za-trošarinjenega vina in vinskega mošta: V letu 3922 170.944.04 hI, v letu 1023 pa 192.G60.65 hektolitrov. Od tega odpade na Ljubljano: V letu 1922 63.575.14 hI in v leiu 1923 57.588.33 hI. Ljubljana je torej v leiu 1923 nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo.
V	ozemlju mariborske oblasti je bilo za-trošarinjenega vina in vinskega mošta: V letu 3922 153.383.11 hI, v letu 1923 pa 201.375.09 hektolitre, torej v letu 1923 napram letu 1922 znatno več.
Davčno trošarine (35 Din oziroma za mošt 25 Din od hI) je bilo plačano v ozemlju ljubljanske oblasti: Leta 3922 5,983.521 Din 07 p, leta 1923 pa 6,743.245 Din 45 p. Od te vsote je bilo pobrano v Ljubljani: Leta 3922 2,225.129 Din 90 p, leta 1923 pa 2,015.591 Din 55 p.
V	ozemlju mariborske oblasti je pa bilo pobrane drž. trošarine: Leta 1922 5,368.262 Din 13 p, leta 1923 pa 7,011.160 Din 93 p. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se jo gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25 in 250 odstotki državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo pa je občinsko doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin leta 1922 159 občin, leta 1923 pa 286 občin; v mariborski oblasti pa od 699 občin leta 1922 samo 114 občin, leta 1923 pa 259 občin.
V	vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini ua vino in vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922 4 milijone 953.589.51 Din — od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din, v letu 3923 10,722.392.28 Din — od tega v Ljubljani 5,235.618 Din, v mariborski oblasii pa v letu 1922 1,523,494.95 Din, v letu 1923 pa 6 milijonov 30.266.73 Din.
Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda in v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in lakozvana j fina vina«;,
kakor malaga, shery itd.
* * *
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 315—320, ječmen 330—340 Din. oves 250—255 Din, koruza 227.50—247.50 Din. pšenična moka št. 0 500-510 Din, št. 2 450 Din, st. 5 380-390 D. št 6 320—330 Din, št. 7 280-290 Din, otrobi 210-215 Din.
g Likvidacija. Produktivna zadruga ključavničarjev in sorodnih strok >Ježica«, r. z. г o. z. na Ježici pri Ljubljani je prešla v likvidacijo. Upniki naj predlože svoje terjatve v treh mesecih.
g Vinska letina 1023 je dala v reli Jugoslaviji nad 5 milijonov hektolitrov vina.
g Italijanske ponudbe. V Belgrad je, kakor poročajo listi, prišlo zastopstvo skupine
italijanskih finančnikov in je ponudila finančnemu ministru posojilo 1 milijarde lir za investicije pod pogojem, da sodeluje pri vseh' delih.
g Pomorski promet. Po izkazih pristaniškega poglavarstva je znašal promet v šibe-niški luki v prvem "tromesočju letos 103.937 ton.
g Poljska trgovska mornarica. Kakor poročajo listi, šteje poljska trgovska mornarica 28 Indij s skupno tonažo 14.800 ton. Največji pamik ima 3302 tone, drugi po velikosti 2000 ton, tretji pa 1200 ion.
g Francoski frank. Na ne\vyorški borzi se je frank zelo dvignil v vrednosti iu je bil dosežen kurz zn 100 frankov 6.80 dolarjev. Pričakuje se še nadainje naraščanje franka. Tudi bilanca francoske zunanje trgovine v prvih treh mesecih je aktivna za 747 milijonov frankov. Vendar se pojavljajo v francoskih gospodarskih krogih glasovi, ki se boje, da ne bi s prehitrim porastom franka nastopila kriza v francoski, predvsem eksportui industriji.
g Zunanja trgovina Avstrije. Trgovska bilanca Avstrije je tudi v tekočem letu trajno pasivna. V prvih dveh mesecih 1. 1924. je dosegel uvoz 390, izvoz 200 milijonov zlatih kron tako, da jo znašala pasivnost v navedeni dobi 190 milijonov zlatih kron.	,
g Obnova v Porurju, Produkcija premoga v Poruhrju stalno narašča in je dosegla v marcu že 8.25 milijona ton. S tem se je znatno približala predvojni višini.
g Odkritje novih železnih rudnikov v Ru* siji. V nekdanji guberniji TuJa so odkrili dve veliki žili železne rude, ki se raztezata na daljavo nad 200 kilometrov daleč. V globo-čini 150 metrov so še vedno kopali rude, ia česar sklepajo, da je novo železno polje mnogo obsežnejše in izdatnejše, kakor doslej največje železno polje znani rudnik Curuna na Švedskem.
g Obnova severne Francije nanrednje po poročilih listov zelo hitro. Vsako leto se prti pravi za kulturo 300.000 ha uničenih polj; Od predvojnega števila goved jih je že 50 odstotkov.
g Jesenski posevi v Romnniji. Po podatkih romunskega poljedelskega ministrstva je bilo jeseni leta 1923 posejanega polja z žitom 2,810.693 ha napram samo 2,616.07 ha v letu
1922.
g Slednja v Češkoslovaški. Po podatkih
statističnega urada so znašale hranilne vloge v Češkoslovaški 27.1 milijard kron. Od tega odpade na 39 češkoslovaških bank 8.4 milijarde, na 373 hranilnic 10 milijard, na 855 predujin-j nih blagajn 3 milijarde, na 780 rajfajznovfc 2.3 milijarde, na 151 okrajnih predujmnih bla-' gaja .1.9 milijarde in na razne kreditne zadruge poldrugo milijardo češkoslovaških kron.
g Norveško trgovsko brouovje. Dohodki in to čisti, ki jih je imela norveška trgovska mornarica, so znašali leia 1923 400 milijonov norveških kron. S tem je dana protipostavka za izenačenje velikega deficita v zunanji trgovini.
g Železna industrija Nemčije je v letu 1923 trpela pod pasivno resistenco, ki so jo začeli Nemci kot odgovor na vpad Francozov, in Belgijcev. Zato je bila produkcija leta 1923. manjša kakor leta 1922. V letu 1923 se je pro-duciralo 4 in pol milijona tou železa napram 6.1 milijonom leta 1922. Jekla se je lani pro-duciralo 5 in četrt milijona ton napram 8 in pol milijona ton leta 1922. Izvoz železnih in jeklenih izdelkov je dosegel leta 1923. 1.2 milijona ton, leta 1922. pa je znašal 1.6 milijona i ton.
BORZA.
Zagret), 24. 4. (Sklep.) Devize: Italija 3.581'/i —3.6115, London 352.0—355.0, Newyork 79.90— 80.90, Pariz 5.3040 -5.3540, Praga 2.3750-2.4050. Dunaj 0.1127—0.1147, Curih 14.22—14.32. — Va. lute: Dolar 79.1250—80.12.
Curih, 24. 4. (Sklep.) Pest« 0.0075. Berlin 1.28, Italija 25.05, London 24.61, Newyork 563.25, Pariz 37.40, Praga 16.60, Dunaj 0.007950, Bukarešf 2.95, Sofijo 4.10, Belgrad 7.05.
ij Pripravljavni odbor za proslavo 30 let' niče gibanja krši. soc. delavstva ima sejo danes točno ob šestih zvečer v pisarni JSZ na Starem trgu. Vsled važnosti dnevnega v» da vabim vse člane odbora k udeležbi.
Predsednik, lj Slovenska krščanska ženska zveia je od izkupička oljčnih vej darovala po 300 Din sledečim Elizabetnim konferencam: stolni, šentpeterski, šentjakobski, trnovski in v Mostah. Poleg tega je darovala 200 Din revni družini v Trnovem.
lj Slov. Irg. društvo *Merkur« je imelo snoči v svojih prostorih v Gradišču št. 17 svloj XXIII. redni društveni občni zbor. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva g. Alojzij Lilleg, ki je pozdravil navzoče člane in članice in pa zastopnike listov, katerim se je zahvalil za razne društvene objave. Spomnil se je umrlih članov Alojzija Jesenka in pa Rajka 1,ukana in so navzoči v rast njihovemu spominu vstali raz sedežev. Sledilo je tajniško poročilo, v katerem je zbral tajnik g. Val, Andrej Urbančič delovanje društva tekom leta. Predvsem je povdar-jnl, da prozi v trgovskem stanu nevarna brezposelnost, katero je poskušalo društvo po možnosti zajeziti in je tudi podpiralo brez-
poselil e. Namerava se ustanoviti tudi vajeniško zavetišče in se uvede drugo leto poleg učnih odsekov za nemščino in italijanščino še poseben strokovni tečaj. Društvo je priredilo tekom leta dva poučna izleta in sicer v papirnico v Vevčah in pa na Grosuplje, kjer so si ogledali veliko vrvarno tvrdke Adamič. Društvo je izdatno izpopolnilo svojo knjižnico in si bo ustanovilo tudi lastno čitalnico. Poleg društvenega glasila mesečnika »Trgovski tovariš« je izdžo društvo tudi svoj »Trgovski koledar«. Prirejati hoče tudi razna gospodarska predavanja. Tudi posredovalnica za službe je imela živahen promet in izkazuje tudi nekaj prebitka. Poleg tega je dalo društvo razne podpore za društvo, za list in tudi več brezposelnim. Društvo šteje 2 častna člana, 8 ustanovnih, 794 rednih in 73 podpornih članov in pa 222 naročnikov na list. Po odobrenju blagajniškega poročila — blagajnik Joško Krek — je bila sprejeta sprememba § 15 društvenih pravil, ki določa, da se pomnoži odbor, ki bo imel v bodoče 12 članov iz trgovskih krogov, 12 članov pa iz krogov nastavljencev in poleg teh še dve trgovki in dve trgovski nastavi jenki, tako da so zastopane tudi ženske v odboru. Pri volitvi predsedstva je bil imenovan dosedanji predsednik g. L i 11 e g , ki je iz zdravstvenih ozirov odklonil predsedstvo, za častnega dosmrtnega predsednika. Za predsednika je bil izvoljen dr. Windischer, zal. podpredsednika Kavčič, za 2. podpreds. Torija, nakar je bil izvoljen z vzklikom ostali odbor. Dr. VVindischer je nato podal v kratkih obrisih razvoj društva in pa razne socijahie uredbe v prid društvenikom. Omenil je razvoj Zveze slovenskih gremijev in je razvil v bistvu program za bodoče delo v društvu. Priporočal je ustanovitev trgovske menze in pa na čast predsedniku Lilleku prireditev Lillekovega večera.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Valte, za-Bebnica, 88 let. — Martin Ožlak, gostač, 54 let. — Marija Verbič, zasebnica, 60 let. — Friderik Košir, magistratni oficijal v pok. in posestnik, 65 let.
lj Požar na Rožniku. Neki neprevidnež je »rgel v gozdu pod Rožnikom neugaslo cigaro ali cigareto na tla, vsled česar se je vnelo listje in grmičevje in se je ogenj kmalu tako razširil, da je uničil skoro 4000 ms gozda.
lj Prepoden vlomilec V Križevniški ulici je vlomil pri Ivanu Bischofu neznan vlomilec. Prepilil je železno mrežo na kuhinjskem oknu in se splazil v kuhinjo. Ukradel pa ni ničesar, ker je bil od neke družbe, ki se je vračala domov, prepoden.	i
lj Slab izgovor. Na Celovški cesti je aretiral stražnik nekega Ivana Garvasa iz Pijave gorice. Mož je nosil veliko vozno plahto. Obnašal pa se je tako sumljivo, da ga je stražnik vprašal, od kod da jo ima, nakar mu je ta v vidni zadregi pravil, da jo je kupil od nekega neznanega človeka v Kranju. Ker pa so take kupčije od neznanih ljudi sumljive, ga je policija pridržala, da najde pravega lastnika.
lj Policijske prijave. Včeraj so bile prijavljene te-le ovadbe: 2 radi tatvine, 1 radi po-skušenega vloma, 1 radi kaljenja nočnega miru, 9 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi lahke telesne poškodbe in 1 radi prestopka obrtnega reda.
lj Ukradeno kolo. Z dvorišča na Jernejevi cesti je bilo ukradeno Jakobu Punčuhu kolo znamke »Eska«, črno pleskano, s štev. 96.504, vredno 2500 Din.
Birma v letu 1924.
DEKANLJA KRANJ: 1. Šmartin na belo nedeljo, dne 27. aprila. 2. Besnica v ponedeljek, dne 28. aprila. S. Mavčiče v torek, dne 6. majnika. 4. Smlednik v sredo, dne 7. majnika. 5. Zapoge v četrtek, dne 8. majnika. 6. Trboje v petek, dne 9. majnika. 7. Kranj v nedeljo, dne 11. majnika. 8. Šenčur v ponedeljek, dne 12. majnika. 9. Cerklje v torek, dne 13. majnika. 10. Šenturška gora v sredo, dne 14. majnika. 11. Velesovo v četrtek, dne 15. majnika. 12. Olševek v petek, dne 16. majnika. 13. Kokra v soboto, dne 17. majnika. 14. Jezersko v nedeljo, dne 18. majnika. 15. Jezersko v pondeljek, dne 19. majnika. 16. Preddvor v torek, dne 20. majnika. 17. Trstenik v sredo, dne 21. majnika. 18. Goriče v četrtek, dne 22. majnika. 19. Predoslje v petek, dne 23- majnika. 20. Naklo v soboto, dne 24. majnika. 21. Tržič v nedeljo, dne 25. majnika. 22. Lom v ponedeljek, dne 26. majnika. 23. Rovor v torek, dne 27. majnika. 24. Duplje v sredo, dne 28. majnika. 25. Križe v četrtek, dne 29. maj-aika. 26. Podbrezje v soboto, dne 31. majnika.
DEKANIJA RADOVLJICA:
27. Kropa v nedeljo, dne 1. junija. 28. Kamna gorica v pondeljek, dne 2. junija. 29. Ovsiše v torek, dne 3. junija. 30. Dobrava pri Kropi v sredo, dne 4. junija. 31. Ribno v četrtek, dne 5. junija. 32. Bohinjska Bistrica v nedeljo, dne 15. junija. 33. Srednja vas v pondeljek, dne 16. junija. 34. Koprivnik v torek, dne 17. junija. 35. Bled v nedeljo, dne 22. junija. 36. Bohinjska Bela v pondeljek, dne 23. junija. 37. Zasip v torek, dne 24. junija. 38. Gorje v sredo, dne 25. junija. 39. Dobrava (blejska) v četrtek, dne 26. junija.
DEKANIJA NOVO MESTO.
40. Šempeter v torek, dne 1. julija. 41. Smarjeta v sredo, dne 2. julija. 42. Bela ccr-kev v četrtek, dne 3. iulija. 43. Brusnice v pe-
tek, dne 4. julija. 44. Novo mesto v nedeljo, dne 6. julija. 45. Šmihel v t9rek, dne 8. julija. 46. Podgrad v sredo, dne 9. julija. 47. Stopiče v četrtek, dne 10. julija. 48. Vavta vas v petek, dne 11. julija. 49. Toplico v nedeljo, dne 13. julija. 50. Poljane v pondeljek, dne 14. julija. 51. Črmošnjice v sredo, dne 16. julija. 52. Soteska v četrtek, dne 17. julija. 53. Precina v petek, dne 18. julija. 54. Mirna peč v nedeljo, dne 20. julija.
DEKANIJA TREBNJE. 55. Trebnje v nedeljo, dne 14. septembra.
56.	št Rupert v torek, dne 16. septembra.
57.	Št Janž v četrtek, dne 18. septembra. 58. Sv. Trojica v petek, dne 19. septembra. 59. Mokronog v nedeljo, dne 21. septembra. 60. Trebelno v pondeljek, dne 22. septembra. 61. Mirna v torek, dne 23. septembra. 62. Št. Lovrenc v sredo, dne 24. septembra. 63. Čatež v četrtek, tne 25. septembra. 64. Sv. Križ v nedeljo, dne 28. septembra.
—	Katoličan! in monarliisti na Portugalskem. V monarhističnem taboru na Portugalskem imajo prvo besedo liberalci, ki v govorih in tisku niso malokrat žalili čustev vernih katoličanov. Le-ti so kljub temu več ali manj molče tlačanili realistom. V zadnjem času je pa začel med katoliško mislečimi Portugalci vesti drug veter. Ti so začeli svojo stvar ločiti od stvari monarhistov in hodiiti lastno pot. To je monarhiste dokaj iztreznilo in na zborovanju svojega vrhovnega sveta so skušali svoj program, ki naj bi se izvedel v slučaju obnovitve monarhije, sestaviti tako, da bi zadovoljil tudi katoličane. Toda katoliški dnevnik »A Guarda« je ta program, v kolikor se tiče katoliških vprašanj, označil kot dvorezen in nezadosten. Zlasti odločno odklanja dosedanji »impertlnentni konkordat«, katerega bodo katoličani prav tako brezpogojno pobijali kakor ločitev z oplenitvijo cerkvenega premoženja.
—	Angleški glas o Fordovem delavnem sistemu. O ameriškem avtomobilnem tovarnarju Непгу Fordu in njegovem delovnem sistemu ter socialnih ustanovah se je slišalo doslej mnogo hvale, kar je tembolj naravno, ker zna delati mož v svojih listih zase dobro reklamo. Nedavno se je pa oglasil proti Fordu angleški zvon, ki čisto drugače zveni nego For dov. Znani angleški arhitekt W. W. Scott-Mon-erief je izjavil, da če so kje na svetu sužnji, so to delavci v Fordovih avtomobilskih tovarnah. Te tovarne, pravi Moncrief, so »navadne šole za izobrazbo bedakov«. Taka suženjska disciplina za delavce bi bila na Angleškem nemogoča. »Fordove tovarne« — pravi Moncrief — »so silna organizacija. V teh tovarnah se vzgoji 95 odstotkov delavcev za bedake. Ves Fordov sistem teži za tem, da neizučene delavce izpremeni v stroje. To nasprotuje demokratičnemu načelu ter je ta sistem delavca nevreden. Morebiti se Čutijo delavci v Fordovih tovarnah neodvisne, a dejansko so pravi moderni sužnji, ki gibljejo in dihajo natančno po zapovedi višjih sil. Delo v Fordovih tovarnah je nečastno za dealvca.« Tako Monclief, ki je za svojo sliko o Fordovem sistemu vzel morda prečrno barvo, v bistvu pa ima vsekakor prav.
—	Rdeča armada se reorganizira. Rusija zadnje čase zelo bojevito nastopa. Ze Trocki-jev govor, ki ga je pred svojim odhodom s Kavkaza imel v Tiflisu, kaže, kako sovjetska Rusija polaga prejkoslej svojo glavno težišče v armado. Trocki je med drugim izjavil: »Bur-žujske vlade ne vedo, kako se bodo njihovi vojaki držali v slučaju evropskega konflikta. Toda mi zelo dobro vemo, knko se bo držal rdeči vojak in rdeči mornar.« Dalje pravi Trocki j: »Mi dajemo prednost socialni revoluciji, ki bo evropski kapitalizem za vedno uničila. Ne vemo pa, koliko časa bo to meddobje trajalo. Povečali smo Bolo Rusijo, kar je z vojaškega satlišča Rdeči armadi doneslo tri nove armadne zbore. Morda mi bo kdo očital, čel da Poljakom izdajam vojaške skrivnosti. Toda Poljaki naj to vedo in naj poskušajo storiti isto in svojim Belornsom dajo avtonomijo, da nas oslabe.« Tako Trockij. Medtem se poroča, da se v vodstvu Rdeče armade vrše velike spremembe. Iz mesta na deželo in narobe bo premeščenih nad 1000 visokih oficirjev. Tudi mnogi poveljniki armadnih zborov so zamenjani. Glavni inspirator teh sprememb je general Tuhačevski, bivši poveljnik rdeče armade proti Poljakom. V zvezi s temi spremembami vabijo politične oblasti v rdečo armado vse komuniste, komunistične kandidate in mladino, rojeno leta 1902. Rusija se resno in samozavestno pripravlja.
—	Češkoslovaška socialdemokratska stranka ima danes organiziranih 188.000 članov v 2260 organizacijah. To so je ugotovilo na strankinem zboru na velikonočne praznike v Moravski OstravL V tem kraju je socialdemokraška stranka sploh najmočnejša. Šteje namreč 16 tisoč članov. Istodobno se je vršil kongres soc. demokraških učiteljev, za katere stranka zahteva akademsko izobrazbo.
—	Veliki in tnali tatovi. Razliko med velikimi in malimi tatovi označuje neki ameriški list takole: Kdor ukrade milijon, je finančni ženij; kdor ukrade le pol milijona, Je pameten mož; kdor si prisvoji le 100 tisoč dolarjev, je prebrisan. Komur se posreči samo 50 tisoč spraviti v žep, je imel smolo pri svojih poslih. Ukrasti kakih 25 tisoč, ie ne-
pravilnost Z 10 tisoč se zadovolji samo umazan špekulant Vtakniti 5 tisoč v žep jo poneverba, samo 1 tisočak spraviti pa je sleparija. Kdor ukrade 100 dolarjev, je predrzen tat, kdor pa ukrade samo 10 dolarjev, je navaden lump. Kdor pa ukrade šunko ali pa hlebec kruha, je največja propalica in iz-vržek vsega človeštva.
—■ Odprava lesa v Turčiji. Turška vlada je izdala naredbo, s katero uvaja kot službeno pokrivalo za vse vrste državnih nameščencev, vojsko in policijo čepico, ki je podobna avija-tičarski čepici, le da je iz sukna. S tem je fes izgubil svojo veljavo kot turško narodno pokrivalo in bo polagoma izginil. Je namreč zelo nepraktičen, ne ščiti pred solucem, v dežju se hitro akvari, je tuj proizvod in zato zelo drag.
— Načrt tunela med Anglijo in Francijo.
Ta načrt je menda ravno toliko star, kakor so tuneli sploh stari. Pred kratkim je objavil obširno poročilo o Študijah, pripravah in upih uresničitve Sir Perce Tempest glavni inžener tega dolgoletnega načrta in pa prvi ravnatelj one železniške proge, ki naj bi bila dovodna žila za tunel. Angleška vlada sama je pa kljub zvezi s Francijo iz vojaških in narodnih ozirov še zmeraj proti izvedbi načrta. Регсу Tempest pravi, da so tla, skozi katera naj bi se tun°l izpeljal, načrtu ugodna in da bi šel tunel skozi debelo plast laporja, apnenca in ilovice. Praktično so dokazali možnost izvedbe leta 1880—1881, ko so skopali pod morje poldrag kilometer dolg rov. Danes so stroji še vse drugače močni in bi lahko skopali vsak dan 40 metrov dolg rov s premerom štirih metrov. Če bi obenem kopali in odvažali in sicer od obeh strani, bi bilo delo končano v treh letih; poldrugo leto bi pa porabila opaž-ba iz železnih cevi Ln iz cementa. Materiala ne bi odvažali tako, kakor so ga dosedaj, tem-
več bi ga pomešali z vodo in bi to tekočo mal< to z brizgalnicami spravili na površino. Stroške so preračunih na 80 milijonov funtov šter« lingov, kapital bi se ob sedanjih prometnih razmerah obrestoval s 5 odstotki. Seveda bi bilo pa pozneje dosti bolje, ko bi se ljudje enkrat na tunel navadili. Najožja točka med Francijo in Anglijo meri 33 km, tunel sam bl bil pa okoli 45 km dolg.
—	Največji nemški parnik »Columbns«, ki je last paroplovne družbe »Norddeutschen Lloyd«, ima 36,000 ton. Parnik je nastopil ▼ torek svojo prvo vožnjo v Severno Ameriko.
—	Prvi nebotičniki v Nemčiji. Po vzoru velikanskih ameriških zgradb zlasti za trgovske namene so pričeli po vojni graditi »nebotičnike« tudi v Nemčiji. Prvo poslopje te vrste so ravnokar dogradili v Diisseldorfu. Visoko je 58 metrov in ima 13 nadstropij. Zgrajeno je iz armiranega betona. V Frankfurtu pa grade 60 metrov visoko stavbo, ki bo imela 15 nadstropij. V primeri z amerikanskimi orjaki, ki štejejo do 50 nadstropij, bodo nemi ški »nebotičniki« še vedno prav majhne in nizke hišice.
—	Francija brez brezposelnosti Dočraj vlada skoro po vseh deželah Evrope silna brezposelnost, ki prizadeva merodajnim čini-teljem velike skrbi, je na Francoskem dela dovolj. Pretekli teden se je doselilo po uradnih podatkih v Francijo okoli 4500 tujih delavcev, ki so vsi takoj dobili delo. Največ delavcev je zaposlenih v Poruhrju in v krajihi ki so bili poškodovani vsled vojne.
—	Italijanske šolske oblasti proti nemščini v Južnih Tirolah. Šolski urad v Trientu je izdal odlok, s katerim prepoveduje na vseh osnovnih šolah rabo nemških abecednikov. Pouk v nemščini naj se vrši le potom kratkih vprašanj in odgovorov, in to izključno v latinici.
»№dika«.
Pomlad je prišla z Velikonočjo, vse brsti in poganja, zato je prav, da se spomnimo v tem času tudi naše Mladike, družinskega Usta s podobami.
Peto leto že poganja, drugo leto v Mohorjevi upravi pod uredništvom Fin-žgarjevim. Že lansko leto se je močno priljubila, letos pa sta uprava in uredništvo storila vse, da je »Mladika« res družinski list, kot ga dobimo redko pri kakem narodu.
Poglejmo in prelistajmo nekoliko letošnje številke!
Fr. Jaklič, ki je v dobrem spominu kot spreten pisatelj ljudskih povesti, se je spet oglasil in priobčuje zgodovinsko povest z Dolenjskega »Zadnja na grmadi«. Dobo coprnic nam riše, ki žive še v pravljicah in pripovedovanju, in jasno nam postane marsikaj, česar si nismo mogli razložiti. V to dobo nam bo posvetil tudi obljubljeni spis strokovnjaka vseučiliškega profesorja, ki bo zlasti za to zanimiv, ker bo razpletel in pokazal vse prilike, iz katerih je vzrastel tu bolestni pojav.
»Knez Srebrnjani« se nadaljuje in razpleta od številke do številke z nezmanjšano napetostjo. Anton Komar je pa zbudil z »Otoškim postržkom« naravnost veliko pozornost. Podaja nam povest dečka, ki prehaja iz deške v mladeniško dobo, kakršne še nismo imeli. Bevk, Kosem, Marija Kmetova in še dolga vrsta drugih pripovednikov skrbi za lepo povest; niso prišli še vsi na vrsto, še marsikaj lepega čaka naročnike. In med povestmi je toliko pesmi, ki so res pisane iz srca za srce.
Med znanstvenimi spisi zaslužijo, da posebej omenim Steskov »Pregled naše umtenosti«, ki ga priznavajo najboljši strokovnjaki. Dalje Brecljeve zdravniške razprave, kakor o krvi, o življenjskih temeljih družine, in še Podlogarjeve Roparske napade, med katerimi so po vrsti naštete vse fare in vasi, ki so v prošlosti na ta ali oni način okusile roparsko roko. Novo poglavje je s svojimi »Slovenskimi možmi« načel dr. Bog. Pirjevec, ki predstavlja vse znamenite Slovence, kateri so delovali za povzdig naše kulture.
V oddelkih »Po okrogli zemlji«, »Gospodar in gospodinja«, »Pisano polje« dobi gotovo vsak stvari, ki ga zanimajo. Političen pregled n, pr. se ne nanaša samo na naše prilike in evropske sploh, tudi iz Amerike je stalno poročilo, Terseglavov članek, ki se nadaljuje, »Carizem in revolucija« je tako tehten, da ga mora brati, kdor hoče ruske prilike poznati in prav presojati, Grafenauerjeva »Macedonija« pa nudi spoznavanje naše pokrajine, o kateri toliko slišimo zlasti od vojakov, ki doli službujejo, a jasne slike o nji dotlej le nismo imeli. Gospodar in gospodinja pa sta od meseca do mcseca bolj prepričana, da brez »Mladike« njihov dom ne sme biti, ker kod bi jemali sicer toliko koristnih nasvetov in migljajev?
In še uganke z nagradami in lepe slike — kaj bi govoril: če nisi še naročen na »Mladiko«, naroči se, 84 Din stane, vse številke še lahko dobiš in sam se prepričaš, da dobiš ž njo v hišo zabavnega prijatelja, svetovalca in učitelja — in tako noceni da ni bolj mogoče. —- -
pr XI. mladinsko muzikalno predavanje
pod naslovom »Pihala in vokalni moški kvartet« se vrši v nedeljo, dne 27. t m. ob pol .11. uri dopoldne v Filharmoniji. To predavanje bo zanimivo v prvi vrsti vsled tega, ker bo imela mladina priliko čuti razne orkestralne instrumente, katere bodo izvajali člani orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani ter tako spoznati njih barvo in karakterističen zvok. Vmes nastopa najboljši iu priznani slovenski vokalni kvartet gg. Banovec, Pečenko, Završan in Zupan, ki zapoje štiri umetne kvartete in 4ve narodni pesmi v Maroltovi obdelavi. Starše prosimo, da opozore mladino na to zanimivo muzikalno predavanje. Spored je skrbno sestavil prof. Jeraj, k vsaki posamezni točki odnosno k vsakemu instrumentu pa govori uvodno besedo prof. in skladatelj g. EmO, Adamič. Opozarjamo, da se začne to predavanje že ob pol 11. uri dopoldne.
pr Francoski kvartet na pihala si je iz« bral za svoj ljubljanski koncert sledeče točke: 1. Beethovnov kvartet za oboo, klarinet, fagot rog in klavir. 2. Gaubert: Sonata za flavto in klavir. 3. a) Roussel: Divertisement in Rim-skij-Korzakov: Scherzo, kvintet na pihala in klavir. Kot četrto točko igra Ljubljančanom že znani profesor I.utien de Flagny tri klavirske skladbe, med njimi Debussyjevo Gradus ad Parnassum.Profesor Lutien je nastopil lansko leto na koncertu zgodovine francoske pesmi. Sklepno točko pa tvori Jongenova Rapsodija za kvintet s spremljevanjem klavirja. Vsi sodelujoči so priznani umetniki-solisti, ki vži-vajo v svoji domovini, prav posebno pa še v; Parizu najboljši sloves. Vstopnice so že v raz^ prodaji v Matični knjigarni.
pr Vzajemnost 3,—4. štev. je izšla in smo jo te dni razposlali. To številko smo zaenkrat že poslali vsem dosedanjim naročnikom. 9 prihodnjo številko pa ustavimo list vsem, ki do 31. maja ne poravnajo še zaostale naročnine za 1. ^923. Vsebina zelo zanimiva in aktualna.
pr Šmurnice. Dr. Bramat >Na Sveto go* ro c so izšle. Cena vezanemu moUtveniku Din 24 po pošti Din 26. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Marsikdo se še spominja, s kakim zanimanjem so sledili naši verniki Smarničnemu berilu, ki opisuje zgodovino svetovne božje poti v Lurdu pod naslovom »Lurški majnik«. Zelo podobno zgodovino ima tudi božja pot na Sv. Gori pri Gorici; ker stoji ta božja pot na slovenski zemlji, bodo sledili naši častilci Matere Božje temu besedilu, ki opisuje postanek in razvoj najidealnejše božje poti, kakor imenuje Sv. Goro nemški pisatelj Hoppe, z največjim zanimanjem. Zadnji dnevi majnika opisujejo tudi dogodke med svetovno vojno. Knjigo poživlja vee podob,ki predstavljajo razne dogodite na Sv. Gori in izpopolnjujejo besedilo, Knjigi so pridejane mašne in vse potrebne drage molitve, tako, da služi lahko tudi kot navaden molitvenik.
pr Slovenski Pravnik št S in 4. Univ. prof. dr. Krek končava v tem snopiču svojo kritiko organizacijskega načrta o »Velikih sodiščih, c Univ. prof. dr. Lapajne pobija v članku »Vprašanje medpokrajinske izvršbe« naziranje velikega suda v Podgorici, da je postopati s tujepokrajinskiim izvršilnimi naslovi kakor s tujedržavnimi. Po nedavni odločbi ka-sacijskega sodišča v Beogradu je ostal veliki sud v Podgorici s svojim mnenjem pač osamljen. Univ. prof. dr. Dolenc pa obširno raziskuje, katerih dokazov se more v kazenski pravdi poslužiti odgovorni urednik. Pole« kniM
Kevnih poročil in raznih vesti je nova rubrika >Razgled po pravniških revijah«, ki bo informirala čitatelje o mnogovrstni vsebini raznih pravniških časopisov. Snopiču bo pridejane kazenske odločbe.
pr Skladbi. I. Jugosl. lovska koračnica »Srečni lovec« za enoglasno petje s spremlje-vanjem klavirja in violine ter »Slavnostni na-pev — Jugoslavija« za moški zbor, bariton šolo ln klavir, avtorja I. Rozmana, imajo v zalogi Jugoslovanska in Narodna knjigarna ter knjigarna Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani,
pr Lidija Lipovskaja. Slavna rusko arti-Stinja Lidija Lipovskaja se kmalu vrne v Evropo in namerava pri tej priliki posetiti Jugoslavijo, Rumunijo, Češkoslovaško, Francijo, Anglijo in severno Evropo. Že ime Lidija Lip-kovska dovolj pove. Nikdar jc ne bodo pozabili oni, ki so obiskovali imperatorska gledališča Rusije, Kovent-Garden v Londonu, Grand opero v Parizu, La Skalo v Milanu itd. Sedaj dokončuje slavna pevka svojo koncertno turnejo v Avstraliji in Novi-Zelandiji, kjer je pela na več kot 100 koncertih, ki so imeli sijajen uspeh in so venčali s slavo slovansko umetnost in njeno genialno zastopnico, daleč od domovine. Turneja je koncc grardlozne turneje, ki se je pričela leta 1922. v Ameriki. Nato je žela slavna pevka velike uspehe na Japonskem, Kitajskem in na otokih. Brez dvoma vlada za te koncerte izredno zanimanje, ker jih ne izpopolnjuje samo lepo', a njenega glasu, ampak tudi lepo podajanje tega, kar vsebuje neizčrpni repcrtoir (operne arije, romance in pesmi). Ameriški časopisi, ki so polni hvale o lepoti njenega glasu, jo primerjajo s Šaljapinom po sili in globini izražanja tega, kar poje. Eden izmed kritikov Nove-Zelan-di-je piše o njej: »To je bil v resnici triumf elavne pevke. Vsi, ki so bili na koncertu, so zapustili gledališče s čustvom globokega duševnega ugodja in vžitka, ki ga ima človek le, ako sliši pravega genija.
Narodno gledišče.
OPERA.
Začetek ob pol 8 jsvečer. Petek, 25. aprila: Gorenjski slavček. — Red B. Sobota, 26. aprila: Madame Butterfly, gostovanje tenorista Tomiča iz opere Narodnega gledališča v Belgradu. — Red D. Nedelja, 27. aprila: Traviata, gostovanje gospe Wesel-Polla iz Zagreba in g. E. Tomiča iz Belgrada. — Izven. Pondeljek, 28. aprila: Zaprto.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer. Petek, 25. aprila: »Hamlet«. Ob 3 popoldne. Dijaška predstava. Izven. Sobota, 26. aprila: »Kamela skozi uho šivanke«. Red E.
Nedelja, 27. aprila: »Ana Korenina«. Izven. Pomdeljek, 28. aprila: »Dom«, Red D.
V prihodnjih dneh gostuje v naši operi priljubljeni član belgrajske opere tenorist g. Ž, Tomič. V Ljubljani nastopi v treh operah in sicer kot Pinkerton v »Madame Butterfly«, Alfred v »Traviati« in Grof Lenski v »Onje-ginu«. Gospod Tomič je odličen tenorist in v belgrajski gledališki publiki jako priljubljen. Gospod Tomič gostuje na eventuelen an-gažma.
»Hamlet« se vprizori v drami v petek, 'dne 25. t. m. kot dijaška in ljudska predstava ob znižanih cenah. Začetek ob treh popoldne. V nedeljo, dne 27. t, m. se igra »Ana Kare-nina« in v pondeljek, dne 28. t. m. »Dom« za abonma D. Na to spremembo dramskega repertoarja opozarjamo vse obiskovalce gledališča.
Naznanila
TOMBOLA
nižjih poštnih uslužbencev je vsled tehničnih ovir preložena na nedeljo, 4. maja t. 1. — Odbor.
Rokodelski dom v Ljubljani. V ponedeljek, 28. aprila, točno ob 8. uri zvečer bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, predaval g. vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka. Predavatelj bo predočil Selca — domovino dr. Kreka v zemljepisnem in zgodovinskem oziru. Vstop prost. Vabimo 1
Radovljica. Sedeži za »Quo vadiš« dne 27. aprila ob pol 4 so razprodani; stojišča se še dobe. Igra se ponovi 4. maja ob pol 4 ln ob 8. Prosvetno društvo si je nabavilo za igro nove kulise, krasno delo g. Bradačka in rim-ika oblačila. Prijatelji drame, pridite!
Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo 27. aprila ob treh popoldne velezanimivo igro »Rokovnjači«. Ponovitev igre bo v nedeljo 4. maja ob isti uri. Vsi prijatelji poštene zabave vabljeni I
Slovensko »dravniško društvo priredi v petek dne 25. t. m. ob petih popoldne znanstveno sejo v predavalnici »Bolnice za žensko bolezni*. Dnevni red: 1. Dr. Ivo Pire, Sef higienskega zavoda: Dva nova lipa desinfektoreke opreme. 2. Prof. dr. Al. Zalokar: Appendicitis Adnexi(is, ThrombosM ven. mes. 3. 50 letnica Zbora lijočnika Hrvatske, Slavonijo i Medjimurjn.
Predavanja т društvu »Soča« v Ljubljani. V •oboto 26. t. m. predava v salonu pri »Levu« go- I spod knpelnik dr. Josip Oerin o zgodovini opero j » Ljubljani od l. 1G00 do 1900, njegovo lastno orl- ' ginalno delo, katero ni bilo še v Ljubljani predavano. Zatem sledi prijetna domača zabava, prt ka-
teri sodeluje iz prijaznosti oddelek pevskega zbora Z. J. Z, Začetek točno ob pol devetih zvečer. Vstop prost vsem.
Kljub ljubiteljev ptifiarjev v Ljubljani ima svoj občni zbor v soboto, dne 26. aprila ob 20. uri zvečer v »Rožcah« hotela Union v Ljubljani. Udeležba za člane dolžnost.
Spomladanske tekme ptičerjev priredi Klub ljubiteljev ptlčarjev v nedeljo, dne 27. aprila v lovišču občine Ježlca. Zbirališče je ob 7 zjutraj na vrtu restavracije »Južni kolodvor«. Priglašenih jc lepo število psov izvrstnega pokolenja. K tekmam so vabljeni kot gledalci vsi, ki se zanimajo za delo lovskih psov.
Savska gasilska župa v St. Vidu pri Ljubljani proslavi praznik sv. Florijana dna 4. mejnika 1924 z velikimi svečanostmi, ki se izvrše po naslednjem sporedu: a) ob osmih, dopoldne zbirališče bratskih gasilnih društev pred gasilnim domom v Št. Vidu. b) Odhod z godbo Dravsko divizije k službi božji, ki bo ob devetih v farni cerkvi v St. Vidu. c) Obhod po vasi do gasilnega doma. 4. Slavnostni govor in odlikovanje zaslužnih gasilcev, d) 2. redna župna skupščina, e) Skupni obed. f) Popoldne ob treh pri Jagru velika ljudska veselica v korist župnemu podpornemu skladu za onemogle in ponesrečene gasilce ter njih svojce. Sodeluje vojaška godba, gasilski pevski zbori; vrši se tudi srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava itd. Vstop prost! Prijatelje gasilstva in cenjeno občinstvo vljudno vabi odbor.
Turistlka in šport.
Ostmark (Dunaj) : Ilirija. — Danes ob tričetrt na 18. uri se vrši na igrišču Ilirije zanimiva mednarodna nogometna tekma. Ilirija je pridobila v »Ostmark« interesantnega prvorazrednega gosta z Dunaja, ki je dosegel v mednarodnih tekmah kakor tudi zadnji čas v prvenstveni konkurenci na Dunaju odlične rezultate. Opozorimo naj na težka poraza, ki jih je prizadel lani Gradjanakemu in Concor-diji v Zagrebu ter na nedavne zmage nad Slovanom in Semmeringom na Dunaju. Nahaja se na daljši turneji, katere končni cilj je Belgrad. Dosedanji rezultati na turneji se glase: Innsbrucker SV 5 : 2 in 5 : 1, reprez. team Tirolske 4 : 2. Poročila o tekmah v Inomostu povdaijajo sijajen stil igre Ostmarke, solidno tehniko in veliko energijo moštva. Tudi pri nas moremo pričakovati tedaj največjega športnega užitka, posebno, ker se nahaja tudi Ilirija v dobri formi. Ilirija nastopi v običajni postavi, levega halfa igra Hus, napadalna vrsta igra v sestavi Vidinajar — Oman — Učak — Pcvalek I — Zupančič I.
Ostmark s Ilirija. — Predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč. Znižane karte za dijake in redne člane kluba se izdajajo samo v predprodaji. Sedeži so numerirani. Odbor SK Ilirije opozarja, da je nedopustno uporabljati sedež, kdor nima karte za sedež. Izvajala se bo tozadevno stroga kontrola. Z ozirom na visok financijelni angažma je klub primoran ostati pri istih cenah, kakor so bile določene za tekme z monakovskim SV. v. 1860.
Prvenstvena tekma Ilirija s Неппез sc vrši v nedeljo 27. t. m. ob 16. uri na prostoru Ilirije; rezervi nastopita k prv. tekmi ob 14. uri 30 min. 1. maja sledi prvenstvena tekma Ilirija : Jadran in 18. maja Jadran : Hermes. Po dosedanjem stanju prv. tabele ima Ilirija 4 točke, Hermes 2 in Jadran 0. Prvak ljubljanskega okrožja pride v finale s prvakom marib. ali celjskega okrožja dne 15. julija.
izpred sodišča.
Drage note. Prosil je prijatelj prijatelja, da mu posodi za nekaj dni 3 zvezke not za pevski zbor. Dobil jih je, in sicer neki četrtek, vrnil pa jih bo, tako je obljubil, prihodnji pondeljek. — Prišel je pondeljek, toda on not ni vrnil, marveč jih je prodal nekemu znancu za 500 kron. Da nc bi bilo sumljivo, mu je rekel, da mu je note nekdo za neko uslugo podaril. Ker se je obtoženec zavezal, da povrne škodo v 3 mesečnih obrokih, je sednik to vpošteval in ga je obsodil samo na 1 teden zapora.
§ 41 pravi, da mora biti žival, ki je prišla v dotiko s steklimi živali in se sumljivo obnaša, zapreti ali ubiti, šlo je v tem slučaju za nevarnega psa tam od Škofeljce. Pes je ušel par dni pred dogodkom od doma. Ko sc je vrnil je bil po zatrdilu gospodinje še popolnoma zdrav, ni kazal nobenih znakov stekline, ni imel sumljivih slin in je bil tudi kot I vedno prijazen. Ker je pes odšel večkrat na j kratko ženitovanjsko potovanje, se žena za t j kratko ženitovanjsko potovanje, se žena za to j tudi ni dosti brigala. Psa je privezala, ni mu pa dala nagobčnika, ker je bila uverjena, da ga privezan pes ne potrebuje. In ta pes je ugriznil več ljudi, ki so se z njim igrali, dasi jih je domača hčerka svarila, da naj puste psa pri miru, ker je hud in sicer zato, ker je priklenjen. Vsled tega zagovora je bila obravnava preložena v svrho ugotovitve, če je ta zagovor tudi resničen.
Darovi.
Povodom dinarskega dno za v*>«tfal?ko Slovence sc je po »Slov. kat. izobraž. društvu« v Rajhenburgu nabralo Din 050, kateri znesek se je odposlal »Jugoslovanski Matici v Ljubljano.
Poizvedoval.
našla so je 10. aprila mala vsota denarja. Dobi ee Gosposka uL 10. L
Ivan Ogrin:
0	stavbiščih in zemljiščih
v LJubljani.
Ker se je v zadnjih par l^tih v Ljubljani in bližnji okolici toliko trgovalo s stavbišči, je prav, da se nekoliko bolj seznanimo s to stvarjo.
V splošnem se opiža, da se občinstvo le premalo spozna v tem vprašanju; saj so pri nakupu vedno le povdarja in imenuje, koliko kron ali dinarjev stane 1 m1. Prav mnogo imamo v Ljubljani vsaj namišljenih strokovnjakov, ki popolnoma tja v dan operirajo s kronami in kvadratnimi metri, ne da bi količkaj pobližje znali oceniti pravo vrednost zemljišča, ki je odvisna od premnogih ozirov.
Zemljišče ali stavbišče se navadno kupuje iz potrebe ali pa v špekulacijske na-
1	mene. Kdor je kupi iz potrebe, tudi že ve, ' zakaj je bode rabil, ali za hišo, ki naj bi I mu služila poleg stanovanja tudi za obrt in trgovino, ali samo za stanovanje, ali sa-( mo za obrat, ki se mora že po značaju vršiti bolj na periferiji mesta, recimo stavbna, lesna skladišča i. dr. Za kupca je torej že vsaj deloma dana lega, kje naj je iska no stavbišče ali zemljišče. Pri špekulantu vse to odipide,, on kupi kjer je cenejše in kjer upa, da se bo mesto širilo, da bo čim-preje z dobičkom zopet vnovčil zemljišče.
Če se hočemo nekoliko seznaniti z važnimi momenti, ki zelo vplivajo na ceno, I moramo odgovoriti predvsem na sledeče slučaje predmestnega zemljišča ali stav-bišča:
a)	ali je zemljišče že parcelirano in so parcele že zložene;
b)	v katerem delu mesta se nahaja z ozirom na geološko sestavino;
c)	v koliko je ob predmetnem zemljišču žo preskrbljeno v prometnem in regulacijskem oziru;
d)	v katerem delu mesta se nahaja z ozirom na splošno razviti promet;
e)	ako bi šlo za posamezne parcele, bi slo tudi za to, kako ta stavbišča stoje z ozirom na solnono lego in eventualni okoliš. Od vseh tu naštetih glavnih slučajev je precej odvisna tudi cena zemljišč ali stavbišč.
1.	Ali je zemljišče že parcelirano, so li že parcele zložene.
Po stavbnem redu za mesto Ljubljano se mora, preden se hoče na kaki zemljiški parceli kaj graditi, zemljišče parcelirati v stavbišča, v eno ali tudi več, seveda v smislu mestnega regulacijskega načrta po gotovih normah, kakor se prakticirajo pri mestnem stavbnem uradu, n. pr. da bodoča stavbna parcela ni premajhna, da dobi za stavbni sistem, predpisan za dotično ulico, dovolj obcestne dolžine in tudi za stavbo potrebno globino. Ob tej priliki mora gospodar mestu brezplačno odstopiti toliko zemljišča, koliker ga je treba za že obstoječe ali projektirane ulice, do največ 20 m širne, čo pa se na meji te parceiira, pa do 10 m širine.
Tudi za eventualne javne naprave je potrebni prostor odstopiti proti primerni odkupnini. Pri tem pride čestokrat zemljiški gospodar v položaj, da se je treba dogovoriti radi zloge ali odkupnine sosednjih zemljišč, ki pridejo pri privolitvi v parcelacijo tudi v poštev. Včasih pride iz navideznih obsežnih zemljišč prav malo prostih stavbnih parcel, mogoče je treba mnogo odstopiti brezplačno za ulico, ali pa je parcelacija zelo tangirana od sporazuma s sosedi in vse to zelo spremeni ceno zemljišč.
Stavbišče ali stavbna parcela se imenuje šele, ko je izvedena parcelacja zemljišča. Seveda ima to le pomen, če je do te parcelacje tudi že dejansko izvršen mestni regulacijski načrt in so ulice odprte in urejene. Kaj mi pomaga, če imam sredi ljubljanskega polja že parcelirano zemljišče, kjer mi nedoetaje vsakršnih komunikacijskih sredstev. Sicer je mestna občina res vezana, da napravi po novo odstopljenem zemljišču cesto, kanal, hodnike, vodovod in drugo, česar pa mestna občina ne more uvaževati. Tak predpis za mestno občino je neumesten, ker bi v slučaju, če bi ga res morala izvajati, kar pa je danes nemogoče, pridobili zemljišče le špekulanti. Veliko bolje jo, da se v teh krajih raje odkloni j parcelacija ter se to dovoljuje šele polagoma v primeru s pozidavo parcel v notra-! njosti mesta.
2.	V katerem delu mesta je ugodnejše za stavbne parcele z ozirom na geološko sestavo zemlje?
Potegni si ravno črto od tivolskega, gradu do ljubljanskega gradu. Razdelimo teren v dva precej različna dela. Na južni strani so tla ilovnata in prehajajo v močvirna tla. Deloma so tla iz mokrega škri-ljevca, kjer tudi izvira talna voda. (Pod-rožnik in ob robu Dolenjske ceste.) Vsi ti kraji na južni strani so kolikor toliko vlažni. Ako hočemo tu dobro zidati, je treba fundamente radi stabilnosti razširiti ter zi-dovje dobro proti vlagi izolirati, kar nekoliko podraži stavbo, analogno pa se more torej zemljišče poceniti. Ravno z ozirom na cenejše zemljišče se tu precej zida, sesob-no manjše in priprostejše stavbe. Dobra stran je za rast orinravna zejmja.
Severni del od prej omenjene črta tvori ob mejni črti še črna prst, ki prihaja v globini že tudi na prod. Vse drugo tja do Save in Kosez pa so gramozna pronicajoča tla s prav plitvo zgornjo plastjo rodovitne zemlje. Za gradnjo so tu ugodnejša tla, ker ni treba razširjenih temeljev in tolikšne izolacije. Stavba, ki stoji na takih tleh, je zelo zdrava in suha. Z ozirom na to, da so dobi na mestu ali v bližini prav dober porabni gramoz in pesek, se celotna stavba poceni gotovo za kakih 5 do 8 odstotkov od onih na južnem delu Imesta. Slaba stran pa je za tistega, ki hoče miru, ker se ravno tu precej razvijajo industrijske naprave, vsaj bolj na periferiji tega dela.
3.	V koliko je ob zemljišču preskrb ljeno glede prometa in regulacije? Danesi je kolikor toliko pomembnejše mesto preskrbljeno z dobro urejenimi ulicami, ki sol že tlakovane, kakor tudi s hodniki za pešce ob ulicah. Za promet služi električna cestna železnica. Po ulici je izpeljan električni vod, kakor tudi plinova napeljava. Dalje je napeljan vodovod, kanalizacija in telefonski vod.
Količkaj boljše stanovanje se dane« poslužuje vseh teh naprav. Zatorej je cena i stavbišč, koder so vse navedene stvari na-I peljane, precej različna od onih, kjer vsega lega še ni zadostno napravljenega. K! temu poglavju tudi spada, kolika je odda« I ljenost predmetnega zemljišča od javnih! naprav, n. pr. bližina kolodvora, oddaljenost od šol, cerkev, tržišča in podobno. Šei-veda je za vsakega posameznika in njegove potrebe in želje tudi merodajna cena. Kajti trgovsko načslo popraševanja in ponudbe tudi pri nakupu in prodaji zemljišča ne pride z veljave. Glede prejoi omenjenih javnih naprav, ki so v zvezi z mestnim regulacijskim načrtom, povem le toliko, da je Ljubljana v tem zelo zaostala. Teh naprav manjka še v sredini mesta, kaj šele na periferiji. Danes, ko stanejo te naprave toliko novcev, ni misliti o kaki večji akciji, saj ima mestna občina še druge potrebe. Regulacija struge Ljubljanico, magistrat, tržnica; nova elektrarna in ne-broj drugih naprav. Če bi se hotelo danea vse to napraviti, bi šlo to v milijarde, kar bi pa ne bilo z ozirom na nestalnost našo valute priporočljivo izpeljati.
Drugič pa mora mesto gledati, da set nebroj stavbišč, ki leže ob že vsaj deloma urejenih cestah in ulicah, prej zazida in da so te vrzeli v mestu izpolnijo, katerih največ posedujejo špekulati s stavbišči.
4.	Razdelba mestnih delov z odrom! na splošni promet, kar vpliva na ceno stavbišč.
Vsako mesto ima svoj del, ki je najbolj prometen centrum. Navadno je to od centra do glavnega kolodvora ali pristana. V Ljubljani je tak trgovsko-prometni centrum od pošte proti glavnemu kolodvoru, v zadnjem času zelo pomemben tudi od Marijinega trga po Miklošičevi cesti na kolodvor.
Stavbišča ob teh cestah ležeče naj bi bila torej najdražja, za njimi podolški ostalih ulic na prej omenjeni dve prometni žili, do Pod Tranče, Krekovega trga, po Resljevi cesti, Bleiweisovi cesti, do Zvezde. To bi bil nekak trgovsko prometni center.
Štiri glavna Izhodišča vodijo iz tega prometno-trgovskega središča. Ta izhodišča tvorijo takorekoč nekak podolžni center. Ob teh cestah je promet zelo živahen.
Ta izhodišča so:
1.	Od Zvezde preko Gradišča, Rimske ceste na Tržaško cesto in po tej naprej proti Vrhniki in Logatcu.
2.	Od podaljšane Dunajske ceste preko proge južne železnice na Posavje naprej proti Mariboru.
3.	Po Starem trgu, Sv. Florijana ulici, čez Dolenjski most na Dolenjsko in Hrvatsko.
4.	Od Dunajske ceste, po Gosposvetskl cesti in čez Šiško na Gorenjsko ter čez se-vrno mejo naprej.
Tri manj važna, bolj za lokalni promet merodajna izhodišča so po Poljanski cesti, Štepanji vasi v Dobrunje, dalje Sv. Petra cesta proti pokopališču in Št. Jakobu, ter podolžek po Zaloški cesti preko Most in Zalogu.
Ako upoštevamo le štiri glavna izhodišča, dobimo štiri nezaključene trapece, katerih značaj je precej različen, in to jo za oceno zemljišča zelo merodajno.
Na južni strani med Tržaško cesto, trgovskim središčem in Dolenjsko cesto se nahaja večji predkraj, oziroma del mesta, Št. Jakobski in Dvorski okraj in Trnovo, To je pravzaprav posebno predmestje z bolj kmetskim podeželskim značajem. Naprej čez Ljubljanico proti Igu se nahaja znano Barje, tudi s podobnim značajem. Prebivalci teh krajev se pečajo po večini s kmetijstvom in vrtnarstvom.
Št. Jakobski in Dvorski okraj tvorita stari del Ljubljane. Ti kraji so precej gosto zazidani. Naj se omenim posebno skupino ali okraj v tem delu, Mirje, kjer se jo v zadnjem času mesto precej razširilo. Kraj je res miren, bidi zemlja ie zelo ugod-. na za vrtove. Tudi posebni oddelek, zvan na Prulah, ima svoj značaj. Тц ie mosto
že regulirano in je lepa solnčna lega in so precej suha tla.
Trapec med Dolenjsko in Dunajsko cesto in osrednjim delom mesta tvorijo v glavnem Poljansko in Št. Petersko predmestje z delom Novega Vodmata. Tu se nahajajo po največ zavodi, torej večja posestva. Zato so ti kraji zelo primerni za večje gospodarske naprave in pristave. Tu se nahajajo bolnišnice, hiralnice, vojašnice in podobni zavodi. V Novem Vodmatu pa so že tudi delavske hišice. Precejšen del zavzema tu južna žcleznica. Rodovitna vrlina zemlja je še dokaj debela, vsaj po nekaterih delih.
V vseh dosedaj opisanih krajih je v precej velikem delu dovoljena zazidava tudi s pritličnimi poslopji, kar pride zelo vpoštev pri zidavi, posebno z ozirom na cene stavb.
Tretji trapec med Dunajsko in Gorenjsko cesto zavzemajo ob mestu po precejšnjem dolu Državna železnica s kolodvorom in razna tovarniška poslopja, naprej pa se nahaja šiška, ki je bila do predzadnjega časa samostojna občina in ima še danes precej svoj značaj, šiška kot taka je žo precej gosto pozidana.
Naj še omenim, da je ob obeh straneh podaljšane Dunajske ceste edini večji, še ne dosti zazidan kraj za širji razmah mesta. Seveda bi kazalo hi mestni pomerij precej razširiti proti Savi.
Četrti trapec med Gorenjsko in Tržaško cesto tvori največ izprehajališče Tivoli. Posebni karakter tvori hi južno od ceste na Rožnik z delom Rožne doline. Ta del. katerega geološka tvorba je zemljati škri-
Ijevec, je precej moker, ker izvira več studencev. Stvar se še poslabša, ker vsled dobro fundirane proge južne železnice ni najboljših odtokov. Treba bi bilo umetnega izsušenja.
S tem sem pojasnil vse okolščine, katere pridejo vpoštev pri cenitvi zemljišč. Za tega, ki kupuje zemljišče in je namerava zazidati, jo seveda najvažnejše, v katero preje omenjenih skupin bi najprimerneje spadalo poslopje, ki ga hočemo postaviti, velikokrat pa seveda vprašanje, kje se še dobijo žc pripravljene parcelo za zidanje. Resnici na ljubo moramo konštati-rati, da je prav mnogo stavbišč, še celo v osrednjem delu mesta, a ta se nahajajo v rokah, ki iz raznih razlogov nimajo potrebe jih prodajati bodisi da imajo arondira-ne vrtove ali pa še čakajo, kdaj bo povpraševanje po parcelah šo večje. Zato bi bila dolžnost občine, da ima precejšnjo ingeren-co na zazidavo stavbišč. Dober regulator je tudi davek na nezazidane stavbno parcele. Ta davek bi se moral spraviti v sklad s stavbno akcijo sploh, ne pa le zato, da mestu nudi nov davčni vir.
Moderne mestne občine so se zelo intenzivno pečalo z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s pozidanjem mesta. Občine morajo biti glavni špekulant pri trgovanju z zemljišči in stavbišči, seveda mora biti njih cilj le ta, da se čim več zida in širi mesto, ne pa kakor pri privatnih špekulantih, da le čim več izbije dobička pri kupčiji z zemljišči. Ker se v ljubljanski občini na vse to preje ni mislilo mnogo, bi se bilo treba vsaj sedaj za to dobro pobrigati. Še eno zelo akutno vprašanje je pri celi stvari,
lastni dom. Marsikdo, pa bodisi iz delavskega, uradniškega ali obrtnega stanu, mora stanovati v neprikladnem stanovanju in ima mogoče nekaj prihrankov iu misli na lastni dom — malo hišico z vrtičem, kjer bi stanoval sam s svojo družinico, res to je ideal. A žalibog so to čestokrat zelo težko doseže; če je bilo to težko že pred vojno, ko so bile razmere jako dobre, je danes to še težje pri tej veliki draginji in pomanjkanju denarja. Velika ovira pa je tudi mestni regulacijski načrt in stavbni red. Premalo se je gledalo, da bi bilo dovolj preskrbljeno in omogočeno za večja skupinska dela na periferiji mesta, kjer naj bi se nudile tudi manjše parcele in dovoljevale eventuelno tudi pritlične hišice. To je žo res, da ima občina mnogo več stroškov za vzdrževanje javnih naprav, ki se v tem slučaju bolj razširijo. Vsako moderno mesto pa je skrbelo za to, da so se zamogli zidati prej omenjeni mali lastni domovi.
Tudi ljubljanska občina mora gledati, da revidira, kar se je prej izpustilo ali se ni naredilo, ter omogoči ob periferiji mesta gradnjo takih hišic z malimi stavbišči. Treba bi bilo skrbeti za prometna sredstva. Tudi stavbne olajšave oziroma olajšave stavbnega reda za manjše zgradbe bi bilo treba uveljaviti. Saj je to že vse pripravil prejšnji občinski svet in bi bilo treba le pritrditve. Ker pa ima sedanji občinski svet za to smisel, sem prepričan, da se bo to tudi storilo.
Pred nedavnim pa smo čital i, kako se bo rešilo vprašanje glede odstranitve smod-nišnice z ljubljanskega polja. Posestniki zemljišča v krogu r 750 m plačajo vsled
tega, ker bo njih zemljišče pridobilo na vrednosti, Din 3 za 1 kvadr. meter, oni v širšem r od 750 do 1000 m pa Din 1.50 za kvadratni meter. S to rešitvijo pa gotovo ne bodo zadovoljni zemljiški posestniki, ki so večinoma kmetski posestniki (Trnovčani), ker so njih zemljišča kmetskega značaja in posredno nič ne pridobe na vrednosti, poleg tega pa tudi mestna regulacija ne sega do teh zemljišč in zalo bo treba gotovo kake druge rešitve._
Pri kupovanju Reumatisa, sredstva proti trganju in revmatizmu, treba paziti, da ni ponarejen, kajti pravi, ki ga izdeluje edino Mestna lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leuslek.
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
SOSTANOVALCA
SPREJMEM na hrano in stanovanje v sredini mesta, takoj ali pozneje. Cenn jc zmerna. Naslov pri upravi »Slovcnca« pod Stev. 2373.
Naprodaj NЛVA
pa ljubljan. polju, ki meri okroglo 9000 m5 ali pa sc zamenja s travnikom v mestnem logu. Več pove lastnik na Trnovskem prist. 14.

v »Slovencu«!
Smrekovega LESA
približno 80 mn, naprodaj za žago. Gozd leži pri Gradišču ob državni cesti. — ANA SLANC, Gradišče pri Št. Jerneju.	2367
prvovrstne in samostojne moči, se iščejo za takoj za mesto Zagreb. Izvežbanc morajo biti v izdelovanju kostumov, volnenih oblek in kril. Plača dobra, za stanovanje preskrbljeno. Predstaviti se je osebno pri tvrdki BELIHAR in VE-LEPIČ, Ljubljana, Spodnja Šiška St. 150.	2366
HEBBBBSBsaasKsa
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga jc dosegla reklama, naj bo uverjen. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da sc vsak trgovec aH obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
ZOFIJA MOČNIK naznanja v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov in znancev žalostno vest, da jc njen soprog, gospod
trgovec in hišni posestnik
v torek, dne 22. aprila ob tričetrt na 4 popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, katero si je nakopal v vojni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 37. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek, dne 25. aprila ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti v Zavodni št. 89 na okoliško pokopališče, kjer se zemeljski ostanki položijo v rodbinski grob k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica sc bo brala v soboto, dne 26. aprila ob 7 v žalobni kapeli v cerkvi sv. Danijela.
CELJE, dne 22. aprila 1924.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni brat, stric in svak, gospod
učitelj v pokoju
v četrtek ob eni zjutraj za vediio zatisnil oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v oetek, dne 25. aprila ob 4 popoldne iz mrtvašnice državne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu ohranjen blag spomin ! SODRAŽICA, dno 24. aprUa 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
J
Zahvala
Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube naše srčno ljubljeno soproge, matere in stare matere, gospe
Ane Zaje roj. Peterca
stali ob strani s tolažečo besedo in dejanjem, jo spremili na njeni zadnji poti v tako obilnem Številu in ji darovali cvetja, izrekamo
najprisrčnejšo zahvalo.	.... , , , ti •
Osobito se zahvaljujemo ceni- ravnatclistvu hotela »Union« za naklonjenost in pomoč v času bolezni in smrti predrage nam po-kojnice.
V LJUBLJANI, dne 24. aprila .924. ^ OSTALI
Pozor!	Pozor!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilikel Reslje-va cesta 30/1, desno. 2370
MaJeeraeje
PRODAJO se
kompletni STROJI
za izdelovanje lesenih čevljarskih žebljev, event. se ODDA cela tovarna v najem. Tovarna je v obratu in je vpeljana po celi Jugoslaviji. Ponudbe pod šifro "Tovarna« na Aloma Comp. v Ljubljeni.	2159
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel 343.
PIANINO. nov, takoj
naprodaj. Cena zmerna. — Pojasnila v pisarni »Prosvetne zveze«, Miklošičeva cesta štev. 7.	2378
Vsakovrstne tehtnice kakor decimalne od 100—1000 kg is tretoga lesa ln a patentno gr.poro, balancne s šalami ln marmor, ploščo, otroiko. namizne itd. ima vedno in najceneje v voliki zalogi tvrdka
Stanko FlorjančiC
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
Slavnemu občinstvu naznanjam, DA SEM OTVORIL
modo! atelje za gospode
LJUBLJANA, Gledališka ulica štev. 8.
(palača Pokojninskega zavoda).
jazna naročila.
Priporočam se za pri»
A. LEGIŠA.
Nenadoma je Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje našo edino hčerko in sestro
i
v nežni dobi 3 let, danes ob 10. uri.
Pogreb se vrši v soboto, dne 26. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, v Dragi, na farno pokopališče Višnjagora.
V Dragi, dne 24. aprila 1924.
JOŽEF ERJAVEC, oče. — IVANA, mati. — IVAN, LOJZE, JOŽE, TONE, STANKO, CIRIL, SREt-KO, ANDREJ, VINKO, METOD, bratje.
barve, črnila, !ake, kit, emajle, čoplie in zajamčeno čisti f.rneži najboljše kakovosti nudi
edSiž-Zankl
Мзв-il-or Lju&iiana NovE Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Lfu'aSJairta — Medvode.
p i liii Џш
cement, katranske proizvode in ves ostali gradbeni materijal dobavlja
Oddelek ie gradbeni materijal
Strosmayerova ul. 6.
Telefon 16-11, 27. Filiale: Beograd, Sarajevo.
Ж
DAWA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Vedno velika izbera vplctk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hcnc«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
irizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
Ne zamudite prilikel
Došle so VRTNICE v raznih 40 vrstnih barvah iz sve-tovnoznane drevesnice Te-schcndorf Dresden, katerih je pa le še 600—700 komadov na zalogi in se dobe vedno pri Ivan UKICET.NIK, i Ljubljana, Vel. Čolnarska 21
;§§ca Slatina
Kaitepše avt nallholj moderno urejeno sdravšISšše krslj. SHS
Svetovnoznane zdravilni vrelci
9

,Donate
Zdravljeni« wreh £elad?tiili In Črevesnih bo-tesni, bolezni srca, ledvic in Jeter
Seronas ifial-saptember
Cene zmerne - V pred In posezonl znaten popust - Konccrilra vojačka godba - Naj« večja udobnost - Prometna zveze ugodne -
Zahtevajte prospekte I
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina
izdala konzorcij »Slovencu«
Odgovorni urednik: Frane Kremžar v Liublianu
Jugoslovanska tiskarna v Ltuhlianl