Štev. 120.
V Ljubljani, torek dne 30. aprila 1912.
Leto I,
Posamezna številka 6 vinarjev.
*i)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
Jrazniki h — »bi. ari zjutraj; v ponedeljkih pa »k • uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno ST 10’—/ četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — & inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	as
i
Telefon številka 118.
ta
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*	Uredništvo in upravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. — Za odgovor je priložiti znamko, st
••• • ••
a:	Telet,m	številka 118.	a;
aramrai
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4-50
Pol leta	...	K	9'—	En mesec	...	K	1‘50
V upravništvu prejeman na mesec K 1’20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5*—
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se laliko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
v
Prosvetna zveza".
V	soboto in v nedeljo je zborovala v Plzni češka Prosvetna zveza (Svaz Osvetovy). Zborovanje je nosilo pravzaprav naslov: »shod za ljudsko vzgojo«, — kajti »Prosvetna zveza« se ne zadovolji s tem. da poda pred malim številom ljudi svoje poročilo, ampak se zaveda, da je treba o vsem tem govoriti pred narodom in da je to najlepša prilika, da se izpregovori o važnih potrebah splošne ljudske vzgoje.
Shod za ljudsko vzgojo je šesti te vrste na Češkem... Lansko leto se je vršil v Pragi, letos v Plzni... pravijo, da si je Prosvetna zveza izbrala to mesto za svoje zborovanje zato. ker tam deluje znano plzensko pivo prav tako. kakor n. pr. pri nas v Ljubljani cviček ... Alkohol le prerad vabi ljudi v gostilne in jih stori počasi apatične za vsa važnejša vprašanja. Ta malomarnost pa je prva podlaga za razvoj klerikalizma. Zato vidimo, da so najmanj klerikalne one severne dežele, kjer se najmanj pije. Pa to smo omenili le mimogrede, ker spada le deloma k shodu zaljudsko vzgojo.
Češka »Prosvetna zveza« deluje šele 6 let. Prej so bila razna izobraževalna društva, prosvetne organizacije itd. brez skupne zveze
—	vsako društvo je delalo zase. Na prizadevanje češkega narodnega sveta — se je ustanovila pred 6 leti t. zv. Prosvetna zveza, ki ima namen združevati v sebi vsa prosvetna društva, skrbeti za ustanavljanje knjižnic, prirejati predavanje. V odboru so odlični češki predavatelji in kulturni delavci — vseučiliški profesorji stoje na čelu temu važnemu društvu. Prosvetna zveza je določena za celo Češko in združuje v sebi 73 krajevnih prosvetnih društev. Enako organizacijo imajo Čehi tudi na Moravskem — (»Prosvetna zveza za Moravo in Šlezijo) — in v Nižji Avstriji s sedežem na Dunaju (Prosvetna zveza za Dol. Avstrijo.) V teh treh velikih zvezah je združeno vse prosvetno delo. Zveze vodijo lahko velike akcije in se njihovi nasveti upoštevajo pri slučajih, ki se tičejo ljudske vzgoje.
Prosvetna zveza je n. pr. izdala v 100.000 izvodih seznamek knjig za mladino, ki se je razposlal po vsej deželi. S tem je dala starišem navodilo pri kupovanju knjig za otroke. — Prosvetna zveza je očistila tudi češke ljudske
knjižnice raznih šundromanov. ki so se tekom časa pomešali med dobre knjige. Zveza stoji na stališču, da spadajo v ljudske knjižnice le dobre knjige in da morajo zavračati vse t. zv. kriminalne, senzacionelne in krvave romane, ki kaze ljudstvu zdrav okus. Rajši manj knjig
—	pa tiste dobre. — Zveza je sklenila tudi prositi železniško ministrstvo, da naj prepove po kolodvorih prodajanje pornografičnih spisov. Poleg dela pri knjižnicah je Prosvetna zveza delovala za vzgojo s predavanji. Ker razpolaga z najboljšimi predavatelji, ki so vsak čas pripravljeni iti predavat. — kjerkoli si predavanja žele. je priredila Zveza veliko število predavanj po raznih mestih in večjih krajih. — Prosvetna zveza deluje na to, da se prosvetno in predavateljsko vzgojno delo organizira — in upliva na to. da se knjižnice družijo v skupne velike knjižnice — posebno apelira na občine, da snujejo svoje knjižnice.
Na šestem shodu za ljudsko vzgojo v Plzni sta bila na dnevnem redu poleg poročil tudi referata. Govoril je prof. dr.Čada= o vzgoji dorastle mladine in insp. Weigner o skrbi za dorastlo delavsko mladino.
»Prosvetna zveza« je v narodni kulturi važna organizacija — zato pišemo o nji. Pri nas imamo »Akademijo«, ki ima podobno nalogo, in »Prosveto« ... Vnema, ki se je kazala preje za obe društvi, se je v zadnjem času malo polegla, zato tudi o delavnosti ne čujemo mnogo. Ustanovila se je tudi »Zveza izobraževalnih društev« pa ni prišla do dela...
Ko čitamo poročilo o zborovanju češke Prosvetne zveze, je naša dolžnost, da opozorimo na to prosvetno, delo ... Napačno je govoriti le o delavnosti društev — društva potrebujejo delavcev. Zato bi bilo treba najprej več agilnosti v naših prosvetnih društvih, potem. pa bi mogla priti tudi zveza prosvetnih društev do veljave.
Tudi pri nas živo čutimo potrebo dela, kakor ga vrši češka Prosvetna zveza. Naši klerikalci so dali vzgled v K. S. Z., kako se mora tako delo strankarsko organizirati. Naše prosvetno delo je doslej splošno kulturno in napredno — nestrankarsko. Združeno v organizaciji bi se moglo uspešneje razviti, nego se je doslej. To izvesti bodi naša skupna skrb!
Važne besede.
»Soča prinaša pismo, ki ga je pisal rajnki dr. Janez Mencinger dr. Slancu v Novo Mesto dne 13. decembra 1908. — Dr. Slane se je 1. 1908 zavzel za univerzo v Trstu in dr. Mencinger mu je pritrdil, Njegovo pismo obsega tako lepe stavke, in važne za vselej veljavne besede, da jih ponatiskujemo. Dr. Mencinger piše:
Lah in Nemec vsak za svoje posebne in neavstrijske koristi ne bosta pustila, da se v Trstu ojači domorodno Slovenstvo; in z njima se bo strinjal tudi Madjar, ki ga je Bog edino zato poslal v Evropo, da je Slovane razcepil, in da jih še zdaj zatira. Dunajska vlada pak, dokler se bo gibala v sedanji smeri, ne bode preslišala viharnega ogorčenja mogočnejših Lahov in Nemcev našemu malemu narodu na ljubo, čeprav smo navdušeni davkoplačevalci in zvesti hrabri vojaki.
Zaslužili smo pravzaprav hvaležnost vladnih krogov, ker se ob vprašanju slovenske univerze nisem zavedali velikanske važnosti Trsta za bodočnost našega naroda in ker smo se v prirojeni pohlevnosti zadovoljili z Ljub-
ljano, za katero že toliko let moledujemo. Za to pridno vedenje nas sme vlada nagraditi in nam takoj ustanoviti vsaj pravno fakulteto v Ljubljani. A zgodovina uči. da države ne poznajo hvaležnosti, in da se z golimi prošnjami pri njih ničesar ne doseže. Slovenska univerza se mora samo priboriti na bojnem polju dunajskega parlamenta. Takšnega složnega, ustraj-nega in neomahljivega nastopa naših poslancev v sedanjih razmerah ne moremo pričakovati. Resolucije bodo romale v ministrski koš za papir, visoki gospodje bodo priljudno obetali. da vprašanju slovenske univerze bliže stopijo. slovenski narod bo pa čakal da pade zvezda z nebes.
V sedanjih razmerah je pot do jugoslovanske univerze v Trstu — do ogromne narodne koristi — prav tako dolga kakor pot do srednje koristne univerze v Ljubljani. Jasno je, da moramo zahtevati to, kar nam balj koristi. Zdaj pa se vlada za nas še ni zavzela, ko se že snuje laška univ. v Trstu moramo' svojo dosedanjo skromno zahtevo izpreineniti — skrajni čas je že! — in složno in na vse grlo kričati: Če se že snuje univerza v Trstu, bodi jugoslovanska-laška. ali pa ne bodi nobena!
To bi bila moška, opravičena, koristna zahteva; in uresniči se. če so naši poslanci složni in neomahljivi, proti Nemcem. Lahom, vladi.
Ne obotavljajte se! Ne mudite časa! Povejte Slovencem, da naj se otresejo filistejskega lokalnega patriotizma, naj se ozrejo na morje, na Trst, ki je že zdaj največje slovensko mesto, in bo vkratkem času kljub vsem oviram duševno in imovinsko središče slovenskega naroda.
f3odrite svoje rojake, da naj bodo srčni in vstrajni in složni vendar tudi enkrat za svoje koristi, kakor so bili tolikrat za nehvaležne tujce., Malodušnim in obupajočim pesimistom
— teh ni malo — pa dokažite, iz zgodovine, da svet napreduje. Povejte jim, da se tudi nam enkrat vremena razjasne. da pride čas. ker priti mora, da našim državnikom odpade iz oči mrena predsodkov glede Jugoslovanov, in da se njih nazori vendar enkrat poavstrijanijo. Takrat bodo na Dunaju spoznali, da so koristi avstrijanske istovetne s koristimi slovenskimi ali jugoslovanskimi. Takrat napoči naš dan. Gorje pa. če bo tisti čas ena univerza, laška
— v Trstu, in ena, nemara samo pravna fakulteta — v Ljubljani. Ali se bo dala ljubljanska prenesti v Trst. ali ne bo morebiti takrat laški živelj v Primorju že toliko krepkejši, da ne bo več umestno upoštevati domorodnega slovenskega ...
V	teh besedah našega starine dr. Mencingerja je toliko resnega in vnetega, toliko modrega in resničnega, da se bomo morali po njih ravnati pri našem vseučiliškem vprašanju — pa tudi sploh pri vprašanju našega gibanja proti I rstu. Naše vseučiliško vprašanje je vzelo svojo pot: Gradec. Ljubljana. Trst, naša politika je šla čisto pot: Maribor, Ljubljana, Trst... Trst je gotovo večje in važnejše središče — ne pozabimo pa. da leži bolj oddaljen od severne periferije... Vseučiliško mesto je kulturno središče in to mora uplivati na cel okrog. Zato ima dr. Mencinger prav, ko pravi, da bo treba izpremeniti stare nazore, pustiti predsodke in otresti se filistrskega lokalnega patriotizma. To velja vsem: na severu in na jugu — in nam v sredini. Dolžnost časopisja je, da pripravlja ta prevrat nazorov, revolucijo mislij. ki bo postala podlaga novemu kulturnemu slovenskemu življenju.
Balkansko vprašanje.
Kakor vsako spomlad, tako se tudi letos širijo iz Balkana vznemirjujoče vesti, ali letos . je vsled italijansko - turškega spora situacija-kritična do skrajnosti. Dardanelsko vprašanje je najnevarnejša točka balkanskega vprašanja! Italija je to vprašanje otvorila in sedaj se oglašajo država za državo. Ali glasovi inte. resiranih držav so si po svoji vsebini popolnoma enaki, povsod je govor samo o vojnih pripravah, mobilizaciji, rezerviranih diplomatskih izjavah. Za splošno situacijo je skrajno značilno dejstvo, da so glede važnega politi-škega ekspozeja ruskega ministra zunanjih zadev Sazanova vsa službena poročila falzi-ficirana. oziroma, da je iz njih izpuščena najvažnejša točka ruske politike. Iz ekspozeja Sazonova je n. pr. izpuščena v avstrijski službeni vesti ona točka, ki se dotika odnošaja Rusije z Italijo. Sazanov je rekel: Nazori glede balkanske politike so v Peterburgu in Rimu popolnoma isti. Italijanski način vojevanja rta-pram Turški je poln obzirnosti do neutralnosti velesil, a obiluje z momenti velikodušje na-pram Turčiji. Tudi bombardiranje Dardanel se ne protivi nazorom človečanstva.
Istotako pa je važen in značilen način, kako se je Sazonov v svojem govoru dotaknil dardanelskega vprašanja, zaprtja Dardanel ni predbacival italijanski vladi, temveč je odločno povdarjal obzirnost Italije napram velesilam. ki so pristale na nevtralnost. To apostro-firanje se smatra kot dokaz resničnosti vesti glede rusko-italijanske alijance, ki je bila že tolikrat dementirana, a nazadnje le obstoji. Splošno pa evropska diplomacija konstatira ton onega dela Sazonovega govora, ki se je tikal Avstrije, v tem delu je podal le svojo službeno izjavo, a ni opustil, da v ruski javnosti zopet prebudi spomin na aneksijsko krizo. v isti sapi pa je poveličeval postopanje Italije z najprisrčnejšimi besedami.
Zanimivi so pa odjeki Sazonovega govora v evropskem politiškem svetu. Prva je odgovorila Bolgarska in sicer s splošno mobilizacijo. V Sofiji se je vršil ministrski in vojni svet obenem pod predsedstvom kralja Ferdinanda. ki je sklenil splošno mobilizacijo bolgarske armade, ki stoji že pripravljena in čaka samo danega znamenja.
Vse te vesti in falzifikacije Sazonovega ekspozeja so jasna priča položaja, ki se danes nahaja v njem balkansko vprašanje.
DNEVNI PREGLED.
Danes prilagamo položnice, da se jih po-služijo oni,, ki jim je naročnina potekla.
Ljubljanska mestna policija podržavljena.
Ljubljanska mestna policija bo vkljub protestu občirskega sveta podržavljena in sicer naj-brže že z novim letom. 80.000 K bo morala občina na leto plačevati državi za odškodnino. Vlada je sicer svoj prvotno zahtevani znesek 130.(»t'0 K, znižala na 80.000 K, toda ta vsota je vendar razmeroma še tako zelo velika, kakor v nobenem drugem avstrijskem mestu. Zaslugo na tem imajo seveda zopet klerikalci, ki se v občinskem svetu vedno kar cede same ljubezni do ljubljanskega občinstva. Na eni strani stavijo na občino vsegamogoče zahteve, na drugi strani jo pa zopet zatirajo. Naravnost smešna jje včerajšnja trditev »Slovenca«, da je deželni glavar dr. Šušteršič s svojim po-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Oh. Bojčo. Bojčo. ako me zopet zapustiš, zdelo se mi bo. kakor bi te imela zgubiti za zmerom, da te ne vidim več!« je rekla Rada in oči so se ji ovlažile. Potem je dodala tiho in proseče: »Ne pusti me tukaj, Bojčo ako ostaneš živ. ali umreš; jaz ostanem pri tebi... Ne bom ti delala ovir, pomočnica ti hočem biti. Izvršim vse. samo da sc vidiva bolj pogo-stoma...«
»Ne. ti ne moreš ničesar... vstaja zahteva moške moči, krvoločnost, neusmiljenost... ti pa si pravi angel. Ti si svojo dolžnost že izvršila; zastava z levom, bo nas razvnemala in navduševala... To je od bolgarskega dekleta dovolj!«
Potem pomislivši nekoliko, je dodal:
»Čuj, Rada. ali hočeš iti v Klisuro kot gost k gospei Muratlijski? Sedaj stanuje v Kli-suri. Jaz to izvršim... Tudi ondi ni brez nevarnosti. pa se vsaj izogneš tukajšnjim spletkam.«
»Kadarkoli, samo, 'da bom tebe videla.«
»Sedaj sem v tej okolici agitator1, torej sem tudi bolj skrit. V Belo Cerkev pridem ^pet. toda le zato da razglasim vstajo... Ob .. se bova videla potem pa Bog ve. kdo Pnue živ iz bela. 'i <, bo velik in krvav. Samo Huj Bog blagoslovi naše orožje in naša domo-
vina. ta izmučena domovina, naj bi izšla iz boja sicer okrvavljena toda svobodna... potem z veseljem dam življenje za njo ... Samo radi ene reči mi bo žal za tem svetom, za to, da me ta smrt loči od tebe... ker te ljubim neomejeno, drago dete. te vladaš z mojim srcem. ono je tvoje, nu. moje življenje, ono pripada Bolgarski... Pa bodem vedel, da je vsaj ena duša na zemlji, ki me pomiluje in potoči solzo na nepoznanem mojem grobu ...«
Ognjanovo lice spreleti oblak.
Rada ga vsa razvneta prime za roko.
»Bojčo. ti ne umreš! Bog začuva takšne junake za Bolgarsko in.ti boš sloveč, Bojčo, jaz pa bom srečna poleg tebe!«
Bojčo odmaja nezaupno z glavo.
»Ej, moj angel«, reče toda nakrat umolkne. Potem jo prime za roko in doda:
»Radka, naj se zgodi kar hoče jaz hočem, naj bi moja vest bila mirna... Jaz vtegnem poginiti, da imam predslutnjo ...«
»Ne govoti, Bojčo!«
»Počuj. vtegnem umreti, Rada, ker grem smrti naproti, toda hočem biti miren zastran tebe. li si združila svojo usodo z mojo. z obsojencem. izvržkom; ti si me s svojo ljubeznijo napravila najsrečnejšega, ti si mi žrtvovala nekaj bolj dragega, nego je življenje: svojo čast. a zato si prenašala grajo in muke od sveta, radi mene si pozabila na vse! Hočem torej, poprej nego umrem, vedeti, da ti ostaneš poštena žena pred Bogom in pred ljudmi, ako tudi ne srečna... Hočem, da bi nosila moje ime. ime Ognjanov, ne omadeževano. toda to ime Rada. še doslej ni omadeževano. Kadar prideš v Klisuro. pokličem duhovnika, dr. naju poroči in ondi tudi pomislim kako te zavarovati. Mej oče j3 premožen in me ljubi... Napravil bi to, toda sedaj je ne-
mogoče, midva pa morava doprinesti nekaj drugega... Nimam ti dati prstana Rada, niti zlatega, niti železnega... Železo, ki ga nosim to je za sovražnika ... Toda tega niti ni treba, nad nami stoji Bog, velik pravični Bog, Bog Bolgarske. Bog potlačenih, potrtih src. Bog trpečega človeštva. On vidi. čuje.« In prijemši jo za roko. je pokleknil. Priseziva si pred Njegovim licem. On blagoslovi najino pošteno zvezo.
Rada poklekne.
In njune ustnice so spregovorile neke besede. ki jih je čul le Najvišji.
XIX.
Truplo.
Jutranje solnce je izšlo zopet velelepo; visoko lazurno se je radostno svetilo.
Vrtovi so zaduhteli in od rose poškropljene rože so že kazale svoje popke; sadno drevje, pokrito z bujnim listjem ter zmagovito ozalšano, s kakor sneg belim cevtjem, je pri-davalo vsem Sadnikom in stanovanjem v Beli Cerkvi prazniški pogled, slavci so prepevali, lastavice, slično strelam, letele po prostranstvu in ne znajoč se naradovati ozračja, žarkov in svobode. Priroda je kipela od življenja in mladosti. Nebo in zemlja sta predstavljala edini zajemljiv žiljev žarkov, svetlobe, barv, pesmi, vonjave, ljubavi in radosti.
V	tem hipu je v ozadju ene slepe in prazne ulice, na kraju mesta, Marko Ivanov obstal in potrkal na durL
Kmalu mu je odprl vitek, krepak mladenič v jopiču, gologlav in z zavihanimi rokami.
»Ali so prinesli k vam truplo?« ga vpraša Marko z zamolklim glasom.
»Tukaj 32 ba;i Marko, pojdite!« In mladenič je šel pred njim ter mu pokazal duri.
»Ondi so, vnidite!«
V	tem hipu so se duri odprle in prvo. kar je Marko ondi zagledal, je bilo truplo.
Črešnjevo truplo.
Kozar Kalčev. naš stari znanec, stoječ na hrbtu drevesa (debla), je vrtal z ogromnim svedrom po koncu postavljen črešnjev panj od spodaj dobro pritrjen. Znoj mu je kar v kapljicah kapal raz utrujenega lica.
»Bog daj srečo, Kalčo!« reče smehljaje Marko, ogledujoč radovedno njegovo delo, »saj napreduje, videzno napreduje.«
»Vsaka reč se boji svojega mojstra,« se oglasi neki glas,
Marko se obrne na levo, hoteč videti, kdo da je. Ob steni je klečal Mičo Bejzad.
»O. kir, Mičo!« reče baj Marko prijazno, podavajoč roko predsedniku komiteta.
»Danes imamo sejo, torej, idoč tu mimo, sem dejal, da pogledam, kaj delajo naše Bukče.
»A kje imate sejo, mar na polju,« poizveduje Marko, ko se vsede. ne odtegnivši pogleda od črešnje.
»Danes jo bomo imeli na Zeleni Trapi.«
»Zeleno Trapo« so imenovali goli grič nahajajoč se na severni strani mesta, ki je tvoril prvo stopnjico Stare Planine. Po pomenljivem večernem shodu, ko je Zamanov prinesel znano pismo, se komitet ni več shajal na enem mestu. Danes je bila seja sklicana na Zeleno Trapo.
Kalčo. rudeč kakor rak in ves poten, je neprestano vrtal s svojimi žilavimi rokami. Pogostoma je izvlekel orodje, da je odstranil treske, pogledal v luknjo, pa kopet vrtal. Končno je Vitanje doseglo določen cilj, namreč za dve pedi visočine od debelejšega panja, ki bi imel tvoriti zadnji del topa. Kalčo je lepo stresel treske Iz luknje, pogledal z ev.hv. c'c-
sredovanjem pridobil mestu velik dobičefc. Za podržavljenjem ljubljanske mestne policije gotovo t::i zopet kaka kravja kupčija med vlado in kit rikalci, katero klerikalci seveda morajo zagovarjati. »Slovenec« naj svojimi bralcem še malo razloži, čemu mora ravno Ljubljana med vsemi mesti v Avstriji plačevati relativno največ prispevka za državno policijo.
Jeza škoduje. Krasno vspelo Jurjevanje na ljubljanskem Gradu je spravilo klerikalce zopet iz ranotežja. Po njih običaju iz same to-gr.te zopet opisujejo in trobijo v »Slovencu« o zrenju in pitju. Če gospodje okolu »Slovenca« še v pondeljek niso prišli čisto k zavesti iz Jurjevanja, mi zato nič ne moremo. Drugim ljudem, kolikor nam je znano, se ni zgodilo ničesar hudega. Sicer se pa iz včerajšnjega "Slovenca« precej vidi plavi pondeljek.
Volilcem v Spodnji Šiški. Vsa potrebna pojasnila, tiskovine itd. glede nadomestnih občinskih volitev, ki se vrše v nedeljo dne 5. maja dobe volilci vsak dan v prostorih »Čitalnice. in sicer od 1. do 3. popoldne in od
7.	do 9. zvečer.
Velika hrvatska dobrotnica. V soboto popoldne je umrla v Zagrebu velika hrvatska dobrotnica in rodoljubkinja, grofica Klotilda Buratti, roj. baronica Vraniczany - Dobrinovič, ki je v svoji oporoki zapustila raznim narodnim in kulturnim hrvatskim institucijam velikanske svote denarja. Bila je stara 75 let. Njtn pravni zastopnik dr. Goldmann je takoj pr> njeni smrti obvestil javnost in časopise o njer.i oporoki. Svojo hišo na trgu Sv. Katarine v Zagrebu, ki je vredna nad pol miljona kron je zapustila zagrebški mestni občini. 2'i'J 000 K je namenila kot štipendije za štiri srednješolske dijake do konca študij. 20.000 K je poklonila za medicinsko fakulteto, dalje več tisoč kron za razna dobrodelna in narodna društva, za zagrebške in karlovške siromake, za ljudsko kuhinjo itd. Pokojnico so pokopali v nedeljo popoldne. S smrtjo grofice Buratti so Hrvati izgubili eno izmed onih sovrstnic stare hrvaške ženske generacije, ki je ostala zvesta svojemu narodu do smrti, dočim se je moška grofovska in baronska generacija popolnoma pomadžarila. Grofica Buratti je zatiranje naroda od strani Madžarov silno žalostilo in le to je bil povod, da je skoro vse svoje premoženje zapustila svojemu narodu. Blag ji spomin.
Zopet nov grob. V nedeljo je umrl v Ljubljani dr. Vladislav Derč, c. kr. korisularni ataše v Aleksandriji, v najlepši mladosti. Pokojnik je imel pred sabo še najlepšo bodočnost; bil je star šele 28 let. Bil je izredno nadarjen človek in je napravil tako eksportno kakor konzularno akademijo z odliko. Pogreb odličnega Slovenca se vrši danes ob štirih popoldne iz deželne bolnice.
Škrlatlnka. Radi mnogih slučajev škrla-tinke je mestni šolski svet zaprl III. c razred na prvi mestni šoli na Ledini.
V	nedeljo Je krožila po Ljubljani vest, da je zadela kap g. Poklukarja, kar smo tudi poročali. Sedaj se nam poroča, da je bil to le trenutni napad in se g. Poklukar zopet zdravo počuti.
Ivanko Novak našli. Truplo gdč. Novak, po domače Lozarjeva iz Stepanje vasi, ki je padla na Veliko nedeljo v Gruberjev kanal, so sedaj potegnili pri papirnici v Vevčah iz vode. Truplo je zapazil najprej tovarniški ravnatelj in sicer pri zatvornici.
Samomor v artilerijski vojašnici. Včeraj okolu pete ure popoldne se je ustrelil v artilerijski vojašnici v Ljubljani v podstrešju kor-poral Šinkovec. Včeraj ga ni bilo domov in se je baje bal kazni. Sicer pa vzrok samomora še ni znan. Samomorilec je obležal na mestu mrtev.
Promocija. Akad. društvo »Ilirija« v Pragi naznanja, da bode njega starešina g. pravni praktikant Franjo Šalamun na staroslavni češki Karla - Ferdinandovi univerzi v Pragi v toiek dne 30. t. m. promoviran doktorjem prava.
Upravnlštvo »Napredne Misli« prosi vse, ki so prejeli 1. štev. na ogled ali ki žele, da jim »Napredno Misel« pošiljamo, naj se do 10. maja priglasijo kot naročniki oziroma pošljejo naročnino, da vemo za stalno določiti število natisov. Priglasila in event. reklamacije naj se naslovijo na Upravništvo »Napredne Misli« v Krškem.
som na dno. upihnil vanj in se potem samozavestno ogledal po gostih. Tudi ti so poskočili ter kukali v luknjo.
»Lahko se dene vanj utež velike vage,« je omenil baj Mičo; »mi ga bomo nabijali z drobnim svincem. Na ta način pade več paganov. Tvoja črešnja bo doprinašala čudeže ...«
Lice Markovo zmagoslavno zažari... Res pa je bilo to deblo iz vrta Marka Ivanova. Nekaj časa sem zgodil se je v prepričanju in poj-movih Markovih velik spreobrat. Puntarsko gibanje, ki je objelo Novo Cerkev, se je končno dotaknilo tudi njega in ga ni pustilo hladnokrvnega. Ono ga je prevzelo, začudilo in omračilo. Govoril je sam sebi: ako je res tako kakor zagotavljajo, ali se res ne vname požar po vsej Turčiji? ... Ali je v resnici že napočil konec te države, ker se že otroci oborožujejo? Kdo ve?... Takšno premišljevanje je oslabilo njego strah in utrdilo njegovo vero v usodo. Temeljito in zdravo misleč človek, brez najmanjše domišljavosti, je bil naposled prevzet od splošnega proda ter je jel verjeti. Skaza se je polastila tudi te trezne, toda poštene bolgarske duše.
Med ten* ta duševna promena ni nastala nakrat. Močno prepričanje se vstvarja pod vplivom cele vrste energičnih deu&nj. Pred vsem drugim (to je bilo lani v jeseni), imajoč pred očmi naraščajočo svojeglavnost in zločine turškega prebivalstva, si je pošepetal:
»Nu. takšno življenje — ali je to življe-tnje?«
To je bila prva razjarjenost, prvi korak.
Potem v tej pomladi, po prihodu Kable-škova. videč navdušenost mladine, tako odločne. pripravljajoče se na nespametno, toda
Slovesni sprejem »Carpathie« na Reki.
Dne 6. maja pride parnik »Carpathia« last Cunard Linie, ki je ob priliki velike katastrofe »Titanica« rešil 700 potnikov, na Reko. Občinstvo se pripravlja na najslovesnejši sprejem hrabrih mornarjev in častnikov parnika »Carpathia«.
Nova stavba se podira. V Lodzu se je podrla popolnoma nova stavba, ki je enega delavca ubila, šest pa težko ranila. Devet delavcev še leži pod razvalinami in so najbrže isto-tako mrtvi.
Damask zgorel. V Damasku je divjal v soboto strašen požar. Skoro ves bazarski del mesta je bil upepeljen. Vzrok požara je neznan. Gasilne akcije sta se udeležila dva infanterij-ska regimenta. Škoda znaša 50 miljonov kron.
Priporočljiva babica. V Aradu na Ogrskem so orožniki aretirali babico Ivano Nagy, ki je zakonskim ženam preskrbovala strup za zastrupljenje svojih mož. Aretiranih je bilo tudi pet drugih žensk, ki so skušale zastrupiti svoje može.
Slepar. Dne 6. t. m. je ložiral v hotelu »Pri kroni« v Postojni lepo oblečen človek, ki se je vpisal v tujsko knjigo za Friderika Punčuha, železniškega asistenta v II. Bistrici. Dva dni pozneje je naprosil tujec natakarico Cecilijo Ukmar za posojilo, češ da hoče v Ljubljano v gledališče, a ima premalo denarja. Pokazal ji je svojo legitimacijo in izjavil, da ji v najkrajšem času vrne denar. Natakarica mu je nato brez pomisleka izročila 40 K, nakar je tujec izginil in se ni več vrnil. Ogoljufal je natakarico vrh tega za 12 K na hrani. Kakor se je pozneje izkazalo, je tujec istega dne ukradel Punčuhu legitimacijo. Slepar je star 22 let in je najbrže identičen z aretiranim Rudolfom Manerjem iz Trsta, katerega policija že dalje časa zasleduje.
Dober lov. Preteklo sredo so imeli orožniki v Spodnjem Logatcu posebno srečo. Aretirali so namreč nekega mladeniča, ki je ukradel neki posestnici v Hrušici skoro novo kolo, vredno 200 K. Mladenič se je izdal za ključavničarskega pomočnika in je povedal napačno ime. Toda kmalu se je izkazalo, da je tat identičen z delavcem Avgustom Vrečarjem iz Celja, katerega išče policija s tiralico. Vrečar je 14 dni pred Veliko nočjo stopil pri posestniku Wiltscherju iz Koroškega kot hlapec v službo in ukradel 4000 do 5000 K, nakar je izginil. Odšel je na Štajersko, Spodnje Avstrijsko, Bavarsko, Tirolsko in Solnograško, kjer je obiskal več mest in kmalu zapravil ves denar. Ko je bil že suh, je odpotoval v Ljubljano in hotel priti zopet do denarja. V to 'svrho se je polastil kolesa poštnega sluge Levarda pred pošto, odšel ž njim v Logatec in ga v Hrušici prodal neki posestnici za 30 K. Orožniki so dobili o tatvini takoj obvestilo, nakar so tata še v pravem času aretirali.
Nezgoda. Šestletni Štefan Cenčič iz Sele se je igral te dni z nekim drugim otrokom. Pri tej priliki mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo.
Gostovanje slovenskih igralcev v areni Narodnega doma. Poročilo o tem gostovanju je popraviti v toliko, da se prva predstava ne vrši dne 1. maja, temveč četrtek dne 2. maja. Vprizori se velezabavna burka »Nebesa na zemlji«. Opozarjamo še enkrat na to, da se vrši ta predstava v korist slovenskim igralcem in igralkam, ki vsled krize slovenskega gledališča še danes niso angažirani. Upati je torej, da občinstvo predstavo mnogoštevilno poseti. Vzlasti opozarjamo na to, da igrata dve jako komični vlogi priznani in popularni moči, Gospa Avgusta Danilova in gospod Anton Verov-šek, kar pač obljublja nad vse zabaven večer. Da se more predstave vsakdo udeležiti, je nastavljen nje pričetek na četrt na 9.
Pri akademiji »Sokola I.« dne 4. maja t. 1. igra društveni salonski orkester pod vodstvom kapelnika g. A. Jakla razven drugih točk tudi E. Adamičev: »Spominski list«. G. skladatelj poklonil je »Sokolu I.« to svoje delo, ki se odlikuje, kakor vse druge njegove skladbe po ljubkosti in iskrenem čuvstvovanju. Dasi tehnično ni težka — zahteva pa temveč umevanja in prednašanja. Goslači imajo jako lepo in hvaležno ulogo. Lep in izrazit je začetek. Počasi v molu prične, hiti in narašča, ter zopet pojema, hrepeni po nečem neznanim, nedoseg-livim — toda mahoma je konec hrepenenja — želje se ne izpolnijo — mirno kot v uvodu v
ponosno podjetje, je dejal nekega dne svoji ženi:
»Kdo ve. Znoreli so, toda nemara se jim posreči izvršiti nekaj...«
Končno na Veliko noč. ko so v kavarni govorili o groznih ovirah, na katere naleti takšno gibanje in o mogočih posledicah je dejal Marko Alafrangu s povdarkom:
»Mihalaki, kdor računa naprej, koliko bo veljala godba, on naj ne pripravlja svatbe.«
Pop Stavri je to pritrdil z drugim pregovorom :
»Kdor se hoče biti, mora tam biti.« Treba pa vendar omeniti, da je Marko bil vnet za priprave, toda ne za vstajo. Ni bil toliko navdušen, da bi odobraval poslednje, kakor baj Mičo, niti njegova vera v uspeh borbe ni bila tako zamotana in slepa, da bi bil riskiral vse za vse kakor Ognjanov. Bela Cerkev je imela biti pripravljena, da odbije napad bašiboznikov, kateri gotovo pridrve nad njo iz številnih turških vasi v Stremski dolini. Ta je bila obdana od njih naokrog in so si tudi že zmerom ostrili zobe na njo... Druga stvar bi seveda bila, ko bi izbruhnla vstaja povsod. Toda kdo mu je porok, da bo temu tako? Na vsak slučaj pa je Bela Cerkev imela biti pripravljena.
Priganjal je torej k oboroževanju. »Kaj početi dalje, to nas nauči čas«, je govoril. Pred tremi dnevi je prišel k njemu Nikolaj Petkovič in mu pripovedoval, da je zaman letal naokrog in iskal črešnjevih dreves.
»Posekajte mojo črešnjo«, mu je dejal. Med tem pa bodisi iz sebičnosti, ali iz očetovske previdnosti in ljubezni, prirojeni v takem slučaju, on svojim sinovom ni dopustil, da bi
tihi resegnaciji pojejo violine, tu in tam vzbudi se zopet želja in zamre — še en vzdih — zamrle so želje, strto je srce in v pianisimo izzveni spev hrepenenja! — Fantazija iz opere »Trubadur« mojstra Verdija, pa zahteva tehnično veliko več. Znana melodija se vrsti druga za drugo, tu vesela, počasna — tam melanholična, žalostna — vse pa lepo spletene v venec. Treba je bilo veliko potrpljenja — veliko večerov, da so premagali člani orkestra vse težkoče. »Sokol I.« trudi se, da nudi občinstvu kar najbolj mogoče dobrega, zavedajoč se pomena 50-letnice Sokolstva in svoje lastne petletnice. Dolžnost občinstva pa je, da podpira to mlado društvo v njegovem idealnem stremljenju in s številnim posetom pokaže svoje simpatije.
»V znamenju križa« znamenito zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristjanov u-prizori »Dramatično društvo iz Maribora« v nedeljo dne 12. majnika 1912 v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabesinger. Pri predstavi sodeluje orkester mariborskega »Glasbenega društva«. Predprodaja vstopnic v uredništvu »Mira«, Pavličeva ulica 7.
Kamniško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 2. maja t. 1. ob pol 3. uri popoldne v jarški šoli. Poleg običajnih točk predava tov. Zupan o perutninarstvu in tov. Grmek poroča o izpremembi Zavezinih pravil. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podporno in varstveno društvo državnih slug, poduradnikov in pomožnih slug za Kranjsko ima svoj ustanovni shod 2. majnika t. 1. ob
8.	uri zvečer v salonu gostilne pri »Leonu« (preje Pock) v Florjanski ulici št. 6.
Kinematograf »Ideal« Spored za torek 30. aprila, sredo 1. in četrtek 2. maja 1912: 1. Zur-nal Pathe (Najnovejše, šport, moda itd.). 2. Mo-ric brani krepost.(Velekomično; igra Prince). 3. Jennak, največji rušilec ledu. (Senzacijski naraven posnetek.) 4. Parna kopel. (Veleko-mična amerikanska učinkovitost.) Dodatek zvečer. 5. Predrzna igra. (Senzacionalna nravna drama. Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. Krasna slika preganjanja. Neprekosljiva uprizoritev. Dolgost 1150 m. V soboto zopet velikanska drama Nordiskfilm Co. »Nevesta smrti«. (Die Braut des Todes).
Trst in Primorje.
V	Lloydovem arzenalu se pošilja delavstvo kar trumoma proč. Vsaki teden se jih pošlje 50 do 100. Kaj naj počno odpuščeni delavci? Dela ne dobijo, ker je povsod vse napolnjeno. Prisiljeni so trpeti pomanjkanje, ali se pa preseliti v kak drug kraj. Več jih je šlo seveda v Ameriko v podzemeljske rove prodajat svoje življenske moč. Žalostno je to! Vsega tega bi ne bilo treba. Delavci se pošiljajo proč zato, ker se Lloydov arzenal podere, preseli. Moralo bi se pač poprej vse urediti v novem kraju, da bi se preselili delavci kar iz starega v novi arzenal. Družba se zato nič ne zmeni, njej je pač eno, če delavci trpijo, ali ne. V novem arzenalu se bodo sprejemali na delo pa tudi samo tisti, ki bodo prišli, mesto, da bi se starejšim, ki so že več let pri družbi, v prvi vrsti zagotovilo ekzistenco. Da bo tako, to nam je znano iz skušenj. V Lloydovem arzenalu obstoji tudi skupina N. D. O. Ko bi bili vsi slovenski delavci združeni v tej skupini, drugorodni delavci pa v drugi organizaciji — soc. demokraciji in bi se lepo složno skupno nastopalo, bi se lahko marsikaj doseglo in tudi lahko preprečilo eventualne podjetniške kaprice. Tako pa bo delavstvo trpelo in dobro naj si zapomni, da je krivo samo, da je tako. Oni delavci, ki so pridno agitirali za organizacijo, zaslužijo pohvalo, drugi pa, ki so samo nasprotovali in ovirali pri organizatoričnem delovanju, so pa veliko škodovali svojim tovarišem in sami sebi, zato jih bo pekla vest. Mislim, da se bo delavstvo iz tega naučilo, da je potrebno posnemati gospodarje, podjetnike, ki so vsi člani svoje podjetniške organizacije, ki se bojuje proti interesom delavstva. Delavci, vendar odprite enkrat oči!
Tržaški »Sokol« praznuje letos svojo 30-letnico. Ob tej priliki priredi Tržaška Sokolska župa zlet in slavnost, ki se bo vršila dne 16. junija na Opčinah. S slavnostjo je združen obhod, javna in tekmovalna telovadba in velika ljudska veselica. Predpriprave za to v letošnjem poletju gotovo največjo slavnost v tržaškem ozemlju, so že v najboljšem tiru.
se mešali v to zadevo... Ni hotel, da bi jih zajel prod, kateremu se niti sam ni mogel ubraniti. Ta zahteva pa je bila nemogoča. »Zadostuje, ako pojdem z naše hiše jaz sam«, je voril sam sebi. Prevrat v njegovi duši še ni bil popolen. Odtod to omahovanje in ti ugovori. Z eno besedo Marko je bil predstavitelj mirnega življa v narodni stranki. Živelj, ki se prilega za vsak drugi slučaj, samo ne za vstajo, čilih osnova je: nasilje in skrajnost, da bi dosegla svoj cilj. Ta živelj pogostoma vrši nalogo brzdarja na lastnem kolesu. V tem slučaju. nemara, temu ni bilo tako.
Kalčo je torej začel delati v črešnjevem deblu zapalno luknjo. Hotel je narediti iz debla pravi top. Izvrtal jo je s kaj nežnim svedrom v oglajeni goči na debelejšem kraju debla. Kmalu je bil gotov tudi s tem; pihnil je v luknjo in skozi topovo žrelo so prifrčale drobne treske.
»Ej hvala Bogu, koš je že gotov! Kako bo podiral Turke!« je govoril Kalčo zmagoslavnega obraza.
»Bravo, Bukče! Ti boš topničar... Sedaj ga naj baj Lilo, kovač, opaše še z železnimi obroči in okuje z železom, pa bomo imeli iz njega pravcat Kruppov top«, reče baj Mičo.
»Hej, pa bo tudi strašno gromel«, omeni Marko.
»Zavlečemo ga sedaj na Zeleno Trapo in
od ondot bo pokal po celi dolini Ako se
kdo prikaže, le kar vstreli ga, ne pomiluj ni-kodar... Lega je znamenita.«
Zunaj so se čuli koraki.
»Nekdo od naših gre«, reče Mičo. zakaj na straži stoji mladenič ima naročilo spuščati le zgolj naše ljudi.«
Delavci škedenjskih plavžev so se tudi začelij gibati. Po izletu, ki ga je priredila N. D. O. v Skedenj, so se začeli pridno organizirati. Spoznali so, da je to krivo, da morajo delati ob delavnikih po 12 ur na dan, ob nedeljah pa po 18. ur na dan, ker v plavžih ni bilo nobene organizacije. Kjer pa ni organizacije tam so pa razmere slabše, ker si podjetniki vse dovoljujejo. Z močno organizacijo bodo delavci škedenjskih plavžev prisilili družbo, da bo njihovim upravičenim zahtevam ustregla, ter skrajšala dolgi delavni čas. Pa tudi druge reforme bo treba napraviti. N. D. O. bo z vso energijo in odločnostjo nastopila proti onim, ki slovensko delavstvo v plavžih tako grozno trpinčijo.
Zatirani slovenski delavci v mestni plinarni. Mestna plinarna je pred kratkim odpustila iz službe več delavcev slovenske narodnosti in jih nadomestila z regnikoli. To je nezaslišana krivica, kajti mestna plinarna je last občine, kateri prispevajo davke tudi Slovenci, ki jih je čez 70 tisoč v Trstu. Naj omenimo, da obstoji v mestni plinarni skupina N. D. O., ki je precej močna in ki zelo napreduje. N. D. O. bo z vso ostrostjo nastopila proti tej krivici, kakor je to storila že neštetokrat. In pa še nekaj je potrebno povedati, namreč, da se je vršilo pred meseci veliko mesarjenje med delavstvom v mestni plinarni. Italijanski delavci so sumničile slovenske delavce, člane N. D. O., da nameravajo napasti delavce italijanske narodnosti. To je bilo seveda vse izmišljeno, kar se je pri obravnavi dokazalo, ko je moral krivec vsega tega priznati, da je vse to velika laž in prositi delavce slovenske narodnosti, člane N. D. O., odpuščanja. Taki prepiri so le v korist podjetnikom, delavskim nasprotnikom. Zato naj bi se delavci že enkrat spametili in složno skupno nastopali. S tem, da se je člane N. D. O. tako sumničilo, se je hotelo le razdrobiti skupino N. D. O. v mestni plinarni. Z lažjo niso ničesar drugega dosegli, kakor pa to, da so se slovenski delavci še bolj začeli oklepati skupine mestne plinarne N. D. O. In to je razveseljivo.
Narodna delavska organizacija in »Zveza jugoslovanskih železničarjev« priredita o priliki proslave delavskega praznika I. majnika v sredo, 1. majnika 1912 ob 9. uri dopoldne veliki manifestacijski shod v dvorani Narodnega doma v Trstu. — Po shodu se vrši manifestacij-ski obhod po mestu z godbo N. D. O. in društveno zastavo. Popoldne ob 2. uri zbirališče pred Narodnim domom, odkoder odhod točno ob pol treh pop. z godbo N. D. O. in društveno zastavo na čelu na veliki vrt konzumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu, kjer se bo vršila velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom itd. Pri plesu svira godba N. D. O. pod vodstvom g. Majcena. — Sodelovalo bo več pevskih društev. — Vstopnina na veselico 40 vinarjev za osebo, k plesu 10 vinarjev komad Narodni delavci! Narodni železničarji! Prepričani smo, da se bodete na dan prvega majnika udeležili slovesne proslave našega velikega delavskega praznika, da skupno manifestiramo za pravice slovenskega proletarijata ter obenem pokažemo, da smo pripravljeni vsikdar nastopati solidarno z vsem svetovnim izkoriščanim ljudstvom.
Odbor N. D. O.	Odbor	Z. J. 2.
»Dan« v Trstu. »Dan« se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Miramar: Može — Rojan: Geržina. Vivoda. — Belvedere: Mago-lo. Hreščak. — Vojaški trg: Lavrenčič Seko-var. — Gappa: Bajc. — Fontana: Trevisan. — Sv. Ivan: Železnik. — Fabrar Pippan. — Goldoni: Bevk. — Barriera: Gramaticopolo. — Del Rivo: Rankelj št. 22.. Bruna št. 44. — Industrija: Šegulin. — S. Marco: Rončelj. — St. Martiri: Bruna. — Covana: Bilan. — Čampo Marcio: Rannacher.—Drž. kolodvor: Schimpff.
—	Grunculo: Retinger. — Južni kolodvor: Schmelzer. — Bazovica pri Trstu: Iv. Treven.
V	ulici Sette Fontane, v tobakarnah Moraro in Pupio. — Kupujte »Dan«, ki je najboljši splošno slovenski neodvisni politični dnevnik.
PROSVETA.
Pojasnilo. Pod zgoranjo notico priobčil je »Dan« dne 27. t. m. o podpisanem odboru neresnične vesti. Zato si usoja podpisani odbor slov. javnost opozoriti in to tem bolj, ker se v dotičnem članku poživlja slov. javnost in časopisje —• da naj se ne pusti premotiti od go-
Vnide Popov, tajnik komiteta. Mičo in Marko ga pozdravita.
»Koga hočeš tukaj. Gančo?« vpraša predsednik.
»Grem na Zeleno Trapo. Ker pa me je pot peljala mimo. sem si dejal poskoči in pojdi pogledat, kaj dela naša artilerija.«
»Dobro, dobro; danes se moramo sniti vsiv da odločimo koga odpošljemo v Sanag-jurište. Hočejo od nas zastopnika. Jaz pravim, da naj pošljemo Sokolova.«
»Kakšnega zastopnika zahtevajo od nas?« vpraša Marko.
»Da se bo udeležil glavnega zborovanja.«
»Nu. kajpada, ondi se odloči, kedaj ima izbruhniti vstaja.«
»Gotovo se odločijo za prvi majnik«, o-meni Gančo.
Marko se zamrači.
»Da. to bo pozneje... Ko bi vsaj mogli že pobrati cvetje z rož,« omeni Mičo.
»Nu. in mi vstanemo?« opraša Marko.
»Na vseh mestih vstanemo eden in isti dan.«
»Ne norite.«
»Noriti — ne noriti. treba je vstati!« mu odseka Mičo.
»Nemara se pripravljam le tako za prazen nič?« doda Gančo.
»Bum. bum! Pif-paf, pif-paf! baj Marko!« se oglasi Kalčo ves v ognju.
»Jaz razumem stvar tako, 'da se mi le pripravljamo, da se ubranimo bašibozukov. videč. kaj se godi okrog nas.., Bojim se. da le mi sami poplačamo godbo«, reče Marko.
(Dalje.)
tovih oseb. ki baje izrabljajo zahrbtnost proti zasluženim možem — zato smatra podpisani odbor za svojo dolžnost, da o »značilnem raz-poru«, ki neki se je pojavil v pripravljalnem odboru, resnici na ljubo stvarno spregovori.
Do današnjega dne se v delovanju pripr. odbora ni pojavil niti najmanjši »razpor«. Da ie mojster Jakopič omogočil sodelovanje slovenskih umetnikov odgovarja le toliko resnici, kolikor so vsi člani složno naprtili si težko, odgovorno zamudno in z malimi izdatki spojeno delo, da se omogoči in zasigura sodelovanje slovenskih umetnikov na projektirani razstavi.
G. Jakopič doslej odboru svojega izstopa iz odbora ni naznanil, pač pa je izstopil iz ju-ryja. kakor smo poročali in to vsled končnega rezultata volitve v juryj. ki je bila tajna, in v 'katero je volilo 23 umetnikov, ki so prijavili svoje sodelovanje. Izvoljen je bil v juryj tudi
f. Jakopič, a je odklonil izvestno v prilog g. mitku in ukrenil, da se je vršilo žrebanje med ces. svetnikom g. prof. Franketom in 2mit-kom. ki sta za ostalimi izvoljenimi umetniki dobila slučajno enako število glasov. 2reb je odločil za g. prof. Franketa. To so gola dejstva, o kakih intrigah ali zahrbtnostih sploh ne more biti govora. Protestiramo tedaj odločno proti nizkotni pisavi anonimnega, nam pa dobro znanega dopisnika ozir. inšpektorja, ki pod krinko, da varuje ugled slov. umetnosti, priobčuje bodisi mistificirane ali pa iz drugih nerazumljivih vzrokov denuncijantske izmišljotine že skoro cele serije sličnih podlih člankov v zadnjem času po nekaterih listih.
Tedaj je tudi vsako obžalovanje katereli-koli slov. umetnikov, ki so se pustili izrabljati proti Jakopiču, brezpredmetno.
Ker so se doslej skoro da vsi priznani slov. umetniki prijavili, bi nas silno zanimalo izvedeti onega ozir. one razne slov. umetnike, ki hočejo z abstinenco na tej razstavi dokazati., da so res edini in pravi umetniki.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1912.
^Pripravljalni odbor za IV. jugoslov. umetniško razstavo v Belgradu«.
M. Sternen. 1. r., Iv. Vavpotič. 1. r.. Vesel Ferdo. 1. r.
Zgoraj navedena dejstva o poslovanju pripr. odbora ob priliki jugosl. umetniške razstave v Belgradu odgovarjajo v polnem obsegu resnici, kar potrjujem z lastnoročnim podpisom.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1912.
R. Jakopič. 1. r.
Ob reki Berezini.
Francija in Rusija se pripravljata na zelo Tesni stoletni jubilej; letos je preteklo namreč sto let. odkar je bila velika francoska armada — 600.000 mož — pod cesarjem Napoleonom na Ruskem popolnoma uničena. Porazi na Ruskem so otvorili veliko tragedijo, ki je končala z uničenjem Napoleonove moči. Najhujši boji so se vršili okoli krajev Borisov in Stu-dajnka ob rečici Berezini. Tu je bila velika irancoska armada, ki se je vračala iz Moskve med 26.—29. novembrom 1812 docela poražena. Borisov, ki leži na levem bregu Bere-zine. je majhen trg z nizkimi hišicami, le cerkev in ječa imata malo večjo obliko. Lesena hišica, v kateri je bil Napoleon dne 25. novembra 1812 več ur. ne stoji več. Ker je bil prehod čez reko Berezino nemogoč, je moral Napoleon iskati v bližini kak boljši prehod. Tri milje od Borisova v bližini vasi Studjanka si je izbral Napoleon za prehod. Dne 25. novembra je dospel cesar tjakaj in se nastanil v hiši barona Korzaka, malem lesenem paviljonu; spati ni mogel, ampak je šel neprenehoma iz hiše in spraševal, če bo kmalu dan. Se predno je napočil dan. se je napotil proti Studjanki. kjer so delali ponoči mostove. Deske in hlode so porabili od lesenih vaških hiš, katere so vojaki čisto enostavno razdrli. Kako se je potem izvršil prehod čez reko Berezino, je znano vsem.in_ni treba pripovedovati. Francozi so se sicer borili pod maršalom Neyjem kakor levi, toda ruski kozaki jim niso dali imru^ dokler jih niso popolnoma uničili.
Se sedajo najdejo ruski kmetje pri oranju različna orožja, katera drago prodajajo Toda te izkopnine niso posebno interesantne ’ Bogat plen so napravili Rusi le v starem Borisovu kjer so se nahajali vozovi in municija. Baron Korzak je zbral vsa luksurijozna orožja in zaplenil vse francoske častne križe. Toda fak-tum je. da se največ dragocenosti nahaja še na dnu reke Berezine. Enkrat so tu že kopali in našli zelo dragocene izkopnine. Celo vrsto kovčkov, zabojev in vreč so potegnili iz vode. Obleke, katere so bile v kovčkih, so bile skoro popolnoma nepoškodovane. Topov, pušk, sabelj in raznega drugega orožja so potegnili na kupe iz vode. Ker so bile izkopnine preobilne, so nato kmalu ustavili delo.
L. 1896. so zopet čisto slučajno pričeli z izkopninami. V blatu so našli celo zalogo stre-Ijiva. ki je bilo seveda že nerabno. Dobili so tudi več človeških in konjskih okostij, denarja, sulic, čelad in pušk. Vse te predmete so odpeljali v Petrograd za vojni muzej, veliko pa so jih ljudje pokradli.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 29. aprila. Danes so se vršile na Dunaju dopolnilne občinske volitve iz drugega razreda. Oddati je bilo 47 mandatov. Razven krščanskih socialcev, ki so dosedaj imeli ves ta razred v oblasti, so se sedaj udeležili volitev tudi nemški svobodomisleci in socialni demokrati.
Dunaj, 29. aprila. Današnji dan pomeni poraz za krščanske soclalce. Krščanski socialcl, *i so dosedaj popolnoma obvladali ta rezred,
so že sedaj zgubili več mandatov, vrh tega pa je še zelo mnogo ožjih volitev.
REZULTATI VOLITEV.
I. okraj. Notranje mesto: 2034 volilcev. Izvoljena krščanska socialca dr. Josip plem. Baechle in Ivan Heindl.
II. okraj. Leopoldstadt: 6052 volilcev. Izvoljena dva krščanska socialca, dve ožji vo-litvi med krščanskima socialcetna in nemškima svobodomislecema.
III. okraj. LandstraGe: 7174 volilcev: Izvoljen en krščanski socialec; 4 ožje volitve med krščanskimi nacionalci in nemškimi svobodomisleci.
IV. okraj. VVieden: Izvoljeni trije krščanski socialcl.
V. okraj. Margareten: Izvoljena dva krščanska socialca.
VI. okraj. Mariahilf: Izvoljena 2 krščanska socialca.
VII. okraj. Neubau: Izvoljeni trije krščanski socialci.
VIII. okraj. Josefstadt: Izvoljeni trije krščanski socialci.
IX. okraj. Alsergrund: 4 o*!a volitve med
krščanskimi socialci in nemškimi svobodomisleci.
X. okraj. Favoriten: Izvoljen krščanski socialec.
XI. okraj. Simmering: Izvoljen krščanski ■socialec.
XII. okraj. Meidling: Izvoljena dva krščanska socialca.
XIII. okraj. Hietzing:	Izvoljena	dva kr-
ščanska socialca.
XIV. okraj. Rudolfsheim: Izvoljen krščanski socialec.
XV. okraj. Fiinthaus:	Izvoljen	krščanski
socialec.
XVI. okraj. Ottakring: Dve ožji volitvi med oficijalnima krščanskima socialcema in dvema samostojnima krščanskima socialcema.
XVII. okraj. Hernals: Izvoljena dva krščanska socialca.
XVIII. okraj. Wahring: Izvoljeni trije krščanski socialci; ena ožja volitev med krščanskim socialcem in svobomislecem.
XIX. okraj. Dobling:	Ožja	volitev med
krščanskim socialcem in svobodomislecem.
XX. okraj. Brigittenau:	Izvoljen	krščan-
ski socialec.
XXI. okraj. Floridsdorf: Izvoljena dva krščanska socialca.
Dunaj, 29. aprila. Pri današnjih volitvah iz drugega razreda je bilo izvoljenih 34 soch alcev Potrebnih je 13 ožjih volitev med krščanskimi socialci in svobodomsleci.
Dunaj, 29. aprila. Kljub temu, da pri današnjih volitvah ni prodrl niti eden kandidat nasprotnih strank, se vendar smatra današnji rezultat kot precejšnji poraz krščanskih socialcev. Krščanski socialci, ki so poprej obvladali ves ta razred, so sedaj z velikanskim nasiljem obdržali le 34 mandatov, dočim so jih v 13 okrajih pognali svobodomisleci in socialni demokrati v ožjo volitev. Število svobodomiselnih in socialističnih glasov je zelo naraslo, dočim je število glasov krščanskih socialcev zelo padlo. Vseh volilcev, ki bi morali voliti danes je bilo 68.221. Udeležba je bila mnogoštevilna.
NAJNOVEJŠE NASILSTVO KOMISARJA ČUVAJA.
Zagreb, 29. aprila. Komisar Čuvaj hoče poslati znanega hrvaškega znanstvenika doktor Raiča v pokoj, ker se je izrazil proti komisari-jatu.
RAZNO.
• Prazniki
ogrskih škofov zevem dekretu episkopat je v vlogo pri rimski še ni odgovora, mnenja, da bo Ogrskem najbrž
na Ogrskem. Na konferenci so razpravljali tudi o pape-o omejitvi praznikov. Ogrski tej zadevi lansko leto vložil kuriji, na katero pa do danes V informiranih krogih so ostalo število praznikov na neizpremenjeno.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarnec.
Mali oglasi.
Pritlična soba s posebnim vhodom, pripravna za krojaško ali čevljarsko delavnico se odda s 15. majem v Sp. Šiški, Planinska cesta št. 195. Istotam se proda enonadstropna hiša.
313—3
Za prihodnje počitnice
se proda ali zamenja
enega ali dva konja z vso opravo in vozičkom.
Več se poizve pri ANTON BRILLI-ju v Kranju.	314
Dva dobra
za veliko delo sprejme
Fran Pungerčar v Trbovljah
na Štajerskem.
312
Jiljstj listom"
ii•111111111nii* •
== v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
o a
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ a
Modni salon M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam	261
klobuke le najfinejše izvrše. Žalni klobuki   so vedno v zalogi.	----
Prešernova ulica.
Palača mestne hranilnice.
Priporočilo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar ¥ Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
 --- Zahtevajte	vzorce	in	cenik. —..  —....
K 8,000.000.
RezJond nad K 800.000.
»e., giav.^:	kreditna	banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica, štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 01
2 o
— 348 —
telja ljudske stranke. Ljubil je Odette in ljubil je Izabelo in strast in ljubezen sta si bila v ravnotežju. Bil je enak nožu, ki reže na obe strani.
—Nocojšnjo noč, je bil rekel Izabeli, vas rešim male kraljice.
Izabela ni niti najmanj sumila, da prevzema vojvoda novi zločin v lastnem ljubezenskem interesu.
Ivan Neusitrašni je začel na mah sedaj pridobivati kraljičine simpatije. Izabela ga je občudovala: po .uboju Ludvika Orleanskega uboj Odette de Champdivers. Prepričana je bila. da se je vzdramila v vojvodu divja zver, iščoča krvi, zver, ki jo je potrebovala za uresničenje in izpeljanje svojih načrtov.
Dokler je živel plemič Passavant, ji je bil vojvoda brez pomena, zakaj prenesla je bila vse naklepe, ki naj bi jih izvršil Burgundec od tega na Hardyja. Pa zgodilo se je drugače, Passavant je bil za njo mrtev, ostajal ji je zopet le vojvoda in bila je prisiljena računati zopet le z njim.
Podrobnosti za skrivno odpeljanje je izvedla kraljica sama. Odette je bila varovana po starem Champdiversu in Margentini, po orjaškem psu Majorju in straži, ki jo je kralj določil v dekličino varstvo ter končno po slučajni pomoči od zunaj. Da bi preprečila zadnje, je dala spremeniti geslo za to noč. tako da nihče ni mogel v Hišo Saint-Pol. Vedeli so zanj le vratarji, vojvoda in njega pomočniki ter kraljica. Psa Majorja so zvijačno zvabili v temno klet. odkoder ni bilo slišati njegovega turobnega tuljenja. Težje je bilo s stražo, ki jo
— 345 —
tali. lasje so mu vstali po koncu, široko je zazijal in iztegnil dolgo roko proti vratom, med katerimi je stal — plemič Passavant!
— On! mu je privrelo hropeče iz grla; Perinet. kdo stoji med vrati?
— Plemič Passavant, naš čislan gost, kakor vidite mojster! je odgovoril mirno Perinet.
Passavant je stopil v sobo. približal se Gringonneuru in ga pozdravil z ironičnim smehljanjem:
— Dober večer, mojster Gringonneur. Močno pijete, kakor vidim, ako pojde tako dalje, ne ostane v kleti dosti zame!
Gtingonneur je zrl vanj z izbuljenimi očmi:
— Kako, je končno vprašal. Vi niste mrtvi?
— In zakaj naj bi bil mrtev, je naivno vprašal Passavant.
— Zakaj? Mati Božja, ali niste preluknjani skozi in skozi?
— Saj vidite mojster, se je posmejal Hardy, da sem močno cel!
— In niste na dnu vode v hrano ribani, kakor so ravnokar trdili gospodje Ocqueton-ville. Scas, Chourtheuse in Guines!
— Ah, to je pač nekaj drugega! je potrdil Passavant. Seveda sem mrtev in zelo mrtev, mojster. Prosim vas, da tega ne pozabite! Dobro, da ste me spomnili, kajti tudi Thibanda moram o tem obvestiti. Tebi pa. Perinnet. potrgam ušesa, ako kdaj zineš moje ime in poveš, 'da si me videl živega! Sedaj pa lahko noč, mojster Jaquemin. Truden sem in spati se mi hoče. Ne pozabite torej, da sem mrtev!
HiSa Saint-PoL	87
Št. 13442
— 346 —
Zaspano je zazdehal in se obrnil proti izhodu.
Gringonneur je bil pokoncu. kakor pognan od vzmeti. In slava, to pot ni več sedel na usodno klop! Stekel je k Passavantu. prijel ga za roko in mu dejal:
— Plemič, čakam vas že celi večer! Oh, poslušajte me, ne hodite! Kajti ubijalci so že na potu v Hišo Saint-Pol! Umoriti hočejo starega Honore-ja! Ah, gospod, ako je malo usmiljenja v vas. hitite na pomoč temu nesrečnežu. na pomoč plemeniti gospodični...
— Kateri gospodični? Odette! ga je burno prekinil Passavant.
— Odette, golobici...
— Praviš, da ji preti nevarnost! Govori, povej, kaj veš. kaj se godi!
— Oh. gospod! je zajokal Gringonneur. Ne glejte me tako hudo. Ves sem zmešan, gospod. Vse vam povem, le pojdite... Da nevarnost preti, njej ali pa kralju, ne vem natanko. Gotovo pa je. da bodo Ocquetoville, Scas, Courtheuse. Guines danes ponoči v kraljevi palači...
Passavant ga ni več poslušal. Butnil je Gringcnneura skozi vrata krčme in ga gnal kakor hudournik pred sabo. —
— Ali se dobro spoznaš v. hiši Saint-Pol?.
— Da, ali...
— Ali veš za geslo?
— Vem!
— Skrbi, da pridem skozi vrata s teboj!
— Takoj poskrbim za vse. le spustite me za roko. KoTl mi polomite!
—	347 —
Pritekla sta na vso sapo po bližnjicah v ulico Saint-Antoine, ravno v trenutku, ko so štiri sence zginile skozi glavna vrata, ki so se takoj za njimi zaprle.
— Oni so, je zašepetal Gringonneur. O pravem času sva na mestu.
— Naprej! je siknil Passavant med zobmi.
Dospela sta pred vrata. Passavant je ostal
nekaj korakov zadaj in Gringonneur je začel klicati stražo.
Passavant je v vročični nestrpnosti čul, da so izmenjali nekaj besed. Nato je pristopil Gringonneur k njemu.
— Pojdiva, kaj se obotavljaš? je vprašal plemič.
— Geslo je izpremenjeno. je odgovoril Gringonneur. Zgubljeno vse!...
—• Prokletstvo!
XXXIX.
Napad.
Ivan Neustrašni je bil pripravil vse. potrebno. Bil je človek nasilja in zvijače. Ošaben ponos ga je vodil in uvaževanje mu je bilo tuje. Strast ga je premagovala in znal se je brzdati. iV najhujših napadih togote in besnosti, ki je šla preko razuma se je instinktivno mogel obvladati in potlačiti izbruhe jeze.
Mnogi zgodovinarji trdijo, da priimek Neustrašni ni jemati ironično, ampak da ga je njegova natura zaslužila v popolni meri. Bil jc jekleni fevdal. ki se je smatral za bitje drugačnega kcva, kakor so drugi zemljani; ali mogel se ; tudi preleviti za voditelja in orija-
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski pošlje tudi letos 10 otrok v
morsko zdravilišče v Gradežu.
Sprejemajo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let. Prošnje opremljene s potrdilom ubožnosti, zdravniškiin|izpričevalom in krstnim listom vložiti je do 20. majnika t. 1. pri mestnem magistratu.	306
2v£e3tnl rrro-grlstrect lj\rToljarrsQri
dne 23. aprila 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar, 1. r.
Angleško	skladišče	o
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
Za poletno	sezi
Kruta bolezen nam je ugrabila ljubljenega sina, brata, svaka in strica, naš up in ponos,
iur. dr. Vladka Derča
c. in kr. konzularnega atašeja
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
ki je v nedeljo, dne 28. aprila 1912 ob pol 2. uri popoldne, potolažen s sv. vero, končal svoje mlado življenje.
Pogreb bode v torek, dne 30. aprila 1912 ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu.
Rodbina Derč in Nagode.
Brez posebnega oToTrestile.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
Oglase za „DAN" sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.