Gespodarske stvari. Kako se je rabota in desetiiia odpravila? (Konec.) Nadaljujino, kako se je z zemsko odvezo dalje godilo. Sklep, kterega je 31. avgusta 1848 državni zbor zavoljo te reči storil, potrdil je kmalu potem cesar F e r d i n a n d z najvišim pateutom od 7. scpt. 1848. Ta 7. sept. 1848 je tedaj imenitni god za vse kmetstvo avstrijskega cesarstva, pa ne morebiti v tem pomenu, kakoršnega mu dajejo Nemci iu nemčurji, ki hočejo iz tcga dne cekine za svojo nemčurijo kovali, in ki so letos, ko je 251etni god te odveze bil, samo Kudlicba slavili, na premilostljivega cesarja Ferdinanda pa čisto pozabili, ampak zato je dan 7. septeinbra 1848 tako imeniten, ker je kmet prost, svoboden, rešen tuje tlake, samolasten gospodar svojega posestva postal. Zares zlate besede jc cesar izustil v tem pateutu, ki obsega ednajst točk (pimktov), v kterib je povedano, kako se inia ,,odveza" izvršiti. Posebno lepo in jasuo sc glasite prva in druga točka: ,,Podložuost in zaveza med gruutnimi gosposkaini in podložnimi ste z vsemi postavami, ki to zavezo zadevajo, nebale." — ,,Grunt ali zemljišče je vseb dolžnosti odvezano; vsi razločki med gospodskimi iu kmečkimi zemljišči imajo ueluiti." Ta cesarski, neprcklicani in n e p r eklicni patent je potem gosposka 15. scpt. 1848 se v posebnem ,,razglasu na ljudstvo po deželi" razglasila in med ljudi bolj razširila, da bi vsak na lastne oči vidil, da je to resnica, kar je ce&ar obečal, in da bi se sleparjem in suntarjem usta zamašila. Kajti bndobni ljudje, kterim za dmgo ni kakor za nemir, in ki imajo veselje, če koga črez nos obrijejo, so ljudi šuntali in jim rekali, da to vse ni res itd. Temu je gosposka s tem nasproti delala, da je cesarsko besedo in novo postavo kolikor le mogočc razširjala in razglaaala. In prav je imela. Se zdaj naai nasprotniki — nemškutarji in liberalni Slovenci — nevedne ljudi s tlako in desetino plašijo proti konservativnim kandidatom. Človek, ki to bere in čuje, pa sam o teni skusnje nima, ne moro skoro verjeti, da se še zdaj, 25 let po tein patentn, in ko se je že toliko milijonov ljudi čisto do krajcarja odkupilo, morejo ljudi najti, ki kaj takega verjamejo! Vselej, kader so volitve, prikažejo se taki s 1 e p a rj i. Kmctje! spanietujte se eukrat in pokažite takim ljudem, ki vas dražijo in za norce imajo, ravni pot! Da pa bodo trdoglavi ljudje v odvezo bolj verovali, naj jim povemo, da cesar Ferdiuand, čeravno je iz Dunaja bil moral v Olomuc zbežati, svojib besed uikdar ni preklical, ampak v posebnem pismu iz Olomuca 15. okt. 1848 te-le imenitne besede svojim narodom piaal: ,,Kmetje mojega cesarstva! Zaupajte svojemu cesarjn, kakor Vaš cesar zaupa Vam ! Odrešenje, ktero je že dana Vam postava zastran popreišujib gruntnib dolžnosti, kakor: tlake (robote), desetine itd. obljubila, Vam je zagotovljeno, in ponavljam Vam zastran tega zopet svojo cesarsko besedo. Moja trdna volja je, Vam to rešenje varovati .... In če se ljudje uajdejo, kteri skušajo besedo Vašega cesarja Vam počrniti, verjeinite Mi, da so izdajavci Moje in Vaše sreče! •' To so cesarske besede milostljivega še živega Fcrdinanda I.! — Ko pa je slabotni cesar Ferdinand 2. decembra 1848 (letos bode tedaj vavno 25 let tega) vladarstvo svojemu sinovcu, sedanjemu cesarju prepustil, potrdil je ta v posebnem patentu 2. decembra 1848 iz Olomnca, da bo vse ,,od Ferdinanda za&otovljene svobode in untavne piavice zve.>to varoval". In res se oni patent Ferdinandov do zdaj ni sanio ue preklical, ampak odkupljcnje zemljišč sc jo ravno pod sedanjiin cesarjem izvršilo, tako da je nepreklicno postalo ne samo zavoljo tega, kcr je izvršena postava, ampak tudi, ker bi je preklicati ne bilo mogoče. To je kiatka, pa resnična zgodovina zemske odveze. Iz nje lebko sprevidi vsak, ki ni slep in glub, da se s povrnitvijo prejšnjih časov inorejo saiuo mali otroci in staro babs — nikakor pa ne pametni niožje stiašiti. Kedar pa Vas zopet nemčurji in liberalni Slovenci šuntat pridejo, veste zdaj, kaj da jim imate povedati. Je li boljše dvakrat alj pa trikrat na dan krave molsti? Pri tem vprašanji se naj pred vsem na skusnje gleda, alj je namreč mleko boljše alj pa slabeje, če delj alj rnanj časa v vimenu ostane. Skušuje so pa dopričale, da je jutranje mleko, ki se je jio 9 ur v vimenu zbiralo, najbolj vodeno ter ima v sebi najmanj zmetka; popoldausko mleko, ki je le kakih 8 ur v vimenu, pa ima že vee zmetka in menj vodenib delov;.večeruo pa, ki je menj časa v vimenu, presega v dobroti prvo in diugo. — Skušnje so dopvičale, da gre od d v a k r a t na dan molzenega mleka 13 bokalov (pintov) na 1 funt surovega raasla (butra), od trikrat pomolzcnega pa le lObokalov. Trikrat pornolzeno mleko torej ima več mastnib delov v sebi kakor pa dvakrat pomolzeno, pri trikratnem molzeuji se tudi več mleka dobi, torej je svetovati, da se trikrat na dan molzc. — To le tam mogoče ni, kjer se živina dalječ na pašo goni, toiej le v jutro in na večer pomolsti zamore. Tudi po zimi, ko paše ni in krave le suhe klaje dobivajo, so naj trikiat molze. Kdor misli, da bi trikiatno niolzenje napčno bilo, češ, da suha klaja toliko rnlečuatili delov niina kakor pa črstva alj friaiiii, se moti ¦ kajti prav večkratno molzenje pospešuje pritekanje mleka in povrača nekoliko, kar subi klaji mlečnega menjka. Eden uzrokov, zakaj da v poletnem Casu sviuje tako rade zbolijo, je tudi ta, da se kubinjske pomije in druge stvari skišejo, kar ni dobro. Temu se v okom pride in svinjam zdrava hrana  obvarje, ako se vse to prekuha. Dobvo je tudi, ako se svinjski klaji vsak dan primeša 1 navadna alj 2 majhni žlički pepelnate soli (soda), kar je za to posebno dobro, ker želodec po tem ložje in boljše brano prebavlja. Kako repo Cez zimo spraviti, da ne zmrzne in ne zegnjije. Vsak gospodar ve, kako imenitna da je po zimi repna hrana za živino. Kako jo tedaj shraniti, da zdrava in črstva ostane? Kdor  ima prostorno zidanico, temu je labko; pa le malokdo ima v zidanici dovolj prostora, da se repa razgrebe in hrani. V nadzemeljskih prostorib je pa tudi ni varno braniti, ker se ne more v njih zračna prememba odstraniti; po zimi zmrzuje, ko pa nastopi južno vreme, repa zgnjije. Najboljše je repo blizo hiše na s u h e m kraji v kopab sbraniti. J a m e skopati za repo ne kaže prav, kei- pride lehko voda do nje, če je jesen deževua, alj pa po rani zmvzlini zopet južnato vreme nastopi. — Boljše kakor v jamab je repo kar na površji zemlje — podolgovato kakor grebeu — nasuti in z zemljo 1 do 2 čevlja na debelo pokriti. Da zemlje pridobiš, izkopaj okoli repue kope graben, kar je še zato posebno dobro, ker se tukaj^ mokrota steka, repa pa lepo na suhem ostane. Ce je vreme ugodno, naj ostane nekaj časarepaneogrnjena, da se izblapi. Jemlje  se potem pri konci kope, ter se vsakokrat luknja s prstjo zopet dobro zadela. (nSt. Ldbte.")