PRIINf * poštnina plačana v gotovini ., _ Abb. postale I gruppo (iClia 500 IJT KI DNEVNIK Leto XXXIX. Št. 89 (11.505) TRST, sobota, 16. aprila 1983 SS žtv^i? p“*oaj^ ?ne™ ?a»n°vembn* »»»™« z*** ** »m. » «m m ». d. ~ ». M * ss v «« - pn Gorami liebuai, od 18. septembra 1944 do 1. maia 184» v tiskarni .Sloveni)«, pod Vo[Slum pn lunji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil |e edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB CRAXUEVI ZADRŽANOSTI V VODSTVU PSI ČEDALJEVZTRAJNEJŠI GLASOVI 0 POLITIČNIH VOLITVAH JESENI Tudi predsednik vlade Fanfani govori o «politič-nem preverjanju» po junijskih upravnih volitvah RIM — Vsedržavno vodstvo PSI, ki je zasedalo včeraj zjutraj, je predčasne volitve jeseni, čeprav mo- sklicalo za prihodnji teden centralni komite. Mogel bi biti odločilni politični dogodek, saj mnogi menijo, da bi lahko prav ta CK naslovil jav-»osti jasno sporočilo: zahtevo PSI po predčasnih političnih volitvah jeseni, ali vsaj odkrito obtožbo sedanji Fanfani jeti vladi. V svojem uvodu je sicer Craxi bil splošen in nejasen, a je poudaril, da »politični Položaj spet polzi navzdol«, govoril------------ je o nevarnosti »brezciljne perspek- | po junijskih upravnih volitvah. Ne tire, golega izčrpavanja ustanov in j samo. predsednik vlade meni. da je i. _.i---. —-•—z «primet'en» poletni «odmor za pre- mislek«. da bi laže odločali «če in kako« nameravajo stranke zaključiti zakonodajno dobo' in izkoristiti čas. ki »hipotetično« še ostaja do 1984. Vse torej prispeva k pehanju splošne klime v čedalje večjo negotovost, ki bo trajala vsaj do junija. Vsi že pravijo, da De Mitova krščanska demokracija že cilja na »oiiiiiui,m,i,„„,,„1,1,((,M„l„IIIIMIIIlm„lll„l„„„,mml|„,m,m. Političnih sil« in je nakazal nujnost »odgovornega premisleka« PSI in določitve ustreznih smei-nic spričo težkih razmer v družbi in državi, ki so vse prej kot rešene. Hkrati je bilo včeraj zabeležiti dvoumen poseg Fanfanija, ki je sicer v zadnjih časih malo zgovoren. Med poletom v Rim na povratku iz Nizozemske je označil za «naravno» hipotezo o »političnem preverjanju« V BARIJU NA KONFERENCI JADRANSKIH MEST Tesnejše sodelovanje dejavnik stabilnosti Poudarjeni številni skupni interesi in komplementarnost obeh gospodarstev BARI — Včeraj se je v Bariju načelo šesto zasedanje konference italijanskih in jugoslovanskih jadranskih mest. Srečanja, ki ga skupno organizira Vsedržavno združenje italijanskih občin ANCI in sorodna jugoslovanska organizacija Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije, so se med drugimi u-deleždi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin in župani ter uoravitelji Barija. Snlita, Benetk. Kotora in Pesara ter drugih mest. Predsednik ANCI Riccardo Tri-E''a je v uvodnem posegu poudaril Elobok pomen prijateljstva in čim tesnejšega sode'ovanja med Italiio hi Jugoslavijo, ki predstavlja posebno važen dejavnik stabilnosti za cesten sredozemski prostor, v trenutku, ko je libanonska kriza ponovno pospešila nevarnost, da po-®tane Sredozemlje žarišče nevarnih •Mednarodnih napetosti. Župan Barija De Lucia se je za-Vzel za okrepitev medsebojnih odnosov jadranskih mest z obeh strani na področjih gospodarstva, kulture in telesne kulture, pa še na vseh drugih, ki omogočajo čim tesnejše in množičnejše zbliževanje narodov obeh sosednih držav. Ravno to sodelovanje, ki kljub različni družbeni ureditvi dveh držav v precejšnji meri že poteka, bi moralo ^Plivati na obe osrednji vladi, da s® dogovorita o vedno novih, višjih oblikah sodelovanja, ki naj bi olaj-*alo izmenjavo in promet za prebi-valstvo obeh bregov. De Lucia je * tem pogledu podčrtal sličnosti o-~eh držav v gospodarskih interesih •n ugotovil, da obstaja predvsem t*eka nesporna temeljna komplementarnost obeh gospodarstev. Zgledo-y*ti bi se morali po številnih pobudah, ki so v teku med severnimi obmejnimi deželami Italije in Jugo-slavije in dajejo koristne sadove. . Na srečanju, ki se bo zaključilo Jdtri, so spregovorili tudi župani obmorskih mest, ki so nakazali šte-vUne možnosti za uresničevanje skupnih gospodarskih pobud. RAZGOVORI ŽARKOVIČ - ZUAZO Za krepitev odnosov Bolivija-SFRJ LA PAZ — Bolivijski predsednik Eman Siles Zuazo in član predsedstva SFRJ Vidoje žarkevič sta včeraj v La Pazu podpisala skupno sporočilo, v katerem posebej poudarjata željo po boljših gospodarskih odnosih. Bolivija Ln Jugoslavija kot neuvrščeni deželi bosta v bodoče tudi koordinirali svoje akcije in tako prispevali k zmanjšanju napetosti v svetu, (dd) ra premagati še nekaj notranjih odporov in pomislekov, zlasti v parlamentarnih skupinah. Načelnik poslancev Bianeo je na primer včeraj zavračal vsako možnost predčasnega zaključka mandatne dobe. Tudi zato kroži v teh dneh na sedežih strank in v parlamentu več govoric. Govori se o tajnem srečanju med Craxijem in De Mito ob koncu tedna ali v začetku prihod njega, med katerim bi lahko do-kančno pojasnila, kako se namerava ta obnašati v tej politični fazi ali se morebiti celo dogovorila o skupni volilni izbiri. Medtem pa najvidnejši zastopniki Craxijeve večine govorijo zelo jasno, dasi po namigih. Bivši minister Formica je na primer včeraj v turinskem dnevniku dejal, da »mera je polna«, o-brambni minister Lagorio je hotel pojasniti, da »se prva faza Fanfani-jeve vlade nagiba h koncu«. Drugi predstavniki PSI so govorili o »vsakodnevnem propadanju, ki se čedalje slabša« in poudarili, da je navdihovala odločitev socialističnega tajnika o sklicanju CK huda »politična zaskrbljenost«. Vse daje torej misliti, da se zlasti PSI v tem trenutku ne izplača nadaljnje izčrpavanje v Fanfanijevi vladi, še manj pa, da bi se znašel v takem položaju ob obnovitvi političnih del jeseni, ko se bodo največji problemi spet nakopičili na mizi vlade, začenši z dobro znano »finančno stisko«. Drugo vprašanje, ki ga je Craxi obravnaval v svojem poročilu, je bila obnovitev levičarskega odbora v Turinu, pri čemer je zahteval glavo dosedanjega komunističnega župana Diega Novellija, za katerega je doslej veljalo, da ga bodo potrdili. Glas se je včeraj,hitro raz širil, čeprav Craxi v uradnem besedilu le potrjuje zavezništvo s KPI in se omejuje na zahtevo po splošni •jcprenovuvi« v novem občinskem odboru. Je pa gotovo, da je Craxi na koncu seje postavil pogoj o odstranitvi Novellija, češ da nosi največje politične odgovornosti za »turistično zmešnjavo«. R. G. PROTESTI ZOPER PROSLAVLJANJE ŠKVADRISTA GIUNTE TRŽAŠKI ANTIFAŠISTIČNI ODBOR ZAHTEVA PREKLIC PROSLAVE MSI V Trstu se vse bolj množijo protesti zoper ponedeljkovo predstavitev knjige o kolovodji tržaških škvadristov Francescu Giunti, ki jo hočejo tržaški fašisti prirediti v ponedeljek ob prisotnosti samega vsedržavnega glavarja MSI Almiranteja. O fašistični provokaciji je včeraj razpravljal tudi Odbor za obrambo demokratičnih vrednot tržaške pokrajine, ki je soglasno obsodil prireditev misovcev. Manifestacija je posvečena spominu ene najbolj mračnih figur krajevnega fašizma — meni tržaški antifašistični odbor, publikacija pa je prepojena z apologijo fašizma in s spodbujanjem nasilja. Ob koncu dolge razprave je Odbor za obrambo demokratičnih vrednot poveril predsedniku Cla-riciju nalogo, da zahteva od vladnega komisarja, prefekta Marro-suja, naj prekliče ponedeljkovo manifestacijo MSI zaradi varnostnih razlogov. Clarici je tudi poslal brzojavko tržaškemu državnemu pravdništvu z zahtevo po takojšnji zaplembi inkriminirane knjižice, letakov in propagandnega materiala. Predsednik tržaške pokrajine je tudi poslal brzojavke predsedniku republike Pertiniju, predsedniku vlade Fanfaniju in ministru za notranje zadeve Rognoniju, v katerih jih seznanja s hudo fašistično provokacijo, ki jo želi izvesti tržaški MSI ob predvideni javili proslavi tukajšnjega škvadrizma, kateri naj bi prisostvoval tudi vsedržavni tajnik MSI; obenem jih seznanja tudi z izdajo knjižice s skrajno apologetsko vsebino in prosi za njihov poseg v obrambo ustavnih načel in obstoječih zakonov. Druge obsodbe in proteste zoper fašistično provokativno proslavljanje škvadrista Giunte objavljamo na tržaški strani. (Dopisnik Pela za Primorski dnevnik) v MOSKVA — Zahteva romunskega časopisa «Contentporanul», da je pri , analizi današnjih mednarodnih odnosov treba upoštevati tudi nacionalne . kriterije, je povzročila v Moskvi nepričakovano zelo ostre proteste. Sovjetski tednik «Novoje vremja«, s katerim tukajšnji krogi pogosto i javno delijo »neuradne« nauke »bratskih partijam«, je danes grobo in brez vsakršnega sprenevedanja obtožil pisca članka v «Contentporanu-lu», da s poudarjanjem nacionalnih kriterijev v mednarodnih odnosih za-| postavlja «razredni pristop« in da to ' vodi v razmišljanja, ki »nikakor niso v pomoč socializmu in mednarodni delavski solidarnosti«. I Očitki na račun Vasiieva Ictza in PIKOVA ZMAGA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA V SENATU «Jastreb» Adelman imenovan za šefa ameriške ustanove za razorožitev Demokrati opozarjajo na negativne posledice imenovanja za Evropo ■ Za agencijo TASS je Adelman nasprotnik vsakega nadzora nad oboroževanjem ZARADI NASPROTUJOČIH SI POGLEDOV NA MEDNARODNE ODNOSE Med Moskvo in Bukarešto izbruhnila nenavadno ostra časopisna polemika «Novoje vranja* očita romunskemu tedniku zanemarjanje razrednosti in meščansko pojmovanje mednarodnih odnosov - Polemika na robu notranje blokovske discipline WASHINGTON - Ameriški senat je s 57 glasovi proti 42 nasprotujočim odobril imenovanje Kennetha Adelmana za novega šefa ustanove za razorožitev, ki ji je do 12. januarja načeloval Eugene Rostow. Imenovanje, ki mu je v zadnjih treh mesecih z vsemi močmi na sprotovala opozicija Reaganove administracije, je bilo odobreno kljub poprejšnjemu odklonilnemu stali šču zunanjepolitične komisije ame riškega senata. 36-lemi Adelman, dosedanji na mestnik stalnega predstavnika ZDA pri Združenih narodih, je nasledil Rostowa zaradi živih nasprotij, v katera se je slednji zapletel z Reaganom glede strategije ZDA v že- PO RAZSODBI NA PROCESU FARSETTI-TREVISIN Bolgari poudarjajo «humanost> sodstva in neutemeljenost povezave z Antonovom Italija pričakuje, da bo prizivni proces postavil stvari pod pravo luč - Zaprepadenost Farsettija in Trevisinove SOFIJA — Potem ko je bolgarsko sodišče v četrtek obsodilo Paola Farsettija na deset let in pol zaporne kazni ter Gabriello Trevisin na tri leta zapora zaradi vojaškega vohunstva, je včeraj nastopilo nekakšno zatišje. Vendar gre samo za navidezen mir po izredno težki ob sodbi, odmevi na le to pa se bodo slej ko prej še stopnjevali. Seveda, treba bo počakati še na priziv, vendar je malo verjetno, da bi se stva il spremenile. »Paolo si ni pričakoval tako trde kazni in je prepričan v svojo nedolžnost, katero je, meni, dokazal tudi na procesu,« je včeraj izjavil Far- settijev svak Interlandi, ki se je z obtožencem pogovarjal 15 minut v sofijskem zaporu. Farsetti je svaku tudi zaupal, da ga je Trevisinova ob zaključku procesa prosila odpuščanja: »Odpusti mi vse, prisilili so me govoriti tisto, kar so hoteli. Po enem mesecu sem popolnoma popustila,« naj bi izjavila. In prav s Trevisinovo se je včeraj pogova rjal futikcionar italijanskega veleposlaništva; »V teh težkih trenutkih je Gabriella precej mirna, čeprav zelo prizadeta zaradi obsodbe Farsettija in je v skrbeh za družino, predvsem za mater.« Funkcionar pa ni mogel govoriti s Farsetti jem, »,|»iullil,llili„i„l,„„,iil„llllll,liili,iiillil,lll,lililiililtlllll„liiilii„llliilillillll,llli,illllli„,llllll,l„ililiiiimilluini,iilliliiliilHim»llliltnilliil„llliiiiiii,iiiiiio NA VČERAJŠNJIH POGOVORIH V VVASHINGTONU Kancler Kohl podprl Reagana ^ASHENGTON — Zahodnonemški ^zni kancler Helmut Kohl je vče-r*j Reaganu potrdil svojo privrže-sklepu NATO o namestitvi a-■pH-ških jedrskih raket srednjega D^ega v Evropi, če ne bo prišlo Anteni do sporazuma na pogajanjih ^ Ženevi. Obenem pa je kancler .''njega gostitelja opozoril, naj nasuje z napori, da bi s Sovjetsko Dezo dosegli sporazam o tem vpra-2®nju. Kohl je tudi poudaril, da bo ‘BN sprejela ameriške rakete na 'vojcm ozemlju, če bodo to storile ntdi druge članice NATO. ^ pogovoril) so sc dotaknili tudi »•obalnih odnosov z Vzhodom, pred-•■^ern g'ede trgovinske izmenjave, j,' Bi jo hotel Reagan še bolj okrni '■ a se s tem ne strinjajo zahodno tropski zavezniki. Kohl je Reaganu '3vedel bojazen Evripe, da bi take uike pritiska prej škodile kot kori e, tako na gospodarskem kot po 'učnem področju. N* sliki (telefoto AP); predsed-,'k Ronald Reagan in /ahodnonem-'M »vrvni kancler Helmut Kohl v hiši. ker so mu to preprečile bolgarske oblasti, saj so »pozabile« poklicati svojega zaupnega prevajalca. Na italijanskem zunanjem ministrstvu pa so včeraj poudarjali, da sledi italijanska vlada razvoju dogodkov z veliko pozornostjo in da bo obtožencema še naprej nudila vso svojo pomoč in podporo. Na ministrstvu tudi ugotavljajo, da obsodba ni v skladu z dokazi, ki so prišli na dan v razpravi in se naslanja samo na domneve bolgarskega javnega tožilca. Teh domnev javni tožilec ni mogel dokazati in jih zato italijanske oblasti zavračajo kot neutemeljene, kot je neutemeljen napor, da bi v vso zadevo vpletli Italijo, ko je vendar jasno, da gre samo za pobude posameznikov. V noti zunanjega ministrstva je še rečeno, da pričakuje vlada od prizivnega procesa pravilno tolmačenje dogodkov. Bolgarski tisk posveča razsodbi le malo pozornosti in to še na notranjih straneh. Povsod pa je poudarjena »usmiljenost« sodstva, ki je naprtilo mile kazni. Le neki bolgarski dnevnik objavlja daljše poro čilo s sodne obravnave (tudi tu je poudarjena humanost sodnikov) in polemizira z zahodnim tiskom, ki «skuša povezati proces s primerom Antonov«. »Primera Antonov ni«, poudarja dnevnik, saj je bilo na procesu Farsetti - Tre višin vse do kazano in dokumentirano, medtem ko pri Antonovu ni nobenih dokazov in gre samo »za politično pro vokadjo proti Bolgariji«. nevskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Za čas senatne razpr ave je Reagan /.vesa) poupiral svojega kandidata in se uo zadnjega botri za njegovo dokončno imenovanje. Ameriška ustanova za razorožitev je neposredno odvisna od State depart-menta in inra uaiogo voditi pogajanja za razoiožitev in nadzor nad oboroževanjem, nadzorovati spoštovanje sprejetih sporazumov in ouve-ščati ameriško vrado o poteku razvoja na tem pomembnem področju. Le nekaj ur po Aoelnianovem uradnem imenovanju, se je ameriški predsednik zunaj programa prikazal na televizijskih zaslonih, da bi izrazil svoje »globoko zadovoljstvo« in ocenil ravnanje senata kot »pozitiven korak, ki pomeni začetek soglasja obeh strank o omejevanju oborožitve«. Sam Adelman pa je na tiskovni konferenci na sedežu OZN obrazložil svojo odločnost, da se bo intenzivno boril za razorožitev: »Treba bo pospešeno delati v smeri strogega programa za nadzor nad o boroževanjem, ki pomeni dejansko omejitev jedrskega orožja. Naši napori morajo temeljiti na soglasju obeh strank in na nenehnih posvetovanjih.« Za razliko od Reagana pa nasprotniki Adelmanovega imenovanja vztrajajo pri opozarjanjih na njegove negativne posledice in Reaganovo zmago v tej bitki imenujejo jalovo. Demokratski kandidat za položaj šefa ustanove za razorožitev, senator Alan Cranston. je brez olepševanja dejal, da pomeni Adel-manovo imenovanje »zmago sovražnikov nadzorovanja oborožitve znotraj Reaganove administracije«. Mladi demokratični senator Paul Tsongas, ki je vodil boj proti Adel-rnanu pa je opozoril, da bo Reagan še obžaloval svojo tokratno zmago v senatu: «Sovieti bodo znali to. kar se je zgodilo v našem senatu, izkoristiti v Evropi; predsednik Reagan jim je z lastnimi rokami ponudil argument z velikim učinkom.« Sovjetska agencija TASS je včeraj že označila Adelmanovo imeno- vanje za jasen znak iz Bele liiše, da le ta namerava sabotirati celoten proces omejevanja oborožitve in da želi pri tem ohraniti pioste roke za nadaljnjo ekspanzijo svojih vojaških priprav. Za sovjetske komentatorje je Adelman »jastreb« za kar se je sam opredelil, in nasprotnik vsakršnega nadzorov anja oborožitve. ‘ V ameriški javnosti pa se medtem množijo pobude proti jedrskemu o boroževanju. Ljudsko gibanje za »zamrznitev jedrskega orožja«, je za oktober napovedalo vrsto demonstracij proti jedrskemu oboroževanju in umeščanju evi oizstrelkov. o katerih morajo odločati Evropejci sami. »Contentporanula« pa so v bistvu še veliko hujši, saj »Novoje vremja« njegove poglede na svet in na mednarodne odnose neposredno povezuje s »poskusi« meščanskih teoretikov (in buržoazne propagande), ki naj bi že vseskozi skušali s podžiganjem »nacionalnih emocij« zavreti razvoj nacionalnih gibanj v svetu. Po izraženih obtožbah naj bi namreč romunski tednik, pa tudi vsi tisti, ki bi utegnili v Bukarešti kakorkoli deliti avtorjeve poglede, služili »nasprotni strani« in interesom, ki nikakor niso v skladu z današnjo »mednarodno realnostjo«, v kateri naj bi se ena supersila zavzemala zgolj za »mir in napredek«, druga pa za »vojno in nadvlado«. Tukajšnje opazovalce je zlasti presenetil oster ton, s katerim se je »Novoje vremja« lotilo romunskega časopisa, pa tudi trenutek, v katerem je prišlo do napada. Resda je bilo že nekaj časa opaziti na nekaterih področjih nesoglasja v odnosih med Moskvo in Bukarešto .vendar pa vsaj na zunaj ni kazalo, da bi ! razhajanja v sovjetsko - romunskih pogledih presegla točko, ki jo še dopušča notranja blokovska disci-] plina. Kot se vidi iz pisanja sovjetskega ! tednika, so v Moskvi najboij zbodli j zaključki, h katerim naj bi samo po I sebi vodilo razmišljanje romunskega časopisa, četudi tega v Bukarešti morda nihče ne bi želel. Vasilev Iotza je namreč z analizo «vseh mednarodnih faktorjev«, za katero se je zavzel in s katero se je zoperstavil shematskemu (predvsem moskovskemu) gledanju na svet. prišel do spoznanja, da sama narava notranjih družbenih odnosov še ni dovolj za opredeljevanje zunanje politike te ali ene države, vključno z obema sunersilama. Rezultat njegove analize je bil seveda »porazen«, saj je za tukajšnje kroge pomenil ravno to, kar že nekaj časa trdijo za blokovsko politiko mnogi drugi, tudi italijanska partija, neuvrščeni in vsi tisti, ki mednarodna dejanja presojajo po njihovi vsebini, ne pa po parolah. Izgleda, da je Vasilev Iotza med drugim kar naravnost dejal, da lahko nosi danes odgovornost za oboro- ževalno tekmo poleg ZDA tudi Sovjetska zveza in da je obnašanju o-beh supersil sploh precej skupnega. Tednik »Novoje vremja« mu je odgovoril na «preizkušen način«, tajco koi vsakokrat ob takih prilikah ravnajo tukajšnji krogi; Vasilev Iotza in njegovi uredniki naj bi pri pisanju zanemarili »razredni pristop« in z nagibanjem k nacionalnim pozicijam »kapitulirali pred buržoazno-nacio-nalnimi koncepti«. Pri tem je razumljivo, da naj bi bila to tudi kritika vseh pretiranih stremljenj po nacionalni neodvisnosti, tudi tistih, ki izhajajo iz različnih poli socialistične graditve. »Novoje vremja« vztraja pri trditvi, da je glavno obeležje današnje epohe »razredni boj, ki poteka med dvema sistemoma: kapitalizmom in socializmom«, in da je potemtakem vse »pozitivno«, kar je v tej funkciji. To naj bj baje pisalo že v »Komunističnem manifestu«, prav tako pa tudi v dokumentih, ki so jih sprejele komunistične partije na svojem posvetovanju leta 1969 in katerega naj bi bili podpisali tudi romunski tovariši. Prav zaradi tega naj bi bile ne pravilne tudi teze o »bogatili« in »revnih« v današnji mednarodni skupnosti, saj menda v okviru razvitosti in nerazvitosti nikakor ni moč postaviti na isto mesto razvite kapitalistične in socialistične dežele. Po tukajšnjem mnenju »pravi marksisti- PO SKLEPU ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Bencin v Jugoslaviji za 30 odstotkov dražji Za tuje avtomobiliste ostane v veljavi 10-odstotni popust BEOGRAD — Včeraj je začel veljati odlok zveznega izvršnega sveta, sprejet v soglasju z republiškimi in pokrajinskimi izvršnimi sveti, o podražitvi naftnih derivatov v Jugoslaviji. Liter super bencina v prodaji na drobno stane 52 dinarjev, kar pomeni, da se je podražil za 30 odstotkov. medtem ko bo cena navadnega bencina 49 dinarjev liter, ta pa se je podražil za 28,9 odstotka. Liter dizlovega goriva D-2 velja po novem 38,80 dinarja, to je za 17,6 odstotka več kot doslej, cena tako imenovanega srednjega mazuta je 14,89 dinarja ali podražitev za 37.8 odstotka, reaktivnega goriva 26,35 dinarja (22.07 odstotka) in kurilnega olja 25.70 dinarja (24,15 odst.). iiiiiiliiiirvmiiiiiiiiiiiMiiMiiimiiiiiiiiinmiMiiiiUMiiiiiiiiiiiimiiMiitiiiiiiiMiiMMMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiu V INTERVJUJU NA REVIJO «NIN» Papež junija tudi na Češko? DUNAJ — Jugoslovanska tiskovna agencija Tnjug poroča iz Prage, da namerava papež Janez Pavel II. junija letos obiskati Češkoslovaško. Priložnost za obisk naj bi mu dajala svetovna konferenca o miru in življenju, ki bo v glavnem mestu ČSSR od 21. do 26. junija. Papež naj bi odpotoval na češkoslovaško kar iz Poljske, kjer bo na uradnem obisku od 16. do 22. junija. Milka Planinc o razvoju stabilizacijske politike Ustvarjene možnosti za razmah proizvodnje že v drugem polletju BEOGRAD — »Nin« je v zadnji številki objavil pogovor s predsednico zveznega izvršnega sveta Milko Planinc, ki je odgovorila na najaktualnejša vprašanja s področja uresničevanja politike gospodarske stabilizacije. Kot je povedala, bo treba zdaj od meriti nekakšno kombinacijo nadzorovanih cen in postopnega opuščanja stroge zamrznitve. «Pri tem nam mora biti popolnoma jasno, da v enem letu ne bomo rešili vseh protislovij, ki so se nakopičila v zvezi s cenami, kajti ne smemo pozabiti, da so v Jugoslaviji cene administrativno uravnavane že vsaj deset let.« Glede tujih posojil je Milka Planinc povedala, da so težave, neznank pa ni. Vsa zadeva gre h koncu. in to uspešno. »Borili smo se, da bi prišli do rešitev,« je dodala, »dc takšnih, ki bi bile ugodnejše od reprogramiranja in to je ta rešitev, ki smo j jo sprejeli skupaj z našimi največjimi partnerji na kon-ventibilnem področu. Od te akcije ima gospodarstvo že zdaj koristi: nastajajo najnujnejše možnosti, da začne proizvodnja ob polletju napredovati.« Ko je predsednica ZIS omenila u pravičeni strah ljudi, da si tudi te možnosti ne bi zapravili, je poudarila, da «bomo storili vse, da ne bi prišlo do kakih odstopanj in neodgovornosti. kajti gre za prihodnost vseh nas. to pa pomeni, da bo šla večina teh sredstev v proizvodnjo za izvoz in da bomo vsako leto lahko izvozili za 20 odstotkov več. Če nam bo to uspelo nekako do leta 1986,« je dodala, »se utegnejo naše obveznosti glede na devizni priliv skrčiti v znosnejše okvire.« 2a tuje motorizirane turiste v Jugoslaviji, velja še nadalje 10-odstot-ni popust pri ceni bencina. Neposreden vpliv podražitve naftnih derivatov na ceno v industriji bo 1,4 odstotka, na življenjske stroške 1,8 odstotka in na cene v prodaji na drobno 2,1 odstotka. Na vprašanje novinarjev, kakšna bo usoda bonov za racioniranje porabe goriva, je Luka Reljič, predsednik zveznega komiteja za tržišče odgovoril, da je to odvisno izključno od tega, kako bo z nakupom uvožene surove nafte. Če bomo nafto kupili v skladu z energetsko bilanco države, oziroma če bo šlo zanjo redno 17 odstotkov tekočega deviznega priliva, potem bodo nastali pogoji tudi za ukinitev bonov. Korak v tej smeri je tudi nova cena bencina, saj bo že sama zase vplivala na umiritev povpraševanja, je povedal Reljič. Predstavniki vlade so še zagotovili, da se naftni derivati letos ne bodo več dražili. (dd) Ameriški poslanci proti politiki ZDA v Srednji Ameriki . NEW YORiš — Ameriški predsednik Ronald Reagan je naletel na hud odpor predstavniškega doma glede svoje politike do Nikaragve in Srednje Amerike. Predsednik komisije za tajne službe predstavniškega doma Edward Boland je izjavil, da ne bo kongres dopustil nobene nezakonite in tajne dejavnosti ZDA v Srednji Ameriki in je pozval državnega tajnika Shult-za, naj poroča pred komisijo. Medtem pa je v ameriški javnosti globoko odjeknilo prepričanje osmih članov ameriškega kongresa, ki so po obisku v Hondurasu in Nikaragvi izjavili, da je ameriška vlada »globoko vpletena v podtalno dejavnost, s katero skušajo strmoglaviti nikaragovsko vlado«. Tudi trditve Reaganove administracije, da Nikaragva pošilja orožje salvadorskim upornikom, so člani kongresa zavrnili. Washington je v ta namen poslal v Karibe celo radarska letala «AWACS», a kot kaže brez uspeha. Za Nikaragvo pa se medtem nadaljuje boj proti kontrarevo-lucionarjem in ameriškim plačancem. Sandinistična vlada skuša v ta namen doseči čim-večjo notranjo enotnost, v tej luči je treba oceniti tudi pogovore z nadškofom v Managui Obandom, ki je bil do sedaj precej nenaklonjen sandinistom. Ugrabljeno turško letalo prislalo na atenskem letališču ATENE — Včeraj popoldne so ne znanci preusmerili letalo tipa boeing 727 turške letalske družbe, ki je letelo na notranji progi iz Carigrada v Izmir. Okoli 18. ure je pilot letala, na katerem je bilo 107 pot nikov in sedem članov posadke, zaprosil za prisilni pristanek na atenskem letališču, ker mu je pošlo gorivo. Do trenutka, ko to poročamo, še ni znano, če je ugrabiteljev več. ali en sam. Vsekakor so izpustili že 64 oseb, med njimi skoraj vse ženske in otroke ter tuje državljane. Izvedelo se je, da «zračni pirati«, oboroženi z nožem in zažigalno steklenico, zahtevajo gorivo in dovoljenje za odhod v Avstralijo. Turška vlada je od grških oblasti že zahtevala, naj ne ugodijo zahtevam ugrabiteljev in naj jih takoj izročijo Turčiji. Kaže. da so avtorji zračnega podviga pripadniki neke turške skrajnolevičarske skupine. leninisti« vse takšne koncepcije, ki naj bi jih po sami logiki stvari zagovarjali romunski avtorji, odločno odklanjajo tako v praksi kot tudi v teoriji. Služile naj bi namreč zgolj imperialistični propagandi, ki želi »očrniti realni socializem« in razširiti verzijo o »neokolonialističnem značaju sovjetske zunanje politike« in njenem »vmešavanju v notranje zadere dežel v razvoju«. Skratka, pravi «Novoje vremja«, časopis »Contentporanul« skuša pripisati socialističnim deželam «ista ekspanzionistična in neokolonialistič-na stremljena. kakršna imajo impe-. rialistične države«. DANILO SLIVNIK LONDON — Velika Britanija je včeraj ukazala tajniku sovjetskega veleposlaništva Čemajevu, naj v sedmih dneh zapusti državo. «Fo-reign Office« je sporočil, da je izgon povračilni ukrep, ker je Sovjetska zveza neupravičeno izgnala britanskega letalskega atašeja v Moskvi in dva časnikarja. Tržaški komunisti pri ZKS v Ljubljani LJUBLJANA — V okviru stalnih stikov sta se v Ljubljani sestali delegaciji tržaške federacije KPI in Zveze komunistov Slovenije. Po izmenjavi informacij o političnem gospodarskem in družbenem položaju. sta delegaciji ugotovili enakost stališč glede zahteve o čimprejšnji ukinitvi ukrepov, ki omejujejo maloobmejni promet. Tržaško delegacijo so sestavljali Claudio Tonel, Stojan Spetič in Glauco Rigo, delegacijo ZKS pa Jože Smole, Meta Verbič in Janez Elikan. OBLASTI NAJ PREPREČIJO PROSLAVITEV ŠKVADRISTfl GIUNTE! Vse vež zahtev po prepovedi fašistične manifestacije MSI Vprašanje komunističnih senatorjev notranjemu ministru - Ogorčenje Kraške gorske skupnosti in PSI šizma; pokrajinsko tajništvo PSI zato meni, da morajo demokratične politične sile in javna oblast pozorno oceniti apologetsko manifestacijo MSI. Svoj protest je izreklo tudi Združenje žensk Italije — UDI, ki v imenu italijanskih in slovenskih žensk zahteva od političnih sil in od pristojnih javnih oblasti, da z vsakim sredstvom preprečijo to žalitev. Srečanje Comellija z ministrom Gorio Predsednik deželnega odbora F-JK Antonio Comelli se je včeraj sestal v Rimu z zakladnm ministrom Gorio. Obravnavala sta probleme, ki zadevajo pretok finančnih sredstev med deželo in državo. Kot znano, je davčna reforma znatno oškodovala dežele s posebnim statutom. Dežela Furlanija - Julijska krajina Demokratični Trst vse ostreje protestira zoper sramotno fašistično proslavitev veljaka tržaških škvadri-Stov Francesca Giunte, ki jo namerava izvesti MSI v ponedeljek v nekem mestnem hotelu, kjer naj bi vsedržavni vodja MSI Almirante predstavil brošuro o delovanju požigalca Narodnega doma v Trstu. Vse več organizacij, ustanov in političnih sil odločno zahteva preklic provokativne manifestacije tržaških fašistov, obenem pa tudi zaplembo omenjene knjižice zaradi apologije fašizma. Manifestacijo je včeraj soglasno obsodil tržaški antifašistični odbor, o čemer poročamo obširneje na prvi strani. Delegacija odbora s predsednikom Claricijem na čelu se bo danes dopoldne srečala s prefektom Marrosujem, kateremu bo iznesla svojo zahtevo po prepovedi ponedeljkove predstavitve knjige in zaplenitev publikacije. Slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbec je skupaj s kolegoma Boldrinijem in Bacicchijem naslovila na notranjega ministra vprašanje, v katerem ga seznanja s predstavitvijo knjige o fašistu Giunti. Provokativna manifestacija povzdiguje fašizem in jo MSI prireja prav ob volilni kampanji za obnovitev dežel nega sveta Furlanije - Julijske krajine. ki bi morala potekati v mirnem vzdušju politične konfrontacije— je rečeno v vprašanju — pobuda MSI, kot tudi številne priredit- j ve ob stoletnici Mussolinijevega roj- j stva, pa hočejo zaostriti položaj v mestu, kot je razvidno od vse večjega razmaha fašističnega vandalizma (o tem pričajo fašistična atentata na sedežu Zveze žensk Italije — UDI in ARCI in oskrumbi spomenikov padlim na Proseku in Bazovici). Prav zato podpisniki želijo izvedeti od notranjega ministra, kakšne ukrepe bo sprejel za preprečitev fašističnih provokacij, da ne bi fašistični terorizem ponovno prizadel sedeže demokratičnih ustanov in ne bi skalil javnega reda ter prizadel miroljubnega sožitja v obmejnem pasu. Tudi vodstvo Kraške gorske skupnosti je na svojem zadnjem sestanku ostro obsodilo provokativno pobudo MSI, ki žali vse antifašiste ter slovenske in italijanske partizane. KGS zahteva, naj pristojne oblasti preprečijo to manifestacijo, ker grobo prizadene antifašistični duh naših ljudi. Pokrajinsko tajništvo PSI je v svojem sporočilu izrazilo zaskrbljenost in ogorčenje nad manifestacijo o proslavitvi tržaškega fašista Giunte, ki jo prireja MSI. V komunikeju je rečeno, da ta proslava žali Trst in vrednote odporništva in antifa- JUTRI V OBČINSKI TELOVADNICI V NABREŽINI OSREDNJA GRUDNOVA PRIREDITEV Bogat kulturni spored in nagrajevanje likovnega in literarnega natečaja ni bila deležna določenih dohodkov, ki bi se morali vrniti v deželne blagajne od dela sredstev, ki jih je država izterjala v deželi v obliki raznih davkov. Nedavno so vključili v finančni zakon popravek, ki urejuje to vprašanje za leto 1983. Sedaj bi morala vlada predložiti zakonski osnutek, ki bi dokončno zagotovil deželi letne dohodke od izterjanih davčnih bremen in to je bil tudi predmet včerajšnjega srečanja v Rimu. Minister Goria je zagotovil, da je že poveril naloge, da bi prišlo čimprej do izdelave in predložitve osnutka, in obljubil, da bo že v prvi polovici maja sklical sejo s predstavniki naše dežele za določitev vseh podrobnosti. • Od 23. do 25. aprila bo na vele-sejemskem razstavišču v Trstu vsedržavni kongres Tehnične zveze i-talijanskih farmacistov (UTIFAR), istočasno pa se bodo odvijali tudi «18. italijanski farmacevtski dnevi*. V^OKVIRU ’TIDNA DELAVSKEGA BOJA DANES V OSPREDJU VPRAŠANJA ZDRAVSTVENO-SOCIALNE OSKRBE Ob W.30 na Trgu Unita sindikalni shod m tiskovna konferenca - Problem obrata Caha Bloch še vedno nerešen Po manifestacijah, ki so jih v preteklih dneh uprizorili delavci zasebnih industrijskih obratov v krizi, delavci javnega sektorja in delavci industrijskih obratov z državno soudeležbo, se bo sindikalni «teden» boja za preporod gospodarskih dejavnosti na Tržaškem nadaljeval danes z manifestacijo, posvečeno problemom občanov, ki jim preti sodni izgon iz stanovanja, ostarelih oseb, koristnikov storitev zdravstvene in socialne oskrbe ter e-marginirane mladine. Ob 10.30 bo na Trgu Unita javna sindikalna skupščina o teh problemih, na kateri bodo govorili sindikalisti Sardella. Marengo in Bru-mat. Po skupščini bo tiskovna konferenca, na kateri bodo sindikalisti orisali potek «tedna». Zahteva sindikatov po nujnih srečanjih z vodstvom tukajšnje zveze industrijcev, predsednikom deželnega odbora in z ministrom za državne soudeležbe, so doslej naletele na odziv le pri industrijcih in pri deželni vladi, s katerimi se bo predstavništvo delavcev sestalo v ponedeljek. V torek — z začetkom ob 9. uri — llilliiiilHillIlliniiiiillllliilitiiiiililliiiiiiiintniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiitiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiuiiiniiiHmmnmnnmma NEZASLIŠAN RAZPLET SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinska skupščina se je pilatovsko izognila oceni fašistične provokacije Podžupan primoran prekiniti sejo zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih Tržaški občinski svet se je sinoči nezaslišano izognil vsakršni oceni fašistične provokacije, ki bo v ponedeljek zastrupila miroljubno in demokratično sožitje v našem mestu. Med zasedanjem skupščine, ko je tekla razprava o zadevah u-pravnega značaja, je moral namreč občinski tajnik ugotoviti, da v dvorani ni bilo legalnega števila svetovalcev in zato predsedujočemu (podžupanu Pacorju) ni preostalo drugega, kot da sejo prekine in jo formalno odloži na poznejši datum. Prevladal je torej sramotni politični oportunizem velike večine svetovalcev LpT, ki so seveda našli v mi-sovcih dobrohotne zaveznike, svoj delež temu nepričakovanemu razpletu pa so dale tudi laično - socialistične sile (PRI, ' PSDI, PSl 'in PLI), katerih zastopniki so bili med štetjem odsotni iz dvorane. Njihova prisotnost mogoče ne bi vplivala na končno igro številk, pomenila pa bi nedvomno jasno politično stališče v odgovor na Gambessinija in kole- V nabrežinski občinski telovadnici bo jutri ob 16. uri osrednja proslava 90-letnice rojstva domačega pe snika Iga Grudna. Krajevni kulturni delavci so za priredbo te slavnosti vložili veliko truda ter upati je, da bo njihovo delo poplačano tudi z množično udeležbo na proslavi. Na prireditvi bodo najprej kot gostje nastopili učenci osnovne šole «Igo Gruden* iz Jamelj, ki se bodo predstavili s pevskim zborom in z recitatorji. Sledila bo zelo zanimiva predstavitev treh društvenih praporov, od katerih je gotovo najbolj znan tisti, ki so ga nabrežinske žene 9. septembra leta 1900 podarile pevskemu društvu «Nabrežina». Tri znamenite prapore je društvo prejelo od ljubljanskega Narodnega muzeja ob posredovanju tržaške Narodne in študijske knjižnice. Nastopila bo nato folklorna skupina nabrežinske osnovne šole «Vir-gil Šček», ki jo vodi mlada Nataša Škrk. Grudnove poezije pa bodo recitirali dijaki krajevne nižje srednje šole, ki nosi ime po književniku pod mentorstvom prof. Vere Tute. Slavnostni govor bo imel pesnik Miroslav Košuta, nastopil pa bo tudi mešani pevski zbor «Igo Gruden* pod taktirko Matjaža Ščeka. Na jutrišnji slavnosti v Nabrežini bodo tudi nagradili udeležence slikarskega in likovnega natečaja. Pobudi sta naleteli na velik odziv med domačo mladino, saj je samo pri literarnem natečaju sodelovalo nad 90 učenk in učencev. Nagrajenci in nekateri gostje, med temi tudi ožji sorodniki Iga Grudna, bodo prejeli v dar spominsko grafiko, ki jo je izdelala Liliana DrašČek, mlada in obetajoča domača slikarka. Najbolj še izdelke bodo seveda razstavili v občinski telovadnici. (DB) Pod Križem našli plavajočo tablico iz Splita Tržaška občina sporoča, da so v morju nedaleč od obale pod Križem našli plavajočo signalno tablico, zavito v plastično folijo. Iz kazalo se je. da gre za eno izmed večjega števila tablic najdena je označena s številko 1490 - ki se jih poslužuje Hidrografski inštitut jugoslovanske vojne mornarice iz Splita za preučevanje morskih tokov na jadranu. Občinska uprava opozarja občane, naj v primeru novih najdb (tablice so štirioglate oblike, merijo 12 x 9 cm in so oranžne barve), zabeležijo kra; in uro najdbe ter tablice izročijo Enoti za preučevanje okolja občinske uprave na Trgu Granatieri štev. 2. Neurejen položaj osebja CEST Sindikalna zveza CGIL-CISL UIL .je sinoči izdala poročilo, v katerem izraža pozitivno mnenje o deželnem zakonu štev 35. ki se nanaša na ureditev staležev osebja občinskih uprav. Zakon pa le ne rešuje vseh problemov - pravi nadalje po ročilo - in med temi problemi je tudi položaj osebja Centra za pomoč handikapiraneem (CEST), ki še vedno deluje v okviru zasebne ustanove, delujoče izključno s sredstvi iz javnih skladov. ge, ki že od vsega začetka niso hoteli debate o provokatorski pobudi MSI, kar se je nato tudi zgodilo. Sinočnji zaplet dogodkov in sam način kako je prišlo do «bega» iz sejne dvorane mnogih od ljudstva izvoljenih predstavnikov, mečeta v slabo luč samo verodostojnost najvažnejšega upravno - političnega telesa v mestu, ki je (in tega ne smemo nikoli pozabiti) bilo odlikovano z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Da lista noče debate o proslavi fašističnega zločinca Giunte je bilo razvidno že od samega začetka, ko sta Calabria (KPI) in Parovel (MT) zahtevala, da se svet na sinočnjem zasedanju, po obravnavi nekaterih vprašanj upravnega zna-CtfjS, jasno izreče o provokaciji. V poimenskem glasovanju so to povsem utemeljeno zahtevo podprli KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI in MT, proti pa so glasovali skoraj vsi li-starji in seveda fašisti. Vzdržala sta se le odbornika LpT Colombis in Salvagno, medtem ko je Bassani (LpT) pred glasovanjem zapustil dvorano. Naj povemo, da se je KD vzdržala pred glasovanjem z utemeljitvijo, da debata o omenjenih resolucijah ni bila formalno vključena na dnevni red. Zahteva KPI in Parovela pa je vsekakor, čeprav s pičlo razliko glasov (16 proti 14), prevladala in Cecovini je bil primoran, da v nadaljevanju seje vključi v debato tudi «primer Giunta*. Tega pa, kot smo že omenili, nismo dočakali. Že med obravnavo rednih sklepov so se klopi večine in MSI počasi izpraznjevale, naknadno štetje prisotnih pa je pokazalo, da je bilo v dvorani tedaj le 24 svetovalcev, kar je seveda premalo za sklepčnost seje. Kot smo lahko opazili, so bili med štetjem v popolni sestavi prisotni v sejni dvorani le komunisti, Lokar (SSk), Parovel (MT) in deloma demokri-stjanska svetovalska skupina, osta li, razen redkih izjem, pa so bili odsotni in med te moramo prišteti samega župana Cecovinija. Dogodki, ki so tako npričakovano označili sinočnjo sejo, se komentirajo sami po sebi. Velika večina svetovalcev LpT je spet pokazala svojo skrajno desničarsko in obenem tudi zelo oportunistično lice, ki spet (če je to bilo sploh potrebno) potrjuje, kakšna je politična linija tega gibanja. Velika škoda pa je, da so zavezniki LpT v koaliciji iz tega ali onega razloga nasedli na ta prefinjeno izpeljani politični manever, ki je imel za podli cilj čisto predvolilne a tudi ideološke računi-ce, ki jih zločinska pot Francesca Giunte ni mogla in ni smela na noben način omadeževati. pa bodo na pomorski postaji zase dali vodilni odbori vseh kategorij delavcev, organiziranih v sindikatih j CGIL, CISL in UIL, da se po poročilu pokrajinskega tajnika CISL Degrassija in razpravi dokončno izrečejo o oklicu splošne stavke v tržaški pokrajini, za katero je bil kakor znano že načelno določen datum 28. aprila. V okviru pobud za gospodarski preporod Trsta se uvršča tudi javna manifestacija, ki jo bo sekcija «Josip Verginela* priredila jutri ob 11. uri na Kržadi v Križu in kjer bosta o ekonomskih problemih našega mesta govorila deželni svetovalec Boris Iskra in pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gialuz. Na sedežu sindikata CISL so se včeraj popoldne zbrali na sindikalni skupščini delavci bivše tovarne nogavic Calza Bloch. Predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze so poročali o najnovej-šr n razvoju dogodkov okrog možnosti, da bi tovarno prevzela družba ININCO. Po raziskavi, ki so jo opravili v obratu po naročilu ustanov, ki naj bi finansirale novo pobudo, pa je «rešitev ININCO* praktično neizvedljiva. Ostaja pa še ena možnost, in sicer ta, da bi v okviru obrata ponovno pognali barvarno (v kateri pa bi moglo najti zaposlitev le kakih 50 ljudi), za to pa je treba poprej zagotoviti, da bo bar-j varna imela dovolj klientov, in to ne samo iz tržaške pokrajine. Na skupščini so ustanovili posebno ko-I misijo, ki naj pregleda poročilo o-pravljene raziskave, problem delavstva bivše tovarne nogavic pa bodo sindikalisti ponovno načeli tudi na srečanju s predsednikom deželnega odbora Comellijem in odbornikom za industrijo De C ar lijem prihodnji ponedeljek. Maja kongres tržaških socialistov Sedemnajsti pokrajinski kongres PSI bo v Trstu 7. in 8. maja. Osnovo za razpravo bo nudil enotni dokument, ki je odraz notranje e-notnosti tržaških socialistov. Kot je poudaril pokrajinski tajnik Pittoni, je kongres važen tudi zaradi bližr njih volitev, od katerih si PSI pričakuje prav tako ugoden rezultat, kot ga je ta stranka dosegla na volitvah lanskega leta. Sekcijski kongresi se bodo začeli že pojutrišnjem. v ponedeljek nadaljevali pa se bodo vse do srede, 27. aprila. Tiskovna konferenca deželnega svetovalca DP Deželni svetovale Proletarske demokracije Cavallo je včeraj zjutraj na tiskovni konferenci predstavil zakonski osnutek za reformo izredne dopolnilne blagajne, ki ga je v imenu te skupine pred kratkim predstavila v parlamentu neodvisna levičarka Marisa Galli. Svetovalec DP je napovedal, da bodo tudi v Trstu javno začeli zbirati podpise pod peticijo v podporo temu zakonskemu predlogu. Tiskovne konference so se udeležili tudi člani krajevnega tajništva tega političnega gibanja. • Tržaška Zveza žensk Italije - UDI priredi v torek, 19. t.m., v prostorih Časnikarskega krožka javni posvet o potrebah priletnih žensk Včeraj je bilo v tržaškem Kulturnem domu odprtje arheološke razstave cPredloka v zgodnjem srednjem veku*. Pobudo so organizirali Pomorski muzej «Sergej Mašera* iz Pirana, Narodna in študijska miaiiiiiiiiuin knjižnica v Trstu in Slovenski raziskovalni inštitut. Kot je v svojem nagovoru povedala avtorica razstave arheologinja Elica Boltin - Tome «Predloko danes predstavljamo kot edino raziska- iiiniiiiiiiiiitiiiifiiiiiimiiiiiiHimiiiniiiniiniiiiiiiiiiiilt OD SOBOTE'r 23., DO PONEDELJKA, 25. APRILA Dolinska občina se pripravlja na pomemben niz prireditev Spored obsega večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji, odprtje družbenego centra «Anton Ukmar-Miro» pri Domju in spominsko svečanost pred spomenikom VČERAJ V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Odprtje razstave o pomembnih arheoloških najdbah v Predloki Uvodne besede Pavla Stran ja, Mirana Kafola in Elice Boltin . Tome no staroslovensko grobišče na območju slovenskega dela Istre*. Starejši del grobišča je iz 7. - 8. stoletja, mlajši a obsežnejši pa je iz 9. - 11. stoletja. Kot je poudarila Elica Boltin -Tome, dokazuje, da so bili v Predloki Slovani zakoreninjeni že v 11. stoletju, tudi na papirju zapisana darilna listina iz leta 1067. Razstava, ki govori o omenjenih odkritjih, seveda ni važna le zaradi arheoloških izkopanin, ampak, kot je v uvodnih besedah poudaril tajnik SLORI Pavel Stranj, tudi zato, ker je «vsak nov korak k razumevanju preteklost območja na katerem živimo* pomemben tudi za boljše razumevanje «korenin današnjosti*. V imenu piranskega Pomorskega muzeja «Sergej Mašera* je prisotne pozdravil tudi njegov ravnatelj Miran Kafol, ki je med drugim poudaril pomen arheološkega dela in rezultate, ki so na razstavi vidni. Dejal je tudi, da je razstava še posebej namenjena šolski mladini. Ob zaključku naj zapišemo, da si lahko obiskovalec ogleda fotografije in drugo terensko dokumentacijo najdbišč in tudi nekaj izkopanin. Vsi podnapisi in druga pojasnila so v slovenščini in italijanščini, saj je razstava namenjena tud italijansko govorečemu prebivalstvu. (Na sliki posnetek z včerajšnjega odprtja razstave) Umetniške fotografije Andreje Peklaj v Gregorčičevi dvorani V priredbi Društva zamejskih likovnikov in Foto kluba 80 so otvo-rili včeraj v Gregorčičevi dvorani razstavo del ljubljanske fotografinje Andreje Peklaj. Po pozdravnem nagovoru slikarja Deziderija Švare je o svojevrstni umetniški izraznosti del Peklajeve spregovoril likovni kritik Milico Bambič. Poudaril je izrazit umetniški značaj njenih «fo-tografij», s katerimi je prešla o-kvir golega poustvarjanja tako krajinskih kot človeških lepot. Andreja Peklaj se je rodila leta 1948 v Vikerčah pod Šmarno goro. Od leta 1974 je članica Foto kluba Planinske zveze Slovenije, od vsega začetka pa je aktivno sodelovala na republiških, zveznih in mednarodnih razstavah fotografij in barvnih dia-pozititov. Lani ji je Fotografska zveza Jugoslavije podelila nas’ov Kandidat mojster fotografije. Njen fotografski opus je pb svojem stilnem značaju razpet med realizmom in abstrakcijo, svoje kompozicijske zasnove pa gradi predvsem po sistemu izstopajoče barvne dominante D tonsko kontrastnem okolju, sredi barvnih in svetlobnih nasprotij. Včerajšnji kulturni dogode kje popestril kitarist Igor Starc. SINOČI V BOLJUNSKEM GLEDALIŠČU Zaključeni glasbeni večeri v priredbi KD F. Prešeren Nastopili so pianistka Vihra Kodrič, otroški zbor KD Fran Venturini in domači mladinski zbor S koncertom pianistske Vihre Kodrič in nastopom otroškega pevskega zbora KD Fran Venturini od Dom-ja ter mladinskega pevskega zbora KD France Prešeren iz Boljunca se je sinoči zaključil niz Glasbenih večerov, ki jih je priredilo KD France Prešeren v občinskem gledališču v Bol juncu. S to pobuda je boljunsko društvo izpolnilo pomembno na'ogo na področju glasbene kulture. Po'eg zborovskega petja, ki ima v našem kulturno - prosvetnem življenju pomembno vlogo in bogato tradicijo, je s tem približalo občinstvu tudi glasbo (na prvem večeru 26. marca je nastopil kitarist Samo Južinič, na drugem 9. aprila kakovostni pevski zbor Obala iz Kopra, sinoči pa pianistka Vihra Kodrič). Glasbeni večeri društva France Prešeren so še ep spodbuden primer posredovanja g’asbene umetnosti ti vse pogostejši praksi delovanja kulturno prosvetnih društev na Tržaškem. Kulturnim delavcem iz Boljunca gre zato vse priznanje za glasbeno pobudo, žal pa ne moremo i-stega reči o obisku treh koncertov, pobudami, s katerimi se bodo tržaški Slovenci in italijanski demokrati in antifašistično misleči ljudje spomnili dogodkov pred štiridesetimi leti, ko se je mrki fa-scio sesul v prah, ter istočasno odgovoril na porajanje novih fašističnih izbruhov in provokacij, začenši s sramotno in nedopustno Giuntovo proslavo, bo niz prireditev, ki jih dolinska občina pripravlja ob sodelovanju občanov za 23., 24. in 25. april. Letos proslavlja-1 Najpomembnejši dogodek v tem o-mo 40. obletnico kviru bo prav gotovo slovesno od-padca fašizma.! prtje novega družbenega centra pri Med vidnejšimi Domju, ki ga bodo poimenovali po —; _ i— legendarnem revolucionarju s Proseka Antonu Ukmarju - Miru. Predaja pomembnega občinskega objekta družbeno-kulturnim namenom bo V TEKU SO ZE DOBRA DVA TEDNA Priprave na kongres VZPI-ANPI že dobra dva tedna so v teku priprave na pokrajinski kongres združenja VZPI - ANPI. Nekatere sekcije so že imele svoje sekcijske skupščine, na katerih so bila izvoljena krajevna vodstva organizacij bivših borcev in partizanov ter delegati na kongresu, ki bo v prihodnjem mesecu. Druge to zelo pomembno delo še čaka, toda treba bo pohiteti, ker je treba izpolniti te obveznosti do konca tega meseca. Popolnoma se zavedamo, da sta glede organizacijskih, pa s tem povezanih tudi političnih vprašanj, naše mesto in pokrajina v izjemnem položaju. Vse težave pa nas ne smejo odvrniti od cilja, da zadostimo statutnim obveznostim Združenja partizanov Italije — v katerem delujemo polnopravno že več kot 15 let. Letošnji pokrajinski kongres VZPI - ANPI ima velik pomen za nas vse: člane združenja, bivše borce in aktiviste, antifašiste, demokrate na sploh in še tudi posebej za nas Slovence. Predvsem je njegov pomen organizacijske narave, saj gre za to, da se prenovijo vodstva krajevnih organizacij — sekcij ANPI, da bi tako razpolagali s krajevnimi odbori, ki bi bili veren odraz hotenj članstva in ljudi, ki težijo okoli njih. To ne bi bilo težko doseči, saj je v naših okoliških krajih in deloma tudi v nekaterih mestnih okoliših velika večina sodelovala v osvobodilnem boju. Končno mora iz krajevnih skupščin, ki so že opravile svo.je delo in iz tistih, kjer je to delo še v teku, zrasti nov pokrajinski odbor, ki bo verno iri dosledno odražal misel in hotenja celotnega članstva, ljudi, ki mu stojijo ob strani ter sploh vsega našega ljudstva ter posebno mladine, ki goji veliko spoštovanje do tradicij narodnoosvobodilnega boja. Naloga, ki nas čaka, ni lahka. Predvsem pa je treba pregnati mrtvilo, v katerem včasih obtičimo. Res je, da leta tečejo, da so mnogi bivši borci in partizani že razmeroma stari, saj se njihova leta gibljejo od 60 (pa tudi nekoliko manj) tja do 70 in še več, Nikoli pa ne smemo pozabiti, da še vedno obstajajo številne postavke velikega osvobodilnega programa, za katere smo se z vso zavzetostjo borili pred skoraj 40 leti in ki jih še nismo izpeljali, ki pa terjajo v sedanjih težjih okoliščinah nujno rešitev. In komu naj pripada vsaj delček te častne naloge, če ne bivšim borcem? V tem trenutku posebno pri nas stari in novi fašizem dvigata glavo, obujajoč spomine na Francesca Giunto, na požig Narodnega doma ter na divjanje fašističnih škvader v letih po prvi svetovni vojni. Proti vsem tem zakletim sovražnikom našega ljudstva, nas Slovencev in italijanskega delovnega in demokratičnega ljudstva, moramo strniti svoje vrste, povečati našo budnost, posebno v okoliških sekcijah ter pobijati fašizem na vsakem koraku. Pokrajinski kongres se bo odvijal v znaku triletnega proslavljanja osvobodilnega boja z namenom, da se uresničita, z doslednim izvajanjem, duh in črka republiške ustave v Italiji. Složno in s sodelovanjem vseh, ki jim je pri srcu bodočnost demokracije in svobode, bomo s svojim vztrajnim delom to tudi dosegli. VLADIMIR KENDA v nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri. Vsi vemo, kaj pomeni takšen druž-beno-kulturni dom za Domjo, ki ga je že krog in krog obdalo mesto z vsem svojim asimilacijskim pritiskom. Novi center pa je pridobitev tudi za vso dolinsko občino in vob-če za našo širšo skupnost. Prav odprtje novega doma, poimenovanega po zglednem in doslednem antifašistu, kakršen je bil Anton Ukmar, je še zlasti pomenljivo in primerno za proslavljanje 40. obletnice fašizma, ki je v naših krajih začel svoj mračni pohod s požiganjem in uničevanjem kulturnih domov in raznih sedežev. Drugi pomenljiv poudarek dolinske prireditve sloni na ideji sožitja in prijateljstva med dvema narodnostma, ki živita na eni in drugi strani meje, ideji, ki je imela tako rekoč kot danes najbolj razvpitega nasprotnika v fašizmu. To idejo bo na dolinski prireditvi poudaril večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Nastopili bodo Tamburaš-ki ansambel KUD, Fratellanza z Reke, moški pevski zbor in godalni orkester KUD Lino Mariani s Pule, mešani pevski zbor italijanske narodnosti iz Umaga, mladinski ženski zbor Samoupravne interesne skoposti za prosveto in kulturo italijanske narodnosti iz Izole, prisoten pa bo tudi predsednik italijan Drevi na Kontovelu koncert zbora Vasilij Mirk Danes zvečer ob 20.30 bo na Kontovelu celovečerni koncert moškega pevskega zbora Vasilij Mirk, ki se bo predstavil občinstvu s sporedom umetnih in narodnih pesmi. Zbor, katerega vodstvo je v februarju leta 1979 prevzel Evgen Prinčič, je pomladil in razširil svoje vrste. Trenutno šteje zbor 48 pevcev, ki bodo danes zvečer zapeli poleg renesančnih skladb tudi vrsto slovenskih u-metnih in narodnih ter pesmi drugih narodov. ki bi zaslužili prav gotovo več občinstva, kot so ga dejansko imeli. V prvem delu sinočnjega glasbenega večera je kot rečeno nastopila pianistka Vihra Kodrič, ki je temperamentno posredovala vrsto skladb Modesta Musorskega. V drugem delu pa sta se predstavila pred kratkim ustanovljena otroški pevski zbor KD Fran Venturini od Domja, ki ga z znano veščino vodi Frida Valenčič, ob spremljavi harmonikar-ke Suzane Žerjal, ki je sinoči tudi vodila tri pesmi, in pianistke Tatjane Slokar, ter mladinski pevski zbor KD France Prešeren iz Boljunca. ki ga vodi Giorgio Gustinčič. Oba zbora sta se dobro odrezala. čeprav nimata za sabo veliko izkušenj. Šof.er~ie^ž*f»rf vrata* upokojenec padel z avtobusa in si zlomil čelno kost Predvčerajšnjim je 86-letni upokojenec Giuseppe Botindari hotel stopiti na avtobus št. 30, šofer pa je zaprl vrata, tako da je upokojenec izgubil ravnotežje in padel na pločnik. Kljub bolečini in udarcem v glavo je spočetka mislil, da ne bo hujšega, včeraj zjutraj pa se je počutil slabo in se javil v bolnici. Tu so zdravniki ugotovili, da si je zlomil čelno kost in da se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku mesec dni. To je spet priložnost, mimo torkove hude nesreče, da šoferji mestnih avtobusov in direkcija prevoznega podjetja ACT razmislijo tudi o potrebah uporabnikov, ki so večinoma priletne o-sebe in imajo zato težave pri vsto panju in izstopanju iz avtobusov. Neidentificiran moški v smrtni nevarnosti Sinoči ob 23.20 so na oddelku za oživljanje sprejeli s pridržano prognozo neidentificiranega moškega, starega okrog 40-50 let, katerega je v Ul. Brigata Casale z vespo zbil 18-letni študent Daniele Franco iz Ul. Colombo 6. Zaradi hudega udarca v glavo in verjetnega zloma lobanje je moški v komi tretje stopnje. V nesreči se je ranil tudi Franco. Njega so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil 15 dni. Policiji je študent izjavil, da pešca, ki je prečkal ulico, ni zapazil, ker ga je nenadoma zaslepil mimoidoči avto. NlimHMIIIIIttlllimilMIIIIttlMIIIIIIItHtlMIIIimnllllHIIIIIIIIHIIIIIIMItMIIIIIIIIIIIIIIIIMimmMIIMMtltlllHIIIII NESREČI VERJETNO BOTROVALA PREVELIKA HITROST V čelnem trčenju v Ul. (aboto hudo ranjena 53-letna zakonca V Ul. Caboto je včeraj popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila hudo ranjena zakonca Amalia in Santo Crosara iz Ul. Mon-tedoro 11. Življenje 53-letne Amalie Crosara visi na nitki, kajti utrpela je hude udarce v prsni koš in trebušno votlino, pri čemer zdravniki oddelka za oživljanje (kamor so jo sprejeli s pridržano prognozo) domnevajo, da je verjetno u-trpela tudi notranje poškodbe. V ske Unije za Istro in Reko Mario silnem trčenju si je ženska zlomila Bonita. Večer bo v soboto, 23. apri Itudi stegnenico, desni kolk in kole-la, ob 20.30 v gledališču France no- NJen 53-letni mož pa se bo zdra-Prešeren v Boljuncu. I vil 40 dni zaradi udarca v obraz. Triptih dolinske proslave bo 25.! vsled katerega se mu je izpulilo aprila sklenila manifestacija v po- več zob. Ni izključeno, da si je tudi častitev spomina padlih pred glav-! zlomil čeljustne kosti. Zdravijo ga nim občinskim spomeniku v Dolini. V programu je častna straža, shod bivših borcev in aktivistov ter kulturni spored s sodelovanjem u čencev in dijakov vseh šol iz Brega. Celotna proslava se bo v popoldan skih urah zaključila z družabnostjo v novem centru «A. Ukmarja* pri Domju, ki jo bodo pripravile kra jevne sekcije VZPI - ANPI. | na oddelku za hitre kirurške posege. Dinamika nesreče ni še povsem pojasnjena, saj je vpletenih več vozil. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev iz Milj, ki vodijo preiskavo, kaže, vsekakor, da je 24-letni Milvio Lamacchia iz Ul. Grandi 11 I zaradi previsoke hitrosti med pre-1 hitevanjem parkiranega avta trčil v nasproti vožeče dostavno vozilo, katerega je upravljal 21-letni delavec Denis Merlak iz Doline 472. Lamacchia je pri tem izgubil nadzorstvo nad svojim mercedesom in za vozil v parkirani opel, od koder pa ga je zaneslo spet na cestišče, kjer je čelno trčil v fiat 127 zakoncev Crosara. V nesreči sta bila Lamacchia in Merlak le lažje ranjena, tako da se nista javila v bolnišnici. Z vespo v tovornjak Mesec dni se bo moral zdraviti 29-letni odvetnik Gabrio Laurini iz Ul. Ruggero Manna 9, ki si je zlomil desni sredinec in se udaril po vsem telesu v prometni nesreči, do katere je prišlo včeraj zjutraj na Nabrežju. Laurini je z vespo zavijal iz Trga Venezia proti Trgu Čampo Marzio, ko je trčil v tovornjak, katerega je upravljal 25-letni Gianni Del Piccolo. Bazen «B. Bianchi* bo jutri prt zaradi športne prireditve. ar Aljoša Žerjal v Mačkoljah V mačkoljanski srenjski hiši je i-melo KD Primorsko v četrtek zvečer v gosteh Aljošo Žerjala, ki je dokaj številni publiki prikazal svoje filmske posnetke iz moskovske olim-piade leta 1980. Žerjal je prikazal lepote sovjetskega glavnega mesta (posebno lepi so bili posnetki Kremlja in Rdečega trga), pa tudi življenje ljudi v njem, na olimpiadi pa sta ga pritegnili, bolj kot športni dogodki, predvsem slikoviti otvoritvena in zaključna svečanost. S tem lepim večerom, ki je povsem zadovoljil tako prisotne kot samega predavatelja, je KD Primorsko zaključilo svojo prireditveno sezono v srenjski hiši, saj nastopi s pomladjo čas priljubljenih prireditev na odprtem - šager. Pod starozaveznimi šotori na Radiu Trst A Danes ob' 18. uri bo v okviru ciklusa «Pod starozaveznimi šotori* na sporedu izvirna radijska igra «Sonce nad Tigrisom*. Niz petih radijskih iger je napisal tržaški pisatelj Alojz Rebula, izvedli pa člani radiskega odra v režiji Mirka Mahniča. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar sporoča svojim članom, da se bo danes, 16. a-prila ob 15. uri nadaljevala delovna akcija. SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi jutri. 17. aprila, ob 16. uri v občinski telovadnici proslavo ob 90. obletnici rojstva pesnika Iga Grudna. SKD Barkovlje vabi na veseloigro «čuk v nebesih*, ki jo bo U-prizoril amaterski oder Jaka Štoka Prosek - Kontovel jutri, 17. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12. Sledila bo družabnost. Vabljeni! Izleti Združenje Union Podlonjer, Sv. 1* van priredi enodnevni izlet 24. *-prila v Beneško Slovenijo z ogledom št. Lenarta in špetra Slovenov. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 v torek in četrtek, od 17. do 19. ure-Telefon 64459 ali 732858. SPDT priredi jutri, 17. aprila, v okviru programa Športne šole izlet za osnovnošolsko mladino na Medved.jak in Repentabor. Zbirališče ob 9. uri na Trgu Oberdan, povratek ob 18.30 na isti trg. Za predšolske otroke v spremstvu staršev izlet na Medvedjak, zbirališče ob 10.30 pri Fernetičih - križišče Repentabor. -^»SK0 ^GLEDALIŠČE V TRSTU PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Pripoveduje Štefka Drolčeva Danes, 16, aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «M. Gregorič -Stepančiča, ob 11. uri v osnovni šoli «Ivan Grbec* Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 16. aprila 1983, ob 17. uri v Lipici — Victor Lanoux »Odpirača. KOSSETTI Danes, 16. t.m., ob 16. uri rezervirano za deželo, ob 20.30 red 2. sobota, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo »I Masnadieria. Režija Gabriele La-via. Nastopajo U. Orsini, M. Guerri-tore, G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacija pri glavni blagajni. VERDI Danes, 16. t.m., ob 17. uri red S tretja predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Daniel Oren, režiser Dario Dalla Corte. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Danes, 16. t.m., ob 20. uri: Peter Turini «Jožef in Marija*. Gostovanje PDG v Trnovem pri Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Okrogla dvorana Danes, 16. t.m., ob 18. uri: S. Makarovič - A. Kersnik «Partija kart*. Srednja dvorana Danes, 16. t.m., ob 19.30: I. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel - Koroške, tržaške in goriške pokrajine in Slovenije. Sprejemna dvorana Juhi, 17. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare «Romeo in Julija* - Komentarji. Tretja ponovitev. Mala dvorana Danes, 16. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «Za en gobček pesmi*. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9- do 11. in od 16. do 20. ure, ob Sobotah od 9. do 11. ure in pred pri-če(kom predstave. Kino Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Voci di primavera* (Au-stria 1933). Režija Paul Fejos. Ariston 17.00 «Invito al viaggio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 «11 tifoso, 1’arbitro e il calciatore*. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 2 «Missio-ne porno*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Dvorana št. 3 «Pa-radiso erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00—22.15 «Dark Cry-stal*. Barvni film ža vsakogar. Tenice 17.00 «Tron». Walt Disney Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney Filodrammatieo Zaprto. Aurora 16.00 «Blade Runner*. Capitol 16.30 *Vado a vivere da solo*. Cristallo 16.30 «Thor il conquesta-tore*. Conrad Nichelson. Moderno 15.30 «Rambo». S. Stallone. Radio 15.30 «Erolic Blues*. Prepovedan mladini pod 18. letom. "ittorio Venelo 16.00 «Obiettivo mor-tale*. Lumiere 16.00 «Lola». Prepovedan mladini pod 14. letom. r Čestitke Danes praznuje v Šempolaju JOŽICA ŠKRK vd. ŠUŠTERŠIČ svoj vi. šoki življenjski jubilej, 90. rojstni uun. še na mnoga zdrava in sreč-u» leta ji kličejo vsi nečaki in nečakinje. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 16. aprila - BOŽA oonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.51 — Dolžina dneva 13.33 — Lu-ha vzide ob 8.13 in zatone ob 23.36. Jutri, NEDELJA, 17. aprila RUDOLF Vreme včeraj: najvišja temperatu-14,2 stopinje, najnižja 8,9 stopi-uje. ob 18. uri 12.4 stopinje, zračni r®k 1019,2 mb rahlo pada. veter 5 sm na uro severovzhodnik, vlaga odstotna, nebo pooblačeno, mor-J# skoraj mirno, temperatura mor-Ja U.9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Ottolen-Shi, Davide Bucconi, Alessandro Tonzar, Adriana Katja D’Amato. UMRLI SO: 81-letni Stanislav Palete- 73-letni Pietro Rozzo, P7-letni “letro Pol, 77-letna Angela Lenas-5? por. Bramasse, 84-letna Valeria "esavento vd. Nikpali, 48-letni Ful-rio Saletin, 68-letna Anna Maria De-TOrnardi por. Schergat, 37-letna Maria Loredan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN „ (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta m S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungo mare Venezia 3). 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Sonnino 4, Trg Lihertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN m (od 20.30 dalje) . Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6. Nabrežina, Boljunec, Milje (Lun-gomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: ml- 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 2°0 121; Sesljan; tel. 209 197. Kulturno združenje Most Kulturni in umetniški krožek priredita v ponedeljek, 18. t.m., ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega in umetniškega krožka v Trstu, Ulica del Teatro 2, srečanje in razgovor na temo KOSOVEL SLATAPER DVA PESNIKA KRASA SODELOVALI BODO: Gino Brazzoduro - Genova; Arnaldo Bres-san - Milan; Taras Kermauner - Ljubljana; Aleš Lokar - Trst; Claudio Magris - Trst in Jolka Milič - Sežana. Koncerti Komorni orkester giedališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija bo jutr ob 11. uri v mali dvorani gledališča (Ridotto) v okviru ciklusa nedeljskih koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost izvajal program v celoti posvečen Antoniu Vivaldiju. Ansambel bo izvajal štiri koncerte iz opusa 3 bolj poznanega kot «Estro Ar: monico*. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Razstave Danes ob 18. uri bo v galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecchia odprl razstavo svojih risb, grafik, akvarelov in skulptur tržaški mojster Marjano Černe. V galeriji TK v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Jože Ciuha. V Ljudskem domu v Trebčah je odprta razstava «Naši kraji in ljudje* slikarke Tončke Kolerič. Urnik: danes od 17. do 20. in jutri od 10. do 12. ure. TFS STU LEDI vabi danes, 16. aprila, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Bo-Ijuncu na prireditev STU LEDI NEJ PRIDE NUTER NA SPOREDU BO S. IN 6. MAJA Ob letošnjem ESPOMEGU tudi simpozij o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja Italijanski in jugoslovanski strokovnjaki bodo razpravljali o družbenogospodarski ureditvi v Italiji in Jugoslaviji ter o zakonodaji, ki ureja ustanavljanje mešanih podjetij * 8 maja simpozij e navtičnem turizmu MOŠKI PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK PROSEK - KONTOVEL vas vabi na KONCERT umetnih in narodnih pesmi, ki bo danes, 16. t.m., ob 20.30 na Kontovelu. Dirigent: Evgen Prinčič v. r ■ BA.MCA Di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KRED I TNA. BANKA J - ... . S. P. A. ' ; " -v. TRST - ULICA F. FILZ1 10 - ' '2? 61- GLEDALIŠČE " V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri - ABONMA RED A v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B v torek. 19. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu. uiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiimmiiiiiiimiiimttiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiminiiiiiiii «Made in Friuli» tudi v gastronomiji Friuli». To parolo je meseci vrgel v svet «Made in pred nekaj pred kratkim imenovani predsednik trgovinske zbornice v Vidmu, ki je istočasno tudi predsednik italijansko jugoslovanske zbornice, videmske podružinice, ter deželni tajnik socialistične stranke. Na to njegovo parolo odgovarjajo pozitivno v vsej Furlaniji gospodarski krogi, kritizirajo jo le nekateri demokristjani s senatorjem Torosom na čelu, nabrž jezni ker ni njim prišla na misel. Ta parola, s katero vabi Bravo na eni strani Furlane, da kupujejo predvsem izdelke proizvo-dene doma, na drugi pa skuša re-klamizirati izdelke furlanskih tovarn in obrtnih delavcev ter kmečkih posestev, pa pridobiva iz dneva v dan na veljavi in tudi furlanski tisk jo je že osvojil. Na ta način izgublja jo najbrž tla tudi pristaši Furlanskega gibanja, ki se omejujejo v svojih propagadnih akcijah v korist Furlanov le na deklaracije ter najbrž tudi na mazanje cestnih ta bel, na katerih črtajo italijanske na žive krajev in jih zamenjava z ori ginalnimi furlanskimi. Da bi komu med njimi padlo v glavo, da bi za svoje sinove zahteval furlansko šolo ali vsaj pouk furlanščine, to se ne zgodi. V okviru te akcije «Made in Friu li» je bila včeraj v Vidmu predsta- vitev gastronomskega zemljevida Furlanije. Pravzaprav so sestavljal-ci najprej mislili, da bi sestavili zemljevid samo Videmske pokrajine, pa so se potem premislili in raz širili zanimanje na pordenonsko, go-riško in tudi tržaško pokrajino, pa čeprav marsikatero ozemlje ne sodi v Furlanijo. Tudi napis na zemljevidu pove, da gre za zemUevid videmske pokrajine. Drugače ne bi niti moglo biti, saj sta ga izdala videmska trgovinska zbornica in videmska delegacija gastronomskega društva Accademia della cucina i-taliana. Karto so predstavili včeraj v Vidmu predsednik zbornice Bravo, predsednik videmske delegacije prej omenjene akademije inž. Rizzani ter izvedenka Stroili. ki je karto tudi sestavila. Sline so se nam cedile ko sta Rizzani in Stroilijeva pripovedovala o *us e spares», o »sope cu lis tri-pis», o *cais in umit», o «gnocs di coce», o «essis di Raviej*. o *risot cu lis jarbis» itd ter tudi o jedilih, ki so se vtihotapile v furlansko kuhinjo iz slovenskih krajev, kot so teolaes», tgnocs di sespis», *guba-ne* itd. Na izzivalna vprašanja časnikarjev so prireditelji povedali, da se v Furlaniji nudi gostom premalo domačih jedi. Mladi, vojaki, tudi turisti se ogrevajo za enostavnejšo hrano, za pizze in podobne, ki so doma iz drugih krajev. Povedali so tudi, da bodo skušali prepričati gostilničarje, da nudijo gostom čim-več starih domačih jedi ter da bodo tiste gostilne, ki se bodo temu vabilu odzvale, tudi primerno reklamirali. Ob koncu pa je Bravo vrgel še en kamenček svoje kampanje *Ma de in Friulh. Napovedal je široko akcijo za valorizacijo furlanskih penečih vin, doma in v širnem svetu. Furlanska peneča vina so zelo kvalitetna, ena največjih svetovnih letalskih družb, TWA, jih že ima v svojem menuju prvega razreda. Treba bo že bolj prodajati v tujino ta peneča vina. Kaj bodo k temu rekli v Gradišču ob Soči, kjer so lani pričeli z razstavami penečih vin naše dežele in so mislili na prvenstvo na tem področju? Ko se v Furlaniji toliko potegujejo za reklamizacijo novih izdelkov se pri nas lahko sprašujemo, ali bi bili zmožni v sodobnem času napraviti nekaj podobnega, kar ne bi bilo niti tako daleč od znamenitega «Svoji k svojim», ki so ga naši predniki začeli izvajati pred koncem prejšnjega stoletja prav tu pri nas v orici? (mw). pevska zbora Paglavec iz Podgore in Soča iz Nove Gorice. O pomenu Osvobodilne fronte slovenskega naroda bosta govorila Neva Lukeš in Silvino Poletto, nekdanje borce BBO pa bo nagovoril Jože Koren, nekdanji partizan na območju Brd in Benečije, medvojni sodelavec tiskane partizanske besede in glavni urednik našega lista. Prireditev bodo popestrili z deklamacijami gledališkega igralca ožka Lukeša. V torek zvečer občinski svet v Sovodnjah O izvršilnem načrtu za prvo skupino del grezničnega omrežja v Ru-pi in na Peči bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki je sklicana za torek, 19. t.m., zvečer. Poleg tega bodo na omenjeni seji razpravljali tudi o postopku uresničevanja načrta za urbanizacijo obrtniške cone v Rubijah, odobrili dopolnilo k pogodbi z upravo državne železnice za zgraditev podvoza na Štradaltj ter razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. ob 20. uri predaval v prostorih občinske knjižnice v Zagraju. prof. Teodoro Sala. Pobudo za predavanje je dala občinska knjižnica v Zagraju, ki ob tej priložnosti pripravlja tudi razstavo knjig in publikacij o odporniškem gibanju in narodnoosvobodilnem boju v naših krajih. DANES V UL. BAIAMONTI Razstava izdelkov umetne obrti V prostorih občinskega večnamenskega socialnega centra v Ulici Ba-iamonti bodo danes ob 18. uri odprli razstavo izdelkov umetne obrti pod naslovom «A.A.A. — Arte. Ar-tigianato a tutti* (Umetnost in u-metna obrt za vse). Razstavljeni bodo keramični izdelki, slike na platnu in steklu, izdelki iz papirja in kartona itd. Ravnatelji zvez trgovcev obiskali Novo Gorico Ravnatelji pokrajinskih uradov zvez trgovcev iz vse Italije, ki so tri dni zborovali v Gorici, so včeraj zaključili svoje delo. Razpravljali so tako o svojih sindikalnih ter organizacijskih vprašanjih, kot o tistih splošnega značaja, ki zanimajo vse trgovce. Kar se tiče naših specifičnosti so sklenili, da bo generalna konfederacija trgovcev nastopila pri vladi v Rimu v podporo tukajšnji trgovini, ki je sedaj prizadeta zaradi zmanjšanja prihoda kupcev iz Jugoslavije. Med svojim tridnevnim kongresom so zborovalci izkoristili bivanje v Gorici, da so, v sredo popoldne, obiskali tudi Novo Gorico in si ogledali sosedno mesto. V avli tamkajšnje občinske skupščine jih je sprejel predsednik Zorko Debeljak, ki jih je pozdravil v imenu prebivalcev tega mladega jugoslovanskega mesta Prisotna sta bila tudi goriški župan Scarano ‘•er jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič. Občutna podražitev bencina pri sosedih Italijanske avtomobiliste, ki so včeraj zapeljali na črpalke preko meje, je čakalo včeraj neljubo presenečenje. Cena goriva pri sosedih je namreč krepko poskočila in tokrat čez noč. Super bencin je od včeraj po 52 dinarjev za liter, navadni po 49 dinarjev, dizelsko gorivo pa po 38.80. Preračunano v lirah — znano je namreč, da tuji državljani lahko plačajo gorivo le v valuti ali s posebnimi turističnimi boni — stane liter super bencina pri sosedih od včeraj približno 900 lir. Za turistični bon po 400 dinarjev dobi avtomobilist na bencinski črpalki 7,7 litra goriva, pred podražitvijo pa je za isti bon prejel 10,5 litra goriva-Cena bonov se ni spremenila, so nam povedali včeraj v turistični poslovalnici Kompasa v Rožni dolini, in je treba za 400-dinarski bon plačati še zmeraj 6.923 lir. Zaključen tečaj o zgodovini glasbenih inštrumentov V palači Attems je bila prejšnji večer zadnja lekcija tečaja o zgodovini glasbenih inštrumentov, Id ga je priredila goriška pokrajinska uprava. Vodi) ga je Alfrede;,Mar-cosig, na -zaključni lekciji sta spregovorila tudi predsednik pokrajine Silvio Cumpeta ter odbornica za šolstvo Marija Ferletičeva. Na vseh lekcijah so tudi izvajali dela znanih glasbenih ustvarjalcev. Razna obvestila Na osnovni šoli v Ul. Brolo v Gorici bodo danes gostovali z lutkovno igrico učenci osnovne šole iz Solkana. Prireditev bo ob 11. uri. SPD Gorica vabi jutri na pomladanski pohod po Krasu z obiskom Doberdobskega in Prelostnega jezera. Zbirališče in odhod ob 9. uri s Travnika oziroma ob 9.15 izpred županstva v Doberdobu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kino (lorica VERDI 18.00-22.00 «Storie di Pie-ra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 «1 banditi del tempo*. VITTORIA 18.00—22.00 «Vai avantt tu che mi vien da ridere*. Tržič EXCELS10R 18.00-22.00 «H tifoso. 1'arbitro e il calciatore*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Vado a vivere da solo*. Marn f.orica in okolicii SOČA 18.30-20 30 »Mladi tigri iz Hongkonga*. 22.30 »Vroči žvečil-nik*. Nočni kino. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 20.00 «Dekle za dopust*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972 KMEČKO - DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH VABILO Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju danes, 16. aprila, ob 8. uri in v drugem sklicanju JUTRI, 17. APRILA 1983 ob 10.45 v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah s sledečim DNEVNIM REDOM 1. Poročilo upravnega sveta 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razprava in odobritev proračuna na dan 31. 12. 1982, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta 4. Volitve upraviteljev in nadzornikov, ki jim zapade mandat 5. Določitev višine dodatnega prispevka za nove člane 6. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 7. Soudeležba pri zvišanju glavnice ICCREA 8. Slučajnosti Sovodnje, 31. marca 1983 UPRAVNI SVET OB PETEM KONCERTU REVIJE PRIMORSKA POJE V PORTOROŽU Devet pevskih zborov z zelo različno! ponekod visoko, drugod pa nizko ravnjo j Nekateri zbori so bili lani boljši - Zbor iz Črnega kala se je predstavil prvič - Zelo dober je zbor s Proseka in Kontovela, prav tako preseneča mladinski zbor Glasbene matice V Portorožu je na petem koncertu revije Primorska poje nastopilo devet pevskih zborov: mešani «Pod skalo* iz Črnega kala pod vodstvom Verjanka Babiča, lovski zbor iz Dekanov pod vodstvom Kabla Vatovca, moški zbor »Janko Premrl - Vojko* iz Dvorov nad I-zolo pod Vodstvom mladega pevovodje Toneta Baloha, mešani zbor »Topničar* iz Trnovega pod vodstvom Zdravke Mikuletič, moški zbor »France Bevk* iz Šmarij pod vodstvom Ivana Lešnika, mešani zlx>r »Oton Župančič* iz Štandre-ža pod vodstvom Elde Nanutove, ženski zbor s Proseka • Kontovela pod vodstvom Janka Bana. primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec* iz Ljubljane pod vodstvom Tomaža Sveteja in mešani mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta. Zbor iz Črnega kala sestavlja večina pevcev bolj zrelih let. Nastopil je prvič na reviji Primorska poje. Je to>ej začetnik in z njim, kakor pri vseh podobnih zborih, so združene tudi vse začetniške težave, ki se odražajo v portamentira-jočem načinu zadevanja tonov, v še ne zadovoljujoči izgovarjavi, s široko oblikovanim vokalom »e», s pomanjkljivim dihanjem, vendar je zbor uspel doseči kolikor toliko razumljivo besedilo pesmi in se je pevovodja potrudil zadržati pevce v določeni skladnosti in glasovno sprejemljivi uglašenosti, ki ni prestopila meje «kričavosti». kar se ■iiiiiiiiiMiiiiimiiifiimiiMiimiiiiimiiiiiiiitiiiiiiUii Priprave na Komelovo retrospektivna razstavo Goriškemu slikarju Silvestru Komelu pripravlja Goriški muzej iz Nove Gorice konec septembra retrospektivno razstavo, ki bo prvič prikazala celovit slikarjev razvoj od konca šestdesetih let do danes. V dveh nadstropjih krom-berškcga gradu bo po izboru likovnega kritika Staneta Bernika razstavljenih 85 najznačilnejših p'aten iz plodne slikarjeve ustvarjalnosti. Slikarska pot Silvestra Kamela ,|e skokovita, vendar premočrtna in kaže nagel prehod pd »krajine, ki še vedno nastaja pod razpoloženjskim vplivom, do krajine kot nosilke likovnih pomenov*. V svojih začetkih je opažene vizualne značilnosti primorske narave abstrahiral, združeval v estetsko oplemenitene slikovne celote, ki s svetlobnim prodorom dajejo vtis iluzionistične globine. Barvno naglašene mase so se širile v svoji brezmejnosti in silile iz svo jih okvirov. Nadaljnja Komelova iskanja so se usmerjala predvsem v intenzivnejše bogatenje barvne palete, racionalno vključena v zakonitosti prostorske tektonike. Z variacijami prostorskih determinant, sprva trdneje postavljenimi in ka sneje izpeljanimi v tonsko uglašene mehke valovnice. kjer je sled čopiča vidnejša in vsebinsko asociativno konkretnejša, se (dpi ra nova dramatika slikarskega videnja. Z zadnjimi deli slikar želi posredovati osebno razpoloženje, čudno in čustveno preinter-pretanijo imaginarnega sveta in odkrivati »urbaniziranost* odda ljenih prostorov naše zavesti. Komel se je v svoji zreli fazi oddal.jil od asociativne navezanosti na kra.ško krajino, ki mu je bila s svojo tektoniko in nasičenim barvnim bogastvom ustvarjalni impulz, in se posvetil razreševanju temeljnih vprašanj sodobnega slikarstva, vedno izha jajoč iz svoje osebne likovne, barv ne občutljivosti in lirike, tempe ramenta in ustvarjalne moči. O bogastvu barv in izpovedni moči bo spregovorila tako razstava kot tudj monografija pogosto dogaja pri začetniških »poizkusih*. Iz tega sledi, da se bodo pevci s pevovodjem vred morali potruditi za boljšo glasovno u-glajenost, poenotenost sestavnih skupin in večjo zlitost celotnega zbora. Naloga je torej zahtevna, a ne neuresničljiva, saj smo prav na predhodni reviji pri ženskem zboru iz Branika spoznali in potrdili uspehe več kot triletnega vztrajnega in napornega dela. Taka je pač usodnost za dosego potrebne usposobljenosti na poti k pevski lepoti: veselje, volja, uporno vztrajanje v delovni prizadevnosti, ki prinaša uspehe šele po določenem času. kajti pri pevskem delu ničesar ne zraste čez noč. Začetek je tu, treba je torej nadaljevati. Lovski zbor iz Dekanov je bil že nekoliko boljši kot se je predstavil na tej reviji. Pevci so glasovno premalo izvežbani in uglašeni, posebno basovska skupina. Pri prvi pesmi so se zmedli v intonaciji ob zelo občutnem padanju tenorjev in nepreciznosti basov. V nižjih dinamičnih stopniah je zbor še nekam zavzenel, vendar so se pokazale pomanjkliivosti v dihanju, nastavku glasu in izgovarjave Tone Baloh, ki vodi moški zbor v Dvorih nad Izolo, obeta, na o snovi rezultatov, ki smo jih spoznali — nastopil je prvič s tem zborom — nadaljnji pozitiven razvoj zbora, v katerem je tudi nekaj novih mladih pevskih moči (nekateri so še v glasovnem zore-vanju), ki so prinesle v zbor tudi glasovno svežino. Toda to, kar u-godno preseneča, je pravilen pristop pevovodje, da jih ne sili v pretirano dinamiko in dopušča toliko, kolikor dovoljujejo okviri zmogljivosti. Zato pa je dosegel kolikor toliko izravnano glasovno ravnotežje. Moti pa »predramatič-no* in nepotrebno razgibano gesti-kulianie pri dirigiranju. Najboljši sta bili v pristnem fantovskem duhu občutena ljudska v priredbi S. Vremšaka in v iskreni enostavnosti zgrajena Pimikova Smrt v Brdih. Pri Šivičevi pesmi pa manjka basov. Sicer pa glede na to, kar smo slišali, lahko pričakujemo še boljših uspehov. Mešani zbor iz Trnovega je imel na sporedu dve pesmi, ki sta v izvirniku pisani za maski zbor: Gerbičeva Pastirček in Imel sem ljubi dve J. Ipavca, ki sta se čvrsto u-koreninili v naše pevstvo. In nemara prav zaradi velike priljubljenosti so ju pevci ali pevovod-kinja želeli izvajati v svoji mešani zborovski postavi. Vendar pesmi, ki so zamišljene in komponirane za moški zbor. za obsego in barvitost moških glasov, večkrat izgubijo v drugih relacijah svojo značilnost, ki jih nudi izvirna postavitev. Tako je tudi v tem primeru, ko nam pesmi učinkujeta nekoliko tu.ie. premalo naborno. Zboru so se očividno pridružili mladi pevci, ki jim bo potrebno posvetiti več pozornosti na področju glasovne izobrazbe in si še nadalje prizadevati. da bi se z ostalimi pevci združili v čim bolj čisto in ubrano petje. Moški zbor iz Šmarij pri Kopru je pri pesmi V. Mihelčiča »Pa da bi znal*, ki je bila tudi izrazno najboljša, pokazal korak napredka glede prizadevanja za lepo petje, kajti zbor je kot celota sorazmerno sprejemljivo zazvenel, Ni pa dosegel še potrebne glasovne uglajenosti (izgovarjava, intonacija, preciznost zadevanja zlasti v basih) in pevske discipline, da bi lahko bolj ustrezno in interpretativno prepričljivo izvedel dokaj zahtevno Srebotnja-kovo »Ne, nočem še umreti*. Tudi Vremšakova Ženka mi v gosti gre zahteva večje preciznosti v ritmu, popolnejše zhtosti posameznih skupin in celote. Za zdaj sta za pevce, ki jim je potrebno več glasovne izobrazbe, obe še pretežki, zlasti Srebotnjakova. Mešani zbor iz Štandreža sodi v vrsto srednje dobrih zborov. Glasovna sestava je v moškem delu zbora boljša od ženske in že sam po sebi zveni dovolj ugodno, medtem ko manjkajo visoki so- prani, zato nastaja v višinah razpršenost. Vzrok pa je tudi v pomanjkljivem dihanju (sapni o-pori). če primerjam letošnji nastop z lanskim, ko je bila glasovna uravnoteženost boljša, sproščenost zbora in dirigentke, ki se je v vodenju osredotočila bolj na enotnost petja samega, lahko skle parno, da je bilo premalo skupnih vaj in časa, da bi posvetila več dela tudi fraziranju in se skušala z zborom tudi interprea-tivno bolj poglobiti. Pristna obču-tenost je odsevala iz Venturinije-ve Meglicam. Sicer pa je petje bilo sprejemljivo, lahko pa bi bilo boljše. Ohracioval nas je ženski zbor s Proseka - Kontovela, ki mu je pevovodja posvetil precej dela na področju glasovne izobrazbe. Lepi mladi glasovi so precej dobro izdelani in dosežena je tudi zadovoljiva homogenost, če primerjamo lansko stanje zbora glede na letošnje dosežke vokalno tehničnih pridobitev, pa dodamo še izboljšano izgovarjavo in disciplino, potem lahko damo priznanje tako pevovodji kot zboru: prvemu, ker je s svojim znanjem in nenehnim zanimanjem ter lastnim izpopohrievmiem dosegel v sorazmerno kratkem času pri : materskem zboru kar veliko, drugemu, to je pevkam, ker so pri nelahkem trudu vztrajale. Z zanesljivost,jo lahko rečemo, da je zbor na dobri poti svojega vzpona. Zelo mi je žal reči, da je Primorski akademski zbor «yinko Vo-dopivec*, v primerjavi z lanskim nastopom v Lesah, kjer je pokazal precejšnjo glasovno ubranost, temelječo na dovolj homogenih skupinah in na njihovem medsebojnem ravnovesju, letos v tem pogledu v nepričakovanem odklonu. Pa ne samo to, občutneje je, če. primerjamo njegov nastop z nekaterimi zbori, ki smo jih že slišali na tej reviji in ki delujejo gotovo pod težjimi pogoji, da so pokazali neprimerno več, kakor, na primer, mešani zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine, moški zbor »Vasilij Mirk* s Proseka-Konto-vela. Komorni zbor iz Nove Gorice in še nekaj bi jih lahko dodali glede na doseženo določeno raven glasovne izobrazbe, pa tudi glede na interpretativno intenzivnost in nazornost. Kljub temu da mora- mo upoštevati vsakoletno menjavo pevcev-študentov — odhod nekaterih že uvežbanih in prihod novih — in s tem tudi spreminjanje kakovosti, vendar je po vseh izkušnjah možno bolje pripraviti zbor mladih intelektualcev, ki poleg tega razpolagajo še s svežimi glasovi. Potrebno pa je veliko več sistematično zastavljene vokalno tehnične vzgoje pevcev, da bi zbor dosegel potrebno intonančno preciznost, homogenast v skupinah in s tem zlitost v celoti. Doseči bi bilo treba tudi boljšo notranjo discipliniranost. Zaradi tega pripombe med poslušalci, češ da je bil zamujen prihod mešanega mladinskega z bo. a Glasbene matice iz Trsta, ki bi moral nastopiti predzadnji, pravzaprav nepričakovan ugoden slučaj za učinkovit zaključek pevske revije. Ta zbor je napravil znaten skok v pogledu glasovnega izpopolnjevanja pevcev in pevk; posebno pri mladih moških razvijajočih se glasovih, je bilo opazno sistematično delo. Sicer pa je dirigent že pri izbri literature upošteval možen obseg in barvo ter možnosti za zlitost basovske skupine, ki je kljub mladostnemu zvoku ustrezala svoji vlogi in zadovoljivi celotni zborovi ubranasti, ki je slonela na čistem petju in homogenosti tudi ostalih skupin, posebno pa še dekliškega dela zbala. Izvrstna pripravljenost in so nornost zbora je bila' seveda da bra osnova oblikovanju in osmiš-ljenemu grajenju, ki se je razvijalo v duhu dirigentove muzikalne prežetosti; ta je z vso kreativno sproščenostjo prehajala na pevce in se živo odzivala v poslušalcih. Poleg Majske Alda Kumarja je zbor prvikrat zapel v impre-gnantni interpretaciji, v pravem pevskem žaru, Elso nepdal rap-szodia madžarskega skladatelja Lajosa Bardosa in izvrstno za tak zbor postavljeno pesem (naslov sem ob napovedi preslišal) Pavla Merkuja. Nastop tega zbora budi prepričanje, da se približujemo trenutr ku, ko bo stopil pred nas strokovno izoblikovan, glasovno dovršen in izvajalsko kultiviran mešan zbor, ki bo sprejemal nove hala ge, in posredoval glasbene vrednote tudi iz večjih del domače in svetovne literature. IVAN SILIČ ftiiiiuiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiitiiuiiuKMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiicinuiiiiiiiiuiiininMiuiiuaiiiiiniiii Na voljo Je dvajset delovnih mest, procesija brezposelnih pa je dolga, zelo dolga. Najmanj 900 ljudi se je v njo nagnetlo. Bilo je to pred dnevi v mestu Rose vlile v Kaliforniji, torej v bogatih ZDA Utreju Uinueitvljv GOTTERDAMERUNG - LA CA-DUTA DEGLI DEI - Zaton bogov -1969. Režija: Luchino Visconti. I-grajo: Ingrid Thniin, Helmut Berger, Dirk Bogarde in Charlotte Rampling. Canale 3, v nedeljo, 17. aprila, ob 20.25. »Zaton bogov* - Že vvagnerski naslov nakazuje Viscontijevo težnjo po vnašanju konstantnih, že ustaljenih prvin in leit-motivov v sva je razglabljanje o človeku kot individuumu, o človekovih čustvih, željah, strasteh in še drugih duševnih stanjih in situacijah, ki se javljajo v osebnosti posameznika v odnosu do drugih v sodobnem družbenem življenju. Ti elementi, če jih naštejemo, so univerzalno razkrivanje človeških hotenj in usod prav pri Wagnerje-vem glasbenem sistemu: Mahlerjev ritem mogočnih vizij in rahlo začrtanih, melanholičnih portretov resničnega. Na drugi strani pa literarna prisvojitev Vergovega skrajnega verizma, severnoameriškega »vročega* realizma in Manne/ega okusa za dekadenco: in še globok vpogled Dostojevskega v človeško psiho, Camusov brezpogojen in ne razrešen eksistencializem, in še, in še ... Ravno Buddenb-ookovi Thoma sa Manna so podlaga tej veliki ekspresionistični freski o »zatonu* in razk-a.ianju stare ugledne družine industrijskih mogotcev v mrkem in prežečem sijaju komaj nastajajočega nacizma. Metafora je odrv+a: vemo. da so vsa pravila igre že driočena. esencialen, sinefilskega kova; ma ti nas lahko »vsepovsod prisotno* govorjenje, besedičenje in frazira nje (doma, v baru, skozi mikra fon zasebne radijske postaje), ki ne označujejo notranjega razmišljanja avtorja in sogovornikov, pač pa obstajajo in so cilj zase. Morda pa je to gostobesedje «non stop* objektiven posnetek in dokumentacija občutij, nevroz, teženj, idej mladih v teh sivih «svinčenih časih*. NEM1CO PUBBLICO - »Public enemv* (Državni sovražnik) - 1931. Režija: VVilliam Wellman. Igrajo: James Cagney in Jean Hario« . TV Koper, v petek, 22. aprila, ob 20.30. DILLINGER - 1973. Režija: John Milliug. Igrajo: Warren Oates, Ben Johnson, Michelle Philipps in Richard Dreifnss. Rai I, v petek, 22. aprila, ob 21.25. Stari in novi Hollywood prikazuje . . . dva gangstrska filma na izbiro. \Vellmanov «Nemico pub blico* je že klasično delo te zvrsti in spada v prvo obdobje ameriškega gangstrskega filma (ka"' kor Le Royev »Little Caesar* iz 1. 1930 in Harvksov «Scarface* iz 1. -932). James Gagney pooseblja krut in ciničen značaj, ki pa prikriva nekako tesnobnost. Drugi film je tudi izrazito akcijski, obravnava isto dobo. a je mnogo novejši; posnet v slogu »ame riškega novega filma* je sorodnik Pennovega «Gangster story* ih Coppolovega »Botra*. LA ClTTA DELLE DONNE - Ma sto žensk (1980). Režija: Federico Fellini. Igrajo: Marcello Mastro-ianni, Ettore Marami, Anna Pruc-nal, Beatrice Stegers In še ... drugih 1000 deklet 'n žensk, »prebivalk mesta žensk*. Rai 2, v torek, 19. aprila, ob 20.30. Če se je Marcello (M. Mastroian-ni, priljubljen igralec in Fellinijev alter-ego*) v filmu »La dolce 'rita* delil med mamo, ljubico in sijajno zvezdo Anito Ekberg, se rad prelevi v Guida (vedno Mastroian-ni), nezadovoljnega in nevrotičnega režiserja iz »Otto e mez.zo*. ki si lasti »le* intelektualno ženo, na ivno ljubimko in še mnoge druge ženske, oziroma spomin nanje. In postane sedaj že zreli Snaporaz (še vedno Mastroianni alias Fellini). ki se v sanjskem »Mestu žensk* izživlja z vsemi mogočimi ženskimi karakterji in tipi. Od odalisk. feministk, do policistk in prostitutk, in še bolničarke, akra batke. plesalke, prodajalke . . . Film se navezuje na ostala dva naslova te hipotetične Fellinijeve avtobiografske trilogije, vendar predvsem formalno in po motivih, ne pa strogo idejno in vsebinsko. Prejšnjim izlivom čiste poezije in točnemu razmišljanju in i-skanju okro« vloge in mesta intelektualca v sodobni družbi, je pri družil le svojo osnovno metaforo, motiv cirkusa, ki je tu ohromljena. Saj v prejšnjih delih je cirkus življenje, in življenje - cirkus obeh spolov, igra in ludično razmerje med žensko in moško naravo. Th pa je moški sam, nebogljen sredi ženskega elementa, razpet med res ničnostjo in domišljijo, med javnim in zasebnim spominjanjem, med živimi ljudmi in prikaznimi. ECCE BOMBO - 1978. Reži ja in scenarij: Manni Moretti. Igrajo: Nanni Moretti, Fablo Traversa, Lnisa Rossi in Glauco Mauri. Rai J, v četrtek, 21. aprila, ob 22.05. Rimljan Nanni Moretti je film sko zrasel v sinefilskem okolju alternativnih filmskih klubov v prestolnici. Njegov prvenec na super 8 mm, «lo sono un autarchico*. za katerega je Moretti pripravil dobesedno skoraj vse — od osnuL ka in scenarija do režije in glavne vloge — je torej zaslovel in bil predvajan tudi po italijanski TV, šele ko so ga dodobra vrteli po tinskih in drugih italijanskih filmskih klubih. S tem »avtarhič-nim* uspehom je Moretti dobil sredstva za nov soroden film, «Ecce bombo*. , V tem, kakor v prejšnjem, se zrcali odmaknjen in ironičen pa gled na določen del italijanske mladine, ki išče, po letu ’68 in letu '77, svoj prostor v družbi. Morettijev filmski slog je čist, statičen. ATLANTIC CITY - 1979. Režija: 5 sni is Malle. Igraje: Bnrt Lanca-ster, Susan Sarandon, Michel Pie-coli, Kate Reid. Rai 2, v soboto, 23. aprila, ob 20.30. -> LA CAMERA VERDE »Le chambre verte* (Zelena soba) -1978. Režija: Francois Truffaut. I-grajo: Francois Truffaut, Natha-lie Baye, Jean Daste, Jean-Plerre Mnulin. V Kultnrnem domu v Gorici. v sredo, 20. aprila, ob 18.00 in ob 21.00. »Zelena soba* sodi med resna dela v Truffautovem opusu. Prav tukaj najdemo najbolj priljubljene režiserjeve teme: ljubezen in smrt, nestalnost medčloveških odnosov, nasprotje med sanjami in resnic nosijo. začasnost čustev in ljubezni. V sklopu tovrstnih tematik v opusu francoskega režiserja pre vladu je jo figure žensk, ki so moč' nejše od moških, takih žensk, ki so sposobne živeti za ideale, ki so s!»sobne .spremeni&in prilaga "Hiti lastno življenie da bi dosegle svoje namene. Prav v znamenju resnosti je v Truffautovem opusu nas'sl po sle dovih njegovih prejšnjih filmov kot so «Ju1es et Jim*. «Dve Angležinji* in «Adele H.» enoglasni In vzne mirljiv film »Zelena soba*. Filmi v ma'u, juniju in juliju RiM — V preostalem delu pomladi ter v bližnjem poletju bo prišlo pred občinstvo kar več no vih filmov. Med temi bo na pri mer film, ki nosi italijanski na slov «Lo stato delle čase*, reži serja Wima VVendersa, ki je bil lani v Benetkah nagrajen z zlatim levom. Film pride pred občinstvo že konec meseca, kot so povedali pri družbi »Gaumont*. Tu so na dalje povedali, da bo v maju pri šel pred publiko tudi film Andre ja Tarkovskega »Nostalgija*, na to pa film Ermanna Olmija »Cam mina, cammina*. V maju bodo za čeli vrteti v kinematografih tudi film o ameriški turneji ansambla Rolling Stones, nadalje film Hala Ashbyja »Time is on our five* ter Luciana Manuccija novo delo »Sconcerto rock*, ki ga bodo prvič predstavili italijanskemu ob činstvu v Salsomaggioreju. V juniju si bo občinstvo lahko ogledalo tudi film Alaina Tannerja »Dance la ville blanche*, v katerem igra Bruno Gaz. Kot .je zna no, se je Alain Tanner uveljavil .z delom »Jonas che a vrš venfan ni nel duemila* ter s filmom »Gli anni luce*. ITALIJANSKA TV Prvi kanat 10.00 HTenigma delle due sorel le* - 4. in zadnji del 11.05 Leto tisoč 12.00 Nekdaj je bil... človek 12.30 Chek - up 13.30 TV dnevnik 14.00 Prizma 14.30 »Guardie e ladri* - Film 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Programi prihodnjih dni 17.20 Problemi gospoda Rossija 18.10 Izžrebanje loterije 18.25 TV film iz serie »Trije ne čaki in m a jardom* 18.50 TV film iz serije »Jessica Novak* 19.45 Almanah 20.00 TV dnevnik 22.00 »La straordinaria storia del-1’Italia* . «Čudovita zgoda vina Italije* 23.05 Zefir in jeklo 23.55 TV dnevnik - Zadnje vesti Drugi Kancu 12.00 Opoldanski program 12.30 TV 2 Start 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 12.30 Znanost 14.00 šola in vzgoja 14.30 športna sobota 16.15 Čarobna kocka 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Izžrebani loterije 17.40 Programi prihodnjega tedna 18.00 Bliz 18.55 Nogomet: Romunija - Italija 20.50 »Vita orivata* - »Zasebno življenje* - Film 22.35 TV dnevnik 22.45 »11 capello sulle ventitre* 23.25 Hokej • šport Tretji kanol 16.50 »H maestro e Margherita* «Mojster in Margareta* film 18.25 Programi, ki smo jih že videli in ki jih bomo videli na 3. kanalu 19.00 TV dnevnik 19.35 »Vsi na oder* 20.30 Trip: Pet potovanj v zabavo 21.30 TV dnevnik 22.05 »La singolare avventura di Francesco Maria* 23.00 Rockoncerto JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.10 Živali v gibanju 10.35 Znanstveno tehnični filmi 11.05 Pred izbiro poklica 11.35 in 16.05 Poročila 16.10 Festival Sanremo 83 - 2. del 16.40 PJ v nogometu 18.30 Galaktika - nadaljevanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Sobotna TV križanka 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Nočni kino: Nosorogi - film Eugene Ionesco, pisatelj ro munskega porekla, se je v Franciji uveljavil kot avtor absurdnega gledališča. Prav Nosorogi, njegova antifašistična parabola, so prvo dalj še delo E. Ionesca, ki se je pred tem že uveljavil s po sameznimi krajšimi deli, ka kršni so Plešasta pevka. Učna ura in Stoli. Pred leti smo si že ogledali odrsko predstavo Nosorogi v ljubljanski Drami in takrat so kot teater absurda burili duhove. Filmsko verzijo te igre pa je posnel Tom 0'Hor-gan, ki je Ionescovo stopnje vano napetost zmerjal s frenetičnim ozračjem. Pa še nekaj besed o zgodbi sami: dva prijatelja se ne noreta sporazumeti in se kar naprej prepirata, saj je prvi idealistični individualen, dru gi pa hitro sledi mnenju ve čine. Nekega dne pa se v mestu pojavijo nosorogi in izve se. da se prebivalci me sta postoono soreminjajo v to div.Vi žival. Medtem ko se »konvencionalist* hitro na vdnši za nosorogovstvo, se individualist vztrajno upira tej ideji... Koper 16.40 Nogomet 18.30 Ritmična gimnastika - Sve tovni pokal 19.00 Tajna služba serijski film 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Mladi policaji - serijski film 21.30 1, 2, 3 Rock 22.00 TVD danes 22.10 Celovečerni film TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00. 14.00. 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja: Imena naših vasi; 9.00 Alpinizem: liki, dosežki, vrednote doma in v svetu; 10.10 S koncertnega in o pernega repertoarja; Simfonični orkester Slovenske filharmonije; 11.20 Poldnevniški razgledi; 11.30 Beležka: 12.00 «Glas od Rezije*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ro man \j nadalje vmnjilu Tj.vSvetipa: »Ukana*: 14.30 Otroški kotiček: «Leteči zmaj*; 15.00 Iz studia ne posredno: 16.00 «Kdo je na vrsti?*, radijski variete: 16.30 Pre tagonisti jugoslovanskega popevkarskega sveta; 17.10 Mi in glas ba; 18.00 Pod starozaveznimi šotori: «Sonce nad Tigrisom*; 18.45 Priljubljeni motivi. * * • Danes ob 18. uri bo Radio Trst A predvajal prvo od petih iger, ki gredo pod tematski sklop «pod starozaveznimi šotori*. Avtor tega novega dramskega sklopa je tržaški pisatelj Alojz Rebula. Pod temi »starozaveznimi šotori* pa naj bi se dogajale najzanimivejše zgodbe iz svetega pisma stare zaveze, ki imajo tudi z našito ča som svojo globoko vez in sozven. Danes je na sporedu igra »Sonce nad Tigrisom*. Izvajajo jo člani Radijskega odra pod vodstvom Mirka Mahniča. KOPER (Slovensk t rogroml 6 30, 13.30 Poročila; 6 08 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar: 6.15 Cestne razmere; 6.45 Pro metni servis in Napoved progra mov; 7.15 Val 202; 12.40 Predsta vitev programa. Prisluhnite med glasbo zanimivostim; 13 45 Zamej ska reportaža; 14 30 Zborovska glasba; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Pri morski dnevnik. KOPER Mtalliarifik oi(>yramt 6.15. 8.30, 9.30, 10.30. 13.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 9.30 Jutranji variete: 9.32 Lucia novi dopisi; 10.00 Glasbena odda ja; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasbena oddaja; 14.32 Glasbena priredba in Pesem tedna; 15.45 in 18.30 Glasbeni week-end; 18.45 Glasba. RADIO 1 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 21.00, 23.00 Poročila: 6.00-9.00 Jutranji progra -Bli* JJSLClasheni Week-end; 10.15 'Blaek-out: 11.00 Pisma; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 Cinecit-ta; 12.24 Cristina di Belgioioso; 13.00 Izži banje loterije: 13.30 'Master - Rock Village; 13.56 Ze leni val Evrope; 14103 Življenje pis Marie Callas; 15.03 Permelte. cavallo?; 16.25 Stičišče; 17.03 Au toradio: 17.30 Smo tudi mi: 18.00 Objektiv Evropa; 18.40 Šport Od bojka: 19.00 Nogomet: Italija — Romunija: 21.03 Zdravstvena od da ja; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Danes zvečer v «Music-hall*; 22.28 Radijsko gledališče: 23.05 Telefonski pogovori. lJUhl»mima 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00. tl 00. 12.00, 14.00. 21.00. 22.00, 23.00 in 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne infor macije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pio nirski tednik; 9 05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe: 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin; 12.10 Goda la v ritmu; 12.30 Kmetijski nasve ti: 12.40 in 13 30 Naši poslušalci čestitajo; 14.05 Glasbena panora ma: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio, danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 uri: 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20 00 Sobotni zabavni večer: 21.00 Za Slo vence po svetu: 23 05 Literarni nokturno; 23 15 Od tod do polno či; 0.05 Nočni program. Mladostna srečanja s Srečkom Kosovelom 3. BORIS MOŽINA Ogledovali smo si trdne, častitljive kraške domove, povsod je bilo tako čudovito čisto in lepo. Takrat je bilo v Tomaju okrog osemdeset hiš, pri hišah lepi kamniti vodnjaki. Stojan je opazil na nekaterih kolonah in hišnih vratih lepo vklesane letnice iz 16. stoletja. Gor na Tabor, k farni cerkvi Petra in Pavla smo prišli po lepih kamnitih stopnicah, pod umetno izdelanim vhodom, na dvorišče. Za cerkvijo ob steni nama je Srečko pokazal grob župnika Urbana Golmayerja, ki je bil bratranec Matije Čopa. Urban je učil Tomajce vinogradništva in je tudi sicer veliko dobrega napravil za to vas. Nato smo šli polagoma po vasi dol do «vaške» cerkve, ki je posvečena Materi božji in je s skrlami pokrita. Okoli nje je bil takrat »britof« — staro pokopališče. Toda prav-tako kot zgornja, tudi ta spodaj je bila zaprta in nismo videli njene umetniške notranjosti, ki bi menda danes sodila pod spomeniško varstvo. Ta cerkev počasi propada, streha se podira in take kamenite, težke strehe je danes težko popravljati, ker skoro ni več mojstrov, ki še znajo taka dela. Take kulturne spomenike bodo morali vaščani sami popravljati, kajti spomeniško .varstvo, brez pomoči domačinov, ne bo zmoglo vsega. Na tem pokopališču si je Stojan prepisal dva zanimiva in posrečena epitafa, katera nama je Srečko z nasmeškom namenil prav za konec ogleda njegovega čudovito lepega in zanimivega Tomaja. Na starem kamnu ob stranskem zidu je bil vklesan sledeči zapis; Tuhei pozhivaio trie dvoizhki Gashper Miha Bolteshar V spomin postavil hvaleshni Ozhe. (1783) Datum in ime očeta sta bila zabrisana, letnica je bila 1783. In priimek težko čitljiv, podobno «Kjuder». Verjetno je bil oče hvaležen, da so umrli, saj bi jih bilo kar šest, če računamo, da so bili kar trikrat dvojčki. Na zazidanih gotskih vratih te »vaške« cerkve si je «ranjki» Tomajec na steni blizu vhoda v sakristijo vzidal pred svojo smrtjo ploščo in se takole poslovil iz te solzne doline; Buh svami ljubimoii bratje inu sestre. Tuhei zvami pozhivau dosodnigaclneva ussemli. Tukei iemoia kam-bra ses štarih shaganz sbita inu ses zelenu travu pokrita — kai nuza bogat biti kir more usesapustiti. Sbogam duhouni pastirii, sbogam moie ljube sestre sbogam moiisinovi nu hzere — zbogam sveit inu vesele. Paul Puppis Roien na 20 prossenza 1804 nai mi vezna luzh sveti, umrl je na 8. 0.1881. Precej Židane volje sva se poslovila od domačih, kjer je bilo dosti pršuta in terana. Vračala sva se z vlakom. Srečko naju je pospremil proti Skopem, hodili smo čez drn in stm, pod našimi nogami je prasketala smajna trava, v gozdu je dehtelo po borovi smoli in brinju. Na veliki jasi smo se poslovili od Srečka in si zaželeli -nasvidenje*. V vlaku sva se predala vsak svojim mislim. Bila sva že skoro pri Prvačini, ko je Stojan prekinil molk: «Ja, ja vsaka vas ima svoj glas. Lepe so kraške vasi, lepe vipavske; vse so po svoje zanimive in tudi naše Brje niso za v koš, tam v naši vasici Možini, pri Takrajnih je pa bilo 'nimer' lepo.« Kmalu po našem obisku v Tomaju sta prišla na Vipavsko Srečko in' njegov oče; pripeljala sta se do Rihen-berka z vlakom in tam sva ju pričakala s Stojanom. Bila sta dobro razpoložena; šli smo po precej strmi stezi proti Sv. Martinu, katerega sta želela obiskat Srečko in njegov oče. Čeprav je bilo precej vroče, smo lagodno stopali po bregu in kmalu prišli na vrh hriba k stari cerkvici Sv. Martina. Oba sta bila vesela, oče je usmeril pogled na Črniče in potem tudi na Žablje, kjer so imeli sorodnike in se je zamislil. Srečko pa je s svojimi očmi obhodil od Štanjela vso gornjo Vipavsko dolino, mimo Cola in po Čavnu dopotoval v Črniče in naprej na Sv. goro in Sabotin ter občudoval v ozadju Km in Triglav, nato se je mimo Gorice vrnil v Rihenberk na grad, ki se je svetil v soncu pod nami, «Sv. Martin je najlepša razgledna točka na Vipavskem,* je zapisal v »Soči« rajnki dr. Henrik Tuma, ki je prišel peš iz Gorice sem gor 44-krat. Sem je prihajal večkrat iz Rihenberka kaplan Simon Gregorčič in stari ljudje so se spominjali tudi bradatega profesorja Frana Erjavca. Srečko je gledal in gledal dolino, naposled so se mu oči ustavile na lepi, veliki reljefni. letnici 1548 na zunanji strani desne stene. Na tem mestu je bila že dvesto let prej kapela Sv. Martina, ki so jo dobili naši predniki od oglejskih patriarhov v zameno za svoja stara božanstva, ki jih dolgo niso hoteli opustiti. Ko smo lezli proti vrhu Sv. Martina, nas je stari Blažev opazoval ter nam postregel s Šilcem tistega zdravilnega, ki tako dobro de, ko v vročem dnevu prideš do te gostoljubne vasice. Preden smo zapustiti vas, nas je še povbil v hram na zagrizek in kozarček »tistega od zida«. Razpoloženje se je kar razvnelo. Srečko in oče sta si bila pravzaprav bolj dva mlada prijatelja kot pa oče in sin. Oče je bil prosvetni delavec, napreden učitelj, pevovodja, odlično je igral na klavir, podkovan je bil tudi v kmetijstvu in imel poseben izpit iz nemščine, pa tudi italijanščina mu ni bila tuja. Po grebenu Glinka smo šli dol proti našemu domu. Nad Braniško dolino nas je pozdravljal Štanjel in za njim se je svetil Kobdilj. Tja gor se je iz naše hiše priženil naš stric Žane -Ivan po imenu; mi smo ga pa poznali kot strica iz Kobdi-lja. Komaj osemnajstletnega so ga pobrali v vojake in se je pod Radeckim vojskoval s Pjemonteži. Zgodilo se je, da je prišel v Vicenzo mladi cesar Franc Jožef in obiskal vojašnico, kjer je bil stric ravno na sraži pri vhodu v vojašnico. Četa pri vratih je bila vznemirjena in v skrbeh, kako bo šlo. NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA EP DANES ROMUNIJA-ITALIJA Za «azKurre» bo po dolgem času igral tudi Bettega BUKAREŠTA — Bearzot je odpravil še zadnje dvome v zvezi s kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo z Romunijo. Drevi bo6ta v Bukarešti zagotovo igrala tudi Conti in Tardelli, ki sta bila rahlo poško-dovana. Brez njiju, ki sta med najzaslužnejšima, da je Italija osvojila španski cnundiab, bi najbrž «az-zurri* ne mogli računati na popoln uspeh proti Romuniji. Tako pa bodo skušali Italijani izbojevati zmago, ki bi jih znova uvrstila med kandidate za prvo mesto v skupini. Bearzot sicer trdi, da bi jim tudi neodločen izid še ne preprečil poti v Pariz na sklepni del tekmovanja. Po nje- Zavmili priziv KK Šibenka Kdo je ali bo letošnji jugoslovanski košarkarski državni prvak? Teden dni po odločilni tekmi med Šibenko in Bosno (zmagala je Šibenka) se tega še vedno ne ve. Včeraj je tekmovalna komisija jugoslovanske košarkarske zveze, ki je tekmo razveljavila, razpravljala o prizivu šibenke in ga tudi zavrnila ter določila, da bi morali srečanje ponoviti že danes na nevtralnem igrišču v Novem Sadu. Šibenčani. ki so že od vsega začetka trdili, da četrte tekme ne bodo igrali, so na tem stališču vztrajali tudi včeraj in tako je vprašanje, kdo je prvak, še vedno brez odgovora. Da Šibenka ne bo popustila potrjuje tudi dejstvo, da je njen igralec Dražen Petrovič že na pripravah jugoslovanske reprezentance v Kranjski gori. govem mnenju mora namreč Italija nujno zmagati le na švedskem, z Romuni pa bi mu v skrajnem pri-meru (a zares skrajnem) zadostovala tudi delitev točk. Pomembna okrepitev za «azzurre» je tudi povratek Bettege. Prevzel bo mesto Grazianija, ki je očitno izgubil zaupanje Bearzota. Napadalec Fiorentine ne bo niti na klopi za menjave, kier bo namesto njega sedel Altobelli. Postavi ekip bosta najbrž na slednji:' ROMUNIJA: Moraru, Rednic, Ior-gulescu, Ungueranu, Augustdn, Ste-fanescu, Geolgau, Klein, Camataru, Borom, Balaci. ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Marini, Collovatti, Scirea, Conti, Tardelli, Rossi, Antognoni, Bettega. Tekmo, ki se bo pričela ob 19. uri, bo sodil Francoz Vautrot. Tudi ČSSR - Ciper PRAGA — V 5. kvalifikacijski skupini za EP se bosta danes v Pragi pomerila tudi Češkoslovaška in Ciper. Domačini bodo skušali popraviti bled vtis iz prve tekme, ko so Cipru prepustili točko (enako kot Italija). Tokrat nameravajo nasprotnika premagati s čimvečjim številom zadetkov, čeprav je Ciper že dokazal, da ni tako slab. Agropplju zmanjšali kazen MILAN — Disciplinska komisija je zmanjšala kazen trenerju Perugie Agroppiju. ki so ga bili diskvalificirali do 29. septembra. Kazen bo po novem potekla 13. avgusta. KOŠARKA JUTRI OB 18. URI V FIRENCAH K. Starc: V Firence po novi točki V prvem srečanju v Trstu so jadranovci odpravili jutrišnjega nasprotnika z 19 koši razlike - V domači peterki nihče ne izstopa Jadranovi košarkarji bodo jutri igrali v Firencah, proti tamkajšnjemu moštvu Pino Culligan, ki se v letošnjem prvenstvu res ni izkazalo s kvalitetno igro. Do konca prvega dela prvenstva manjkajo še tri kola, če izvzamemo jutrišnje srečanje. Jadranovci bodo morali opraviti še dve težki gostovanji (Pistoia in Castelfranco) ter odigrati zadnjo domačo tekmo proti košarkarjem Portorecanatija, ki so pa sploh že obsojeni na izpad Iz lige. Do konca bodo imeli naši fantje res pester spored in verjet no bosta prav jutrišnja tekma in srečanje s Portcrecanatijem nekoli ko lažja, vsaj glede na kvaliteto obeh moštev. V prvem srečanju v Trstu so Splichalovi visoko premagali Florentince (98:79), tako da so se vsi igralci vpisali med strelce. Takrat ni igral Klavdij Starc, ki MituimMiiHimintiMiimiiiiNmfiiiNmiiiiimmmiMmiiiiiiiiiiiiiiiMtiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii AVTOMOBILIZEM JUTRI V LE CASTELLETU VN Francije v formuli 1 Na včerajšnjih poskusnih vožnjah je bil najhitrejši Italijan De Cesaris (alfa-romeo) a so ga diskvalificirali LE CASTELLET — Italijan Andrea De Cesaris na alfo-romeo je dosegel najboljši čas v prvem dnevu poskusnih voženj za VN Francije v formuli 1, ki bo v nedeljo ob 14.30 (TV prenos po drugi italijanski mreži s pričetkom ob 14.15). Sodniška komisija pa je njegov dosežek razveljavila, ker je bil njegov bolid lažji od predpisanega. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila pilota Renaulta Prost in Eddie Cheever, četrti pa je bil spet Italijan in sicer Elio De Angelis na lotusu. Peti najboljši čas je dosegel Brazilec Piquet (brabham), medtem ko sta bila pilota Ferrarijevih bolidov Arnoux in Tambay šele šesti oziroma osmi. Svetovni prvak Rosberg (williams) je dosegel komaj 15. VRSTNI RED 1. Prost (renault) 1'38”35, 2. Cheever (renault) 1'38”98, 3. De Angelis (lotus) 1'39”51, 4. Piquet (brabham) 1’39”60. 5. Arnoux (fer-rari) r40”02, 6. Winkelhock (ATS) 1'40”23, 7. Tambay (ferrari) 1'40”39, 8. Lauda (mcaren) 1’41"06, 9. Pa-trese (brabham) 1’41"09, 10. Baldi (alfa-romeo) 1’41”21, 11. Waston (mclaren) l'4r'83, 12. Alboreto (tyr-rel) l’42”i7, 13. Giacomelli (tole-man) 1'42"21, 14. Rosberg (wil- iams) 1’42’'45, NOGOMET V L JUGOSLOVANSKI LIGI Danes dve srečanji V 25. kolu 1. jugoslovanske lige bosta danes dve srečanji, in sicer med Crveno zvezdo in Dinamom (Vinkovci) ter med Ri.jeko in Slo-bodo. Slednje bo s pričetkom ob 16.40 prenašala tudi jugoslovanska televizija (KP in U). Jutrišnji spored pa je naslednji: Sarajevo - Vardar. Osijek - Vojvodina, Velež - Galenika, Hajduk -OFK Beograd, Partizan - Radnički, Budučnost - Željezničar, Dinamo (Zagreb) - Olimpija. je bil še poškodovan in prav njega smo vprašali za mnenje o tekmi: «Hoeem biti iskren,* je dejal Starc. «eeprav sem gledal prvo tekmo proti Pinu Culligan. mi je šla že skoraj iz spomina. Hočem reči, da se ne spominjam nobenega igralca v nasprotnikovem moštvu, ki bi se posebno izkazal, ali ki bi nam povzročal posebne težave. Vsi igralci so poprečne vrednosti in to se jasno odraža tudi na njihovem mestu na lestvici.* «Mi smo se pripravljali in trenirali kot vedno,* je še pripomnil Starc. «Vsi se dobro počutimo in smo v dobri formi. Menim, da bomo v Firencah tudi osvojili zmago, čeprav pravijo, da je telovadnica, v kateri bomo igrali, zelo slaba. Verjetno nam bo to povzročilo še največ nevšečnosti, vsekakor pa ostajam trdno prepričan, da nam zmaga ne bi smela uiti.* Jadranovci bodo v Firence odpotovali že danes. Srečanje Pino Culligan -— Jadran pa bo jutri, z začetkom ob 18. uri. (Cancia) Na prvem predavanju seminarja ZSŠDI Kljub aktualni temi izredno slab odziv V prostorih Prosvetnega doma na Opčinah je bilo sinoči prvo predavanje v okviru odborniškega seminarja, ki ga ZSŠDI organizira skupaj z ZTKOS. Na temo o predšolski telovadbi je govorila prof. Marija Kosec, ena izmed najvidnejših predstavnic te stroke v Ljubljani, ki je z besedo in sliko najprej prikazala metodiko dela s predšolskim otrokom, nato pa način organiziranega dela. Pri tem moramo žal ugotoviti, da kljub izredno živi in ak-tnalni temi in prizadevanju ZSŠDI. ki je o seminarju obvestilo zainteresirane je bil odziv nerazumljivo in tudi neopravičljivo izredno skromen. Sinoči občni zbor SPDT Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu 29. redni občni zbor SPDT, ki se ga je udeležilo prav lepo število članov in gostov iz žamej stva in predvsem iz matične domovine. Predsednik inž. Rudež in pooblaščeni odborniki so podali poročila o delovanju tega društva, iz ka- terih izhaja, da je bilo SPDT aktivno na vseh področjih, predvsem pa na smučarskem, jamarskem, mladinskem, alpinističnem in predavateljskem. Daljše poročilo o tem občnem zboru bomo podali v eni od naših prihodnjih številk. JUTRI V TRSTU Pokrajinsko prvenstvo za višje- in nižješolce šahovska zveza naše dežele prireja jutri pokrajinsko študentsko šahovsko prvenstvo. Turnir bo na sedežu Tržaškega šahovskega društva v Ul. Tarabocchia 3 s pričetkom ob 9. uri. Nanj so vabljeni vsi zamejski slovenski dijaki. Turnir se 1» zaključil že v nedeljo, končni rezultat pa bo dal oba študentska prvaka za letos. V jutrišnjem kolu 3. amaterske lige bo trebenski Primorec (na sliki med tekmo z Unionom) igral s skromno Chiarbolo. Trebenci računajo na prepričljivo zmago niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmviinimiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiliiiiMiiinrtiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiHiiiiiiira NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM Derbi Gaja-Kras v znamenju sproščenosti Za obe ekipi je namreč prvenstvo praktično že končano 1. AMATERSKA LIGA Amaterska nogometna prvenstva se bližajo koncu. Tokrat bodo v 1. in 2. ligi igrali 11. povratno kolo, v 3. ligi 8. povratno kolo. Vesna — Fortitudo Bo gotovo ena najzanimivejših nedeljskih tekem, saj zna biti odločilen za oboje. Obe ekipi se namreč srčno borita proti izpadu. Trenutno loči Vesno od Fortituda le ena sama točka. Razumljivo je, da zaradi tega Križani tokrat res ne smejo razočarati. Trener Vidonis je namreč mnenja, da je treba to tekmo zmagati, upoštevajoč tudi. da mora nato Vesna v preostalih štirih nastopih kar trikrat igrati v gosteh (Portuale, Ronchi, Pieris). Doma bodo Križani igrali le proti Torvisco-si. «Koledar nam gotovo ni najbolj naklonjen* je dodal trener Vidonis «zato jutri moramo zmagati, da si s tem čimprej matematično zagotovimo obstanek v ligi.* Naloga Vesne pa r» bo >hka. saj Fortitudo ima iste probleme, zato bo na kriškem pravokotniku res oster boj za točke. 2. AMATERSKA LIGA Gaja — Kras V Trebčah bo v nedeljo predzadnji derbi letošnjega prvenstva, ki se je za Gajo že praktično končalo, saj je padriško-gropajska enajsterica matematično že obsojena na izpad. Tudi Kras praktično nima več problemov. Ekipa se ne more včč potegovati za prva mesta, kot tudi ji ne preti nevarnost izpada. Prav zaradi tega zna biti derbi, če že ne privlačen, zelo zanimiv. Ekipi namreč lahko igrata sproščeno, brez strogih taktičnih razporeditev. V prvem derbiju v Repnu je zmagal Kras. To je bila obenem za Kras prva prvenstvena zmaga, saj je vodstvo Krasa prav pred derbijem z Gajo zamenjalo trenerja Mandanic-cija z Vinkom Hafnerjem, ki je znal vliti ekipi več zanosa in tako si je Kras opomogel, saj je trenutno (čeprav so nogometaši Krasa precej popustili) na osmem mestu lestvice s 26 točkami. Gaja pa je od samega začetka vedno na repu lestvice. V letošnjem p venstvu Gajevci še niso prišli do zmage, izbojevali so le 9 remijev. Primorje — Giarizzole Primorje gosti ekipo Giarrizole, ki je ta čas v rahli krizi. To jasno dokazujejo zadnji nastopi. Tržačani so namreč v zadnjih štirih tekmah izbojevali le dve točki. Tudi Primorje v povratnem delu prvenstva ni igralo najbolje (10 tekem, 6 točk). Zato imajo jutri Prosečani priliko, da pokažejo svojim navijačem, česa so zmožni. Nikakor pa ne smejo misliti, da imajo zmago v žepu, kajti to bi jih lahko tudi drago stalo. Zaule — Zarja Bazovci bode v žavljah igrali že danes popoldne. Trener Križmančič ima tudi ta teden težave s postavo. Tognetti in Udovičich ne bosta i- senetiti nasprotnika s hitrimi profr napadi. Trener Križmančič je za današnje srečanje z Zaulami najavil naslednjo postavo: Puzzer, Grgič, Benčich, Franco, Sossi, Križmančič, Gatta, D. Fonda, E. Fonda, Razem, Macor. 3. AMATERSKA LIGA Primorec — Chiarbola Tudi za jutri ima trener Primorca Fonda težave s postavo. cLibe-ro» Lugnan je bil zaradi četrtega o-pomina izključen. Finessi pa še ni popolnoma prebolel poškodbe, ki jo je utrpel prejšnjo nedeljo. Franko Kralj je še vedno poškodovan. Kljub vsemu, pa Fonda upa, da bo poslal na igrišče še kar homogeno postavo. Računa na nastop Finessi-ja in seveda na zmago. Sedaj, ko je Primorec le dve točki za vodečo grala, na srečo pa bo lahko tokrat j Aurisino, ni več časa za oklevanja. razpolagal z D. Fondo in Benčičem. Gostovanje Zarje ne bo lahko, saj je Zaule homogena ekipa, še zlasti, ko igra pred domačim občinstvom. Zarjani se tega dobro zavedajo in zato bodo verjetno ubrali o-brambni sistem igre, ter skušali pre- . ,ir j ° * 'jf j; m tJeOii i 1 ryti.v, •,«v< , . * V DREVIŠNJEM ZADNJEM LETOŠNJEM PRVENSTVENEM KOLU V ŽENSKI B USI KOLESARSTVO JUTRIVLONJERJU Uradni pričetek sezone Adriinih cikloamaterjev Kolesarski klub Adria bo po izvedbi mednarodne dirke za trofejo Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bila v začetku mar-ea. jutri začel svojo uradno tekmovalno sezono v kategoriji cikloamaterjev. Adriini kolesarji bodo namreč nastopili na dirki za «1. tro tejo Cicli Battaglin, velika nagrada Adrie*, ki bo na sporedu jutri s startom in ciljem v Lonjerju. Lonjerski kolesarski delavci prirejajo dirko v sodelovanju s klubom Battaglin iz Bazovice, ki ga vodita Budi Marc in bivši Adriin kolesar Ivo Doljak. Start dirke bo ob 10. uri v Lonjerju. od koder se bodo tekmovalci podali v Boljunec, kjer bodo 10-krat v starejši in 12-krat v mlajši kategoriji vozili na krožni stezi Boljunec, Domjo, trg pred tovarno Velikih motorjev, Boljunec, nakar se “klo preko Domja, Naselja sv. Serija in Trbiške ceste podali proti Lonjerju. Za Adrio bodo poleg lanskoletnih tekmovalcev Macarola, Poropata in Marušiča nastopali letos še Hafner, Dežman, Kunaver in Lenaršič. Prvi trije so lansko leto že nastopali za neki tržaški italijanski klub, medtem ko bo Lenaršič pričel letos s tekmovalno sezono. Adriina ekipa, ki je letos iz raznih razlogov omejena na starejšo kategorijo cikloamaterjev, ima dobre možnosti, da se na deželnih dirkah visoko uvrsti, saj ima v svojih vrstah elemente, ki so se lani odlično izkazali, pa tudi_ letos ne bi smeli razočarati tehničnega vodja ekipe Milana Čoka. Lonjerska Adrija ima poleg sodelovanja na tej dirki v programu še organizacijo naslednjih tekmovanj: 22. maja «17. pokal Lonjerja*. 3. julija «8. trofejo Agrarja Močilnik*, 4. oktobra pa še «11. pokal Adrie*. Poleg tega pa bo v polovici septem bra spet na sporedu «Maraton prijateljstva*, tokrat iz Ljubljane v Lonjer v sodelovanju s kolesarskim klubom Rog Franek iz Ljubljane. R. Pečar ODBOJKA V odločilnem srečanju za obstanek borovke z zdesetkano postavo Za nabrežinski Sokol Meblo pa je zadnja tekma le pola formalnost ■ V moški C-2 ligi derbi med juventinci in bororci Tri naše šesterke — Sokol Meblo, Bor Intereuropa in Sloga — bodo danes odigrale zadnjo tekmo v sezoni 1982 - 1983. V ženski in moški C-2 in D ligi pa se drevi pričenja povratni del. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo za naše ekipe nekaj izredno važnih, da ne rečemo odločilnih nastopov. Ženska B liga Za nabrežinski Sokol Meblo bo zadnji -prvenstveni nastop v letošnji sezoni pred domačimi gledalci z Viaggi Leonardi iz Padove le gola formalnost. Isto velja tudi za gostje, ki so se že rešile pred najhujšim. Obenem p« velja omeniti, da so Nabrežinke slavile v gosteh in imajo tako lepo priložnost, da dosedanjim 10 prvenstvenim točkam dodajo še dve in tako še bolj prepričljivo osvojijo prvo mesto na končni lestvici. Vse drugače pa je s tržaškim Borom Intereuropo, ki mora na zahtevnem gostovanju v Coneglianu Venetu zmagati za vsako ceno, če se hoče izogniti nazadovanju v C-l ligo. Pred tem izredno važnim in odločilnim nastopom je Borovim odbojkaricam še sreča obrnila hrbet. Odsotnost Maverjeve je bila priča kovana, na zadnjem treningu pa si je Glavinova poškodovala gleženj njen doprinos pa je bil vedno velik. Poleg tega tudi Fičurjeva še vedno ni nared z ramo, tako da bo imel trener Može velike težave pri sestavi šesterke. Ob takih težavah res ne bo imel prav nobene možnosti kombiniranje in menjav, kar je v tako važnem nastopu lahko odločilno. Vse to gotovo ne bo najbolje vplivalo na samozavest in od ločnost posameznih igralk ravno v trenutku, ko bi morale dati največ od sebe. V Trstu je Bor Intereuropa premagal Volley iz Conegliana Veneta s 3:1. Ženska C-l liga Sloga igra v skupini za napredovanje in zato bo njen derbi s tržaškim Cus le formalnost, V prvem obračunu je zmagala Sloga, a ne brez težav. Domačinke se bodo tokrat potrudile, da vrnejo milo za ■»•■iimmiuinnui............................................................................................................................................................ .:■»> i.;*-' :: ‘ 7 J- S?'■! ■■■ i?;:,:? DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI i DANES SOBOTA, 16. APRILA KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.00 v Miljah: Radiograf - Polet: jO-30 na stadionu «1. maj*: Bor Ra «*nska - Libertas. MLADINCI 15.30 Ul. dello Scoglio: Scogliet-te - Bor. DEČKI 15.30 na Kontovelu: Konto vel A -Grandi Motori. PROPAGANDA 15.30 na šoli Caprin: Grandi Mo »ri - Polet. MINIBASKET 18.30 na stadionu «1. maj*: Bor -“Uvich: 15.30 v tržaški športni pa teči: Grandi Motori - Sokol. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v žavliah: Zaule - Zarja CICIBANI 15.00 v Miljah: Fortitudo - Breg: 15-00 Ul. Soncini: Soncini - Primorje. MLAJŠI CICIBANI 15.45 pri Dom ju: Domio - Breg. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.00 v Nabrežini: Sokol Meblo -^teggi Leonardi Padova: 21.15 v Co-jteglianu Venetu: Volley Conegliano -Bor Intereuropa. ŽENSKA C-l LIGA 31.00 v Trstu, telovadnica Monte G^ngio: Cus Trst • Sloga. MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v Trstu, mala dvorana šport ne palače: Inter 1904 - 01ympia Ter-pin; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Juventina Belca -Bor Jik Banka. ŽENSKA C-2 LIGA 20.45 v Dolini: Breg - Donatello; 18.00 v Mariignaccu: Libertas Mar-tignacco - Bor. ŽENSKA D LIGA 18.00 pri Banih: Sloga - Pieris; 17.00 v Nabrežini: Sokol - le Volpi; 20.30 v Tržiču: Volley Club Tržič -01ympia Bertolinf. UNDER 15 - ŽENSKE 17.00 v Gorici, Trg Culiat: Fiat Libertas - Dom. ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 16.00 v Trstu, na Grezarju: nastopajo tudi naša društva. JUTRI NEDELJA, 17. APRILA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Križu: Vesna Fortitudo. 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trebčah: Gaja - Kras; 15.30 na Proseku: Primorje - Giarizzole. 3. AMATERSKA LIGA 10.45 v Dolini: Breg - S. Andrea; 10.30 v Trebčah: Primorec Chiarbola; 15.30 v Moši: S. Lorenzo - So-vodnje; 15.30 v štandrežu: Juventi na - Torriana; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Piedimonte. NARAŠČAJNIKI Deželno prvenstvo 17.00 v Tržiču: Monfalcone - Breg, NARAŠČAJNIKI Pokrajinsko prvenstvo 9.00 na Proseku: Primorje - S. Andrea. NAJMLAJŠI 12.45 na Opčinah: CGS - Primorec; 9.30 v Križu: Vesna - S. Luigi. ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Libertas; 10.30 v Repnu: Kras - Chiarbola. KOŠARKA C-l LIGA 18.00 v Firencah: Pino Culligan -Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Greti: Saba - Kontovel; 11.00 v Pierisu: Pol. Isontina - Dom. MLADINCI 11.00 na Opčinah: Polet - Ferro-viario. KADETI 9.00 Ul. dello Scoglio: Scoglietto -Kontovel; 11.30 na stadionu «1. maj*: Bor A - Bor B. DEČKI 9.00 na stadionu «1. maj*: Bor -Servolana; 11.00 na Kontovelu: Kontovel B - Saba. PROPAGANDA 11.30 na stadionu «1. maj*: Bor -Libertas. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v štandrežu: Soča - Mariano. KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO (Naraščajniki) 8.00 in 15.00 v Miramarskem drevoredu: nastopa tudi Polet. drago, toda težko jim bo uspelo, ker njihova igra v zadnjih nastopih ni bila najbolj prepričljiva. Moška C-2 liga V skupini'za obstanek bo v Gorici slovenski derbi med Juventino iz štandreža in Borom JIK Banko. Nesporni favoriti so gotovo doma čini, ki so že gladko zmagali v Trstu in so po dosedanjih uspehih na najboljši poti. da si zagotovijo obstanek v tej konkurenci. Vse drugače pa je s Tržačani, ki bodo prihodnje leto zanesljivo v D ligi. V skupini za napredovanje bo goriška Ol.vmpia Terpin gostovala pri nevarnem Interju 1904. Trza čani so pred tednom dni doma premagali odlični Sasso Calzature iz Manjaga in prav gotovo je njihovo razpoloženje pred tem važnim nastopom na višku. V prvem delu prvenstva je Inter zmagal v gosteh kot tudi Goričani v Trstu. ženska C-2 liga Za odbojkarice Brega ne bi smel biti domači obračun z Donatellom iz Vidma prevelika ovira, saj so Videmčanke slabe in imajo samo 2 točki. Brežanke pa so skupaj s Celinio na' vrhu lestvice. V skupini za obstanek je Kontovel Electronic Shop med tednom premagal sila neugodno Julio in je na najboljši poti, da se reši. Za Bor pa ni več nobenih možnosti in bo verjetno tudi Libertas iz Martignacca prehud nasprotnik. Ženska D liga V skupini za napredovanje se bo Sloga srečala s Pierisom. Prvo tekmo so osvojile drevišnje gostje, a glede na dosedanjo bero slovenske odbojkarice niso brez možnosti za prvi prvenstveni uspeh v drugem delu prvensva. V skupini za obstanek pa ima tudi Sokol enkratno pri ložnost za zmago, saj je ekipa Le Volpi predzadnja in ima 2 točki, ki jih je izbojevala v prvem srečanju z Nabrežinkami. Vsaj na papirju pa tudi v drugem obračunu Vol!ey Club iz Tržiča je favorit v sreča nju z 01ympio Bertolini. 1. ženska divizija Jutri dopoldan bo v občinski telovadnici v Štandrežu srečanje med Sočo iz Marianom. Upati je le, da bodo slovenske odbojkarice igrale v drugem delu bolje. «Under 15» Mlade odbojkarice Doma se bodo spoprijele s šesterko Fiat Libertas iz Gorice, ki je še nepremagana. Domovke pa igrajo vse bolje in so sposobne tudi prijetno presenetiti. V ponedeljek pa bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici slovenski derbi med Sovodnjami in goriško O-lympio. OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic Shop - Julia 3:2 (13:15, 15:9, 15:10, 13:15, 15:9) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, Ban, černjava. Gerbini, Maver, E. in B. Prašeij, Regent in Rupel. Kontovelke so v anticipirani tekmi prvega povratnega kola izbojevale dragoceno zmago proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. Po dolgi in borbeni tekmi so zaslu- ženo premagale tržaško Julio, ki je seta osvojila bolj zaradi napak domačink, kot po lastni zaslugi. S prikazano igro so Kontovelke zadovoljile, kar dobro obeta za prihodnje odločilne nastope. (T.C.) Do 15. maja prošnje n prispevke CONI Deželni svet CONI je sklenil, da 15. maja zapade rok za vložitev prošenj za podelitev letnega prispevka društvom. CONI podeljuje prispevke tistim društvom iz Furlanije - Julijske krajine, ki so v obdobju med 1. marcem in 31. decembrom 1982 dosegla najboljše tekmovalne uspehe. Društva lahko obrazec za vložitev prošenj dvignejo na sdežih deželnih odborov športnih zvez, v katere so včlanjena. Breq — S. Andrea Tudi za trenerja Brega Gersinicha je glavni problem postava. Rodella, Zonta in Tul so poškodovani. Nastop Albertinija je v dvomu. Zato bo moral verjetno na igrišče tudi Jež, čeprav ni še popolnoma okreval. Po dveh mespejh in pol pa bo spet na igršču tudi Perossa, ki je prestal kazen 3. AL NA GORIŠKEM Mladost — Piedimonte Kraševci bodo jutri igrali doma proti skromni enajsterici iz Pod-gore in na dlani je, da jim zmaga ne sme uiti. To predvsem, če upoštevamo dejstvo, da so Kraševci v polnem teku za napredovanje in da zaradi tega ne smejo po nepotrebnem izgubiti nobene točke, posebno pa na domačem igrišču. Možnosti, da Doberdobci jutri obdržijo obe točki, so precejšnje, saj so nasprotniki dokaj skromni in to je razvidno tudi z lestvice, kjer imajo kar 19 točk zaostanka za Doberdobci. San Lorenzo — Sovodnje Sovodenjci bodo tokrat igrali v gosteh proti enakovredni ekipi iz Šlovrenca. Zaradi tega se jutrišnja tekma obeta kot zanimiva in brez posebnega favorita, čeprav imajo domačini rahlo prednost. Neodločen . izid bi vsekakor bil dober rezultat za Marsonove varovance, ki so prav v zadnjih tekmah zbrali nekaj dobrih rezultatov z nedeljsko zmago na čelu. Juventina — Torriana štandrežci, ki so ta zadnji del prvenstva igrali precej slabo, bodo tokrat pred domačim občinstvom I-grali proti Torriani, ki deli z Mladostjo 3. mesto na razpredelnici. Razumljivo torej, da bodo igralci iz Gradišča prišli v Štandrež s trdnim namenom, da odnesejo obe točki. Vsak drugi rezultat bi za goste pomenil neuspeh. nillllllllllllltllllll4|IMMItllllltlltl||||||||l|l|l|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||nr|||,„,|||,|||,t|||||n|||||H|,|||||t|||,|||M||||||||||||||||||||||||||||||||||m(|||a ATLETIKA DANES NA STADIONU «CREZAR» Tudi naši tekmovalci za najboljša mesta Na sporedu bo deželno prvenstvo štalet zn mladinske kategorije Športna šola Trst obvešča, da bo drugi del šahovskega turnirja za osnovnošolce in mžjcšnlee danes ob 15.30 na stadionu «1. maja. Alpinistični odsek SPDT vabi svoje tečajnike, da se udeležijo plezalne vaje na kaninskem območju. Zbirališče tečajnikov In Inštruktorjev bo danes, 16. aprila, oh 13.30 na Trgu Oherdan. Obvezna je zimska oprema (cepin, dereze Itd.). 9 9 9 TPK Sirena vabi svoje člane ln prijatelje danes popoldne na delovno akcijo za ureditev terena na barkovljan- skem nasipu. Začetek ob 14. uri. Z deli bomo nadaljevali tudi jutri, 17. t.m., in sicer ves dan. ŠZ Bor - košarkarska sekcija obvešča, da bo v sredo, 20. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja sekcije. Nujna prisotnost! Nova atletska sezona je že stekla in ne bo odveč, če pogledamo nekoliko naprej, na pomembnejša tekmovanja, ki bodo letos na sporedu. Pomembnejše tekmovanje bo že danes na «Grezarju», kjer bo deželno prvenstvo štafet za mladinske kategorije dečkov, kadetov in naraščajnikov. Naši atleti imajo precejšnje možnosti za enakovreden boj za najboljša mesta. Zelo kakovostnih rezultatov pa tokrat ni pričakovati, saj je šele druga preizkušnja v sezoni in večina atletov še ni v najboljši formi. Pričetek da našnjega prvenstva bo ob 16. uri, atleti pa se bodo zbrali že pol ure prej. Za starejše pa se bodo tekmova nja pričela nekoliko kasneje. Na deželnem prvenstvu v mnogobojih se bodo pomerili v Vidmu 14. in 15. maja mladinci in člani. Državno prvenstvo v mnogoboju bo v prvi polovici junija, državno prvenstvo v posameznih disciplinah pa v drugi polovici junija. V letošnji sezoni bodo nekatera tekmovanja organizirala tudi naša društva. Bor ima v programu dve pomembnejši tekmovanji. Prvo bo 25. maja in sicer deželno tekmova- nje za dečke in kadete. To bo edino tekmovanje take vrste za te kategorije. Drugo tekmovanje, ki je nedvomno še pomembnejše, pa je že tradicionalni mednarodni miting. Letos bo ta prireditev potekala 8. junija na stadionu «Grezar». Tega tekmovanja se vsako leto udeleži veliko število atletov iz F JK, Jugoslavije ;n Avstrije To bi bila torej nekatera pomemb nejša tekmovanja v letošnji sezoni. Na nastope naših atletov na teh prireditvah p« lahko gledamo s pre- '■eišnhm optimizmom., (C. D.) KOTALKANJE JUTRI V TRSTU Tudi Polelovi naraščajniki na pokrajinskem prvenstvu Jutri, 17. 4., se bodo nadaljevala tekmovanja za pokrajinsko kotal-karrko prvenstvo. Tokrat bodo na vrsti naraščajniki, ki se bodo pomerili pri DL Ferroviario v Ul. Mira-mare v Trstu (ob 8. uri obvezni liki, ob 15.00 prosti program). Prvenstva se bo udeležilo kar številno Poletovo zastopništvo. Med fanti bo nastopil Mitja Kokorovec, ki je lani dosegel vrsto uspehov v začetniški kategoriji, čeprav bo letos prvič tekmoval v višji kategoriji, mislimo, da ne bi smel imeti problemov z uvrstitvijo na deželno prvenstvo. Med dekleti bo pet Poletovih naraščajmo: Federica Coslovich, Petra Križmančič, Giovanna Suban, Fiorenza Bandelli in Federica Rus-solo. Coslovicheva in Subanova imata po našem mnenju konkretne možnosti za uvrstitev v deželno fazo. Brez možnosti ni niti Bandelll-jeva, medtem ko bi si morala Rus-solova in Križmančičeva v glavnem nabirati dragocene izkušnje za bodoče nastope. (SK) TENIS «Podvig» Raffaele Reggi AMELIA ISLAND (FLORIDA) — V tretjem kolu teniškega turnirja v Floridi se je mladi Italijanki Raf-faeli Reggi posrečilo premagati i 6:3, 6:3 kotirano in izkušeno Avstralko Evonne Cawley Goolagong. btid. ki odražajo značilnosti in potrebe krajevne stvar nosti. Ob koncu je bila izvršnemu odbo ru poverjena naloga, da razpiše na tečaje za zaposlitev osebja, ki je trenutno še na začasnem delu. jo KP1. Claudio Fedele je po rodu iz Karnije, a se je po večletnem bivanju v Švici kot emigrant nase lil v NadiŠKih dolinah, kjer je ze lo priljubljen zlasti med beneškimi izseljenci, s katerimi je v tujini vrsto let delil usodo. Prav zaradi tega je po vrnitvi v Italijo želel o-stati med njimi. Udeleženci srečanja so izkoristili priložnost, da so se pogovorili o pro gramu bodočih deželnih volitev in o kriterijih za sestavo kandidatne liste. Nadiški komunisti na srečanju v Špetru ŠPETER - Komunisti iz Nadi ih dolin so se zbrali v eni izmed ačilnih gostiln v špetru Slovenov. : bi s skromnim, a prisrčnim pra ovanjem zabeležili dvajsetletno lovanje Clavdija Fedeleja v KP1 nedvomno izvolitev Pavla Petriča v centralno kontrolno koinisi- Pordenonski sejem postal mednarodni PORDENON — Pordenonski vzor čni sejem bo od letos pridobil sta tus «mednarodne prireditve*. To je odločitev ministra za industrijo, kar je za manifestacijo, ki bo tokrat že sedemintridesetič na sporedu, prav 1«! priznanje. Praktični učinki tp ministrove od ločitve bodo takoj vidni. L uvrstitvijo pordenonskega vzorčnega sej ma v mednarodni koledar se bo še bolj razširilo poslovanje1 s tujimi go spodarskimi operaterji, kar potrjuje tudi dejstvo, da so imeli predstav niki sejma te dni predstavitev ma nifestacije tudi v Salzburgu. Nujno potreben dialog o informatiki med industrijo in zavarovalnicami Minister Pandolfi je izkoristil priliko, da je ponovil svoje milanske teze o gospodarski politiki RIM Notranji minister Rognoni je včeraj na sedežu notranjega mi nistrstva predsedoval sestanku, na katerem je bil govor o koordinirani akciji proti mafiji in organizirane mu kriminalu. Sestanka so sc ude ležili šef kabineta v notranjem ministrstvu Gasparri, komandant policije Coronas, višji komisar za boj proti mafiji De Francesco in drugi. (Od našega poročevalca) PASSAR1ANO — V vili Manin so se včeraj zbrali na posvet o infor matiki najvidnejš predstavniki ita lijanske industrije in italijanskih za varovalnih družb ter vladni in par lamentami predstavniki. Odzveli so se vabilu mogočne mednarodne za varovalne družbe »Generali*, ki je tak posvet, pa čeprav z drugačno temo. sklicala že v tretje v tej pre lepi vili, kjer je bival zadnji dož beneške republike. Zelo so časnikarji ter tudi zboro valci pričakovali nastop ministra za industrijo Randolfija, še posebej po tem ko je, dan prej, na otvoritvi milanskega velesejma, dejal, da bo nujno prišlo do predčasnih parla mentalnih volitev, če ne bodo sile, ki podpirajo sedanjo Fanfanijevo vlado, našle še pred poletjem skup ni jezik na gospodarskem področju. Italijansko časopisje je ocenilo ta Randolfijev poseg v Milanu kot streljanje na socialiste, ki so posta h v zadnjem času glasnejši in bolj kritični do sodelovanja z demokri stjani v rimski vladi. V Passarianu je Pandolfi enostavno dejal: »Nič nimam dodati, svo jim besedam, ki sem jih včeraj iz rekel v Milanu*. V svojem govoru pa se je dotaknil tudi gospodarske ga položaja in je tudi namignil na možnost, da bi zavarovalne družbe vsaj deloma prevzele funkcije, ki jih ima sedaj državna služba za socialno skrbstvo Drugod po svetu se zdravstvena oskrba in tudi pokoj nine rešujejo tudi s pomočjo zava rovalnic (seveda morajo zavarovan ci še posebej doplačevati), medtem ko skrbi v Italiji za vse to država s svojimi ustanovami. Pandolfi je hotel, v svojstvu ministra za indu strijo, dati bonbonček prisotnim in- dustrijcem, ker je najbrž tudi vedel, da bo generalni direktor Conf-industrie Alfredo Solustri v svojem kasnejšem posegu omenil prav to vprašanje in šel tudi dalje rekoč, da je treba vsaj deloma dati zasebnikom v zakup še druge javne službe, med temi pošto, telefon in še kaj drugega. Posvet, ki je bil na zelo visoki znanstveni ravni, je bil pravzaprav namenjen stikom med industrijo in zavarovalnicam, še posebej z ozirom na riziko, ki ga daje informatika. O tem sta uvodoma spre govorila že predsednik zavarovalnice «Generali» Enrico Randone in podpredsednik Confindustrie Pietro Mai zotto. Povedala sta, da se je informatika razširla v vsa podjetja z neverjetno naglico v zadnjem času, da postajajo stroji zastareli že po nekajletni uporabi, kajti na tržišče prihajajo vedno bolj sodobni, da je uporaba teh strojev veliko priporno gla k izboljšanju produktivnosti v podjetjih. Ta trend je treba nadaljevati, kajti najbrž prav v informatiki je možnost, cia se italijansko go.s|x>dar stvo izvleče iz krize v katero je zabredla, pa čeprav je inflacija v Italiji še vedno dvojna kot v drugih razvitih državah, na drugi strani pa je rast nacionalnega dohod ka daleč pod poprečjem. Z uvajanjem informatike v poslovanje podjetij pa nastajajo tudi težave in nevarnosti. Težave, ker je vse delo vedno bolj odvisno od teh aparatov in gorje, če bi se kak I teh strojev ustavil. Nevarnost, ker bi lahko prišlo do nepoštenega izko riščanja podatkov v kompjuterjih. O vsem tem so spregovorili še dru-. gi strokovnjaki tudi v popodanskem delu zasedanja. Seveda je bilo zanimanje zavarovalnih družb za to uvajanje sodob ne tehnologije v industrijo in druge veje gospodarstva zelo veliko, kajti družbe so že izdale zavarovalne police za morebitne napake v poslovanju strojev za informatiko in poškodb. ki bi zaradi tega nastale v podjetjih. Zaradi tega je bilo na tem posvetu velik govor o teh zavarovalnih policah ter o sodobnih pojavih v tujih državah. Iz vseh posegov se je dalo razbra ti nekaj. Smo že prestopili prag nove dobe. Svet drvi s svojo tehnologijo naprej. MARKO WALTRITSCH Italijani so sc manj ogrevali RIM - Včeraj se je v Italiji za ključilo »ogrevalno obdobje*. Ro naj novejših podatkih je bil prihranek kurilnega olja v sezoni velik, saj naj bi Italijani prihranili kar pol milijona ton, kar znaša okroglih 320 milijard lir. V odstotkih pomeni to 9 odstotkov porabe manj. Težko je reči. če je na prihranek vplival zakon o varčevanju z energijo. Vsekakor pa gre pripisati manjšo porabo blagi zimi, pa tudi višji ceni kurilnega olja. tako da so se v stanovanjskih blokih marsikje odločili a nižje število ur ogrevanja. se je odcepila od zadnjega gibanja pred leti. Najmočnejša je EPLF, ki šteje 25.000 do 30.000 mož, najšibkejša pa je ELF - PLF pod vodstvom Osmana' Saleha Sabbeja, ki šteje 4.000 mož. Kot treh ELF PLF, so se poga janja v Rimu začela že na začetku februarja, z verjetnim posredovanjem italijanske vlade, v njih pa so deiuje voditelj EPI,F, Saved Safa Woke, ter voditelj etiopske varnostne službe, Teslai Selassie. Voditelj EPLF Woke je te govorice sicer označil za «povsem neutemeljene*, a predstavnik ELE’ PLF trdi, da je do pogajanj prišlo in bodo po vsem sodeč že kmalu pripeljala do spo razuma, ki pa za dingi dve gibanji ne bo sprejemljiv. Sporazum naj bi ponovno vpeljal federativno povezavo med Eritrejo in Etiopijo, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1952, vendar jo je deset let pozneje tedanji cesarski režim ukinil, kar je tudi zanetilo vojno za odcepitev Federativ na ureditev je dosti več od regionalne avtonomije, ki jo je bil doslej pripravljen priznati novi vojaški režim v Adis Abebi in ki za eritrejske gverilce ni bila sprejemljiva. Eri tre ja bi namreč dobila svojo skupščino in vlado in bi lahko dokaj samostojno načrtovala svoj razvoj, V preteklosti je bilo že več posku sov za politično rešitev eritrejskega vprašanja, nazadnje s posredova njem sudanskega predsednika Ni meirija, vendar doslej do neposrednih pogajanj ni prišlo. Možno pa je, da se je etiopska vlada odločila za pogajanja po tistem, ko sta propadli dve veliki ofenzivi v Eri treji, tista leta 1978 in lanska »kam panja rdeča zvezda*, v kateri je ped neposrednim poveljstvom Men-gistuja Haileja Mariama sodelovalo 12 etiopskih divizij. Samo v teh zadnjih dveh otenzi vah je bilo število mrtvil) na obeh straneh kakih 80.000, vrhu tega pa je v sosednji Sudan pribežalo 400 do 500 tisoč beguncev iz Eritreje. Sko da zaradi dolgotrajne vojne v Eri treji je najbrž nad dve milijardi do larjev. kar je postalo neznosno bre me za etiopsko vlado, k) se prav zdaj spopada s hudo sušo. podobno Usti pred desetletjem, v kateri je umrlo četrt milijona ljudi. Zdaj o-groža lakota zaradi suše kake tri milijone ljudi. Težko je reči, koliko drže govorice o pogajanjih med etiopsko vlado in EPLF. ki je za prvo najbolj kom petentna od treh front, ker je najvplivnejša in ji je ideološko najbliže, saj je do cesarjevega padca prejemala pomoč od tistih držav, ki podpirajo sedanji režim. EPLF te govorice demantira, ker se zaveda, da jo bosta drugi dve gibanji skušali diskreditirati. A če hoče biti sporazum trajnejše narave, bo slej ko re.i moral upoštevati tudi voljo drugih. TIT DOBRŠEK Močan ciklon v Bangladešu NEW DELHI — Nepričakovan ciklon je včeraj razdejal, velik del bengalskega področja v Indiji in je v svojem petminutnem trajanju zahteval več kot 30 mrtvih in nekaj tisoč ranjenih. Porušilo se je nešteto hiš, uničujoča moč narav* pa se je iz Indije «selila» tudi v Bangladeš in tudi tam povzročila smrt in škodo. Iz Dake ni še uradnih novic, vendar se je izvedelo, da je zaradi izjemno hudega ciklona umrlo preko 20 oseb. Ljudje so drveli iz hiš in iskali zatočišče povsod tam, kjer se je le dalo. Hindujci so ob tem »obnovili* svoj stari obred in darovali revnim pesti riža ter molili boga, da »prežene hudiča oblakov*. Muslimani pa so izpraznili na tisoče amfor pred svojimi mošejami. PALERMO — Poveljstvo karabinjerjev v Palermu je včeraj sprožilo širokopotezno akcijo, j katero so prečesali okoliške kraje glavnega mesta Sicilije. Operacija se odvija v okviru preiskave v zvezi s številnimi umori, do katerih je prišlo v preteklih dneh. Orožniki so v prvem valu preiskav aretirali deset oseb. ki so obtožene združevanja v zločinske namene. NE POPRAVIJALNICA, TEMVEČ PRAVA TOVARNA Pri Pordenonu izdelovali orožje za afriško tržišče VIDEM — »Delavnica* v bližini Pordenona, kjer so prvotno mislili, da je služila le za popravila in preurejevanje orožja za italijansko podzemlje in teroriste, je bila v resnici prava tovarna z orožjem, kjer so sestavljali orožje predvsem za tuji trg. Poleg zaplenjenih brzostrelk »Sten*, ki so jih izdelovali v Veliki Brilaaiji za časa druge svetovne vojne, in dušilcev, so v tovarni našli take količine materiala, da bi lahko sestavili še kakih 200 brzostrelk istega tipa. Preiskovalci so prepričani, da so v Pordenonu le sestavljali orožje, dele pa so izdelovali v še neznanih obratih. In prav te kot kaže sedaj vneto iščejo. Do sedaj so aretirali štiri osebe, pet pa je priprtih, Iz zaplenjene dokumentacije so tudi ugotovili, da je bilo orožje namenjeno predvsem na afriški trg. Brzostrelke «Sten» so vse prej kot zanesljivo in sodobno orožje, pordenonska varianta pa je vseeno nekoliko boljša od izvirne britanske. Obrat so odkrili po aretaciji Adriana Pachetta, Maric Alfa Me strinei in Pieta Angela Moranda, ki so v svojem kamperju prevažali osem brzostrelk. Po izjavah aretirancev so odkrili obrat in priprli lastnika »tovarne* Giorgia Fuvela ter njegove sodelavce Dina De Bene detta. Vincenza Buffa. Caterino Bonici in Antonia Mocria. Preiskovalci so tudi ugotovili, da so orožje izdelovali le dobra dva meseca. LONDON — V 59. letu starosti je včeraj v Londonu umrl znani pisec kriminalk in znanstvenofantastičnih zgodb Desmond Bagley. Bil je med najbolj branimi pisatelji teh zvrsti na svetu. OSM1CO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot. PO UGODNI ceni prodam BMW 520 letnik 1976. Telefonirati v večer nih urah na št. 040/228734. PRODAM rulotko Ttalcaravan. let nik '68. 3.10 m. v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Telefonirati ob urah 'kosila na št. 040/65137. PRODAJAMO prašiče za zakol in za rejo z lastne farme Grurlina. Telefonirati na št. 0481/391063 od 8. do 12. ure. PRODAM skoraj nov štedilnik na plin znamke Zanussi s pečjo, primeren za gostinske obrate. Tele fonirati na št. 0481/882163. OSMICO je odprl v Prebenegu Viljem Bandi. TVRDKA v Gorici išče tajnico/ka s prakso v knjigovodstvu. Prošnje nasloviti na upravo Primor skega dnevnika v Gorici Drevored 24 maggio l, pod šifro »Tajnica*. , ■' 1NSARDO v centru Trsta velikost 40 kv. m prodam. Telefon 040/228396. PRODAM pet stolic. Tel. 040/741670. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 21-LETNA uradnica išče v jutra njih urah kakršnokoli zaposlitev tudi kot varuhinja otrok. Tele fonirati od 13. do 16. ure na št. 010/22514G. PRODAM nezazidljivo zemljišče -velikost 1840 kv. m. Telefon 040/228390. IIlšO veliko 80 kv. m prodam. Telefon 040,'228390. PRODAM rulotko Nardi Patrizia Telefonirati ob urah kosila na številko 0481 882037. NOVE GRADNJE - stanovanjske in liišne obnovitve. Za informacije telefonirati na št. 040/823636 od 14 do 16 ure. OSMICO je odprl Miroslav Bandi v Dolini štev. 110. Toči belo in črno vino. RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovic li ceni. hrastovo o troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon *»40/54390. OSMICO je odprl Frandolič v Sliv-nem št 25 Toči belo in Orno vino. OSMICO je odprl Doro Sira v Rud-eori. Toči pristno briško vino. OSMICO |e v Nabrežini odprl Dušan Radovič Poskrbljeno za prigrizek PRODAM golt GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem sianju. Telefonirati v večernih lirah na št. 04M /779469 PRODAM volksivageri maggiulino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju Telefonirati od 13 do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093. PRODAM ape GOO (VJR Telefon 040/H243H1. PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novim1 gumami in opravljenim tehničnim pregledom Telefonirati ob nedeljah na št. U40/575145 PRODAM alletto 1.8 letnik 1976 t avtoradiom. Telefon 040/415534 ali 040/60142. UGODNO prodam fiat 132 2000 Tele-fonirati na št. 040/229343 v večernih urah.